številka 14
četrtek, 6. aprila 2000 180 tolarjev
Stresi zaradi okr
Politicníli in o.siďlil) /dnih clede vohlnejiď sis-remu je v Sloveniji duvoy in prevet\ / njimi pa so tesni» pove/uni v<»lilni okraji. Po vsakovrstnih ra/.prtijah je strokovnH komisya /a volilne okrd' je pri DrŽHvnem /jH)ru končno oblilutv'ulu kom-pn>nusni predlo;;, ki je p» Sloveniji povxnxil valove m/burjenosti in nuspr(»lovanj.
Na nžiScm podroCju (vsaj zacnkrai) ni ostrojSjh odzivwjcpapredlog/animiv. Strokovna ko misi-
ja je nanircć fesiini 7gomjcsavinjskim inzadrcćldm ohíinam priključila Se občini BrasUwčo in Vransko, mcsio \tlcnjc ima svoj volilni okraj, tstali prebivalci mesine občine Velenje 1er občin Šivilanj in Šmarlno ob Puki pa sv(ijega. Eden od krilerijcv slrokowic komisije je namreč bilo kolikor loliko enako število voiivccv v vsakem okraju.''ídeaina" Številka bi bila IB.OOOvalivccv, po sedanjem predlogu pa se Slevilo giblje med 16.000 in 20.im.
Kmetljsko^gozdarska zbornica
v nedeljo na volitve
v nedeUa 9. aprila, ImkIo v Slitven^i ddiivne vo titve mulem. Volilni upravičenci IkkIo namreč volili 78-članski svet nove kmetij.sko-eoularske zbornice, ki bo nekakšen kntećki psirlament. po vplivu pa bo /bornicu takoj /a državnim /bonim in sindikati. Nova zbornica ima namreč kar ITK.IMM) v<»lilnjh upravičencev.
V nedeljo bo navrsli dejansko prvi krog volitev. Navolila bodnodáli vsi, ki imajo najmanj 20.00() loiarjev katasirskega dohodka, v vsaki izmed volilnih enot v Sloveniji pa bodo ncposjedno izvolili po 4 člane sveta zbornice, torej predstavnike kmelov. Drugi krog volitev bo v naslednjem tednu, od 10. do 15. aprila, kobodov vsaki volilni enoti izvolili §e dva člana sveta, eden bo predstavnik zadrug in eden predstavnik kmetijskih podjetij, volili pa jih bodo na sejah vodsivenih
organov zadrug in podjetij.
KortiŠko-Salesko- zgckrnje.savinj.sko področje predstavlja 12. voblno enoto. Skupno jena tcmpt> dročju 9.226 članov zbornice, torej volivccv. Največ na področju upravne enole Mozirje - 2457, sledijo pa Velenje 1866, Slovenj Gradec 1795, Riidljc 1636, Ravne na Koroškem 984 in Dravograd 688. Na teh območjih bodo kasneje izvolili .^e območne knieiijsko-g^)/darskc zavode in svetovalne službe, ki bodo samostojne pravne c«ebe.
Pomembno je, da ho v vsaki občini em> samo volišče. Razlog je varčevanje, pri tem pa vsaj v velikih občinah obstaja nevarnost manjSe volilne udclei^be. Seveda računajo na zavest članov zbor-nia% Jiaj je njena ustanovitev gotovo prelomna za kmctijsivt) in kmetijsko ptOiliko.
■ Jp
Res da se je že začel muhasti aprilf a nas vseeno vleče v naravo na sveži zrak^...
Foto : hj
Nova tovarna
Preizkusi naprav dveh novih proimdnih linU v no\i tovarni hladilno /^mr/.ovalnih aparatov Gorei^la gredo h koncu. Pred-vl<levajo, da ho re<lna proizvodnja v njej stekla že v ponedeljek, 10. marca. Tehnolo^ya je naj.s<Hlolmeji>a in ho omogo6ila skoraj |K)dvoJeno pniduktivnost. Do konca letii IxkIo v novi t<»varni namestil i.še tri prot/><idnje linije, (toto H.J.)
Stran 5
7. april - svetovni dan zdravja
kri ZarnCf zate^ za vsakogar
000
Ob začetku novega listKlelja je Mednarodna federacija organizacij RK in Rdečega polmeseca poznavala ljudi po vsem s"velu, naj varujejo zdravje tako, da pi')skrbijo za dragoceni ?rvljcnjski vir - za svojo kri. Prav slednji namenjajo ludi letoSnji sveiovni dan zdravja.
Njiliov poziv ni presenetljiv. Kljub napredku na vseh področjih strokovnjaki §e nisti našli nadomestka, s katerim bi lahko bolnemu ali p<mesreOenemu pomagali pri ohranitvi njegovega zdravja ali rešitvi življenja. Kri (zanjo pravijo, dajesvei v malem, ker vsaka njena sestavina opravlja pcwebno nalogo) tako se vedno I'wtaja nenadomestljiva življenjska sila, ki se pretaka po arierijah in venah in prinaša s seboj dobra in slaba sporočila. PaČglcdena to, ali jc človek zdrav ali bolan. Sestavine le tekočine tvorijo visoko razvit (jbrambni in traasportni sistem, ki omogoča in ohranja življenje, /atoje prav, dasc7a-nii.^imo nad kratkim sporočilom letc^njega Dneva zdravja in si ga i/bercmo za vodilo svojega življenja.
Rele ra (. za zdravstveno vzgojo Zdravsi ve nega doma Velenje ho letošnji 7. april zaznamoval z regijskim strokovnim srečanjem in <»kn»glo mi/o na temo; Moja kri - vama kri. Zame, znie,/a vsako}>ar. bo danes tv četrtek) oh 18. uri v sejni dvorani mestne ol>čine Velenje.
Oh tej priložnosti hcxio v avli ol'ićinc pripravili razstavo na omenjeno temo, .sprcgíworili o ponienu svetilnega dneva zdravi a, predsiavili r<i2Ískovalni) nalogo, ki sojo izdehili učenci osnovne šole Oastava 5 ili ha Velenje. Med drugim bo vredno prisluhniti Se Janji Pajk, dr. med,, ki bo na srečanju sodelovala s prispevkom Kri - življenjska lekočina, sekretarka Obnu)čncga združenja RK Velenje Darinka Herman bo predstavila krvtîdajalstvo v Šaleški dtji i ni, zbranim v dviJrimi pa bo spregiworil tudi Alojz Melaašck, kije daroval kri že 152-krai.
mtp
9
] Plaz vse J^ bolj grozi
O

Bodo
padale tudi žive meje
o
Najprej odprava pomanjkljivosti, •••
Pol leta stare In nove številke
o
Bonifiko so zavili v črno
GRADBENA PRILOGA
• Moda • Avto

miw>
?nc« ttdjio
Ob koncu tedna bo po večini suho vreme in daljše sončno obdobje.
ISSN 0350-5561
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
2 NAS iAS
6, aprila 2000
n onoviicec e
Do konca leta pod streho
LIXJHNC) • Preti Iťti so v c>l>ćini Ljuhno i/|>Just>v:ili s»mi>pn-spvvťk M pos<Kln1)il(;v in doi;ra(Ml«v osnovne i^olv» novťfťlov«idn!cc in lemi'ljilo pr«novo\t1c«i. Marsikaj sodo-stťj í.e nuretiili in ^u^otovlii pouk v eni i/meni. največji (iti naložbe p<i je n.i \Tsrl letos. Ra/pis/ui i/v'^ijalca bodo o4) javili V nasleilnjih dneh. vrednost leloAnjíh del p:i l)o3IH) milijonov robrjťv.
Najkasneje Jozaíeika mwcgaŠtílskc^i Icía mc^rajo upravili nujno in lemcljito picnovo In povcčonjc vrlcu. /učclj bodo ludi gradnjo triade in nove iel(w;({iniee. .Slednja dva objekta želijo spravili ptx3 streho,^ Iclos. sicer pa gradnja sama ne bo hÍN(vcn<í vplivala na poîek pouka» saj gre /a ntjvogradnji.
Obnovili so most
LUCB • v ohćini Luce so konec le<lna sklenili pno letošnjo nato^lH). ki je pniv/apniv dol^ j/ lanskega leta. lo Je leme-yiiď obnova mosia preko Savinje v /fjornjem ddu kraja, kije /« moćno ogrožaj dostop prebivalcev /^selka Kaduha (U* kraja in dolinv.
Pri lem kai^c poudarili, da s<niclo opravili domačini, vredn<wt obnove je 5 milijonov lolarjev, kar jc celo irikrai ni^ja ceiui od najbolj iigj>Jne p<inudhe i^lalih mi^žnifi i/vajalcev.
Vsa podpora RTC Qolte
UIUHNO • (jledť m/voju RTC (iidle.sosc na oblini Ljubno tudi jasno opredelili. V celoti pi>dpirajo načrtovani ra/.voj in naloi^tw in bodo pi» svoji plaii pomagali kolikor Je v n^libo-vih močeh.
Ob ^e omenjeni cesti velja pc^udariti pt)moć ob pridobivanju yahlevnc dokumcnlacije. /a Ljubno lo pomeni stxJelovanje pri naOriovunju nove kabiaske ?iOnicc do vrha Moyirski planin. za Icii» pa jc pi)scbcj pomembno, da skupaj zagoiovijo "papirjL" /a izgradnji^ akumuladjskcgo jc/cru, ki ga bodi> gradili 09 ljubenski strani.
Nova dobrodošla pridobitev
(iORNjI r.R\D - Izvajalci himo i:niditi pri/idekoh gornje-grajskem zdravstvenem domu. v njem p:i bodo dobila pros-InresrxJobna lekarna, ki jo v/gi)rr\|em delu Zadrećke doline .^e kako pogrei^ajo.
PriOakujcjo. da bodo dela sklenili do konca maja in junija lekarno predali v uporabo. Ae pred tem pa Ik> i^iCina (îomji gi ad /anji> podelila koncesijo.
miP
Nega in zaščita miadega gozda
SOSrAN.I, VELEN.lt - Go/darji krajevne enole Zavoda m g<»/.dove Slovenije Šoštanj ludi v letu 2(K>0 nadaljujejo prixa-devarya /a ć'hn l>olji^ osve^^enost Esismlkov gir/dov n^i območju Velenje, Soslanj in Šmartno ol» I*aki. V la namen so pri Okolajev lb na l.ul>e]l marca pripravili seminar o Negi in /ašinili mladega gozda.
lemo so najprej "obdelali" Icoretično, v drugem delu jw odSlt na leren. Povedano so gozdarji predstavili na lako imenovanem objektu, kjer ]e bil del ploskve f.c negovan, na preasiali površini pajc bilo potrebno opravili delo z vejniki in Škarjami. Prt lem seveda nlsosprcglcdali veliko mero prizadevanja la^il-nika objekia za/a'^Cito sadike in spoznanja, daje scidnjabrez dobre zabile siran res vrK-no delo,
Ob malici jc 9 gozdiiijev in 18 lastnikov gozdov načeli ^e druga vpra^'inja s kmeiijsko giwdarskega pcjdriTčja. Naslednja i/obrazcvanja tema bo Varno delo s Iraklorji, pripravili [>a naj bi jo v začel ku prihodnjega me.scca.
■ tp
Prvi seznanitveni sestanel<
VKl.lCNJIi - M<) Velenje Je ťna prvi!» <il>iin v Sloveniji, ki se jc konkrcitto lolila i/JcIavu Lokaiuv AuetKlc2l »priprave traj* nostneg» razvoja ohůine / udele/lx) Javnosti.
Viûraj popoldne so .se v proslorili ol^dlnc sc.šli na prvem se-sianku skupine zainteresiranih udeležencev, ki bo iracia vlogo upravnega organa Lok.ilne Agendě 21. V .skupini stïpredslav» niki lokalno t^hlasli. in d us i rije. republiških i^rganov, gcwpodar-sivît. ktnoiijslva. îUilsiva. kuíiur^. zdravstva, sociale, okoljevar-siva. turizma, Športa in nevladnih oc^anizacij. Trenutno je v skupini 2X pooblaséínih ljudi, strokovnjakov in poznavalcev razliíínih podroíij življenja in dela v občini.
Namen včerajšnjega srečanja je bil sezj^anitis pi^jmom U^kalna agenda 21, predstavitev projekta. r:i2jasnitcvvlogc skupine za-iniere.slranih obiinovin dogovore načinu dela v prihodnje.
Kcrje hi.sivo Lokalne agende2i aktivno sodelovanje javnosi i, bo v prihodnnsU p<ni;kala vrsla nkiivnosti, preko kalerih bodo ludi obíani lahkii konkretno sodelovali v projekiu. Med drugim IhxIo oblikovali kontakino siran na interneiu, opravljali an« keie. pripravljali javne tribune in zanimive razgovore...
Mbš
Svet občine Šmartno ob Pakl
Nova komisija
Člani Odbora za gospodar* sivo, varstvo oko//d in gO' spodarske Javne stužbe Občine Šmartno ob Pai<i so na svoji januarsid seji usta-noviti novo komisijo • komi* sijo za kmetijstvo, gozdar* stvo, prehrano in razvoj podežeija. Njen predsed* nik je Zvone N a pot ni k, člani pa Ivan Kotar, Emil Štrbenk, Andrej Glojek ter Franc Zajam šek. Že sam naziv komisije določa njeno delovno področje. V letoš* njem občinskem proračuni/ je za njeno delovanje pred* videnih 3 mitijone tolarjev.
Odstopil predsednik NO
Na zadnji seji občinskega s^eia so SmarSki svetniki sprejeli predlog komisije/a voliivc, imenovanja in kadrtwskc /adeve, ki je predlagala razreSiiev Draga Kovača z mesia predsednika in člana nadzornega odbora oWine. Prav lako so pcjlrdill (udi novo danieo tega odbora -Vesno Plii/nik iz Malega Vrha. Pobudo za razreSiiev je podal Drago Kcwat\sajje ocenil, da je la dolznusl nezdrui^ljiva z delovnim mesto v Davénem uradu Celje, kjer se je zap<islil februarja letos. Kdo bo novi predsednik nadzornega odbora bo znano po njegovi prvi seji v j^re-menjeni .sesiavi.
O MC pisna vpraša* nja in pisni odgovori
/e v gradivu za prci^njo sejo ol>činskeg:i sveta so .svetniki prejeli poročilo o delovanju javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, vendar so nanj kljub prisinnosii v.d.direkiorja /avoda Janeza Dvornika kai^-
neje pozabili. Na /adnji seji občin-skega sveta so rii/pravo o eenlru začeli, a je zaradi odso-tniBiipredsednikasvcla zavoda in hkrali svetnika Jožeta Robide, dr. med., spce. kirurga niw^ končalL 'laje namreč .sejo svcia zaradi drugih obveznosti predčasno zapastil. svcinikc pa pred tidhodom pcwal. da vprašanja. povezana s poročiU>m o delu Mladinskega centra, na-skrvijo na ustrezen nashw. Kol predsednik sve I a zavod:i bo nanje ludi pisno ('»dgovoril. Svetniki so s pi'îbudo sogla^li. Do-giworili so se. da b<^do poslali vprašanja v roku dni. od svela /avoda pa pričakuje, da bo nanje pisno odgovoril v roku 14 dni.
Pismo poveljnilia Občinsl^ega štaba CZ županu
v Ziičelku leiu^njega marca je piweljnik občinskega Slaba /a ci^lnti zafičilo i>bčine Alojz Pixl-gor.^ek pisno opozoril žuj^ana Ivana Rakuna na zaskrbljujočo slanje na področju a-ševanja in zaSčite. Menda ga je o lem, da i^bsioja zaradi nepravi In ^"»sii in nekaterih pomanjkljivosti povečana ogroženost ljudi in premoženja na eelolncm območju občine, že seznami pred ča.st>m, vendar se I a ni odzval. Najbolj kritična vpraSan j a s lega področja je v pismu strnil vsedem točk. Svetniki ovsebini pi.sma na nedavni seji sveia niso razpravljali. So pa poudarili, da mora župan navpra^<nja t^igo-voriii naslovniku čim prej. z odgovori pa naj bi seznanil ludi svet.
mtp
Občina Solčava
Plaz
vse bolj grozi
SOLOaVA • v občini Solčava v tem úisu pospešeno priprav* IJaJo vhigc» na razpise /j» pridobitev sredstev /h demografsko ognrúna področja, ki so eden temeljnih pogojo /a uresničitev letošnjih in di»lgoroenih načrtov. Seveda pričiikujefo tudi srtnl-slva izprojsrama Phare in drugih dodatnih virov, saj i)rezt^a oh skromnem občinskem proračunu napredka ne ho. Prav lako SI» sc i vso vnemi» l<Ulli i/delavc prostorskih aktov, ker so v celoti 7i\vcdajn njihovega pomena, hrez njiii tu<H nekaterih naložh ne IxhIo mogli uresničiti.
'lrenuin<ipajim največje težave pcwvn^az^laj že zjiamenili Mxt-cesnikov plaz. v Podi>l^vI, s:ij ogromna gmota zemlje znova in vse boljgnm Nekajletni in različni poizkusi reiiKv kakor niso bili uspeSni in stanje jc vse hoij kritična Sami si seveda ne morejo pomagati kaj prida, zalo se lx>do na plazu samem 11, aprila sestali s predstavniki minisirsiev za okolje in pn^stor ter za promet in zveze.
Začetek gradnje na Paviičevem sediu
Mejni prehodna Pavličevem sedlu naj bi p<i di^giHvru med Sk^-vcnijo in Avstrijca lelosodprh že 1. .iprila. vendar so datum ixJ-prtja zaradi s^ vedno zelo neugodnih zimskih razmer prestavili na 1. maj.
Prihajajo pa .s tega mejnega prehoda obetavne novice. V začetku lega ledna sck namreč i/vajalei ^čeli gradili naslednji odsek ceste od Logarske iloline proti Pavličc\'em sedlu. Isliíčasno naj bi začeli ludi gradnjo mejnega objekia na sedlu samem, ta ho služil obmejnim organom obeh držav» zaradi p<^dalji^ne zime pa je prišlo do časovnega zamika. Kakorkoli že, dobre novice so lo, ki ptUrjujejo. da gre letos vendarle zares.
Izvajalci tudi nadaljujejo gradnjo kri^ii^a ob v-sUipu v Logarsko dolino, ki sť^di v prvi del postopnega zapiranja doline za m«^-lorni promet. Glavna prometnica bo p\>slej pnHi Paviičevem sedlu. za Logarsko dolino pa bodo uredili odeep z ra/givdno ploščadj^i. Kmalu hoúo začeli gratlili íc parkirišča pred lem kTÍŽJÍ>čcm oziroma ^'Stopom v dolinfK	H jp
Občinski svet Luče
V proračunu 205 milijonov
LUCE • Na redni seji prejSnj: leden so občinski swtniki najprej obravnavali zaključni račun za lansko leto nato pa 5e predlog letoSojega občinskega proračuna. Lani stipn»raČunsko vrečo napolnili s 1K4 milijoni tolarjev, letos pa naj bi bilo v njej 21 milijonov več. torej 205. Med i*>ialimi ujkami velja omenili vrc^čo problematikt» vračanja premoženja ljubljanski nadskofiji.
mjp
Bo Koroška orala »pokrajinsko« ledino
Stres :uiCefiJa? bi seliihkojm'pnišali ohroy)rovio pokrajine v S/cn e.niji. lú>nf^ciso namreč odločni, da dobijo pokrti-jino. pa čeprav nstrezne ::akonoi!aje pri naK se ni. ni se cU/hvcno ka-liko lokih cnol pri nas sploh l7a. 7mio ni C mino. da na legu pnunca raziiCni tjudja različno gledajo. Tako pobudi o zdntSivi 12 ohčin Koroške nas^yroiiqe vlada, podpira jo prccev ivcć/na?) posfancev. Med lem, ko Kort).k i mlitavijdjo, du iiodo iakostni^ni f)olj preiiomavni. I(djc pa hodo ludi nresniCm'afi »'evropsko^ Cezmejnu sodelovanje, 5c drif^iaki'^t nťwík/ajťncga zelnčí^vnja Iwjiji/ ludi t. kerliise lahko z^/dilo, d(/ hi kakšna udohCín osia/asama. /hi je enostavno nofvn od načríovaictíx pokrajin ne bi hote/pud svoje okrive. Ne vem. će se lega hojí Indi pos/anec iz Sentjii/ja Jtmj MafoxTh, afi pa k sledi odUKiivi kućanskih demokratov, ki uzakonim'lake re^je nasprotujejo. Ikpivo pa jc. da je pro/i.
Smo šepa vzudnjih dneh prii^liiali drugačnim okrajem, Valovnem noj bi namreč doivkli i M kovanje volilnih okrajex-, ki so eden od fM)^)-jei'za volin'e i)ft novem fies je sicer, da imajo menda nekateri.^ večino mdifîgor fepii, glavne probleme pa naj bi vendarle mrref///. Na našem ko/icu (pri lem zmnv mi.'ilim na .Savinjsko ret^ijo - nckaieri pač iie vedno priznavajo le to} naj bi v 32 ohč/nah imali IJ volilnih okra-jev. y zadnjih dneh pa ni hil govor le o /m »krajina h in okrajih, ti ali o občinah. Oňn>ma o plačah županov. Ne vseh. le lisdh v manjših občinah. /W nas je skoraj 50 obCin. ki imajo manj kot ljudi, ptaùe hipanuv tvh občin pa so ludi primerno ipo mnenju nekaterih pa nepnmerno) nizke. Dobrih 230 tisočakov. Hruto. Pa vendar ob lem nekalcri poudarjajo, da v takih manj.vh občinah župani opravljajo tudi precej lajni.^kdi oziroma adminisma ivnih opravil So tako rekoč deklice za vse. Oovorpa je tudi o velikih. Ne j)liiC'aJt^ ampak o na.^i
meovp^/li. ki ji řelijo nekateri v naši zakonodaji dodelili posebno me.->to. f\ni so zuy drugi - seveda - proii: tudi z arpimeninm. do melfop<yla. kije državljani ^ne mamjo'^, pač fw za.s!uziposehncf^a \7ed' notenja. Po nekaterih podatkih namreC SO ods'Hoikov Slovencev sovniii meiropoh. Kaj lo dejaiv^ko f)f>meni, ni pov.sem jasno. Ali jo íowiajo v političnem smish K al/ (tru/i) zato. ker tam nimajo kje pustili swjťga aviumobila, ko jo obidejo, se teiko vozijo. Na jt/vniAiv/ pa soljudje pofihvemkih obi mah očitno pozabili, ko je bi/ v* Ljubljani fiirisučni sejem Alpe • Adria. Tedaj se je v metr<tpo/f zbrala vsa Slovenija, kot da bi v.s i íe/eli privabiti me-'fčane o.'irednjega mesia, ki so menda najbogatejši pri nas. v s^'oje ^podeželjske" kraje.
Man/kje pa smo imeli zadnje dni opravka z odpadki. S &nili od-/agališči in Čistilnimi akcijami. ^ marsikaterem parku so čistilci rudli veliko »posebnih^ odjuidkov: igel. I'o.s'ebnih if^'f se\'eda. /Wřvn problem s parkom imajo v Celjfi. Ne le zaradi štes ilnih igel. Tudi drev esa xe sreCiijejo s po.'iebno boleznijo. Stari kostanji so ze skomj imdubni strahu: znotraj votli, okoli jdi skoraj nič ni. S težavami z odpadki se srečujejo nidiv občini Tabor. Tu.^o nekateri, ki stanujejo v odročnih hrdvMtih knijih.^wdno jezni, ker mont jo plačevati odvoz odpadkov, sami pa morajo te odpadke voziti do zbirnih mesi. Ljudje se jezijo, v tej majhni oÍkíni pa pravijo, da so tako •»uredita'" pode^ dovali od prejSnje sktipne občine ?Mlec.
Na o/íwícm* območju smo imeli zadnji čas le en višji obisk, y 7.aku se je mudil pod/Nvdsednrk vlade. \ ' Cefji t pa pn'i moz slo ivnske fjudske stranke ' eda v obeh primerih Marjan /Mfbnik. Vsredi.^čii Spodnje Savinj.ike doline se je pit,^ovarja/ s težavami hmeljrjex-(seveda jim je ob/jubil pomoč), v Ceíjri je bil na seji glavne,^a odbora nvjestranke.	^(k)
us luk wiata Csoiûna ulctntuo m rtv po^HjT NAŠ CAS. (J.O.O., Foitova 10. V«lenle. Iihâja ot) ceinkllL
1.980 SU. pQieina naroà^inBS^sosiï, ipcr4
nnâ^ner wsn
■Dřyssw
is^otek (flir^tf m gbvn uredna^, Stane VovR toogovoml ureûniK) MettraKj$t)£.PUnirK{pomo£nt»ur84niKa). Janu PlmiK. Tatiana PodflûrSsk Boiana špe^slinovirtar^i) MiraZakoiek (ur^dfiica (a^^a), Jan|a KoSití^fwpel {fehriFCna uiaonica), Oamtr Žrrud (oOhHovaiecj
Nira .'i;'] iVv'wa rror^tisicíj strici ^cfv-' 8ed£jiik (prooagamiisid).
Seđe2 UKtfniSMa la uprave: 3S0 Valenle, FwiovaiD, p. p. 202. ttiaron (063) mil SO. lefstax {063} &71-720, Žirora&jnprAPPVabnie étsvilka52600*603-î-ma)l: nas cas@sio< nal
buikovani» m gral. priprava: .Nas da^ T^k In «Iprema: MMiSK <3 C , Manbv Nenarwenin totogralil m roMiiKsov ns vracatnol Po âkonu a DDVI« C2S* uvr^oi meď prazvc^s tnlormaiMxça značaja a Katere S6 plaCtije davak po znihni sTopi^i
6. aprila 2000
DOGODKI
KASS VAS 3
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
Bogatejši za laboratorij ob postelji
Sl(»cnj («railcc, .^0. rriHrcii -t)<m«Mi»rJcn - irdi koroških |)ocljť(íJ (Euruciy. .|i>hnson Coniraloi N'IXî In Prevent) 'je Splosn» imInisnicH Slr»vcnJ <>r2i» dcc bo^Ht^jsa /J t. i. ]Hb»rď(org ol> po.stciji ÍHpanil AHL 555), vreden iirihli/.no 5 inilijtinov to« iHfjev. («ru ^ ra^unalni^kii voden Hpar»( /M dnlo^Hnje parametru v dvi ova nj:) \i\jnC\ kxlvk in presnove. Príd<ilTÍtvv ponivnt prv-evi^^n dvÍB rďvni v bolnišnici in suv«j2i kakovosti xdr;iv|Jcnja v centru intcii/.ivne Icrapijv. v pa* rodni sot>i, v centru m nvdcmo* jU)nčke in iincsk'/ijo.
Ko\ jcr powdaia na mwinarski koníťrcnci primari] dr Viktorija Kus. prcd«)(oJnica oddelka /a anesl(!7,yi»,?>o Z novim aparaiom ABL555 premaknili l^tnuaiorij ob bnIniSko posteljo, k bolniku in zdravniku. S lem so sc i?i»gnili nepotrebnemu tekanju v laKira-lorjj in nazaj, ćak.inju in nego-dtjvanju. Pz^ nalanCnemerilvc parametrov, ki so nepoijrešljivi pri zdravljenju kritično prizade-
tih bL'-lnikw v omenjenih centrih, v porodni sobi in med anestezijo«'» jim na \x'»Ijo v nekaj minutah. /clo dragocen aparat premorejo leStf vKJiniCnem centru v Ljubljani, na ljubljanski ginekološki kliniki terna CHilniku.
/.adovoljslvt'j nad novo pridti-bitvijo jc izrazil ludi direktor Iml-ni^nke Vladimir Topler. <lr.mi'<l., ki je med drugim povedal, da so divnaejje za manjše bolnišnice» kolje njihwa .zelo pt»mcmbne, Lřtni je na la naCin biíJnlínica do-bila5l milijoniwtolarjev.Denar so porabili ZÍ1 posodobitev nekaterih aparaiur in s tem omogoCIli mcxlemejse in kak^nwstnejSe sto rilve. lopler je izrazil upanje, da bodo donaiorji tudi v prihiidnje imeli pasluh za njihove potrebe, /agouwo bi,pt>njcgov\;m mnenju, brez iitmadj njihov javni zavod Kini posU^val z izgubo. Med prvimi, ki st) jim prisluhnili le-i<w. je bila Zavarovalnica Maribor. Predsednik uprave zavašivalnice Drayo C'oiar in direktor bolnišnice sta namreč ob lej
prik»žnastj podpisala bpora/AJm o dtmaciji btilnIzniči v višini 3.5 milij<ma tolarjev.
V nadaljevanju nt>vinaR»ke konference je ViadimirTopler predstavil ^ lanske posltwne rezul-
"V kirurSko ginekološkem in o|}erativni'm bloku, centru /a intenzi vno terapijo, (ransfu/ijo in patalojsijo Ic zdavnaj ])re-koraćene meje. ki omogočajo nji* hovo normalno delovanje. Man-
V	Splaini KîlnUniei Siownj (îradce .^i Jani znizoli i^tcvilo oskrbnih dni / UZiyH na IIJ4.920. / /dravsivcno zavarovalnico dogWiîrjcn progrum so presegli /a 4,5 odstotki«. Pov-preiino ležalno dobo skrajšali s 7.11) na 6,71 dneva in je pod sl(Avaskimp<npr\:Ojcm. Ví^-ťíallsiit*nih ambulantah so oprii-vili več km 95 tiSiiC pregledov ali 30«>dsio:kiw nad naCrlova-niinJe pa v preteklem iclu upadlosleviio mivorojcnih. Predlani .se je vslovenjcgraJ^ki bolnišnici rodilKKU otrok, lani pa le m.
V	okviru OhnîiMÎne enote Z/ZS Ravne na Korálkem luni /J27nali najbolj opazno zrnanjfcinje bolniško iiskrbnih dni pri /avuA>vancih velenjske izpiisiave ///*S, r;izcn na urologiji In pcdi;jtriji 1er oddelku za ane.stezijo In intenzivno medicino,
Z novim računalniško vodenim aparatom za dotočanje para-metrov defovanja pijuc, tedvtc in presnove, vrednim S milfjO' nov toiarjev, so v botnišnici premakniti laboratorij ob bofni'
ško poste//o- {foto:FJurač}
late. Ugodni so. Nadejali pa so se i/gube. saj se je zaradi slrand^r-dizacije prihodek bolnišnice v drugi polovici lanskega lela znižal za približno 300 milijonov SIT. lopler je ob tem Se posel>ei "na-glasil da znizanje ni slo na ítoxlo bolnikov, ampak so k p<vziUv-nemu poslovanju pripomogli ukrepi za umncjšo rat» zdravil in ludi niwih aparatov niso nabavljali. Mcil drugim so precej (^krnili inve.siieijsko vzdrževanje oddelk<5v, ki so potrebni i^bnove.
ji>i posegi ne pridejo v po^tvv. potrebni so temelj ilih obnov. Za denar /si nove nalo/.be prosimo že već let in nv<lavni» sprejeti kon v parlamentu uvrs6i naša naložbe med prednostne." .Se letaš naj bi. po besedah Toplerja, dobili denar za izdelavo manjkajočih pn''jekii>v, v zaCetku prihodnjega leta pa naj bi že /JičcU gradbena dela in jih leia 21X)3 tudi zaključili. Vredna naj bi bila približno 13 milijarde tolarjev.
■ Tp
Občinske ceste bodo na novo odmerjali
Bodo "padale" tudi žive meje?
Na /adnji seji svctj» MO N'elenjc so svetniki sprejeti odlok o občinskih cestnih. Z njim .so določena pravila i|*re pri graditvi in v/xlr/£vanju oÍ>Cínskjh ce.st. Od* lukjc zelo nalanćen, preden bo lahko ziižjvel v praksi, pa l>odo morali o|>ravi(i se odmer«» marsikatere obOioske ccste in ure* dili lastniškii ra/.nierja, V mestu se marsikje srečujejo w z eno U*^jivo - v Individua Inih naseljih »i si marsikje "m/teknili" parwiv in posiidili/js% meje na občinski /«nilji. Ali nov odlok in nove odmere cest j)omenijo, da Jih bodo morali lastniki umakniti na svojo zemljo?
V Velenju so v individualnih stanovanjskih naseljih precej g<^st "pojav" zelo ozke ccstc, ki
so takšne tudi zato. ker so si lastniki zemljišč "raztegnili" parcele či.sto do občiní>ke ceste in žive meje postavili že na občinski zemlji. Tudi zato sedaj marsikje ni mogoče urediti prostora za pločnike ali vsaj varno hojo peScev ob cestišču, dt> iež«iv pa prih.'îja tudi pozimi, ko po pluženju snega lega ni ne kam odrivati, ne odlagati- Ali bo new. zelo naiančentnllok o občinskih cestah, po novili odmerah eesi v praksi pomenil ludi odsiran je vanje živih mej in njihcwo odmi-naknje na dejanske meje parcel, zalo zaenkrat še ni mogoče zatrditi, ť'e se bo odlok izvajal d<i-slednt% pa je to /tih verjetno.
Na drug pn'bjem. problem ne-dorcčcnosii lastništva velike
večine občinskih cest. je na marčevski seji sveta opozoril Franc Sever, ki je predl;iga(, da pi^skrbijo.da z novimi odmerami občina čim prej začne in jih opravi v roku enega do dveh let. Le tako btulo namreč dani pogoji. da z lastniki zemljiSč uredijo ludi lastnKka razmerja. Lastniki se bodo lahko odločili za cîdpn'^dajo ali služnc«tno pravico. Župan Srečko Meh je zadolžil podžupanjo Ano- Rozx) Hribar, da do naslednje seje skupaj s pred.wdniki svetov K-S pripravi spisek občinskih cest. potem pa hi>do dok>čili vrstni red niwih oó' mer po posameznih krajih in mestnih četrtih. Najprej naj bi odmerili t,L občinske in lokalne ccstc. potem pa še javne poli.
Nov odkik med drugim določa, da z oi)činskimi cestami, ki so javno dobro, upravlja Občina, Pogoji so natančno določeni, določen pa je ludi varovalni pas. ki ho preprečeval Sktidljivc vplive pixsegt^v v prasttir ob cestah in na cesto samo, pa ludi na pn'^met na nje. Gradnja in postavljanje kakržnili koli objektov in naprav vvarovalnem pasu bo dovoljena lessiïglasjem občinskega Unula za okolje in prostor. Varovalni p<LS. ki se bo odmeril od zuna» njega roba cestnega sveta. i>o po novem na vsako stran občinske ce.ste Širok 10 metrov pri lokalni in zbirni mestni cesti. 8 pri mestni. 6 pri javni pi>ti in3prikiï' lesarski stezi.
Mbš
Solslii center Veienje
Predlog za omejitev vpisa v dveh programih
Prcji^nji ponedeljek seje Iztekel rok. dn katerei^a so lahko t)iKtoči dijaki se prenašali |>rijavnice m vpis v z>ičctni letnik srednje šole v čilskem letu 2(HH»/2fH»l iz ene na drugo šolo. |)o 23. Junga oziroma do objave rezultatov drugega kro^u omejitve vjiisa pre* nos prijav ne ho mog<ič, po lem datumu pa le na liste ,^ole. ki bodo imele se pro&ta mesta.
Na Šolskem cenlru Velenje bodi-) kljub z^ polovico manjiemu vpisu na Pt>klicni in tehniški rudarski Šoli oblikovali oddelek. Ravnatelja Splošne in strokovne
gimnazije Andrej Ku/.man 1er Poklicne in tehniške elektri> ter računalniške šole Tone Gams pa sta predlagala vodstvu centra, da zaprosi republiškega ministra za SoLstvo in Špori za <i mejit ev vpisa. Prvi zá program gimnazije, kjer so za 150 razpisanih mest prejeli 157 prijav, drugi pa za program računalniškega tehnika. Prijavnice zanj je poslalo 73 učenccv. prosUh mesi so razpi.^ali za dva cnldclka. Čeprav so 11 kanilida-tov za ta program uspeli preusmeriti. 10 ni bilo dovolj za izenačitev Števila prijavljenih s
šlevik>m razpisanih prostih mest za novince. Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti so v letošnjem rai^isu za vpis prejeli kai 25 i^dstolkov več prijav kť»t lani. Razkïg za večje za-nimanjc je mw oddelek v programu nižjega poklicnega izobraževanja. za pomočnico gos^iodlnje o.skrbnice. Za program trgovcc ie prijavljenih 90 kandidatov, kar pomeni, da je vpis za pnxlajalca "zaprl", omejitve pa ne ho.
Po besedah Marjele Primožič, pedagoginje na ccntru. so v času
prenasnega roka (od 6. do 27. marca) prenesli učcnci 52 prijav, lani in predlani pa 23. Prav tako je še povedala, da se (isli, ki končujejo šolanje v nižjem po-kJicnem izobraŽ^'vanju. tokrat v rednem roku niso mogli prijaviti za nadaljnje šolanje, ker bodo iz-obraii*vanje ziiključili po prenc^v-Ijenih programih. 11 trajajo sedaj dve leti in pol. Lani je bilo takih prijav
■ tp
v
Širitev mreže bančnih
^iiirnnrir:
Vaš nepogrešljivi prijatelj • bankomat
Vse irnetnik« BA kariK«, lo 2« upordbljdTe storitv« b^n^iK avtomatov obv^Sćamo, da je skupini 20 bânkomâtov Banke Velenje d d,, Velenje, bánčne skupine Nove Ljubljanske tsanke nâ
rudarski kidričevi gorici v Saleku naiv1i
standardu vis&vis gorenju šoštanju pesi u
nakupovalnem cet^ru
Smartnem ob PAKI
mozirju
GORNJEM GRADU
NAZARIU
rečici ob saviwi
UUBNEM
luCAH
vinski gori topolšici
0
podružil nov banirii svton^at v
eri ne2ka, Cankarieva2. Velenje.
Vsem osialiiTi imetnikom 6A kartice, kisez bankomatom Se ni^tř soopnjateljkli svetujemo, da to ttorite ob pfvi pnloinosti inzđ zaćetek oprdvtte eno «zmed enos(âvrtejSih storrtev (informacija o stanju, dvig gotovine) Ugoiov^ii boste, da je tudi uporaba ostalih stornev zelo preprosta
VEDNO PRIJAZNO PftI ROKI. BANČNI AVTOMATI Banke Velenje d d , Velenj«, skupine Nove Ljubljđroke bdíike
banka veienje
Baniat Vflenje d.d., Vrhnji,
bančna slojpme Nove ijubljfinske b{tnf<e

^"^"^stavku
ŒIJI:) • Po selitvi eeljskih kinematogralw in kina Union izCelj-Nkega doma ohsraja moi^jHvsi, da hi v njem uredili igralnico in ka-barejKki zabavižO-ni prtwior. yamwel ni nova. uresjiičljiva pa lx). ko bodo na Aškerj^evi eesti ob garažni hiši :^adili sodoben kcm-pleks petih kinodvoran.
CKI-ÍE-Vsakoletno CisCenja okoljasovC eljii konec preji^njcga tedna xaíeli S^ilarji na Savinjskem nabrežju in v mestnem parku. srednje.iok:i in železničarji so řistíli področje ob progi, v akcijo so se naslednje dni vkljuCili se obCajii, vsi pa so posebno piwirnosl namenili p<^hlranju nevarnih Injekdjskilt igel.
a.idovšćina- Prihodnjo nedeljo bodt> volivci ajdoNske obCine na nadomestnih volitvah vohli novega iupana, sedanji je pred dvema meseeeroa odstopil, f>et kandidatov pa je domaČi in JirSi javnosti dobro /nanih: Igor Ce^nik. Bt>rut KoJoini, Alojz Krape?, Marjan Polji>ak in Di'k^idar LIríiC.
otiski VRH - Zaradi prekomernega onesnaževanja so krajani Šentjanža pri Dravogradu že lani zahtevali, da Tovarna iver-nih plo5CvC)liikem vrhu í^dpr:ivíok<^ljUsšk<ídljivv emisije, pri icm pa ne želijo, da bi iwarno zaprli, saj daje kruh 171) domaćinom.
K(K;A!>KA slatina - Lani so v Zdravilišču Rogaška Slaïina dosegli preko 2(KXiX)() noCitev in ostali na najbolj uglednem mestu med slovenskimi zdravilišči, nova lastnika hotelov Donai in Sava. Jože Pipenbuher in Stane P.íeniCnik. pa v treh leiih napovedujeta preko 30U.()(U) noiilev.
mur.ska sodota- Velike pnwetne Zíigale v Mun>ki Soboli po izgradnji železniške proge proii Madžarski bo država reSilaz izgrjidnjo.\8 kilometra dolge obvozni« mimomcsîa in dveh pod» V0ZX1V za osebne avtomobile, naložba bo stala 3 milijarde tolarjev.
KOPIvR • M<^rskabiok>5kaposlaja v Piranu je dobila novo raziskovalno plovilo, izdelanih v Arkansasu v /.DA. ker sc> lam bistveno eenejSa k<it v Evropi, za n<iv plavajoCi laboratorij s« plaćali 470,000 dt>larjev, plovilo pa poganjala dva motorja na reaktivni pogon.
uîl'bliana • Državna založba Slovenije bo odkupila - od-stoini delež ljubljanskega Dnevnika, hkrati predlaga združitev obeh potljelij» v prihodnje napoveduje Širitev na ptxlro^je radia, obenem pa doseCi 10 milijard tolarjev kapitala in 25 milijard letnih priliodkoN'.
žalicc. LlOm jana. Andrej Marz.idov^ek. doslej žalski txl-vel nik. je prvi predsednik Zbornicc izvriiieljev Slovenije.50 zasebnih iAT-^iteljev bo zaielo delati se ta mesec, delovali pa Nîdo z javnfm i pooblastili in vimenu Republike Slovenije» torej jih ne kaže primerjati zoslalimi Z4»scbnimi izterjevalei.
LIUBUIANA - Državni zbor je marca zasedal 13 dni oziroma
75	ur in med 57 obravnavami sprejel 24 zakonov, kar je veC kot v prejSnjih mesecih, nnjpt^memhneji^ naloge - sprejetja nove volilne zakonodaje • niso uresničili, lelos pa bi morali sprejeti še
76	takoimenovanih c\7opskih zakonov, I
4 Kits CAS
GOPSODARSTVO
6. aprila 2000
v mlekarni Arja vas čakajo ponoven obisk veterinarske inšpekcije
Najprej odprava pomanjkljivosti, nato denar
v ui[ckHrni Arjsi vhs optU mislićno priáikujcjo ponoven obřsk vctcrínurskc inspckcijc. nuj su ])rcpriĆ2ini, d» so v kriHkcm 6(su i/p<»Inili večino ugotovljenih pomaiijkljlvosii. NHjbrAI)o 170miij}(inov(olitrjťv. kolikor h» Jih nacrCovnM /.a I(^mc1JUo pr^'Hovo ohralnv in
pobojev m i/poliijvvaolc sani' (»rne^^H red». prrmHio. DvnHrja /z pokritje tťh sinčkov nimajo dovolj. Zh /.daj so l>olJ v us^ prv<lju |)ri/4i<levanjii iMlpnivo punianjkijivo&il.
leiožiijcga januarja obiskala mlekarno Cclcia v Arji vasi rc-
• I
Tri
m-.
Tudi v najsodobno urejeni sirarni v Stover\iji Je veteririarska Inipekclja ugotovita nekaj pomanjkljivosti
pubBka veterinarska inspekcija in pri ogleUu obrala ugoioviJa pretvj pt>iJianjkljiv{^sii. Jni. ki se izîekajov teh diK'h. «> Imeli v mlekarni na voljo za njih^w» odpravo. Direktor mlekarne MRrjan Jakob nam je povedal, da so se dela loliU takoj, «xlprav« ili veíini,^ pomanjkljivosti. /Min ponoven obisk inSpckcije pričakujejo z op (un i/Jîioni. Tudi na poročila, ki .sojih morali poJiljaii v prehodnem obikibju. niso prejeli nobenih p ripcmi b."Za pûni k vel eriiinrskc inspL>kqjc je bil resolnscÂn. Za uns ureKní6.*vanJe njenih zahkn* pomeni jtrcnovo proi/.vodnih prostorov, tudi nov režim tjihanjii Aiiposlcnih v njih In seveda preccjsen linanéni zhIo-f^aj, ki ga v planu nihmo predvideli. Spoštovanje M'lerinar.sko sanitarne}«» reda bo tudi najtežji del v.sťua tejsa." Pc»<Kenah naj bi jih oprava ugtv loviicv inšpekcije veljala približno 170 milijonov tolarjev, .lakob meni. da bo vsoia najbr?
se vLíja. saj bodo morali uresničili dve oziroma tri naloge, za katere jim je inšpekcija določila UaljSe obdobje (ureditev pralne plo.^adi in skladišče repromateriala). "Proizvodnja jv prerasla ^ločljivosti <>braia. /iitn moramo skla d išče /n rc» promatcrinl urediti v vMikem primiTu.V leh dneh prwMamo od 170 do IKIMlsoé litrov mleka na dan« sezona pa se .šele zjičenja in pričakujemo tudi do 230 Uirov mlekii na dan." Denarja za pokritje siMŠkov v tem Trenutku nimajo dov<ilj. 'lega so se pred začetki^ni aktivnosti zavedli, vendar, kot piiudarja .Iaki>b. s<t menili, da je njihova prednosina naloga uredilev ziidcv in 5ele na to UhA'« iskali ustrezne denarne reSiive. I\»k)vico denarja naj bi namenili iz reserve iz preteklih lei ter lanskega zaključnega računa, preostalo polovico pa naj bi zagotovili z najetjem kratkoročnega kredita.
MTp
Smreka Gornji Grad
Zdaj v večinski lasti Zadruge Mozirje
Kot Večino slirvenske lesne industrije tudi )*ornjc^rajsko Srn« reko pestijo velike (eziive> ki pa so se v tem podjetju kopičile nekající. Umi so sicer tx}ilus4»-vali prisilno pt^ravnavo, vendar se posUn ni uspehi ntso prav nič izlwlj&sili. SteâJ, ki so si ^a res« nki na ijul>o nekateri cdo želeli, je bil pred vrati, ta postopek pa so preprečili na nedavni skupivčini te^a podjetja. UpoîUevaiije namreč treba dejstvo. daje bil lansko jesen sprejet zakon o finančnem poslovanju. na pi^dlagi njegovih doliKÍI pa jc bilo takoj jasno, daje Smreka vedno kapitalsko neustrezna in na drugi strani stalno nelikvidna. Glede na to in na nekatera druga dejstva so morali lastniki omenjena pn»biema
razjeziti dc^ 23. marcu Skupščini podjetja so »ito predlagali, da eelotno i/^ubo odpišejo v breme kapitala. Polc{>tega sosedoc^v vorill, da Smreko doiuipitalizi-rajo s 6(1 milijoni tolarjev, od lejia Jih jc ol>čina (iomjí («rad prls]>evala pet. razliko pa Za-dru|>a Mozirje, ki je s tem le potrdila večinsko lastnif^tvo podjetja.
'IÔ pomeni, da ima Smreka sedaj pokrite vso izgube, da ima pozitiven kapital vvi.Çjni 20 odstotkov vrednosti celotnega preiii^)5'*;nja in da ima zagotovljene tenieljo za normalno piVilo« vanje v priluHlnje. ïô .seveda pt»-meni tudi, da v ptxJjctJu ni veČ izgiworov z:iradj preteklih bremen ali ziuadi različnih "zunanjih" vzrokov. Resno ćelo je
Smreka bo vendarie zaživota. morata pa bi ie zrasti
pred vodstvom podjeija in zsipo-slenimi. veliko več bo treba postoriti tudi na razvojnem področju.
Po nekaterih prejšnjih zadržkih glede »litine rešitve in po tehtnem premisleku se z nedavnim ukrepom strinja tudi občina (îornji Grad, pri tem pa poslavlja ostre zahteve. Med dru|2Ím nasprotuje kakršnimkoli
gom» ki bi bili v nasprotju / in» teres! delavcev. 'Ibrej nobene razprodaje in nobenega odpuščanja delavcev. V<idstvo občine se strinja z <ipustiivijo nekaterih neustreznih progra-mi>v. ohejiem pa pričakuje temeljit "posnetek" stanja in na podlagi tega učinkovite razv^^jne načrte.
mjp
Društvo upokojencev Velenje
Največ o novem zakonu
Dru^o upokojencev Velenje h preko čl a tli ima tudi devet podiHllM»rov. preko katerih je p<ivezjiva dru.štva s članstvom us]H.<neJ^ in Im)IJ neposredna. Pmlodbori delujejo na De.siiem in Levem bregu. Gorici, v Smarinem pri Velenju, na Ko* novem, v Vinski (iori. i^klkniju • Kavêah, Šentilju in m po* dročje l^Hke in Pa^kej^a Kozjaka. V vseh omenjenih podo* dimrih Ml februarja izvedli letne občne zbore, ki so bili povsod zelo dobro obiskani. Skoraj vseli zbonw so se poleg upokojencev udeležili predsednik DU Velenje Ivan Jiv>ip kije pcm^čal o em »letnem de tu
matičnega društva. podÁipanja MO Velenje in predsednica območnega adhnra DeSus-a Rx>zika hribar.član predsedstva 7ycY4 DU Skïvenije Jože Suiil in prcd.sednik Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje I lulxírt Mravljak. na vseh občnih zborih pa so pripravili ludi krajSe kulturne programe s pevskimi nastopi-Udelcženei so povsod največ ra/pTiwc naiiwtiili novemu invalids ko-pokojninske mu zakonu. Ne morejiísc namreč strinjati, da bo poračun pokojnin poslej le enkrat na lct(^in da pri zadnjem poračunu ni bila upoštevana rast decembrskih
Upokojenci Desnega brega so se zbrati v domu za vars^o
odraslih
plač. Prav lak^jso nad novim zakonom razočarani vdovski upokojenci, ki so upravičeno pričakovali več ugi»dnosli. Po
teb razpravah so na vseh podi>-dhorih sprejeli še letošnje delo» v ne načrte.
■ 6. M.
Modna konfekcija Elkroj
Brez povezovanja ne bo šlo
hidl v Modni kimtekc(ji Elkrnj so temeljito ocenili lansko posloviinje. Pri tem uc<>luv|j;yo. dn lahko /adi^vo^ni. s;^ navzlic v»em te^iivam slovenskih krmfvkcii»narje^ poslovHli [ai-zitivno Dohičvkje sicer majhen, venrtar je treha upoštevati, tla skozi vse let^i veliko vlagj\jo v tehnolti^yo in informatiko, v zadnjem času pa tudi v histnii tr^ov.sko mrežo.
10 seveda p«.>meni. da veliko lustvurjenega dohvxlka "pi^jedo" spmti in pfav zaradi tega so z doseženim zadovoljni. Sami v resnici pi'iUdariHjo. da ne smejo biti /adov<>|jiii in da momjo napeli vse sile zu boljSe ^liiseJke, Sem. kot rečeno, f,«xlijo lastne pr^vja-jalnc. Lani so jo ixJprIi v Ljiibijani. Ietl^s v ( clju, w v tem mesecu pa bo Elknîjevj prixidj.ilna kupccin na voljii uidi v Velenju, Dejansko bodo v Velenje "p^^'«^^'!'™ S»'>^anjsko trg^wino. razlogpH jc vtem, da se b^xloz izboljimo poinidb<> na tem tne-Ktu iu ht)jj piibli/uh potrošnikom.
Za danes in za príhixitu^sl je p\>mcmbno Se nekaj. Skwcn.ski tekslflei. zlxsti konfckctonaiji, so Ioni prisM do sp(>znanja. da resnico in nujno potrebujejo medscN^jno dog^warjanje. sodelovanje in povezovanje, skratka - skupen nastop. Pobuvla je priSl;i pritv Iz Elkroja in v Celju so uslanovili ii.strczcn /avixi. v tej /tdruzbi pa jc 18 sl(wcn&kih konťckeionarjev. ?al ni zraven Murc.V ospredju je programsko povezovanje s skupninî na» stopom na ti^. scvcdu s strojím u pí vštevanje m spceializncijc posantezncís.i proi/vajidca v tem ^kupneín jiastopiinju.
'lôfazuniljivi>nc vcijasamo zn domači irg, topt'^'cztwanje motajo razširiti Í3i okrepiti posel^ej na tujih trži^ih. Prvi talc^n in zelouspe.šen piimcr je bil Isiiski nastop na velikem sejmu ^n* skc nuHle v Diwscldnrfu in takSni^ ohlikn biHlo lel«^?. nadaljevali in okrepili, 'lorcj želijo na domačem trpu začete aktivnosti razi^irivinatrgedržav btsTU: Jugi-'slavije. ki se znova odpirajo. pn:d' vsem pH seveilđ v evnipski pmslor.
V íkištanju (sc) níe noveça
Za nakup ali najem .ii'tSianjhkih protzvivlnili prostorov imajt» iwkaj zeU^ resnih pi>nudb. Odločitve zaenkrat Sen i, pričakujejo pa. da bo znana zelo kmalu, "/atika" se seveda doisovarjanjc ^ede denarja, vseeno pa v Qlkroju menijo, da sov zvezi s Šoštanjem ^liwepli nekaj dobrega, lo pomeni, da delavke iz iU^tanj-ske^sa obrata v nuzaiski tovarni delnjo cnak:j dela kot prej vŠoi^ta-njd, deUijopaprklno.	I jp
RTC Golte
"Papirji" coitla letošnjih naložb
Pred slabimi .^trrimuMimi dne>i so na Golteh sklenili le(i>^r\jo zimsko sezonu, Hiiaje kratka, si^ sojo «iradi znanih zapletov načeli i^ele H. januarja, možnosti obratovanja pa so hite več kot u|^ne. Zimn Je bila po dnlisem času s snei*iim zelo mdorlarnii. nudila pa je tudi dobre pn^oje za unteino /asne/:evar\je, ktdikor st> ga zmogljivosti omouiičale.
Skratka, sezon a je bila /ck^dt»bra inje ipon^injjla na stare di^re čase. Upravljavci so bili najlx^lj veseli dejstva, da si^ se smučarji vrnili na Golte, da jih kljub vscjii lanskim zapletom niso zapu-stiii. Ve.sell tudi spoznanje. da so bili obisktwalei zureje-nasijo smiičitó zelo zadovoljni, kar je di>l)re obet tudi za prihiKinje sezone-âe zlasti, čc upoilte-vanio zajetne naložbe novih italijanskih histniko\'.
Objekti so v tem času seveda zaprti.sntučišča pi>sprav|jajo. naprave pa pi Ipravljajo za poletno "preživcljc." kar p«>mcn{ redna v/dri^valna dela in zaíííto. Najpomembnejše v tem trenutki: so priprave na predvidene novo-gradnje.prl centcrse seveda srečujejo z zapletenim in dolgotrajnim postopkom pridobivanja dokumemaeije, od katere je <'>dvi.sen obseg letošnje naloži)ene dejavnosti. Pri lení sodelcJiairammcvanjainpixj-porc občin Mozirje in Ljubno, upravne enote in drugih. ZJto upajo, lia se lx> vse t.li>hro i/iekk» in bodo priluxinjí^zim.skoscAmopričakíili v bistveno drug.ični pixlobi z močno okrepljeno ponudbo.
NiiJimniemhnej.ša nak^^a Je vsekakor ZM<^neži*valiil .sistem zakuniu-laeu s kim jezero na (juhenski stnmiinpri tem jim boolxina Ljubno pimia^sihi po vseh svojih miiČi*h- Nitva knbínsk;« ziČnicn na striini Je razumljive» velik	zâto se bodo na to naUňbo let(»s pripra-
vili in jo najbrž izvedli prihodi^je leto. Vsekakor IkkIo letos (vmeljito obnovili in polepšali nihulko. /iimenjali ^nosedežnivo na Medvvd-Jakzdvosertežnico, iihrtovili vťidovod. opravili vsa V7drže>alnft dela. to pa Je že pnhi zj)čecek vseh naložb.
UJP
Zajetne načrte noWft lastnikov je ministru za turizem Janku Razgorsku razložii di' rektor RTC Goite Rici^ard Stampfi
6. aprila 2000
UTRIP
w w
KASS VAS 5
v Gorenju dobro de/d/o
Podražitve pobirajo dobiček
IV^i ekoniimila Je ntuvmiUeru ^n ne dovoljuj« usp^v.inja niti takmt« ko doseras dobre rezultate. To v (iorenjii /mId (lohn> vedo« saj se uspehov, kot po-udsirj;) njihov direktor .]o2e Slanic, veselijo "s pridržkom". Tjkoje ludi sediij, ko ocei\|ujejo dohře lanske re/ultate. najlxdj.^e v celotni yuiHloviní (rt>rei\ja. izUclali in prodali so dva mili' jonaslolisoči^<íhp(>djnjskijí aparatov in dosegli i,2 milijardi m^rk (1211 milijard tolarjev) pro meta. Lai«ko poslovanje hodo predstavili na novinarski kon-fcicnci ^c v icm mcsccu. do. kontne Številke pa po skupi^ini deÍJiiCaíjťV. ki bo predvidoma koncc mc.scca junija, lakrai bodo razpravljali ludi o dcliivi dobiika. ki je ^tiji oú predlanskega. Uprava C«oreiija pa ho delničarjem /nova predlagala, da ga v celoti namenijo v rezerve in naložbe- Ocenjujejo na-mreé, da so te /a (korenje Ijenjskcjia pismena in da i5e ni
Ca-sza delilev dohiCka. Ne le delovno in Imančncv i udi naložbeno, je življenje v Gorenju Tcizgibano tiikokot ftc nikoli. Poleg najvc^ijega zalogaja, izgradnje tovarne hladilno zamrzovalne tehnike, v kateri hodo proiAodnjo povsem prenovili, uresničujejo tehnološko pre-ntjvo tudi v vseh drugiti programih. Se posebej velja omeniti Program Kuhalnih aparalov, kjer .so že vecloli prenovili štedilnike širine .>00 mm, v leuišnjcm letu pa prenavljajoč program pečie in štedilnike širine 6(J{) mm. Posodohiive pa so predvidene ludi v vseh drugih programih» z njimi pa bodo predvsem odpravili "ozka grla" in na ta način pripcTOOgli k Sc večji produktivnosti. Obsežen naložbeni ciklus, ki so ga začeli v začetku lanskega le la, sklenili pa ga bodo letos, jih bo veljal okoli milijonov nemških mark ( 14 milijard u^larjcv), Leioi^nje leto so začeli zelo do-
Jože Stanič
bro. Pi^vprašcvanje po njiliovih prt>i/vodih je eelo večje od že itak smelo začrtanih planov. Zato sov marcu dodalno zaposlili dvesto deLnvcev. Vseeno pa je direktor Jože SlainČ zaskrbljen. Skoraj trikratna podražitev nafte na s-vetovnih trgih, je namreč vplivala na podražitve re-p roma te rial o v. "Težko je reei» kiiko se l>o (o kimCaU»/ pravi Jože Stanič, "/elo lahko p» nam
podražitve poberejo ve.s dobiček.^
(torenje beleži lelos petdesetletnico delwanja. Priiznovanje bo predvsem delovno. Vodstvo upa, da bodo uspešno premagali vse težave in dosegli ludi v jubilejnem letu dobre posU^vne rezultalc. Višek letiíšnjih praznovanj bo ob koncu leta, ko bodo predali namenu verigo dveletnih nak^žb, med katerimi je najpomembnejša nova tovarna hladilno zamrzovalnih aparatov. 22. sepiombra bodo pripravili v Rdeči dvorani prili^žnmno slovesnivst. preko celega leia pa se bodo vpočasi-icv jubileja vrstile .ilevilne kulturne prircdiiw. Pt)sebej velja omenili raz.<t4rve izdelktw. ki jili rîizvijajo skupaj s fakulteto za oblikovanje na temo Življenje z gospodinjskimi aparati v letu 2000 in naprej-
■ Mira ZBkošek
Prenovljen Hotel Paka Izpolnil pričakovanja
zgradili bodo še zimski vrt
Prenmljen Hotel Pak» Velenje jc upnničil príčdko>'anja. Obiskovalci so dohro sprejeli, pmv i;tko dontačlni, ki se tx>-sel>ej radi ustavljajo v n,ie}(ovÍ kavarni. I^ansSko poslovno leto so, kot je pi»veda]a direktoric^i Petni Zlaloper. .sklenili zjuhivo-yivo. v celoti pokrivajo teki»êe stroške poslovanj«! In tretjino amorliz^Kije. 2x v tetošr^fem lelu pik naj hi tudi tc stroške pokrili v celoti.
Lansko leto so beležili 48-odstotno zasedenost. g<îstili
9.200 gostw, od lega je bilo «(J odslotkiTvtujecv. Dobro sodelujejo z okoljeni, to zlasti s 1 lote-lom Vesna v Topolšici, kjer namestijo goste, kiid'ir organizirajiï kaksneveCje seminarje alt kongrese. Takšnih prireditev je bilo v lanskem letu veliko, računajo pa da jih bo lettis Se ve<î, síij so bili obiskovalci zadovoljnji z nji-hí5V0 p^mudbo.
I lotcl je namenjen še posebej poskïvnemu in k<>npvsnemu i.u-rizmu. imajo52sob,i^d tega jih je dviiposieljnih, pel en<ip<J-
sleljnih. imajo pa ludi deset eno in dvosobnih apartmajev. Vse sobe so Siidobno opremljene s klimatskimi napravami, televizorji, kartičnim sistemom odpiranja. minibari.sefi. teletoniz direkt no zunanjo linijo, priključki za računalnik,,... /a potrebe kongresnega turizma je na voljo velika dvorana z 260 sedeži, mula dvorana s 70 sedeži, dve predavalnici, sejna soba in računalniška soba z demonstracijsko opremo. Vsi konferenčni prostori M opremljeni z najso-
dobnejšo tehnično opremo. V restavraciji lahko postrežejo sto i«eb, v kavarni in slaščičarni pa jc 70 sedežev, lo pa je za siceršnje zmogljivasii hotela premalo. zalo načrtujejo že v letošnjem letu izgradnjo zimskega vrta. ki bo p^ivezwal restavracijo in kavarno. NaUx^bo naj bi skJenili v mesecu nwem-bru.
■ M. Zakošek
Era Vlno Šmartno ob Pakl
Naiveč ukrepov za polnilnico in voznike
v /ačetk» leto^njeua januarja smo ^.e pisali, dj namerava up-niva lilredelniškedružhe I/Ve* tenju iz.vesH določene ukrepe /m umnej^ posli»v;inje hčerinskega podjetja Era Vino Sntartno *Ai Paki. Sprememl>e naj bi bite nu> jnv tudi /^iradi prila^aja}\la la* htev~ani in ixitrebam cas<i. po^-o-/ovalnili pHK'esov, ki p4itek«ijov slovenski truovini, pre<lvsem pa mij hi na ta način /nlÁdi stroške poslovanja. Dan. do katerega naj hI hile znane odločitve o
predlaganih ukrepih, pa naj hi hil 1. april. In kaki«ni so'? Nada ZavolovSke Hudarin, v Eri Velenje med drugim za-dol:icna ludi za slike z javnostjo, nam je povedala, da aktivnosti za reorganizacijo Ere Vino tečejo po sprejetem pri>graniu, kar pome ni; "Vodstvo podjetju seje (Klhičili», da l>o polnilnica v Era Vino delovala do I5.aprlhi» <*)<) te^H dneda(|e IhhIo služnostno polnltvene storitve za Kro Vino opravljali v Mariboru. Za-
marlTn
d.o.o.
/A"
^^^^	^^^^^ dtotfvoďvo
PE. Hmeljarste 1. 3310 Žalec. Te^.: 063 / 718 900. 718 &01, tax: &63/ 718 • 902
uposum:
Pogoji: v ali viSja slopnia isoDrazbe, znanje vsaj sneg» tujega jMifa. i?>ajSiij« i iabm ks( Vůdja tolâUtva. zkiénja s komeielsinim lïeiom fn&utaâj, vozniSkoOov 6.
KomRmu^j mîmnim^:
Pogoji : Sali vi$|a stopnja iMfinuCw, znanie vsai eneoa tujega jmka, i <I$N prowutvs ail koiTiertialo irotaâcij, vozntšKo ocw S.SEM>soDriostoi^nFzaciiê Qsâ
4 ail wiSja stopnja oodr^Oe. izKuinjs z d^om saidakonrov in iîniir>c. vozni^ dovoljeni« sposobnost organizaclislsod dela
Delo sa sklepa a (teđplot!«» fias s polnim delovnim Časom In polskusnim Mlom. \%tm<3:2A%l(3Pmt MA T€fieNU ZA PODWÙJi DOlSNJSKe. ZASAVJA IN UU6UAN£
FAOSIMO ZA PRSDHOOHO TELSFONSKO řffUAVO.
p<)slene, gre /ii 5 <leljivce^, honio prerazporedili /noiraj sistema Kra. V prostore polnilnice homo uineslili novo iHKijetje. ki se ho ukvarjalo s proiz.viKino dejavnostjo. Pnii^riim zjinj ol»slaJu. je dok;)j olietaven, tn> je zm Izdelke priprav^vn, proi/.vcKl-njii pa Ih» oniogoi;ila dodatne /aposUtve. Stekla naj bi sep-lemlira letos." ReorgćiniZHCijski ukrepi sose Jolaknili tudi voznikov. Vo zatrdilu Hydarintwa so imeli z njimi već sestankov in na zadnjem (pred približno ircmt tedni) so mnenja pwno-tili, "Nai cilj je. da Hi p<ilovlco voznegiH parka tidpnniall. Prednost pri lem hodo imeli zaposleni. njihove določitve naj bi bile zmrne v foîai enciyi mescca.
Pomlor 30a, 3304 Tabor Tel: 041/611-444,063/725-591
DIMNIKI ALSO
'SAMACUE sta^h in tfotrajanlh dImnlKcv (trdagofWa» olle. plln) 'PMIiVOOHJA nalavdfih, ognlevamfh. idsQnoodDoniih dimnih tuljav In ostallt eiemetitovvseh đlmenzfl -SAMOSTOJHI mSLOJHi OmMKI vseh (liiT>enzij
S tisiimi, ki se bodo odhxíill za odkup, homo podpisali dol-goríííní^ pogodbo o st^delova-nju, ostale bomo prerazporedili v Orine enote, ki .sc prav (ako ukvarjajo s prevozi. V Eri postavljamo enoten sistem logi-slike in la jc na lokiiciji v Smart-ncm oh Pa ki tudi u reje na.'"lu pa danes Pie nI veC delavcev finančne )-raću novods ke si užbe. Prestavili so jih v Velenje. Se najmanj sprememb je hilo dclci^no skladi^e s komerci-alo.Ta dejavn^Kt namreč ostajajo na lokaciji v Sniširtnem oh Pakl.
Na vprašanje, ali hodo glede na sprejete ukrepe (^hranili ali spremenili ime Erc Vino in git namestili z novim, je lludarinova odgovorila:" Era Vlno ostaja samostojna pnivna oseba, zalo imena ne lK)mc* spreminjali. Ke.s pa je, da iščemo ime /a novo IMKijetje. ki l>o z;)polnllo pnis-10 re polnilnice." Konec leto^^njega februarja je hilo v Era Vino zaposlenih 91 delavcev, po izvedenih ukrepih naj ne bi nihOe med njimi osiai hrez zaposlitve.
■ ep
perspekfivd
Izhod iz volilne krize? Seveda, ni problema...

Pa riame n tama den\i ikrdcija piistajiuiCit no prešibak in pretesen aparat /a potrebe Midohnih državljanov. To ui^olavljH ludi premier Drnov^k. ki vedno [xigostejc daje vedeti, dii nni gre na živce parlament s strankami, ki pri glasovanju upa^tevajo vse mogoče interese, \c volivćeve holj malo in je prav zato prislai na veCinski volilni sistem. Ljudje, ki |>i>nekod nasvetu ^ vedno nosijo arhaične lasulje in imajo o vsaki stvari n:i dnevnem redu zelo veliko povedati, pać ne gredo v korak z bliskovitostjo, s katero potekajo pi^sli in se spreminjajo medsebojni odnesi med državami.
Napredek, ki p poganja lenoba, moja ljuba življenjska sopotnica, pa (lani danes om<îgoia. da marsikaj, za kar smo včasih morali nami^odeno zapustiti toplino domaćih copat, op^^^^" imo kar h svoje deltwne mize. /akaj tiircj ne hi mogli tudi odloćanja?
In tu je jk' ugled. NaSI poslanci so v de.setih letih tradicije uspeli pK^litiCne poklice tako/clo oneCediti. das kravato v Ljubljani skorajda ne moreS veC zapeljalipunce. /ato jib je nujno čimprej ukiniti. V nadt>meslek prvi ponujam nadvse resen recept, oh kiiterem se ludi resno spricJujem, ali jeSc kjenasveiu kakiJen znansivvnik. ki bi se poleg kloniranja in mikn'^proce-st-njev zabtiga lotil tudi priblii^'vanja neposredne demokracije, k vsaj približnim, stotim odstotkom. Kdonamret! pravi, da rabimo prav tako c^bllko demokracije, po kateri si moramo vsake Štiri leta Izvolili svoje posrednike, za katere sicer vnaprej vemo da so bolj ali manj osli, a sc venomer slepimo, da smo obkrožili najmanjšega med njimi. Zakaj pa ne hi v^ak Slovenec enkrat mesečno, denimo po internetu, odkljukal vsaj najpomembnejše stvari, ki bi jih sicer sprejemali poslanci, in/a katere misli, daje upravic^eno ira^iti njegiwe davke. In najbolj nepj'^sredna nepi"^sre<lfHist» zaradi katere se jc volilno sistemska debata pred veČ kot Štirimi leti sploh zaCela. hi bila zagolovljena. ikjnosl, zagotovljena s s(îdohninii šifrirnimi sistemi, ludi ne hi smela biti težava. No. priznam, vse to bo mogoče Cez kakih deset let, ko bo Internet napeljan v vsako sU^vensko kuhinjo. Pa šc preveč verjetno ni, da hi vsiikcga Franceljna zanimale pravvse stvari, ki jih dan za dnem vejajo na Suhitoi. Zato bom svcy predlog nekoliko jirilagodil. Volitve in referendumi so redki dogodki tudi zato ker veliko stanejo, /akaj ni molzno, da bi vsaj za take potrebe na dovolj krajih po Sloveniji postavili mrc^A! vollmauw, daijnili bratranan' banko-matov, ki sem si jih izmislil poscl>ejza to prilořnast. Vsak polnoleten drfavljan bi dobil kartico in šifro, in nihêe nikoli ne bi mogel vcl' reii. da kiiiera od pomemhnej^h odločitev nima zadostne podpore volivccv. Investicija v gornjo informacijsko mrežo bi sc povrnila v nekaj letih, sploh pa če jo zmogle banke, hi si jo laliko privoščila tudi drfava. Pinančni minister bi sijal ře po prvih nekiij volitvah m referendumih -doslej smo v Sloveniji s plebiscitom vred imeli že asem takih dogodkov -saj ne bi hilo potrebno rekruitraticde armade prostovoljcev in komisij, ki že samo s svojimi boni za kasilo jn nujnimi stroški .stanejo celo premoženje. In da ne <^meiyam sedanjegii Stelja rezultatov; to traja cel leden in vsebuje kaki^na iri zaporedna Stelja, z nekaj vmesnimi »Slihprobami«. Po novem bi uslužbcncc na volilni komisiji minuto sedem zvečer pritisnil na tipko »Print« in - rezultati bi bili na voljo. Točni, statistično razdeljeni in brez sumničavih pí^gledtw strankarskih kontrolorjev.
Vem. da bi udejanjitev gornjih sanj na zavod za brezposelne pognala množico ljudi, ki živijo od tistih milijonov, ki jih siranke dobivajc^ i/ proračuna, in j'îrav zato kralkc^ročno ni izvedljiva. O tcni, da možnost zlorab ne hi bila nič večja, kol je pri sedanjem sistemu oddajanju glasov, pa bi bilo treba prepričati ludi tiste, ki o računalnikih nimajo preveč pojma in po službah z dvignjenim prstom svarijo, da Igrice fKikvarijo računalnik. Sploh ker jc šifro težko primerjati z gospcmi in givipodi. ki doslej na glasovalno nedelj<^ sedeli na volišču in preverjali Identiteto volivcev, in ki bi vei^elno na.sedli že s sliko prelepljcni osebni Izkaznici. In še enkrat: čc banke, ki so večno zaskrbljene nad našmii plačilnimi razvadami, zaupajo tem strojem, potem se ludi demokracija ne bi smela več opirati zgolj na otipljive listke.
Največji dobiček bi seveda bill zadovoljni državljani, ki bodo le takrat zares laliko imeli občutek, da pri odločanju sodelujejo. nameslo nedeljskih veselic, pa .si bodo (ahko prirejali referendume. Kdo pa bi biJ najbolj nesrečen? Zagotovo naš nadŠki'»!', ki hi mu pikokwski Slovenci vsakič, ko hi spet omenjal množice, ki da stojijo za njegovimi naprezanji, že prvo naslednjo nedeljo hiteli dokazali, kako zelo se moli.
H Dare Hríberšek
6 i JÍS
V SREDISCU POZORNOSTI
6. aprila 2000
KS Koftovo obeležila krajevni praznik
Kljub "špar" programu kar nekaj naložb
Knijuni Konuvq>M so tudi los bogato olwlev!ÍlÍ k voj krajevni pra/nik. Pra/;niijejo 23. marcu, v spomin na dogodek pred 26 letK ko so na svečdn način posadili lipo. Dol^olefni predsednik sveta KS je na Nvečani svela, ki sojo pripravili v petek Tvecer v domu krajanov ptiud^iil, da so bili ta* kral še bolj zajen^ml kol sedaj, vseeno |)a sov kraju zadovoljni /. razvojem.
Praznovati so zaicli prejšnjo nedeljo, koso skupaj s planinko sckcijo pripravili pohod po mejah krajevne ^kupnosii. Udeležbe jc bila odlična, saj se jc-zbralo kar 62 krajanov. Na svečano sejo so jvTvabili zaslužne krajane, člane svela KS in goste iz MO Velenje. Za uhi an uvod
v kraju, kjer vdiko skrbi posvečajo pelju in ohranjanju Ijud-skili običajev, je priskrbel Ko-niwski oklel. Potem so se oh svečanem govoru predsednika sveta KS Karlija Siropnika ozrli nazaj in ludi v prihodnasi. "Z delom v preteklem olxloi\iu smo lahko Tđdovoljni. pa čeprav sla nam i/padii dve |>omembnÍ na» logi. Zaključili smo i delom na eleklnt-oločnem napajanju K<i-novo - Selo. tipraviljena Je bila miKlemizaciJa lelelonskih povezav, pripr.ivljen Je projekt izgradnje kanalizacije v Šemhri-cu. opravili smo kate^orl/ac^o cesi in lehniCni prev/.em kana-liííucije Drucova z Mravljako-vim vrhom..." Ob tem je povedal, dn jc bil dom krajanov lani zaseden kar 290 kral in pohva-
lil krajevne organizacije in druživa, ki odlično delajo. Med nedokončanimi in že planiranimi deli jc omenil začetek sanacije cesle v Žcmhric, do katere ni prišlo zaradi objektivnih razlogov, tri leta pa žc načrtujejo izgradnjo ploCniktwob Konovski ccsti in ureditev Športnega igriSča. Kr^je seveda predolg pt«lopek denacionalizacije.
Kljub lemu, Ja letos v MO Velenje zaradi varčevalnih likre-pov ne ho toliko nalo?b kol v preteklosti, se življenje tudi na Ktmovcm neboasiavila vorili smo seza 11 na ne Ira nje iz* i;radi\ie kanalizacije v Šemhri-cu v višini 30 milijonov SIT. obnovo cesle Sembric v višini 5 opravili pa smo ludi o^M najnujne.šili ol>novit-
Hrd)evnl pr3znfk so na Honovém obeieŽUi s pohodom po mejah KS fn slavnostno sejo sveta.
1/4
telekom
film iz št. 13
venih del na javnih poteh in h»-kalnih ceslah. I/.padli pa smo s prošnjo po dixlelitvi sred&lev /ii »macijo strehe na l>ontu knija-nov. ki že pušča in i/gradnJo klubskih prostorov m mladino In dni.^ha. Prol)lemJe ludi financiranje nujnega čiščenja igrišča....'* je še povedal Stropnik.
Polcm so dali besedo gostom. V daljšem nagiworu prisotnih jc */upan Srečko Meh "prikiizal"
irenuino stanje v MO Viilenje in najpomembnejše usmeritve v nadaljncm razvoju. Ob icm je poudaril, dasi marsikdo narolw ra/laga varčevalne ukrepe in stanje vobčlni. ?-|vljenjc sc po njegovih besedah v nobeni KS ne bo ustavilo, zaslavljene cilje pa dobro uresničujejo, 'lako naj bi od 317 milijonov SlTdolgov ob koncu leia 199^ že poravnali večino, rčizen dolga za glasbeno šolo. Napovedal je, da bodo
do konca Icia obveznosti uspeli povsem tekoče izplačevali, kar bo ludi posledica odločitve, da odhodke in invesltdje planirajc^ v skladu s prihodki.
NaKonovemsose tudi lokrai odrezali koi odlični gostitelji. Lojzka Slro|'>nik je ob pomoči sokrajank na slavnostni seji sveta poskrbela za odlično zakićeno mizo, polnoslasinih dobrot.
■ Bojana Špeget
V Sloveniji bodo spremenili 800 tisoč telefonskih številk aH približno 95-odstotkov vseh
Pol leta stare in nove številke
v Sloveniji velja od prejšnjega tedna nov sistem oštevilčenja telefonskih številk, vendar bomo do z^ika leia^jega novembra lahko še uporabljali ludi siare šievilkc. Ovanajsi otvsio-jeêih omrežnih skupin je zamenjalo šesi novih pi>dr(.)čnih kod. Klicna številka/a <»l)močje celjske regije je p(»slej 03 namesto dosedanje 063, telefonske številke pa so, tako kot po vsej Sloveniji, ludi na našem ol>moČj u sedemmestne. Na poslwni enoii Telekoma v Celju ne pričakujejo veliko napak ali težav. Prepričani so ludi, da si bo večina lelcťonskili naročnikov številko zlahka zapomnila, saj jim bo dodana spredaj le petica. Na primer: Če je bila stara lelefonskii številka	je nova .S855-9r)3.
Kako po novem?
Julija lani jc republiško minUi rsivo za promet in zveze sprejelo pravilnik o spremembi oštevilčenja v telekomunikacijskem omrežju. (.'dnino spremembo a^levilčenja naj bi zaključili najkasneje do konca lela. Na Telekomu poudarjajo, da gre za zelo velik projekl, ki prinaša številne prednosli. Naj pomembnejša je ta, da ixJpira številski prostor za prihajajočo konkurenco na podrt)čju telekomunikacij in omogoča nove sioritve (med njimi tudi motnost izbire operaterja). Je v skladu s številčnim sistemom, ki ga uporabljajo driavc Članice Uvropske unije.
Nan)čntki so po podn»čnih kodah nizporejeni lx>lj uravnoteženu manj pa je ludi omrežnih skupin. Namesto 12 Jih je le Šet. Ljubljana (4)61) ima p(M)n»čnoki»do01«vpiHln»cmkodi02 so združene dosedanje omrežne skupine Maribor (062}, Murska Sol>ota Í069) in Ravne na Koroškem (0602),podn)cnokf»dolU ima Kranj H)64U p(»dr<»L'no kod<i <15 Nova (!orica Koper (066) in Prislojna (067), področno k(Klo 07pa Novo niexlo |068) in Kršk<» (06(18).
Nobenih sprememb za ISDN in mobilno omrežje
Vse ISDNšievilke veejjski regiji »o ?e sedemmestne, zalo pri večini ne bo sprememb in ludi obvestilo o potrebnih nastavitvah, ki so ga prejeli vsi naročniki ISDN priključkov v Sloveniji, za Celjsko ne velja. Zaradi tehničnih razlogov bodo zamenjali približno 25ll ISDN telefonskih številk. Ker naročnikom slednjih ne bodo mo^i zagoioviti paralelnega delovanja, bodo ti dosprcmcmln: dosegljivi le na stari, p<3 spremembi pa le na novi leleťonski Številki. Na izključeni številki se bo oglašal pozivnik z informacijo o spremembi, le naročnike bodo o tem predhodno pi^no obvCsStili. Po izvedeni spremembi pa jih bodo obiskali Telekomovi lehni-ki in opravili potrebne nastanitve na lerminal-ni opremi.
Večina naročnikiw, ki imajo vključeno hišno centrálo ali telefonsko garnituro, jc žc sedaj imela sedemmesino ošievilčenje. Žal obstoječega ivšievilčenja (vključno z rezervnimi Številkami) zaradi zahteve, da v 'lélckomu i^ievilčcnje izrabijo čim bolj učinkovito, vsi nc bodo mo^i ohranili Nekaj več kol 50 naročnikom, predvsem tisiim, katerih telefonska šievilkase začenja s 40, bodozaio morali spremenili tišievilčenje. O no vih Številkah jih bixlo obvestili v teh o/iroma
naslednjih dneh, spremenili pa v naslednjih mesecih.
Razen enega samega primera ludi pri naročnikih. ki uportibljajo cenireks, sprememb ne bo. Dosegljivost, pospotek spremembe in obveščanja o spremembi bodo ludi za lega naročnika enaki kol pri ISDN naročnikih, ki jim spreminjajo oštevilčenje.
Mobilna telefonska ontrežja bodo ohranila isle klicne številke.
Kako bomo spremembe doživijali uporabniki?
Po mnenju predstavnikov lelekoma naj bi jih doživljali na prijazen in učinkovit način. Večina telefonskih naročnikov bo do zaključka preSlc-viičenja dosegljivih tako na stari kol na novi Številki, saj bo deloval naslednjih Šest mcseccv v/poredni iclek<jmunikacijski sistem. izteku tega sisiema se bo pri klicu na siaro telefonsko šIcNilko oglasil odzivnik, ki bo [wvedal novo. Odzivnike bodo ukinjali postopoma, skladno s padcem klicev na siare lelefonskc šievilke. Vzporedni sistem bo deloval za večino uporabnikov, za zdajšnje dvojčne priključke 1er naročnike, ki so vključeni šc v analogne centrale, pa ne. Telekom namreč posodablja svoje omrežje in nesmiselno bi bilo, da bi v kratkem Času skupini uporabnikov, ki jih priključujejo v digiialne centrale ali iidpravlja-jo dvojčke, menjali šievilke dvakrat. Uporabniki imajo zalo samo nove šievilke.
Kje in kako izvedeti novo telefonsko številko?
Naročniki bomo obvestilo o novi telefonski Številki sprejeli skupaj s telefonskim rakunom v prvih dneh aprila. Pč^daiki o novih telefonskih Številkah so na voljo tudi nasplelni strani litipr/ / lis.lelekom.si. na brezplačnih lelefoiiskih linijah 1)80 80 80, kjer se javi c^perater in 086 98 9«. na redni lelcfonskišlevilki informacij 988 (klic se obračuna) ter preko p<iscbnega brezplačnega cîdzivnika. ki se upiîrablja iako, da vtipkamcî klicno številko 086, nato (če je potrebno) omrežno skupino in staro telefonski) šleviJko.
Novi telefonski imenik* kdaj?
Telekom bo Icleťonski imenik na CD romu z večino sprememb izdal v maju, novembra pa bo izšel Sc tiskani imenik z vsemi novimi Številkami NaroCniki ga bodo svojo omrežno skupino dobili brezplačno, za druge kode pa bodo imeniki naprodaj po doslopni ceni.
Kako bo s klici iz tujine?
Klicnastcvilka za Slovenijo ostaja 386 in senc bo ï^rcnienila Dokler bo deloval vzporedni sistem. bodo telefonski naročniki v Sloveniji dosegljivi na stari in novi številki, nalo pasebo kli-calelju iz tujine, ki bo klical staro številko, oglasil i>dzivnik. Ti bodo nove telefonske Številke sporočili v jeziku klicatelja (če bo Šlo za sveUïvnl jezik), nalo pa še v angleščini. Vse le spremembe bodo Telekom Slovenije veljale približno 5(K) milijonov lolarjcv, brez plač zaposlenih in drugih siroškov. Siroške bodo imeli ludi uporabniki, ki bodo morali spremeniti vi/itke in poslovne dokumcnie.
mtp
6. aprila 2000
NASI KRAJI IN UUDJE
KAS ÍAS 7
Občni zbori gasilcev koncBnI
Cilj - izvedba plana - dosežen
Vetenje « Z občnim zborom GasUske zveze Veienje so se končati občni zbori silcev v letu 2000. Posamezna društva so z njimi pričela že v sredini januarja. Na zadnjem zboru^ kt so ga pripraviti v mati dvorani hotela Paka, so se gasilci zbrati v slavnostnih uniformah.
Tudi tokrat so ćlani p()same/Jiíh gasilskih dništev lii goslje i/ sf>-scdnjlh občin najprej prisluhnili p(>rc>čiIom o delu v lanskem Iciu, p<Mcm pa diuekii ^ naírití va leio 2M), Prva jc spregovorila prcdscdnica GZ Vcltínje Helena Brgicz, v /gcxJcwini gasilsiva v ŠalcSki dolini prva žeaska na icm vodilnem položaju. Svoje prvo iclo predsedovanja jc ocenila poziljvno, predsodki moškega dela prcdscdsivapaso ji, po njenih bc<scdah, težavo delali Ic (akoj po prcv/ciju funkcije. Med drugim je v fwojem poročilu poudarila: "Phm smo v celoti uresničili, kljuh nekaterim nejevernim Tomažem in / /mai^sjinimi fínanCnimi sred« stvi, kol so bilsi phiniruiLi. Vsako jelo bolj se /a os I ruje vpraii^nje >!udos(níh finanční h sredstev; ki i^e vetlm» capljaj» za prvdvMevanjl. Z« nu 13. kongre* su Gasilske zveze Slovenije je bilo sklenjeno M)% povijanje «edsiev 7a gawlsivo, vendar pa so 10 Ic mrivť besede na papirju. Dejansko pa je financiranje ubra-
lo obratno smer. Da je nii^a gasilska /ytm v celoli i/peUala plan dela. gre ;tahvala tudi gasilskim drui^tvDm. ki S4> se z v'eseljem odzvala ra/nim aktivnostim in so svf)je udeležence prispevala veći as ki Trna nč ni delež.**
Po tem, ko je pohvalila delo posameznih komisij v okviru 07. Velenje, je .spregovorila Se o izobraževanju. "Z imenovaixiem Sundya 0?ietlča z» ni»vega pred-se<lnikji komisije m i/ol>rj7«va-nje pri<»asilskix\e» Velenje, je / mrive locke krenilo izobraževanje operativnih članov. Od lanskega leta je gasilska zve> m lH)gal^isa za 67 i/prašanih gasilcev. V začetku letošnjega lela je bil tečaj za ni/je gasilske častnike, ki ga .|e uspešno zaključilo 59 slušateljev. V teh dneh poteka tečaj za specialnost strojnik, ki ga obiskuje 26 slu.^leljev. Cestitam<» pa lahko tudi I novemu vii^Jentu gasilske» mu častniku organizacijske smeri in dvema norima predavateljema. Upam, dii l>ostii knui-lu v gasilskih vrstah dva nova gasilska častnika. Poveljstvo olKine Šo^tai^ pa je v lanskem letu samostojno organiziralo tečaj u i/prasanega gasilca in specialnost sin »j nik...".
Ob koncu je Helena Brglez svoje sianovske kolege opozorila: "Zavedati sc moramo, da en sam Človek ne p<imcni nič pri zastavljenem cilju. Da je vo/ gasilske zveze dobro vlekel, je potrebno usklajeno delo povelj-
stva in predsedstva, /a dobro krmarjenje pa sia odg<nwna pcv veljnik in predsednik, ki sla glava in srce ter krili ene plice, ki stí pomembna za iet nad vsemi težavami, Piica pa je v jati .^e moČncjSa. zaio smo ludi v gasilski zvezi skupaj Se moínejSi, kaju pripadnost najbolj humani oi^anizaciji pomagali kadarkoli in komurkoli ne bo nikoli za-
mrla, čeprav živimo včasih hitrih in velikih sprememb...".
■ bš
GasHct iz Saleike doline so na občni zbor zveze priéti v svečanih uniformah

Cesta talcev dobiva pravo podobo
Končno oblečena cesta
Velenje* C'esta talcev si od nedeUe da(i« n« bo ve^ zaslu/fla svojega imenu v prenesenem smislu l)esedc. Dolg^i leta una najbolj kri-tiĆTiih pr<»metnib točk v mestu Velenje.|e namreč na t2t dan dol>i-lu novo asfaltno prevleko. Obnova, kije stekla lani konec polena, seje zavlekla zjir.«li <lokaj zgodnje in bu<le dme. Promet pi> cesti je sicer lahko potekiil vse ud jeseni, a jebil/anidi izstopajočih jarkov in granitnih kiK'k, kl so zaradi mnz^ in gostega prometit let^e pr) cestišču, oviran. Splolvkergre/j) enega najprometnei^ih odsekov v Velenju, saj ct^sla vodi do industrijske c<me.
Cusia talcevscvedaSc ni povsem konćana. V nedeljo so poloM drugI"), zadnjo plast asťalia, s lem pa so se izognili ludi popolni zapori ceste. Znano je, da bi bilo zaradi gostega promela lo med tednom nemogi')če. V leh dneli bodo dokončno urediJi pločnike in zarisali cestne oznake. Izvajalci. C'estno pc^djeijc Celje, pa so zaradi opozoril javnosti uredili tudi prehode za invalide. Pomembno je, da bo, ko bo obnova pow>cm končana, končan ludi zunanji promemi ring okoli mesta.
Kot nam je povedal Tone Brodnik, predsiojnikuradazajavne g(^piidarske zadeve pri MO Velenje, bo kmalu končana ludi izgradnja desnega zavija Inega pasu na (lorico, ki so ga prav tako začeli graditi lansko leto. Dela so že slekla, vendar jih jc jeseni ostalo precej več kol na Cesií lakev. LJrediti morajo ^ dovoz Jo Praprotnika, oscalo jc precej zemeljskih del... Vseeno računajo, da bo ixisek končan v nekaj dneh in da ccsina dela prometa ne bodo bistveno ovirala.
Izvajalci so na Cesti talcev urediti tudt prehode za tn-valide. Da so jeseni nanje pozabili, jih je opozorila
javnost.
■ bšr foto: vos
Prevent d.d., tretji slovenski izvoznik
prevent d d
Jože Kozfnus: "Če želimo ostati konkurenčni^ je prestavitev dela proizvodnje na cenejša področja naša edina alternativa."
Leto 2000 - leto učinkovitosti
Eno leto je lahko dolgo, lahko pa tudi zelo kratko, sploh, če ga štejemo po Številu poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v njem. V Preventu d.d., s sedežem v Slovenj Gradcu, jih je bilo veliko. Podjetje je še posebej znano v avtomobilski Industriji zahodne Evrope, kamor Izvozijo večino proizvodnje avtomobilskih sedežnih prevlek za prvo vgradnjo. Njihov tržni delež na evropskem trgu vsa leta narašča, lani pa so mu dodali še nov uspeh, na katerega so upravičeno ponosni: iz šestega mesta so se povzpeli na tretje mesto med slovenskimi Izvozniki, takoj za Revozom IzNovega mesta in Gorenjem iz Velenja.
V	Sloveniji je v Preventovih družbah zaposlenih preko 3.000 ljudi, največ v Preventu SG d.o.o v Slovenj Gradcu, 959. Med vsemi družOami povezanimi v Prevent d.d. pa gre omeniti tudi Prevent Misíinja d.o.o, kjer proizvajajo delovna oblačila in delovne rokavice,
V	zadnjih nekaj mesecih je organiziranost Preventa doživela precej sprememt). Že pred novim letom so ustanovili nekaj novih podjetij, 1. januarja (etos pa so iz delniške družbe Prevent d.d. izločili proizvodne dejavnosti in jih organizirali kot samostojna podjetja. Danes je poslovni sistem Preverit sestavljen iz skupine 16 družb, ki so med seboj povezane na osnovi lastništva oziroma poslovnih povezav.
Za pogovor smo zaprosili generalnega direktorja Preventa d,d. Jožeta Kozmusa. # Tretji sloven$kiizvoznil<... Dobromni. JOŽE KOZMUS: "Ja, postali smotretji izvoznik v Sloveniji, iz šestega mesta v letu 1998, dosegli pa smo že 400 milijonov nemških mark realizacije, od tega je bilo 97 odstotkov izvoza. To nam je uspelo s pridobitvijo novih kupcev na vseh programih Preventa, od avtomobilske konfekcije do delovnih oblačil in zaščitne konlekcije ter rokavic v Preventu
Mislinja; kovinskega programa v Prevent TRO Prevalje ter sukancev in trakov v TSP Maribor Ta je v večinski lasti Preventa od lanskega leta." % Bilo paje leto 1999 tudi naložbeno bogato. JOŽE KOZMUS: "Začeli smo s proizvodnjo v Prevent Lamítex, kjer kaširamo tekstile za avtomobilske prevleke, za nas je pomemben tudi nakup poslovnega deleža v TSP Maribor lani smo začeli s proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek v Preventu Sarajevo in modernizirali opremo v vseh tovarnah, kjer proizvajamo. Naš osnovni moto je, da moramo opremo pravočasno obnavljati. To je edini način, s katerim lahko sledimo trgu in konkurenci. Večina naše opreme ni starejša od petih let". # S svojimi proizvodi ste, l<ot je znano, že dolgo prisotno predvsem v zahodni Evropi, siišati pa je, da del svoje proizvodnje seiite ali pa dopolnjujete v tujini JOŽE KOZMUS: "Zavedamo se, da je treba občutno znižati cene. To pa je mogoče edino z občutnim zmanjšanjem vseh stroškov v naši lastni proizvodnji in povečanjem produktivnosti. Poleg tega pa bo potrebno vsaj 30 odstotkov prevlek izdelat! na področjih s cenejšo delovno silo ali drugače, v kolikor želimo ostati konkurenčni, je prestavitev dela proizvodnje na cenejša področja naše edina alternativa. Lani smo pričeli s proizvodnjo v BiH, letos načrtujemo povečanje za sto odstotkov. Obenem pa tečejo aktivnosti za postavitev tovarne v Moldaviji. kjer naj bi z delom začeli najpozneje junija letos". Če je bilo ieio 1999 za Prevent íeto konsolidacije v vseh delih poslovanja in leto nadaljevanja hitre rasti podjetja ter leto doseganla zastavljenih ciljev, potem bo leto 2000 za Prevent leto učinkovitosti. Tak je tudi njihov moto na prelomu tisočletja.
8 KilSS Í AS
VI PIŠETE
6, aprila 2000
MLADI D0PI5/\/IKI POROČAJO
MNENJA IN ODMEVI
Osnovna šola Livada Velenje šola v naravi na Slemenu in •••
Vsak učcncc /clo vcscii \c/ko príCaktwanc sole v naravi. In oiiSiigcncradja jť na lak naCin odi>la <xl Jamařc Irikraî. PrviC vPo-rloroi-na plavanja, ko smo bili v 4. razredu, nato v 5. razredu v Kranjsko (ioro na ít^lo smučanju in sedaj ^ v/adnjo, nhjboljAo in ncpomivljivo Mo v naravi, na Sleme, kjer smo poleg ïc<Jaja prve pomJî<Îi imeli ogromno drugih zanimivih dejavnosti. Na Sleme smotid^li konec okiohra in takrai je bilo kar mr7k\ Cvprav.smoimelisre<íozvrťmenom,ki.sej« M} kislo dn^alo samo prva dva dni. Pc^leji mn<i^ee sedmamileev so / nami i>di>li Scg^wpc ^i^har, S/abo, Šalamon in Buhik. prvo noč se je pi>ka7alo, toa vsega smo zmotni, C eprav smo bili vsiik većcr (o/iroma noć) ^asni v.si, s<i v glavnem na.srkali fanlje {pa ludi nekaj punc), ki so si morali eno noć (ob 2, uri /julraj) gjavc razjasnili celo z noćnim tekom. Bili smo torej prave m>Cnc ptice, ki so jih "prija/ni" uCiielji komaj krotili, poleg najboljScgn dola dacva - niiCi, smo umivali ladi pod« nevi. Vsak dan smo imeli prvo piínKví, ]ia tudi pt^uk o vremenu in vrcmeaskih pojavih. Obiskala sta nas ludi tabornika in tistega dne verjetno ne bt^mo nikoli pozabili. Dopoldne smo Se sledili njimemu tempu, ko pa sta nos pop*ildne poslaÍ4i na orientaeijski tek (s sedmimi K T-toCkami), sla pa poSieno presegla meje naSe/mogljivtv siL Ilsii.kismo/iviinzdravipriAlinacilj, po teku skoraj dihali nismo mo^i već. /večer smo imeli íe kvi/. Ko slasc labornika poslovila, smo si pripravili svi>jo zabavo -disco. Res je bil bolj malo podoben tistemu prîiwmu. vendar pa je bilo zaiovzduAje i<iliko boljSe. Toje opis sjimo enega izmed dni (spastilascm vsakdanji jutranji tek in obroke), vendar «i si bili ludi drugi dnevi pt^dobni. Imeli smo še predavanje gozdarja m popolnika, pa pecivo smo [xkli, gleUali filme in diapozitive, hodili na veCernc pohtxie in še in 5e. Od jutra do većera smo bili zaposleni. In Šele zdaj sem ugoiovila. zakaj sc^ imcU ućiielje z nami "probleme" samo ponoći. Podnevi namreč ni bilo časa. da bi mulo najstniške zabave zlili i/ sebe, zato smo lo počeli pač pon^iči,
To je bila najboljša, najbolj odAtekami, neponovljiva in nepoboljšljiva, the best, najhoij divja in nepozabnaš<ila v naravi!!!
■ iončarič, 7.c
... V Kranjski Gori
v zjičetku solskcga lela nam jc razrednikptwdal, d» gremo pozimi v 5ol<* v naravi v Kraitisko goro.
Kranjska Gora jo čudovito mesiee^i.obdanoz.gorovjem-Vnjcm se skriva veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Ljudje, ki prihajajo v Kranjsko (loro, se navdu-^ujcjo nad lepo urejenim krajem, ki ga krasi čuiloviia okolica, p^^zimi pa lepi"» urejene proge, ncdolaknjena narava in prijasmi krajani, ki ti na vlakom koraku z veseljem pokažejo, da si ;lobrodostf I.
Končno je uidi na našt šoli prijel dan, ko smo se polni priča kovanja vseJli v avtobas in sc odpeljali zimskim rade Ki i m naproii. Ob misli na smučanje, poh<ide in prišli čas smo se z lahkim srcem piwIoviluH? Šolskega (^kolja. po drugi strani pa smo ludi komaj čakali, da spoznamo kraj našega zimskega veselja.
Po karprijeinivožnjismo v kratkem času prispeli v nam tako skrivnosten kraj. Čudovito! Hotel smo sj predstavljali vsak posvoje, bili pa smo prav prijetno presenečeni, ko smo ga zaglctlali, Prečudi^'ita hisa z zelenimi balkoni ter majhnimi t^kni. Osebje v hotelu jc bilo prijazno. hrana še kar dobra, solv lepe. p<»čuije pa odlično, leden smučanja in uiivanja je minil, kol bi mignil. Lepih in zanimivih dni se Z veseljem spominjam še danes in upam, da mi bodo ostali še dolgo v spominu.
Če neveste, kam bi ti<UUza nekaj prečudoviUh dni odd i ha. vam pri-port)čam Kranjsko (ioro.
■ Nind Kokot Košarica 1999/2000: starejše dekHce
lako kot prejšnja lela smo ludi leti« starejše deklice naše šole nadaljevale uspešno k(išarkarikuj (radieijo. Čeprav se nam letos ni uspelo uvrstili v finale, pasmo prišle med 12 najboljših OS iz cele Slovenije.
Vse sc je pravTaprav začelo 2c pred štirimi leti, ko smo z.ačelc obiskovali treninge k<'išarke. Na začetku nas jc bilo Še zelo veliko, a z leti so se košarkarske vrste kar precej razredčile. CJstale smo še samo tiste najlxilj "zagnane".
Lani. konec novembra smo prvič pokazítle. kaj znamo. Z lahkoio smo premJigale oil Ciorica in seuvrsule v nasletlnji krog.'ludi kc^smo se čez leden dni srečale z oS Bibe Revčka. smo poncA'no zmagale z viwkiï razJiko -H) ki.^v. V finalu pnni oS Ciorica smospra^'eno od-igrale in osvojile I. mesio ler zlato medalje^ na cH>činskem košarkarskem prvenstvu starejših deklic. Največ sla k našim lahkim zjnagan; pripomogli Maja Erkič -osmoŠtilka.kapetanka in odlična organi/ii-torka Igre. 1er Tjaša Fendre - IS4 cm visoki center, ki je z lahkoto polnila nasprotnikove koše. Seveda smei sv<ij dele? k zmagi prispevale ludi ostale košarkarice. Odk^čilno vlogo pci je imela ludi naša ircnerka ga. Szitbo.
In nato naslednji krog - čeJriiinale. Pridno smo trenirale in 28. januarja smo na turnirju zopet iidlično igrale. O.^ Senivid iz Ljubljane smo premagale s fi7:23, ekipo O Í5 Misée pas.S8:18. Pol v polfinate nam je bilaodpria.
SeJaj so biie skupine precej razreiJčtne in ostalo je Ic Še U) osnovnih šol. Tudi lokral smo se kljub neka lerim težavam z igralkami dobrt>se pripravile in odptMovale v Sladki Vrh. kjer nas je čakak> presenečenje. lelovadniea je bila namreč lako majhna, ila je bilo od roba igrišča do stene le pičlih 211 cm. Vendar pritožbe lokral nisc^ p<»ma-gak. Ogrele smo se in v nekaj minutah spoznale novi, majhni leren, nato pa... Na lekmi proti Sladkemu Vrhu je šlo vse narobe. Izključili
so nam iri najbolj pomembne branilke, skok je bil zelo slab • skratka • poU>mija. Vedele smo, da znamo igrati veliko bolje, a misli tokrat nlsc p»>magale. Rezultat je bil tu. OS Sladki Vrh je zmagala in m<^-ralesmose poslovili od finala, Drugo lekmosmonaio t^digrale bolj sproščeno in z veliko raziiko premagale OS Tabor I tz Marihnra.
Šport je pač Šport. Enkrat zmaga eden. drugič drugi.
H Maša Lončarič
Osnovna šola Gustava Siliha Velenje
Uspelo Je
/godilsc je prvi Ix^lŠji sejem. Povabilu Mladinskega kluba Pepelka smoseiKlzvali ireijevifci naše.š^»ki. Nasu^jnicah sm^j raz.siavili iztlelkc, ki smo jih izdelali pri jikwn i vzgoji. Igrače in knjige pasmo prinesli od doma. Ker so bili naši izdelki zelo lepi. st> pritegnili veliko obis-
ki^valcev in kupcev. Pro^hili smt^ vse in naš razred si je prislužil 15 llsoč Srr. Denar bomo porabili za kakšen pribt»ljšekv Šoli v naravi. Po sejmu smo odšh na povabilo organizatorja Me Dt>nalds na sla<.k'led. Preživeli smo lepo popoldnena Cankarjevi ulici 1er obljubili, da pri» demo še kdaj.
■ Ana Lubej, 3. a Odpadek naj ne bo samo odpadek
L'čenei šestih razredov t>snovnih Sol v Šaleški dolini bomo ludi le-!(.« aktivno sodelovali vpn>jeklu Odpadek naj ne hti samo odpadek. Prejšnji teden smo prisluhnili temi o gtttpodarjenju z odpadki, <»bis-kali smo Dinos in si ogledali odlagališćc <^dpadk<w s sodelavci ERICA. Od.'^. aprila do .S. maja pa bomo izvedli akcijo zbiranja rabljenih baterij.
V akeiji> bt.imo >leg učencev nase šole vključili ludi občane KSCen-ler Levi breg in KSÍenlilj in izvedli zbiralno akcijo pt^ stanovanjskih blokih ozJroma hišah, /.ato prosimo vse občane onienjenih K.S. dase nam pridatřjjo v akeiji. ki ima velik vzgojni pomen. SesioŠolei vas bomo obiskali v četrtek. 13. aprila od líí. do 18. ure.
■ Sestoiofc;
OS BIba Roeck
Deklice v polfinalM	^
vpt^nedeljckpobilo rta< ^SBibcRocckav.Suštanjučetrifinalnotekmovanje v odb{ijki za siarejše deklice. Na turnirju «»^letovale učenke c^no\-nih šol Gradec iz Lilije. Šempeter in Bibe Roecka. V prvi lekmi«^ gostiteljice z 2:0 premagale vr.stn)ce iz Lilije, ki so z 0;2 izgubile tudi drugo tekmo z učenk;<mi iz Šempetra, v zadnji tekmi pa so učenke Bibc Roecka morale priznati premoč vrstnic iz Šempetra.
Prvo me.sti> st* tako osvojile učenke iz Sempetrti, druge so bile učenke Bibe Roecka, oboje pa so sc uvrstile na polfinalni turnir državnega tekmovanja.
■ e.fí
Spoštovoni braid!
Veseli smi) vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi, Pri.spcvkov, daljših od 41) tipkanih vrstic in z več kot SO znaki veni vrsti nc bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpi.soni. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce imaic lelelon. navedite tudi njegovo številko, Vča-sih je potrebno kakšno sivar namreč šc pojasniti ozironm preverili. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) ludi na disketi.
Uredništvo
Sejnine in Varstveno delovni center Ježek Velenje
berem polemike o sejninah, si ne morem kaj, tla ne bi tudi sama napisala nekaj mi,sli. Nerada pišem, ker veliko raje povem ljudem v obraz, kaj mi-slim. A vseeno bi želela nanizali nekaj mlsti. V Varsivem» delovni center Jc^ek Velenje je vključenih 25 varovancev, odraslih ljudi z različnimi motnjami v telesnem m du.ševnem rći/v^^ju.
Najmlajši je star k't. najstarejši pa4.^.'lukaj živijo in delajo, čudoviti in enkraini v svoji drugačni*iSti. Vsak človvk. ki je bil kdaj pri nas na obisku, ve, da je njihova drugačni«! le v tem, ^la so iskreni in neposredni, da li lakoj pt>kažeji>. kaj mlslijiv Mnogokrat ludlsami izrečejo
kakšno misei, ki jim ni všeč. večkrat pa stvari ne razumejo, zalo se moramo zanje pi^lrudili listi, ki z njimi delamo in. ki jih dobro pt^znamo. ker jih sprejemamo tiikšne, ki»t so.
Aal je njihova drugačnti^t ludi v tem. da so ljudje, ko zanje samo slišijo, prestrašeni. Bojijo se jih. Ne vedo, kaj se jim lahko zgodi, če zaidejo v njihovo bližino. Največkrat pa .se zgodi, da o njihovi drugaČnt^sU sploh ne
razmišljajii. Zakaj tolike» pti-udarjam drugačniist? /ato, ker nas ž.elijo naredili šc bolj drugačne, vsiljive in taksne, kol bi jim nekaj pomenil samo denar, pridobljen s sejninami drugih. Nič jim ne pcimeni. ker pi>meiia milijonov od sejnin ne razumej<f. Veliko pa pomeni vsem nam. da so še ljudje, ki pomislijo na nas ludi brez političnega oz^idja ali korist olj ubja. Veliko se jih je še oglasilo, nam darovalo kak.Šno stvar, pa se zato o njih ni pisalo v nadaljevanjih v časopisu. Pa bi se morda moralo,
SIvar sejnin in Varstveno delovnega centra Ježek sta postala politično jabolko .spora. Mestna ol^čiiia Velenje in vsi, ki se trudijo z njo, nam je že vvlikt^krai pri-ski>čila na ps>mi>Č in nam r<.imaga po svojih močeh, /ato smo jim hvaležni in še najmanjši želimo, da zaradi tega občina Velenje ne bi mogla več korektno dek»-vali, ker ne bodo sklepčni nasw.v jih sejah, ker jim lx'>mo m i odškr-nili nagrado, Nike «mur ne želimo ničesar vzeli in zelo grenak bi bil vsak zid. ki bi ga zgradili s tako obarvanim denarjem.
RajŠi še počakamo, kol pa da p<\sianemo žogica političnih očlu kov. Nikoli Se nismo vpletah v poliiiko, ker je ne razumemo. Nam so razumljive konkrelne stvari - kako dišijo rože. kakšne barve je irava okrog nas. ki>liko je bil kakšen človek prijazen <lo nas. Veliko nam pomeni, da nas na cesti opazijo in se nam prijazno nasmehnejo, ne pa da bomo poslali Še bolj izíi>čeni zaradi odrekanja lisiih, ki si za svoje delo ludi zaslužijo plačilo. Veseli sm<i bili, da je bila pc»buda takšna, kot jc bila. a z grenkim priokusom spremljamo razplet in nadaljevanja.
A vseeno bi bili veseli, da bi sc polemike zaključile. Ne želimo biti politična žogica, ki bi si jo podajali, želimo pa, da bi lahko varovanci v miru živeh in delali v varsiveno delovnem cenlru. Morda bi bilo kdaj dobro, da bi vprašali tudi njih in njihove starše, kaj si želijo. Prav gotiwo ne, da bi bili ravno oni jabolko spora v Mestni <»bčini Velenje,
Hvala za vaš pt'ksiuh in pravio-pio vas vabim, da nas obiščete in videl) boste, da nismo tako drugačni.
■ Darja Fišer, koordinator dela VOC Ježek stenje
Počiva kiop'ca v s(r)amoti
bi bil pravšnji na-sjov lega članka. Med tem jesnegskopnel in nesnaga je šc dosti bolj vidna, pa ludi klop se je že pt^slovila na lastne nogo prav na p<n, ki vodi natl predorom v Salekii v naselje Gorica. S tem pa kiiže še svoja polomljena in narezljana lesena rebra. Dober namen tislih, ki sose odločili, dajo bodo lam postavili (pa kljub svoji leži obČa,sno spreminja svojo lokacijo), očitno ni bil dosežen. NKt» (edinih) uporabnikov iz vrst nadebudne mladine očitno ni dorasel vsaj povprečnim nom^am. ki «.» polrebne zji sožitje v civilizirani tiružbi. Druženje v večernih, liolje rečeno nočnih urah na lem mcslu, ostanki steklenic, itd. pa ludi pove svoje o tem početju.
Deltm mnenje up<'>rabnÍkov le p<iii ^mimogrede, k uredhvi smo prispcvah ludi s svojim delom), da jc rešitev v odstranitN'i klopi oziroma premestilvi na (kulturnejše) obmtičje. Nenazadnje je la lokacija slab lučaj ch! pnisiora. k; si ga je lani med drugim ogledala eva^i^ska komisija v akciji En teme Florale in podelila mc^lu Velenje zlato priznanje. Le kak-šno priznanje bi dcnlelila, če bi pogledala Še malo okrog vogala?
■ Franc Turk, Ve/en/e
Starejše deklice so prikazale dobro igro
6. aprila 2000
KULTURA, SOLSTVO
KAS iAS 9
oš bratov Letonje Šmartno ob Paki
Na krilih domišljije ima še blago drugačen pomen
SmaiiitiHili l'aki. l.apríki- Ki\j Je Uihko domišljija? Odgnvor na vprasiinje |M)ZR;jj(»vsi listi, ki so se oddati povabilu iičencvv in uvit«ljev osnovnť ^olt bratov [^cinjji i/ Šninnnega ol> l'uki za nhisk nď njihovem nar* uvoslovnvm ilncvu. In kaj .so sp<»/nati? Da (InmI.ŠUija nima meja« in da na njenili krilih se l>la}!<u kot osrednji material« s k;iterím so se (okral '*poigrali", do h i popolnoma drugaC no ol>* liki» in pimien.
Vprojcklu / naslovom Na krilih «iomiSijijc wuôinci sole skupaj s sviijinii uillciji v leni J;>lskcm ici u uslvîu-jali žc Ccinl^ yapiîred. Svojo neizmerno usivHijalnosI so d<îka>!ali /c pri delu / naravnimi materiali (jesenskimi plodovi), leto kasneje st) dali domišljiji prosio pov pri sest «vijanju z lego kiKkami, lanistjsc po dolgem in po Cc/. "lotili"' pa-
pirja. IcU'ss.'W) toitj v/eli vprceep blago, / njim so povc/ali vse, kar hi si lahko niislili itli nc; poklice» opravila, dopui^i. krcaeijc. ... Spretne rokeoirok, ki-sojim pri težjih slvaritvah priskočile na pomoC skrbne mamicc in uCilcljice, so izdelale igraće, najrazličnejše predmeie (ludi šporlne rekvizite), preproge, obleke zii ra/iiííne prikviiosli,... Vse so poveznili / glasbo in na zclovžećni prirediiviv iclovad-nici Sole s svojo prisrCnostji^ in iAimostjo ogreli dlani obiskovalcev.
Med llslimi ki sla si po končani prircdilvj krepko oddahnili in polisnili nervozo na stran, sla bili uCileljici na razredni slopiiji Vida Mohor in Andreja Pérovce. /akaj prav oni? /aio, ker Sla "aviorici" domií^ljije uCcncev naíťíit. Povedali sla nam. dasc jima je ideja o blagu, kol (»red-

Za naravosfovni dan so starie, da bi Jim pokazali
pripravni dan odprtih vrat iole /n v uillno zidano povabili svoje kam njih In njihove mentorje vodi domišljija. Prikazati so jo na
pravi modni reviji
Andreja Perovec fn Vida Mohor (od leve proti desni}: "Še sami nisva vedeti, kaj vse bo nastato iz krpice biaga."
njem maienalu, porodila spontano. "Pred sabo sva imeli določen cilj -sc/nanili uicnccz osnovami Šivanja, z vrsiami blaga, njegovo uporabo in podobno. U:řiiek jihjebilo gledali pri lem. Pri rednem pouku za kaj takega ni č^tsa. Učenci (xi 1. do razreda so pi>ki«ali lo-liko ustvarjalnosti, kot soje želeli in tisto,/a katero so se *idločili sami, Najprej je bila samo krpica. iz nje pa je nasiala prired-iiev. meniva, vredna ogleda," sla dejali,
in čemu bodo dali na krilih domišljije proslopoi prihi^inje lelo? Njun i/raz na obrazu bi lahko pt5vzeli: "Se preuranjeno za odgovor. Za go lovo bo domišljija "na delu" tudi prihodnje Šolsko loto". V kakSni obliki in s kakJno v.sebino - pustimo se znova pre^netili."
MTp
GLASBENA ŠOLA KRŠKO GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKt VELENJE ZVEZA SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL
vabijo na
4. REVIJO SIMFONIČNIH ORKESTROV SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL
Predstavili se bodo orkestri naslednjih šol: GLASBENA ŠOU FRAN KOKUN KOŽEUSKI VELENJE GUSBENAŠOUKKŠKO GLASBENA ŠOLA CEUE SREDNJA GLASBENA IN BAIETNA ŠOLA MARIBOR SREDNJA GUSSENA IN BALETNA ŠOLA UUBLJANA
VELIKA DVORANA GLASBENE ŠOLE VELENJE, SOBOTA, 8. APRILA, 08 10.30
KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO Ljubljana
VELIKA DVORANA GLASBENE ŠOLE VELENJE, SREDA, 12. APRILA, OB 19.30
včeraj otvorili vsaltoletno razstavo v gaieriji KC IN
Slovenija odprta za umetnost
IJuhilelji umt(m»s(i v Sak'.^ki dolini vrsto iti lahko spr«myaj<i umetnisk;) del», M na.s(nn(.Jo pidťti na Sinjem vrhu v me<lna-riHlni likovni dviavnki ''Slawníja íidprta ist uinvtncisi*. Ponavadi se to /i^odi v januarju, letos |)a sn ra/st»vo pnst:ivili v upril.ski cas /antdi «Hlmevne, odlične ni/sUive del rojakinje Majde Kurník, kl sojo v (inleriji KC IN Velenje podaljšali!/ lanskega decemhni se v kloAnj i januar.
" fx vrsto leî sodelujemo pri projektu Slovenija odprta za umel nos!. Pravzaprav nismo bili "zraven" (e prvo loto. Povabil nas jc vinija prtv jckia KlavJij lutta in siccr kot enega izmeti selektorjev za lo mednarodno likovno delavnico. / veseljem smo se odzvali lemu vabilu, predvsem zalo. kcrsmopc^skuiUli socielovanje Velenja & partnerskimi mcsli "spravili" v svet na na^^in. ki je koristen za vse sodelujoče drŽavo in iL> na nivoju, ki ni privlečen za bse. Torej ne gro le za lo. da h>i nekaj /godi. ampak sc na Sinjem vrhu izmenjajo spoznanja. slaliSia. i/ku:^nje, ki jim sledi skupna predstavitev umcinikov v raznovrslnosti. ki jo prinesejo vsak iz svoje dežele. Mi piiSilj^mo vsako leic- po enega avtorja iz Nizozem.ske. Pred i^lirimi leti smo se priključili Se z predstavitvijo avlorjev, nagrajencev na.^e kolimjc di-plomnatov /\LU. Vedeli me, da nas je tako lani junija na sinjem vrhu zasiopala ludi naša rt^jakinja Naiasa Tajnik." nam je povedala vifdja galerije Milena Koren • BožiCek.
/e od ?aCetkći projekta umctnii^ka dela. nastala v delvnici. najprej predstavijo v Sežiini. v Galeriji .Sercčka Kostjvela. ptuem paie vraž» .stavjSiuv Idriji in v Velenju. Letos bo na ogled blizu 4Í) del.saj jebilo udeležencev 24, od tega 18 iz tujine. Râzsîavo je vCeraj z%'0Čer odprl ?jpan Sreiko Melu na oglcú pa b<\ do X maja.
■ bš
Bienalna razstava toi(rat v Velenju
Graška umetnika na gradu
Wlei^e - Jutri oi» 18.h l>u /upait MO Velenje na velenjskem fintil u «kJ pri m/^iiuvo dveh likovnih iimeinikot i/avslr^skec» {'»ntJca. Kik/slavo prlpravpala (»alerta Kullume;>a centr:i Ivana Nnpoinikii in Zve/Ji Štajerskih umetnikov i/(»rndea.
Gre/a biuiuilno razsUjvo.s;tjjesodcKViinju med vvicnjsko Galerijo in Stajcrskoyve/oumeîmkovstekla?cpred k-îi. Tako se eno leto v Ciradeu predstavijo likovni unieimki iz SuleSke doline. hienalnopa Člani njihi'w Axyc v Vck-nju- '(ukrai í^o^iaslikc ra/slavjÍHd\"asUlskoprccej ni/liiJna avstrijska umetnika. Frank Peîcr I lofbiiuer in I Icrhard /irbiscg^er.
Mbš
Galerija Mozirje
Umetniki za Karitas
v galeriji mo/irskeua kulliirne^Ji <loma Ihi do konea tedna na o|*led pnKlujmi ru/s(ava likovnih del i naslovom "umetniki za Karilas." Prejšnji leden jo je odprl dr Marjan 'Ibrasek. umetnike in r^jihova dela je predstavil» .\jiamarija StihiU Šajn. lep dogodek so ptdepsali pevci kvartelii A Capelht i/ Di^^rte vasi v .Avslriji. Vse skupaj so p<»svetili tudi ntaterinskemu dnevu oziroma dne^ u starsev. v la namen pa so pred lem v veliki dvorani iz^edli l>i»}iat in prijeten kulturni .spored.
Razslavo so skupno pripra%dli i^kofijska Karilas iz Kopra ivr/avod /a kulturo in kulturno druAivo Jurij i/ Moziija, pomeni pa nadaljevanje 5. likovne kolonije na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, ludi z naslovom "umciniki za Kririlas." Osem ustvarjalcev je sviiju delu p<»klonUo KaritasUv svnj**	poklonili tudi številni druui sli-
karji. izkupiček p:i I>4k1o namenili ureditvi Kjiiilasove^a doma za malere v Solkanu. Pred Mozirjem je r;iz.s{5iva gostovala nu gr^du /cmono in v galeriji Družine v Ljubljani, svojo pol pa Ki sklonila v Kovianjcvici, V Mozirju pričakujejo, da bodo ludi dobrotniki s lega konc;» prispevali svoj delež in tako zaokroî^ili mo/aik wîlidar-nosti do ljudi v stiski.
Rii/.slava je ixipria vs;ik dan od 16.1111 do 18.( Ki, v nedeljo pa od 9.00 do I2.ÍH).
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline
Zanimanie ostaia približno enako
Prejšnji teden seje iztekel rok/^ cKtdajo glavne pr(|ave /a leio^ix|e «^ihai^e Mladi ra/iiikovaki la ra/voj Sa)e.ske<lollne. Stniko>na tajnica pihanja Irena Pillh pravi, bistvenih značilnosti letos niso zaznali. Glede na število oddanih prijat' ostaja zanimanje Zit raziskovalno delo med mladimi v oIvCinah Velenje« Sof^tanj in Smarlno oh Paki na priitližnu enaki ravni kol preteklo leto. ludi |HHÍr<>Cja zji katera so se ti «Kihrčili.
Po rokovniku naj bi bil 7. april zadnji dan za oddajo raziskovalne naloge, vendar sose na nedavni seji programskega svcia odločili za pixialjáanje roka za 10 dni.
Takrat hii tudi znano dejansko Slevilo i/dcianih nalog. Po prvem krogu jc Pilihova prejela 72 prijav (od tega so jih c»novnosolci (Oddali 29. srcdnje^Solci 41 in 2 Studenta), i^avnih prijav pa 23 manj."Na prvi pogled predMavlja laliko manj mdogprccejscn usip, asmopri pregledu ugotovili, di je 14 nalog dvoleinib, kar pismeni, da jih bodo avtorji konCali pribcidnje .^olski> Icio. V tem primeru .stanje ni toliko zaskrbljuj
Med 22 nalogami osniwnoSolcev jih je po 7 <vpt>droCja družbaslov-nih in biotehnični 11. 6 s humanisiike, 2 nalogi pa sta iz narovoslov-nih ved. .SrednjeSolei so za zdaj prijavili 26 razisk<walnih nalog, nd lega po lO.spoUr^K^a tehniških in družboslovnih ved. po 2pa iz naravoslovnih. humanisiičnih ved in podroCja intcmcla. Nalop Studentov pa sta iz družboslovja in biotehničnih ved. Po 17. aprilu bodo n<di>gc prevzeli reeenzenu in takrat bo zjiami tudi kakovost izdelanih nalog. Mladi raziskovalci bodo svoje "izdelke" predstavi I i Siri javnosti 17. in IH. maja (i)Snovnofiolei) in 23. 1er 24. maja (srednješolci ter študenta). ZakljuCnoj^lovesnosl, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade najboljšim avtorjem raziskovalnih nalog 1er njihovim mentorjem pa načrtujejo za I. junij. Te^av7mcntorji.rceenzenti,0enarjemziizdaj5cnimajo, Jih pa glede na nekatere lanske zamere pričakujejo.
Dcnarza gibanje namenjajovse iri občine. V letoSnjeni proračunu mesinc občine Velenje je za slroške, povezane z (organizacijo, za dcl<3 mentorjev, recenzenuw in za nagrade mladim raziskovalcem predvidenih 8 milijonov 460 tisc>č Si t (v tej vs(Uí sm ludi deleža občin Ši>Slanj in Šmartno ob Paki).
Zveza organizacij za tehnično kulluro Ljubljana pa bo prispevjda 140 tisi>č SITza srečanje mladih raziskovalcev in njihi^vih meiUor-jev. Pristojno rcpublUko ministrstvo pa očitno raziskovalne dejav-ncxstí med mladimi ne podpira, siij se ludi tokrat ni odz\'alo s kak-^nimi prispevki.
■ tp
10 KAK CAS	107, 8 Mhz	6. aprila 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Novo
Šaleškimi fanti in v duetu z Majo Lesjak, s katero sta pred časom izdala kaseto in zgoščenko z naslovom Z glasbo med prijatelje.
■ mkp
Družina radijskega moderatorja Danijela Vunderla, Korošca, kije Radiu Velenje zvest že dolga leta, seje povečala še za enega fanta: 7-letneniu Leonu in 4-letnemu Klemnu, se je pridružil Žiga. To bo še veselo pri Vunderlovih! Čestitamo. Pa še poslušalca več bomo imeli.
Četrt stoletja v novinarstvu je zabeležila urednica Radia Velenje Mira Zakošek. Ker na predajo priznanja v Koper, kjer jih je društvo podelilo, ni utegnila, smo ji priložnostno svečanost, brez kulturnega programa, priredili kar v redakciji. Dragan Berkenjačevič, tonski tehnik na Radiu Velenje pa zdaj, na pomlad, razmišlja o poroki, ki bo, tako načrtuje, na jesen. Priprave nanjo morajo biti temeljite, pravi, saj gre za pomembno odločitev in važen življenjski korak.
Ob sobotah na Radiu Velenje slišimo nov glas. To je Boštjan Der-mol, ki je uspešno šel skozi vse pasti priprav za samostojno delo pred mikrofonom in zdaj že sam suvereno vodi dopoldanski program. Sicer pa je Boštjan znan tudi kot glasbenik, nastopa s
Četrt stoletja med novinarji. Mira v teh dneh, Stane že
pred leti.
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
ACE OF BASE
Priljubljeni švedski kvartet Ace Of Base je ponovno v studiu, kjer pripravlja material za svoj četrti studijski album. V zadnjih štirih mesecih seje skupina trikrat zbrala v Jonasovem studu The Bam in skupaj ustvarjala nova besedila in skladbe. Po polletnem počitku, ki so si ga privoščili od konca
ritmov. Letos sije duo ponovno (že drugič) priboril prestižno nemško nagrado Echo za najboljši »dance single leta 1999« po izboru nemškega občinstva. Nagrado poskušata vnovčiti na najboljši možen način, s promocijo drugega singla z zad-
lanskega leta, so vsi dobro razpoloženi za delo in kot kaže jim gre kar dobro od rok. Nova plošča naj bi bila namreč na tržišču že konec poletja. Medtem je v ZDA izšel kom-pilacijski album »Tlie Best Of« z njihovimi največjimi uspešnicami, ki vključuje tudi na novo obdelano skladbo z naslovom »Everytime It Rains«.
LOONA
Ime Loona ljubiteljem lahkotne pop dance glasbe v Evropi, predvsem pa v Nemčiji, gotovo ni neznano. Za njim se skriva pevka Charisma, ki skupaj z DJ Sammyem že nekaj let uspšeno ponuja evropskemu glasbenemu tržišču popularno kombinacijo latinskih in plesnih
njega albuma »Entre Dos Aguas«. Skladba ima naslov »La Vida (Es Una Flor)«, zanjo pa v Amsterdamu pravkar snemajo tudi videospot.
PETELINI PODELJENI
Minulo nedeljo so v Cankarjevem domu podelili zlate peteline, nagrade za najboljše dosežke na področju slovenske glasbe v minulem letu. Nesporna zmagovalka letošnje podelitve je bila gotovo Tinkara Kovač, ki je domov odnesla kar tri žlahtne kipce: za najboljšo izvajalko leta, najboljši pop album in skladbo leta. Enako število nagrad je prejela tudi skupina Siddharta, med njihovimi kipci pa so bili tisti za najboljši album leta, za najboljši rock album in za debitanta leta. Zlatega petelina za najboljši kompilacijski album je prejel Janez Bončina Benč za album »Bendologija«, med
drugimi nagrajenci pa so bili še: Janez Bitenc (najboljši album glasbe za otroke), Juhej in vuhmepiš (etno in folk glasba). Štirje kovači (najboljši album narodno zabavne glasbe), Janez Lotrič (resna glasba) in Big Band RTV Slovenija (najboljši jazz album).
Za najboljši ovitek je nagrado prejel Jure Sotlar, oblikovalec ovitka albuma »Avtoerotik«, skupine Kladivo, za najboljši videospot pa je bil izbran spot »Fresh Window«, skupine 300.000 V K.
MICKJAGGER
Sodišče je odločilo, da bo moral znani britanski rocker Mick Jagger plačevati mesečno preživnino v višini 10.000 dolarjev za svojega sina Lucasa, ki ga ima z znano brazilsko manekenko, 29-ietno Luciano Morad. Kot se spomnimo, Jagger sprva očetovstva sploh ni hotel priznati, nato pa so mu ga dokazali s pomočjo DNA testov. Omenjena afera je pomenila tudi kapljo čez rob v
ločitev. Ugodno rešena zahteva ji je prinesla 10 milijonov dolarjev, kar sicer pomeni slabo dvajsetino	Jaggerjevega premoženja.
A-HA
Tik pred izidom je come back album nekoč zelo popularne norveške skupine A-ha. Zasedba je svoje zlate čase doživela sredi osemdesetih let, ko so izdali štiri albume, nanizali deset uspešnic in po-brah kar osem MTV nagrad. Leto 1993 je žal prineslo konec velikih uspehov in razpad uspešne norveške četverice. Ideja o ponovni združitvi se je rodila pet let pozneje, ko so A-

M
a^ú
napetem zakonskem razmeiju med Mickom Jaggerjem in nekdanjo manekenko Jerry Hall, ki je vložila zahtevo za
ha priložnostno nastopili na podelitvi Nobelove nagrade za mir. Tako se je trio v začetku lanskega leta spet zbral in dobro leto kasneje je tik pred izidom njihov novi album, ki bo nosil naslov »Minor Earth, Major Sky«. Uvodni single je seveda že tu, njegov naslov pa »Summer Moved On«.
MiČ
Pevska revija Pozdrav pomladi
Praznik otroškega in mladinskega petja
VELENJE, 31. marca Pred 14 dnevi smo lahko pomladno "čili" stopili v nov letni čas na koncertih odraslih pevskih zborov in pevskih skupin (zapelo je približno 500 pevcev in pevk), minuli petek pa družno s 16 otroškimi in mladinskimi zbori. Na tokratni območni reviji je zapelo Pomladi v pozdrav 592 mladih, njihov nastop je ocenjevala Branka Potočnik iz Škofje Loke. Prav slednja je označila to revijo v veliki dvorani velenjske
glasbene šole kot praznik otroškega in mladinskega petja. Sodelujoči so ubrano zapeli na štii-ih koncertih, ljubitelji tovrstnega petja iz Šaleške doline pa so dvorano na vseh koncertih napolnili skoraj do zadnjega kotička.
In kaj je še zapisala Potočnikova v svoji oceni? Daje bilo moč pri otroških zborih slišati od ljubkega prepevanja do že bolj dodelanih tehničnih in umetniških izvedb, sploh izstopala pa je in-
strumentalna spremljava - najbrž delo učiteljev tukajšnje glasbene šole. Tudi mladinski zbori so, po njenem mnenju, pripravili raznolik, pester in dokaj zahteven program, ki pa je morda pri enem zboru rahlo presegal trenutno njegovo zmogljivost. Prireditev je zaokrožil mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje. Njegov nastop je bil seveda doživetje posebne vrste. Pa še nečesa ni prezrla Potočnikova -tega, da sta organizatorja
revije - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje in Zveza kulturnih društev Šaleške doline - prireditev organizirala na visoki ravni.
Nekaj najboljših zborov iz te revije se bo predstavilo še na posebnem koncertu v maju.
■ Tp
FESTIVAL P. F.
Minulo nedeljo se je z zaključnim koncertom Big Banda RTV Slovenija z gostjo Alenko Godec, zaključil 2. Max Jazz Festival. Festival, ki nesporno pomeni popestritev kulturnega dogajanja v občini, je poskušal v kulturni prostor te doline pripeljati tudi nekoliko drugačno dogajanje od tistega, sicer že znanega, kot nam ga dnevno ponujajo že uveljavljene kulturne institucije te doline. Potrebo po spremembi, ali bolje rečeno širitvi ponudbe, so začutile tudi slednje, kar je prineslo do selitve festivalskih dogajanj tudi izven klubskega prostora kluba Max, na nekatere, doslej za te namene (skoraj) neuporabljene odre večjih velenjskih dvoran. Kot soor-ganizator letošnjega festivala seje namreč poleg kluba Max, sicer idejnega očeta ne le festivala, ampak tudi večine drugih prireditev povezanih z jazzovsko sceno v dolini, pojavil tudi Kulturni center Ivan Napotnik. To je (ob pomoči nekaterih pokroviteljev) omogočilo realizacijo zahtevnejšega programa, kije svoj vrhunec doživel v odličnem nedeljskem nastopu Big Banda RTV Slovenija in Alenke Godec.
Toda vsaka stvar potrebuje svoj čas, da zaživi tako kot mora, oziroma naj bi. Tako se je mogoče za nekoliko pre-ambicioznga izkazal poskus nastopa Boška Petroviča in njegove ali stars selekcije v veliki dvorani Hotela Paka, ki si ga je ogledalo absolutno premalo število ljudi. , Čep rav bi lahko opravičljive vzroke, zakaj je bilo temu tako, našli tudi v zelo prozaičnih stvareh, pa si moramo vendarle priznati, da Velenje še nima tako številne jazzovske publike, da bi lahko ves teden redno polnila dvorane podobnega festivala in da bo potrebno še kar nekaj časa, da bi podobno občinstvo vzgojili ali ga (več) pritegnili od drugod.
Morda so ravno nastopi, kot je bil nedeljski z Big Bandom, prava formula za vzgojo občinstva. Čeprav tudi dvorana Kulturnega doma v nedeljo zvečer še zdaleč ni bila polna, se je vendarle ustvarjal vtis, da bi si podoben koncert ob naslednji priložnosti ogledalo še več ljudi. Repertoar velikih orkestrov, še posebej, če z njimi gostujejo tudi pevci, je pač dovolj poslušljiv in zanimiv širšemu občinstvu, kar so s svojim navdušenjem pokazali tudi obiskovalci nedeljskega koncerta. Mimogrede, Big Band je menda nazadnje gostoval v Velenju pred dvajsetimi (!) leti.
Sicer pa se jazz najbolje počuti tam, kjer seje tudi rodil. V zakajenih in temačnih klubih, v katerih valovi sproščeno vzdušje in kjer so dane najboljše možnosti za vzpostavitev pristnega stika med občinstvom in nastopajočimi. Zato je verjetno na mestu ugotovitev, da so se najboljše stvari tudi tega 2. Max Jazz Festivala zgodile prav na kraju zločina samem, v klubu Max. Čeprav se je začelo nesrečno, z odpovedjo prvega koncerta zaradi smrti Ala Greya, so nadaljnji dogodki prinesli množico prijetnih doživetij. Poleg vrhunskega muziciranja tudi ogromno gegov, šal, smešnih situacij, improviziranih štosov in podobnih vložkov, ki se lahko rodijo le v prijetnem okolju kluba in katerih se kasneje ne da več podoživljati in obnavljati prijateljem, ki so dogodek pač zamudili. Takim smo bili letos priča predvsem na nastopu Alv-ina Quinna, nekakšnega Eddija Murphya z vrhunskim bob-narskim znanjem, ki je ves čas nastopa privabljal smeh na usta občinstva. Pri tem mu je izdatno pomagal tudi trobentaški virtuoz Bruce Adams, ki nam je poleg redko videnega simultanega igranja na dve trobenti, presenetil tudi z izdatno količino pristnega britanskega humorja. Podobno je bilo tudi na drugem delu nastopa Boška Petroviča, ki je po koncu prvega dela v Hotelu Paka, nastopil še v klubu Max. Njegov že pregovorni smisel za humor tudi tokrat ni zatajil, novega elana pa mu je dala še množica razpoloženih članov njegove ali stars selekcije.
Omenjena nastopa pomenita tudi dva vrhunca tega festivala, čeprav smo bili dobremu muziciranju priče tudi ob nastopih ostalih sodelujočih. A vendarle, največ popra in soli je bilo ravno na omenjenih dveh koncertih. Zato bi v bodoče bilo vendarle bolje, da večji del vseh nastopov poteka v klubu Max, morda z izjemo nastopa Big Banda, ki pa bi ga, kljub veliko dobre volje, zelo težko spravili na, sicer ne ravno majhen, oder kluba Max.
■ MiČ
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 2. aprila:
1.KMETEC:	Nocoj je ena lepa noč
2.VAGABUNDI:	Francka
3.PUŠNIK:	Ko se ptički ženijo
4.PTUJSKIH	5: Pa brez zamere
5.G0R.	MUZIKANTJE: Veselo s prijatelji
Predlogi za nedeljo, 7. aprila: 1.ALFI : Špilaj stari 2.IG0R & ZZ: Svet je lep
3.MIK0LA:	Le muzika
4.P0DKRAJSKI:	Bele planike
5.ŠTAJERSKIH	7: Mi Štajerci
■ Vili Grabner
12 glasov 11 glasov 4 glasovi 3 glasovi O glasov
6. aprila 2000
ZANIMIVO
KAS íAS 11
HOROSKOP
Om od 211 do M
Popolnoma tfusmertijI bo(ie svoje mnenje o nskom. ki tie gc zo-
dnjc cote ptuv tovrGŽilí. lj9otovili boffc, do |e bl le itkrcn m do
J? imcl zelo |»ov, ko v9n je v obroz {Mvedol n^cj ilvori, ki jth dr^i m» ipdi. D«io vom 1m nobrolo prsko glove, zifo boiie nervozni, iprothli po a bosfe le. će boHc povsem tuni. ludi don^o bonsme^ vT^uije precej i^cpefo. Pokličite pnjofelja kl <\ go žedolgo idile sfe^oli.
lohto dtluje kof blc^en 8ikod22.4.[io20i.
PnjcMj vfftbo (pomnil na iepozobljeno obljubo, ki ilemujodoli pred m kct lelom dni. Ne bo provi la. dojo uremiafe, o ie bosie vteeno vsoipoifudili.f^evecvcn pomeni príjoíeljiíso, do bi lïMœ na ne ikupt^ kor p02(^li. Pijlnet bo zeto dobro rozložen, zob boste vdiko z njim. soj k boste ob njem poćuiili vamo in dobro. Po/'te te prepihom joj ve te. do voie zdtovje zoc^je ćose rà več td(o it^.
Dvojbo od 21S. do 216.
Će ti botte koncc opnlo in v zoćelku mojopnvolćih d^^i je iau do te odloole kjel ^cer pa vat téi pretej noporen leden, v kolenem boste tnotgli povtonti mart^kqod iisiega kor sle prelomih pcedzimsktindopu^iom. Pomíod boMos za votzdo plodna zato nebotie nxgíi popusfili, PočuI]č bc zelo dobro, n^níle boda celo iez9M. ki to VQt kflr nekoi čoso tprovlfole ob zívce. Ob koncu ledno vot ćc^o prijelno diuzenje 2 dobtimi prijetelji, desili p9 betie tui lepo dorilo.
Rok od 22.6. do 227.
Pynlod boiie vedrto bolj movdi. ne le pu lepi notoví, prednem po počutju, la letot te ne bosfe moçli izognite poml^jtmski u+nj-jenoHi. »qjo boste (ulili velikobcí] kol pteíekloleía. Krivi bodo Kidi vosi Imi.ki jit>zodnječoseptei:ejobfenun|ujele Cot je, do poik<bite zcse in do nqdete v;ck don ndtoj ćsto le zase. î^ ne botte trecni le vi. anpdt tudi vois domai.ki vas iokmego kot trenuina ite tplohniio vojent. Pn urodni odloćitv) dobro prcmitíite.
L« od 23.7. do 23.8
vot bc prihodnosti, zo km imote Irenulno zelo iehten «iz-I09. Še pred poleijem te bodo tlvon uredile v vot prid vse te bo obrnilo loko. kof tle » i^di verjeti le pohho. pomoli botfe nekoga ki bo ^r^jol v tmoK Po/obile no Ijudt in b. kc^ bodo rekli, p^eputiie te taje tusivom, ki vos bodo znalo zenesljivo voditi k lepti prihodnotli finontne težave no obzorju, zato se zodoižujte bolj pazljivo.
D(ví(omI24.8. do 23.9.
Nov^ven te botte deloli zelo mirrtc in srečne, v vot po bo divjd vihof. ki 90 bodo povzročile govorite. Ko von bodo pritleno uho. Jim tprvo ne botte mogli verjeli, polem po bo vse vec sivvi kopalo no b. biti remiine. Preden ukrepate, trikjsi premislile, sq vctie. koko teiko de ton^i m ki}ko vot ubi|C. (e nin^gle dr\i^be. le t enim nepremslienjm korokom se lobko (Ivori se bolj zoplefejo. zoto ni-k« ne bodite viltovi. íinoncno tlorje te bc szboljtolo. íel)lT!i(ood24.9. doElO,
Izvedeli bosle. do voi titli, ki vo5 sicer vdi\jžb» pogoslo kr^lizira zelo ceni zarodi nekotcnh votih lastnosti, ki to zelo odkritoirčne m redke Ne da bi boleli, bosle z njim navezd^ prislen prijotdj* $k( itik, ki zno nuditi IikIí dobro poslovno todelovotje. Veliko botte rczmiiljoli o prihodttodi innočrith. ki to zelo vitokolele^i. ^oK ker tc odvisni predvsem od dru^h tn ne od vos. Ko te ne morete zcne^i le note. po loko vesle, do nikok ne te^e vteloko ^lodko. kot bi ti ieleíi. Škorpijon od 24.10 do 2111
Ddoimole čez glavo, kor ne uriruje le vat. (jnpicbjdi vte, ki iivijo 2 vomi. Dol^ ne boste zdržoli, toj voi bi izdolo zdrovje, Zofo ti vtoi potku^jte življenje orgomzirdi tdio, do vom bo otiolo kq coto iudi ZI tprotlilev m družino, ks vot ze mxno pogreso. Ker bopomiod ro vot precej n^mo, rozmislile o prvomojikih počit-nicá. toj inde viok doi mon^eneigije.Oenorjsne bo dovolj zo vievoie J(rtle želje, iotopreviiioravnojteznjim. Strelec od 23.11. do 22.12.
<cte tle precej zogrenjeni m potegnjeni vote, scj vo< tkrbi zanekogo od bližnjih totodnikov.^bcljbtvoi moralo tkrbeh zo vos. Poculje te vonnikáor ne bo i^ljtolo, cene botiesomi kq naredili za fo. Pvtner vtetkupoj le nemoinc opazuje, nojhuje po je lo, da ii poslc^olo tujco. Če lego k nitte opoziii bosle kmolu. Njegove redicije in dcjonjo vot ;nojo zelo negotivno preseneliti. Kozorog od 23<I2. do 20.1
lenoben teden vos čdio. Prcnr nič vom ne bo tio prov od rok in no-berte prave volje ne botte imeli, do bi takšno počuije m početje koko sprerrvnili. Pazile, do te vat poiiiotl ne loti z vto tilo, tOj te botte poWi težko izvlekli brez pomoči tirokovnjctov. Bolje bo. da te odpriAtte ven. medljucfi m te jim pridnjžile Iudi vopozo* V91JU. Mordo bosle polem çoznali, zdtqtie vomdogqo. karte wn. Ko botte, bo rešitev
vXrod2Udo19Z
Većino veiih deionj voti bližnji nikdior re bodo razumeli. tOj bodo prepričori. doto leplad voie Irme in nerazložljive tvr^ovo-Ije. Osjttvo fi. do ik se zafrdno odločili martikoj tpfcrrvniii. lego se botte ludi držoli. tOj ite znoni kot človek dejíTj. In provje toko. Z vomi bodo ostali litH, ki so voii itkreni prijotelji, drvigib potoko ne potrebujete. V ljubezni bo prťvlodovdo zditje.
eibiod20.2.do201
Veliko botte svijonli m rozmiljdi. K ireči te bodo mnoge lonje ure^tdle že vpnhodnjihdneli kor bo izredno dobro vplivclo no voše počutje. Oobili botle neverjelno energijo, ki jo botle tudi potrebovali. toj je pred vomi nécj ne prov enoličnih dni. Spoznoh boiie nekoj ^orumivih ljudi, ki vtm bodo poleptoli vtokdcr, te bo* steznoli. po botte iz novih ^stttev potegnili hjdr monikoleiokd*
nst
Vedno modna srajčka
Zagotovo jo imaie v omari liidi vi. Srajčno hiu/o, ki prido
prav v vsakem vremenu, v.sa-kem Icincm ća.su. Kljuh ncSle-lim mulïam v moći njen ni-Icoli ni mini), (n. kot ka?c, žc dolgo nc bo. tier je prakti<ína. vedno prinierna. navsezadnje ludi lepa. In ker se v njej ludi ženski spol dohro poěulí.
A nKxIne muhe srajčno 1>Iua> vsako lelo malce preoblikujejo.
^e ne drugega, se ptfigrajo 7 nw^eti ali ovratnikom. Ali pa dolžino in širino rokavov, pa modnimi díxJalki... Leuisnjo Spomlad in j>okljc so bluze spet skoraj ohve/en kos imenske garderol>c, Največkrai jc la bele barve, lelos naj ho bolj živahne. Mťdni strokovnjaki prisegajo na rdcCe, vse
nijanse roza in vijt^lci, pa pastelno modro. ne/no ali mo(>no zeleno. Kroj prilagodite ptïsiavi. MtKJnc s<> lako lulilo lelirane kol piwsem ravne srajce, ki se zapenjajo/drol^nîmi gumbi iste barve. Ovratniki? ^rajCni. Nc preveliki in ne premali. Lahko pa so ludl brez. lorej le / robom...
Tatjana Tutan potuje v Las Vegas
Tekmovanie Hawaiian Tropic
IsnaimlviijsťtktBU VelenJCunkiiTatjuna Tutun. 4Kih^j;t pri-litxlnii teden v Amtf ri ko mi («^kmiivanje HawalkinTrupic, ki \Mt V Liis Vejiasu ^tpriLi. Z p<iti^jo še Irí dťkJelit ii Slo->enije. ki so st sprvdhtiilnimi tekmovijn,íi za);oto^íla naslop na tem lekniovm^ju.THljdna pravi, da si s tem, ko Slovťnya v Las poSil.ja štiri dekletii, ludi povečuje možnoslí za uspeh.
Pol so ji zagotovili sievilni spt>n7orjÍ. med njimi pa jc lat-jana ^c jx\sebej izpostavila pomoù Vesne Skodnik - Cjabro-vec, kije uidi njera osebna kreatorka in Ma$e Kolíbek... Sicer pa ima Tatjana veh'ko dela in tudi pred odliodojn ni piíčivala. kar lei^ko smo y njo uskladili ten^iin za kralek klepet.
Ta velenjska Icporica je visoka 17.^ centimetrov, tehta ki-
kTgramov. njene mere (prsi. pas. boki) pa so
ZudeleH^ami na le-p<îtmh tekmovanjih je zatJcla leia 1994, ko se je potegovala za najlcp^) Sk>venko in
se Livislila lia dsugii
mesio. Tudi njena kasnejši tefcnuîvanja so bila pogtïsto povezana .s jslevilko dve, 7alo jc bila tokrat ko je bila prva, lega nad vse vesela- "Končno", pravi,
Pravila na tekmovanju Hawaiian Tropic se nekoliko raziiku-jejo od drugili. predvsem LVejo dekleta 7. izkušnjami, zato imajo mo>^nost lek-nîovanja ludislarejSa dekleta, stara Ija do 3() lel, ki so lahko tudi matere.
l atia ni Tuîan >elimo veliko uspeha, stcer pa lx> žc kmalu p^wr-niivi s lega tekmovanja odîla Se na eno. na lekmiîvanje /a kraljico Evrope v CJrěijo.
mkp
Tátjáns Tutan.
V CVETLICNEM KOTIČKU
Borza cvetja
Ixim s«/nanjalu i novicami lit ti'iiiaiiii s |><)dročJa cvetlicar« sts'a. Ždim, du hi Vam članki poma};«\li pri >~zdr/«\anju cvetličnih aran7.titaiev, |)ri xa^iu* nja in pres^jaf\|t raslJin. Seziui-njulu Vu!» l>om i iiHidnimi Irendi v evvlličarslvu... Danes Vam
6.^().{MK) m2 (ta površina je približno enaka lOiHim nogometnim igriščem).
Na borzi cvetja ti^ujcjo s cvetjem. ki st) ga \7.gojili na Nizozemskem in s cvetjem, ki so ga na borzo pripeljali iz drugih držav sveta. Trgovanje poteka
predslavljam br^nn cvetja.
Ste se ?c kdaj vpraSali od kod priliaja cveije v cveiličarnc? Seveda ste pomislili na vrtnarije .<ironî Slovenije. Večino rezanega cvetja (vrinice, nageljni, gcrbere...) in lončnic pa vendarle dobimo 7 Nizozemske. Na Nizozeiaskem v kraju AaLsmeer je bor/a cveiia. Na bor/i cvelja ptneka trt^wanjez rezanim cvetjem in z lončnicami. Trgovanje s cvetjem ima v Aals-meeru tradicijo, saj poteka že leta 1912-Kompleks stavb /A irgovanjc s cvetjem meri danes 88,fHl(J m2. V skicjpu bor/e cvetja st") tudi tri vrtnarije, tako da sc skupna površina borze cvetja razprostira na več kot
tako. da cveije po predlunlni pripravi pripeljejo v dvorane Z borznimi agenti - ha^kerji. Vsak borzni agent kupuje cveije. pri čemer je cena cvctja ixlvisna oć ponudile cvetja na borzi m od povpraševanja (po cvetju) na trgu. Pri večji ponudbi določenega cs'etja njegova cena pade, pri povpraševanju pa narasle.
Kupljeno cvetje nato prtpravijt) za transport. vS tovornjaki, vlaki ali letati gaprepcljejo do veletr-govcev cvetja áirom svela, le ti pa s cvctjem oskrbujejo cvetličarne.
■ Nataša Dotejši, dipl. ing.
agronomija
12 KilS rjs
VRTI u AK
6. aprila 2000
-Franc lavmšek, vilíčarist v Goren-jevem obratu Hladilniki, sicer pa doma iz Doliča» ima to smolo ali pa srečo, da ima rojstni dan prav na dan Šaljivcev. Vseeno pa |ubilej sodelavci vzameio zares, a z darilom, ki je dnevu primerno. Za letošnjega, ko je stopil med Abrahame» so mu podarili leseno harmoniko. Franc je namreč znan po tem. da ob različnih priložnostih rad raztegne meh.
•Herman Arlič (SLS) ložetu Kavličniku (LDS), oba sla svetnika v mestnem svetu občine Ve* lenje: "A smo se za to borili
Naj občan po izboru bralcev Našega Časa, sicer pa znani no,'^ometni trener Bojan Prašnikar iz Šmart-nega ob Paki, med novinarjema Dejanem Tamše(om in Tomaf.em Rancem: "Samo toliko še počakajta in zvedela bosta vse, kar vaju zanima... Če že vztrajata, obljubim, da bosta prva. Zanesljivo pa v Boriissio ne grem."
FRKANJE
Velenjska marjetica
Smo sc odrekli sejnini, nismo se odrekli sejnini, smo sc odrekli sejnini, nismo se udrckll sejnini, smo, nismo, smo,,,
Draga ozelenitev
v ra/ličnih krajih gojitev riizliCnih rasilin različdo slítne. Po višini menda prednjaćijo v Cîornjcni (»radu, kjer se srečuje-joz najdražjo gojilvijo .SMREKE. Njena »ozeleniîev« bo veljala kak milijon nemških mark.
Brez lučk
Pri SoSlanjskem vricu Luc^ka na obnwljenem delu cesliSiu ni zaznamovanega prehoda/a pcScc, Kaj Selc.da bi pri LuCki uiripala kak^ia opozorilna iućka,
Različne številke
'lelekom je uvedel nove lelefonske i^levilke. Ko hi se ob leni le spomnil ludi .^icvilk, ki govore o iem, ki^liko so posamezniki prispevali /n izgradnjo njihove telefonije,
Oblak nad Muro
Naravna pascbmv>l: deževalo je v Velenju, pa vendar se je napolnila Mura.
Od A dO Ž
Tako radi pi") udarjam o, da smo narod vinogradnikov in pridelovalcev vina. Tcite nam gre od jezika, da smo ludi narod, ki radi po^tledamo v kozarec. Prekomerno. Nc gre nam prekomerno lei^ko od je/ika lo priznati; prekomerno mnogi praznijo kozarce.
Aktivnost
v leh dncli, ko smo se znova malo temeljiteje lotili iiSćenja okolja,sc mnogi »ćisliki« radi hvalijo,kakoaklivnoso. Paso vendarle mn(»gÍ5e aktivnejši od njih, C'istilcise na delo spra-vijoobit^ajno le enkrat letno, onesnaževalci .so akiivni domala vsak dan.
Za klimo
Zdaj bomo klimalikc naprave dobivali tudi p<xl domaio blagovno znamko C Jore nje. Kobi le dobivali tudi take,da bi res naredili pri nas prijaznejšo klimo. Tudi politično.
Veliko (nas) stane
Ob podatku, da desetina vseh obolelih za »klopno boleznijo« v celjski regiji odpade na.šaleško območje, nekateri opozarjajo, da tako cepljenje stane prevei. A kaj ko je tako, da nas lahko nccepljenje stane še veC.
Pomembnost
C5iede na lo. kako se različne stranke borijo za ustrezno oblikovanje volilnih okrajev, bi laliko sklepali, da se jim okraji zdijo pomembnejši od voiilcev.
REZANJE ŠOŠTANJA

Buska c&ri&a Kacina H. Je bila od &lle ženska. V^asu ne vladavina Je Busija zabeležila eno nsjsy^nejâlhobdobU svo-Je zgodovine. Njen y ubljenec Je bil vojskovodja Grl^rjJ AJek« SAndrovlč EbtJojnkln, ki rU izbii'al siedstev. da bile ugť^Jal esvojl cesajici Ibd njegovim vodacvom seje RusJja dokopala do crnomorske obale. Eo se Je Katarina U. namerila ogledati osvojene dežele, Je dal Potyomkln zgi'adltl navidezne vasi, da bi v carlčlnih o6eb ěe povečal svoje uspehe. Tako je nastala, âraza »I^jomklnova vas«, ki na splošno pomeni navidezne uspeti oziroma go^uQjo, s katero se skuša povečati pomen kakšnemu dogodku.
V àoâtanju bi lahko mnogim projektom rekli »PotJoinklJio-va vas«. Še poseb^ tistim« ki so tekli pod okriljem stranke« ki zbira na voUCvah največ gîaâov. Lahko i'ečemo. da volivci v šostaryu ravno tako kot Èitarlna II. radi verjamejo navl-desiUm \ispehom. Tbda tokrat nimam namena vznemirjati soštanjskega meščana IzLokovlce, ki b težkim ercem prizna* va, kako boleče Je i-es^anješoátar^sklh socialdemokratov. Katarino In itotjomklna ssm privlekel na svetlo, ker sem se te pilmere spomnil takrat, ko sem prvič sUaal za projekt »Soâtar\] - mesto svetlobe«. Njegov bistveni delje soúnanclrai^la obna-v^anja šoštai^sklh&sad iz odškodninskega fonda, ki ga pol* nI TEé. Ta projekt Je v minulem letu, ki Je bilo v Šoštanju označeno z županskimi volitvami, vzdignil veliko prahu in tudi sam v začetku do ^jega nisem goJU prevelikih almpat^}. Postopno se Je moj odnos do j\]ega spremenil In danee ne mls-lljnveč, da gre pri barvanju ioétanjskih iàsad za »Poljomki-novo vas^i. Gre za koristno akcijo, ki v ŠostarO vrača nekaj pre-potrebnega optlmisuna, pogledov v prihodnost in zmaiyřaje travme »ki^Mc«, ki da so Jih Šoštanju zadali drugi, ne pa s svojo apatičnostjo in servllnostjo v preteklosti ŠoštahJčanI sami.
Šoštanj Je danes eno redicih, če ne edino demografsko ogroženo od 53-tih mest v Sloveniji. Ta kazalec ni vzpodbuden in ena posledic Je dejstvo, da so prebivalci Šoštanja za občino pomembni v glavnem samo zaradi glavarine, kl Jo
država nainenja občini. Olavarlna pomeni, da Je vsaka duša vSlovenlJi. patako tudlvnažemkr^u, za občino vredna ne» kej čez 60.000.00 81T letno Razmei;je duš pri nas Je pa takšno, da šoŠtar\]6ke glave nim^o tolikšne vezave odločanje, da bi lahko same razporedile laatno glavarino, će k temu do* damo še blokovsko delitev občinskega sveta, ki Jo sedar^Ji župan sicer žeU premostiti s projektnim vodenjem občine, Je očitno, daje edina »suverena<^ šoštanjska oblast zbrana samo v svetu krajevne skupnosti, kaJti večina v občinskem svetu mestu nlnajbo\) naklonjena.
Bavno svet KS paje lani samostojno ocenil in odločil, da bo sredstva z naslova delnih povrnitev škode, kljo povzroča pre-komez'no onesnaženje oko^a iz elektrarixe, namenil za pomoč pri sanactl ^sad v dostanju. Kesporno Je menda vsaj to, da povečana imisija žvepla škoduje tudi objektom. Žal pa se Je ta projekt zaradi nekaterih karakternih stalnic Slovencev, med katere lahko v prvi vrsti zapišemo nevošč\)tvost. v okolici Šosta-iXja označeval za potjomkinovđto barvanje iâsad in ker so po letu 199:5 tudi večstanovanjBki dtrjektl v na^ državni olastnl-rijenl In pretežno pokup^eni, se je pričel izvï^atl pritisk na KS &06tajxl, čeé da si^edatva odàkodnln troši nepravilno. Zaman Je bl2o argumentirano zoperstav^aj\}e, da ne gre za ustvazjanje še ene «ftj^omktnove vasi«, ampak da Je v kontekstu pnojekta Šostah) - mesto svetlobe, barvar\je&sadzgol] zadaje d^ar\)er\Jl* hovlh sanaci] In da KS Šoštanj ne misli plačevati barvai^Ja t&' sad vsevprek, ampak le na tistih hišah, Hier Je zagotov^ena ne* oporečna podlaga. Taksnlhhisje pa na žalost v Šoštanju silno malo, zato bodo morali mnogi lastniki poskrbeti in plačati pre-c^ sanacy, pi^denjlm bo K8 lahko zť^otovilabarvar^Jepopiw* \lene Êisade. Seveda bi imeli mnogi r^e, da bi pač »»prebajsall« vse fasade, negLede nato, v kakšnem stanju so. Takáno delo bi pa bilo upravičeno deležno očitka, da se projekt »Šoštanj - me* sto svetlobe«, spremihJa v Poyomklnovo vae.
Mnogi so že mislili m škodože^no šlilllnovtoe, daje «Šošt&i\) - mesto svetlobe« ugasnil z volilnim izidom šoátah)ske kan* didatke za župai^o, a Je komls^a KS minuli ponedeljek že opravila ogled za letoér\)e nada^evar\)e akc^e. Zato lahko zo* pet pričakujemo zmeijai\je tistih« ki so si že prisvojili del šoštai\)ake ^varlne. sedaj se jim pa ced^o sline še po šoštanj-ski »ekološki renti«.
■ Perorez
lis ooo-efrii.
pO 8Z
euqdsoi
H3r3Mcio9nrvM 'OMvnoi/aaita
lis
I
eqpnuod euqasoi
00 € t OOZ /€90 : *{r^à\s ud) U313dW3§ 1.1.0 01*0 SS ZV /€90 - Rl '202 B)jSioquew *3n30
OJ^IDV
6. aprila 2000_MAS VAS 13
14 iSAS VAS
TV SPORED
6. aprila 2000
ČETRTEK, 6. aprila
SLOVENIJA 1
Oa.OO Odmevi	\
08.30 MosKrvi	\
0900 Ri&anka	\
09,05 Male sive celice, kviz	ï
09.^ ZgotfDeCIkolike	\
10.30 Vodnlkvsv^rtírive.	\
10/10	\
11,20 Razgleda slovenskili vrmv	f
11,50 Znainerili umetniki	\
13.no Poročila, vmme, §poft	\
13.30 RIrnste Toplice, <(okum.	[
leljlofi	i
13.55 Zlati petelin	[
16.00 SJovensk) uirinki	i
1&30 Popoćila, Spon, vreme	i
16.45 EnajsUi šob. oddaja za	[
radovedneže	i
17.20 SlikecSečiidna	\
16.00 Slovenja-u metn.vcdn^	i
16.10 Svetćude&4/13	\
16.30 Ljudje Evrope	[
18,40 Risanka	\ 19,00 Kronika
19.30 TV dnevnik	j 19.55 ^n 20.00 T&drtik
21.00 Huno turlsQcus	I
21.20 Dsntidan	[
22.00 OdiDevI, vreme, žpoft	[
2250 Pisave	[
23.20 ^oves, 6/7	[
00.20 Svel čudes, 4/13	I
SLOVENIJA 2
09.30 Videcspoinice	i
10.00 Df.Somnierielđ,3/10	\
10.45 Niasvetega, 12/20	\
12.00 SvdT poroča	f
12.30 Lloa prvakov v nooomeiu	[
CheiseaBarcelona.	\
pQsr>etek	\
skedi Vaknzld-Lazio. repoiaSa,	[
EUfi02000	i 16.00 SJedineizgirteio.franc.film \
17,30 PoSlovenijl	i
16.05 Podeželski uiilp. 6/16	\
19.05 Nenadoma Susan, 3/26	[
19.30 VIdtnspoirice	[
20.05 Islandija in Grailarrdqa.	:
potopisna oddaja	i
20 65 Rimska glasba, 1/7	i
21.20 Krima KerÈne - Moetova	r
barka, tilm	{
22.45 Bistvo jazza	\
23,10 Videcspoinice	I
06.00 Dobro julTo Slovenija 09.00 Top shop 09.30 Tri2enske, nan 10.30 Divji angel, nan. 11,25 Za tvojo ljubezen, nad. 12.20 Pop'n'roH 13 50 Ograje naSega mesta. nan. 1445 Pas|lpollcisr. rtan. 15.15 Sbali Ijomo. nan. 15,45 Yuppie, nan. 16.15 Trt ženske, nan. 17.15 Divjiangel, nan. 16,10 1.2;3 - kdo dobi? 16,15 Za tvojo l|ub«zen, nan 19.15 24 ur
20.00 7V dober dan, nan. 20.45 Zlati otm< amer, tilm 2Z30 Pn|ate(|i, nan, 23.00 Posebna enolaC-16. nan 00.00 M.A.S.H., nan. 0030 Ka zdravje, nan 01.00 24 ur. ponovíev

irtMll 27
O»
09.00 Naj spot dneva 09,05 Video top, ponovitev
glasbene oddaje 09.50 Vabimokogledu 09.55 Na obisku ...pri Slavku
Avseniku 10.40 VkleostianI 16.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novic$ 19.05 OiroSId program: Lepoiřca in zver, 1. del risanega lilma 19.35 TVizJožiH 19.40 Obvestila 19.55 Oglasi^ Vabirrx) k ogledu 20.00 DrugaC;en svet • Cu{fode[na zdraviteljka. Coslja: MILOJKA ŽNIDAR 21.00 Regionalne novice 21.05 Kcàarla, posnetek telone; Pivovarna Laško Savinjski Hopsi
22 20 Motor sport mundiaf, 20. oddaja. tedensM pregled dogajania na področju motc&pona 22.55 TVizloa» 23.00 Najspotdneva 23.05 Videostiani
PETEK, 7. aprila
SLOVENUA 1
06.00 Odirevi 08.30 DuPiovnlutnp on. 50 Risanka 09.00 Pravljice izlutkarjevega
voziCka, zna 09.25 Trojćice. 2/13 09.55 EnajstaSola 10.30 Slike iz Sećusna 10.40 Svet čudes. 4/13 11.00 Ljudje Evrc^ 11.10 Tetovirana vdova. Šved. drama
13.00 Poročita, vreme, ^n
13.30 Osmi dan
14.00 Skives, 6/7
15.00 Podomaie
16.00 Mostovi
16.30 Poročil. Spori, vreme
16.45 Potujoči škiat
17.15 Cesa(}eva nova oblačfia,
makj gled. igra 17.45 Modro 16.20 Dosežki 1640 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevntk, špori, vreme 20.05 Počastaev 10. obletnice pfvib pariamaitamiti volitev, prenos iz CankdieveiH doma 21.20 Deiejfca 2130 Dokumentama oddaja 21.50 Dobro }e vedein cUmpljski kotiček
22.00 Odmevi, vreme, šporr 22.50 PcMnočniklub 00.00 Modro
SLOVENUA 2
09.25	Vkleospotnice
10.00	Pode^skiulrp, &/16
10.50	New pop festival, konceri skupli^eNlgliimaron wax
13.00	TV prodaja
13.30	Da|ken3slovenskem.2.
13,55	Intimna moč, amer, tlim
15,40	49, vzporednik. an(|. film
17.30	PoStoveril
16.00	Skrita podmčja znanosti
19.00	Parada ptesa
19,30	Vkleospotnice
20,05	Petka
2115	TV poper
21.45	Bramwell. 10/10
22.35	ImsS (all nimaš), tranc. mm
00.00	Umod, 21/22
00.45	LetE^i odred, 4/6
01.35	NočzOfckorTV ron
02.00	Videospotnice
06.00	Dobni jutro. Stevenija
09.00	Top snop
09.30	Tnhn^, nan.
10.30	Dtv)'anoei,nan.
11.25	Zd tvojo liube?er, nad.
12,20	TVdoberdan. nan
13.50	Ogrsie nagega n^ta. nan.
14.45	Pasji policij nan.
15.15	ZibaltbonV3, nan.
15,45	Yuppie, nan.
16.15	Tri ženske, nan
17.15	Div]í angel, nan
18.10	1.2,3-Kdo dobi?
16.15	Za tvOjO ljubezen, nad.
19.15	24 uf
20.00	Patriotske Igre, amer, nim
22.05	Odpadnik, nan.
23.00	Milénium, nan
00.00	Popolni spomin, nan
01.00	24 ur, ponovitev

kanali ftT 4«
SOBOTA, 8. aprila
SLOVENIJA 1
06.30 Zgodbe iz boljke 09.00 RadovedniTaček 09.15 Male sive cePice, kviz 10.05 Učna leta izun^te^a pol?9,
s\w. film 11.35 Klapa zahodnega dela,
1/13 12.00 Tednik
13.00 PoroCila, vreme. âp«l 13.35 Paka
14.45 Mallpr)nc|erekei....tranc. film
16.30 PoDčila. Šport, vreme 16.45 Fraep dol. 3/23 17.10 Mozanovadruščina, 14/26 17.50 Navnu 18.15 Ozare
16.20 Po sledeh Henryja Mortona
Slanfgyja, 1/2 16 45 Risanka 19 00 Danes 19.05 ump
19.30 TV dnevnik vreme. Spart 20.00 Slovenska polka in valček 2000 21.30 Skrivnosti, 22.00 Poročila, vreme, šp<m 22.35 To čudovito Mtenie, 1/5 23.05 Hrošči. tO/20 23.55 Poljub resfik;e, ang. film
SLOVENIJA 2
06.50 Videospotnk»
09.25 Vielova<}nicl, 7/50
09.50 Nevarni zaliv. nan.
10.40 Svetnik, 12/43
11J30 Jasno In glasno
12J0 TV prodaja
14.50 Košarka NBA'Orlando-r^
York, pos^et^ 16.25 Ljubljana: kvalrlikacije za EP v rokometu (2), Sk^venqâ-Francija, prenos 17.55 Laško: polfinale slov. ptAala v košarki (M). Pivovarna L&^:Krka. prenos 19.30 Videospotnice 20.05 Druga plat ljubezni, amer, film
2135 Nič svetega, 13/20 22.20 SvetniK 13/43 23.10 Sobotna noč 01.10 Srečiiniestuiceni,7/13
NEDEUA, 9. aprila
SLOVENIJA 1
08.00	Fr3nCek,3/26
06.25	K^klii medicina, 1/6
06.55	Babar. 42/65
09.20	Dobri duh iz Avstralije.
10/13
09.50	Ozare
09.55	Nedel)sl(a maša, prenos Z
11.00	Svetmoiij
11.30	0t}Z0ri3((uh3
12.00	L^dje in zemlja
13,00	Poročila, vreme, šport
13,15	Harm turisttcus
13.35	4x4
14.05	TV poper
14;35	Slovenska polka m valček 2000
16.00	f^l In drugI
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Po domače
1745	Alpe*0onav3-Jddr3n
16.15	Razgledi ^ovenskih vrtwv
16.45	Risanka
16.50	žrebanje lota
19.00	Danes
19.30	TV dnevnik, šport vreme
2000	ZOOM
21.30	Intervju: Rudl Šeligo
22.30	Poročila, šport vreme
2250	Antigona, gled. predstav?
SLOVENIJA 2
PONEDELJEK, 10. aprila
06.25 09.00 09.25 10.15 10.40 11.10 11.40 1110 13.50 14.20
16.20 16.50
17.55
19.30 20.05 20.55 21,20 21.50 2250
VideospotnFce Nikoli v dvoie brez tebe Nevarni zaliv, nan. Popolna tiqca, 6/24 Gary Cooper, dakum. serija Parada pfesa Policija na naši strani Eurogla$ba'99,2. del Košarka NBA action Tretja tekma tínala končnice DP v odbojki, posnetek
Košarla NBA actfon special Motocik^zem: v^dia nagnida Japonske, posnetek
Laško; llnale slov. pokala v koéarki (M), prenos Videospolnice Nevarnost preâ v globini Raymonda imajo vsi radi Tr«id
Šport i nedelo Lahka kortjenk:a. avstral
07.00	Dnižina Zakaj, ris, serija		
07.30	Iz knjige vrlin, ris, senja		■ 3
06.00	Guliverjeva potovanja, ris.	i 07.00	Družina Zakaj, ris. serija
	senja	i 07.30	fz knjige vrlin, ris. serija
06.30	X'men, rts, serija	[ 08.00	Guliverjeva popotovanja.
09.00	Hroščeborgi, nan.		(Is. serija
09.30	Pri Addamsovib, nan.	[ oaso	X rnen, ris. seriia
10.00	Knjižni molj Wistibone.	! 09.00	Hfoščetwrgi. nan.
	nan.	Í 09.30	f^ Adamsovih, nan
10.30	šolski Podnikl, nan	[ 10.00	Kniižni mol Wishbone, nan.
11.00	Navitianka, nan.	i 10.30	âolski hodniki, nan.
lUO	Kniiga o dŽungU, nan	i 11.00	Navihankâ, nan.
12.00	Mlada čarovnica, nan.	i 11.30	Herloil, nan.
12,30	Modna popotovanja	1 1Z30	Xena, nan
13,00	Fonnula 1, trening	! 13.05	Otoci ne lažqo, amer, odd
14.00	Deset najzanimrvefšfli	\ 13.40	Formulai: imoia, prenos
	minuletaleta		dirke za VN San Marina
14.30	Bes angelov 2,1/4	1 16.00	Mala Osnijeti, nan.
15.30	Mala Daniela, nad.	[ 17.00	Dvojčici, nan.
16,30	Pop*n'roll, glasbena oddaja	1 17.30	Modna popotovanja
17.30	Heriojl. nan.	i 16.00	Pod srečno zvezdo
16.20	Xena, nan.	[ 19,15	24 ur
19.15	24 ur	i 20.00	Gola pištola 33 1/3. amer.
20.00	Gola pištola 2, amer, film		nim
21.30	To je moje živli^ije. amer.	1 21.35	športna scena
	lilm	[ 22 20	Fun t»ll
23.00	Ptïû. a(T»er. film	j 22.30	Rdeče sledi, amer, t^m
01.00	24 ur. ponovitev	1 00.30	24 ur. ponovitev
09,00	Naj spot dneva	
09.05	Dobro jutro, intonnativno*	à
	razvednina oddaja	\
10,05	Drugačen svet • Čudodelna	
	zdraviteljica-Mikjjka Žnrdar	i 09.00
11.05	Vabimo V ogledu	\ 09.05
1110	Košarica, posnetek tekme.	I 10.05
	Pivo vama Laško: Savlnjsla	1 10.10
	Hopsi	i 11.40
12.30	Motor spori mundial, 20..	: 16.55
	tedenski pregled dogaianja	I 19.00
	na področju moto š^na	
13.00	VkleostT3nl	
17.55	Naj spot dneva	\ 19.45
Ifi.OO	MIŠ maš, otroška	• 19.50
	kontaktna oddaja	\ 19.55
19,00	Regionalne novice	1 20.00
19,05	Otroški program. Lepotica	
	in zver, 2, del risanega f.	•
19.25	TV izložba	i 20.20
19.30	Obvestia	
19,55	Oglasi/ V^lmo k ogledu	i 20.50
aD.oo	Filmi na VTV; Bela Afrika	
21.45	Regionalne novice	j 22^5
21.50	Iz oddaje Dobro jiin}	
22,40	TVlzto?ba	\ 22.45
22,45	Naj spot dneva	! 22.50
22.50	VkleostranI	\ 22.W
I ®
•canall
ar
4«
Naj spot dneva
Miš maš, ponovrtev
Vabimo k ogledu
Rimi ndVTV; Bela Alrika
Videostiani
Naj spot dneva
V rr^iem košku je pa
mavrica: Mmm. diil po
piškoun
TVizlo2t»
C^vesiila
Ogla^ VabirrKi k ogledu 685. vrv magazin, regional infomuiivnl pn:igram
Jezero prf Podpeči,
dokumentaml film
Filmi na VTV: Bilo ie nekoč
na Kitajskem
865.VTVMAGA2IN,
ponovitev
TV izložba
Naj spot dneva
Videostrani
PONOVITVE ODDW SPCfflEDA 09.00 MIŠ MAâ. ponovitev 10.00 I2P0NE0EUK0VE
ODDAJE DOBRO JUTRO 10.50 684. vrv MAGAZIN 11.10 ŠPORTNITOREK II.JU SHOKINIGOS);Gost|ev
studiu: dnj^ina Per^ač 11 55 Iz sredine »Maie Dobio jutro 12.45 Oglasi Vabimo k ogledu 12,50 885VTVffiagaiin,ponov. 13.10 I; petkove oddaje Dot^ro jutro 14.00 NaotMSKu. priSUVKU
AVSENIKJ 14 45 TV Izloča 14,50 Videostrani 17.00 Drugačen svet • Cudodelrta zdrsviletjica, gostja: MILOJKA !NIDAR 16.00 RlrninamBefaAinka 19.30 VIOEOTOP 20.15 JEZERO PRI PODFtl^L
doku menta mi lilm 20.45 VIDEOSTRANI
SLOVENUA 1
08,00	Utnp	I
08.20	Zrcalo ledna
08.40	4x4	I
09.10	Risanka	|
09.20	Polujočiškrat.6^10	j
09.50	Dogodivščine iz živalskega j
vrta	i
10.35	Modro	\
11.10	Dosežki
11.30	Navriu	\
11.55	Po sledeh Henryja Mortona j
Stanleyja, 1/2	I
12.20	Prvi In drugI	I
13.00	Poročila, vreme, šport	j
13.25	Ljudie in zemlja	I
14.15	Polnočni kiub
15,25	Pisave
16.00	Doberdan, Koroâ(a	\
16.30	Poročila, šport, vreme	i
16.45	Radovedni Taček	I
17.00	KofičeV - pisana delavntea |
17.10	Dobn dub iz Avstralije.	I
10/13	I
17.45	Volja na)(ïe pot
1&35	2retian}e3x3plus6	I
1&45	Risanka	!
ig.OO	Kronika	|
19.30	TV dnevnik, vreme, špoit	\
20.00	Klinika pod palmami, 18/24 i
21.00	Al<tua Ine teme	I
22.00	Odmevi, šport vreme	I
22.55	Gospodari panorama	\
23.55	Volja najde pol	i
SLOVENIJA 2
09.25	Vkfeospotnk:e
moo	Bram^etL 10/10
10.50	Skrita področja znanosti,	\
11/15	i
13.05	Trend	|
13.35	Sobotna noč	j
15.40	Domače obrti na
slovenám	I
16.05	Policija na naši strani
16.35	Glasba odrašča. 1/7	\
17.30	PoSlovenip	\
18.05	Snežna reka. 40/52	j
19.00	Ungo,tv igrica	|
19.30	Vkleospotnice	j
20.05	Štafeta mladosti	j
21.00	Studio city	Í
23.00	Brane Rorčel izza odra	j
00.25	49. vzporednik, ang. film	:
02,15	VKMpotnlce	\
09.30	Tn2enske,nan.
10.30	Dnjiarigel. nan.
11.25	Zaivojoljubezen, nan.
12.20	šponna scena
13.50	Ogr^ našega mesta, nan.
14,45	Pasji policist, ndn,
15.15	Z^li bomo, nan.
15.45	Yuppie, na/l.
16,15	Tri ženske, nan.
17.15	Divji angel. nan.
16.10	1.2,3-kdodobi7
18,15	Zaivojoljubezen. nan.
19.15	24 ur
20.00	Lepo je brti milijonar ^ kviz
z Jonasom
21,00	Največji TV romani: Gospod čudovitk amer. fHm
22.45	Pnjat^jl, nan.
23.10	Posebna enota C-16, nan.
00.00	M.A.S.K., nan.
00.30	Na zdravý nan.
01.00	24 ur. ponovitev

■can* 11 8T
s2
TOREK, 11. aprila
SLOVENIJA 1
06.30	Mostovi
09.00	Japonske pravifice
09.10	Radovedni Taček
09.25	Količek - pisana delavnica
09.40	živahni svet C zgodb
Richarda Scarryja, 18/26
10.05	Dc^riduMz Avstralije,
12^13
10.30	\/olja najde pot
11.30	SlmviK)Sti, a/6
12.00	Ktinfitapodpalmami,18/24
13.00	Poročila, vreme, špori
13.35	Aflca, evrop.kult magazin
14.05	Aktualne teme
14.55	Gospodarska pancnma
16.00	Priskjlinimo tišini
16.30	Poročila, šport, vreme
16 45	Sprehodi v naravo
17.00	Kako rada iiDâ m šolo. 14/26
17.15	Molaživalinjai 14/26
17.45	Besede
16.40	Risanka
19.00	Kronilu
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Razkošje, 7/18
21.00	Aktualne teme
22,00	Odmevi, špon. vreme
22,50	Čar raziiZdanosti, drama
23,45	Besede
SLOVENIJA 2
09.25 VIdeospoink« 10.00 Snežna reka, 40/52 10.45 Štafeta mladosti 12.55 NevamostpreživgkAira, 2/3
13.45 Mali princ |e rekel..., franc, film
15.30 Studio city 17.30 Po Sloveniji 16.05 Veiervhrl}eL25/26 19.05 Norcrzaljubliena,2/47 19.30 VUeospointce 20,05 Posk>vnl barometer 20.55 V2ani$omraka,ang. drama
21.50 Bemardo Bertotucci - ital popotnik, dokum.oddafa 22.45 Sveip(»tiča 23.15 Jezusovo življenje, franc, tilm
00.50 Videospotnice
06.00	Dc^rojiAro Slovenija
09.00	Topsliop
09.30	Tri ženske, nan.
10.80	Divjiano^,nan.
11.25	Za tvc^ IjiiKzen, nan.
12.20	Lepo je biti milijonar-kviz
zJonasom. pon.
13.50	Ogra^enašega me^.nan.
14.45	Pasji poteisL naa
15.15	Zitnll bomo, nan.
15.45	Yuppie, nan.
16,15	Tn2enske,nad.
17.15	Divji angd, nad.
18.10	1,2.3-kdQdobi?
16.15	Za tvojo IjiiKzen, nan.
19.15	24 ur
20.00	Moje tek) - moj obt^
amer, lifm
21.45	Urgenca, nan.
22.35	PrijSelji, nan
23.10	Posebna enoia C-16, nan.
00,00	M.AS.H.nan.
00.30	Na zdravje, nan.
01.00	24 ur. ponovitev

HMmti ST
Bft
09.00	N^spot dneva	: 10.05
09.05	Dobro julro, informativno • razvedrdna oddaja	i 10.10
10.05	685. VTV MAGAZÍN.	j 10,40
	regionalni informativni	
	prugrem	: 16,55 i 19.00
10,25	Vabimo kogkKtu	
10.30	Videos treni	
lass	N^spot dneva	i 19.25 i 19.30 1 19.55 j 20,00
19.00	Regionalne novne	
19.05	Otrošid pre>grem, Škratek in	
	princeska., 1 del risanega fln^	
19.25	TVIztožba	i 20.20
19.30	Obvestla	
19.55	Oglasi Vabimo k ogledu	1 20.40
20.0Û	Odprla tema: Mamila rn	
	odvisnost	i
21.00	Regionalne novice	j 21.05
21.05	Finale pokala Slovenije v	
	košarki, reportaža iz	1 21.35
	Laškega	1 21.55
21.35	Iz oddaje Dobro j utro	
22.25	TV izložba	i 22,15
22.30	Ndi spot dneva	1 22,20
22.35	VkteosiranI	1 22.25
09.00 Najspotdneva 09.05 Odprtatema: Mamilam odvisnost
koâarid. reportaža n Laškega
princeska, 2. del risarsga filma
regionalni inform, program šporini torek, špc^a mformativna oddaia Iporini gost v studiu. ERVIN DRAGŠiC m GREGOR HAFNAR. kolarkana Iz produkcije LTV Slovenije, oddaja TV Novo mesto
ponovitev
SREDA, 12. aprila
SLOVENIJA 1
08,00	Odmevi
06.30	Dober dan. Koroška
09.00	Sprehodi v naravo
09.15	Kako reda imam šoto, 14/26
09.30	Moia žival m taz, 14/26
09 40	Babar. 13/65
ia05	Mozartovadnjščlnaj4/26
10,35	Besede
11.30	Obzonaduna
12.00	Razkošje, 7/16
1300	P(»'očila. šport vreme
13.35	Jčna leta izumitelja Polža,
^v. (ilm
15,05	Aklualreteme
16,00	Mostovi
16,30	Poročila, ^n. vreme
16.45	Pod klobukom
17.50	2ivljenjevdiv)Eni,1/2
16,40	Risanka
19,00	Kronika
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Meseno poželenje, španski film
22.00	Odmvei, špoti, vreme
23,00	Koncert iMkesira slov
filharmonije
00,30	2hi|efljevdivjinU/2
SLOVENIJA 2
09.25	Vkleospotnice
10.00	VetervhriKi
10.45	Zdravnik), nemški film
12.15	BemardoBertoluccl-lIal.
popotnik, dokum oddaja
14.00	Postovni barometer
14.50	Tri ses^, ang. film
17.30	PoSk>VBnl|l
18.05	Dr. SommertBk3,4/10
19,00	Sorodneduše, 14/14
20,05	DP v nogometu, posnetek
21.50	DP v odbojki, 4. tekma Itn
končnice, posnetek
22.55	Kralj SanU Paullja, 6/6
06.00 09.30 10.30 11.25 12.20
13.50 14.45 15.15 15.45 16,15 17,15 16.10 18.15 19.15 20.00
21.45 22,35 23.10 00,00 00,30 01.00
Dobru jutro. Slov&iija Tri ženske, nan Divji angef. nan Za tvojo ljubezen, nan. Pod srečno zvezdo, ponovitev
Ograje našega mesta. nan. Pasji policaj, nan. Zibali bomo, nan. Yuppe. nan Tn ženske, nad. Divji angel. nsn. 1,2,3-kdo dobi? Za tvojo ljubezen, nan. 24 UT
Otroška ljubezen, amer film
Udarci pravice, nan. Pnjatetji. nan Posebna enota C-16, nan M.A.S.H., nan Na zdravje!, nan. 24 ur, ponovitev

kanali
27
09.00 Najspotdneva 09,05 Dobro jutro, mfonnativno-
razvedrilna oddaja 10,05 886.VTVrr«gazln,
ponovitev 10.25 âportnl torek, športna
informativna oddaja 10.45 Vabimo k of^edu 10.50 Športni gosL Gosta v studiu: Ervin Dragštčln Gregor Hafnar, košarkarja 11.15 Iz produkcile LTV Slovenije,
oddaja TV Novo mesto 11.45 Video&lrant 18,55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 OtnDŠki progrem: Škratek in princeska,, 3. del risanega
ruma 19.30 Obvestila 19.35 Oglasi^ Vabimo k ogledu 20.00 Naj spot, glasbena oddaja;
Gostje: skupina Sousages 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaie Dobro iutro 22.25 TV Izložba 22.30 Najspotdneva 22.35 VMeostrani
6. aprila 2000	MODRO mm KRONIKA	KASČAS15
		
Trčenje v križišču
V	lorck, 28. marca, sc jc ob 13.45, zgodila hujša promoliia nesreča na Cioriski ciísii v Velenju.
17-letni Denis P. je vozil kolo z molorjem po Splilski cesli in na prednostno Goriàko zapeljal v treniuku, ko je z njegove leve sirani pripeljal voznik asebnega aviomobila 18-letni Suviid H. Med vozili je priSlo do trčenja, v katerem je Denis utrpel hude, Su-vad pa lahke telesne poškodbe.
Zapeljal v Jarek
v nedeljo, 2. aprila, seje ob 8.40 na cesti Skale-Velenje zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 19-i«tni Jas» min A. iz Velenja. Ta je vozil osebni avtomobil iz Velenja proli Skalajn. Ko je zapeljal v ostri pregledni levi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in pristal v 2,6 metra globokem jarku na desni strani cestiSča.
V	nesreći je bil lažje poškodovan njegov sopotnik 15-letnl Dževad A.
V Podkraju požig vikenda
v sredo, 29. marca, okoli 11.30, je neznanec zanetil ogenj na balk<inu zidanega vikenda velikega 11 krat 5 metrov v Podkraju pri Velenju, last Mihaela K. Ogenj je najprej zajel 30 lesenih sadnih gajbic na balkonu, od Lam pa seje razširil na celotni vikend. Kljub posa'dovanju ga^ilcevje zgorelo celotno ostresje, od gašenja pa je uničen lesen strop in večina inventarja v notranjosti. Nastalo gniotno škodo cKenjujejo na 8.000.000 tolarjev.
Od daleč kot gozdni požar ...
V	torek, 28. marca, ob 22.43 so na regijskem centru za (íhveSčanje dobili prijavo, da gori gozd v Pcsju. (îasilci, ki so odšli na kraj, so
ugotovili, da tamkajšnji prebivalci na koncu ulice zbirajo veje, papir in druge odpadke in jih vsake toliko ča.sa zaktirijo, kar pa je od daleč videti kol gozdni požar. Gasilci pa, ko so >e prišli na kraj, so lam počakali, da je z.acleva dogorela, nato pa vse skupaj za vsak slučaj Se polili zvodo.

mmm

Našli mercedes
Prejšnji teden smt^ na straneh modro-bele kronike p<iročali o kraji kombiniranega vozila mercedes vito izpred stanovanjske hiše v Letu.šu na škodo p<^djeija'IVmring Man»!. Policisti so to vozilo našli med hišno preiskavo pri 46-letneni Petru M. na območju upravne enote Mozirje.



Požar v Migojnicah
V torek, 28. marca, je izbruhnil p<^žar na nenaseljeni stanovanjski hiši v Migojnicah, last Draga L. Ogenj je zajel hiKinik, dnevno sobo, kuhinjo in kiipjilnico. Pořar sla pogasila askrhnik hiše in njegova hči. V požaru je nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne i>kodc. Preiskovalci so ugotovili, da je do požara prii^lo zaradi kratkega stika na električni napeljavi na hodniku, kjer je tudi elektro omarica.
Padel s strehe
v Podvinu pri Žalcu se je v sredo, 29. marca, okoh 11.30, pri delu poi^k<idovaI «KKletnl Darko S. Ob pomoči zeta Minma D. je
med močnim nalivom poskuSal sanirati žleb na biSneni nad-strd>ku, zaradi kaleregaje meteorna voda lekla po fasadi hiSe. Pri deiu na mokri strehi je Darku spodrsnilo in omahnil je približno 5,.5 metra globoko na betonsko površino.
Vloma v hiši
v petek, 31. marca, je nez/ianec vlomil v stanovanjsko hišo v Podlogu pri Šempetru, last Karoline S. Notranjost je v celoti preiskal, odnesel pa 15.000 lolaijev gotovine.
Priblii^o lak čas pa je bilo vlomljeno tudi vslanovanjsko hi.šo last Janeza B. v Latkovi vasi. Vlojnilec je odnesel za okoli 30.000 lo-laijev zlalnine ter potna lista na na ime o5ki)dovanc<i in njegove žene.
Policisti pokvarili večer vlomilcu
Žjilski piîlicisli so v torek, 28. marca, ob pomoči budnega občana, pokvarili delovni večer 38-lelnemu Štefanu K. Okoli 22. ureje Štefan vlomil v kiosk, lasi podjetja Sadex v Petrovčah. Še preden sije uspel nabrati želeno blago, so ga v objektu presenetili polidšti in varnostnik.
Precizna telitnica dobila noge
Žiilske policiste so obvestili, daje nekdo med 24. in 25. marcem, iz laboratorija asfaltne baze v Veliki Piresici, odnesel elektronsko precizno tehtnico vredno 200.0CK) tolarjev.
Nepazljivost stala 200.000 SIT
Med 1- in 3. aprilom je neznanec izkoristil premajhno pazljivost osebja v trgovini Nuggel v Žalcu in iz predala pisalne mize odtujil denar. Lastnica Ana B.V je oi>kodovana za 200.000 lolaijev.
Mîm f i^umsii
Potleisii zasesti tri kolesa z motorjem
Predelavo bodo plačali lastniki
Toplejši dnevi privabljajo na ceste tudi voznike motornih k<iles, koles z motorjem, koles s pomi»žnim mot<»rjem in kolesarje. Vse te udeležence v prometu imenujejo vozniki enoslednih vozli, ki pa so, žal, tudi med n^jbolj ogroženimi udeleženci v prometu.
Minuli petek, 31. marca, so pi>licisli na območju Policijske uprave Celje i/vedli poostren nadzor predvsem pri teh voznikih. Kontrolirali so jih 126. Zoper 24 voznikov in .3 polnike bodo podali predlog sodniku za prekrške. Na kraju prekroka pa so 12 voznikom
izdali plačilne naloge.
Na obmo^u Žalca in Velenja so policisti v skladu z določbami 227.člena Zakona o varnosti v cestnem prometu začasno zasegli 3 kolesa z motorjem znamke Tomos. tip APN-6. katerih hitriJsl je bila bistveno višja od predpisane za ta vozila. Policisti so ugo-lovili, da so bila vsa Iri vozila predelana, zalo bo pooblaščeni serviser predelavo odpravil, lastniki vozil pa bodo morali poleg kazni ob prevzemu poravnali tudi stroške servisetja.
I mkp
I Prometna varnost na Celjskem
i Manj prekršikov
Na obmoČ;ju policijske u|»~ave Celje se je lani zgodilo 5.266 prometnih nesreč. V primerjavi z večino regij v Sloveniji, so bile te ceste lani dokaj vurne. Ta ocena pa ni več tako ugodna, če p<KÍulke primerjamo t letom pred tem.
Zgodilo se je namreč za 4 odstotke več prometnih nesreč
(5266) kol predlani, v njih Je umrla ena oseba več (lani so ceste na Celjskem terjale 37 žrlev), hudo poSkodwanih pa je bilo za skoraj petino udeležencev (296) več kot leto pred lem. Najbolj seje Slevilo prometnih nesreč povečalo na območju Žalca, kar za 15 odstotkov, na njihovih cestah je
lani v prometnih nesrečah umrlo 14oseh, medtem koje med tistimi postajami, kjer se je zg(xlilo manj prometnih nesreč kol leto pred lem] Moziije. Bilo jih je za 7 odslolkov manj, vendar so se §tiri nesreče končale najbolj tragično.
vedno je med vzroki za nastanek prometnih nesreč na prvem meslu neprilagojena hitrost.
Policisti so lani na Celjskem izvedli kar 125 represivnih piioslrenih nadztirov cestnega
prometa, Največkrat so v njih ugotavljali psihofizično stanje voznikov. In rezullali? Ugotovili s<"ï več kot 70 tisoč ki^iiev, kar je sicer za 15 odstotkov manj kol leto poprej, za dobnh 13 tisoč kršitev je bil zoper kršitelje podan predlog sodniku za prekn>ke (Iretjina manj kot leto pred tem), skoraj 57 tisoč kršiteljem pa je bila izrečena denarna kazen, kar je tudi manj in to skoraj za desetino kol leto pred tem.
I mkp
RADARJI
Na območju Policijske p«)Sta]e Velenje bodfi policisti z radarji umirjali prometspet v ponedeljek, 10. aprila« popoldan. Ne íUinHš^jte pa se na to, da bo tako samo v ponedeljek p<»poldne. Pa ne zaradi njih in kitzni, ki vhs lahko doleti, ko sle prehitri, ampak zaradi vaše varnosti. Saj /ži to gre, mar ne?
Ljubno ob Savinji
Strasti so (le) stekle preko jezu
Savinja je Zgctrrtjo Savir\jsko dolino opustošila zdaj že "davnega" ncivembra lela 1990, nekatere rane pa še vedno niso zaceljene. âe najmanj strah ljudi, ki živijo ob vodi in to je bil verjetm» (tudi) razlog za protest skupine krajanov ob {gradnji jeza na Savinji v spodi\jem delu Ljubnega. Ob njem bodo
zgradili tudi primarni vik), ki bo kanalizacijski sistem povezal s čistilno napravo.
'là jez je dejansko Se zadnji večji dolg po katastrofalni poplavi, zapletov pa vseeno ni manjkalo. Krajani ob nekdanjem in bodočem jezu so najprej nasprotovali gradnji, oziroma načrtovani viSini jeza, po
Veliko žolčnih l>esed je bilo potfel>nih, da so se strasti umirile
Že sedanja podoba bodočega jezu bi morala biti v prid strokif strah ljudi pa vendarie ostaja.
dolgotrajnih pregovorih so laji-sko jesen le popustili, prejšnji leden pa sredi gradnje zadevo àe bolj zaostrili. Županja Ljub-nega Anka Rakun je bila prisiljena gradnjo uslaviti, v petek popoldne pa so se ob jezu seslali predstavniki občine, strokovnjaki in protestniki. Zelo natančno - krajani so za-htevaii, da visino jeza znižajo za 20centimetrov! ''Pogovori" so hili ostri in žolčni, saj krajani
niso veijcli stroki, da bo s lem jezom zagotovljen pravi vodostaj in pretok Savinje. Na koncu so zahtevali nove geodetske meritve. Na lo jim je predstavnik stroke predlagal, da sam plača nove geodetske meritve, če bodo odstopale od sedanjih, sicer jih plačajo sami. Ob tem so se malo zamislili in na koncu vendarle popustili v svojih zahtevah.
MiP
AVTO CELJE
d.d.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA
v CELJU, Ipavčeva 21. telefon (063) 426-11-78 in 426-12-12 Tip vozila letnik MPC v SIT		
FORO FOCUS 1,4 car.	99	2,199.000,00
FORD FIESTA 1.3 (lafr	96	999.000.00
FIAT UNO T01.5 5V	93	549.000,00
FIATMAREAwekend ELX-K».	97	2.149.000,00
FIATTEMPRA1,6$X	92	649.000,00
PEUGEOT PARTNER fam. 1.9 D	99	2.299.000,00
CITP0ENAX1.1 Í5V	94	598.000.00
VWGOLFCLD	92	350.000,00
R£NAULTl9ADAGia5V	95	999.000,00
HONDA CIVIC 1.4 BfNGO 3v	96	1.450.000,00
ŽKDOAFAVORfTISSGLS íreQ.)	93/94	499.000,00
SKODA FORMAN 135 LS řrea.)	91	259.000,00
Skoda felicuai.3glx	96	999.000.00
LADA SAMARA 15001 (reaístríran) 96/97		499.000,00
LADA NIVA 1600 íreolslfiran)	95	599.000.00
V VELENJU. Partizanska cesta 3, telefon (063) 889-00-24 Tip vozila letnik MPC v SIT		
KíAS£PHlA1.6QT)(4v	95	S96.000.00
CITROEN AX avdacôl.OSv	97/98	925.000.00
LADA SAMARA 1.3 Sv (reaistn'ranl 95		440.n00.00
VW POI0 ftn fiv	9S/1?	].m nnoon
RFNAUITIAGUNA1.8RT+0D.	96	2.099.000.00
FELA transport
Tržaška 37/a, Maribor
mm
Telefon: 063 749 15 00 062 320 26 31
musj
UGODNE CENE iraRILNEGA OUA BREZPLAČNA DOSTAVA PLAČILO DO 6 ČEKOV
16 NilX fJS
SPORT IN REKREACIJA
6. aprila 2000
NK Rudar
So se odrekli nočním tekmam?
"U /xio lafhke iťkme, kar j*: till /jičctek, snio si n;irťdill /ein le/.ko tťkmo in pmv<» srećo smo imeli, úa Mura ni i/en;iCila v ^dnji minuti prvega polčasn, ko je NI;! vdiko l>i»IJš;i. Sicer |xi Je najpomembneje da sm<» v lei^.kih TH/merah /n)»»»!!, osvih JÍIÍ nove Iri to^ke in zndr/ali drufjo me5to."Jep4»vedal po sobotni tekmi velenjski trener Rrjne OMhK.
Ob deževnem vremenu seje na ickmi /bralo di*>lej najmanj gle-dtilccv, manj kot4IKK mnogii?-mcd njili pa ncgod^jvali zaradi zg^^dnjega /iiCcika tekme (oh 15. uri), saj jc ("jIIo sprva sporočeno, da ho leknia ob 18. uri. Sck: vsrvdo nekaj pred i>oi-dnevom so sporočili spremcinHo uro. "Oc je :?.e ireha varievuli z elekiriko, potem bi bila lahko lekma vsaj uro pozneje," so godrnjali iemu nc7adovoljstvuj5o nekateri po koncu dodali Šc ne-xadiwoljstvo s skromno y m ago. Verjetno so pri lem mislili na jesensko visoko Rudarjevo
/maiso v Soboli (3 :0), a hkrati pozabili na Murino v Velenju / 2:1.
/ačeickjc nap<Tvedoval izd»t-noj^o zmugn, .saj sia bili Že po dobrih dvajsetih minutah dve žiigi v mreži Murineg« vratarja Nemca, a po dobre pol ure una tudi za hrbtom Rudarjevega, LaliCa.
Že v 2. minuti jc Jollč s pravim projektilom ogrel gledalec, spoizko žogo je vratar odbil Vidojcviča, ki pa jo je p<islal mirmi levevratnice, V7.minull je Jolie, ki je bil v prve pol ure zelo navdahnjen za igro, preizkušal samozavest Murinega vratarja. Znova je proti njemu pt^slal moCno žogc>, Nemec jo je <xlbil. na glavii Vidojevicu. ki je bl( tokrat natanCncj.^i.poblal jo je v desno stran mreže. Tudi za drugi gol je bil najzaslu5^nejži Jolić. 7. desne strani je posial možnt) žt)g(* pred Nemca, lam je najviijc skořil Lsvrií in jo z glavo usmeril v mrežo. Boljšega zaCeika si gledaki niso mogli želeli. Upravičeno so
upali, da bodo njihovi nogometaši nadaljevali enako navdihnjeno in dosegli še kakikn zadetek, pa so rc a^teli. (*cprav jc prvi poičas bil daljni skorajda 7a iri minute, drugi za ki>t pel, so videli le en zadetek, iixiav Rudai]tívi mreři- Ovor^iik jc v Velenju potrdil , da ima zelo moćan udarce. Po lurko-vem prekršku na levi strani blizu stran.^kečne,veikoi meirov odvrat, jeDvorsakniočnostre-Ijai in presenetil LaliOa. Ciljal je njegov krajši kot, Laličse je si-ccr vrgel, vendar mu jc spolzka ?oga ušla v mrežo.. V zadnjih desetih minutah prvega dela so bili gostje celo boljši, zapravili pa so tudi velikii priložni"»! za izenačitev, najveCjo Žc v sodniškem podaljšku Dvoršak. Znu&el se Jc v lako imenovani sloodstoini priložnosti, sledil jc udarec s kak-^nih sedmih metre vendar je LaliC dobro piV srediival, a ž.ogn odbil le do Ri-slica, kije bil bliže njemu. Na sreCo domaćega vratarja pa je
Murinemu igralcu spodrsnilo v blatu in LaliC je brez tcŽav pre-pre^řil izcna^ienjc. V drugem polCasu si g^wijc niso priigrali nobene izrazite priložnosti za zadetek. Ćeprav Si) imeli /husti proti koncu tekme celo ve<.^ ^ogo v nogali ki)t domaČi. Na nasprtv mi strani so domaČi imeli §c nekaj K'pih priložnosti, pas*) bili nespretni.
Kljuh /magi so Velcnjcani zdrknili na tretje meMo.
/. njega s<) jih zrinili prav Nimi-gi'krlCîmi, ki ho ob enaki gc»l razliki v doscibnjih 2X krogih ik'ksegli veC zadetkov,
VCoraJ so prvoligaSi nadaljevali pnensivu. Velvnj6ini so ^u« s(ov:ili v Domžalah, v nedeljo (9. Hprlla^ pa Imdo doma postili Dravoj^rad.
In iU: odgovorna vprašanje, za-slavljenu v naslovu! Predsednik Zdenko l^ih pravi, da hod(» seveda obje/^ru noćne tekmo, vendar kasneje, ko lxi liolj to]>lo. Dotlej pa 1x1 lako, kot na drugih Isri^Cih.
■ vos
ZNK Vegrad
Visok poraz
Rokometasi Vei^nida so v ra/igravur^u »i uvrstitev mi 5. do 10. meiila v petek U"stovale pri Jelovici v Skolji Utki in pre* senelljivn visoko i/^uhile, saj je bil končni i/id 2fi: 16 tA\ domaCinke. Zlasti slabo so VeleojCanke i{*rale v pnem polčasu, ko .so dosegle sam<» 4 gole« domačinke pa kar 15. Po (eni |xmizu jih je na 5. mestu zamcnjiila prav Jelovica, ;)be ekipi pa imata po 25 ttiCk. V naslednjem krogu bodovsobou> pi>pi'>ldne g<:kStovale pri Braniku v Mariboru.
RK Gorenje
V soboto s Preventom
V soboto bo v Rdeči dv<îrani podaljSi prekinitvi rokomeia.^i Cnuenja spei odigrali prvenstveno tekmo. V sosedskem derbiju bodo gostili moSivo slovenjgra.^kcga Prcventa, vedno /animivo.srcCanje pa bodozaCeh ob 19.00.
NK Esotech Šmartno
Bonifiko zavili v črno
Nofiomela^i Smarskega Eso techa so se pred poslovanjem pri vfKlilnem Kopru po tilietn ^e nadejati pre.seneêenja in toCke, o zmai^l in debelih Ireh točk» pa m glas gotov<i ni niliće razmišljal, A je Smarcanom uspelo. Koprsko Uoninko so z zinagos3;2z4ivjlivCrn<». prekinili lepi» serijo Koprčanov in jih znova potisnili na drugo mesto. Znova vodilni 'ťalHir ima sedaj 46 loiM;. Koper na drugem 45, nogomelaM Rsotecha na iref* jem |>a so Jih J>rall Veliko priložnost, da se vodilnima lH>lj približajo, bodo imeli v naslednjem kn»gu. ko se bodo na igrišCu v Smarinem v derbiju sreCaíi s lalHirnm. To Ivu tudi priložnosi m navijaće, da jim ikonćno) glasno pomagajo, na /aCciku lekmc v Kopru so moćno napadli gostitelji, ŠmarCanipa sc^ se dobro branili in iskali svoje prilike v hilrih nasprotnih napadih, prvo so izkoristili v 12. minuli, ko je zadel
MujakoviC domaCini pa so že dve minuli kasneje izcnaCili. Igra sc je razživela. napadi so se vrstili na obeh straneh, uspesnejsi pa so bili SmarCanl. saj jih je Bauman v 25 minuli s pri^slini slrelom /nova popeljal v vodstvo. domaČi pa so si do konca polCasa zaman prizude^ Vali. da bi vendarle izenaCiii.
Takoj na zaCetku drugega polCiisři so Ki^rCani razumljivoj^ huje pritisnili, gostje pa so sc jim z disciplinirano igK> dc^ro upirali in spravlja! i v obup domaČo klt^p in gdedalcc. Kljub temu so dc^maCi v 55. minuli uspeli izenaCili, nato sc je razvnel boj za tri toCke, aspeSnejSi in srcCnej§i pa so bili igralci EEsotecha. V minuti je streljal Purg, Žoga jc zadela domaČega branilca, spremenila smer in olHićala v mreži. Obupni poizkusi domačinov do konca tekme niso rodili sadov in ŠmarčanI sose upraviCcnovese« lili.
■ Janko Gonćni^
NK Usnjar
Tako so igrali
Prvu SNI. 23. krc»«: ltijrl:ir*Mtmi2:1 (2: U
Rudar i.iiliiÍ./jjml]iC(J.womik). Sim^nik. GraniC.Spas'kjcviC (Jcscničjiik). lurk, (tajscr. JollČ. Lavrtč. VidíjjcviCíSiikjmamívíC), Strelci. 1 :0-ViJojevi:(7).2:0-Uvr)C(22).2: Drug)! SNU IV. kn«: Koiht- ílsitw\^2'.^ Il :2)
nsotech: Kali^ick. Milani)viC. (*ugmas. Mernik. Pu^. Rcpovž (Vc-ilc nik). Bil 11 man (SprcCakovKÍ). Zlixlcj. Miijiik^wií, A ri iC,Dr;igi*í (Kolník).
Strelviríl: {• Muti«kovíč(í2). I ; 1 -Klarici^H). 1:2-B3rtini;oi(22). 2:2..lakomili (55).Piir^(7í)). IWíja SNL • siAvr, 16. kro«: Dravii^ii • Usnjar I : Uj
Uinjur: AmiC, D<iniCiC.5ofijC» Oblak, StcfanCiC^ Fenko, ^ah.inoviC. NkW.ik (Kcr^tó). lludarm. Puvlg:ír. Streli-c: 1:0-.Su*ranu Pna SRL. /en»ke«ud 5. du 10. nwsia: Jckivic^i-Vegrad 26: lřt(l5:4)
S^grad: Rusmir. Jukic 6. Dciman. lópiC PcrSc, Došković. Noji-novit ^Kr.^nj^;íî^ut]nik.Stevam>viČ^, Rmikovič2. MuMtoviC, LakiC.
Sele ob sodniskem podaljšku
Noi>(>meta<ti soslanJskeu;i l'snjarjH so v S4»bi»triem 16. kro^u gos-to^*nli pri drugouvršCcní Drnvinji v Slovenskih Konjicah. Držali so obljubo in se niso prestrašili, ampak .so se hrabro upirali fa> vonziranini dnmaCinom. Hili so /a^Io bMr.u presenetljive točke, toda?
"Ickma je trajala iak«>dotgo. da so domači dasegli želeni gol in s tem tri u>Cke. Ib se je zgodilo 5ele v minuti. Igrali smo zelo dobro, domaČi niso bili niC boljši t>d nas. kvečjemu ^mo biU na Irenutke mi boljivi. Će kdaj, pi>tem je bilo na tej tekmi sojenje resniCno pri.s-Iransko." so pojasnili dt^ajanje v Slovenskih Konjicah v Usnjarju.
V soboto bodo usnjarJij^osiilimo^ivoravcnske^sH r'užinarja. Tckmn bo ob 16.U0. V nirek ob i.si i uri pa bodo v pokalu na ubmoêju no* };ometne zve/x* Ce(|e }*oslilj drugoliga.^ iz Šentjurja.
■ vos
Plavanje
Tina na evropsko mladinsko prvenstvo
Na tRidicionaIncnt mcdiirtn^Jncm pbvalncm inilit^gu v Munchcnu JC na^U'çilo skoraj KKHi plavalccv wíi držav. Na icni tekmovanju jc (xlliCno n:isiv*pilií najbtMjS;« velenjska plavalkji Tina Panclřa. V djKci-plini 5(1 111 pr<'sio ic v ubsoluini konkurenci uvrstil,» v finale in n t^ohiila noniu>/jn.»sU)pnamlavlin\kcirj evn^sken) prvenstvu. ki bo koneo julija v Friinciji.	| M.P.
Namizni tenis
Velik uspeh ERE
z gladko /nia^o nad neposrednim konkurenioni ux ćelrto meslo seje ekipa uvrstila > konćnico pnenstva in s tem v l)oj ai drhivneKa prvaka. Minulo solioto jebllo Velenje očitno za ekipe i/ IVckmurja /jiklelo mesto, saj sose poleg igndcev MTS Murska Sobota, ki so v Velenju klonili s 6:1, v Mursko Soboto sklonjenih glav vraćali ludi noi><mie(a!^i Mure.
S 10 zmago in z uvrstitvijo v konCnico pn'cn-sivajeekipa EREdosc-gla najveCji uspeh v svoji 25-letni zgodovini. Tokrat sta poncwno odliCno zaigrala brala Slatinšck, Jure in Uro^ ki sm dosegla po dve posamiCni zmagi, svoje pa je z eno zmago prispeval tudi Damir Aiikovie. Odlcxilno scsUî točko je po porazu Dajiiirja .Ali-koviéa dťfsegía dvojica Uro5 SlatinSek -Oamir Atiković in Xíikú kronala velike napore igralcev, trenerjev in vodsîva NTKERA-Terapo Velenje. Zaradi nastopa Movcnskc rcprczeniance na evropskem prvcastvu v Ba^mnu sledi sedaj krajSa prekinitev prvenstva. odloCilnc tekme v boju /a na-sUiv državnega pr\'aka pa .sc bodo zaCele sredi maja. Bar\'e slovvn-skc reprezentance na evropskem prvenstvu bo zastopal ludi član ERE Uri^ SlaiinSek. Prvenstva SV regijcza pionirje (igra se vpetih kvalitetnih-skupinah) so sc v Maril>oru udeležili trijeClani ERE (vsi Ae mlaji^i pionirji): lamara Jeric, Miha KljajIC in Benjamin KlauJ^ar. Miha KljajiCje v najboljši skupini osvojil pelo mcslo, Tamara JeriC je bila v tej skupini sedma, isto mestopa je včetrii skupini osvojil tudi Benjamin Klau^ar,
■ OK
Alpsko smučanje
TomaŽ Sovič državni prvaii
v nedeljo jc bilo na Krvavcu Iclcňnje državno pr>enstvo m cicibnne. Z iirilično vi>znJo seje hh n^vliljo stopničke» po¥7.pul ríHiia/.Sovic >o osvojil naslov drûivaeci) pn«ika leto 20IHK
Smučarski sklubVcknjc jcvsv>N>u>na Aivhu izvedel državno tekmo za pokal Raciemkcza miojSc dckiicc in dcďcc. /nov,^ je bila odlična Špela O^-lcre»kisc je / najboljšim C;is<»m druge voinjc uvrstila na 2. mcslo.
SlarcjSi dečki m deklice so za pokal VcCoia v Malomu Ickmwali na Rogli. Ines Vr.tbiCje bila 10., pa Tins /ager.
Dečki in dcklicc so v pcick nastopili na regi|.«ki ickmi v slalomu na Archu. Pri siaiej.^ih deklicah jc /mugala Aji<i Drcv« pri mluji^íh pa bílí Spela Osierc in Alenka Vsil oziroma S,
Na Kopah pa sn sc v soboiov slalimui pomerili cicibani in cicihankc, TomažSoviC jea«w>jiJ6-in«io. Vid Ostcrcjcbjl 11.. pri cicibi«nkah pa jc bila 9. M.iru^a SkomiWk.
Običaj je že. d;i sc v&i člani Smučarskega kluba Vcknjc vsako icio na koncu scA>nc /{l>tfrejo na Ciolich. Tako bo tinli ko bodo v nedeljo najprej iwedli tcknio/a we kategorije na :^nuči5ču Mcdvodjak in vse .skupaj sklenili s prijctninulmženjem. Leti^biifc l)<>tj veselo, *ajscjiin botlopridru/ilt tudi člani smuč^ir^kth klubek Luče iti Miv.iijc. nilialka pa bo udclcAcnec nn Gnite /3pctjal,T	in O).	■
6. aprila 2000
SPORT IN REKREACIJA
KAS ÍAS 17
športna zveza Velenje
"Izpolnili zahteve športne javnosti in občanov"
Špiirtna zv«za Velenje fitejc 8500 članov. Združuje 28 klubov in druiitev v mestni občini Velenje. V lanskťm občinskem proračunu je bilo za njihovo delovanje na voljo 22 milijonov SIT, 2 milijona 800 lisoč tolarjev pa za pospeševanje vrhunskega športa. Od 3 do 5 milijonov SIT pa je zveza, p» trditvah njeneya dosedanjega predsednika Jožeta Kavtičnika. pridobila iz nnslova iger na srečo. Pred nedavnim so se člani zveze zbrali na 2. seji skupščine, na kateri sti ocenili delo v minulih štirih letih, izvolili novo člane predsedstva, ti pa bodo na svoji prvi seji izvolili predsednika in sprejeli tudi letošnje delovne usmeritve. Jožetu Kavtičniku smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odiiovorti: 9 Kakšni bi bile bisrvetie ziiačU-nosli dela zveze v minulih štirih letih?
Jože Kavličnik:"Šporl si jc v meslni občini Velenje pridobil ugled /. dobro organiziranimi športnimi dcjavnoslmi in uspehi na nizliěnih ravneli. Velenjsko gospodarstvo in lukajSnja politika sta korektno podpirala organiziranost ter uspehe klubov, dra^tev ter ludi posameznikov. Liihko pa bi bilo to sodelovanje šc boljše, temu hi sledili Se boljši uspehi, pestrejša ponudba in s tem boljši obisk glcdalccv, večja množičnost v rekreativnih dejavnostih. Tudi .samo predsedstvo zveze je opravilo vrsto opravil in izpolnilo pričakovanja, zahteve .športne javnosti ter občanov mesine občine Velenje. Samo nekaj .sprememb naj omenim: novi zakon o Sporlu, uvedba DDV-ja, ki jc
podražil delovanje klubov in druStev. Posledica tega pa je bilo manj denarja za izvajanje programov,"
0 Ocenjujete, da je zveza opravičila svoje delovanje? Jože Kavličnik:"Skupščina jc takšni) iieono potrdila. Da smo v zvezi, klubih in društvih ve-
Jože Kavtičnik: "Mislim, da bi lahko v Velenju uredili regijsko športno ambulanto."
liko naredili, med drugim dokazuje nekaj podatkov: leta iy% je bilo v zvezi 23 klubov, danes jih je 28. Na osnovi doseženih rezultatov po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije je bilo lela 1997 v meslni občini Velenje 57 kategoriziranih športnikov, dve leti kasneje več kol 80. Se drugje jc bilo veliko postorjenega. Precej pozornosti smo namenili strokovnemu delu v klubih in društvih, delu mlajših selekcij in spremljali razvnj perspektivnih Športnikov. Na osnovi analize vprašalnika smo poprav-ili pravilnik za ocenjevanje klubov in druStev , v zadnjih
štirih letih smo 4- krat zapored bili organizatorji republiške akcije Veter v laseh. Mladi so se dobro odzvali in jo bomiî še nadaljevali. V okviru mednarodnih prireditev smo pripravili jubilejno, 2t). športno srečanje zamejskih Slovenccv, partnerskih mest, .30. mednarodne igre šolarjev, kjer je sodelovalo več kot 251) otrok iz 5 evropskih držav in šc bi lahko našlel. Izobraževanje za strokovne delavce in trenerje, analiza stanja športnih objektov prav tako dopolnjujeta seznam opravljenih nalog. Moram poudariti, da .se je mesrna občina Velenje na osnovi analize pristopila k obnovi nekaterih športnih objektov. Tako ima ilanes Rdeča dvorana obnovljeno celotno igralno površino, garderobe, razsvetljav»), dobila je nov semafor, odbtijkarsko igrišče prcjilasteno igralno površino, na Šolskem centru Velenje so dobili novo dvorano, obnovili so tudi stare, mestni sladion razsvetljavo, pomembna pridobitev jc športno igri.ščc v KS Šalck." 9 Spodbuja zveza množično ali tekmovalno dejavnost?
J«iže Kavtičnik:"Eno in drugo, predvsem pa spodbuja ter organizira šport za mlade. Pohvalimo sc lahko, da posegamo v sam slovenski vrh na tem področju. 'Ikko smo za najmlajše organizirali brezplačne plavalne tečaje in preverjanje plavalne spodobnosti za predšolske otroke in učencc .3. razredov, več kot 30 medobčinskih tekmovanj .od 10 do 15 regijskih ter državnih prvenstev. V programih je vsako šolsko lelo sodelovalo več kot 2600 otrok. Omenim naj Sc programa Zlati
sonček, pri pripravi katerega sodeluje zveza, in v katerem vsako lelo sodeluje več kot iOOl) otrok male šole in 3. razreda ter Krpan, v katerega seje lani vključilo 750 učcncev 4. in 5. razredov."
9 Obstaja pa kakšna naloga, ki je niste uresničili?
Jože Kavtlčnik:"Je. Zanje bo poskrbelo novo prcd.sedslvo. V tem trenutku je največji problem ta, da nimamo lelnega bazena. Predlagali smo, da bi izgradnjo novega vključili v razvojne plane mestne občine Velenje. Prav tako nismo uspeli rešili vprašanja športnih garderob na mestnem stadionu. Športna zveza je zaradi
Na skupščini so delegati športnih društev in klubov izvolili nove člane predsedstva zveze. 'Ib so: dr. Ovgen Dervarič, .lože Kavtičnik, mag. Marjan 1 ludej. Jože Silovšck. Marko Primožič, Zdenko Ilrtberšek, Franc Plaskan in Peter Jaklič.
nerešenega lastni.štva objekt predala občini. Pa še na nekaj bi rad opozoril- na ustanovitev isportne ambulante. Mislim, da bi v Velenju lahko dobili regijsko športno ambulanto, Potrebno bi bilo izdelali ustrezen plan 1er sc povezati z Zdravstvenim domom, lokalno oblastjo in Olimpijskim komitejem Slovenije. Glede na izkazano pripravljenost v dosedanjih pogovorih sem prepričan, da bomo tudi uspešni."
■ rp
Ženski nogomet
Škalčankam ni uspelo
Nogometa i ce ekipe Skale Pande ne l>odo pimovile lanske zmage v slovenskem pokalu. Niso se namreč uspele uvrstiti v finale letošnjega pokalnega tekmovanja, saj so pt» izidu 1:1 z Ilirijo v
Ljubljani, v drugi tekmi doma izgubile z 1:3. Popn'em ptilčasu s» sicer vodile z 1:0. na kdncu pa so bile Ljubljančanke boljše. Njihove nasprotnice v finalu bod«» igralke Jarš. ki so izločile Pohr»rje iz Ruš.
Pomladanski del bodo v državni ženski nogometni ligi igralke začele aprila z 8. krogom. Igralke ekipe Škale Pande bodo gostile ekipo BFM Cerknica.
vredflost ki
ji zaupa pol milipna Slovencev
raste
Slovensln ndmiiu kmetilsb banka Nova Kffidiina banlo Moribot Mfia banko Slo(eni|e Corenjska bairka Pomurln botiko DAlenjsko bonka Krtkova banka SonkaValenje Bonko Kopei Banka Cfilje
B
8 ?
Strelski šport
Veternik vodi
v 6. kro}>u 1. državne strelske lig« m pišKiljarje v Ljubljani so strelci velet^jskegii Mroža osvojili 4. mesto, prav tako 4. pa so v skupni razvrstitvi. Med posamezniki je pii 6. knif^oi v vodstvu Simiin Veternik s 3435 krogi in ima prectyšnjd prednost pred drugouvrščeno Ksenijo Mafek (.^.l'JO).
Invalidi odlični
Strelska družina Mrož je v sodelovanju / Medohčin.skim društvom invalidov Velenje izvedla regijsko strelsko prvenstvo invalidov. Nastopile .so ekipe Slovenj Gradca, Radelj oh Dravi, Raven na Koroškem, Dravograda, Smarij pri .lelšah. Slovenskih Konjic, Žalca, Mozirja in Velenja. V ekipnem delu je zmagala ekipa MDI Velenje s 1341 krogi, drugi jc bil Slovenj (iradee s 1.323 in tretje Radlje ob Dravis 1201. Medpti.sameznikijev nacionalnem programu zmagal Darko .Šajhar iz Slovenj Gradca (367), drugi je bii Franjo Žučko iz. Velenja (3(>4), tretji pa spet SI oven-jgradčan Franc Kiisicr (369). V mednarodni kategoriji SFl jc s
piStolo in puško zmagal Vclcnjčan 'Ione Tratnik s 348 oziroma 482 krogi.
Pionirji tretji
V	6. kri^u državne strelske lige so
pionirji in pionirke nastopili v Lendavi. nkipno so zmagali Žalčani. ekipa Mroža pa je bila 12. med 32 nastopajočimi. Tudi v po-samični konkurenci jc zmagal Dušan tiračnar iz Žalca, najboljši Ve-lenjčan pa jc bil Veljko Rcbič na 2L mestu. Pri pionirkah so se z 2. mestom izkazale Braslovčanke, po-«miično pa je 2, mesto osvojila Maja Kuplen iz Doliča.
V	6. krogu reggske strelske lige za
pionirje in pionirke v Zidanem
mostu so velenjski pionirji s 500 krogi osvojili 3. mesio (Rebič 181, Borovnik 162, Banovšek 157), med posamezniki pa je slavi Uroš Vo-grinc iz Žalca z odličnimi 191 krogi. Veljko Rebič pa je bil četni (181).
Izidi občinskega prvenstva - pionirji: 1. Rebič, 2. Banovšek, 3. Borovnik: pionirke: 1. Nakič, 2. Zahi-rovič, 3. Lobar; miajSi mladinci: 1. Blagovič, 2. Ploi. 3. Sušeč; mladinci: I, Mihelak, 2. Obradovič, 3, Križnič: mladinke: 1, Nakič.
Na državnem strelskem tekmovanju osnovnih in srednjih §<►1 v Ljubljani jc ekipa Šolskega centra Velenje osvojila 7. mesto (Sušeč .345, Mihelak .338,
Križnič 334); med posamezniki sta v A konkurenci Mihelak in Križnic zasedla 15. oziroma 18, mesto, v D konkurenci pa je bil Sušeč 22.
Na sklepnem delu državne .strelske lige v Ljubljani so velenjski velerani ekipno osvojili 4, mesto ('lirebše 178, Žučko 177, Sme l()8); v posamični konklironci JC bil Ircbšc 4., .5.Jc bil Žučko, 8. pa Šme.
VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 3.4. do 20. 5.2000
Dodaten 5% popust za programe: LEA, VENEZIA, REGAL, IGOR
Judo klub Velenje Izkazali so se
Minulo .soboto je bila v Murski Soboti 9. mednarodna revija mladih, na kateri je nastopilo 281 mladih judoistov injudoistk iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Slovaške in iz 28 slovenskih klubov; Zelo uspešno je nastopilo tudi osem predstavnikov velenjskega kluba, sig .so tretja mesta in brimaste medalje osvojili Miha Zorman, Rok Drev in Denis Mijatovič, peti je bil Rok Ovqak, od 7. do 9. mesta pa S(i se
razvrstili Sašo Špoljar, Nejc Miklavžina, Mirko Urev in Ua-vor Mijatovič.
Se pred tem je bilo tekmovanje za pokal Lendave, na katerem je nastopilo preko 400 tekmovalcev in tekmovalk, devet tudi iz Velenja. V močni konkurenci se je med njimi s 3. mestom najbolje odrezal Rok Drev, 5. mesta so v svojih kategorijah osvojili Janja Kotnik, Miha Zorman, Rok Ovčjak, Nejc Miklavžina in Gašper Borovnik, sedma pa Andrej Mrak. Sašo Spoljar in Denis Mijatovič.
18 NAS VAS		OBVEŠČEVALEC	6. aprila 2000
			
KINO VELENJE
^^UjyA^JjjiJRAJifAm

Odslej so predstave vveliki dvorani ob 18.00 in 20.301 JEBIGA
(nov slovenski film, komedija) Režija: Miha Hočevar Vloge: ekipa iz reklam: Dobre vile, Kdor ne skače ni Slovenec, Joško
Dolžina: 90 minut Predpremiera na dan slovenskega štarta! Četrtek 6.4. ob 18.00 in 20.30
Skupina fakinov preživlja poletje v Ljubljani, kjer vlada splošno pomanjkanje. Pomanjkanje denana, aikofiola,droge, ljubezni in seksa. Ogroža jih tudi nenaklonjenost okolja. Njihova sreča je vtem, da se jim vse težave zdijo le zaijavne. Vse se Jim zaplete in vse se jim preplete. In za večino se vse tudi srečno razplete.
AMERIŠKA PITA (romantična komedija) Režija: Paul Mfeitz Vloge: Jason Biggs, Jennifer Coolidge,... Dolžina: 95 minut Petek 7.4. ob 21 h in 23h Sobota 8.4. ob 21 h in 23h Nedelja 9.4. obll.OOh Povprečen najstnik Jim ima velike probleme saj bi rad še pred odhodom na študij izgubil nedolžnost. To je problem tudi za njegove sošolce zato se dogovorijo, da bodo odslej vse sile usmerili v to, da bodo dosegli ta cilj. Na koncu vseh spolnih nezgod in vseh nesrečnih poskusov pa Jim spozna, da ti lahko navadna jabolčna pita korenito spremeni življenje.
Najnovejša najstniška uspešnica brez dlake na jeziku spregovori o pomembnem trenutku v puberteti, o izgubi nedolžnosti.
AUSTIN POWERS, VOHUN, KIMEJE NATEGNIL
(ODTRGANA KOMEDIJA) Režija: M. Jay Roach Vloge: Mike Myers.... Dolžina: 95 minut Petek 7.4. ob 18h
Sobota 8.4. ob18h Nedelja 9.4. oblSh in 20.30
Austin Powers je podnevi fotograf, ponoči tajni agent. Tokrat se mora vrniti nazaj v šestdeseta leta, poiskati svoj trdotič, ki mu ga je ukradel zlobni dr. Zlobčevlč, hkrati pa prekrižati načrte tega zlobneža, da bi uničil svet.
PREBUJENA VEST
(drama)
Režija: Michael Mann Vloge: Al Pacino, Russell Crowe Dolžina: 160 minut Ponedeljek 10.4. ob 20,00h Torek 11.4. ob 20.00h Sreda 12.4. ob 20.00 Zaradi dolžine filma so predstave izjemoma ob 20.00! Resnična zgodba, v kateri posameznik s pomočjo medijev razkrije skrivnosti in spletke tobačne industrije! Pet nominacij za ZLATI GLOBUS in 7 nominacij za OSKAR 2000!
Naslednja lilma: NADARJENI GOSPOD fílPLEY (S nominacij za Osliarja) in MIFUNE (Dansko-Švedska uspešnica)!

« MOilUJa
Sobota in nedelja 8. in 9.4. ob 17.00
ŽIVUENJE ŽUŽELK
Diesneyeva risanka Dolžina: 90 minut
Tri nagrade za obiskovalce!
Filmski ciklus MLADA EVROPA (Odmevni iilmi mladih evropskih režiserjev)
PonedeljeklO. 4. ob 19,00 Torek 11.4. ob 19.00
POKAŽI Ml LJUBEZEN
(najstniška drama) Režija: Lukas Moodysson
Cena vstopnic: redne predstave 650 srr, pređpremire 700 SiT, otroške matineje 400 SIT. NI rezervacij vstopnic. V předprodají lahko kupite vstopnice tudi za teden dni napre), pri DlagainI kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje, infonriacije o predsËvah: 898 24 93 od ponedeljKa do petKa od 8. do 14.ure. Informacije In predprodaja vstopnic tudi za teden dni napret: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje.
UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
tel.:063 703165, fax: 715 402
UPI
Ljudska univerza Žalec Ul. Ivanke UranjekB 3310ŽaJec
Šola
prijaznih ljudi
UPI -Ljudska univerza Žalec vabi v:
Informacije osebno a11 po telefonu 703 165, 703 1661.
'^RAČUNALNIŠKE
TEČAJE STEČAJE ZA VODITELJA ČOLNOV STEČAJ RETORIKE STEČAJ VODENJA
POSLOVNIH KNJIG STEČAJ ZA
LJUBITELJSKEGA POZNAVALCA SLOVENSKIH VIN - novo!
v'S
(dSËLKO UZDELini lUCail VElSniE, DJl.
UPRAVA
Na podlagi 2K3. člena zakona o gospodarskih družbah in na podlagi 19. člena statuta družbe
sklic uj e m
8. redn«) sejo skupščine delniške družbe, ki i») v
četrtek, dne 25. maja 2000 s pričetkom ob 17. uri v sejni dvorani v domu KS Konovo, Konovska 21, Velenje
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine in izvolitev oi^anov skupščine
Predlog sklepa:
Zasedanje skupščine vodi predsednik nadzornega sveta g. Janez Krašovcc, za prcšlevalca glasov sc izvolita Marko Mrtiz. in Igor Centrih, za sestavo notarskega zapisnika pa se imenuje notar g. Jože Rozman iz Domžal
2.	Letno poročilo o poslovai^ju družbe v letu 1999
Predlog sklepa:
Potrdi sc letno poročilo uprave t) poslovanju družbe v letu 1999 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta, oboje v vsebini kakor sla navedeni v prilogi k temu sklepu.
3.	Sprejem sklepa o uporabi dobička
Predlog sklepa:
Ustvarjen dobiček družbe v letu 1999, ki je z letnim poročilom ugotovljen v višini 845.199,00 SIT, .se razporedi v rezerve.
4.	Vprašanja in pobude delničarjev
Letne» poničilo družbe je na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe, Prešernova 8, Velei^je v poslovnem delovnem času.
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo eno dvajsetino osnovnega kapitala dru7,be, lahko po sklicu skup.ščine zahtevajo, da skupščina obravnava dodatni predlog in navedejo namen in razloge. Uprava bo take predloge objavila v roku de.set dni od objave sklica skupščine.
Vsak delničar lahko družbi pošlje razumno utemeljene nasprotne predloge k predlogom, ki sla jih podala uprava družbe, če delničar tak nasprotni predlog pošlje v roku pet dni od dneva objave .sklica, ga bo družba objavila na enak način kot sklic skupščine, in sicer v roku deset dni od objave .sklica .skupščine.
Uprava bo v dvanajstih dneh po objavi sklica skupščine delničarjem, ki bodo to zahtevali, poslala sporočila in gradiva v smislu 287.člena ZGD.
Na zasedanju skupščine lahko sodelujejo vsi delničarji, ki .se izkažejo z delnicami ali potrdilom o vplačanih delnicah. poobla.ščenci delničarjev pa morajo predložiti tudi veljavno poobla.stilo.
Delničarji in poobla,ščcnci. ki želijo sodelovati na zasedanju skupščine, morajo svojo udeležbo pismeno najaviti v tajništvu družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem. Pooblaščenci morajo v istem roku predložiti tudi pismena pooblastila za zastopanje.
Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedarge skupščine istega dne ob 1730 uri v istem pn»storu. Skupščina bo na ponovnem zasedanju sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala.
Velenje, dne 06. aprila 2000 Uprava KRS Velenje d.d.
497 66 80/ 497 66 81
ČETRTEK, 6. aprilo:	ČETRTEK, 6. APRILA: 6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infor-macije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. aprila:	5,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdai,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosfi - glasbena gostja - Viky, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. aprila:	5.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Kvazi kviz; 18.00Vlmenusove (študentska oddaja); 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 9. aprila:	g.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 10. aprila: g.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. oprila:	g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
1.majski prazniki v Moravskih Toplicah v objektu "KRONE" od 27. 4. do 2. 5. 2000
SOBE ZIMMER - ROOMvS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. 1
5-dnevnl paket z zajtrkom in 2x svečana večerja z živo glasbo in plesom (v ekskluzivnih restavracijah!)!
CENA: 19.000,00 SIT-I-T.T.
Ï)
(Brez zajtrka: 17.000,00 SIT + T.^
Tel.: 069/ 26-434 GSIVI: 041/404-648

CENTER ZA ZDRAVUENJE ZÍVALI MlUN MATKO, DVM T0P0LŠICA15 3326T0P0LŠICA TEL: 063/892-100, TEL/FAX: 892-236, GSM: 041/736-058
CEPUENJE PSOV PROTI STEKLINI
VSAK MH OD 8.-12. URE IN 15.-18. URE SOBOTA OD 8.-12. URE
Cepljenje ]e po zakonu obvemo in po 11. clenu odredbe o preventivnih cepljenjih za leto 2000, ne sme miniti od zadnjega cepljenja več kot 12 mesecev.
6. aprila 2000	OBVEŠČEVALEC	m% i AS 19
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PEČ FEROTERM za centralno ogrevanje, kombinirano na trda goriva in olje, rabljeno, ohranjeno, zelo ugodno pnadam. Teielon 041-513-597.
KUPIM KOMBINIRAN MLIN za
mletje koruze v storžu in zrnju, (z matorjem). Telefon 882-735. KOMPRESOR. 100 litrski, skoraj nov, prodam. Telefon 063-862-210.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK podarim. Telefon 882-048.
GLASBILA
PRODAM VIOLINO. Telefon 041-670-835.
JAMAHA PIANINO GLAZINOVA CLP-122 S, dobro ohranjen, prodam. Telefon 875-442.
GRADB. MATERIAL
KAMEN ŠKRILJAVEC ugodno prodam. Telefon 041-720-954. GAŠENO APNO, 200 kg. za belež ali razkužilo, prodam. Telefon 882-604.
INSTRUKCIJE
MATEMATIKO IN FIZIKO za SŠ in
OŠ uspešno inštruiram. Telefon
031-574-081. KUPIM
KUPIM POSLOVNI PROSTOR v
velikosti do 50 m2 za pisarno. Telefon 063-866-170.
LOKALI
ODDAM LEPO PISARNO za računovodsko ali podobno dejavnost. Telefon 871-156 ali 041-201-248.
V VELEBLAGOVNICI NAMA ODDAMO v najem tri prostore za mirno dejavnost v izmeri: 5 m2,55 m2 in 60 m2. Informacije po telefonu 063/497-66-01.
OBVESTILA
ODVETNIK RUDI PAHOLE
Velenje, Bratov Mravljak 1, obveščam stranke, da bodo v bodoče uradne ure v ponedeljek in sredo od 17. do 19. ure.
POSESTI
ZAZIDLJIVO PARCELO v Topolšici prodam. Telefon 041-825-180.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. marcado 2. marca 2000 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine ŠoStanj In Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koicentracije 125 mikfo-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
28.3. 30.3.
AMP Šoštanj	192 mikro-g S02/m3
AMP Šošfanj	212 mIkro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCEHTftAClJE SO 2 od 27. marca do 2. apTila 2000
, m 1. PO J SO ? / ffti rrate] rtirttvvVun I HUIIMMI »C II


SOtrAiU TOPOLSFC& ZAV00NJ6 6IUSKAC VELINE VECKtVRM «lULC
f"o27.3. 7,2i.3. 9.29.1. B	fl 31.3. 11A €2A.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA8,3320 VEL£NJE. Tď.: 063/ 891 00 30, Mob.: 0609/636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
PARCELO. 1224 m^, nad Salekom prodam. Komunalno urejena, asfalt do parcele. Telefon 062-313-470.
RAZNO PRODAM
ŠTIRI LETNE GUME FULDA, malo rabljene in eno gumo Michelin, novo, prodam. Telefon 041-289-768.
PLATIŠČA Z GUMAMI za Audi A4,195/65/15 prodam. Cena po dogovoru, tel.: 041/776-315. PRIKOLICO GORENJE MUTA prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 041/371-886.
PRODAM VRTNE JAGODE, 20
SIT/sadIka. Telefon 882-702. DVOJNE OTROŠKE ROLERJE št.
39 in 41. Telefon 892-295, popoldne.
BUKOVA IN GABROVA drva prodam. Telefon 886-267. KLAFTRSKA DRVA, prodam, GSM 031-542-798.
TRI TONE SLADKEGA SENA in
traktorsko prikolico, prodam. Telefon 063-869-940.
STANOV. OPREMA
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 2 -t- 2.
ugodno prodam. Telefon 041-807-733.
BOROVO MIZO, 6 stolov prodam in kupim gumo semperit 175-13. Telefon 882-940. PRODAN UMIVALNIK, 105 cm in kredenco. Telefon 041-/942-727
STORITVE
ŽELITE LEPE FOTOGRAFIJE
rojstnega dne? Pokličite! Telefon 041-947-818.
V VELENJU ODDAMO NEOPREMLJENO stanovanje. Telefon 676-293, po 16. uri.
ATOM SP. VELENJE.
Adaptacije stanovanj in poslovnih prostorov na ključ. Kvalitetno in cenovno najugodnejše. GSM 041-720-954.
VOZILA
SUZUKI VS 600 INTRUDER, letnik 97, prevoženih 9500 km, registriran, prodam za 950.000 SIT. GSM 041/586-135.
RENAULT 4 GTL.1.88, reg. do julija 2000, prodam. Te!-;063/832-232.
OSEBNI AVTO HYUNDAI LANTRA GLSI, letnik 93/6, vsa oprema (klima, ABS, el. komplet), prodam. Telefon 870-810, popoldan. NOVO, NERABLJENO PRIKOLICO, primerno za manjši traktor, prodam.Telefon 041-628-531. PRODAM JUGO KORAL 55, letnik 90. Telefon 868-059 zvečer OPEL KADETT1.45, limuzina, letnik 90, ohranjen prodam za 460.000 SIT Telefon 875-216.
ZAPOSLITVE
NAJAMEM ONEVNO NEGOVALKO
na domu. Telefon 031-517-754.
ŽIVALI
PRODAM TELICO SIMENTALKO
težko 400 kg. Telefon 063-892-030.
PISCANCE, 2 kilogramske, prodajamo. Telefon 885-116.
STANOVANJA
APARTMA PRI KANEGRI (HR) od 1.5.do30.10. oddam za 320.000 SIT Tel.:041/768-958.
A
LFA
pifiODATI-KUPITI
DELNICE?
VELENJE, FoltDva Z 063/070-<17»
SLOVENJ GRADEC, Ozka ul. 4 aeo2/sii-iei
MJMLIA PROVCUA V SLOVENUI 0,7% 7
OVNA,JEZERSKO-SOLCAVSKE PASME, starega leto in pol, licen-ciranega za pleme, prodam. Telefon 895-137.
PRAŠIČE, 70 do 100 kilogramske, prodam po 290 SIT/kg. Novak, Polzela.
TELIČKO, sivo rjavo, prodam za 90.000 SIT Telefon 778-523-PUJSKE, 25 do 30 kg, prodam. Telefon 881-764. TELIČKO, 140 kg, prodam in 150 m2 opaža, prodam. Telefon 041-568-595.
ZAHVALA
Ob ncnHdomcslljivi izgubi dragega moža, očeta, starega ala. brata, tasta, svaka in strica
GUSTUA JAKOBA
5. 8.1916 - 29. 3. 2000
Spomin...
edini, ki oslunc močan nad vsvin,
orlini cvct, ki ne ovono, odini val, ki se ne rnxbijc, odimi luč, ki na ugasne.
(limemzj
se iski^eno zahvaljujemo vsem, ki sle nam izrazili sožalja, dai ovali cvetje in sveče ter ga tako šieviSno pospremili na njegovi »tdnji poli. Hvala gospodu prim. dr. Fijavžu za d(ilgoletno zdravljenje, prav uiko ludi osebju celjske in lopolške bolnišnice zii lajšanje njegove hude bolezni. Iskrena hvala gospodu dekanu Pribožiču, govorniku gospodu Janezu Zapušku. pevcem in godbi Zarja. Prisrčna hvala vsem, ki ste nain kakorkoli pomagali, se posebej pa gospe Mariji Pergov-nik. družinam Klovar, (iolob, 'lekavc. Rožič, Napolnik in Plaznik, zadružnikom in kolektivom Kiîietijske zadi\ige ŠD, Gorenje, d.d., Oaivana in Mlekarni Celeja, d.o., Ajja vas. Šc enkrat hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih irenulkih slali ob strani.
Žalujoči: žena Mitnica, sinova Gusti z ženo Cvetko in Maijan, vnuki Polona, Mateja in Jernej, brat Ivan in ostali sorodniki
GIBANJE PREBIVALSTVA	
upravna enota Velenje	Upravna enota Žalec
■ Smrti: 1	■ Smrti: ■
Janez Lesnjak, roj. 1917. Skorno št.4;MarliaTežak, roj. 1909, Rečica ob Paki št. 34/a: Avguštin Jakob, roj. 1916, Topolšica št. 39/a; Villbald Makuc, roj. 1939, Štore, Cesta Kozjanskega odreda št. 6.	Hilda Pečnik, stara 88 let. Breg pri Polzeli 61; Breda Podbrežnik, stara 45 let, Žalec, UL Rista Savina 3; Ivan Kolar, sta 61 let, Llboje 50; Marija Pajenk, star 82 let, Črnova 5/a,
VETE!IIIUSI3STAIlliE>.i).0UAI/U«
RAZPORED CEPLJENJA PSOV
Pore	mmo.diooo		Sreda, 12.4^00		
oil	7.30	VELENJE pri ^ilstemdcmo	gí	7.30	REČICA 08 PA» prt Piflcivšku ŠMARTNO OB M pr BARONU
Ol	9.00	šalekpn»	Ob	8.30	
ob	10.3(1	KONOVOpriRihteiiu	Ob	9.30	mM VAS pil piskeiïi doiïtu
Db	11.30	PAKA pri šoli	M	10.00	GORENJE pri gostimi
ob	11,1)0	WŠKi KOZJAK pnBtóiu	ob	10.30	SKORMpriViabiiu
ob	11 JO	Wà(IK0ZJfiXprip6nifi.to	ci	10.30	OTOpilPinovšku
ob	12.30	LOKE pri Šimsku	ob	11.00	FLORIAN pri Ostarvomi
Db	12.30	BEVÍE pri ^ískeniMiiii	m	15.00	RAVNE prt Jazbecu
lA	15.00	VELENJE pri 0lsiBmđomii	ob	16.00	RAVKEprtMaiïïSlapâiiiii
06	16.30	POKOM piíZldaiieni Volka		17.00	ŠOŠTAIJJ prt Vďerinarski postaji
ob	17.00	PESJEpii gasilskem dom			
			ČelfttU 3,(2001!		
ToreUl4.W[l			d)	8.00	SELE VODE prt Samku
ob	7.30	SKALE prt HnOoiimikii	é	9.00	KL£ VODE prt Greb«M
ob	9.00	PLEŠIVECpoDolaiu	c(	10.00	TOPOLŠICA pil Meoibu
ob	10.00	HRASTflVECpriVoAu	di	11.30	ZAVODNJEpnKa«
ob	11.00	«OVCE p!i Soli	ob	12.00	ZAVODNJEixlVIti
ob	15.00	LAZEpniftnUrnu	ob	15.00	GABERKE-PRISTAVA pri Apalu
ob	16,00	ARNACE pri gasfekm tonu	ob	15.30	GABERKE pil gasilskem domu
ob	16.30	LOŽNICAprtKiMu	ob	15.30	GABERKE prt Plešejo
Db	16J	KAVČE pri Jang	c«	1730	LDKOWCApriTmšeko
ob	17.30	PODKRAJ pfiŽopami			
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoitome zsvaromke, spo&tomi zavarovanci, ohvsitamo ras, tfa je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poKličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v wei\ i reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 6. aprila - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik, nočni df. Kočevarin dr. Urbafic Petek, 7. aprila • dopoldan dr, Pu-vallč, popoldan dr Markoš, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Stravnik Sobota, 8. aprila In nedelja 9.
aprila - dežurni dr. friškovec In dr Kočevar
Ponedeljek, 10. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, noćni dr. Grošelj In dr Guslč Torek, 11. aprila - dopddan dr. Puvalič, popoldan dr. Slravnik, nočni dr. Vrabič In dr. Lazar Sreda, 12. aprila • dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Vidovič in dr Stupar
Zobozdravniki:
8. In 9. april - dr Boris Žmavc, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do12. ure).
wmmsmi^m
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 7. aprila do 14. aprila - Simon Miklavžin, dr, vet, med,, mobitel 0609/633-676.
KOMUNAUIO PODJETJE VELENJE tf.ao.
OBVESTILO
V primeru smrtnega slučaja vam priskočimo na pomoč in poslirbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pokličite na pokopališče Podkraj, telefon: 865-866. Štiriindvajset ur na dan sta na razpolago dežurna mobilna telefona: 031/390-138 ali 041/390-138.
Pokopališka dejavnost
FTTlTiïTm^
iziÉiiikMPiiiiinrttimn!)v,w
onnuChiniilÉIntztaH IGU vifiiiiEC
UGODNO IN KVAUIEnO! li^'^S/i^
ZAHVALA
Oh boleči izgubi dragega moža. očela. dedka in pradedka
Lo dala si paxnal, za Ifípa pc.-iam vse bi dal, shdavif Tvojih pridnih rok, ho pomni! He naslednji rad. /.daj pu mirno 11 počivaj, grob T\'oj cvetje noj knisi. Vxahvala in spomin, pil vodno lučka niij gori.
FRANCA JANA
iz Kavč pri Velenju L 8.1923 - 26.3. 2000
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje, .sveče in za svete maše ter ga v tako velikem .številu pospremili na njegovi zadnji poti. Šc enkrat vsem iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
20 KilK CAS
GRADBENA PRILOGA
6. aprila 2000

LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 063/8390-360 Fax: 063/8390-361
TRGOVINA > VODOVOD * OGREVANJE
Prodaja, montaža in senris
•instalacij za ogrevanje •vodovodne instalacije •plinske instalacije •oljne instalacije •sanitarne keramike •klimatske naprave •talna ogrevanja •kolektorji sončne energije •montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov
SVailhint

AscHim
Budervs HOMDtf

Zi

M.W aklimat
UGODNI KREDITNI POCOJi ŽE OD T + O % GOTOVINSKI POPUSTI, UGODNE CENE

SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO
S mGOV/WO mSlAÍAQU^ m STORITVE
tnirjaĚm
Parížtie 1, Đrastovče, tel.: 70-33-130
*	vodovodni material
*	tupluvodni material
* radiatorji
^ svetovanje in montaža
Armtil • UniiiKS • Kofpuxim • Tiki • Oorcnje Notranjo tiprcma • K(.'rnmiko • Fmterm * Sime * KfV* Ihnsd * EhAerm * Viadnus • Korado * Vogclnot • Aklimat
U
NOVO! ParizUe72,Brasla.če NOVO!
gorenje
0
a.

0
Ural d.d

znižonje cen posameznih modelov keramičnih plošik do 50 % zniianje velja v iaio gradbenega sejma MEGRA'2000 oziromo do prodofe zalog do konca aprila velja 5% popust tudi v Prodajnem studiu v Šoštanju za nakup kopalnic Gorenje.
gorer)\eKera/vikd
Pro<íaía1no keramičnih ploščic Gor«nje 1 b 3327 Šmartno ob Poki Tel.: (063) 40 23 270 Delovni od 7.30 do 15.00 sredo od 7.30 do 18.00 soboto od 7.30 do 12.00
gorenjeKcpa/n/ce
Pioda|nl studio mersko 4 b 3325 Šoštanj Tel.: (063)40 22 400 Delovni iaa od 8.00 do 16.00 sobota od ft.OO do 12.00

!Pû^tJe t'A (6deùjw If so in tnfowi/i Lju6i}/i 5S, JJJ() Afozirle^ 7eL w/đ^T fOSJ)
Mizarstvo ^(çvaé, £0.0.

^^vas z visoko ïthnoCogijo in prepoznavno /(gjQVostjo stavónega poRistva! V čudovitem naravnem of^^u, sreáigozdov Zgmtjt Savinjs^ doíimje pred dvajsetimi íeti pognalo adenine (esno podjetje 'Mizarstvo 'J(pvać, do.o., v LjuBiji pň ^Mozirju.
iz enostavnega programa predelave &sa smo z izl(ušnjami in miado e^ipo delavcev prešit na zahtevnejše programe z visofçg stopnjo izlQňšČanja Cesnemase^ 06 znani/i zahievaJillQlçgvosti na tržišču smo sposoèni ponuditi najkvalitetnejše izdel}(e stavbnega poHištva po standardih in posebnih dimenzijah ter oSCiiçgh,
^Içalçg
'gr v naše skupno zadovoljstvo tergarancijo do^otrajnega partnerstva!

Projektivni biro d.d. Velenje
Prešernova 8 - telefon 871«454
862-283
izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjski ti in počitniških objektov, obrtnih) delavnic» industrijskih objektov, javnih objektov (soie, t^oteli), športnih objektov (bazeni, igrleče« telovadnice).
Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve loi<acjjske dokumentacije do izgradnje.
senčiLfi

Migojnice 4c, 3302 GRIŽE Tel. 063/ 710-13-40,715-480 (pop.), CSM. 041/616-750
Za zaščito pred soncem vam nudimo:
-	plisirane zavese,
-	screen senčila,
-	amelne zavese,
-	alu - žaluzije,
-	roloje.
rriTinni
Super popusti v aprilulll
Izdelava LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
za vse vrste posegov v prostor
Prihranili bomo VAŠ čas ! Za VAS bomo uredili vse potrebno za pridobitev LOKACIJSKEGA ali GRADBENEGA dovoljenja, vključno z izdelavo LOKACIJSKE dokumentacije in načrtov za pridobitev GRADBENEGA dovoljenja. Informacije na spodnjih naslovih, po elektronski pošti ali pa na naši domači strani www.brp.si !
ZA VSA NAROČILA DO KONGA APRILA 2000 PRIZNAMO 15 % POPUSTA! *
BRP • konstrukcijski biro Skomšek d o.o, Efenkovo 45, 3320 Velenje Telefon: 063/ 497 62 30, e-mail: info@brp.$l
www.brp.si
P.E. CELJE, Prešernova 23» Telefon: 063/492 56 70
'Pc^MvHvncmtMtuoMinbKKtV'titi'vwit^nnscn KjtadMm t Uïï» m mrt Wftie» Sfts»»» » maiH'i' j mftpy •
6. aprila 2000
GRADBENA PRILOGA
KAK VAS 21
monter
film!!!

Tel. 041 6d2-3i>8.865-729 Fax. 063/497-65-81
MARKO VIRI iC s.p. univ. dipl. in/, arh. Tr}> mladosti 6 3320 VELENJE
Projektiranje objektov in notranje opreme Svetovanje na področju arhitekture
Predelava plastike in kovin PongradOl, 3302 Griže Tel.; 713-62-00
MINERVA ŽALEC
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnic a
Tel.: 063/713-62-80
Ûdptralni čas: od ponedeljka do peikaod 8. do 16, ifre
NUDIMO:
vse vrste polietilenskih cevi za vodovode, plinovode in kanalizačně: spojke za hitro spajanje polielilenstdh cevi,
vse vrste dienažnih cevi in celoten program spojnih elementov za drenažo, vse vrste cevi za za&čito Kablov m druge nainene uporaûe iz polietilena m PVC
1/8
Era Koplas s programom Senovo
£na od naš^h števiinih dejavnosti predstavlja program dobave in montaže eno ali več plastnih plošč. Z njimi nudimo varno, trajno, ekonomični in okolju prijazno zasteklitev.
Na slovenska trgu In trgu ctitav, ki so nastale na področju n^danje Ju* goslavije, smo axiuzivni zastopnik fimre SENOVE iz Avstrije. Del njihovega širokega programa ja prodaja palete plošč za različne namene. Precejšnji del predstavljajo plošče iz AKRILA in PO LIKAR BON ATA. Značilnosti zasteklitev iz PC je prozornost, nezlomljivost, žilavost in trdnost, kjer steklo ali pleksi ne zadoščata poostrenim zatitevsun varnosti. Vedno znova se pctrjuje (xepričanje, da lahko s ponudbo materiajov izpolnimo želje najzahtevnejših naročnikov.
Maj naštejem nekaj možnosti uporabe: zasteklitev objektov kot so šporlne dvorane, pošte, banke, javni objei<ti. stanovanjski objekti, postajališča, bazeni, rastliniaki. reklamni panoil. Lastnosti plošč Loxan - PC
KROVSTVO, SPLOSNO KLEPfiRSTVO IN IZOLflCI]E
i
IqoR ZbíČAjNik
Rabova 20, ff/0 \tks]t tli.:
ARMCNA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt MARIJAN KAC,sp Efenkova 61, 3320 Velenje
URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROJEKTIRANJE OBJEKTOV 041/406-269
Debelina plošč (mm) 6	8	tO	tO	16	16
Teža(g/m2) 1300	tsoo	UOO	2000	3000	2800
Svellobna propustnost Bai^^-Diozome 62	82	81	73	77	76
- solaf-bronze 35	35	35	35	35	35
-ogal-bele 58	54	48	48	48	48
K-vrednost (W/m2K) 3.5	3.3	3.0	2.7	29	2.4
Zvočna izolaci 13					
DIN 52210 [dBJ 18	18	20	20	21	21
eA
KOPLAS d.o.o.
Prešernovo 10,3504 Velenje, Slovenija Te[.;063 8960 240 0638960248 Fax:063 8960 294
Program akrilnih in polikûrbonfotnih ploší
Kakovostno In strokovno Izvajonj« vseh
krovsko - kleparskih NOVO: SERVISNO VZDRŽEVANJE STREH
Lk«nčni krovec za kritin«: TRIMO. <9LUMET OER^RD, BOBROVEC. BRfINélC, TE<jOLé1...
Zadovoljne stranke so porok naie kvalitete!
Dimenzije in barve plošč so dobavljive po tabeli standardnih proizvodov, lahko pa tudi po naročilu.
Naš program zaokrožuje piošće za termično preoblikovanje in se lahko uporabijo kot najraziičnejše obloge, zaščitne stene, reklamni panoji... Plošče za zasteklitev so prozorne, opaine, dimno rjave ali (^mno sive. Plošče za propagandne namene in termično preoblikovanje pa so v zelo široki barvni paleti.
Vabimo Vas, da nas obiščete ali pokličete, da Vam posredujemo potrebne informacije In i^ospaktni material. Na Vašo željo Vas bo obiskal naš strokovni sodelavec in Vam pomagal najti in izpeijati Vašo zamisel.
KOPLAS D.O. O., Prešernova 10. Velenje
v f
ZAlVSE^GRADITELJE
.r f^
1
Preprosto skla
Energijsko varčno zosteklevonje Zaupanje ploščam Lexan Izjemna toplotna izolacija Izvrstna svetlobna prepustnost Velika odpornost na udarce Preizkušena ognjevarnost .enje, obdelava in vgrajevanje Svoboda oblikovanja ist na vremenske vplive
"^V vseh Erinih prodajalnah ;
^ gradbenega^
materi^':
Agrina Ž4N<,"grina Ilirska Bistrica,	^
Gradbeni material Šoštanj, Gradbeni	""
material Velenje, Keramika Gorenje potekajo
dnevi prijaznih nakupov od 10. do 24. aprila.
jf;4Îîdroizolaci|et-toplotne izolM^j^n betonske galanteries^ ugodnih cenah in le več.
^ / m-


E
22 KilS rJS
GRADBENA PRILOGA
6. aprila 2000
Aluminij montai
d.d.
Komen
l^>(ljctjc al, stavbnih in druitih k<>ns(rukcu KOMEN 12<lii. 6223 KOMEN SLOVUNIJA
Ponujamo Vam PVC in ALU okna, polkna, vrala, zimske vrtove, fasade...
ugoden kredit: od 6 mesecev
CELJE» LAVA 7 e (pri pi>sl. zgradbi Ingrad) TeJ: (063) 425 49 38, Fax: (063) 425 49 39 Gsm: (041)345 37«
IJUBUANAOC rR>^m:'li?I:(Oftl) 162Î11)6 VfLX: ((fil) 162 II 1)7, Gsm: ((Í4I) 349 2f7 KOMEN: Teh(067) 305 9(J0
PriHlaja PVC 015. ALU 395 910. Fu\: (U67) 395 055
elumirtij montai ko men
OOSletodT+OVo
Jelcamind o.0 yjg betOlld
3221 Teharje 68
TeL: 063/M-744, 32-82S
GSM: 041/720-493, 041/355-844
Fax: 063/32-825
VELIKA IZBIRA BETONSKEGA GRADBENEGA MATERIALA:
* tlakovci * ploJce * elementi za Jkarpe * robniki * ograje * mulde * cvellicoa korita * kompostnik* vinogradniški stebri* cevi {od^lO do^lOOcm) * fontane* kamini* jaški (do velikosti lOOxIOOcm)
TRCOVINA:
* naravni kamen za oblaganje sier aJi dvorišč (PORFIOO) * suiilni elementi * vodno-nepropustni premazi * barve za beton * zidarske iem z ali brez libele * vodne tehnice ^ laserske vodne tehnice * okenske police vseh dimenzij in barv iz umetnega marmoria * lasiiitna sredstva * razna orodia
SE PRIPOROČAMO!
CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH
KAMNOLOM PAKA d.o.o.
PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 063/865-693
Delovni Čas vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure.
Ob pričetku gradbene sezone vam nudimo peske po spodnjih cenah:
0-3(zaomete)......1142SIT/t
0-4 (za omete)...... 1035SIT/t
4 - 8 ............ 904 SIT/t
8-16 ........... 1035 SIT/t
16-32 .......... 1035 SIT/t
Tampon (0-50)....... 797 SIT/t
Rovni pesek........ 666 SIT/t
Mešanica za beton .... 1011 SIT/t V ceni je že vračunan ODV.
Izbira dimnika pri kotlih na plin
V družbi Scbi&del iz Latkov® vasi pn Preboldu z veseljem spremljajo izvojonje in širitev pliniii-kcícij© na področju ogrevanja malih porabnikov; saj le lovrstne ekoložke usmeritve zago-tavijajo prihodnost nam in nolim po1omc©m. Za proizvajalce dmmikav je prehod na plin kot energetsko sredstvo za ogrevanje pomenil zahtevo po prilagoditvi dimniških sistemov in se-siovnih delov na nove pogoje v kurilnem sistemu, ki ga sestavljala ogrevalna naprava in dimnik. Bistveni spremembi v dimnem koTKilu ob izgorevanju plina vprimerjavi z izgorevanjem trdih kuriv sta v kratkem naslednji:
•	mžje temperature dimnih plinov že na vstopu v dimnik.
•	visoka nasičenost dimnih plinov z vodo in nizka meja kondenzacije.
Ob upoštevanju pogojev v dimni cevi pri izgorevanju plina so pnpravili ustrezno sistemsko rešitev dimnikov za:
•	izgradnjo novih dimnikov za obstoječe obiek« te ali novogradnje,
•	izvedbo sanacij dotrajanih ali neustreznih obstoječih dimnikov.
Izgradnja novih dimnikov Za izgradnjo novih dimnikov priporočajo tros-lojni dimnik z izolirano Samotno dimno cevjo in prezračevalno toplotno izolacijo z nazivom SIH dimnik, ki so ga razvili strokovnjaki razvojnega centra koncema Schiedel v Nemčiji. Dimnik s svojo konstrukcijo in sestavnimi deli povsem zadovoljuje tudi najstrožje kriterije, ki so zahtevani za dimnike prt uporabi plina, èamotne UNI cevi za SIH dimnik so narejene v tovarni Schiedel in imajo kot dokaz svojega iz« vora vtisnjeno blagovno znamko Schiedel notranji premer kanala in koledarski teden proizvodnje. UNI áamotne cevi so narejene iz Samotne mešanice ki da po žganju neporoz-no gladko površino, ki preprečuje prehod nastalega kondenzata prek sten šamotnih cevi.
Pn SIH dimniku kondenzat odteka na dnu dimnika, kjer je zbirna posoda z dovodno cevko. Za izgradnjo novih dimnikov, na katere bodo priključeni kotli na plin, vam torej priporočajo izbiro SIH dimnika z UNI Samotno cevjo, \2streznega premera. Ta hip je Samotna cev Schiedel UNI najbolj obstojna različica dimne cevi za vse vrste kotlov, goriv in za vse specifične pogoje v dimniku.
Sanacije dimnikov
Za izvedbo sanacij dotrajanih in neustreznih dimnikov pc so vam v firmi Schiedel pripravili sistem enoslojnih ali troslojnih dimnikov iz vi-sokokakovostne nerjaveče pločevine, kakovosti W. Nr. 1.4404in I.4S7I po DIN. Kakovostna pločevina brezhibno izvedeni stiki in priključki so jamstvo, da sistema Drehlix NC (enoslojm) in DW (Iroslojni) v vseh pogledih zagotavljata ustrezno kakovost in življenjsko dobo. Za konec naj napiš^no, da strokovnjaki koncema Schiedel gradijo razvoj na vse bolj kv^n-litetnih šamotih, ki odgovarjafo vsem specifičnim pogojem v dimrUku, ki jih ustvarjajo konstrukcijsko sodobni kotli in energenti kot sta plin in olje.
Prisegajo na osem bistvenih karakteristik Samota:
•	trdnost (statična stabilnost, odporen na mehanska trenja • čiščenje).
•	lahka obdelava (rezanje, brušenje, dolbenje ...).
•	naravi prijazen material (možnost recikliranja),
•	odpornost na korozijo,
•	odpornost na temperaturne soke,
' odpornost na kisline in na fluorovodikove spojine,
•	dolga življenjska doba (30 letna garancija), - univerzalnost (zavsevrste kotlov in goriv).
Moč naravne in varne energije!
Celjski plini Celic d.o.o. Vam pn invcsticiji pomagajo z:
•izjemno ugodnimi najemninami za nadzemne in podzemne rezervoarje,
•	sirokovnim brezplačnim svetovanjem na terenu,
•	brezplačno izdelavo predračuna.
-	izdelavo tehnične dokumentacije,
-	strokovno izvedbo celotne plinske instalacije,
•	pnOob^vijo dovoljenj za obratovanje.
•	brezobresmim obročnim odplačevanjem,
•	gotovinskimi popusti.
Reference Cellskifi ollnov Celle d.o.o.
- podjetje z več kot stoletno tradicijo na področju oskrbe s pliRom,
-	velike skladiSčne kapacitete. - dolgoletne izkušnje na področju izdelav plinskih instalacij,
' kvaliteten servis za znamka Junkers, Unical. Sudarus ter vse vrste plinskih Štedilnikov;
-	strokovno usposobljen kader.
- 24-uma dežurna služba, • dostava v roku treh (3) dni po vsej Sloveniji.
Oe^isHi ol\r\i c«l<ed.o.o., 3000 Caljo, Piinarniâka 1. Siovenk^a Tel .; 093/425-37-70. tax. 063/42S-37-77, wsMW.bas».si/c«t)8kio4>ni
CE
Če gradite, ali imate ta namen in potrebujete "BETONE", poldičlte ali se oglasite v podjetju HTZ, zraven Premogovnika Velenje, kjer vam svetujemo in poskrbimo za točno in hitro dostavo ob vsakem času po ugodnih cenah in pogojih! S črpalko za beton vam ga po želji tudi vgradimo.
Pokličite: 898-40-33!
I.R., d.o.o


6. aprila 2000	GRADBENA PRILOGA	KAK VAS 23
		
l'.JlIliiJII
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0.
Irg svobod» 12,
teMom 8S3 547, m 626,883 00$
KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Šmartno ob Poki 137, Tel.: 885-124
Vljudno vablieni v poslovni tetifer v Šmarftiem ob Paki!
Nudimo vam ves GRADBENI MATERIAL na enem mestu:
•	cement, apno, opeko, različne vrste cevi;
•	osnovni vodovodni material;
-	vijake vseh vrst;
-	železnino;
•	barve in lake;
-	elektro material in še in še
Ugodne možnosti plačila!
Del. «is: pon. - pet. 7.30 - 17.00, sob. 7.30 -12.00 h
Odli<na ponudba In izjemne <ene GRADBENEGA MATERIALA * v veliki KMEHiSKI TRGOVINI v Šmartnem ob Pakii
Veselimo se Vašega obiska!
smo lù.ù., TR€0VINA îm.
Rimsks casta šampater {ob$l. krlřííéu ^empâter-hIzdU) Ur. 7CO-tS-IO
GRADITELJI, fo ugodr^îh cenah Vam nudimo ve$ qradbení material:
izolacije NOVOTERM;	- lieramične {»loičre«;
prent» 28 les Sedolin; - sanrUrno keramiko; barve in fike;	- mešalne baterije,
eevr, kotnike, pohrltveno leleso,
Novo: Velika izbira betonskih izdelkov (robniki, tlakovci, plošče...)
Kupljiflo blsgo Vin fahko dostavimo na dom! nakup na t obroka!
Trgovina z gradbenim materialom
"POŠTAJNER"
Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 897-09-90
Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE IN DOBRI PLAČILNI POGOJI!
Delovni čas: pon.-pet. od 8'' do 19", sob, od 8" do 13'. v nujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven deiovnega časa!
oremeserws
EL
Soren/e Servit, tí.o.9.
PéfíszBnska 12, Tslêfoo: fOS3}699 2321. 2122.8S9 2856
GORENJE SERVIS FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE
Po odločbi Ministrstva za notranje zadeve smo pooblaščeni za svetovanje« projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno varnostnih naprav. Smo člani Zbornice RS za zasebno varovanje s pridobljeno Licenco za tehnično varovanje (Št. 011695/T) in fizično varovanje (št.021095/F),
OPERATIVNO INTERVENCIJSKI CENTER nova kvaliteta varovanja
Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu.
V operativno intervencijskem centru spremljamo dogajanje v varovanem objektu. Vsi podatki se sproti shranjujejo v računalnik In so vam v vsakem trenutku na razpolago. Ob takojšnji intervenciji varnostnikov se bisNeno zmanjša možnost« da vlomilec napravi Še večjo škodo v vlomljenem objektu.
Mobilna patrulja je z operativno inten/encijskim centrom v
stalni radijski in telefonski zvezi.
Poleg Intervencij vam nudimo tudi tlzično varovanje
objektov, prevoze denarja in vrednejših predmetov ter
osebne vročitve dokumentov.
Delo opravimo hitro In kvalitetno.
NOVO! Široko paleto ponudbe smo razširili še z video in požarnim varovanjem. OA BO VAŠ SPANEC MIRfN IN "^^^MOŽcNJE VARNO!
ELEKTRO KRAŠOVEC d.0.0.
Projektiranje, nadzor. m<inlaža in irgovina J.o.o. TRGOVINA Z ELEKTROM ATERIALOM Trgovina: .^lan Jrnv irg 2C/a, Žaicc Tel. A, fax: 063/715-717. 716-106 Odpiralni ča»; pon. • pel. 7. - 19-h. sob. 7. -13.h
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO ELEKTROMATERIÁL
' BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE • ludi pri vas doms ' NEOMEJENA PONUDBA EL MATERfALA. in sicer;
•	zemeliski in instalacijski kabli;
•	e[. omarice in oprema;
-	svetila za stanov, in poslovne prostore, vrtove, dvorišča, parkirišča;
•	klasične In specialne žarnice:
•	senzor ji za avl. vklop luči,
•	stikalni programi ciomačlh in tujih p n^ izvajal cev;
-	avtomatika.
SUPER CENE IN NAKUPNI POGOJI
LESARSP/O mmJK
Franáizing d.o.o Cesta talcdv 11, Velenje Železnina Hudovemik Tel.: 063/ 889-704 Hobby lesna trgovina TeL: 0&3/ S63'939
NOVO! VSE ZA DOM IN HIŠO! NOVO!
Salon keramike In sanitarne opreme
ŽEIEZNINARSKI PROGRAM (vi|ak{, okov|e, barve, laki. cevi ..) ZEIENI PROGRAM (kosilnice, ografe. 0f0d|e GRADBENI MATERIAL (kritine, tiolad|e, <emenl, lepila, knauf..) LESNI PROGRAM (razrei iverice, leseni podi In obloge, stavbno pohlihro
ČAKAJO VAS MERKURJEVE VROČE CENE!
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
Cesla re Lepo Njivo 2.6333Đ Mozirje Telefon 063/ S3t d2l. e31.632, 831-055, 631 594 Teieffix- «3/ 632-140, 832-272
"OD TEMEUEV DO STREHE
GRADBINCI POZOR!
■	ZA NOVOGRADNJE
< CEMENl APNO, MODUL BLOK, STREŠNE KRITINE, STREŠNA OKNA, MOŽNOST DOBAVE TUDI PVC OKEN IN VRAT VSEH DIMENZIJ PO UGODNIH CENAH
■	PRI NAS DOBITE TUDI VSE ZA BEUENJE, LAKE ZA LES, SANITARNO KERAMIKO, KOPALNIŠKO OPREMO...
ZADRUZNE TRGOVINE - VEDNO Z VAMI
KPC UUBIJA AAOZIRJE ŽELEZNINA UUBNO ŽELEZNINA LUČE ŽELEZNINA RADMIRJE ŽELEZNINA GORNJI GRAD
063/ 831-040 063/ 841-241 063/ 844-024 063/841-372 063/ 843-01 6
MOŽNOST PLACIU NA VEC OBROKOV BREZ OBRESTI! DOSTAVA TUDI NA DOM!
OGUSITE SE IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI IZBIRI!
CEMENTNINARSTVO POLAK
Gorenje 16A, Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065
Odlike
\^)e$nos!, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, Irajnosi kntfne, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zldaiœv, dimnike in opažni zidak ?a âkarpe. remene ali ja^ks - S mi
Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče!
SWEDEN & SLOVENIA COMMERCE
Trnavo S/o, 3303 Comîlslco, id.: 063 / 7000 500 Fox: 063 / 7000 501, OSNk 041 / 259 947 E-mail: info@swe-slo-(oinmer(6.si Iftternet: www«swe-slo*<oininer(e.$i
JEKLENA KRITINA REŠinV IZ VSEH ZAGAT
-jeklena stresna kritina Lindab -trapezna gradbena pločevina -vikendi, garaže, premične pisarne •sistem hal -toplotna izolacija -žlebovi
IDDS
d.0.0.
Gradbinci, podjetniKi, pozor!
Ob začetku gradbene sezone smo poskrbeli za vas z odlično Izbiro gradbenega materiala po ugodnih cenah. Vse za gradnjo na enem mestu!
PRODAJNI CENTER ŠOŠTANJ, Kajuhova 12, tel.: 882 619
inter
ZVAJANJE GRADBENIH DEL
INTER d.0.0.
SUBOTIŠKA 23, VELENJE TEL: 497-67-71 GSM : 041/627-528 OBLAGANJE TAL IN STEN	DRUGA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
s keramičnimi ploščicami vseh vrst slikoplesk, parketi
SUHA MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV
montaža sten in stropov po »stemu Knauf
GRADBENI INŽENIRING
operativno vodenje, svetovanje
PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV
- V NAKUPOVALNEM CENTRU VELENJE
mnsTCR
KERAMIKA IN SANITARNA OPREMA KNAUF PLOŠČE, ARMSTRONG PLOŠČE STEKLENE PRIZME KAMNITE POLICE, PLOŠČICE KAMEN KUHINJE LIPA AJDOVŠČINA
Tel.: 897-19-61 Fax : 897-19-60 GSM: 041/808-175
24 KAK CAS
GRADBENA PRILOGA
6. aprila 2000
glin
£ Žagarstvo
nazarje
Podjetje žagarskih In stavboo-mizarskih izdelKov Lesarske 10, 3331 Nazatje Tekpfon: 0S3/4231-400. 4231 401.4231-403.332-422, íaKs 06â'831 920.332-243
Pridrufí/ejeíúíím, fcřprisřMoníi naramméeriole!
\!L<pm7\m\iPRnr.fíA\i:
•	tmvii:o(ûiipka okna in liafknnska vraia milimh ohiik in vehkQsti
: mfftnomp iáiire term stála fik^aiapblfvapiilkna •progm mnihhaç
•	ifoiljm mne mite in kiopi
•	lepljfneplcÁče
•	«ř \Tste mosimih oblog
•	io^ les
Konkurenčne cene in plačilni pogoji Možnost plačila na obroke brez obresti
konkurenčnih cenah ^ Vam nudimo:
1 strojno pome/on/e cest p/očn//(w poridrišč. hal In drugih pokrila fer čiščenje kanalizacij,
2.	Zasoditve In obnove zelenic In gred. obrezo/anje grmovnic In drevja. ■ [
3,	Odstranjevanje kosovnih odpadla In , ' sanacije dtvjih odiagolièo,
4- Obnove krajevnih cest trgov, pločnikov^ In zunanjih ureditev ob objektih,
5. Sanacije asfaltnih površin vključno z \ obnovo cestno prometne s/gno//zoc/ye, ^
Ó. Storitve z raznimi vrstami gradbenih In ^ komunalnih strojev (Izkopi planlranjàl' nakladanje, odvozi ipd.)
p^p yi-uwt: ti.d.
/'"iiJ^'M^ urejunje i>rns{ora 3320 Knniikii 37/h
TeL: OfxVm-nf^ax.- m/$97'}24ll Spiťi:	wj^kffwí/.' in fot

' %

lesna
PRODAJALNA PAMECE
Irtlormacije In prodaja: 0602/ 41-481,41-240
OKNA VRATA PODBOJI IVERNE PLOŠČE VHODNA VRATA
Glin ŽAGARSTVO Nazarje
Pol stoletja kakovosti In tradicije.
Doživite naravo in njene lepote s pogledom skozi okna iz kakovostnega dolžinsko nespojenega lesa. Poleg visoke kakovosti obdelave, konkurenčnih cen in ugodnih plačiinih pogojev nudi Giin ŽAGARSTVO izme-re na objekliti, brezpíačne nasvete, strokovno montažo, dostavo na dom,
servis in suhomontažno menjavo stani: oken z novimi, f^a voljo so oloia s plinsko polnjenimi temio stekli z odlično loplotno in zvočno Izolacijo, ter z najkv^itetnejšimi premaznlmi materiali širnih ban/nih p^. kakor tudi polkna r^zOčnili izvedb. Po naročilu Izdelajo okna različnih ob-
lik, parK)ramska vrata, ter drsne stene. To so okna Glin ŽAGARSTVA Nazarje! Okna s tradidjo več kot petdesetih let. Izkorisl^e priložnost In se pridružite listím, ki prisegajo na naravne materiale Me odlašajle: obiičite ŽAGARSTVO Nazarje ali pokličite (063) 42-3t-404, fax 063 83 1 920.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d,0.0. 3320 Velenje, Koroška 37b
telefon h.e.: 866-572, 86d-050, 866-566, fâx: 868-551 avtomatika Itevilka za odčitavanje Itevcev; 866*&79
Koroáka 3 Velenje
PE Energetika: 869-050, fax: 869-051
PE Vodovod: 869-050, 882.077. 881-136, fax: 869-051
Primorca 8 a. Šoštanj
PE kanalizacija: 882-111. 881-014, fax: 682-111
CcNtcNim aporabiffkom itosfh storitev h pesfovnim portnerfem se zaHvatjojeme za zaupanfet
v
Zefimo vom vesele ve
prazNtkef

~gôtovinski popusti
obročno odplačevanje I kreditiranje '^plačni nasveti
u
r
i
L
1
LAMINATI KUHINJSKI PULTI OKENSKE POLICE KLJUKE IN DRUGO OKOVJE
Ai^RTNER PRI GRADNJI IN ADAPTACIJI
6. aprila 2000
ZA VAŠ DOM ALI POSLOVNI OBJEKT
GRADBENA PRILOGA
KA8S VAS 25
ALU in PVC elementi:
-	okna
-	vrata • izložbe
- zimski vrtovi
Vizitka Vaše hiše (okna In vrata)
NI HRUPA • NI MRAZA! Elementi so moderni, kvalitetni in trajni.
lyi^wái
■■■391
Dopolninini program:
-	ALU zaščitne letve
-	varnostni sistemi in ključi
SVETUJEMO	• IZDELUJEMO - MONTIRAMO
AiUlilj	ALUM DRAME d.o.o. Cesta nd Ostrožno 2. Celje Tel.: 451-917,451-641 DRAME Fax: 451-508
	
© KORUN
Stavbno in pohištveno mizarstvo
Šeniruperi36,3303 Gomifsko, lei. 063/726-072, fax 063/726-390
*	Izdelava vseh vrst termolzolacijskili rTERMOPAN") stekel
*	Obnova starih dotrajanih oken
*	Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna. balkonska vrata, swučna ZUNANJA vrata...}
*	Izdelava notranje opreme
CENE SO IZJEMNO UGODNE!
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVUE
Tovarna pohištva Trbovlje, d.d. Savinjska cesta 31 1420 Trbovlje Slovenija Tel. 0601-63-650 Tel. 0601-53-656
Tel. Û6Q1-654 Fax: 0601-27-568 e-mail: tovarna. po h istva tfb ovi je@ s io), net
-Ili mmi
o JU
poslovne prostore in ura hotele in apar bolnišnice in ostale socialne usranove.
podjeti« Id imjarif« inženiringa tf.o.o»
VaH partner z dolgi^ktíiúui ixkuSaiaint aa po<iro£;u pi u je kli rani» iii
Al.ll /.IMSKIll VKIX>V
ZAZIVITE V PETEM LETNEM ĆASV
B^o^rMÍ$ké 29 • 2000 Maribor • Sloven fia
tefefon 062 320 16 63 fax 062 320 16 64
V
GSM041 616 17$
OBNAVUANJE PODZEMNIH CEVOVODOV BREZ KOPANJA JARKOV za kanalizacijo, vodovod, plin
•ssryadiocmvoclovzROGÛTÛUcd^ l2Snimcfo600 mm •pie^^d cevovodov s1V KAMERO od 0 100 mm do 1000 mm -od^naniffivsrore^ovoda in vgicdftev novelo vstoio ii(50s cevjo enakego oli ve^ieçQ piemero • hitro miúha. ni^i sirotki, prijozno do okolio. m molt piomela. dolgo livljenisko dobo cevi.
GRADNJE POLAK
Primož 34/0, 3230 Šentiur tel.: Û03Ô6 63 749 09 90,
fob: 00386 63 749 09 91, IZVAJANJE HORIZONTALNIH VRTIN
95m: 00386 41 615 456	OD 0 45 mm DO 1200 mm
Ub«4m csm Pndoja na ebrflkpv Potr«Snlttl kr«dhl OorovfniU popostl

uomfJAUs
Medlog 18, Celje teh 063/451-515 fax: 063/47U320
Ce OBNAVLJATE ali GRADITE, Vam Slovenijales Medlog nudi:
-	gradbeni in izolacijski material;
' keramične ploščice in sanitarno opremo;
-	okna iz lesa in plastike vseh oblik in izvedb;
•	notranja in vhodna vrata (svetovanje in montaža);
•	vse vrste parketov;
-	široko izbiro laminatnih talnih oblog, stenskih plastificiranih in furniranih oblog;
- žagan les za ostrešje in_smrekovo oblogo^g napuščej _ . hobby razrez plc^ inmSSSEĚÉ^SĚOÉŘ
■ • •	liCLU'

Vetíno na vrHii
F7TT
C?
SIH CNMNIK

10 -30
^	• w WW	^ MC NTAZNI OBLOZNf
, ^	V	f ELEMENTI
letna garancija	_
^rnajo Ç
OREHFIX DIMNIK
Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak
SANACIJSKI SISTEM
26 KilS rJS
GRADBENA PRILOGA
6. aprila 2000
NEKAJ KORISTNIH INFORMACIJ O UPRAVNIH POSTOPKIH ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA POSEG V PROSTOR
Za uvod se je potrebno vprašati^ koga bi sploh lahko za-nimalo tako zapleteno in doigočasno gradivo, kot so upravni postopki za pridobitev dovoljenja? Najbrž tiste, ki si žeiijo zgraditi novo hišico, a teh je zadnje Čase vedno manj. VeČ pa je tistih, ki hiše že imajo, a so z njimi nezadovotjni. Vzroki za to se delno skrivajo v ne tako oddaljeni pretektostí, koje bivša država aH boije rečeno oblast, svojemu ljudstvu ponudita predhodno nacionali' ziran prostor, počen/ denar (kredit, ki ga je pojedla in-fiacija) in tipske projekte. Dodaš še tovarno cementa in razvije se posebno »ljudsko graditeljstvon, kije v bistvu bilo in delno Še vedno je slovenska nacionalna posebnost (kakor je bii tudi samoupravni socializem). Delovno ljudstvo je vso svojo energijo. Čas in privarčevani denar, v/oi//o v svoje "hiške", oblast pa je tako dob//a po-slušne, de/ovne in varčne podanike. Seveda pa ta »prav-Ijica» ni mogia večno trajati in oblast se je odloČita, da bo ustanovila pravno državo in se vrnila na težko pot tržno tekmovalnega gospodarstva, kjer si gradnjo hiše lahko privošči le tisti, ki mu v tej globaini gospodarski tekmi še uspe zaslužiti dovolj denarja. Delovno ljudstvo, zdaj že v zasluženem pokoju, pa je tako postalo ujetnik svo-jih malih gradov. Ogromne in nefun/(c/ona/ne hiše so potrebne adaptacije, vzdrževanja, doz/da v, nadzidav, prizidav, itd... kar pa ni več poceni. Najpogumnejši si tudi danes, ko je treba sposojeni denar vrniti z visokimi obrestmi, privoščijo kredit Da pa lahko uresničijo svoje sanje, se mora/o podati na zapleteno pot poseganja v prostor. Pa poglejmo, kaj nas Čaka.
komu so namenjene informacije in nasveti?
Najprej jť Ircima ipcvorili bral-cc tega (cksîa. da inl'orniacij<^ in nasvcii nisti uraUni, kar fx'ïmcni, da .sc na lo. kar jc tu napisano, nc morcltf sklicevali, ko bosic zase iskali ustrezno dovoljenje (lokacijsko, gradbeno, jporal> no, priglasitev',Vsak poseg v prostor, /a katerega predhodno potrebujete d<woljenje, jcíŇe-veda spceillCen. Ne da se ga posplošiti, saj je tudi prostor» kjer se bo i/vajal poseg (zemljišče ali '}c obstoječi objeki) vedno vsaj maicc drugačen. Pa vendar se da i?lii.5ćili nekaj tisilh značilnosti, ki se pi^navljajo in veljajo xa bolj ali manj splo.^na pravila, lekst je lorcj namenjen lislim, ki ne niislijo izvajati neke večje in-veslicije namenjene posUivni dejavnosti. Večje inveslicije bi praviloma morali vodili profesionalni sirokovnjaki, ki jim predpisispodrtîCjapi*iegcîV v pnxsior niso ne/nani. Glede na vedno večjo ki'>mplek.sn^«i in /ahlevniist poznavanja predpisov pa ludini slabo, da si za pridobitev ustreznega dovoljenja tudi za manjic investieijc (na pnmcr gradnjo stanovanjske bl^') proti plačilu najamete strokovnjaka, ki vam bo /-à relativno malo denarja prihranil veliko časa in včasih nujne hoje odvrat do vrat ra/ličnili institucij, slu?b in uradov,
zakaj sploh je
potrebno
dovouenje?
Na gornje, sicer ne litko redko poslavljcat> vprašanje, vas lahko na kratko odpravijo z odgovorom, daje lako pač predpisano z Ztikonom, ki so gaje sprejeli od nas izvoljeni državni poslanci. V bistvu je to tudi res. kar sc velja spomniti preden svojo jezo
strescte na nič krivxíga državnega uradnika, ki le izvaja »voljo ljudstva« (zakoni to dejansko so). Smisel dovoljenja, ki ga v različnih oblikah poznajo v.se kolikor toliko demokratične in pravne dri^ave, je seveda sirr^i. Prosti^r, ki jc v svojem bistvu nedeljiv, smo si pač razdelili na posamezne dele, na katere smo pripeli čc razne pravice in dol?n(3sii- 'Ibko kotjc naS planet razdeljen na umetno ustvarjene države, je tudi prostor rčtzde-Ijen na posamezna ZEMLJIŠČA (zemljiški kataster vodi geodeiska služba) in na posamezno zemljišče pripadajoče PRAVIŒ (evidenco le-teh v^xii zemljiška knjiga). Eden od glav-nih namenov za presojo posameznega posega v pri«ior in posledično izdajo odločbe-dovoljenja je torej varovanje obstoječih lastninsko pravnih pravic, ki na konkretni lokaciji posega obstajajo, Drugi, zaradi rasli ekološke zavesti vcdm^ bolj pomemben vidik prew^je. pixsta-ja preverjanje predvidenega prisega oz. objekta na OKOLJE bodi.si naravno, kulturno ali hi-valnti, Presoja sc tudi varnost in stabilncvit objektov, ki se bodo gradili, tako glede ljudi, ki bodo objekt uporabljali, koi tistih, ki bi jih neustrezno zgrajen objekt lahko i>grožal posredno, (ilede na dejstvo, da je vsaka lokacija oz. zemljišče obremenjeno z različnimi lastninsko pravnimi pravicami in Številnimi drugimi normami, pogo)i in pravili, ki jih določajo posamezni splošni (državni) in lokalni (občinski) predpisi, je jasno, daje pi«topek za pridobitev dovoljenja odvi-.sen prav i^i *imenjenih norm tw. predpisov. Tisti, ki v prostor posežejo brez dovoljenja, seveda tvegajo, da so s tem kršili katero od omenjenih norm in s tem kršili pravice drugih v prostoru (tudi če gradijo na *'svoji
zemlji"). Da ne g<wonm o ostalih sankcijah, kijih lahko izreka pristojna inšpekcija, kij« pri nas še pt)sel>ej uspešna pri (»dkriva-nju tako imenovanih čmogra-dileljev. D(woljenjeje torej potrebno in smiselno.
za kakšne vrste posecov potrebujemo dovouenje?
Alaj, koje verjetno bolj jasno, da je za gradnjo nove hiše potrebno pridobiti dovoljenje, je najbrž tudi jasno, daje treba za Jxik poseg v prostor najprej pridobiti LOKAC IJSKO DOVOLJENJE, ki opredeli pogoje vezane na lokacijo (lego objekta v prostoru) ter nalo še GRADBENO DOVOLJENJE, ki opredeljuje bolj tehnične pogoje same gradnje (kon.strukeija, materiali, itd ,..). V praksi vedno bolj popularno ENO TNO DOVOLJENJE /A (iRAD-NJO, ki je sicer novost spremembe zakona o graditvi objektov iz leta 1996, pa m nič drugega, kot skupna odk^čba, ki jc izdana namesto prej omenjenega lokacijskega in gradbenega, vsakega posebej. Večje rtiz-like med postopkom pa, če cidšlejem<i nekaj krajši čas za odločanje, za investitorja nebi smelo biti. C'e pa vloga za izdajo enotnega gradbenega dovtilje-nja ne bi bila usjxána (da sc vloga zavrne), so izgubljena sredstva temu primerno večja (največ nanese stri'tšek projektne dokumentacije oz. s kratico POD).
Lt>kacijsko in gradbeno ali namesto obeh hkrati kar enotno dovoljenje za gradnjt^ nc potie-bujete zgolj za gradnj<5 tiovega objekta (na primer za novo stanovanjsko hišo), Omenjeno dovoljenje sc potrebuje tudi za piv sege na obstoječih objektih, kot so dozidave, prizidave, nadzidave, večje adaptaeijc in rekonstrukcije, skratka vsi posegi, s katerimi se bistveno i^reminja-jo pt^goji, katerimi je bilo izdano díwoljcnje za t>snovni objekt. Tu velja (^ozoriti, da mora biti osnovni objekt, ki se povečuje oz. spreminjal, najprej legalno zgrajen, kar pomeni, da če že nima uporabnega dovoljenja, ima vsaj veljavno gradbeno dovoljenje. Za tistx^, ki želijo pasegati na staa'jše objekte, zgrajene že pred letom 1967, velja izjema, da iisnovnega úwo-Ijenja ni potrebno predložiti. Morajo pa zalo imeti dokaze, da je objekt res bil zgrajen pred letom 1067 in da kasneje ni bil spreminjati. To lahko storite s kakšno starejši) Ibtografijo, staro kopijo katastra ali izjavami prič, pri čemer sc lažne izjave ne izplííčajcx saj po novem zakonu o splošnem upravnem postopku ugotovljena lažna izjava aviomatsko razveljavi že izdano dovoljenje (ničnost odločbe).
Dok>čene manj^ adaptacije obstoječih objektcw (menjava kritine. iA^dba slrešneiia okna.
montaža predelnih sten, menjava sanitarne opreme in keramike ipd.) in vzdrževalna dela (obnova fasade, ometov, menjava obstoječih dotrajanih gradbenih elementov z novimi enakih karakteristik,...) ter nekatere iunkcionaltie dopolnitve obstoječih objektov (manjše nadstrešnice, vetrolovi, zasteklitve balkona,...) so pasegi. za katere zadostuje ODLO('*BA O
DovoLrrvi prkîlaSenih
DEL, Kriteriji za odk^čilev, po katerem postopku pridobiti dovoljenje, včasili, kljub zakonskim določbam in občinskim odlokom, nisi> dovtilj jasni- Odkvíitev o tem bo prej ali slej sprejel pooblaščeni državni uradnik z Ustrezno odločbo. Ne glede na to, pa je možno ugotovil i, da za vse posege, ki zadevajo ni'>silno koastrukeijo objekta, instalacijsko omrežje (vodtîvod, kanalizacija, elektrika, lelefon, ogrevanje. .„), namembnost prostonw, zunanji gabarit objekta in včasih tudi zunanji izgled fasade, ne zadiwtuje zgolj odli>čba o dovolitvi priglašenih delih, /aradi encwtavnosti p(ïslopka za prido-Intcv dovoljenja za izvedbo priglašenih del se mnogi želijo izogniti daljšemu in bolj zapletenemu (ben dražjemu) postopku za pridobitev gradbenega di>voljenja in poskušajo z vlogo za dovolitev priglašenih del pridobiti dovoljenje za dela, za katera je .sicer potrebno grad-l>eno dovoljenje. Taki pcxskasi se seveda ne izplačajo in le po nepotrebnem zavlačujejoposliv pek izdaje ustreznega dovoljenja. Ne splača pase tudi izigravanje pogojevže izdane odločlx;, .saj pristoj na url^anistična in.špek-eija praviloma preverja izvajanje odločb, ki jih izda upravna enota (o vseh dovoljenih posegih je namreč posebej obveščena). Potem vas napoti nazaj pt'i novo dovoljenje, pri čenjer vas lahko ptxšlje sc s<.xlni-ku za prekrške, upravna enota pa vam v postopku legalizacije nato zaračuna še posebno odškodnino za uzurpacijo in degradacijo prostora.
kaj je dobro ved^i pred vložitvijo zahtevka za dovouenje?
čeprav ob razmišljanju na cc-lotno vesolje radi rečemo, daje PROSTOR nesknnčen.je prostor, v katerem živimo, v resnici zelo omejen tn občutljiv. Človeška civilizacija je razvila nešteto mehanizmov in načinov pc«eganjavpr<xstor, v najširšem pomenu besede. Večkrat se govori tudi o p*3scganju v naravo ali posegu v okolje, kot da bi bil to nekpcxseben izoliran prostor. Zanimivo, da se je tudi naše ministrstvo organiziralo na način, ki ločuje prostor in okolje. V praksi pa gre pri vsakem p("«egu vprostorza prep le t:uije v.se h vidikov prastora.
Prvo vprašanje pred razmišlja-
njem o gradnji se seveda nanaša nazeml ji-ščc. Kje in kakšno zemljišče kupiti, da bom čim ceneje in hitreje prišel do dovoljenja. Prvi pogoj je, da je zemljišče sploh zazidljivo. Zazidljivost zemljišča je razvidna iz grafičnih pri log občinske ga prostorskega PLANA (uradno ime sc glasi drugače, a za ta zapis ni pomembno). /.A/lDLJlVOvSl /EMUIŠCA paše ne pomeni avtomalsko, da je gradnja na takem zemljišču dejansko možna. Konkretno rabo prostora si občine (oz. njeni .svetniki in župan) določijo šele skozi PRO.STORSKO l/.VCDBENE AKl'E (v nadaljevanju PIA). To velja poudariti zato, ker veliko ljudi, lastnikov zemljišč in nepremičnin, dejansko ne pozna status svoje lastnine v smislu prostorskega urejanja. Potem ko želijo imeti gradl^cno dovoljenje, velikokrat sledi nepotrebno presenečenje in razočaranje. Postopek spremembe statusa zemljišča je seveda možen, a dolgotrajen in rez.ullatsko nepredvidljiv. V takih primerih sc je o možnastih najbolje pozanimali pri pristojni občjn.ski službi iLste občine, v kateri se nahaja zemlji,sče. Zahtevate lahko tudi uradno piîirdiloostatusu vašega zemljišča in inlbrmacijo, kateri občinski odlok določa pogoje za poseganje v konkreten prostor vaše parcele. P<1 leg omenjenega je dobro preveriti, kakšna je komunalna opremljenost samega zemljišča (seje m<'^no priključiti na vodovod, kanalizacijo, elektriko, ...?), če je katastrsko stanje, ki ga vodi pristojna ge^îdet-ska uprava, usklajeno z dejanskim stanjem inčeje lastniška evidenca na zemljiški knjigi dí.ívolj ažurna. Vsi omenjeni podatki se bodo potrebovali tudi v samem p(xstopku izdaje dovoljenja.
kam vložiti zahtevek za
dovomenje in kaj
priložiti k vlogi?
Za vse, ki bodo posegali v prostor znotraj meja bivše občine Velenje, zdajšnje UPRAVNE ENOTE VeLeNJE, morajo vlogo nasloviti na Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, in sicer v vložišču (I. nadstropje stavbe). Vlogo lahko vložile osebno v času uradnih ur (ponedeljek, torek od 7,3{) do 14.30 ure, sreda od 7.30 do 15.30 ure. petek<^ 7.30 do 12.30 ure), lahko pa jo pošljete na naslcw Oddelka za okolje in prostor po navadni oz. elektronski pošli (edvard.vuci-nai?gov,si ) ali pa kar po faksu (številka 063 4221 603).
Vsaka vloga za pcjseg v prostor ima najprej .splošni del, kije namenjen ugotavljanju lastniška zemljišča ali objekta, na katerem se bo izvajal poseg, zato je treba v vlogo (lahko je izpolnjen obrazec» ki ga dobite v sprejemni pisarni Upravne encHc Vele-
nje) navesti vaše ime in naslov ter objekt, kjer se bodo izvajala dela, z navedbo številke parcele iz Zemljiškega katastra. Pomembno je, da v vlogi razumljivo navedete vse potrebne podatke in opišete vsa nameravana dela. Z^ dokazilo o razpolaganju z zemljiščem (oz. stav-biščem, če gre za poseg na obstoječ; ("»bjekt), pa se zahteva lastninska pravica ali kakšna druga sivarna pravica, med drugim tudi pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini (kjer obstaja šc taksna pravica), ki se izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom ali pa z listino, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo in izkazuje i.sto pravico (Zemljiškoknjižni izpisek dobile na Okrajnem st)dišču v Velenju - zemljiška knjiga, Prešernova cesta l,včasu uradnih ur, vsak dan od 9.00 do 12.00 ure, v ponedeljek in sredo pa ludi od 13 do 1.5 ure) ter s kopijo katastrskega načrta zemljišča, na katerem se se bo izvajal poseg oz . sloji obstoječi objekt (kopijo katastrskega načrta dobile na Geodetski upravi RS v Velenju, Prešernova cesta 1. v Času uradnih ur),
C tí je iz dokazila o razpolaganju z zemljiščem oziroma objektom. na katerega se nanaša vloga, razvidno, daje v.stilasini-ni dveh ali več solastnikov, morajo le-ti biti sopodpisniki vloge. Če niso vsi solastniki podpisniki vloge, morajo Ic-lls pismenim pooblastilom pooblastili vložnika, da jih lahko zastopa v upravnem pastopku in v njihovem imenu vloži vlogo. Za posege na več stancwmjskih blokih, kjer imamo opravili z etažno lastnino objekta in pripadajočega funkcionalnega zemJjiSča, pa je v skladu s stanovanjskim zakiJnom potrebno pridobiti st)-glasja vseh etažnih lastnikov za vse posege, ki presegajo upravljanje stavbe. Med take posege štejemo na primer spremembe namembnosti prostorov, povečave prostorov, s katerimi sc spremeni lastniško razmerje, posegi v nosilno konstrukcijo (na primer preboj nosilne stene), posegi v skupne inštalacije, posegi na fasado (na primer sprememba okenskih odprtin in zajîtcklitcv balkonov), skratka vsi posegi, ki spreminjajo skupne dele stavbe, ki so definirani v stanovanjskem zakonu. Za vzdrževalna dela. kolje na primer popravilo strehe, ki pašča, je dovolj, da s posegom soglaša več kot polovica lastnikov, pri čemer se upi^štcva dejanski la.st-niški delež posameznega etažnega la.stnika.
Pri splašnihprikigahkvlogi. ki so potrebne, da se vaša vloga sploh obravnava, ne pozabite ludi na dokazikf oplačilu upravne takse v predpisanem znesku, ki ga določa zakon o upravnih taksah. Če k vlogi ne boste priložili naštete spli^ne priloge, vas bodo najprej pozvali, da vlogo dopolnite, nato pa po
6. aprila 2000
GRADBENA PRILOGA
KAS VAS 27
določenem roku vlogo preprosto zavrgli. kol lo veleva zakon o sploSncm upravnem postopku. Seveda pa jc polrebno k vsakemu /ahievku priložiti tudi ostale priloge, ki so odvisne predvsem od vrsie zahlevka. Piiglcjmosj nekaj lipićnilipriltJg. ki sijih boste morali predhodno priskrbeli.
LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA
Uîkficijskega ali enotnega dovoljenja seveda ni mo?no dobili brez lokacijskc dok umen laei-je (v nadaljevanju LD), ki jo luhko izdelajo Ic za lodcjnvnosl re^trirane organizacije. Ore / a mapo (k vlogi je potrebno pri-l<átti dve mapi), kjer morajo biti poleg pravne osnove /a predviden 7brani vsi potrebni podatki o predvidenem posegu, vključno z določitvijo možnosti priključitve na obstoječi komunalni sisiem in proučitvijo vseh vplivov predvidenega posega n« okolico. LD mora biti izdelana v skladu s 55, členom /akona o urejanju naplij in drugih pase-gov v prostor ter v skladu / dolepili prostorsko izvedbenega akta občine, kjer se nahaja zemljišče. Podlaga za izdelavo lokacijske dokutncntacije je geodetski načn, ki mora biti uradno potrjen. Potrdi ga pristojna geodc tska .služba, I o jc v na^m primeru območna (icodeiska uprava Velenje, Izpostava Velenje (stavbii sodisča v Velenje), kjer geodetski načrl dwtojcčega st anja zemljišča, objektov in na-l^rav (geodetski posnetek) tudi naročile (meritve na terenu običajnti iwajajo pooblaščeni geodeii.med katerimi so tudi: Andrej Pevnik, s.p., Desa Ramšak. s.p., In Bojan Mrak,
Na našem območju se kot izdelovalci LD najpi'igosteje p<> javijajo naslednja podjetja :
ARI IONA projektivno podjetje. Marjan KaCvS.p
Konstrukcijski biro SkornSek,
PROFIL, d.0.0-. dir. Matija Kunsl,
Llrbana, Kočar & Kočar, d.n-0., dir. Kočar PranČiSka.
Zavod za urbanizem Velenje, d o. o.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV GRADBNEGA DOVOUENJA
Projektna dokumentacija az, projekt za pridobitev gradbenega dovtiljenja (s kratico PCrD) je nujna priloga kvlogi za gradbeno dovoljenje, enotntJ dovoljenje za gradnjo ali rekonstrukcijo (obstoječega objekta (kadar se spreminjajo le konstrukcijski elementi stavile). PGD predstavlja tudi običajno ludi najdrai^jl dei potrelmc dokumcnladjc,sajgrc za obsežno in strokovno gradivo, ki ga lahko izdelujejo le za lo pcx^bla.ščcne projektantske organizacije, s svojimi podpisi pa potrdijo le poobiaSčeni Inženirji, kisočlani IZS (Inženirska zbornica Slovenije, ki vodi tudi sez-najnvseh projektantov). Za vlcj-go potrebujete dva izvoda (en Izvod se hrani na UE, drugi pa se potrjen vrne mvesiiiorju). Za v.sebino in kvaliteto projektne dokumentacije vam torej ni treba skrbeli, saj zalo odg<'Jvarjajo pooblaščeni odgovorni projektanti in tidgovomi vodja projekta. ť^iprav naj bi omenjena zbornica skrbela za kvaliteto
projektantov, vam pri izboru j'îrojektanta priport^čam veliko mero previdnosti. Verjemite, razlike med njimi so zelo velike» lako pil kvaliteti, kot po ceni, ki jo zaračunajo za svoje izdelke. Ne varčujle pri Izbiri projekta, saj vam lahk<î poceni, [m možno sti še malce poprirvljen tipski projekt, zelo pixiraži investicijo. Bolj kot na ceno projekta, bodite pozorni na tisti del projekta, kjer je occnjcna vrednost samega objekta investicije. Nenazadnje se tudi višina upravne takse določi glede na vrednosi investicije.
SOGLASJA IN OSTALE PRILOGE
V postopku lokacijskega in nato Še gradbenega dovoljenja ali na mestu njiju, enotnega do voljenja za gradnjo pa jc potrebno pridobili Se številna soglasja prLslojnili orgamw, organizacij in skupnosti, predpisana z zakonom, kijih ureja neobvladljiva količina različnih predpisov. Na lem mestu nima smisla opiso vati vseh modnih soglasij, ki so odvisna pa^dvsem od beljenega pciSega in njegwe lege v prosuv ru. Nekaj tipičnih st^glasij, kijih običajno potrebujejo graditelji novih objektov na našem območju, pa le poglejmo:
Komunalno podjetje Velenje, p.a, K(sroŠka 37/b. Velenje, ki izdaj a soglasje za priključitev na vodoviid, kanalizacijo, tnploviid, plinovod in soglasje za ravnanjem odpadki.
Elektro C^eije, d.d., PE Slovenj Gradec, Francetova 12, Skwenj (íradec, bpostava Velenje, ki vam doUíči pogoje za priključitev na elektro omrežje
lelekom Slovenije, p.o., Po slovna enota Celje, Lava 1, Gî-Ije, ki i/daja soglasje za telefon-sld priključek.
KRS-kabelsko razdelilni sistem Vfclenje, d.d., IVcšernova 8. Velenje, ki izdaja so^asje za priključitev na KRS.
Soglasja, ki jih pi^rebujemo, če posežemo v varovalne pasove, dobimo na naslednjih naslovih: Direkcija RS za ceste. Izpostava Celje, Lava 42, Celje, (so glasja upravljalca državne ee-sie) ali na Občini (soglasja upravljalca občiaske ceste)
ELES-ELEKTRO SLOVENIJA, p.o., Ilajdrihova ulica 2, Ljubljana, soglasje za piv>ege v varovalni pas VN daljnov<idov ;
Elektro Celje, d.d., PE Slovenj (Jradee, Francetova 12, Slovenj (iradec. Izpostava Velenje, so gla-sje za posege v varovalni pas NN daljnwodov;
CTeopiin,d.o.o., Ccsia Ljubljanske Brigade 11, Ljubljana); so glasje za posege v varovalni pas plinovoda:
Zavod za varstvo naravne in kuhurnc dediščine, Glavni trg I, Celje, so^asje za posege na področju varwanja naravne in kulturne dediščine:
Zavod za gozdove Slovenije, obnuična enola Nazarje, Savinjska 4, Nazarje st)glasjc za posege na področju gozdov;
Komunalno podjetje Velenje, p.o., Koroška 37/b, Velenje, so-gia.sje za posege na področju vodnlhvinw;
Soglasje, ki največkrat buri duhove, je SOCtLASJE LASTNIKA SOSEDNJEGA ZEM-UlSĆA oz. soseda. Večkrat se zmotno misli, da omenjeno soglasje predpisuje zakon, vendar ni tako. Izrecno soglasje/ahte-vajo (vprašanje, če zakonilo?)
nekateri občinski I'xJIoki o prostorsko uredilvenih pogojih, ki so določili .šlirimetrski pas ob meji, za katerega velja, da so posegi vanj možni le s soglasjem soseda (lastnika oz. vseh solastnikov zemljišča). Seveda se ne sme omenjeni pogoj občinskih odloko\' zamenjevati s pravico, ki jo ima vsak lastnik nepremičnine, in sicer, da varuje svojo lastnino pred morebitnim poslabšanjem pogojev za rabo njegove ncjiremičnine, ki bi se poslabšali s predvidenim pase-gom v prostor. To pomeni, da v takem primeru sosed sodelujev pjKiopku, ima pravico dajali pripombe In se na koncu tudi pritožiti na odločitev upravnega organa, če meni, da .so bile kršene njegove pravice. Pritožbo nato organ, ki je odločbo i/dal, Šeenkrat prouči terpriloJ:bi ugodi ali jo pošlje na ministrstvo za okolje in prostor, ki jo kot drugostopenjski organ še enkrat preveri.
Pred izdiijo gradbenega dovoljenja OZ- enotnega dovoljenja za ^adnjo pa morate še poravnati nekatere obveznosti;
V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih je treba poravnati sorazmerni del .stroškw komunalnega urejanja /emljiŽČa (komunalni prispevek), seveda le, Če je vaŠa občina tako komunalno opremo ludi zgradila ali jo namerava zgraditi. Znesek, ki ga morate poravnali, vam z odlwbo določi občina v kateri je oi>ravnavano zemljii^e. Priloga k vlogi je torej dokazilo o plačilu (fotokopija polofjilce) skupaj z odločbo.
skladu 7 Zakonom o kmetijskih zemljiščih poravnati odškt>dnino z.a spremembo namembnosti tistega dela kmetijskega zemljišča, ki ga nameravati pozidati. Odškodnina se določi s posebno odločbo, pri izračunu pase upošteva površina samega stavhišča In njemu pripadajočega lunkcionalnega-Stavb l^a. Zne.sck je t^dvisen ludi od kvalitete zemljišča (katastrski razred), zato pravtičasno poskrbite, da bo uradna evidenca zemljiškega katastra usklajena 7 dejanskim stanjem.
Na koncu postopka v skladu z Zakonom o/dravsTvcni inšpck-eiji pred%aden poseg prouči še 7dravstvenl iašpekior (ministrstvo za zdravstvo. Zdravstveni inšpektorat RS. Enota Dravograd, Lrpastava Vele nje), vča.sih pa jc k posegu polrebno tudi soglasje v skladu 7 Zakonom o varetvu pred pcížarom, ki ga izda poi^ami inšpektor (Minististvo za obrambo RS. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, enota Celje). Oba inšpektorja imata za odU")čitev čas 30 dni, vlogo za izdajo soglasij pa bo vloi^ila kar referentka, ki vodi vaš postopek naUE-
KAJ PA POMOŽNI OBJEKTI?
Odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev pojiioi^nih objektov po 51. Členu Zakona o urejanju naselij In drugih posegov v prostor potrebu-jemii za tiste objekte, za katere občinska skupščina (danes so to občiaski sveti) predpise, da ni polrebno lokacijsko dovoljenje. Z občinskim »odlokom o določitvi pomožnih objektov, za katere zadiistuje dovoljenje za priglašena dela« sc določi vrsto, namen, največjo velikost In
način gradnje teh objektov (za območje mestne občine Velenje Velja odlok objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje, šl4/<;2, Hm: za območje občine Šmartno ob Paki velja ^xUok objavljen v Uradnem vestniku mestne občine Velenje, Št. 8/97 in za območje Občine S<5šlanj velja odiok objavljen v Uradnem listu občine SaŠtanj, št. J/96). Informacije o pogojih za p(»amc7ne pomožne objekte, ki se med občinami razlikujejo, lahko dobite na pristojni službi vaše občine ali pa na oddelku 7JA okolje in prcttior Upravne en(Me Velenje. K vlogi, ki vííebuje že opisani spkwni del, je potrebno priložili ludi načrl -skico predvidenega pomt)žnega objcktascelovitim opisom, leh-ničnim poročilom (opis lege.ve-lik^wti, namena, iz katerih materialov bo, ipd.). Skica naj vsebuje tloris, ustrezne prereze in poglede niirisžine v primernem merilu. Za tipske montažne pomožne objekte 7adosiuje že pri>spckl proizvajalca. Sestavni del projckta-skice mora biti tudi lega objekta, ki se prikai^e tako, da v kopijo katastrskega načrta zemljišča, na katerem se bo pomožni objekt postavil, vriše kolikor je možno, natančno lego pomožnega objekta zoznačenl-mi odmiki od sosednjih parcelnih mej. Čeprav ni določeno, kdo lahko izdela opi.sano dokumentacijo za pomožni objekt, je priporočljivo, da vam to izdela oseba, ki je za to uspostv hijena.
KD^ LAHKO ZAČNEMO GRADNJO OZIROMA POSEG V PROSTOR?
Gradnjo ali postavitev p<")mo?nih objckttwse praviloma lahko začne po pravnomočnosti izdanega dovoljenja (odločba je praviloma pravnomočna petnajst dni po prejemu odK')čbe,Če seveda nI pritožbe na odločbo). Pred pri čet kom gradbenih del je potrebno inšpektorju pristojnemu za gradnjo (dobite ga v Četrtem nadstropju stavbe na Rudarski 6av Velenju) sporočiti dan, ko baste pričeli dela in lo vsaj osem dni prej. To je najlažje storiti s k(5pijo siatisličnega i^razca, ki gaje tako ali tako potrebno Izpolniti zaradi -spremljanja statističnih podatkov, ki ga izvaja Statistični urad RS. Pred gradnjo morate zagotoviti st rokovno nadzorstvo nad jp'ad-njo objekta, kar pomeni, d:i morate najeli pwblaSčeno c«cbo, ki je dolična nadzirati, da gradnja priteka p<2lijenem projektu, in da se pri gradnji upoštevajo veljavni predpisi, standardi in normathi. Ca gradite ol">jckt, ki presega 250 m2 korislne površne, pa boste morali nadzor spogcxJbozaupatipoobla^ene-mu podjelju. pa tudi graditi ne smete več v lastni režiji, temveč morate lo zaupati ustrezni gospodarski službi.
Gradnja se uradno zaključi Sele po uspešno opravljenem tehničnem pregledu izvedenega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje In nalozVdajoUPORABNBC»A DO VOLIEN J/l Investitor (kih-ko pa tudi izvajalec) je po končani gradnji dolžan vložiti zaluevekza tehnični pregled ui izdajo uporabnega dovoljenja, /grajeni i'ibjekt ali njegi.iv del, ki ptimcni tehnično, tehnoloških ali funkcionalnoceloto.se namreč
sme uporabljali, koje izdano uporabno dovoljenje. Pristojni inšpektor lahko celo prepove uporabt> objekta, za katerega se v roku. ki ga določi z odločbo, ne pridobi uporabnega dovoljenja. A ne skrbite preveč, saj za družinske stanovanjske in počitniške hiše to ne velja.
Pa mirne živce in veliko aspe-ha vam želim!
Edi VUČINA, vodja oddetka ra okotje tn prostor Upravne enote Vefe* nje
Opomba:
Pri pisanju teh neuradnih informacij v /vezi s pridobitvijo ustre/neqa dtivoljenja v prostor so bili v pretežni meri u|>o-n)l>ljent naslednji zakoni:
/akon o urejanju prostora ( Uradni list SRS,št.WM- 1.W in Uradni RS, št. 71/93),
/akon o urejanju naselij in drugih |Xiseg(W v pnistor (Uradni list SRS 18/X4, 37AÍ5, 29/8fi, 43/89 in Uradni list RS ŠL 26/ÍJU, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97, -/UN)
Zakon o graditvi objektov (Ur.list SRS i^t- 47/84, 29/86 in RS Št- 59/96 in 45/99, -ZGO), Stanovanjski zakt>n ( Uradni lisi RS, št. 18/91,19/91, 21/W, 23/96 in 1/2000, -SZ).
Zakon o lastninsko pravnih razmerjih ( Uradni list SFRJ St. 6/80,in 36/90). Z^kon o kmetijskih zcmljt^ih
(Uradni list RS, št. 59/96; v nadaljevanju: ZKZ),
Zakon o stavbnih zemljiščih ( Uradni list RS, ši. 44/97, -ZSZ), /.akon ovarsivu c^kolja (Uradni lisi RS, št.32/93 in 1/95, -ZVO)
Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, ŠL56/99, -ZON) Zakon o varstvu kulturne dcdtóčine ( Uradni list RS. št. 7/99)
Z^kon o varstvu pred hrupom ( Uradni list SRS, št- l.'>/76 in 29/86)
Zakon o vodah (Uradni list SRS. št.3H/X 1,29/86 in 15/91)
Zakon o gozdovih ( Uradni ILst RS. št 30/93)
Energetski zakon (Uradni lisi RS,št-79/99, -ZVO)
Z^kon ojavnih œstah ( Uradni list RS št 29/97.-ZJC)
Zakon ogeodet.ski dejavnosti (Uradni list RS,št8/2000)
Zakon ojavnih gosptxiarskih službah ( Uradni list RS. šl 32/93)
Zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu ( SFRJ Št 26/91)
Zakon o rudarstvu ( Uradni ILst RS.Št56/99,-ZRud),
Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94),
Z.akon o splošnem upravnem postopku ( Uradni list RS, št, 8tV99, -ZUP),
Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, ši.8/2000, -
zur)
d.O.O
proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje
Telefon 063/89 81 350 Fax: 063/ 864 975
Velika izbira žaganega lesa, žaganje po naročilu, prodaja decimiranih elementov in parketnih friz, struženih palic, ročajev za orodja, lesnih sekancev, žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil.
POIŠČITE nas,
veseli bomo vašega obiska,
ali
POKLIČITE nas, veseli bomo tudi klica.
1/16
pomežik
soncu
STE PRIPRAVUENI NA VROČINSKI VAL 2000 ?
REŠITVE NA TELEFON: 03/490-49-10
HLADILNE NAPRAVI ZA KLETI
že xo 3 X 39.000,00 SIT la 10 m2 veliko klet
namenjene so zo hlajenje manjših kleti pri l[ubiteljskem kletarjenju kot tudi za profesionalno uporabo za večje vinogrodnike in pridelovalce


KLIMATSKI NAPRAVE
že za 109.900,00 SIT pri mobilnih modeiih že za 129.000,00 SIT pri stenskih modelih
svetovnih proizvojalcev vrhunske kvalitete TOSHIBA, GORENJE, PANASONIC, FUJITSU, MD mobilne in vgradne za stanovanjske, poslovne in delovne prostore
VEGRAD d.d.
Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9/a, Velenje
ZA TISTE, KI GRADITE, PRIPOROČAMO NAPEUAVO PODOMETNE INSTALACIiE ZA KLIMATSKO NAPRAVO, KASNEJE PA JO BREZ POSEOOV V PROSTORIH ENOSTAVNO SAMO PRIKLJUČITE (»trosek lm itopeliav* |e ed tl*500,00 SIT)!
p'îBiWa w^s^gajj^D^ goatči ^rw» TEueafe
IsŤ^GOj^
Svetovanje, prodajo, montažo in servis klimatskih in hladilnih napram Visnio vas 14/b, 3212 Vodnik
VEGRAD d.d. VELENJE je primeren in zanesljiv pogodbeni partner za vase invesiioijske
namene.
Za vas gradimo poslovne prostore, lokale, obrtne delavnice in stanovanja.
Danes izvajamo vse vrste dejavnosti pri gradnji objektov in velikih kompleksov s poudarkom na visokiii gradnjah, programske In Idejne zasnove, pfojektiran|e, svetovanje, gradbena in zaključna dela, graditve celotnih objektov In kompleksov, gradnjo s pretabriciranimi montažnimi sistemi Vemont, Velak, Dom 101, Dom 102, sanitarne kabine, inženiringin projekte'ključ v roke'.
Razvili smo sistem trženja doma in v tujini in kakovostposlovnih storitev s ciljem ustreči naročniku. Trajno smousmerjeninaceloten slovenski trgs60%2mogljivosti inna2unaniitrgs40%zmogl|lvostj, Našnačin dela, kakovostna in urejena dokJTientacija ter K^ovost izvedenih del, so nam omogočili, da smo pridobili certifikat iSO 9001 za celoten poslovni sistem, Vlanskem letu smo razvIlitudimontažnoEVROHíŠO iz lesa.
ŠE VEDNO OBLJUBLJAMO TRADICIJO, KJ ZAGOTAVLJA KVALITETO IN PRESTIŽ. KI OBLJUBLJA VEĆt POKLIČITE NAS na telefonsko številko 586 97 66 In skupaj bomo poiskali najugodnejšo rešitevS
REMOPLAST d.o.o.
Samostanska ulica 3 - 2360 Radlje ob Dravi Tel.: (0602) 780-444, 780-443 - Fax: (0602) 71-750 Žiro račun: 51860-601-111388
PROIZVODNJA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA
v NOVO TISOČLETJE Z NOVIM OKNOM
REMOPLAST
S tem sloganom v podjetju REMOPLAST vstopamo v leto 2000.
Sledimo evropskim trenciom čim boljše toplotno in zvočno izolativnim materialom v gradbeništvu, zato smo triprekolne PVC profile 2 vgradno debelino 66 mm zamenjali s pelprekalnimi z vgradno debelino 70 mm ter 2 izolativno vrednostjo K« 1,2 W/(in2.K).
Obia so tesnjena z dvema ali po potrebi tremi trajnoe-lastiónimj tesnili in zastekljena s termoizolacijskim steklom 4-16-4 izolacijske vrednosti K= 1.1 W/(m2.K}. Svojim ki^Dcem torej v letu 200D le niidimo povsem novo okno REMOPLAST COn-TOUR 7 novega modernega videza in največje toplotne in zvočne izokitiviioslL Poleg naáe standardne ponudbe PVC oken, vhodnih vrat, rolet, poiken in žaluzij pav letu 2000 nudimo tudi PVC okna z zunanje strani obložena z aluminijem. Ob svojih izdelkih pa podjetje REMOPLAST svojim kupcem nudi ludi svetovanje in izmere na terenu, prevoz izdelkov do gradbišča in vgradnjo, de-montažo starih in vgradnjo novih ok^.