Pogovor s predstavniki KS Dolomitski odred
Krajevna skupnost, ki ni samo na papirju
Med Zvezno in novo cesto Ivana Regen-ta, ki se navezuje dalje na cesto Ljubljan-skih brigad, dalje ob severni meji ob Deko-rativni in cesti na Trati, končuje pa se zopet na Regentovi — to je območje krajevne skupnosti Dolomitski odred, ki smo jo oni dan obiskali. Krajevna skupnost šteje 2.000 stanovalcev, 1.200 volivcev, ko pa bo zgrajen še samski dom z 814 ležišči, četrta stolpnica z 250 stanovanji in soseska ŠS — 8/II, bo leta 1985 ta krajevna skupnost štela po prcdvi-devanjih od 6.500 do 8.000 stanovalcev, ali 3.500 do 4.500 volivcev.
Da bi osvetlili nekatere probleme, ki ta-rejo to krajevno skupnost, smo se z njenimi predstavniki sestali v KS Dravlje (namreč svojih prostorov, kakor tudi administrativ-nega kadra, še nimajo), in pogovor se je pre-pletal največ o oskrbi. Razen industrije (De-karativna, PAP z dvema TOZD, trgovina in servis VW, trgovina Javor, steklarstvo in ne-kaj servisnih delavnic), na območju KS ni nobene trgovine, kiaska, stojnice za zelenja-vq, osnovne šole in vzgojnovarstvenega za-vqda. Da o rekreacijskih površinah, zeleni-cah (še tisto malo, kar je bilo zelenega, po-žira nova gradnja) storitvenih dejavnostih (frizer, čevljar, itd.) sploh ne govorimo.
Res je, da je v omenjeni krajevni skupno-sti bilo opaziti mrtvilo, vendar tega v celoti ne smemo naprtiti sarao družbenopolitičnim organizacijam, zlasti ne ZK, socialistični zvezi, ZZB, ZRVS in mladini, ki so »frontno nasto-pili« pri oblikovanju krajevne skupnosti.
Iz pogovora je bilo moč zaslediti, da so gradnja nove soseske, priseljevanje novih sta-novalcev, z različnimi potrebami in željami in ne nazadnje nova hrupna cesta (ca. 70.000 vozil na dan) močno vplivali na Draveljčane, ki žive tu že desetletja, ne da bi se kaj spre-minjalo, na njihovo sodelovanje pri obliko-vanju KS. Ta odpor je bil opazen tudi pri posameznikih, ki so precej pripomogli, da se je trasa takratne nove Celovške ceste pri-maknila k stanovanjskim objektom, pri tem pa je zmanjkalo prostora za paviljončke ob Celovški cesti. Odnosi med starimi Dravelj-čani in »novoselci« so se v zadnjem času znatno izboljšali, in vidni so tudi že prvi rezultati sodelovanja.
Tudi pri komunalni ureditvi ni najbolje. Na primer: že sedmo leto se vleče ureditev ceste Dolomitskega odreda, Pržanjske in Bo-hinjčeve. Predvidevajo, da bodo vsa dela končana do leta 1982. Podhodi pri Dekora-tivni in na Celovški 263 niso urejeni, kar še veča nevarnost za otroke, nervozo krajanov in predstavnikov krajevne skupnosti. Čeprav je bilo glede teh podhodov postavljeno dele-gatsko vprašanje, odgovora še do danes ni!
Potrebe po oskrbovalnem centru, VVZ za vsaj 450 malčkov in osnovni šoli so preve-like, vendar zatrjujejo, da bo z izgradnjo nove soseske ŠS — 8/II tudi to urejeno. Gradnja osnovne šole, ker trenutno denarja ni, naj bi potekala iz sredstev III. samo-prispevka.
Se na en problem je treba opozoriti: po sedanjih normativih naj bi na 1 km'2 (10 arov) bilo 250 stanovanj blokovne gradnje in 150 stanovanj individualne gradnje. In če primer-jamo te podatke z naseljenostjo do leta 1985, ugotovimo, da je prenaseljenost 4-kratna!
To je samo delček od naštetih problemov, ki tarejo krajevno skupnost Dolomitski od-red.
Ne smemo pa prezreti plodno sodelova-nje z delovnimi organizacijami, zlasti z De-korativno, ki jim nemalokrat stoji ob strani. Velja tudi poudariti delovanje društev, ZB,
ZRVS, pohvaliti je treba mladinsko organi-zacijo, ki je odločno pokazala, da krajevna skupnost ni sama sebi namen in da je sode-lovanje pri oblikovanju le-te več kot potreb-
Trgovski center, objekt za obrti in ser-visne dejavnosti, objekt s kulturnimi in klub-skimi prostori, zdravstveni dom, VVZ in osnovna šola, to niso samo plodovi domiš-ljije. To so skupni interesi vseh krajanov, delovnih ljudi, to je temelj krajevne skup-nosti. Da bodo želje in cilji v bližnji prihod-nosti uresničeni, bo treba premagovati še mnoge težave, a brez sodelovanja slehernega krajana in družbenopolitičnih organizacij ne bo šlo. Res so bile težave, nesporazumi, toda premaknilo se je. In prav je tako — da ne drži tisto o krajevni skupnosti, ki obstaja samo na papirju!
Ime KS po Dolomitskem odredu
Za imenovanje sedanje krajevne skupno-sti so obstajali trije predlogi, in sicer: Zapu-že, po kmetu z ogromnim posestvom, Dravlje III in Dolomitski odred.
Iniciativni odbor ki je zbiral predloge za ime krajevne skupnosti, se je odločil za sled-nje: Po ustanovitvi Dolomitskega odreda so domačini z odredom množično sodelovali pri zbiranju materiala, orožja in hrane. Spom-nimo se samo bratov Babnik, ki so bili prav lako vključeni v Dolomitski odred. Po ulici in omenjenem odredu, ki se je pozneje raz-formiral, je krajevna skupnost dobila ime.
J. Čurin