*yfW Posamezne številke* Navadne Din ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* uhaja »aah nedelje is pravnikov, ob IS. ■ ■ i dne t A PBSliiTfiflHiSjiKa v'"S&SSvtnbV Bggggjj Posamezne Itevflke« Navadne Din ls—^ ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m ubaj* f \ ________ bon«, Jurčičevo «L H. < I, and. ■trop j e. Telefon intonarfc. Št. 27flw UPRAVA aa oahija o Jakčevi Tole. Na eaiočUa brca duri* aa « ~• EaltoplJ aa aa vračajo. a Leto: IV. Maribor, nedelja 18. novembra 1923. Številka; 262. Vlada in razvoj naše industrije. Vladno riasilje nad razvojem našega go spodarstva. —* Koncentracija industrije X Srbiji in Bosni, — .Gospod Savič. Maribor, 16. novembra. (Konec). n. « Samo od sebe nastaja tedaj vprašanje, kaki nagibi so vodili ministrstvo trgovine, da hoče odločevati o ustanavljanju novih industrijskih podjetij? Prihajajo nam razne misli. Industrija — v kolikor je pri nas sproh razvita — obstoji pretežno v prečanskih krajih. Vsa naša večja industr. podjetja in znaten del srednjih in manj-• šili, so koncentrirana v krajih bivše 1 monarhije. Nekatera so obstojala že za 1 časa Avstrije, dočimi so druga osnovana oziroma razširjena na današnjo višino 1 šele po prevratu. Za koncentracijo in-, dustrije v prečanskih krajih govore ve-\ činoma ekonomski razlogi. V prvi vrsti je koncentracija kapitala v zapadnih delih paše države najbolj razvita, a koncentracija kapitala je pogoj vsakemu industrijskemu razvoju. Drugič: delavska > moč se v zapadnih dolih naše države za sedaj bolj prilagojuje industrijske 1 mn delu nego po ostalih, pretežno agrar-, nih krajih. Motorna moč, bodisi v velikih irt bogatih premogovnikih, bodisi v ‘ električni energiji, je na zapadu bolj dostopna nego na vzhodu. Prometna pota !in zveze z inozemstvom so v prečanskih krajih bolj razvito nego v Srbiji in! v Črni gori. Vsi ti ekonomski elementi so jnnogo pripomogli, da se je industrija razvila V prečanskih krajih. Irt ker je bilo v teh krajih ustanavljanje industrijskih podjetij (na Hrvatskemi in’ v, Sloveniji do zadnjega časa tudi delniških družb) docela prosto, je jasno, da se je industrija morala pretežno razviti v krajih, ki se je v njih faktično razvila. Izgleda pa, da razvoj industrije v prečanskih krajih nekomu ni po volji. Dovolj je prelistati debele knjige in kupo člankov odločilnega načelnika v ministrstvu trgovine in industrije, g. Saviča, pa bomo jasno videli, da je tak razvoj na pajmerodajnejšem mestu u-iprav tm v očesu. Samo tako Bi lahko razložimo tiste čudne predloge, po katerih naj bi so 'skoraj vsa naša industrija koncentrirala v Srbiji in vf Bosni. Da bi bita stvar manj »očigledna«, so predlogi zaviti v obliko »narodne obrambe«; govori ee in' sicer docela odkrito, da so ,vBi drugi kraji razen Srbije in' Bosne v »lučaju vojne izloženi napadom! sovražnika —i. zunanjega in notranjega — zbog česar je treba vso industrijo, ki služi narodni obrambi, prestaviti na varnejše mesto. Ali pa so dani tudi ostali pogoji za tako namestitev, tega seveda nihče ne pove. Pojem! »industrije narodne o-brane« je tako širok, da lahko obsega sploh vso industrijo začevši pri železu pa tja do industrijo špirita. Toda n« knjige in članke g. načelnika Saviča se ni nihče resno oziral, temveč se še vedno snujejo industrijska podjetja pretežno v prečanskih krajih. Zato je bilo treba poseči po drugih merah, da bi »e našemu industrijskemu razvoju določila druga smer, kakor »o jo odredili ekonomiski pogoji sami. Kajti ne smemo pozabiti, da bizarne ideje g. načelnika ministrstva trgovine in’ industrije niso le njegove. One postajajo polagoma splošna zahteva 'cele pokrajine. Neurejene politične razmere, razgovori o razhodu in »amputacijah« so privedli tako daleč, da nekateri sloji ne smratrajo naše države niti za ekonomsko celoto. Tu je treba tedaj iskati glavni motiv, ki je uplival, da je dobil finančni zakon tako čudno odredbo, s katero se namerava zadržati osnovanje novih industrijskih podjetij v prečanskih krajih, forsirati pa iridustrijalizacijo Bosne in Srbije. Zlasti se računa s tujim kapitalom, ki se bo placiral izključno v Bosni in v Srbiji, če so mu onemogoči etabliranje v prečanskih krajih. Z domačimi kapitalisti je težko računati, ker neradi preidejo okvir svojega delokroga če se na pr. nekomu v Sloveniji ne bi dovolilo, da bi si tam osnoval tovarno mila, bi bil rajši opustil svojo namero, nego da bi bil gradil tovarno v Srbiji ali v Bosni. Vlada skuša baš z ozirom na inozemsko kapitaliste upeljati odredbo, ki zelo tan-gira tudi vse domače privrednike. § 123 finančnega zakona je nedvomno v nasprotju s samo ustavo. Ustava namreč predpisuje polno ekonomsko svobodo za vsakogar; kje pa je ta svoboda, če je treba za vsako opekarno in žago dovoljenja ministrstva trgovine in industrije? Ministrstvo lahko dovoljenje brez obrazloženi a in pravice do priziva odkloni ali pa prošnje sploh ne reši. Če bo tedaj ta paragraf sprejet — o čemur spričo dosedanje parlamentarne prakse ni treba dvomiti — bo to pomenilo, da se uvaja v našo upravo šo večji birokratizem in da so delajo našemu industrijskemu razvoju1 še večje zapreke. Kajti le ob‘ popolni svobodi gospodarskega gibanja se lahko ekonomske sile kar najbolj in kar najsilneje razvijejo. — Vsa sreča je še V tem, da naših naredb in u-redb ni treba jemati ravno dobesedno, in da naše oblasti, pa tudi naša ministrstva, niso. ravno nepremagljive trdnjave. V današnjih1 razmerah je Mogoče za izVestne materijalno žrtve doseči prav vse, tudi to, kar je proti zakonu. Da, prav posebno to, kar je proti zakonu. Temu pravimo z navadno besedo: korupcija. Najboljši primer smo imeli z železniškimi vagoni: čim bolj je pri- manjkovalo vagonov, tem večja je bila korupcija, da se je prišlo do vagonov; dočimi pri zadostnem številu vagonov ne bo nikomur treba podkupovati. Zato je mogoče s pomočjo korupcijo izigrati tendence, ki eo privedle k § 123. finančnega zakona: ena ali druga intervencija, plačilo v, ta ali oni fond, in koncesija se bo dobila, četudi se bo podjetje zgradilo onstran Save in' Donave. S tem bo tudi prečanskim krajem omogočeno, da nadaljujejo svoj industrijski razvoj. Vprašanje korupcije je po svojem bi-»tvu stvar kalkulacije, čisto trgovske kalkulacije, ine več ne manje; zlo bi ha-stopilo šele tedaj, če poleg sedanjih in bodočih zakonov in spričo mentaliteta onih, ki so poklicani te zakone izvajati, ne bi imeli v korupciji sigurnega ventila! Žalostno, toda resnično! Javne kulturne naprave v Mariboru. MESTNI MUZEJ, Cankarjeva nllea, odprt vsako hedeljo od 10.—12. nre. *~ Vstopuiua 1 dinar. . ' \ LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni dom I. nadstropje, odprta oh Hedeljaff od MIO—Mil. nre is oh četrtkih’ od 18— M 20. ure, mladinski oddelek ob sobotah od nrja, Rapallska pogodba uničena? | Italija anektira Reko, Jugoslavija dobi svobodno cono. Trst, 1?. oktobra. (Izv.) Današnji lija anektirala Reko, Jugoslavija pa do* »Piccolo della Sera« prinaša z debelimi bi zato svobodno cono v roški luki, slična črkami tiskano poročilo, da je med Itali- oni v Solunu. (Vest iz Beograda še ni! jo iri Jugoslavijo dosežen sporazum gle- potrjena in jo je treba sprejeti z vsore-de Reke. Glasom tega sporazuma bo Ita- zervo. Op. ur.) V Italija triumfira. Italijanska Reka — brez jugoslovenske konkurence. Al • Rim, 17. novembra. (Izv.) Tukajšnji listi prinašajo sporočila iz Budimpešte, glasom katerih so prispeli v Budimpešto zastopniki reških gospodarskih krogov, ki so bili prisrčno sprejeti. Italijanski listi citirajo pri tem tudi pisavo madžarskih listov o reškem vprašanju. Tako piše med drugimi »Pester Lloyd«, da se reški gospodarski krogi lahko v polni meri zanašajo na Madžarsko, ki bo z vsemogočimi tarifnimi in ekonomskimi olajšavami povspeševala trgovski promet z Reko, kar italijanski listi navdušeno pozdravljajo. Z še večjim zadovoljstvom pa beležijo italijanski listi vest iz Beograda, da je vlada odbila načrt pol« kovnika Davisa zu železniške zvezo zBa« krom in za zgradbo bakarske luke, daat je oba načrta že odobrilo glavno železni* ško ravnateljstvo in ministrstvo za pro* met. Beograjska vlada je vedno odlagala! pogajanja in’ razgovore z Davisom1 ten} končno načrt brez nadaljnega odbila« Italijanski listi brez, komentarja prina« šajo informacije, da je beograjska vlada storila to na Intervencijo Italije iri da id Italija na ta način preprečila zgradbo! luko na severnem Jadranu, ki bi občutno konkurirala Italiji, zlasti pa Reki. Kaos v Nemčiji. "-''■■•v** vy***N A Pred komunističnim počeni. — Aretacije v Berlinu. — Tiskanje bankovcev; ustav* • Ueno. Berlin, 17. riovomlbra. (Izv.) V zad- bil kurir med Berlinom in Saksonsko 'ffj,! njih dneh so se v Berlinu razširilo vesti, Turinško, nad 500 dolarjev iri več tisoč da pripravljajo komunisti državni pučv francoskih frankov. vsej Nemčiji. Z ozirom na to jo bcrlin- Berlin, 17. encovembra. (Izv.) IiisttlJ sko redarstvo tekom1 včerajšnjega dne poročajo, da je tiskanje novih bankovce*?! podvzelo hišno preiskavo pri vseh zna- popolnoma ustavljeno. Papirnati deriai}' nih, uglednejših komunističnih vodite- se bo odslej izdajal na podlagi trgovski!} ijih. Pri tej priliki se je našlo mnogo menic. S tem je zaprt glavni vir inflacija; kompromitujočega gradiva. V komplot papirnega denarja. Ker je izdanih renf+i sta zapletena tudi komunistična poslan- nih mark že za 200 milijonov, je vlada ca Oberlairi in Geschke. Ponoči je bilo odredila začasno relacijo: 1 zlata marka! aretiranih mnogo komunističnih agita- = 300 milijard papirnatih mark ali! torjev, pri katerih so je našlo velike vso- milijard papirnatih mark =, 1 reritajK te denarja v tuji valuti. Pri nekem ko* pfenig, munistu, o katerem je ugotovljeno, da jo Protest uradništva iz Hn/atske. Beograd, 17. novembra. (Izv.) Danes je dospela semkaj deputacija urad* ništva iz Zagreba ped vodstvom! svetni« ka g. Ivana Galiča. Deputacija je tekom dopoldneva posetila finančnega ministra iri! predsednika narodne skupščine, katerima je predložila zahteve uradništva Plebiscit za republiko na Grškem. Se pred volitvami y parlament. Beograd, 17. novembra, (Izv.) Gta- oblika vladavine. Pristaši republike prik; somi vesti iz Aten so volitvo za 15 dni pravljajo za nedeljo po vseh krajih se* preložene. Vlada je končno pristala nato, like republikanske manifestacije. . ^ da se še pred volitvami izglasuje bodoča \ iz Slavonije in’ Hrvatske ter prot zoper načiri razvrstitve uradništva, ki1 jeti izvedeno tako, da je uredništvo na Ht* vatskem in v Slavoniji degradirano kaa} za 2 stopinji. Enako je z novimi plačami, ki bodo na Hrvatskemi faktično kakor pa dosedanje. f —O" PRED PODPISOM KONKORDATA. Beograd, 17. novembra. Danca dopoldne je posetil našega ministra zunanjih del papeški nuncij, monsignor Pel-legrinetti, ki je sporočil zunanjemu ministru, da bo konkordat, sklenjen med našo državo in .vatikanom, te dni podpisani. NEMŠKA STRANKA V OFOZICIJI. Novi Sad, 17. nov. (Izv.) Včeraj sc je vršila tukaj zaupna konferenca med nemško in ostalimi vojvodinskimi strankami. Sklepi konference se drže v strogi tajnosti. Vaš dopisnik je dobit od vodstva nemške stranke informacije, da nemška stranka pod nobenim pogojem ne bo več nadaljevala pogajanj z radikalci ter da preide v najostrejšo opozicijo ria-praan vladi. Povod za to spremembo jo oala odcepitev Žombolje od Tueoslavije Ptiključilev k Rumuniiaj BLEEROVO POSOJILO DEFINITIV-I NO PROPADLO. Jadranska železnica s© ne bo mogla ljj graditi. Beograd, 66. nov. »Preporod« paro« J ca: Vprašanje Bleerovega posojila je! končano. Bleerova grupa je izjavila, tv Li • 1 ?e aj, to ab bo toliko in toliko republik, k a- tnavadna sugestija razžaljenega himno-pojca Radiča. Naj nam g. dr. Buč dovoli, da si kljub Svoji »batinaškd« pameti ogledamo neko- žeri, temveč gre za to, ali bodo mase dovolj sposobne, da vzdrže demokratične režime, ali pa bodo vsled nesposobnosti svoj ih voditeljev pripravile tla hedemo- uu« ui:-■ . • vuuireijHT pripravne tla neuemo- HnV. r0 republike’?| 3'h kratičnim oblikam državnega življenia. toavaja bot dokaz, da zmaguje načelo de-j Take oblike so se že pojavile v Rusiji z imokracije ih ljudske suverenosti. J rdečo, v Italiji pa z belo barvo. Tam, Va ~e4,-1 em m1 'l,3' IDoy0,j •,'e.’ da kjer so ^ani realni pogoji za republiko, Jstarega častilca pikelhavbe in Viljemovih zasukanih brk opozorimo, da baš te jldni, ko g. dr. Buč govori o nemški repub-pki, pokukava čez holandske moje slav-®i Wilhelral (EL, čigar sin se že dobro po-[cuti im nemških tleh, ter da Nemčija »hoji resno pred obnovitvijo monarhije. Ne ustavne, parlamentarne monarhije, temveč on,e stare, kakršna je bila pred francosko revolucijo. Diktatorske, militaristične. ■ Avstr i ja bi bila danes samomorilca, če bd mislila na monarhijo, a dr. ;(Seipel jse doibro zaveda, da so v Avstriji Ob petletnici. (Nekaj mariborskih spominov.) se bo ta držala; kjer pa je demokracija prešibka ali nesposobna, tam bo neizprosno nastopila reakcija. Mi vemo, da je Velika Britanija zelo svobodoljubna in demokratična država — saj ji danes poje slavospeve sam hiperrepublikanec Radič a ta država ima na čelu kronano glavo. Vzgledna kmečka demokracija vlada na Danskem, Švedskem, v Holandiji “^ in vse te države so monarhije. Kje bi bila Hrvatska, če bi bil hrvatski kmet na tisti stopnji, kjer je na pr. danski. A hrvatski voditelji, ki so v avstro-ogrski monarhiji navduševali narod za ;{J? (Mnogo se piše ob petletnici naše o-Svioboditve in dobro je to, saj so spomini tnai one prve čase naše prostosti prekrasni in nudijo nam v, sedanjih težkih ča-ijsih moono oporo, nudijo nam upanje, da Jbo naša domovina vendar postala, kar Brno si predstavljali vsakokrat, ko so 'Pas pri besedi »Jugoslavija« polivale solze veselja, solze — nas stare vojake. . Bilo je sredi novembra leta 1918. V ;Častniški obednici nekdanjega domobr. pp. 26 v Mariboru se je pri večerji naenkrat izdala parola: »Danes ob 8. uri Msi .v Theresienhoi!« (Današnja Velika Kavarna.) Komaj je ura odbila osem, že Bo začele žvenketati ostroge in rožljati jsaabe po stopnicah iv kavarno — sablje svobodn,* jugoslovanskih častnikov. 0-oorožem so sedali za mize. Nemški go-^so začudeno pogledava^ in tihoma omajali, le par ph je ostalo menda iz povednosti. V naši sredini pa sta bila tudi dva srbska častnika, ki sta prišla iz Ujetništva to koja smo takoj Po prihodu M Maribor oborožili. Vsak pri svoji ka-Kj smo se mirno pogovarjali. Damska kapela, ki je igrala tedaj v tej kavarni, pa je kakor nalašč igrala točke, kojih niti čevljarski vajenci niso hoteli ni no-.Sejo več žvižgati. Ko pa je nekdo pri »Oj Suzani« ironično zaploskal, jo kapela spremenila nekoliko svoj program ter Pefo zajgrala .»ga §& je fod-. tiralo s kratkim aplavzom, nato pa smo vstali kot en mož vsi ter zapeli »Bože pravde«. Sedaj so zbežali še ostali Nemci, ker niso hoteli stati ob petju naše himne. Nato je vsak plačal in u-službenke so dobile mnogo .napitnine-Garderoberki pa je dal neki vojni kurat prav lep obolus s pripombo, naj si hitro omisli slovensko slovnico- K,o smo prišli na ulico, zaukaže nekdo naenkrat: »četverored!« in v trenutku je bilo pol stotnije častnikov v vrsti. Tako smo korakalli po mestu, prepevajoč naše nacijonalne pesmi. Pridemo do glavnega kolodvora, pa naravnost na peron. Postavimo se v dvored in že je stal eden izmed srbskih častnikov vrhu druge na drugo postavljene mize ter pre-lepljal s papirjem, gladeč ga z bajonetom, nemški napis »Marburg, Haupt-bahnhof«. Mi pa smo peli »Blagor mu«. Ko je bilo storjeno, smo zapeli odkritih glav »Lepa. naša domovina«. Nismo še dobro odpeli, že se čuje glas: »Železničarji štrajkajo«. Zakaj? Ker smo prelepili nemški napis. Kaj sedaj storiti? S fronte so se še valile čete proti domu in če bi morale peš skozi Slovenijo, opu-stošile bi jo. General Maister pa je bil baje odsoten iz Maribora. Tedaj pravi nadporočnik L.: »Ne pomaga druzega, moramo se takoj tu na mestu pogovoriti m zavzeti stališče!« Hitro dobi ključe od neke prazne čakalnice in vsi notri, zgražali smo se nad nesramnostjo nemških železničarjev in bili smo enodušni čfi todli fla .up snamemp, }car sn*Q nalepili Franca Jožefa, oznanjajo Sedaj ediuo-zveličavno republiko, zato, ker Radič zavida Masaryktu, da je postal iz profesorja — vladar. Ni Radič Masaryk in ni Hrvatska Češka, gospodi ne doktore! Vse to, kar »Slobodni dom« ir£ dragi listi podobne sorte pripovedujejo o republiki, je preračun j ena strankarska špekulacija, e katero hočejo maskirati popoln neuspeh abstinenčne politike, ki N je toliko škodovola pravim interesom hrvatskega naroda in ki je danes edina zaslomba srbijanskega režima v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pomilu« jemo hrvatskega kmeta, ki mu razni dr, Buči mečejo pesek v oči in Radiči obetajo od londonskih čajank jesenski ho-merule. če taki ljudje govore o republi-, kanstvu, se morajo istiniti republikanci bati za čistost svojih načel. Odločilen torek v Nemčiji. Stresemannova vlada v krizi. — Nemški nacionalci ifi Socialni demokrati. —• Dl* ktatura. — Povratek prestolonaslednika. — Tudi Viljem na obzorju? Torek, dne 20. tm. bo v današnji ne-] operacija izvršila v trenutku, ko je nem* nemiri, od notranjih in političn. bojev do ška država do najvišje mere oslabljena temeljev razmajani Nemčiji zelo važen1 in izčrpana. dan. Za torek je sklicana plenarna seja y času, ko Nemčijo tišči toliko pereči rž a vn ega zbora, ki so jo zahtevali so-! čih, takorekoč v meso se zajedajočih! cialni demokrati. Na tej seji bo dr. Stre- j vprašanj, ko jo drži za vtrat reparacijsko semann podal poročilo o zunanji in' no- j vprašanje, ki se ga ni mogla otresti niti tranji situaciji. Utegne se zgodti, da bo z največjim naporom svojih mišic: s pa-na seji odločena usoda njeogve vlade, i givno rezistenco v Porurju — v tem času Ljudska stranka, kateri pripada sedanji j pač ne bi bilo treba obnavljati vpraša-nemški kancler, je zahtevala od dr. Stre-: nja: ali monarhija ali republika!! Da pa semanna, da naj stopi v pogajanja z1 je ob najresnejši uri, ki jo preživlja po vsemi strankami, da se obnovi večinska; Bismarcku ujedinjena Nemčija, stopila koalicija. Ta zahteva pa pomeni nezaup-; v ospredje vrnitev Hohenzollercev, vla. nico kanclerju, kajti znano je, da so darske rodbine, ki je zapustila Nemčijo nemški nacionalci (za socialnimi demo- , med kletvami milijonov, — to je več kot krati druga najmočnejša parlamentarna • značilno. Iz tega sledi, da se nemški fca* stranka) odklonili vsako nadaljnjo poga- j rod ni naučil ničesar; tem manj jo prii janje z dr. Stresemannom. V vrstah | ča kovati, da bi vojna in pregnanstvo is« nemških nacionalcev so mnenja deljena: učilo dinastijo. Hohonzollorci imajo mo« zmernejša skupina je za parlamentarno delo in za vstop v ustavno vlado, stavijo pa pogoj, da morajo nemški nacionalisti dobiti odločilno besedo. V tem slučaju bi postal državni kancler dr. Heiuze, prejšnji državni komisar na Saksonskem. Druga skupina, ki si pridobiva vedno več moči in za katero tiče veliki indu-strijalci in junkerji, pa odklanja parlamentarno delo in išče močno osebnost, ki bi mogla prevzeti vodstvo desničarske diktature. Katera od obeh skupin bo močnejša, se utegne pokazati v torek. Socialni demokrati so se začeli baviti z mislijo, da bi kazalo razpustiti državni tabor, ako večinska koalicija ni več mogoča. Ker so socialni demokrati relativno najmočnejša stranka in bodo imeli velik vpliv na potek vladne krize, je njih stališče važnega pomena. Če res ne bo mogoče sestaviti delovne koalicijske vlade, — in političen nered je že tako močan, da najbrž ne bo moža, ki bi s svojo avtoriteto zedinil sprte in heterogene politične skupine za skupno reševanje najtežjih političnih nalog — tedaj je razpust državnega zbora več kot verjeten. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pri teh homatijah prihaja v poštev še en' činitelj: državni predsednik Ebert. Tudi njegovo stališče bo važnega pomena pri rešitvi sedanje krize. Vsekakor bi volitve samo poslabšale notranjo situacijo; ne smemo pozabiti, da bi se ta politična čno oporo v nemških nacionalcih, čljih deputacija je pričakovala prestolonaslednika v KonigswuaterhausetiiU pri Berlinu in mu ponudila vodstvo pacio« nalističnega gibanja. Nemško nacionalno stališče je kolikor toliko razumljivo, saj so nemški nacionalci bili največji vojni hujskači in so še danes moralno odgovorni za politiko dinastije in genera-litete. Nemški nacionalci se opajajo s idelogojl absolutizma in Bismarckov« »močne roke« ter uspešno varajo mase s trditvijo, da bo y Nemčiji le tedaj boljše, ko bo država močna, a močna je lahko le monarhija. Nenmijivo pa je, da so mogli glasovati za prestolonaslednikom povratek celo socialni demokrat j e! Vprašanje povratka Hohentsolleroev pa ni zgolj vprašanje Nemčije, temveč je v sedanji politični konstelaciji evropsko vprašanje. V širokem smislu se tiče tu* di svetovnega miru. Zategadelj je velikega pomena, kaj bodo storile antantne države glede bivanja prestolonaslednika v Nemčiji in kako bodo preprečila eventnelaii povratek Viljema IL Svetovni listi smhtrajo to vprašanje za akutno! in’ ga obravnavajo kat senzacijo, ki je docela zasenčila proslulo operetno revolucijo v MonOikoveon1. Ameriške Zedinjene države so se oglasile prve. Zdi se, da je njih ogrevanje za Nemčijo neozdravljivo. Iz Washingtona namreč proglašajo — destnteresemmeut. Francoski to ne prekličemo, kar smo storili. Vidim pa še danes dva, ki bi bila to storila to sta jo hotela popihati skozi virata. Ni pa še preteklo deset minut, kar se odprejo vrata in vstopi — general Maister. Okregal nas je. da zborujemo na lastno pest in mu delamo težave. Nato pa stopi nadporočnik L. pred generala, .vrže kapo z jugoslovansko kokardo na mizo ter reče: »Gospod general, ako zaukažete, da to, kar smo napravili, prekličemo to odstranimo, tu je moja kokarda to ustrelite me!« Še danes, dragi tovariš, sem ti hvaležen za te besede in ti bom hvalo pel do groba- Prepričan sem, da je tako mislil tudi naš general, vedoč, da bo izvršil svojo nalogo, če bo imel take .vojake - značaje. Razložil nam je, da obstoja pakt z Nemci, po katerem ostane’ vse pri starem dotlej, da se transporti ne izvrše. _ Nato je poklical vse one, ki še niso prisegli zvestobe domovini tudi formalno, v kot sobe ter jih na mestu ^ zaprisegel. Medtem pa pride nekdo javit, da so železničarji že sami odstranil nalepljeni papir in se zopet blešči: »Marburg, Hauptbahnhof«. Škrtajočih zob in z osveto v osramočenih dušah smo se razšli. Pet let je od tega in zdi se, da smo na vse to pozabili. Gade, ki so nas pikali, smo ^ začeli zopet rediti na svojih' prsih. Solzili smo se ob besedi Jugoslavija in danes se moramo zopet solziti.., s Žalostna nam majka! A’. M.! Narodno gledališče. EEPERTOIREi n Sobota1, 17. jiov, »Umetniška kri«, aS B. - Nedelja, 18. PoV. ob1 15 uti' »Zlatorog« izv. (Kuponi). Ob 20. uri »Ženitev«, iiy. (Kuponi). i Pondeljek, 19. Hov. Gpera: Ztatorog A. Pondeljefc, 19. nov. Drama: »George Dandin«, gostovanje v Ptuju. *—» j Nedeljski predata/v!. Da si morejo tudi oni, ki jim' ni dana možnost posečatl gledališča ob večernih urah in zlasti še okoličan! Maribora, ogledati glasbene predstave, se vprizori to nedeljo, popoldne ob 15. uri Parmova krasna operal »Zlatorog« za izv. ab. in kupone. To delo zaslužnega domačega skladatelja se je pred nekaj leti vpriizorilo v Zagrebu irj Ljubljani in’ sicer povsod z lepim uspehom, kateri pa tudi pri nas ni izostal« V opero, katera vsebina je itak povzeta' po krasni narodni pravljici o »Zlatorogu« je znal vplesti skladatelj nekaj prav lepih in' mičnih narodnih motivov, kot rU pr. godovanje matere Katre, kateri pride pet šolska mladež itd. itd. Poleg drugih! lepih mest vi operi, bo gotovo posebno u-gajalo zadnje dejanje, ki nas povede -v! skalnato kraljestvo »Zlatoroga«, kjer jo domovje belih žeh, vil ih škratov, ki ob -Ibaiaii sv#lphi. rajaj® ® tihem, skrivno* 51 a l* i b' o r, (liie !tS. novof&Kra 1923. _ «T ABO Ra. \ • SfraS S.f , M n-Miinginiii8Bftfigiirtf.il, in ...........:------------------- —....................................................................................- ...—1 da, se prouče razlogi za sanujmiorilstvOf krogi Ko za enako taktiko kot jo jo zavzela antanta napram Karlin Habsburgu. Belgija jo za francosko stališče, želi pa, da bi nastopile zavezniške državo enotno. Anglija še preccj cinca, vendar pa je videti, da no bi bila ravno navdušena za Hohenzollerjo V Berlinu. V slučaju, da bi Viljem res zapustil holandski azil in' se vrnil v Berlin, bi prišlo na dnevni red vprašanje: na kateri otok naj so pošlje oba Hohenzollerja, oziroma, ali naj se Viljema postavi pred Sodišče. Če pa bo medtem na krmilu n emško-nacionalna vlada, je gotovo, da Nemčija ne bo hotela Viljema izročiti. Treba bo tedaj uporabiti nasilne mere, ki bodo le poslabšale notranjo situacijo v tej nesrečni državi. Nikdar še ni bila Nemčija V tako težavnem položaju in nikoli niso stale pred njo tako komplicirane naloge. Ali bo imela dovolj mož, ki jili bodo mogli rešiti? ' I... , Politične vesti. * Zadnji trumf? Klerikalci so doslej v boju proti upravni razdelitvi Slovenije v dvoje oblasti naglašali vedno samo • svoje »principijelno« stališče, da slovenski »narod« mora dobiti avtonomijo v, »zedinjeni Sloveniji«. Sedaj je pa vlada 1 na, tem, da izvedo določbe zakona in u-' pravno razdelitev Slovenije. Ker vsi ! klerikalni avtonomistični argumenti ne drže več, so se kakor otroci zatekli k zadnjem trumfu, izkopali celo že od vSlov. Naroda« pokopano lajno o nemški nevarnosti za mariborsko oblast in1 akurat so nam jo servirali v petkovem »Slovencu«, povrh še garnirano z ocvirki o Schauerjevih shodih v Mariboru in po Dravski dolini, kjer da je baje baš z nemškega stališča zagovarjal delitev Slovenije. Žalostno je, če se tako mogočna stranka, kakor je SLS, ki ima absolutno večino v parlamentu in jo bo ' imela tudi v oblastni skupščini, zateka k tako klavemim! sredstvom za obrambo svojih zadnjih avtonomističnih pozicij, ki se že podirajo. Na drugi strani pa je zelo čudno, kako je 'naenkrat začutila potrebo nacijonalno obrambe stranka, o kateri je znano, da je v Mariboru žo 'pred letom dni, ko se je prvič govorilo o upravni razdelitvi Slovenije, imela pogajanja z »zmernimi« Nemci radi skupnega nastopa in1 so bili neobvezno že celo določeni kandidati. Ne uganjajte komedij, gospodje, če imate slabo vest! * Uspehi, sami uspehi! Zadnji čas 1 »Slovenec« in ostak) klerikalno časopisje sumljivo mrgoli samih »uspehov« klerikalnih poslancev. Samo pomislite: Že-bot je dosegel, da se ni črtala medicinska in teološka fakulteta iz proračuna, dasi vsak otrok ves, da je to 'bilo že dja- i no takrat, ko je bila v Beogradu deputa- ' fetnem1 kraljestvu. —1 Pri nedeljski popoldanski predstavi bo imelo občinstvo pri-1 liko poslušati todi odličnega pevca za-' grebške opera g. Zdenka Knittla, ki bo nastopil v vtk>gi »Janeza«. Opero bo to ’ pot dirigiral skladatelj sam. — V slu-[ čaju, da bo občinstvo v lepem številu .posietilo nedeljsko popoldansko predstavo, se bo skušalo urediti, da bo čim več popoldanskih glasbenih predstav. »Ženitev«. Zvečer pa se vprizori veJe-■Kabavna Gogoljeva komedija v, treh slikah »Ženitev«. Gogolj, ki je znan mari-j borskemu obči nstvu že po duhoviti ko-' mediji »Revizor«, nas bo v nedeljo zvečer igotovo tuldii st srvojo nesmrtno komedijo I »Ženitev« izredno zabaval. D oči m je po-i kazal Gogolj v »Revizorju« verno zrcalo /korupcije, hinavščine in' častihlepja, nam slika V »Ženitvi« naivno našemljene kandidate za ženitev, za katerimi se skriva pristno »gogoljska« satirična maska. — ^Ženitev« je stalno na repertoarju vseh {večjih in' manjših gledališč ter vzbuja i povsod: s svojo duhovito, Gogolju lastno komjiko, salve smeha. Občinstvo 6e je ■ pri premi jeri izvrstno zabavalo. Zato toplo priporočamo vsakomur, ki ise hoče iz srca nasmejati, da sl ogleda nedeljsko Iteedstavo »Ženitev«. B abonentom. Ker B abonenti niso frneli priliko videti v »Zlatoroga« g. Zd. Suiitbla, ki poje partijo »Janeza«, isi1 gg. ® abonent j e lahko ogledajo nedeljsko T>opoldans&jo »Zla&>rfiga. in lončar, Ptuj, Cankarjeva ul. .16; Frgšer Fausti n, posestnik, Kalše, okr. Maribor; Rotinan Janez pos* in župan, Sp. Gasteraj 8, okraj Maribor; Vrabl Al., trgovec, Križovci, okr. Ljutomer; Falež Franc, potf., Polana (Ranče), okr. Maribor; Fluclier Rupert, pos, Ceršak; Žol-gar Karol, pos., Devina (Šentovee), okr. Maribor; Senekovič Karl, pos. in' župan', Pernica, Sv. Marjeta ob Pesnici, okraj Maribor; Lingelj Drago, veleposestnik, Ruše; Vaupotič Franc, pas,, Ptuj, Vseh svetnikov ul. 9; Žunko Franc, posetnik, Vrtiče 40, okraj Maribor; Postrak Frane, posestnik, Budina 34 (Brstje) okr. Ptuj; čepe Anton, pos. Jelovec 28, okr. Maribor; Cizrl Franc, pos., Mezgovci 60, okr. Ptuj; Srver Alojz, pos., Sv. Lenart, okr. Maribor; Pogačnik Hinko, tovarnar, Ruše; Potrč Ivan, pos., Lormanje okr. Maribor; Cebo Silvester, pos., Dogoše olc. Maribor; Jagrič Frane, trg. Solnica oib Dravi; Sande Jakob, gost. in or. vpok., Malečniea 4 (Sv. Peter pri Mariboru); Bezjak Jakob, pos., Šturmovec 9 (Pobrežje) okraj Ptuj; Jurjaševič, pos. irt trg., Središče 2; Neuhold Konrad, pos. in hotelir, Sl. Bistrica 23; Štern Franc, pos. Planica (Loka), okr. Maribor; Smeh Iv., pos. in okr. tajnik, Slov. Bistrica; ligo Alojz, pos. in lesni trg., Ruta obč. Činžat; Babič Jožef, trg., Ljutomer; Arte-njak Frane, trg. in pos., Zg. Breg 22 pri Ptuju; Jurše Josip, pos. Smolnik okr. Maribor; Čep Franc, pos. in župan, Koprivnik 9, okr. Maribor; Zupanič Franc, pos., Slovenjaivas ok. Ptuj; Tomažič Ferdo, pos. in gost., Zg. Hoče 40, okr. Maribor; Pandič Srečko, pos. in kap. v p. Limbuš; Hauptman Jožef, pos., Dolič 39, okr. Ptuj. IL Dopolnilni porotniki: Hrastnik Josip, inštalater; GniuSek Alojz, trg.; Pečar .Josip, kovač; Kronvogel B., hiš. pos.; Glaser Julius, stavbeni mojster; Kokol Anton, žganjetoč; Smolej Iv. strojevodja v pok.; Kukovič Josip, hiš. pos.; Oset Miloš, trg., vsi v Mariboru. — Dobava živil za II. artiL podofic. šolo v Mariboru. Dne 26. novembra 1923 od 8. do 11. ure prepoldne v komandi II. Artilerijske podoficirske šole v Mariboru, Stritarjeva ulica 30 (kasarna Vojvode Putnika) se bo vršila potom direktne pogodlbe ddbava 20.000 kg krompirja, 10 tisoč kg fižola, 5 tisoč kg kislega zelja, 2 tisoč kg svinjske masti in 500 kg čebule, katore količine kupi ta komanda, Pozivajo se ponujalci, da odrejenega dne irt odrejeni čas prinesejo svoje ponudbe in pogoje. Pogoji so na ’ ogled vsaki delavni dan od 8. do 11. ure ■v komani TI. Artilerijske podoficirske šole v Mariboru. Nov bančni krah. Za »Balkansko banko« v Zagrebu in »Ujedinjeno banko« v Beogradu je prišla sedaj na vret o »Komisijona banka« v Beogradu, ki je pred 2 dnevi ustavila plačila. ' Ub t edmetniški ved ja. Pri Nikšiču V„<"!rn* eori so orožniki izsledili skrivališče odmetnikov, ki so bili pod vodstvom bivšega učtielja Ni kš e vi 6 a. Zasledovali so jih in v boju je bil Nikšcvič ubit. Pri zasledovanju1 je bilo 5 slov. orožnikov, ki so se zelo odlikovali. Odmevi solunskega procesa. Polkovnik Gojkovič, ki je bil že svoj čas obtožen? radi soudeležbo v solunski aferi, a se jo šele nedavno prostovoljno vrnil v; domovino, je stal 15. tm. pred vrhovnim vojaškim' sodiščem. Obsojen' je bil na deset let težke ječo, ker je bil član’ organizacije »Ujedinjenjo ili smrt«. .V vseh drugih točkah je bil oproščen. Samomori v češkoslovaški vojski se glasom; statistike vojnega ministrstva zadnji čas zelo množe. Od okt. 1921 do sept. 1922 je zabeleženih 106 samomorov, old okt. 1922 do okt. 1923 pa zopet 91. V parlamentarni komisiji za vojne zadeve je napravila Statistika zelo mučen! utis v armadi. — Tudi atentator ria Vorovskega o* proščen. Iz Lausanne poročajo, da jel razprava proti atentatorju na ruskegal delegata Vorovskega, Conradiju irt protii njegovemu pomagaču Poluninu koltčalat z oprostitvijo. > — Ameriško zračno brodovje potuj« krog sveta. Poveljnik ameriškega zrač* nega brodovja je izjavil novinarjem', dal bo del brodovja prihodnjo pomlad potot val krog sveta. Potovanje bo pričelo nar atlantski ameriški obali preko ameriške« ga kontinenta do Alaske, od tod preko Bohri ngovo ožine, ob iztočni obali Azi* je, preko Indije, Perzije v Evropo, od-tod v Skandinavijo in Gronlandijo, odi koder ibo krenilo zopet proti jugu na Svoje izhodišče. Letala bodo zgrajena tako, da bodo lahko preletela 2000 milj brea pristanka na zemljo. Dopisi. Kamnica pri Maribora. Tukaj&jai prireditev na Martinovo je, kakor sad-ji j a leta že običajno, zopet končala s prart tepom, kar so gostje iz Maribora oprav#« čeno ostro kritizirali. Ker pa taki pojavi spravijo vso občino v slabo luč, vsied česar trpi naša vas na ugledu posebna! na zunaj, smatramo za potrebno, da pen damo sliko o dejanskem! stanju. Pri vsaki prireditvi je neobhodna potreba, da sO predvsem navzoči ljudje, kateri so z ozirom na svojo inteligenco in praviinrt družabno postopanje v stanu nuditi leip vizgled in pozornost širši družbi, katera! slednja pa sama ob sebi sledi prvimi, dM tako prireditev — bodisi še tako obšinta — poteka mirno in dostojno, kar bi bifai zlasti za kmečko in delavske sloje, kafce^ ri so dobrih družabnih stikov prepotreb* ni, pač najbolj koristno. Po vaseh zanmfri majo slična rcprezentacijska mesta predvsem »dobri« župani, učiteljstvo in dsro-ga inteligenca. — Toda mi dobrega župa« na nimamo, — imamo namreč le nemško* mislečega občinskega predstojnika v obm bi branjarja Adolfa Wogrintza, kateri! gospodari tu prav po vzgledu prejšnjili županov ala Hofbauer itd. ter zapostavlja revnejše sloje naše občine, kjer Id more. — Doka® temu je slučaj Roibie, —• koja revna delavska družina se -niahjijHt s pohištvom že 5. mesec dobesedno niaf cesti, — slučaj sirom aka invalida Verlbofv!« šek, katere je s pomočjo zlorabe občin* skega pečata omogočil zarubljen je njen govega zadnjega imetja; nadaljni dokazi so tudi spisi pri sodišču proti raznim1 ia* ključno le revnejšim slojem!, katerimi ~yet Vogrinetz kot branjar dajal (posebno ta** di ob volitvah) svoje blago na up, poznien je pa te dolgove iartirjal tožbendmi afi r»r bežnim potom', ker isti z ozirom na težaatf« ne časovne razmere dolga niso mogli po* ravnati, kadar jo bilo Wogrintzu vSežj Razumljivo je, da si je Wogrintz na) taid, način nakopal obilo sovraštva od stranfii vsega našega občinstva in ravno ta naM šim' otbčinarjem neljuba oseba se-vSiljoael v razne prireditve^ kjer se baha, češ, dat je on župan, da je za siromake itrL, fcaffee* x-o izzivanje seveda zbuja med obč&nk stvom z ozirom na gori navedene okohSok sti popolnoma opravičeno skrajno ogots čen je, kar konečno daje jx>vod k pretepu,; Wcgrinetz je kot občinski predstojnik radi tega že v prvem letu »županovanja* doživel britke izkušnje steni; da so ga dat Silvestrovi prireditvi postavili na cetsho, lansko loto na pustnem večera se jd oi{ 2. uri ponoči, ko je policijska ura že davno potekla, s trobentami alarmiralo US pretepu — in slišalo so je praviti, da so je to zgodilo na »višje« povelje, •— feedacf na Martinovo pa tudi ni veliko manjkalo, da bi bil ponovno postavljen gtal cesto, Samo oib sebi razumljivo je, da Sel prireditev pod vodstvom1 takih oseb) predvsem1 izogiblje učiteljstvo in Idrmgal inteligenca, ker jim’ take prireditve toM kakor niso vabljive in' tudi ne zadostno! varne. Občinski predstojnik Adolf Wo-< grinetz se nam zdi kakor otrok, ki ibf rad igral soldate, sami seveda predstavljal komandirja, nima pa zato potrebne po stave in tudi ne sposobnosti. — Kratko* rečeno, ogorčenje našega poštenega občinstva proti n omškon aci jonalnemu otn činskemu predstojniku Adolfu Wogrint tzu nam je ponoven dokaz, da bo pril prihodnjih1 občinskih volitvah pgair, gon lak: namestniki: dv. sv. Josip Foif, v. d. & S. Josip Sterger, v. d. s. i. Fran Pose-) d, s, tsfirtSnC' aBiTBIKi vr XB s s« 'ir¥?nrtf?,we isrs3v6mwr ©s® Mariborske vesti. Marib*r, 17. novembra 1923. inf Imenovani je. Komzmtor i j aln im sve-»tovaJmmi je imenovan1 bogoslovni profesor, predsednik Zgodovinskega društva 10 Mariboru, g. dr. Fr. Kovačič. in Slava 45. pešadijakega puka v Ma-fciboru se ibo slavila dne 21. nov. 1923 v ppomin na dan, ko je L 1918 bila usoda Maribora rešena v korist naše države. Bogosluženje in Sečenje slavskega kolača ob 10. uri v kasarni Kralja Aleksandra I. Popoldne ob 15. uri vojničko veselje istotam. m Proslavo praznika Ujedinjenja jpriredi narodno žel. glasb, društvo »Dra-tva* v soboto dne 1. decembra tL v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu ibodo koncertne, pevske in godbene točke, potem ples. Natančen spored se bode &e objavil. Opozarjamo narodno občinstvo na to prireditev ob priliki državn. praznika, katere čisti dobiček je pame-Ipijen za nabavo harfe. to Na policijski konferenci v Zagrebu -{Je zastopal naš policijski komisarijat g. tnodsvetnik Kerševan. Konference so se (udeležili zastopniki policijskih oblasti iz vseh pokrajin. Razpravljalo se je o reorganizaciji varnostne službe in zlasti -indi o policijski službi ob meji, pred-■Ivaeto v Mariboru, kjer je treba službo (modernizirati in! spraviti v »klad z mednarodno varnostno službo. Storjenih je 'fcilo tozadevno več sklepov, ki se bodo kratkem izvedli. 1 to »Jadran«, društvo Primorcev, je dobilo na razpolago od ge. Franje Jež, trestavraterke v restavraciji »Kosovo« •ma Grajskem trgu št. 1 na razpolago malo dvorano v I. nadstopju. Društvo, ka-•'ffcerenra je s temi mnogo pomagano, se ge. 'Jež najlepše zahvaljuje ter poživlja svo-•3* članstvo, da upošteva pred vsemi re--j»ta(vxacijo »Kosovo«. m' »Jadran«, društvo Primorcev, priredi za svoje člane v soboto dne 24. trn. ■tv svojem lokalu, Grajski trg 1,1. nad str., restavracija »Kosovo«, prijateljski sesta-toek pri čaši čaja. m Novi podpornik] »Ljudske knjižnice*. Vsled vedno večjega navala v knjižnici je vodstvo nakupilo zadnje dni več *to novih knjig, tako da je zopet zmanj-itkalo stolic. Tu so zopet obrtniki hvale-fvredno priskočili na pomoč. Pohištvena 'tvrdka Klančnik in Kompara je darovala čisto nove predale za knjige, krojač (Vezjak, konfekcija v Vetrinjski ulici, je -Ipapravil zaveso, in ključavničar Babič .{v Tattenbachovi ulici železni drog na .omare. — Davčni nadupravitelj Otmar .Meglič pa je daroval lepo zbirko sloven-«kib knjig. Srčna hvala! Prosimo na-, daljne podpore! — Vodstvo. ^ m »Grajska klet«. V soboto 17. Hov, Koncert nar. žel. gL društva »Drava«. ."{Začetek ob pol 20. uri. Jetrne in krvave klobase. — V nedeljo 18. novembra do-/ipoldanski ob pol 1L uri, večerni ob pol , 00. uri. i’ tol Štrekljeve narodne pesmi, elegant-SK> vezane z zlatimi napisi v 3 knjigah zamenja za druge leposlovne knjige Ljud. knjižnica, ker ima duplikat odvison. Kupi pa knjižnica po najvišjih cenah posamezne zvezke »Zvona«, »Slovana« iii (►Doto in sveta« za kompletiranje Svojih Jjepopolnih letnikov. Ponudbe sprejema knjižnica v Narodnem domu in iz prijaznosti tudi uredništvo »Tabora'<. 1 m Za mariborski muzej in za muzeiisko društvo pa ni bilo mogoče doseči nobene (podpore, — tako klaverno poroča »Slo-Irenec« od 16. tm., ki je sicer na vseh »trameh poln samih1 uspehov klerikalnih poslancev. Pa kaj to, saj je Zebot »re-liSl« ljubljansko univerzo in' postane gotovo njeni častni doktor! (Za umetnost V pretepanju ali pljuvanju n Vprašanje (vajenca.) rol Nedoslednost pri dodeljevanju družabnikov trafikam v Mariboru. Prejeli Brno 'm trafikantskih krogov: V zadnjem Času so bila različnim trafikam dodeljeni Jdražabniki (invalidi, vdove). Ne bi imeli mSo proti temu, če ba ee te dodelitve do-Sledno izvajate; odločno pa morajo prizadeti protestirati, da se je sicer dodelilo družabnike takim trafikantom, ki niso »tajboljše situirani in' ki imajo skrbeti za onega ali več otrok, noko mariborsko trafikanti ti j o pa se namerava tega o-Rrofititi, ako^avso nima, za nikogar skj- Beti iri Je Jijena trafika ena najboljših v ■Mariboru. Cela stvar postane jasna temu, ki pozna razmere pri invalid, društvu v Mariboru. Dotično trafikantko ščiti baje sedaj odličen funkcij on ar v tem' društvu, ki se je sam vozil intervenirat v Ljubljano in se ga je videlo v nedeljo po občnem zboru pozno v noč v družbi dotične trafikantke in ljubljanskega delegata. Pri tem je značilno, da se ščiti razkošno živečo damo proti vdovi carinika, ki je bil radi bolezni kratkoma-lo brez penzije vržen iia cesto in ki je enostavno izročena usodi, da pogine gladu. Tako izgleda socijalno delovanje, kadar gre za osebne interese. Da v mariborski invalidski organizaciji nekaj ni v redu, kaže dejstvo, da je na nedeljskem občnem zboru 8 odbornikov v znak protesta odložilo svoja mesta. O priliki bomo govorili še jasneje! to Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, le pe zračne sobe za klube in1 obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. to Snaga je pol življenja, pravi — če se ne motimo — že star pregovor. Tega pa očividno ne poznajo, kakor se nam poroča, v poslopju okr. glavarstva Vsaka kmečka hiša izvrši ob Veliki noči in ob Božiču temeljito snaženje, v uradih tega poslopja pa leže prahovi že nad leto dni in se množijo v njih bacili tuberkuloze, ki nam pobira uradništvo. Ni kreditov, pravijo. Zakaj pa imajo kredite na sodišču? In ali ne bi mogli kaznjenci pod primernim nadzorstvom izvršiti od časa do časa čiščenja tudi v tem poslopju?! m Koncert Podmladka Rdečega križa. Podmladek Rdečega križa priredi v proslavo 1. deceanlbra (državni praznik) tega dne ob 15. uri (3. uri) popoldne koncert mariborskih meščanskih šol z izredno bogatim vsporedom v Gdtzovi dvorani. Z ozirom na namen in lepi vspored tega koncerta vabi Podmladek občinstvo že danes, da se ga udeleži v obilni meri. m Mariborsko gasilno društvo si je nabavilo zopet novo brizgalnieo, namenjeno predvsem za pomoč okoliških ob čin, ki si pri današnji draginji same ne morejo nabaviti potrebnega novega in modernega gasilnega orodja. Mariborsko gasilno društvo je že neštetokrat prihitelo na pomoč bližnjim in oddaljenejšim občinam in je bilo s svojo moderno opremo vedno najsigurnejša pomoč pri požarih. Zato tudi upravičeno pričakuje, da bodo zlasti okoliške občine in posestniki ter velepodjetja prispevala s pri memimi zneski v evrho kritja dolga, ki si ga je nakopalo društvo z nabavo nove brizgalne. m Kavarna Frankopan. Od danes naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno. m Klub jugoslc.v. rez. častnikov v Mariboru vabi svoje člane in prijatelje na sestanek v četrtek dne 52. novembra tl ob 30. uri zvečer v Narodnemu domu. Med drugim bo tedaj tov. dr. Pivko predaval o »Pevou iz Kastrata«, M tvori nekak odlomek iz vojnega romana. Odbor prosi svoje člane, da poravnajo ob tej priliki zaostalo članarino in vabi še ne včlanjene tovariše, da pristopijo. Letna članarina znaša malenkostni znesek 6 Din. Opozarjamo že danes na svečani koncert, ki ga priredi »Oficirski dom« v prvi polovici decembra tl. »Oficirski dom« je sklenil na svoji odborovi seji dne 14. tm., da dostavi vabila za ta koncert samo o-nim rez. častnikom, ki so člani »Kluba«. Tovariši naj blagovolijo upoštevati ta blagohotni sklep in' naj pokažejo smisla za namen’ svoje organizacije a tem, da se v obilnem številu udeležijo prihodnjega sestanka. — Predsednik prosi tovariše odbornike, da se sestanejo v četrtek, dne 22. tm. že ob pol 18. uri k odborovi seji. to Ljudska univerza. V pondeljek dne 19. novembra predava gosp. dr. Makso Snu d eri o svojih vtisih iz Albanije. — Predavatelj je prepotoval to zanimivo deželo in' se seznanil z razmerami in običaji albanskega ljudstva. Njegovo predavanje bo tedaj zelo zanimivo. Začetek točno obpol 20. (¥,&.) uri. Prostor: mala kazinska dvorana. Vstop prost. to Razpisano mesto pri mestnem elek-Razpisuje se mesto tričnem podjetju. bilancist) pri 'tu k'. mest nem' elektriškem podjetju. Tozadevno opremljene prošnje z navedbo plače je vložiti najkasneje do 26. novembra tL pri mestnem magistratu mariborskem'. m Tamburaškj odsek glasbenega dru štva »Drava« priredi v soboto dne 17. novembra v Sokolskem domu Studenci pri Mariboru zabavni večer združen' s plesom. Začetek ob 20. (8.) uri. K obilni udeležbi vabi odbor. m Pod osebnim vodstvom skladatelja Viktorja Parme se igra »Zlatorog« v nedeljo 18. tm. ob 15. uri, na kar posebno opozarjamo cenj. občinstvo. m Renegatska predrznost. Prejeli smo: Večkrat smo že povdarjali, da v zadnjem času našim renegatom, kaj raste greben'. Da smo v tem oziru imeli prav, nam dokazuje sledeči slučaj: Sedi v soboto večer v kavarni »Rotovž« mirno neka družba, med njo ugledni narodni obrtnik. Naenkrat prih ruj e nad njega klobučar Johan' B., ter ga začne psovati zaradi njegove napisne table; končno mu grozi, da ga bodo v slučaju event. pre obrata že znali najti. Ker sc je ta naduti gospod še povrh skrajno surovo obnašal, bode imelo zadnjo besedo sodišče. O poteku bodemo svoj čas poročali. m Društvo hišnih posestnikov za Ma ribor in okolico nam piše, da smejo davkoplačevalci, katerim ne bi bilo mogoče naenkrat predpisane davke vplačati, prositi, da se njim dovoli vplačilo v obrokih. Tozadevna pojasnila pri tajništvu društva, Gregorčičeva ulica 8. to Liter vina stane več, kakor Planinski koledar za leto 1924. ki zaključi kot deveti letnik svoje nadaljnje izhajanje, Povpraševanja in zanimanja za koledar je letos mnogo (so sicer tudi taki, ki so ga vrnili), zato bo kmalu razprodan. Ker se ne prodaja po knjigarnah naj ga vsakdo, kdor ima zanimanje za njega nemudoma naroči pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 9. m Promenadni koncert v parku. Jutri ob V>\\. uri se vrši v parku koncert s sledečim sporedom: L Varčar, Ri vi j era Koračnica. 2. Schubert-Berte, Valček iz »Tri mladenke«. 3. Suppe. Lahka konjenica. Ouvertura. 4. Puccini, Fantazija iz »Madame Butterfly«, 5. Bajič, Djavolan 6. Dvorak, Humoreska 7. Majcen, Slovanski svet. Potpouri. 8. JakL Vrnitev rezervistov. Koračnica. m Moderni brivski salon Fran Novak. Maribor, Aleksandrova cesta št. 22. m Usmiljenim srcem! Na rokah in nogah pohabljeni Josip Supanc se tem potom ponovno obrača do usmiljenih src s prošnjo, da bi mu kdo pripomogel do strehe, ker mora v sedanjem hladnem vremenu še vedno prenočevati na prostem v parku. Hrano si sproti izprosi, prenočišča pa ne more nikjer dobiti. Prosilec je brez starišev in sorodnikov ter za vsako delo nesposoben'. Oni, ki bi mu bili voljni pomagati, naj javijo svoj pa-slov našemu uredništvu. to Zdravniško nedeljsko službo Ima zdravnik dr. Ludovik Novak, Razlago va ulica. t m Lekarniško očno službo ima pri' hodnji teden (18.—25.) lekarna pri Sv. Magdaleni (Mg. Savost), Kralja Petra trg. % m Umrli v Mariboru. Dne 11. novem.: Mirko Plaveč, 4 mesece, Košak 130; 18, nov.: Alojzij Kern, 57 let, klavniški ravnatelj, Ob brodu 1; 14. nov.: Marija Lombar, 22 let, zasebnica Malgajeva ulica 5; 16. novembra: Ana Zupanc, 85 let, za sebnica, Koserjeva ulica 7. m Požar v tovarni plutovinast,ih izdelkov ha Tržaški cesti. Na naše včerajšnjo poročilo smo sprejeli pojasnilo, da se ni vnela sušilnica za sušenje plutovine, temveč saje v dimniku, ki vodi od kotla za parjenje. Ta prostor je popolnoma zaprt in obokan in bi se ogenj, če tudi bi bil nastal, sploh ne mogel razširiti. Zato ni bilo nikake nevarnosti niti za tovarno 6amo, tem manje za kako drugo poslopje, najmanje pa za javno bolnico, ki je zelo oddaljena. Ogenj pod kotlom za parjenje se po končanem delu vedno pogasi, plutovdna pa se sploh ne more vneti, ker je nasičena s paro in popolnoma mokra. m\ Nesreča pri delu. Danes ponoči je zašel premikač Miha Stupan pri premikanju na tezenskem kolodvoru med dva vagona, ki sta mu zmečkala desno roko S8d laktom, Dobji je .tudi |e djug©- lažje inf težje poškodbe. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico. m' Kaj vse kradejo. Dandanes gotovo tli ničesar več varnega pred tatovi. Od cvetličnih loncev pa do opeke na strehi, vse je dobrodošel plen. Pred par dnevi je bila s hiše v Koroščevi ulici 13 u-kradena mala medena ploščica z dvema gumboma za hišni zvonec. Lastniku je 8 tem povzročena škoda 200 K, poleg tega pa v Mariboru niti ne more dobiti nove enake velike ploščice z 2 gumboma, ki bi! odgovarjala ukradeni. Obstoja sum, da je izvršil tatvino kak »strokovnjak«, ki si hoče sam napraviti hišni zvonec. m Opozarjamo na današnji oglas tvrd« ke Ivan N. Adamič, katera je na novo u-redila poslovne prostore v lastni hiši* Vetrinjska ulica 20. Radi njenih prvovrstnih izdelkov in solidnosti tvrdko toplo priporočamo. m Izgubila se je v gledališču damska zlata ura; najditelj se naproša, da jo blagovoli izročiti gledališki upravi, kjer; doibi nagrade 1000 K. Spori : POLNP. K prijateljski tekmi v nedeljo 18. tm. SK Ilirija (Ljubljana) : SV Rapid se delegirA kot 6odnik g. FrankL : ISSK Maribor. Training tekma prva« ga moštva naprato klubu trgovskih na-stavljencev se vrši v slučaju lepega vrej mena v nedeljo dopoldne ob polednajsd uri. Igralci morajo biti v oblačiLnici žf| ob 10. uri. Priti imajo tudi Škrobar, Voi deb, Spitzer. >. : ISSK Maribor. Ponovno se opozarja igralce, da oddajo slike za legitimacije. : »Ilirija« (Ljubljana) j SV »Rapid* (Maribor). Jutri, v nedeljo, ob 14. uri 'e«tf srečata na mariborskem igrišču dva najmočnejša nasprotnika. »Ilirija« že ■let nosi prvenstvo Slovenije, pa tudi) »Rapid« je v dobri formi, vendar pa moral napeti vse svoje moči tudi za č* stert poraz. Igra bo najinteresantnejša kar nam jih je nudila doslej jesenska sezona in je zato pričakovati tudi temu primeren, obisk. Celjske vesti. Cerkveni orgeljski koncert v Celin Celjska Glas/bena Matica priredi v »e deljo, dne 18. trn. v kapucinski cerkvi ol 17. uri cerkveni koncert z orgijami. So deluje g. Stanko Premrl, stolni kapelnil iz Ljubljane, ki ga je treba prištevat najboljšim1 sodobnim skladateljem. Pro1 izvajal bo na orgijah skladbe Bacha Rossija, Guilmonta in Reinlbergerja. Kot sopranistinja nastopi ga Dora Waf ner, ki poje Mozartov »Ave veram* • spremljevanjem gosli in orgelj. Nadal;/ nastopi mladi »Celjski komorni kva* tet«, obstoječ in gg. Karl Sancina, ds Stanko Sajovica, Slavko Osterca i n’ 0* kar Wagnerja. Za poset je dana prilik* tudi občinstvu iz okolice. Predprodaji vstopnic trafika Kovač. Celjsko mestno gledališče. V torel dne 13. im v sredo, dne 14. tm. se jo vpri1 zorila Bernsteinova drama »Tat« * gc stovanjem ge Podgorske in g. Nučiča članov narodnega gledališča v Zagrebu Igra je globoka in polna dramatičnih za' pletljajev. Temu primerna je bila krff acija obeh gostov naravnost mojsterskfr A tudi domači igralci, kakor ga dr. Ka lanova ter gg, Pfeifer, Železnik in Zor man so z izredno spretnostjo pohvalni odigrali svoje vloge. Pohvalno je trebi omeniti, da si je gledališka uprava na* bavila prav okru/sne kulise. Za Miklavževo obdaritev revne dece pobira Kolo jugosL sester v Celju m-iloi dare. Treba je ugotoviti, da eo »e nabrali doslej že prav lepi zneski. Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju pobira za zimsko krmljenje ptic prispevke v zrnju ali v denarju. Na raznih mestih mestnega parka se bodo postavile, kakor vsako leto, tudi leto* ptičnice. Razsvetljava celjskega mesta se ^ morava po napeljavi pomnoženega tričnega toka iz elektrarne Westen no povečati. Tozadevni načrti so ž® delani pa mestnem magistratu. Pristopajte k CMD1 Ut aVflEor, 1& fi$23. 4T A B OE«.\ mimim tmiiSiA m ' .—.i— ‘ Gospodarstvo. Kako se podeljujejo pri nas obrtni listi? Yz trgovskih krogov smo prejelis V Mariboru imamo sedaj dva klasična slučaja, kdo dobiva tukaj obrtne listo in kakšno je ozadje nekaterih naših, »domačih« tvrdk, 1. Drago Holler v Jurčičevi ulici št. 6 je prevzel lani na svoje ime podružnico neke dunajske tvrdke Schmidt & Co. G. Holler je sedaj kratkomalo odšel ini prepustil podjetje svoji usodi. Ker pa potrebuje tvrdka Schmidt sedaj drugega slamnatega moža, ki bo posodil dunajski tvrdki svoje ime, je storil tu »uslugo« neki zagrebški žid imenom WipplLn-ger. 2. Edvard Lampo, špedicijsko podjetje ha Aleksandrovi cesti 44, je last nekega dunajskega špediterja Bruna, ki je bil tudi sam tukaj in je vodil to podjetje, ker Lampo nima pojma o špediciji; toda vsled raznih čednih manipulacij je policijska oblast Bruna pred kratkim izgnala iz naše države. Sedaj je pa odšel iz Maribora tudi g. Lampo, ker je podjetje popolnoma pasivno ini brez vsakega dela. t | Nameščenci obeh1 teh1 tvrdk pa hodijo j feedaj od Poncija do Pilata, kako bi pri- j gl} do svojih plač, nikjer pa ne morejo i doseči svojih pravic, ker so trgovine za- J prte in gg. »šefov« ni tukaj in seveda tudi ni nobene dblasti, ki bi se pobrigala t za usodo teh podjetij, posebno pa za usodo nameščencev. Ali se spominjajo naše p. H. oblasti, ki so sokrive na teh kričečih slučajih, kako minncijozno po postopali poprej napram! Slovencem. Danes pa se naše oblasti vedno postavljajo na stališče, češ, prosilec jo naš državljan iri se kot takemu ne more odreči obrtnega lista. Kakšno je pa ozadje kake tvrdke, oziroma kdo jie nje lastnik, jim' je seveda postranska stvar. —D— Z Stroge odredbe proti tujim potnikom. Trgovski g remi j v Mariboru poroča: Na inicijativo zborničnega svetnika in predsednika mariborskega gremijag. V. Weixla je Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani dosegla pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani izdan je okrožnice na vse podrejene obrtne oblasti v Sloveniji, da imajo strogo postopati proti nedopustnemu nabiranju naročil potom tujezemtekih potnikov pri privatnih strankah in prodajanju raznega seboj prinešenega blaga po trgovinah, denarnih zavodih in pri dru-< gih privatnih strankah. Gremij zato opozarja svoje člane, da pazijo na inozemsko potnike, ki nabirajo pori netrgovcih naročila, kakor tudi orte, ki ponujajo okoli razno iz inozemstva seboj prinese* no blago in jih takoj izreče policiji, ker imajo oblasti nalog, proti njim1 kazensko postopati. g Naša trgovinska bilanca v L 1922 izkazuje: Uvoz 10,939,827 mtr. v vredno- MHBBBBMBB.B.BBBBBMH /AARIBOR MILO dobi gospodinja brez truda le z ZLATOROG MILOM? Radi svojo dobro kakovosti niti naj »anie n« Škoduje perilu1! 2435 sti 6,330,742.446 Diit, 1,126.588 komadov v vrednosti 74,051.658 Din. in 274.409 kub. met. blaga za 37,882.085 Din., torej skupno uvoz: 6„471,876.189 Din. Izvoz pa je iznašal v I. 1922 3„691,166.163 Din. Torej je bila naša bilanca pasivna za 2„750,710.026 Din. Seveda razna repara-cijska plačila pasiva zdatno zmanjšajo Vredno pa je omeniti, da je naš uvoz V 1. 1922 narasel napram! uvozu v L 1921 za 53% 4„122,097.642 : 6„441,876.189). Pasivnosti naše trgovinske bilance je največ pripomogel uvoz tekstilij, ki je prekoračil 2 milijardi dinarjev, in tvori 32% celega uvoza; dalje uvoz poljedelskih proizvodov (nad Yt milijarde din.), me-j talnih proizvodov, strojev in prometnih 'sredstev (nad % milijarde), minerali j iri zemeljskih olj milijarde), kemičnih produktov (202 milijonov), kož im krzne, papirja in1 stekla. g Blagovne borzo 16. nov. Novi Sad: pšenica bačka 300, sremska 290, ječmen! bački 250, oves bački 220, turščica za marc-april 185, za januar-februar 192.5, stara 220. Zagreb: pšenica bačka 240 (bačka postaja), nova 210, moka »0« 520. g Nove železniško proge. V najkrajšem času se prične z gradnjo žeL proge Bitolj—Ohrid. S tem bo oživela stara trgovinska pot Via Egnacija, po kateri bo vezana trgovina Albanije z Bitoljem in: Solunom. Pri gradnji te proge — kakor tudi one Velesr—štip — bo zaposleno vojaštvo, dfl se bo tako čim1 prej dovršila. Z zvezo Bitolja z Ohridom' dobimo krožno črto Skopijo — Tetovo — Gostivar — Kičevo — Ohrid — Bitolj — Prilep — Gradsko — Veles — Skoplje. V ministrstvu saobračaja so tudi izvršena dela za proračuni žel. proge Požarevae — Gu-ščevo — Negotin — Prahova, ki bo imela direktno zvezo z Beogradom1 iri ki bi po francoskem načrtu vezala Bor-deaux z Odeso. g Koncentracija bank v Bosni. Sara* jevska »Večernja pošta« poroča o Tfflima i ravani fuziji »Hrvatske centralne ban* ke« in »Muslimanske centralne bafakex< Obe banki ste zelo močni ini bi po fuzijS razpolagali z delniškim kapitalom mu} 50 milijonov dinarjev. Prihajajo todil: glasovi o predstoječi fuziji »BosanAd banke« iz Sarajeva ia »Židovske bank«« v Tuzli. Objave. § Študijska knjižnica je oSčinsivtf odprta vsak delavnik med 15. in 17. uzo. Vstop v knjižničino čitalnico, kjer so n& razpolago vsi časopisi in druga literata* ra, je popolnoma prost. Za izposojevanja knjig na dom pa je plačati enkratno pri* stojbino, ki iznaša za letošnje lato 10 IX. Interesentje z dežele, ki so odvisni o« (Dalj#). (29) f Voziva 8e Ha kočiji iti! araJhahdži urino poganja konje. Samuel je zavit kakor paša vi moj kožuhasti plašč, ki sem Srna ga dati za spomin; njegova lepa giar va je bleda ini žalostna. Molče gloda, kako izginjajo stamlbul&ke ulice; veliki, 'zapuščeni trgi ostajajo za nami in ž nji-fna vred starodavne mošeje, razpadajoče ■fee v razvalino kakor islam' sam. Stam!bul je V tem zadnjem zimskem :*vetru zapuščen in kakor izumrl; muezzini jlpojejo molitev, ki jo določena za tretjo pro. To jo nra odhoda. Saj sem vendarle ljubil ubogega Sa-tounela iril V srcu mi je postajalo tesno. , Tolažil jsem. ga, kakor tolažimo doco: da i pridem! ponj, da ga poiščem v Solunu. | Samuel p« jo razumel, da me ne vidi ni-; {koli vež. Solze so mu tekle po bledem ■JJkj ll. i- !,r 'Uboga, draga, mala Azijada! Nisem *tw^i pognana, da bi ji rekel: »Pojntriš-fcjemi odpotujem!.« Zvečer sem) se vrnil domov,. Zahajajoče solnce je zlatilo mojo sobo s krasni-! tod; rdečimi žarki; v vzdufcu je bilo čutiti pomlad. Kafedžije so postavljali svoje j mizice na prostem!, kakor ob poletnih dneh; vsi sosedje so teedeli ria ulici pod (mandljevimi drevesi, ki so dobivala be-! Ho cvetje, in! so kadili nargile. Ahmedu je bilo znano, da odhajam, j -fOtoa sv« »e trudila, da 'bi ji prikrila rest-i=(nd«o. Azijada pa je že zaslutila, da se ! pripravlja usodepolna odločitev iri je Nastopila je noč. V domu je vladala mučna tišina. Ob enih po turškem časri (ob1 Sedmih zvečer) je prinesel Ahmed staro skrinjo, ki nam je rabila kot miza iri položil nanjo našo ubogo večerjo. Naše skupno kosilo je bilo po navadi veselo; revščina nas je le zabavala, saj je tudi izglodalo čudno: dva človeka, ki sta oesto oblečena v svilo iri zlato, Sedita na turških preprogah ini jesita na stari skrinji — stuhi kruh. Azijada je prisedla, toda njeni kos kruha je oistal nedotaknjen'; oči so ji bile uprte vame neobičajno pozorno iri obema je bilo mučno v tej čudni tišini. »Uganila sem, Loti,« je dejala čez dolgo časa, »danes je zadnjikrat, kaj ne?« Iri komaj zadržane solze so jj jele padati na suhi kruh. »Ne, Azijada, draga moja! Še jutri, prisegam ti! Za pozneje ne vem več...« Ahmed je uvidel, da je bila večerja odveč. Molče je odnesel staro skrinjo iri lončene krožnike ter naju pustil v temi. VL Naslednjega dne Se je imelo vse strgati, vse uničiti v tem' dragem domu, ki je bil opremljen z ljubeznijo in kjer je vsaki kotiček vzbujal sladke spomine. Dva hamala, ik sem; ju bil najel za to delo, sta stala na pragu in čakala mojih ukazov; da bi vsaj še za nekaj trenutkov zadržal to, kar se je moralo zgoditi, sem ju poslal h koisilu. »Loti,« je pravdi Ahmed, »čemu si Ho naslikaš te sobice? čez mnoga ieta, ko se postaraš, vzameš v rOke »liko in se spomniš nas in našega življenja.« Zadnjo uro sem resi posvetil slikan ju sVoje turške sobice. Malo verjetno je, da PttVOVRSTNI kožuhasti plašči, kožuhaste jopice, lisice, kakor kožuhaste suknje a n* iz vseh vrst kož po znano reelntti cenah. Prva in najstarejša trgovina s kožuhovino. LEOPOLD SCHREINEK KRZNAR GRfflZ • Hauutplaf* Nr. tl (Luegg). BHaBaHaaaBgBasagBBinHaiBBMBBBBnMMiii Ko je prišla Azijada, je našla gole stene in popoln nered; bil je to začetek konca. Povsod so ležale skrinje in zavoji. Preproge, po katerih sva hodila bosa, so bile odnešene k Židu; tja so izginile tudi zavese. Pogled na sobo je bil otožen in beden. Azijada, ki se je nemara napila kake opojne pijače, da je imela več poguma, je prišla skoraj vesele volije; ko p^ je poigledala v soibo, so ni mogla vzdržati iri ja jela bridko jokati, . .. bi mogla leta izbj;isa|tj, ^^opine n^.giLeč- so mogli skozi polža.t ni jono portiero Jlti-ZaiiiŠjsl liikstfc plen obraz. . _Jk), ji*. ,;ri^ vn. Izproisila si je od mene milost, ki jo imajo vsi obsojenci na smrt; da bom tega dno storil vse, česar si bo želela. »Danes mi ne boš odrekel nobene želje, Loti,« je dejala. »Storila bom tako, kakor si ti želiš. Ne reci no; »tori, kar bom hotela!« Ko sem se ob devetih zvečer vračal s kaikom iz Galate, sem slišal v svojem domu neobičajni ropot; čez kratko časa semi zaznaval glasove godbe in petja. V onem delu hiše, ki je nedavno pogorel, so «e vrteli v oblaku prabu neznani plesalci in' plesali divji turški ples, ki se konča s popolno onemoglostjo plesalcev; raznovrstni ljudje, grški iri mohamedanski mornarji, zbrani po Zlatem ro-su. so besmo plesali; stregli so jim z ra-kijo, maistikom1 in kavo. _ Navadni hišni gostje: Sulejman, stari Riza, derviša Hasani in Mahmud so z začudenjem opazovali flenavade*! prizor. Oodlba je prihajala iz moje »obe; tu sem našel Azijado, ki je lastnoročno vrtela enega izmed instrumentov, ki je bil-podoben kolovratu in ki je dajal čudne, nelepe zvoke turških plesnih komadov. Azijada je bila brez ovoja in plesalci ▼i- vaerri tukajšnjim1 navadam in nJravonai, fa}' bolj pa seveda potrebi epresnasfe. dar še niso videli V svetem! «jub1aJoeni kraju podobnega pohmjšanja, tn če ne b®; Ahmed govoril med posedi, da je ta **! na Armenka, bi bila Azijada v hipa ta* gribljena. Ahmed je sedel V kotu in j» po8fciJ, ii4 j« delala, kar se ji je zahotelo, dasi sni je pokalo »rce; hotel bi ee smejati, todei njen pogled me je navdajal a grozo. Ibogimi deklSeann, zraslim' brez očeta; id matere v haremskem! somraJBo, bo ašga* ščene tudi take posdbjjaafti ini uji'h dejaajJ no moremo meriti po pravilih, ki velia^A za krščanislke žene, ) ’ Kakor blazna je vrtela kolovrat Ja izvabljala iz ogromnega 9* prav grmeče zvoka. < t: Nekldo je dejal o turški godbi, d* M to »napadi sreetrgajočega veselja«, lega večera seanl razumel to paradoksno restrašila svojih dejanj isl hrupa, ki ga je delala in ko jo je posta* lo sram, da etoji brez zavoja pred škimi, si je aedla na široki divan —1 «djw ni, ki je ostal od pohištva; kolovrat jd' izročila muzikanta, zase pa je za&tovatafc cigarete in kavo. , , , vm. Turško kavo so ji prinesli v Ta***^ skodelici na medenem stodaln, Ji ni bilq| večja od polovica navadnega jajea. j Zdelo se je, da je portala ftrlmatSS« da me je gledala smehljaje? njmfe Jaafi^ iri žalostne oči so praaSIe otJpneoaicja. Kakor dete, ki fie zaveda, id« je starih*' noumiiost, ki pai ve, da je ljubljeno, jel prosila milosti z očmi, ki so bil« lepia bolj prepaičffiftln« BPS& vsaJsai ek»ve9ka b,eaei(la...iii» " ""t_______________ _ ^ ■.fr* W-%<^w3^p«55tev" ;^#*£#Šžp: 4 "• ►.4 Din naprej vseh vrst, kakor železo, litina, baker, medenina, einkovi odpadki, cunje, krojaški odpadki, papir, stari akti, knjige i. t.