čiti primerno svGjemt ujetnik«. glasilo Slovenske najšodne: podporne: jednote ffTrtailkl U uprermiUl pr« •Urii M0T & Uvitali Ottlsa ©f puMIcaUoat Toi»pko»t: Uw»4sU 4910. ir^cU^VJSr;:-^. chioto, m., »obou, is, maja (May isa>) m i*^«™** stev.-number tis. A« P^Offt«« •! CkUM^"IIHMU. IU I^rmit (N*. 14i) »«tkorM hr »u A*t mi OrtAtr C, UIT, M fiU •t »nild r«U «f •I tk> ThiUmI. A. S. B»rU»o». P.MtmMtor «»ctU» 1103, Al 0»>. 1, I»1T, ias^ 14, I tli. OBRAT PA PO lALJE BOLJ XAMOTAN Zdaj še ni da se spor kmalu teranu. \ Nerw YoA, T. — Minil-je zopet teden, toda opaziti ni najmanjših znamenj, da se odpravi zmešnjava v železniškem obratu, čeprav velebizni&ko časopinje poroda na željo železniških teljev, da se vedno ved kolodvorskih uslužbencev vnlfa na delo in da dbrat postaja normalen. Položaj je pa v resnici prav resen, kajti prav lahko je mogoče, da se tifJjU drugih železničarjev pridrt«|o "nepokorniin" kolodvorekim uslužbencem. Nezadovoljnost m«! železničarji jc splošna in le majhnega izrednega dogodka je trefoa, da fje drugi železničarji , pridruži jo 44 vstšfcm.'' Vseh teln znamenj pa ne vidijo a-li jih pa nočejo videti železniški ravnatelji. Zakaj sfc to godi, je seveda uganka, ker železniški ravnatelji ne obešajo svojih tajnosti na veliki zvon. Kolodvorski uslužlbeuei, katerim so njih bratovščine vzete čar-tcrje, so ustanovili novo Organizacijo, in jasno je, da ne bodo popustili od svojih zahtev, ker so tudi železniške družlbe izjavile, da izgube pravice, ki so jih pridobili v železniški družbi. 0 resnosti položaja govori dejstvo, da se slišijo glasovi, da za-»tavkajo strojevodje na lack*-wanski železnici. Ta govorica je postala že teka 4*V*ft, fla je do- vodja bblboa tbrorja ha 00r8kkm prddb v ake riko po dolarjb. * ■ mmmmnn«4 ' f • * Dunaj, 6. maja. •*- Kari Huazar, vodja ogrskih klerikalcev in mo-narhistov, ki je s Hortijem vred v krvi zadušil delavsko gibanje na Ogrskem, je dobil dovojljenje od ameriške vlade, da lahko obiiče Združene države, kjer bo propagiral za monarhijo in nabiral denar med orgrsko-ameriškimi kapitalisti. liuszar je ves čas vojne podpiral nemškega kajzerja. -4.......... ■■ razredne meje padajo v angliji. i , učitelji spoznavajo rb8-nioo, da inao drugroa kot dblav0i. Tako pokajo stari in umitoo u-st varjeni nazori sa oepitav de-lavnega ljudstva. London, Anglija. — Tudi na Angleškem je prevladoval duh kaste, ki je učiteljem sugestiral, da so boljši ljudje kot delavci. Ti sugestija je povzročila, da so u-čitelji, saj večina njih, živeli v domišljiji, da se ne smejo družiti delavci, ker so boljši od njih. Seveda se je ta vera hudo mašče-vala nad njimi. Živeli so v tiko-zvsni zlati revščini. Bili so več kot delavci, torej gospodje, njih mezde pa niso dosegle delavskih mezd. Oblačiti so se morali fino, kajti za gospoda se vendar ne spodobi, da bi hodil v oguljeni obleki. Tudi stanovanje so morali najeti v takem kraju, kjer je bila stanarina višja kot od delavskih stanovanj. Hraniti eo morali to- be, ki se hitro- obelodanili vest v dnevnikih, da ni besede resnične na tej govorici. Vprav ta hitrica, s katero so železniški ravnatelji dementirali vest, pa obuja sum, da inora biti na govorici vendar nekaj resnice. Izid glaaovanja delavcev v delavnicah erijske železnice dokazuje, da tio pri volji se pridružiti Ribanju. Kakšen je duh med železničarji, nam pove fafkt, da se je vrnilo na delo dve sto železničarjev, ki so se pa zopet takoj vrnili na glavni stan stavkarjev. In zakaj t Ko so se vrnili na delo, so izvedeli, da za tri železničarje ni več dela, kijih smatrajo za vpditelje. Voditeljev stavke* kakršni so 'bili dozdaj v navadi pri drugrh stavkah v Ameriki, sploh ni. Z
  • pet delavei. I. ^P^^l ' konvencija je zahtevale enako plačo za učiteljice z učitelji. Minimalna letna mezda naj znaša •1,5(10, ki naj naraste z letnim priboljškom po $125 na $2,600 Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva enirk učni siatem. vaeh Htanov. Neka druga rezolucija ob-noja navado, ki postoji še v nekaterih ljudskih šolah in po kateri je šestdeset učencev v enem raz* red ti i ({lede šolskega vodstva sta pre-vladovala na konvenaiji dva na-zora Po enem nazori, se vodstvo Aol popolnoma izroči učitelje«. pravzaprav njih organizaciji, po drugem sistemu pa -odrlujejo u-čitelji, vlada in zastopniki ljudstva skupaj v šolskimi vodstva. Konvencij.*! ftag* * deVjiih predlog*. -"P* £ FJj pustils tadevo učiteljem, da dia- kutirajo d nji. I Med učitelji ns An«talkem pro- vojni profiti razga ueni pred javnostjo. TO DOBSO DKLO JS IZVKtlL BIVll TAJNIK VOJNBGA DK .V8KJEOA odbora. Njegova kpovad j« jamo pričanja, kako ao privatni interni ogulili ljudstvo. anglija nambrava »obla-1 TI bojni ladjb v mb-HlfiKO VODOVJE ( ' mmmmammmm . 1 London, 14. t maja. — Cecil liarmsworth, podla j ni k ministrstva zuimnjih zadev, je včeraj dejal v nižji zbornici parlamenta, da je vlada pripravila več bojnih ladij. ki odplovejo v mehiAko vodovje, a ko ub treha. Harmsworth je, rekel dalje/da britiftki interesi iu podaniki v Aferiki morajo imeti aaščito. štab se snuje v angliji Waahington, D. 0. — So stvari, ki jih brzojav sporoči v h ve*, ki pa nikdar ne «««^dajo belega apiimiiui tasstrjrt^ a delavski generalni redniki tako pristrižejo vest, dk je za večino čitateljev uerazum^ ljiva. Najbolj neradi pa poročajo velebiznitki listi o guljenju ljudstva po privatnih interesih, ker se imajo lastniki teh listov za bogate dohodke, ki jim nosijo njih časniki, zahvaliti tem privatnim intereaom, ki so v vojpeni času oskubili ljudstvo pod pretvezo, da nastane pomanjkanje blaga na trgu. Prav* malo ali nič so poročali velobizniški listi o izpovedi W. Jett Lauflka,, bivšega tajnika vojnega delavskega odbora pred železniškim odborom, ker ujogo* va »poved jaano pove, kakšne profile so imeli privatni interesi v vojnem času. Njegovo poroiilo se razteza na tri leta in sicer 1914, 1916 in 1918. Njegovo poročilo pove, da so skoraj vse velike korporacije, ki se pečajo s živežem, kurivom in glavnimi airovinami, napravil« sa sto odstotkov več profila, kol v predvojnem času. Lauck ni . ua neaanealjiva časnikarska po-rodila, ampak poiakal je podatke svetnem zakladniikem porodi lu. Bila ao torej številke, fr^rtttU« BjS ca pra- Izdelovalo! letal, in ko- larji poanani v stavko aa rranoosKem. KEITlONI PO^OlAJ V ITALIJI noadou, 14. maja. — V Angliji ae snuje delavaki generalni štab, ki bo združil iu ' dajal direktivo vseiu strokovnim organizacijam, katere predelav ljajo 6,000,000 o^ ganiziranih angleških delavcev. Na temelju zaključka, ki je bil aprejet na zadnjem kongreau atro-kovuih unij, ae sdaj delajo načrti za oanovanje delavskega generalnega štaba. Robert Wmiams, tajnik pristanttčnih delaveev, je iajar da je prišel čas, ko se morajo vse delaveke organizacije združiti v eno samo mogočno armado in po- «vn4« bMhtv Vt'ritl direktivo sa akoijo enemu opiral svoje trditve ^^ y ^^ ^^ |tl. ba, če liočejo doseči svoje eilje. VVilliams je rekel dalje, da je vsak ki^Tih MJ otttoo »da se aedanjl ka-. i. nra- plt»liatiini aiatem ne obdržal več dolgo In delavstvo mora biti vzame politično unije A Lauck je dokazal, da so sladkorni Interesi povišali svoj dobiček za tri ato odstotkov. Tudi mesarski interesi ne spadajo ined berače, čeprav ao ustanovili svoj čaanikaraki tbiro, da ložje pojejo korporaeljtko pesmico, da aluži-jo ljudskim intereaom. Njih profil ae je pomnožil od tri do štiri slo odstotkov. Mogoče bodo zdaj tudi tisti razumeli, zakaj morajo plačevati meso po visoki ceni, ki so verjeli, da so mesarski trustov-ci največji človeški dobrotniki in so jih pomilovali, ko jim je vlada pričela stopati na prate. 'Rudniški baroni in trgovci s premogom, kar se skupaj označi navadno z besedami "premogov! interesi." pripravljeno, da in gospodarsko kontrolo, katero mu je namenila zgodovina. Nadt* i je je rekel: "Absurdno je misliti, da ae obdrži sistem, ki prinaša voč renta, obresti in profila neproduoentom, kot pa Šivljenakih potrebščin pro-ducentom. Kdor danes zahteva od angleških delaveev, da morajo producirati več, da bo ljudstvo imelo več živil In obleke .temveč da bo Imel gospodujoči razred ml-litaristov in imperialistov več blaga za svetovne trge In večjo armado za pot lačen je irske demokracije, nemške demokracije in ruske sovjetske republike iu da se ohrani tlranatvo na Ogrskem in v cakranza si je odprl pot iz pasti. s svojo malo armado je prodrl slcosi viteško ID IC po* Miši proti severu. BOJBVANJB M NADALJUJE TUPATAK VeraAjrus, 14. maja. — Carran-xove čete, ki so apretuo odbijale napade vstašev zadnje tri dni neverno od 8au Maroosa v* državi Puebli, so se včeraj umaknile ia svojih postojank. Del Oarraiuove majhne armado je prodrl akoai re-belne vrste in se pomiče proti ae-vfru v smeri proti dršfvi*Hidalgu s očividnlm nameuom, da odpre pot oatalim predsednikovim četam iz paali, Rebelne čete pod vodstvom generala Oepede, bivšega governorja države San Lula Poto-sl, je napadel Carranzovo armado v ozadja in oavojil dva vlaka, ^ kovnik Rboha, ki je napadal Ca^ ransov vlak sevamo od San Mar-eosa, ji bil ujet in uamrčeu. Bojna Črta Oarranaovik čel je okrog tri milje dolga. KI Paso, Tez., 14. maja. — Mehiški predsednik Carransa se nahaja v kritičnem položaju bllso Kaperanse v drŽavi Puebli Tako javlja ginaral Obrogon tukajšnji finančni agent url revolucionarjev, Obregonova brzojavka ae glaai t "Carrausa še ni ujet. Čaatni-kom, ki vodijo operaoije proti Carranzov armadi, je narošano, da informirajo bivšega predsednika, naj sa poda, ako m koši izogniti nivamoati za njigovo šlvljenje. Oarransu ji obljulbano vo o akt in oompbbb vlada^ ta zdbutbvb državi, pravi karihall Hiehmond. Va, — Podpredsednik Marshall je rekel tukaj pred advokatsko Zbornico, da dva moža vladala Združene države in ta dva stu Gary, predsednik jeklar, skega trusts, in Oompers, nred-sedn i k delavaki federacije, ki dajeta uasvete glede vseli javnih aadev. Dalje je N%el Mirahall, da je bila prohlbicija uailjeua a* meriškemu Jjudstvu. 'reševanje' jadranskega vpra j an j a. Trumbič ji baji aadovoljsn, da Italija dobi Rite; Mi noči ...ponziivau. Pallansa, Italija, 14. maja. Nikola Hašiš je sporočil, da ue pride v Pallanao, kjer ae vrši direktno pogajanje med Italijo In Jugoslavijo zaradi jadranskega vprašaaja, Jugoslavijo zastopata dr. Trumblš in Rlbar. Poročevalec rimske "lfipooi" je Izvedel, da ja jugoslovanska delegacija v splošnem sprejela sgverenstvo Italiji za Reko, toda vprašanje otoka Creaa še ni rešeno« Italija zahteva otok aaae, 4eŠ da JI ji potreben aa varatvo Pulja in litra i* > Rim, 18. maji. — Bivši miuialr-aki predsednik Nitt! ji v nedeljo dejal v sbornlel, ko ji bilo ni dnevnem redu poročilo o aunanji politiki, da bo jadranako * !jdoVfl|[jlNr so tudi dolfro molsll v vojnem ča- Jiglptu." ,u. Von.rn.illi « «voj »Ml« itif g. u ^ _ ftvrtmW »d bor Splošne delavske a veze, ki vodi sedsnjo generalno Stavko, Je pozval v boj mehanike, izdelovaloi H sto odstotkov. Interesi, ki izde lujejo obleko in sukno, niso zaostali za premogovimi interesi, am pak njih profit se je pomnožil za toliko kot premogoviti interesov. Ali to še ni vse I Ur. Uuck je izjavil, da so nekatere korpora-cije toliko 4'zaslužile"' v vojnem čaau, da jim je bil vmjen ves denar, ki so ga vtaknile v podjetje. Seveda so ti privatni interesi ves čaa kričali v velebizniškem čaaopiaju. da so visoke delavske mezde povzročile draginjo, v hiši, ker se je utrgal oblak 'udi ne prelakiašnji, če znajo loči-j |ir|| rojl^|f d. so interesi vseh lju<* 'i »»srve, ker je zelo važno za že >naki k\ opravljajo koristno du-lezniški obrst, da sc ne dogajajo jkr|W p» ročno delo ia ^-love-""srešit Povdaril je, da mora(\riffjbo In ta mleel zadMHva ' " motna tla tudi »ed učitelji dm-rh narodov .M I- š.riUja ho d.»kler ne (»bjeme učiteljev veh civiliziranih u privatni interni ♦rudijoz 6vojn« silo dopovedat, nčite^jma, ds so stan sam aaae, ki iM» jsvnoat vedeti, če Mezniške služ-be ne opravljajo izkušeni ljudje. Is železniški ravnafelji stavijo iivljenj« paMŽirjev v nevarnost. MeHngh „| uigovomik "ene veHke dnije." Oa je eeio i>«frtftf§ ta ideji. BRIVSKI POMOČNIKI V DNEM OIBANJ0. New Tork. W. T. - C>koli tri najet tiaoč lirivskih pomočnikov je vstopilo v mezdo gibanje. Za. kljočili'ao, da prenehajo s delom v pondeljek. če širivski mojstri ne priznajo njih zahtev. bonih stikov s delavei. Tako se ši rije napredne ideje po vsem sveto v interesu človeške drufbe in m me daio saaMditi s votlimi ia vozov in delavee v tovarnah za la-delovanje letal. To je prvi slučaj po vojni, da se ustavi tudi izdelovanje eroplanov. ' Industrija in trsnsportaeijs na Francoskem sta popolnoms parali-zirani, čeprav kapitalistični listi dnevno lašejo o "alaboeti in pro-padanju" stavke. Atlrl petlnke le-etničarjev iu rudarjev so trdno v boju in v vsrfi pristaniščih nihle niti s prstom ne gane. Vojaki tudi nočejp biti stavkokasi. Ijondbu, 14. maja. — Htavkovna kriza v severni Italiji narašča Podrobnosti niso mane, kajti ecn-rura v Rimu je ostra, toda Izve-delo ae je toliko, da so telegrafisti v Plorenzoll ponovno zastavkali v protestu proti obsodbi stavkarjiv v Plai, ki so MU obaojetii v ječo aa radi tega. ker ao zadnji teden usta vili vlak z vojaštvom tekom štraj. ka na železnicah Vsled ta obsodbe se morda razvije generalna a|av ka po vsej Italiji. V stavkovnlk izgredih v Ciareggi ju in Ughornu je bili) več delaveev ubitih, ko ao karahinarji streljali na stavkarje Rim. 14. maja. — V Mvarnu je proglašena generalna stavka. Med stavkarjl in vojaki ao bili spopadi in dve oeet* sta bili ubiti in 35 ranjenih Položaj je lilo reeen v provinci ji Veronl. kjer eo stav^ ril kmetje nrgaaialrali svoje čete Hielli ae ladl vrti štrajk, Ijan c velikimi nemiri. Orosoo ln Jose Murgula sta naša Poročilo glide usmrčenJa ujetnikov je šaanikaraka laž. Zlvljeuake zgubi sovražnika nam niso znane." Laredo, Tez., 14. maja. — Mon-terey, mehiški Plttabargh, kjer Imajo ameriški Interesi vsUki je-dame, je pgdil sinoči v roke Obregonovih čet Revolucionarji ao včeraj osvojili tudi Matamoroa, zadajo postojanko ob amirlški meji. ' Wa*hiugton, 14. maja. — Kitna-olja v Mehiki je šo zmlraj meglena. Poročila, da mehiška revolucionarna vlada Sa funkcionira, niso potrjena. Veeti glede Oarran-zove usode tudi niso zanaaljlva. Niš ni jasnafi. Vsekakor nI Še strta Oarransova moč. To dokazu-jeje poročila ia vatašklh virov o novih bitkah aa posest tega in onoga mesta, ta in one pokrajini. Vlila je tudi ši aktiven, daalravno ji iiilo poročeno, da je odložil orošj«, v prid revoluelonarjev. Všerajftnjs brzojavka ia Juareza da Vlila operira akupaj s vstišl priti karauzietom v državi Darangu, ki še nI na strani revo. lueionarjev. bi Paso,. Te*., 14. maja. - Po današnjih poročilih ii mehiškega glavnega mesta bo Carranaove obrambe konee. Carransa še odbija napada revolucionarjev bllzo Rinconad« v vznožju ognjenika Orizabe v Puebli. Ko j« sUšal, da mu Obregon ponuja avobodo, ako se pod s in sipustl Mehiko, je ls*ti napravil veliki lov na "rdalkarji." V delavskih krogih sa Mnlma-jo sa zaslišanje, kajti prepričani so, ši bo zaslišan mr. Post, da pri* dajo stvari na dan, ki bodo povzročili, da ss bo nekdo $rav sa-neeljivo praskal sa nšeai. TRGOVINI S ROTIJO ŠM MM BO PRAVI OOLBV Chicago, III - Halnbrkige ČoU hy, novi državni tajnik, ki jo ta dni posetil Chicsgo, je dejal v če« t rte k v Intervjuvu, da aAieriška vlada ne bo vpostavlla trgovskih stikov s eovjetako Rusijo tolika čnaa, dokler sovjetAa vlada sa-hteva priznanje Rekel je tadi, da eo Anglija, Francija in Italija enakega mnenja Chlcego in okolica V nedeljo jaano in gorko. Vzhodni vetrorl. Temperatura v zadnjih M arah: najvišje 4«, najnižja 40. Moloeo Uide <* 4«90, zaide ob 7 m. IZ* E URNIKOV UKO NARAiOA, Niw Ti«%, M. T. — V Združene države prihaja trikrat •toliko tujesemcev, kot odhaja. V miao-leta tednu ja doeptU UJM 4aje-samcev, odšlo je pa 4,310 a ^ RRO lastMia mavmbi NARODNE POPFpg*« _ c*u» U" dogevoru. Kokopisi «c m nažaJe, Mm (Mm CMeago) t« C.nada $4.0«In. UU. zA tri Mwe*; Chleairo $6.60 n« Iste, tt.1# «a P®» in M iMMMt** |7.00. kar Mm »tik • "PROSVETA" Mi7 I«. La ae uaaelili v Rimu. ImjU« ho Tulij je odpravil etaro lj tabornico, v kjiteri je bilo r ljudstvo zaalppauo po rod#Vin hkib bratovščinah ali kurijah, in je uatatiovi! iiovo'tMpH{NS* leri ho bili zastopani patrieiji »" fEbeJet po vojaških slotnijah Vaška Htotnija jf štela en glas. "Ker je imel prvi razred HO eeutu-rij pešcev in 18 centorfj kmiji-kuv. je iefeko oddal v npyi skupščini (eomitia eentnriata) 98 «la-aov in u> je bila aJj»a>lu^tia.v^«ip4i ..... t vi h ali v ječah jn oatali a« pobegnili ue t ti je. Delavaki položaj na < »grškem j«* daius obupen. Več kot polovi-ea 4eUv^v ja brez dela in »red- Hlev za življenje. Delavci zdaj bridko občutijo izgubo Hvojih organizacij, ker jim ne morejo pomagati- v brezponelnoHli in allui potrebi. Mnetafa Kemal paša obeojen na 11 li v ritmika plemena. Ker je število plebejcev 'Vedno bolj raatlo vsled priaeljevanja, je uaetala nevarnoat za rimske pa-trie i je, da oatanejo, v manjšini, čeprav so oni sami vladali. In rea j.- prijfto to, da je bil večji del bo-' gaatva — kolikor ga je že takrat To je prepričalo voditelje 1 Rira- ve. ' Okoli leta 576: pr. K,, je bil Scrvij Tulij šesti reka ali vojaški poglavar v Rjjmi in ob njegovem času Je bil ievršeh prehod iz ata-re rodovinake družbe v politično^ državo. Pravzaprav je Nunia > zastopnik v mestni svet. VeČina delavcev sicer zabavlja n^tanovanjsko mtoerijo, preklinja profitarske hišne po^KSI^^J^TS nestnike, ki so izrabili stanovanjsko mizerijo za podražitev ^ SK ^ Ijl stanovanj, a ko je bilo treba izvoliti svoje zastopnike v M> bili izključeni, ker niso spada-mestni svet, je ta večina glasovala za take kandidate, ki prav zanesljivo ne bodo ničesar storili za odpravo stano-vanjske mizerije in si bodo dobro premislili, preden stopijo na prste zemljiščnim špekulantom. Da, stanpvanjska mlzerija se lahko odpravi, če je čustvo politično zrelo in se zna za obrambo svojih in-tertsov poslužiti volilnega listka. Dokler pa delavci ne bddo rabili voHlntfca listka v svojo korist, bomo imeli sta qpvanjsko bedo in ie druge hujše križe in nadloge. _________ ' fv Koliko slane p*r čevljev? — Menda ga ni človeka v Združenih državah, ki čita časnike, da še ni čital pesmice v velebizniškem časopisju, da visoke delavske mezde povzročajo draginjo. ^ Seveda se najdejo tudi ljudje, ki ver-jafaejo v to pravljico do pike. VČasi se pa dogodi, da tc&e v^sti o visokih delavskih mezdah postavijo na laž 'proti svo^ volji kapitalistični Hsti, kadar zagovarjajo gotove podjetniške stroke. Tako je tudi Sestavil račun o producijskih troških para Čevljev "The Boot and Shoe Record", glasilo tovarnarjev, ki izdelujejo čevlje. Obelodanil je vse detajle o produkcijskih troškov pari čevljev, ki stanejo dandanes Štirinajst dolarjev. V letu 190frso znašali delavni troški pri paru čevljev 601 centov. Štirinajst let kasneje, to je leta 191», so znašali delavni stroški $1.02. Z drugimi besedami to pomeni, Ase W daUvaka odškodnina pri produkciji para povišala v itirinajstih letih lo aa štMdea^ centov! V' | letu 1906 so znašali skupV produkcijski troški za par čevljev le 12*884. V letu 1919 so U stroški naraali na V teb naraslih producijskih etroškov so delavci la štlrideaot centov, dasiravno so se produkcijski troški pomnožili ta $5.642. Največ je vsel usnjarski trust, ki je poviša) svojo ceno od $1.408 na $6.108. Pol centa Bm) para čevljev kot davek lastnikom strojev. En dolar it§ ima tovarnar od para čevljev, tako d* so troovcu, ki jih prodaja na drobno, prodani za devet dolarji. Ta doda ceni pet dolarjev, tako da stanejo taki čevlji Mrmejst dolarjev. . i, ^ nad uwnni OHtali^i re»r|dii Ta jo,bila radikalna *j»iviueni b^.J^flike med perici J in ple- bejci ni bilo več, kajti bogat ple-bejee j« bil^ahko v prvem razreda, ji vladal nad vnemi ontali-mi, dočim je bil revui patricij v šesteni Razredu, iki je imel namo eden gl^H v, skupščini, NOva HkupŠčip^i je prevzela vlado rim-akih kurlj in Htari zadružni sistem' je propadel. Zadruge ho naravno patale še dolgo ("asa, toda imele ( ho le vemki pomen. Servij Tulij s tem še ni zasopr val politične države. Državna o-blika je prišla nekaj let pozneje, ko je bil teritorij Rima razdeljen v štiri okrožja in vaako okrožje je dobilo svojo Zbornico (eomitia tributa). Okrožje ,je »bilo politih na enota rimske države, ki je bila utemeljena na pravu privatne, lastnine. Na enak način je bila razdeljena dežela okrog Rima v okrožja, ikaterih je (bilo z rimskimi vred 3TI iu po trditvi nekaterih 36. ■ - Mlada država je (bila takoj od /iK . tka militaristična in bogati-pi so imeli armado v svojih rokah in so jo lahko izrabili proti aužnjem in onim revnim državljanom, ki so bili v šentem razredu ter so imeli ie eno stotnijo vojakov in en glaH v »kupAČini. Himska politična orgaimacija Se je izboljšala, ko si je zadnji vojaški poglavar Tarkvinij Snperb hotel prilastiti trajno vlado. Rimljani'^ ga odstavili in na njego* vo mesto izvolili dva poglavarja, ki imepovali konzula. Vsa zgo'doWfta "litare rimrike republike ie st^ v tukvirju te konatitucije: boji med patriciji in-plebejci za radi^vnih sluŠb in državnih /.emljiič spojitev plemenitih nat^jev z bogat imi plebejci iu denarnimi mogotci, ki so «e kon čno polastili vse zemlje; veliko nrmade sužnjev, ki.no obdelovali polja bogatinom in umirali ' 1 ■ Mje mmm-n^i pr aaduji «iad^jftorji v arenah v zabavo rimskih velikasev; velika vstaja sufnjev pod vodstvom »Spartaka, ki bi bil lahko okupiral Rim, če (bi bih njegovi bojevniki bolj slo Žni;. dolgotrajuc krvave vojne i tujimi narodi v avrho ropanja in •bilo - kmalu-v rokab plebejeev. rvft,jMwjtt 17 iu končna propaloat - - ■ ..... - sijajnega Kima, 'ki ne je uklonil )jenov, da na podlagi starega »i-¥™r«ki*\ t,ram;m »»P™1«1 stema hi moglo več iti dalje iu i- !»td ******* *** •dcali so pota za izhod iz amešnja- "manKk,h rodov (Nadaljevanje.) pondeljek v parlamentu, da l)oi 1stvo v osem raacredov po poklicih, ampak stvar ae ni obuesla. • „ I Servij Tulij je uvedel politično -komat i t učijo v Rimu brez malega istočasno, ko je Solon delal svoje Bkspetftnente na Grškem in pottunteikem jc preliitel , Kleiste-ua, vendar je, pa t)il Tuli je v sistem liolj podpbeu Solouovemu nakar ne je Itopnjevaj* iaboljše-val. Kleistenova država je bila takoj v -začetku popolnejša W ve- m«»«rhijc na Ogrskem liko boljše od Tuiijevc. 11 X" Tulij je rtadnUl vse moško ljudstvo v« Ritmi, patrieije in plebejee. bros ozira na piadruu*-. kuri je iu plemena v šest vojaških rasretlov, toda raarsdi so tr raz^p^no pm« delavcem. Regent Ifor likovaU- »po količiai. 4>remoženja. Tu ae vidv da je Talij posnemal tlita ia njihovo Solot*vo reformo. V prvem razredu so bili organizacije ao bile uničene bogatejši molje, v drugem manj Delavei, kadar prečitaU tole, si zapomnite, da je delavec, ki je izdelal čevlje prejel eno petino t*a. kar j^1^1 tmnA * I,IOr•, 80 l^^ovec. kfje čevl* prodal Dalje je del.vec, ki je naredil čevlja prejel le eno šeeUnko tefa, kar je prejel n rerturtj, tretji io. četrti 22 trustovse, ki je prodal usnje u čevlje. In vspričo takih i^ti M in š*ti eno samo eenturi flokatov so velebšsniški Usti tako nesramni, da trdijo, da £ ftfftih > h»fl ** ' flo^o dolsveke Atetde povtr^žajo drnfinjo. IZ OOReUOA PEKLA. pMkUtor Sorti je pognal delavce v munioijake tovarne. __ » Dunaj, 5. maja. — Diktatorič ;tui Hortijeva vlada na Ogrskem jo spremenil«;malone>se tovarne in delavnice v izdelovalnice tojmv, drugega orožja in streliva. Mrzlično izdelovanje orožja in nruni-eije se izdelnje pod nosom zavezniške komisije, ki pa nima proti temu nobenega protesta, dasiravno bi zavezniki lahko vedeli," da se orožje pripravlja proti sosednim državam in za vpostavljenje monarhije na Ogrskem kt v A v Adalbert Kirslly. tsjnik izvrŠe-valnega odbora ogrskih strokovnih unij, je objavil podrobtnUti o fbeleip terorizmu, ki se vrši nemoteno prftti delavcem. Regent Itn ti je pred kratferm ukazal razpu stiti vse strokovne unije in kon-fiseirati njihovo prcMrnženje. Nle- sveia civilnih tMltišbetieev, 1«0,. prepolni Jht tako dalje. V šestem ^ članov; unija poštidh name-razredu so bili tiati. ki ho imeli " —• najmanj ali nif ia ti se bili opro< ščeni vojaške službe in davkov. • IriVfltni ^esMpiajo ščeneev. 40,000; jtvrft* lelrrničat4. iev. lt^pODs organizacija tram Vajskih delSVcev. 12.(MK»; zvez« občinskih Iti sanitejskih ueluiben-eev, :t.'.000 ln unija kmets^th dnš nsrj< v, .'»00,000 članov Kato je llorti poskusil stlačiti vse te delavce v klerikalne unije. , B|Pi.e ker se mu to tii ]msrečilo. ae je ™f ^Jle MI9 «aellh poscet- tMil belega terorja. V«>dilelJ» »trn. BvzJji I 1JP - ™ i'—Zlnt"' T"** ^ f^^ -ni llMllSlil I L.. Itat HiterM i* VtHlo, sakaj knnlio VeMli—rtkO % »em je b^ dragih članov je bila ve. * dobm plačanimi oglasi. w kM^l 1M?^k^^tSi ^"""'r1 V,M kl j»«» je dal prVt va*r«l 'kov ^njMffll (MttMfflikov jr mr Beli teror na Poljskem. Berlin. — Poljski socialisti so »hajodauili pi«U<> nek«gft p<4iii«-r^icga jetnika, ki je bilo vtihotap-)jeno vojaške jentilnice v Min- jsku, Dotični jetnik poroča, da poljski ječarji in detektivi naravnost zverinsko pontopajo s poli tičnimi osumljenci, med katerimi: je mnbgo# poljskih in lit vinskih komunistov. "Vaa.kvečfer — tako se glasi pismo pripeljejo politične osumljence v majhno sotog, jih slečejo do nagega, zamaše jim usta s cunjami, da iie mdrejo vpi ti in nato jrh pretepajo z hiei iz Hee. Ženske so ravno tako slečene jlo nagega ih tepene z žico kakor mo&ki. Ko je mučenje končano, vr žejo jetnike vse krvave in napol mrtve v tcmlie, mrzle itf mokre celice, .letniki trpe silne duševne muke, ker nihče ne ve. kdaj pride po nje birič in jih od vleče v mučilnico." Jetnik je končal pismo z obup oim apelom ne delavce vsega sveta, da naj demonstrirajo proti huržoazni poljski vladi, ki je odgovorna za omenjeni terorizem. ume Ijord admiralitete■, j.- ng, dejal Topeka, Kana. — Dr. Oharlea M. Sheldou, poznan kot duhoven in vernki pisatelj, je povedal na konferenci ' svojih sovrstnikov, kako se' je trudil, da spreobrne Alezander Howata, znanega vodi telja rudarjev, da ljubi governer-ja Allena. Sheldon jc dejal: "Vprašal sem ga, kaj misli, da bi Jezus naj. prvo storil, če bi bil tukaj. Odgo voril mi je: "Ngjprvo bi očistil governerja Allena in državno Zbornico." "Vprašal sem ga, če verjame v Kristove nauke. Rekel mi je, da verjame. Tedaj sem rejtel, če je to rea, tedaj morate ljubiti governerja Allena. T "Howa*t je pa odgovoril kot blisk: Well, vrnite se v Topeko in povejte governerju Allenu, da naj me ljubi. - KOMEirPSm MSPOTREBEN • i- ■ ■ • t H Ohioago, IU. — Pred nekaj dnevi je neznan morilec ustrelil Jim Colosima, bogatega restavraterja v notranjem mestu, o katerem so velebizniški listi poročali, da je bil kralj v ljudskih nižinah v Chicagu. Ti dnevniki ao o tem kralju ljndakih nižin prinesli P" cele strani, ki so slavnemu ameriškemu pisatelju Jack Londonu posvetili komaj par vrstic ob njegovi smrti. Zdaj poročajo, kdo se bo udeležil njegovega pogreba in med častnimi in navadnimi po-grebniki naštevajo imena sodui-kov, občinskih uradnikov, občinskih svetovalcev in drugih javnih uradnikov. Kov napad na turškega velikega vezirja. London, 14. maja. — Iz Carigrada poroča jo, de je bil včeraj izvršen ponovni atentat na velikega vezirja Damad Ferid pašo. Ne-ki policaj je streljal nanj', toda zadel je le njegovega slugo. Poli-giajanje meti zastopniki Litve in sovjetske Rusije. Pogajanje se vrši v Moskvi AGITACIJA - ZA OBGAOTZI&A NJE JEKLARSKIH DELAVCEV ZOPET V POLNEM TIRU Ohioago HI. — S kampanjo za učvrstitev organizacije jeklarskih delavcev so zopet pričeli. Od-zdaj sc Ibodo obdržavall tedenski shodi v Lincolnovi dvorani na vo-igglu Eden in devetdesete -ceste in Commercialne ulice. Prvi shod jc bil obdržavan in govoril jc Fitn-patriek. S kampanjo ta organiziranje jeklarskih delavcev bodo nadaljevali dokler ne bodo orga nizi rani vsi delavei, ki delajo v jeklarski in železarski industriji. Kolčakovi ministri pred obsodbo. Stoekholm. — Poročilo is Moskve, dstlratm v pondeljek. m> glasi, ds se je v Omsku pričela ob-revna va proti dvaindvajsetim |>rwtašem Kolčeka, med katerimi jenjfeč biv^h4l stroVi ^ ne obt Volitve na Japonakem Hounlulu. Havaji. — Tukajšnji japonski list "Nlppu ŽifiM r prejel brzojsvko ia Ttfkija, da vo-lihii rezultat Ar m znan, teda po prvih glaaovib ima vladna stranka ve+ifto Volitve m> bile 12. maja. W ' Druga veat iz da je vlada okaaala zapreti v kandidatov demdkratične sira l m.« '.i. ■—-*-• sFini' Tokija se glasi. H ....... Bismanok, K. D. — .Farmar llenry Layer,.oče šestih otrok, b<» prettvel svoje ' dni v ječi, ksjti priznal je, d! je povzročitelj tragedije na WSIfovi farfafc Med < Lejerjevo in ' Wol#ov«» družino je trajal Še dalj čass pre 4>ir zaradi WoWbv*ga psa. Pea jk baje nspsdel Ijajerjevo čredo in l^ajrer je šel k ^njeimi, da ee eHrer izravna Wolf mn je pokazal vra-fr. Uyer Iti hotel oditi in pogr« je na puško, K je je Wolf dr-■ V (rokah. Pri tMa boju se je pnšks sprožila. Kn strel je sad-1 Wolfovo soprogo, dntgi pa rejen cs Hoferja. Ufer je iatfgsl P" ško Wolfti, nakar ie Wolf bela I proti hlevu. Layer je puško zm» va naMI »n nstrelil Wolfa Trije otroci ao jokali in Layer je dva ustrelil, tretjega je pa pobil « se liro. Živo jc »stalo le «*» »e«r stare dete, isijer se > priai»»l krivin, ia sodnik ga je ebeodii f dnin »rt no jeAo^. • , . ^ a -. (fr/ii Podprta JedaoU. | 1104, _ ? vll^i loU^fcBI* (.LAVNI STAN« S*BTMT4» k LmM Cklut«, IU. 1 OENAENE POllUATVE IN BTVAIU, ki M MU)« «1. MiviIhi «dk«M v«Ms «• Mihvii Tsjalltv« t. N. r. J„ MtV-M k Lmiili Am, CM««* VM ZADEVE V ZVEZI t BLAGAJNIŠKIMI POSLI .. m«U.j. m «mI «IAtv« S. N. r. J* MT4I U. Usn^sl* Am, Ckluo. II. POTREBUJEMO 50 DEKLET ZA HODITI SLADOPE «KErtDI". t Dobra plač«. Noben« skuAnje s« na zahteva. 0wbns "poior-nost ae daje ndfim uslulbenkam. Dobra in prijasna jadilna aoba ia prijazno tovarailko, delovno stanje. S. J. BRACH * SONS, FACT0RV NO. I. 311 East Illinois Straat, -i- CHICAGO, 1LL. OMiaJaa I« braajava« daaarae pellljatve f# Mali v aajlepiaM rada la »hitra, bar se Mrlo u-liil •< Brsojavnl ctrolki »aalajo ed II.SO de $SJ4 od vsaka ae »lede aa te, kolika ja aveta. CDrsft.) V undeljo dne 1(1. is pondeljck ds« 17. msja I. 1. burno deli v pn. tliijo 190 nemljiM (lotov) v pi4j««nvm okraju mest« Pittsburtfk, v IU. wsrdi, m«\ Higbtend Park mi in Butler ulico ns Ksm Kad Buuievsrd. T« genijiMs sn aa iirodsj Hi aedvo«n» «m> dobre vrednotili in ugod uloga, le posebno sedaj, ko ja velik prtmsnjkljsj ctnnovnnj v mesiu PMtZergfc. T« semlJiACs M lslik*i rsluss bodo vredna dvojno vrednost v teku enegs leta v »led prtjseee okolice. (Vlili j« Od aafio.oo *m feev. Olsval rastopstk .ln*Mie Oiijda ss proetor ifaMf-1' •• f ' - M ^ viAMe M^. Malt»e# W Nvetlielek, ftff IS!sfi)! |t '^r,''" ' Ako Aeflfc ssprs^ttl knp*ii«ipred sedi-IJ« «11 |»-«delk»«, ledst s« odMike II« aata l&et Mim«, N. H IMtcburgk, ob ve^crlk, sli p« (\ic t«lefoslCao Court l Mr. 'laba Ba^eai Fiaa ^^ '' ®aa Tavb, M. T. Pokopališče itirih cesarstev. (Potna črtica). S. Alafcisnder PowclL (Nadaljevanja.) Ko aem potoval po južni Albaniji, znani pod imenom Severni Epir, sem opažal 6« sledove pn j šnjege blagoatanja, v katerem eo živeli prebivalci te pokrejine. To-de vae pokrajina je »edaj popolnoma opuatošena, vaai»in selišča pošgene. V mojo veliko začudenje ao ml pripovedovali begunci, ki ao ee vrlčaii nazaj na avoj dom, da je to delo. Or kov, ki ao akoro v ietem šaau, kot so Nemci v Belgiji puatošili »vetoče pokrajine, opravljali iato delo in le v veliko večji meri tukaj. Kot rezultat tega početja, katerega ao vprizorili te koz va ni kriatijani in zelo civiliziran narod, je nad dvesto meet, vaai in aellšč opustošenj s ognjem in dinamitom. Pomožna komlaija, ki opravlja eamaritan-ako delo v teh pokrajinah, ne more dobiti prevega Števila neareČ-nežev, ki eo poatali žrt ve teh gro-zodejatev. Ceni ae, da ao grški banditje nad 12-tisoč | moških žensk iu otrok pomorili ali žive aešgali, da je dvakrat toliko oaeh )N>mrIo valed lakote in pomanjkanja vsege in da je aedej nad dve-ato-tisoč oeeb brez atrehe. Koliko ženak in deklet ao pa onečaatili in umorili grški vojaki, ae pa ne more dognati in ae tudi nikdar ne bo. *4p|oh je nemogoče opiaati, kako nečloveško so postopali gr Iki vojaki z albanskimi žeuami iu dekleti. Ko so mi pripovedovali beftinci, kkao ae vračali na avojo opustošene domove in katere smo srečali, ao ae mi ježili lasje na glavi Prenočevali smo v vaai Ljsako-viki, katere tričetrtine je bllok razdejane. Pred opuatolenjem je ta vas Itele nad oaemtiaoč prebivalcev in od teh je oateli aamo Ae o-krog 1200. 2 Akoravno ao bili vai ti inaaakrl vprizorjeni proti Mahomedauccm, vendar ni iakati vzroka teb gro-sodejatev v verski razliki. Vae to je bilo isvTfteno na migljaj vlade aarne, kakor morem sklepati, ialed, teritorijalne poŽeljivoati. Ko ao evropeke veleailc ustanovi-11 samostojno Albanijo, jc morala Grčija odpoklicati avoje čete iz Severnega Epira. Tega pa Orki niao nikdar mogli pozabiti in ao ae hoteli oevetiti, kar ao tudi izvršili v polni meri. Takoj pa odpoklicu čet, ao razne grške tolpe pričele vaa ko vrstna ziočestva nad ubogim prebivalatvoin in držali am se gesla "države je nemogoče u-sta novi t i brez ljudstva", katerega ao Turki tudi izpolnjevali v Armeniji. Sploh ae nemška grozo-dejatva v Belgiji ne morejo niti primerjati z grozodejstvi v tej pokrajini. Ne verjamem doati, da bodo (Irki poakušali zanikati vae to, ker ao dokazi preoč^i iu akoravno skuša Venizeios vae to zvrniti na Albance, češ, ti ao procira-li. Resnica je, daso Albanci boja-žeijni in maščeVelni 'narod in da nočejo priznati nobene tuje vlade, toda kljub temu vse to ni nobeno opravičilo, da se pomori na najbolj grozen način tisoče ip tisoče nedolžnih žen, deklet in o-trok. Da, zunanji civilizirani svet ni ničesar zvedel o tem, je vzrok, ker jc Idi ves svet zaverovan v dogodke v Belgiji in severni Hranciji, Ne črtim Grkov, kot ee loten narod, imel nisem z njimi ntkakega prepira in se tudi ue na meravaui zameriti uobenenm Gr-, ku, poročam le, ker sem videl iu slišal in ker sem prepričan, da A merika mora zvedeti o tem. Ako se •ozirpiuo na postopanje grške armade v Smirni spomladi leta 1BM1 lažje rasvidimo, v koliko ao apoaobni (Irki*da ae jim poveri mandat nad kakim ljudstvom. Albanci ao tudi odločni naepro tuiki Italije, ki ima sedaj protek-torat nad Albanijo, kljub temu da se trudi, da vzbudi zaupanje pri ljudstvu in se trudi, da uredi re zmere in da ae dežela gospodarsko razvije. Kajti Albanci ae bojijo, da bodo narodno uničeni, ako Ita lija obdrži Albanijo. Kavno tako nasprotni so Franciji, katero pa še bolj sovražijo, kot pa kako drugo državo razuu Grkov. Kajti vsi vedo, da jc Francija zaveznica Grčije in Srbije. Poleg tega jim je pa še dobro v »pomiitu, da je francoski general Harrail, ki je poveljeval zavezniškim če-, tam v Orijentu, ukazal uatreliti pretfcednika albanske republike, ki se je organizirala v Konci. Akoravno Albanci niso Še sposobni, da bi ae aami vladali, kljnb temu se odločno protivijo vsaki tuji nadvladi, rasun, ako bi dobila vlada Zdr. drŽav mandat za politično upravo dežele. Temu ae ne bi upirali in bi bili' zadovoljni. Zadovoljili bi se mogoče tudi z Anglijo, kar pa ni gotovo. In to ni aamo želja posameznikov, da bi Amerika upravljala to deželo, ampak želja vseh Albancev. Kaj je vzrok temu, mi ni dobro znano in tudi ne vem, ali je to odkrito srčna želja, ali pa da ne poznajo ameriškega ljudatva ali pa je,mo-goče samo pretveza da dobijo tem več pomoči iz Amerike. Gotovo je da to željo goji na tisoče in tiso Če Albancev in da ao odločni na aprotniki vsake druge nadvlade. Koriea je zelo lepo in prijazno mesto in tudi snažno. Za časa, ko aeiu jaz bival tam, je bilo zasede no od francoskih kdlonijalnih čet črneev iz Sudana in Maroka. Prihodnja naša poetaja je bila mesto Monastir. Iz Koriee v M o nastir drži cesta črez^precej viao ko gorovje in je jako strma, ki je v nekaterih krajih zelo ozka. Ko smo prišli na vrii, smo imeli kra sen razgled na pod nami ležečim kraji in na bojišče, kjer ae je že bojeval Filip Macedoucki, in po zneje njegov sin Aleksander Vc liki. Malo je tako kraanih krajev na svetu, ki bi bil v zgodovini ta ko znamenit, kot so ravno t'i kra -ji tukaj. V teh krajih so se ljudj« borili za avojo svobodo, odkar pomni zgodovina. Kakor je ceata napeta, tako strmo tudi pada. Ns podsuoŽju jc vas Florina, kjer so nae*pozdra vili grški orožniki v angleški)) uniformah. Severno od tega seli šča je mala ravan, kjer so se vr šili vroči boji in kjer počivajo bo jevniki takorekoč celega sveta, ki so padli v zadnji avetovn} vojni Opazili smo še razne ostanke zad njih bojev, kot razbite topove polomljene vozove in velike kupe bodoče žice. Monastir je zelo zanemarjeno mesto, pravo turške gnezdo. Pre< vojno jc mogoče bivalo v tem mestu okrog 60.000 prebivalcev, od katerih je bila polovica Turkov četrtina Grkov in ostali so bili Srbi, Židi. Albanci . in Bulgari Mesto je zelo trpelo vslad zadnji' vojne in danes zgleda kot Ban Krancisco ob času zadnjega hude ga potresa ali pa Baltimore ob zadnjem velikem požaru. Ulice sc zelo nesnažne in velika večina u lic. niao tlakovane. V predmeat jih sem opasti velike mnoftne voj nega materijala, ki sedaj raspaod fVnatohova, marveč kakor je de. Je,la M»aga «amo«tana• to j* aden branlteljev! ** "2lati goM». , Ito«. da bi ».ki do- hajali vaak dani Toda pustite mu govoriti, , Povej, brate, kafeo ate ae branili in kako vaa jf božja roka negovala!" 'To je gotovo, miloatljlvi vladar in kraljica, da na« ni branilo drusoge, nego varat Vo bolje in čudeži najavetejše Device, na katere smo zrli vsaki dan." . In iKmitic je menil že začeti praviti, kako je brlo, ko so med tem začeli se shajati razui no-v veljaki. Prišel je papežev nuncij, potem duhovnik Vidžga, alatousti pridigar, ki je bil kraljičin kanclar, a puzuej verminaki škof, na to pa še primes. Ž ujiiu je dospel tudi kraljevi priboč-nik; za njima po vrati Še drugi velikaši, ki niao zapuetili gospodarja v nesreči, marveč raje delili š njim grenki kruh pregnanstva, nego se izneverili prisegi. Kralju se je mudilo, vsak hip je nehal jesti ter ponavljal: "OOJte, gospodje! čujte, gost Iz Če ust oh Op va! Dobro novica, čujte! Is same Jasne Gore!. Na te besede jauiejo velikaši radovedno o-gledovati Kmitica, atoječega kakor pred sodiščem, toda on, pogumen po naravi in privajen občevati s odličnjaki, ni bil ni za trohico zbegan pri pogledu na te znamenite ljudi in ko vsi sedejo ua prostore, jim je me praviti o oblegi. la njegovih besed je odsevala resnica, kajti govoril je jnsno iti razločno kakor vojak, ki jc zrl sam na vse, ae vsega dotaknil, vae sam pre-bil. Pravil je o duhovniku Kordeokem, »kakor o nekem avetem preroku, povzdigoval pod nebcaa »lavo gospoda Zemojakega in gospoda Čarnee. koga ter proslavljal drug očete: nikogar, razuu samega eebe, ni pozafbil Toda vso obrambo je brca vach okoliščin pripisoval najavetejši Devi-ci, njeni Ijubcani in Čudežem. Kralj in velikaši ao ga začudeno poslušali. Knez in nadškof j« dvignil aokmc oči proti nebu. dldiovnik VidŽga je urno vae raztolmačil nunciju, drugi goapodje so «e popri jemal i za glave, a nekateri ao molili in ae trkali ob prsi. Ko je pa Kmitie jel opisovati poslednje napade, ko je začel praviti, kako je Mueller prepeljal teškt topove is Krakova in med njim tak top, kateremu se n« mora ne aamo čenatohovsko, marveč solino aidovje vzdržati, je pootalo v sobi tiho, kakor hi zaapali po maku in oči vaeh no počivale na njegovih ustnicah. Sedaj pa je Kmitie naenkrat prenehal ter u™ Rdečica ga je obšla. na«rb.„. H) je obrvi dvignil glavo tar rekel pono»ito: He'daj moram povedati o samem sebi. daai In raje e^lčel Toda fe pove« kej ukega. kar bi isaal«l,|o hvalo. Bog «i > prtča. de ne^! čin,m. tega rad nagrade, ker je ae potrebujem 11'tu* ^^ ^ ^ prelljem aa kreljavo veličanatvo avojo krt . naj meata na prostem. jPoveijatvo te armade se niti najmanj ue briga, da bi očistilo mesto ali da bi uvedlo kako policijsko nadzorstvo in zaukazalo prebivalcem da bi skrbeli za anajgo meata. Streljanje a puškami ia samokresi je tukaj nekaj popolnoma vsakdanjega in predatavljel aem si, da sem na peti ulici v Neir Torku 4. julija. Srbele i stražnik, ki je bil na atraii pred hišo, v kateri aem stanoval, je sredi noči oddal pet strelov iz avoje puške brez vsakega najmanjšega vzroka. Ko aem ga vprašal, čemu je streljal, ae je. smejal. Iz tega sem sklepal, da je streljal radi tega, ker ae ' mu je ].„ „ ]iri le plen j ii listkov nifovilke v, ^ » priučit^ tcjfa dela. Deltt i^. dee. pri tom čial^m delu, sviti« i„ zračue aobe. Pridite priprHvljetti. aa delo. Mi vam damo delavno oblekv i)i jato tAjdi, perem i, i,rM. plečno za vaa. Oglasite ae pri; CALUMST BAKING POWDU OOMPAmr 4100 Fillmore Street. Chlcago, HI. 4 ■ ' —....... štreni tajniki' fal ^nifi Up atopnOd, pri ^jik lakko pla- -Naročnina sa celo lata ja $4^00 in za JJOE ledtft IP^ Člani $. H. F. i. plačajo aa $2jB4| Naroča imrlaJiko tudi aami PonorHa hitro a 1. julijam ga bo naročnina zpiela. UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2057 3. Lawndala An. m cucm m. BpNfBSTERN PBLT W0KK| Kdo ve kje je 4115 Ogden Ave., Mizo 22nd Id ItaHiSlSriiSSiBMto^HH&BMiH Cra wford Ave. ■ •» MOŽJE in ŽENE hočete li stalno delo in dobro pl*. čo, ter bonnaf Tedej oglasite m pri: NAS POTOVALNI . ZASTOPNIK Anton Jankovich, ae'aedaj na baja v driuvi Utah in Wyomin-«u ter bode tam obiskal vse elovenake rojake in naše naročnike, aa kar želimo, da mu sredo na roke in ae n ar oče na list, ter oni, ki jim je narodnima potekla isto ponove. Potem ee bo vrnil na vzhod in bode oblek al zopet naročnike v Južnem 1111-noisu, Indiani in deloma v Ohi-ju. SVOJI BOJAU KDAJ SOPIT LAHKO DOBITI V AMUTKO. Priseljeniške poetave ostanejo la snteraj v veljavi kot pred vedno. Svojo rodbino lakko dobite v Ameriko. Podpiaani vam ka dal navodila, kako dobite v kraju potne liste. Pišite, ali ao pa oeeb-no obrnite na manega rojaka Hitijo Skender, Javnega Votarja, 5237 Buttler Street, Plttsbnrtk, Pa. On Vam be gtvar vadil la oojaaaiL • ♦ (Air.) ja žena in sin, ki ata jo popihala še dne 19. marca, t. 1. Ko aem I ae odpravljal na delo, se je lepo POTR1BUJBMO pogovarjala z menoj in povedala, delavce sa delo pri pločevinah, /a da gre v St. Louis, Mo. nakupovat aplošna dela. Stalno deloiu razne atvari. Jaz ne mialeč nič I dobra plača. Slabega sem v to prav rad pri- NATIONAL STAMP1NG t volil. Na drugi dan zvečer pri- KI.CT. WRKftH fiedši domov, našel sem listek na 424 So. Clinton St. mizi, kjer piše, de se ne bomo več — videli, da ona odhaja s sinom v državo Michigan. Poizvedoval sem na železniški postaji, kam je bil kupljen listek in povedali ao mi, da v Ranger, Tex., kamor ee mi zdi, da je odšla k svojemu lju- Ako hočete zaslužiti po $4.50 d^ bimeg. Oženjcna sva že 23 let. $5.00 na dan, tedaj pridite'na na Ona je stata 45 let in sivih les, ein | slov: ^ star 12 let In 7 mesecev in na roki mu manjka treh prstov. Ro-| 900 #BST 18th STREET jeki. kadar prihaja kkk gost k va-« soprogi ob večerih, pokažite mu vrata. Meni se vae dosdeva. da jc moje eopoga nekje v,0leve-landu, Tezaa, pri oeebi, ki je že pred nekaj čaeom tudi odpeljal so POTR1BUJ1MO DELAVCE POTREBUJE MOŽKE delavce sa drobiti orehe, lahko delo Dobra plača, kakor hitro progo enemu rojaku iz NokomisJse malo priučite. 111. Poživljam vaju Marijo Spil-ler in sina John Spiller, da se mi takoj izglasita, drugače bom dal vajine slike v vse slovenske časni-j ke. Vsako pismo, ki sem ga pisal mi je bilo vrneno. Torej že-1 lim, da ako kdo iz med cenjenih rojakov ye, kje se nahajata moja *«n«ke Za umivanje jedilne požene in sin, naj mi to nemudoma aode v pri jasnem prostoru. Do-naifnal, na moj naelov JplmHH^K KILLING - Karel Co„ 387 E. Illinois Street. r Chicago, 111. -T-. POTREBUJEMO aa | Spillar, P. O. m. (Adv.) Bos 108, Panama, bra plača. V nedeljah in praznikih ee ne dela. Opašite se pri Mr. Kaplan. HARMONY CAFETBRIA 27 W. Raitdolph St. Chlcago, Illinois. tAROOHA TRGOVSKA DRUŽ-^ »A V DUMLO, PA. se priporoča veem prijateljem pra-vih kranjakih klobas. Mi imamo doma izdelane tn prekejene kloba- ae, po 45c fmt Pošiljamo jih v I 50 DEKLET - ZA LAHKO I b » ^to tovarniško delo. Dobra nado povekapreau, toda ne manjLi-a« i ^TOT; - kot 10 funtov eno naročilo, več >a ^ kolikor želite, j ^ ■ i'l Naša družba je alovenako pod jetje, to vam naj bode jamatvo, da ao baše klobaae izvrstno in okuano na A jene. Torej naročite ai jih še danee. Vsakemu naročilu je tre-1 za PAUL G. NIEHOFF CO. 232—242 E. Ohio Street. Kila umori7000 ljudij na leto. •A.—M* » riaatfa mmumi MrtvOkl lUtl. OmrmT Kar m imaai mmI nkt '"■"lis, tM M m nlM 1*2 » v«»TT vi —a^i«ii»i ■ imm. 0» >H alMl, ai* M 9- n. M. T« k a tb.m mm mun tek* M*v»u. k«k#r kak« nfcirilt Htann. C* m Sgg-afei! T PAO m«tU. s. „ mam mm UnrU—tm ka«. «a mi Mar ■■U**' ■>. li li ^ | — * "S« !• a m- n-arao auuuiffCA. kta, M j« k *«>-« >.lll.»» m M »nmmkZ L^nr^ttUTk^iSrSe u lk(WI _ _ C«4UIU mh hM ŠT POTRRBUJEMO ' ŽENSKE prebiranje atarege papirja: be pridati MONEY ORDER ali Stalno delo, dobi« plače, bančni draft čet. Vaa naročila OUMBIMSET BROS n^ove* a"*™ ^^ "I «1 Union Street NATIONAL M1JRCHANTS " OOMPANf. P. O. BO* 904, DTOLO, PA Družba ima na razpolago zal oženjeas«e moža za delo ga. pr?| nfk^d<4rtH! 4« NATIONAL MBRCHANT8 OO. I>UNL0, PA. MOR KROJAČI POSORI Delo dobita dva izurjena kroja-1 CaUfonda Ioe A Coal Oompanr 32nd and Central Perk Ave. POTRRBUJEMO moške in lenake aukajiše (reketee), hlače__ nike Delo je stalna, plača dobra. po dogovoru, pridite oaeUa ali pa Akte aa naelov: J. A. vaa naučimo. Dobra prilika sa na KU0KA 00. na