Oospodarske stvari. O viničarjih. (Dopis iz Ljutomerskih goric). Stoletja že slovi žlahtna kapljica po širokem svetu, katero z božjo pomočjo izvablja pridni vinogradnik iz matere zemlje. Ni mi treba posebej poudarjati, da so o novejšem času potrebna razna sredstva, ki stanejo dotičnika mnogo denarja. Neizogibna sovražnica, trtna uš, pripravila je že marsikoga v zadrego, kako ohraniti vedno bolj hirajoče gorice in si priboriti vsaj skromni obstanek. Rahlo grozdičje pa, ki se v navidezno zdravih goricah še vsako leto v precej obilni meri prikaže, neusmiljeno davi strupena peronospora, ako se le količkaj nepravilno vrši škropljenje. Vsled obilne mokrote se je letos tudi v najboljših goricah prikazala. Pikec, črni palež in še razne druge nezgode zmanjšujejo nam pridelek mnogokrat tako jako, da je vinogradnik dostikrat prisiljen drugod iskati sredstev za pokritje letnih stroškov in davka, vsemu pa se je letos pridružila očitna šiba božja, strašna toča, vsled katere je splaval skrajni naš up s sladkim grozdjem vred po hudournikih v Crno morje. Ta pomenljivi trenotek je mnogim postavil vprašanje, katerega rešitev je povsem jako težavna. Da pa se reši to vpražanje vsaj deloma, treba .e vinogradniku znovič napeti vse moči, da se po- habljeni trsek ozdravi, oziroma dati se mu mora primerni počitek v prihodnjem letu, in k temu preskrbeti ga je treba bolj previdno, kakor pa sicer. Umeva se, da tako okrevajoči trsek ne more gospodarju tako hitro polniti sodov in žepov. Na vse to naj resno opozori vinogradnik svojega viničarja, kateremu do sedaj, ko so gorice še itak nekoliko donašale, ni bilo drugo mar, kakor vsak dan zaslužek, v obilni meri pijače (seveda žganice), in česar potrebuje, vse naj mu preskrbi gospodar. Mnogi viničarji so si tako rekoč ošabno zagotovili pravice, katerih na noben način ne morejo biti vredni, deloma so povzročila to prejšna dobra vinska leta, deloma brezskrbni gospodar, največ pa krivična sebičnost viničarjeva. Z ene strani sme se reči, da ti ljudje še vedno ne čutijo ničesar, med tem ko njih gospodarji, tepeni z raznimi _ibami, ječijo v trdem jarmu. Davka nima viničar nobenega, tedaj ne more poznati težoje, katero nareja gospodarju davčna knjižica, dokler ni izpolnjena po uradniku v dotični rubriki, nadalje ne pozna on težnje, kako preživiti sebe in svoje, ker vsako stopinjo mu mora ali v gotovini ali pa v drugih potrebnih rečeh izplačati gospodar, in brž, ko je domače delo opravljeno (če še ne prej), gre na delo drugam. Koliko sivih las zakrivi gospodarju stavljenje in popravljanje, oskrbovanje stanovanja že domačega in razun tega še pri goricah. Krave, ako si viničar ne more kupiti lastne, da mu jo gospodar, torej z vsem potrebnim je oskrbljen viničar in če tudi gospodar večkrat sam pristrada. Vsega tega pa viničar znati noče, in da bi skrbel tudi za blagor in narejal veselje svojemu gospodarju, to mu je deveta briga. Kako znajo ti ljudje svojim gospodarjem nezvesti biti in škodo delati, o tem je pisatelj teh vrstic osebno dobro prepričan. Delo, ki ga imajo v najem (akord), opravljajo samo površno, ako ni navzoč gospodar, tedaj zve le slučajno deseti trs, da se je kopalo, sicer pa se samo črni. Ako bi ga irael priložnost opazovati oni, iz katerega žepa gre plačilo, zajokal bi se dostikrat na glas, ko se pri plečvini in vezi rahlo grozdičje neusmiljeno mandra in uničuje. Največ škode pa dela tak brezbožni viničar v jeseni, ko je že mehko grozdje. — Marsikaterokrat imala sadje s gospodarjem na dvoje, seveda lepše ima viničar. Drevo, če todi je najlepše, poseka v hudi zimi, da ga v hiši ne zebe, in če tudi gospodar zve, da eno ali več dreves manjka, kriv je tega sneg, ki drevje tako neusmiljeno lamlje in podira! Kako more torej izhajati gospodar, ki ima takega viničarja, in takih ni premalo? So še že nekateri, ki so povsem vredni tega imena, toda na prste jih skoro lahko prešteješ. Ker je ravno zdaj čas selitve, za to opozarjam vinogradnike na to, da se na tanko prepričajo, kdo da je novo najeti viničar, iz katerega uzroka ga je dosedanji gospodar odpustil, in kaj la o njem govori. Ravno sedaj je priložnost, da pokažeš resni obraz novemu viničarju, da že pri vstopu od njega zahtevaš vse, česar je po predpisih, zapopadenih v viničarskih bukvicah, storiti dolžen, in kako se sklene medsebojna pogodba. Nikakor ne mislira hudobno, če pravim, da naj bi ludi ti ljudje vsaj nekoliko občutili neprijetnosti in slabe vinske letine, in to s tern, da bi slušall postave in predpise, dotikajoče se njih službe, o katerih do sedaj ali v resnici niso znali ali pa jih samovoljno prezirali. V novejšem oasu so težnje mnogih slanov skoraj ncznosne, med njimi v prvi vrsti gotovo težnje kmeta, oziroma vinogradnika, in zakaj bi ž njim ne čutil tudi njegov služabnik, od katerega zveden gospodar itak nič izvanrednega ne zahteva? Kdor še dosedaj ni poznal slabosti, oziroma hudobije svojega viničarja, naj mu služi ta članek za ne- kako vodilo, da si more v prihodnje tudi manjše vinogradske prispevke ukoriščevati, ali svojega viničarja na to opozarjati. Ako pa ima kdo količkaj dobrega viničarja, naj ga za vsako malenkost ne izganja, pač pa ga o vsaki priložnosti nadzoruje in mu na prste gleda. Vsakdanja skušnja uči, da so gosti viničarji največji uzrok redke, slabe gorice. Zagovarjajmo in branimo si torej svoje imetje, in če tudi so manj vredne reči, kakor je grozdje, treba ozir jemati na nje, ker se v nasprotnem slučaju tudi dobri viiničar lahko razvadi, in si je mnogokrat gospodar sam kriv, da trpi krivico, ako prepusli svojega viničarja in se sploh malo ali nič za-nj ne zmeni. H. Sejmovi. Dne 17. oktobra pri Sv. Emi. Dne 19. oktobra v Oplotnici, Vojniku, Mozirju, Trbovljah, Apačah, na Vidmu in v Podsredi. Dne 20. oktobra v Mariboru (tudi za konje). Dne 21. okt. pri Mali Nedelji, v Sevnici ob Savi in v Celju (tudi za konje).