SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate. Sarajevo itv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praea-Du naj 24.797 U prava:Kopitarjeva ulica štey. 6, Italija je sporočila v Pariz, kaj zahteva od Francije Pogodba Laval - Mussolini iz 1.1935 je odpovedana Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Ciano v Pesti Italijanska diplomacija je zadnje tedne zelo razgibana in delavna. Na dveh, treh frontah hkrati se kažejo sledovi njenega dela. Komaj je vzva-lovila Srendozemsko morje, da je začelo nevarno pljuskati na obrežja nekaterih francoskih posestev v Evropi in v Afriki, že se je pojavila ob Sueškem prekopu, kjer je zanesla vznemirjenje med angleške in francoske denarnike, ki pobirajo zlato mitnino na eni največjih svetovnih pomorskih cest. Niso še umolknili odmevi od njenih pobud na jugu, ko sprejema srednja Evropa njenega mladega zunanjega ministra, ki je osebno prišel semkaj, da nadzira preusmeritev gotovih zunanjepolitičnih razvojev tako, da ne bi bili škodljivi za Italijo. Kjerkoli nastopi, nastopa z velikim poudarkom. Vsiljuje se nam vprašanje, čemu tolika razgibanost, ko bi človek mislil, da je Italija s svojimi dosedanjimi pridobitvami vendar nasičena in nima dejansko več nobenih zahtev, ki bi jih mogla imenovati življenjskih. Neki duhoviti diplomat je na to pripombo dal značilen odgovor. Zveza med Italijo in Nemčijo se imenuje osišče. Osišče veže med seboj dvoje koles. Toda za uporabnost tega orodja je potrebnih več predpogojev. Prvič je potrebno, da se obe kolesi na osišču vrtita v isto smer. Ne gre, da bi se eno kolo vrtelo naprej, drugo pa nazaj, ker bi na osišču nastopila velika zmeda, ki bi ga lahko zlomila. Osišče mora imeti iste cilje in bo lepo teklo, če bosta obe kolesi šli istočasno naprej in istočasno nazaj. Drugič je potrebno, da se obe kolesi vrtita z isto hitrostjo. Osišče bi bilo neuporabno orodje, če bi se eno kolo vrtelo lepo počasi in leno, drugo pa bi hotelo zleteti naprej z nebrzdano svobodo. Tudi v tem primeru bi osišču grozil zlom. Naloga obeh zunanjih politik je torej, da se pri zunanjepolitičnem delovanju druga drugi tudi v hitrosti prilagodita. Tretjič je potrebno, da so kolesa na osišču tako pritrjena, da eno kolo ne sili v drugo. Na mesto lepega uravnovešenega napredovanja bi dobili neznosno ko-bacanje, ki bi se moralo končati s polomijo. Končno zahteva vsako pravilno osišče tudi, da sta obe kolesi enako veliki in da ni eno manjše ter je prisiljeno kotaliti se za drugim s tem večjo brzino, čim manjše je, ali pa bo zaostajalo in ga bo veliko kolo za seboj vleklo. Obe zunanji politiki zavezniških držav ee morata enako močno uveljavljati vsaka na svojem določenem prostoru, da ne nastopi motenje ravnovesja, ki bi bilo lahko v škodo eni ali drugi. Če bi tega ne bilo, je končal diplomat svoja izvajanja, bi se lahko pripetilo, da bi osišče zaradi nerodne vožnje izgubilo kolesa, postalo kol, 6 katerim bi močnejši zaveznik lahko udrihal po 6labejšem. V zadnjih mesecih smo Imeli priložnost opazovati, da je osišče glako vozilo. Toda pobudo za hitrost in smer je dajal bolj nemški zaveznik, ki je od marca meseca sem dosegel ogromne uspehe in svojo državo povečal za lepe milijone novih državljanov v srednji Evropi. Nemški zaveznik si je s tem pridobil tudi zelo ugodne postojanke za inadaljnji razmah svoje moči in svojega vpliva Italijanski zaveznik mu je uspehe olajševal. Njegova zunanja politika je nemško brez pridržkov podpirala. Toda iz gornjega primera izhaja, da bo tudi on moral dajati vodilne pobude za nova gibanja skupnega osišča, da bo tudi on moral skrbeti, da se primerno okrepi ali da vsaj v rasti ne zaostaja in .da bo soodločeval pri usmerjanju skupne poti, alt vsaj na to pazil, da ne bi zavezniški zunanji politiki 6ilili druga v drugo, ampak nadaljevali pot po vzporednih dragah. Po okrepitev je šla Italija v Sredozemsko morje, kjer v soglasju s svojimi novimi imperialnimi jiotre-bami hoče večjih varnostnih jamstev za obstoj svojega imperija in mora potem takem zrušiti nekaj ovir, ki jih je postavilo mednarodno pravo pred desetletji, ki pa jih sodobne razmere in sodobna razmerja med velesilami odklanjajo. Od tod pojav »naravnih teženj italijanskega naroda«;, ki jih je podčrtal italijanski zunanji minister grof Ciano, in ki so v vzklikih po francoskih posestvih, kot na primer Tunizija, Džibuti, Sueški prekop in Korsika, dobile jasno otipljivo obliko. Če se Nemčija krepi na severu, se mora Italija krepiti na jugu. Tako zahteva zakon uravnovešenega osišča. Iz istih razglabljanj se je rodilo tudi potovanje mladega italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešto. Nemška zunanja politika ima sedaj po zlomu Češkoslovaške nove velike načrte na vzhodu Evrope. Morda jih je svetovni tisk naslikal v pretirani obliki. Strah ima velike oči. Toda če jih izluščimo iz pretiravanj in postavimo v okvir stvarnih možnosti, ostanejo ti načrti ogromnega obsega. Toda uresničiti se morejo le na področju, koder italijanski in nemški interesi ne morejo biti sporedni, da o istovetnosti sploh ne govorimo. Os se mora tukaj počasi vrteti, ker so pota zelo nero svojem rimskem poslaniku Fran-cois Poncetu. Italijanska nota vsebuje dve točki: 1. Italijanska vlada smatra, da francosko-italijanski sporazum z dne 7. julija 1935 ni več veljaven, ker uvoljavljenjo teli listin splnh ni bilo izvedeno. (V tej pogodbi je Francija pristala na zasedbo Abesinije po Italiji). 2. Italijanska vlada si pridržuje pravico staviti nove predlogo zaradi izvedbe čl. 13 londonskega sporazuma iz meseca aprila 1935. (Obljuba, da bo Italija dobila kolonije v Afriki.) List daijc poroča, da je 24. aprila 1938 francoska vlada poslala noto rimski vladi, v kateri je predlagala, da so prične pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj med obema državama. Iz to diplomatske listine izhaja, da Francija smatra sporazum iz leti 1935 kot zadnjo ponudbo, ki jo je pripravljena dati Italiji. Italijanska vlada do danes še ni odgovorila na to francosko spomenico. Dejstvo, da šef italijanske vlade Mussolini v svojem govoru v preteklem tednu v Carbogni sploh z besedico ni omenil mednarodnih vprašanj, si razlagajo francoski diplomatski krogi tako, da slopa francosko-italijanski spor sedaj na diplomatsko jx>t. Lahko pričakujemo, da se bo francoska vlada pri pogajanjih z rimsko vlado držala onih ponudb, ki jih je sporočila v svoji spomenici z dne 24. aprila lelos, in da dalje ne bo šla. Francosko stališče Francoski politični krogi sploh niso istega mnenja kot italijanska vlada. Ti krogi smatrajo, da pogodba iz leta 1035, čeprav ni prišlo do njenega uveljavljenja in tudi ni stopila v veljavo, vendar predstavlja rešitev nerešenih vprašanj med Francijo in Italijo. Smatrajo, da se je Francija s to pogodbo pokazala zvesto duhu in pogojem londonskega pakta iz leta 1935 in da je na ljubo francosko-italijanskega prijateljstva pristala na pomembne cesije. Ciano je v Pesti svetovat nujno zbližanje z Jugoslavijo Rim, 22. dec. TG. Ves rimski tisk z velikim povdarkom objavlja in enodušno razlaga napitnice italijanskega zunajega ministra grofa Ciana in madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja ob priliki sinočne večerje v Budimpešti. Listi so iz teh govorov posneli v glavnem dve vodilni misli: 1. Italija je Madžarski dala nasvet, naj za enkrat mirno sprejme nemško stališče glede nemo-gočnosti, da bi Poljska in Madžarska dobili skupne meje na škodo Karpatske Ukrajine in naj se rajši iskreno osloni na italijansko-nemško osišče, ker bo takšna politika za njo mnogo bolj pridobitna v bodočnosti. Madžarski zunanji minister je ta nasvet sprejel in je to v svoji napitnici tudi podčrtal. 2. Italija je Madžarski dala nadaljni nasvet, naj naveže čim prej in čim bolj prijateljske stike z Jugoslavijo, češ, da se italijanska zunanja politika v srednji Evropi danes oslanja na zavezništvo z Berlinom, na prijateljsko zavezništvo z Madžarsko in na prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Tudi ta nasvet je madžarski zunanji minister sprejel in to v svojem govoru tudi potrdil, če prav še v nekoliko megleni obliki. Nedvoumno pisanje italijanskega tiska Italijanski tisk napoveduje nove razvoje v tem pravcu, kajti v okviru, ki ga je navedel italijanski zunanji minister, se lahko zgodijo pomembni zunanjepolitični dogodki, ki bodo omogočili plodo-nosna sodelovanja. Med vsemi listi sta najbolj jasna »L a G a z z e-tta del Popolo« in »L a Gazetta di L i -v o r n o«, ki oba črpata svoje smernice na visokih uradnih mestih »Ga Gazetta del Popolo« piše med drugim dobesedno: »Madžarska se mora osloniti na osišče Rim-Berlin«, toda njeno prijateljstvo z Jugoslavijo je najbolj nujno dopolnilo k njenemu sodelovanju z Italijo in Nemčijo. Od ozemelj, ki se nekdaj pripadala Madžarski in so bila odstopljena drugim dr- ntadžarsko zunanjo politiko privil na skupno italijansko-nemško osišče in tako onemogočil nasilne enostranske rešitve. Grof Ciano je storil še več. Pokazal je Madžarom pota v varno bodočnost. Ne dregajte v vprašanja, ki so danes nerešljiva, jim je dejal, in poskrbite, da boste imeli okrog sebe prijateljev, kajli bodočnost bo pokazala, da jih boste potrebovali. Balkan predstavlja velikansko mirno področje, s katerim morate skleniti mir in prijateljstvo. Madžari so očividno prisluhnili temu nasvetu. Ko je oori v tej pisani družbi, kakor je to vedno ob takih prilikah, ko si zavezniki med seboj očitajo, kdo od njih je bolj kriv poraza. Kar pa se tiče odnošajev med strankami združene opozicije in dr. Mačkom, bo dr. Maček zahteval od njih, da se mu popolnoma podvržejo, kakor je to čisto naravno, ker je od opozicije uspel samo on v hrvatskih krajih. To pa bo zopet povzročilo nezadovoljnost med srbskimi opozicionalci, in ni izključeno, da jih bo mnogo zapustilo vrste združene opozicije. Že sedaj se mnogi Hrvati združene opozicije jeze na dr. Mačka, češ da je opozicija v šumadiji samo zato tako jiogorela, ker je bil nosilec liste Hrvat dr. Maček. Prva bo odpadla JNS, ki je pa itak nihče ne mara, niti dr. Maček, niti tako zvani glavni odbor združene opozicije, niti bivši demokrat g. Grola, ki za noben denar noče sodelovati s Petrom Živkovičem, Kramarjem in Jevtičem. Vprašanje je tudi, ali se bodo hoteli ze-mljeradniki podrediti zagrebškemu diktatu, ker bi morali, ako bi ostali dr. Mačku zvesti, proglasiti abstinenco, katero bo ukazala hrvatska seljačka stranka. Toda njihovi volivci v Srbiji s tem nikakor ne bodo zadovoljni, ker srbski kmetje zahtevajo od svojih poslancev delo v parlamentu, ne pa kujave abstinence. Najbrž bodo ostali v družbi z dr. Mačkom samo bivši demokrati, to je skupini g. Grola in Davidoviča, ki že davno nimata nobenega programa in jima je vseeno, pod katero zastavo ploveta. Samostalni demokrati pa, namreč gg. Wilder, Kosanovič in Budisavljevič sploh ničesar ne štejejo in tudi dr. Mačka nič več ne interesi-rajo. Zaradi tega bo v bodoči narodni skupščini, kakor pravi »Samouprava«, čista atmosfera, ki je ne bodo motili za pozitivno delo nesposobni elementi. Kako se tolažijo naši marksisti »Delavska politika« od 22. decembra prinaša sledečo notico. »V naravi imamo ptice, ki že po nagonu slutijo, kdaj se bliža zima. Ko zaslutijo bližnji mraz, ki jim odvzame hrano, se hitro zberejo in odlete v .kraje, kjer ne bo mraza in jim je zagotovljena hrana. Spomladi se te ptice zopet vračajo. Imajo pa to navado, da romajo vsako leto v iste kraje in potem zopet nazaj, kjer so se zlegle. Z ljudmi je nekoliko drugače. Peroti nimajo, aero-jilani so predragi in morajo ostati vedno na istem kraju. Pozimi se bolj oblačijo, poleti manj. Sicer pa imajo izborcn instink, da se selijo ideološko v katerokoli smer, o se po potrebi tudi vračajo. Zato opravičeno sumimo, da imajo ljudje nagon selitve Ljubljanski občinski svet Tri leta uspešnega dela pri ozdravljenju občinskega gospodarstva Ljubljana, 22. decembra. Danes ob 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki je imela tudi slavnostni značaj, ker je občineki »vet proslavil tri-letnico, od kar je sedanja občinska uprava pod vodstvom sedanjega župana dr. Adlešiča na vodstvu ljubljanske mastne občine. Bansk® upravo je «a t#j me ji,nastopal .Avetnik dr. SM ie začel župan dr, Adlešič, ki je imel daljši govor. Iz govora g. župana dr. Adlešiča Zupan je naglašal da mine jutri tretje leto, ko «e je sedanji občinski svet prvič zbral v tej dvorani in prisegel, da bo pošteno delal in vestno skrbel za blaginjo ljubljanskega mesta. Ta seja je že 31. od tistega dne in obenem 22. tajna seja. Razni odbori pa so imeli nešteto sej, Bilo je treba mnogo dela, da je občinska uprava mogla pričeti z ozdravljenjem mestne občine. Ljubljanska občina ja že drugo leto dobila spet zaupanje, tretje leto pa je i mladeniškim poletom pričela uresničevati načrte ter z najmanjšimi stroški napravila toliko nujn opotrebnega in lepega, da sedaj lahka ponujat* potrebnega in lepega, da sedaj lahko po-ničenje še večjih in lepših zamisli ni načrtov. Zupan je dalje ugotovil, kako je grozil ljubljanski mestni blagajni eksekutor in kako je upravljal občinski blagajni v Mostah in v Zgornji fciški. Proračunskega deficita je bilo pri 10% do 12% obresti nad 16 milijonov din. Nova občinska uprava je morala pričeti z realnim gospodarstvom in varčevanjem na vseh koncih. Ljubljanska občina je imela s Splošno maloželezniško družbo nad 240 milij. dolgov. Ljubljana je bila najbolj zadolžena m66to v državi in je prišlo na vsakega prebivalca skoraj 3227 dinarjev občinskih dolgov. Uradništvu in delavstvu ie žc grozilo, da ne bodo dobili več plač. Nova občinska uprava je uvedla strogo kontrolo, poskrbela za likvidnost Mestne hranilnice z najetjem posojila pri DHB in z razpisom notranjega posojila, ki je bilo hitro vpisano v dvojni meri. Nato se je občinska uprava posvetila reševanju drugih vprašanj, kakor Delavskega doma, ki je bil razširjen, vprašanju Navja in Zal, zlasti pa Mestnega pogrebnega zavoda, ki že izkazuje prebitek, reševanju ljubljanskega tramvaja, ki ga je končno vendarle rešila Siemensa. in je mogla šele nato graditi progo do Sv. Križa in dolenjsko progo ob mnogo bolj ugodnimi pogoji kakor pri Sie-mensu. Mestna občina je kupila grad Bokalee za zavetišče za onemogle, uredila je mestno imovino, dokupila mnogo posestev, tako da ima občina sedaj, če odbijemo vse dolgove v znesku 220 milijonov dinarjev, še vedno 84 milijonov din čiste imovine. Občina je kupila Mahrovo hiio za ugodno ceno in s tem ustvarila temelj za novi magistrat. Sanirana so tudi mestna podjetja, posebno 6krb pa je občina posvetila socialnemu vpraianju, zlasti pa odpravi brezposelnosti in beračenja, ki ga uspešno pobija z ustanavljanjem zavodov, dalje z zavetišči za mladino, s šolskimi kuhiniami itd. Nova občinska uprava je pričela graditi nore šole (Bežigrad in meščansko šolo na Viču). Občina je skrbela za olepšavo mesta ter vpoštevala dragoceno pomoč in iniciativo našega velikega graditelja univ. prof. Jožefa Plečnika, kateremu je g. župan izrekel posebno zahvalo. G. župan je izrekel posebno zahvalo še naši vladi in banski upravi, posebej pa še ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Najenu za veliko pomoč, enako tudi časopisju, ki je podpiralo stremljenje mestne občine. Nazadnje se je zahvalil vsemu občinskemu svetu za nesebično in požrtvovalno delo, ter meščanstvu, ki že priznava uspehe in stremljenja sedanje občinske uprave. Mestni občinski svet je govor dr. Adlešiča sprejel s toplimi ovacljami vsem voditeljem, ki jih je g. župan imenoval, kakor tudi g. županu sa- memu. , ... , , , Govori! j. nat« prof Drrnuislia. ki Je Izrekel toplo"zahvalo v Imenu vsega občinskega sveta g. županu za njegovo požrtvovalnost in za vse za- sluge, ki si jih je pridobil v korist Ljubljane in blagostanje njenih prebivalcev in ki je dvignil Ljubljano na ono stopujo, ki mu kot glavnemu mestu slovenskega naroda pripada. Ovacije županu dr. Adlešiču 60 se nato ponovile. Zupan dr. Adlešič je ppdal kratko predsed-stveno poročilo, v katerem je omenjal veličastno .j, proslavo 1. decembra, ko smq slavili 20 letnico zedinjenja. Prečital je zahvalo dvorne pisarne za vdanostne izjave dinastiji, enako sta se zahvalila tudi min. predsednik dr. Stojadinovič in minister dr. Korošec, ki je ob tej priliki toplo pozdravil ves občinski svet. Prav lepo je uspela vsesvelska akcija za reveže, ki je vrgla 106.000 din čistega dobička, s čimer je bila omogočena otvoritev zavetišča za onemogle v stari cukrarni. Spominjal se je smrti Nj. Vis. kneza Arzena ter je prečital zahvalno pismo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla za poslano sožalje. Dalje se je g. župan spominjal pokojnih bivših občinskih svetnikov gg. Karla Sa-jovica in Jožefa Zupančiča. Spomin umrlih je občinski svet primerno počastil. — Sledilo je poročilo finančnega odseka. Poročila posameznih odsekov Na predlog finančnega odseka, v katerega imenu je poročal prof. Drrmastja, so bili sprejeti vsi sklepi odseka o manjših zamenjavali sveta ter o raznih naknadnih kreditih za razne takse, za desinfekcijsko gradivo, za preureditev stranišč v bežigrajski šoli itd. Odobreni so bili tudi predlogi za znižanje raznih obrokov gradbenih posojil. Obenem je občinski svet sprejel na znanje sporočilo finančne kontrole za mesto Ljubljano, ki je potrdila računske zaključke za leto 1934, in dvanaj-stine za leto 1935. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Štele. Na vrsti so bili samo razni predlogi za 15 parcelacij. Vse parcelacije razen ene so bile odobrene in predlogi odseka soglasno sprejeti. Poročilo kulturnega odbora je podal prof. Silvo Kranjec. Poročal je od razširitvi pravilnika o podeljevanju literarnih nagrad mestne občine. Ta pravilnik se razširi v toliko, da pridejo v poštev za nagrado tudi uprizorjena dra-matska dela v naših narodnih gledališčih. Soglasno sprejeto. Poročilo trošarinskega odbora je f>odal prof. Dermastja. Na vrsti je bilo 31 ugovorov proti plačilnim nalogom in proti trošarinskim kaznim. Občinski svet je na predlog odseka soglasno ugodil skoraj vsem ugovorom proti plačilnim nalogom, ker se je odbor postavil na stališče, da občina ne more zahtevati trošarin za zaloge blaga, ki so ostale ob koncu prejšnjega leta, na kar se je večina ugovorov nanašala. Soglasno pa je občinski svet zavrnil vse pritožbe proti kaznim, ki so bile izrečene zaradi tihotapstva. Poročilo odbora za telesno vzgojo je podal g. Pavlin. Poročal je o pravilniku o telesni vzgoji na področju ljubljanske občine. Ta pravilnik stopi v kratkem v veljavo in se bo najprej nanašal na 800 vajencev, ki bodo razdeljeni na 20 oddelkov, ki jih bo vodilo osem telesno-vzgojnih učiteljev. Vso telesno vzgojo pa bo vodil strokovnjak z višjo šolsko izobrazbo. Ta pravilnik je bil sestavljen v sporazumu s telesnovzgojnimi in športnimi organizacijami, Po kratki debati je bil pravilnik soglasno sprejet. Poročilo o upravi mestne imovine in olepševalnega odbora je podal polkovnik Andrejka. Na predlog odbora je oilo soglasno sklenjeno, da občina odpove So-kolskemu društvu v Spodnji Šiški najem prostora za otroški vrtec, ker jo ti prostori veljajo 20.000 dinarjev na leto. namesto tega pa bo mestna občina čez leto dni, ko bo pogodba potekla, naselila svoj otroški vrtec v učiteljski šoli, kjer so lepši I in cenejši pro,stori na razpolago. Pravilnik za izpo-sovejanje dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije pa se v toliko spremeni, da si smejo iz vrtnarije izposojati te rastilne le občina, mestne občinske prireditve in ljubljanske šole in nihče drugi. Soglasno sprejeto. Poročilo personalno-pravnega odbora je podal g. Avgust Novak. Poročal je o raznih sprejemih v občanstvo. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. V upravo Kollmano,ve ustanove je bil na predlog odseka delegiran občinski svčtnik Bahovco. Pravilnik za poslovanje desinfekcijskega zavoda pri mestnem fizikatu pa je bil spremenjen v toliko, da so dovoljene olajšave za revne 6tranke. Nova uprava Mestne hranilnice Nazadnje je g. Novak poročal, da je potekla triletna funkcijska doba sedanje uprave Mestne hranilnice. Na njegov predlog je občinski svet soglasno izvolil novo upravo, v kateri so gg. trgovec Josip Bahovec, odvetnik dr. Josip Aiman, kanonik dr. Tomaž Klinar, knjigovodja Viktor Kozamernik, stavbenik Emil Toma lil, višji računski inšpektor Albin Zaje, trgovec Franc Urbane, dipl. komerc. Anton Agnola, trgovef Janko Jovan, trg. poslovodja Ivan Kralj, uradnik Anton Babnik, višji tajnik drž. žel. v pokoju Franc Borštnar, mesarski mojster Jože Musar, trgovec Zvonimir Lukič, vodja zemlj. knjige Joško Medved, trg. sotrudnik Alojzij Sitar, ravnatelj inž. Josip Sodja in tesarski mojster Robert Mihor. Zupan je prečital še predlog univ. profesorja Hrovata o potrebi kanalizacije severnega dela mesta, kakor Šiške, Dravelj itd., ter je predlog od-kazal odseku. Sledila je tajna seja, na kateri je občinski svet obravnaval manjše personalne zadeve. ,fe bolj razvit kakor ptice ali druge živali, ki trpe na maniji preseljevanja.« Treba je priznati, da je ta notica čedno sestavljena in da se bo marsikdo prijel za nos, ko jo bo bral. Sumimo pa, da med njimi ne bo onih sodru-gov, ki so bili 11. decembra tako pametni, da niso volili Jelenca in ostalih propalih kandidatov rdečega fašizma, ker so v tem primeru sledili svojemu Čisto zdravemu in vse pohvale vrednemu instinktu, da je vsak zgubljen, kdor se druži z dr. Krainer-jem in njegovimi belogardisti, kakor je urednik »Delavske politike« gospod Eržen navadno imenoval pristaše JNS. Zdaj se lahko prime za nos on in vsi njegovi tovariši iz vodstva slovenskega marksizma, ki jih je njihov instinkt to pot temeljto varal. »Samouprava« o »Seljački zaštiti« Glavno glasilo JRZ »Samouprava«, objavlja 22. decembra članek, v katerem opozarja, da bo morala državna oblast začeti uporabljati obstoječe postave nasproti vsakemu državljanu, ki moti mir in red. To se tiče predvsem takozvane »Seljačke zaštite«, organizacije, ki jo je ustanovil dr. Maček kot nekako svojo telesno gardo, kakor jo imenuje »Samouprava«. Ta organizacija ni, kakor nadaljuje »Samouprava«, terorizirala volivcev samo za časa volitev, ampak nadaljuje svoja nasilja tudi po volitvah, vznemirja mirne državljane in moti normalno življenje v izvestnih krajih. To delovanje, pravi »Samouprava«, gotovo ni prijetno dr. Mačku samemu, ki po svojem »Hrvatskem dnevniku« poživlja svoje pristaše k disciplini in vsakogar svari pred samovoljnimi akcijami. »Samouprava« poživlja dr. Mačka, naj »Seljačko zaštito« razpusti, oziroma prepreči vsako njeno nadaljno delavnost, ker je to počenjanje nevarna igra. »Samouprava« se sprašuje, da-li ima dr. Maček še toliko moči in avtoritete, da te elemente brzda, zakaj izgleda, da je dr. Maček izgubil oblast nad ljudmi, ki gredo daleč preko meja zakona. Nobena država na svetu, izjavlja »Samouprava«, ne more trpeti terorja, in če je bila vlada liberalna za časa volitev, ne bo trpela, da bi se zakon kršil še nadalje. Če bi pa ptišlo do tega, da bo morala oblast zakonu brezobzirno pripomoči do veljave, potem bodo moralno in zakonsko odgovornost za protipostavna dejanja teroristov morali nositi tudi oni, ki so jim dajali potuho ali jim jo še dajejo. Naj si zapomnijo, da kdor se igra z ognjem, se mora končno sam opeči — tako zaključuje »Samouprava« svoja tozadevna izvajanja. »Hrvatski dnevnik« o političnih spreobrnjencih »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, prinaša majhen članek, v katerem piše o zadnjih volitvah. Z ozirom na dejstvo namreč, da je glasovalo na Hrvatskem za di. Mačka tudi nekaj takih, o katerih je znano, da so čisto drugega mišljenja ali da so doslej celo proti njemu politično nastopali. Nekaj pa je bilo tudi takih, pravi »Hrvatski dnevnik«, ki so se po volitvah prijavili Hrvatski seljač-ik stranki, da se vanjo vpišejo, pa so bili zelo začudeni in iznenadeni, ko so rekli, da jih ne rabijo. »Hrvatski dnevnik« pripominja k temu, da glasovanje ni zakrament svetega krsta ali svete pokore, ki izbriše vse grehe. Če kdo ni iz prepričanja po mišljenju član stranke, ali se je celo pregrešil zoper njena načela ali zoper svoj narod ih njegove interese, ne dobi odveze, če za 6tranko glasuje. Tega mu 6tranka ne more braniti, za svojega ga pa ne bo spoznala in sprejela. Za članstvo pri stranki je treba drugih pogojev kakor 6amo vpis. Nov list 21. t. m. je začeia v Šibeniku zopet izhajati »Tribuna«, ki je prenehala pred več kot enim letom. Odgovorni urednik je Hamilkar Vitalijani, ki je obenm lastnik Usta. Bil je že lastnik prejšnje »Tribune«. Kakor se vidi iz pisanja, bo nova »Tribuna« zastopala smernice JRZ. Grof Oano skozi Mublfano Ljubljana, 22. dec. AA. Danes se je italijanski zunanji minister grof Ciano na povratku iz Budimpešte v Rim peljal s svojim spremstvom skozi našo državo. Preko Kotoribe sc je pripeljal z vlakom v Ljubljano ob 17.20, kjer ga je na železniški postaji sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Ko je vlak stal na postaji, je ban dr. M. Natlačen vstopil v salonski voz grofa Ciana in ga pozdravil. Ob 17.30 je grof Ciano nadaljeval vožnjo iz Ljubljane proti Rakeku, ob 18.30 je pa zapu9til jugoslovanska tla. Drobne novice * Stockholm, 22. decembra. A A. Štefani: Nad vso Skandinavijo divja silen snežni metež z viharjem. Nesreče po mestih in vaseh so številne. Več sto avtomobilov je po ce.Mah zamedlo. Bukarešta, 22. dec. A A. Reuter. Ker je bilo v Romuniji zaprtih 1.600 baptističnih molilnic, se je romunska baptistična zveza obrnila s prošnjo na kralja Karola II., na se njihovi cerkvi prizna zakonitost. V prošnji jioudarjajo, da v vrstah baptistov ni komunistov, niti članov Železne garde. London, 22. dec. AA. DNB. Angleški bombnik, ki je 10. decembra odletel iz Habanie v Iraku in je bil namenjen v Kairo, je padel na zemljo. Vseh pet članov posadke je našlo smrt pod razvalinami letala. Letalo so našli razbito 60 milj proč od Habanie. Tečaj za smučarke na Pokljuki Belgrad, 22. dec. AA. Zaradi propagande smučarskega športa prireja ministrstvo za telesno vzgojo naroda od 11. do 31. januarja 1939 na Pokljuki pri Bledu tečaj za smučarke. Kandidatinje morajo obvladati smučarsko tehniko ter morajo imeti popolno smučarsko opremo. Prošnje je treba poslati na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in jih kolekovati z 10 din. Prošnje naj pošljejo preko Jugoslovanske zimskosportne zveze v Ljubljani najkasneje do 5. januarja 1939. Pri prihodu na tečaj se bodo kandidatinje morale obvezati, da se bodo držale predpisov, ki jih je izdalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda za svoje tečaje. Te smučarke bodo imele od ministrstva za telesno vzgojo naroda brezplačno stanovanje in hrano ter polovično voznino v tretjem razredu brzovlaka od kraja stalnega bivališča do postaje Lesce-Bled in nazaj. Na odhodni postaji dobe legitimacijo označ-ke k 13. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda bo upoštevalo samo one prošnje, ki bodo dostavljene preko Jugoslovanske zimskosportne zveze v Ljubljani. Belgrajske novice Belgrad, 22. dec. m. Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic je prestavljen Ivan Klopčin s postaje Škofja Loka v Zabnico. Belgrad, 22. decembra. AA. Z namenom, da vlada povečani potniški promet za časa katoliških božičnih praznikov, in da bi se potnikom omogočilo čim udobnejše potovanje, je direkcija državnih železnic sklenila ojačiti vse potniške vlake z zadostnim številom vagonov, in sicer od 22. decembra dalje Belgrad, 22. dec. m. Tako v Belgradu, kakor tudi v notranjosti države, je mraz zelo popustil. Toda kljub temu prihajajo v Belgrad poročila, da so v železniškem prometu še vedno velike težave ter prihajajo v Belgrad skoraj vsi vlaki z velikimi zamudami. Ekspresni vlak, ki prihaja v Belgrad zjutraj ob 7.23, je imel danes 4 ure zamude. Stalinove žrtve Varšava, 22. decembra. Iz sovjetskih listov se Izve, da najvišji svet sovjetske unije, ki predstavlja nekak parlament Stalinove sovjetske države, šteje samo še 1120 Članov, dočim je znašalo njihovo število 12. decembra 1937, ko so bili izvoljeni, 1148. Manjka jih torej 23 Od teh sta samo 2 umrla naravne smrti. Lukov, bivši načelnik GPU na daljnem vzhodu, pa je, kakor znano, zbežal na Japonsko. Ostalih 20 je izginilo, kakor po navadi izginjajo v sovjetski Rusiji nasprotniki Stalinovega režima. Med izginulimi so: maršala BlUcher in Jegorov, generala Fedko in Dibenko, bivši poveljnik Ijeningrajskega vojaškega okrožja, Čubar in Kosjcr, oba bivša podpredsednika sveta narodnih komisarjev, Postišev, bivši Stalinov namestnik v Ukrajini ter komisarji, oziroma člani sveta komisarjev Pahenov, Ziliuski, Bronski in Smirnov. Zadnji je izginil Litvin, načelnik Ijeningrajskega GPU, ki ga je nadomestil neki Golidze, doma iz Stalinove domovine Gruzije. Pravijo, da si je Litvin sam končal življenje. Takšna usoda je doletela Člane takozvanega »demokratskega« parlamenta sovjetske Rusije. Vesele in žalostne okoli božiča Ljubljana, 22. decembra. Čeprav so se socialne razmere v Ljubljani izboljšale in še dolgo niso tako strašne, kakor so bile pred kakšnim: tremi, štirimi leti, vendar pa je v Ljubljani še vedno dovolj revežev, brezposelnih in pa zlasti mnogo revne mladine. Za vse te mora skrbeti vsaj delno mestna občina, ki se je revežev 6po,mnila tudi sedaj pred božičnimi prazniki. Mestni socialni urad v Mestnem domu je bil te dni oblegan od neštetih prosilcev. Načelnik mestnega socialnega urada g. svetnik Svetel ter uradniki gg. Tomažič, Drganc in Medved ter vse drugo uradništvo socialnega urada so imeli, oziroma še imajo polne roke dela. Hvalevredno je od uradništva, da žrtvuje svoj prosti čas, kakor ob popoldnevih, ter rešuje prošnje in pripravlja vse potrebno za obdaritev revnih. Ogromno delo je napravil na primer mladinski oddelek pod vodstvom g. Medveda. Sestavil je zapisnik 697 otrok, ki bodo za božič obdarovani. Ze danes je prejelo darila 360 otrok, drugi dobijo darila v petek. Velika dvorana Mestnega doma ni prav nič zakurjena, toda uradništvo vztraja pri napornem delu ves dan. Vsak otrok, ki pride v to dvorano, dobi zavitek, v katerem je ali topla obleka, ali blago za toplo obleko, za suknjo, blago za perilo, ali pa krepki čevlji gojzerji. Mestni socialni urad je naročil za obdaritev revnih otrok za božič kar 242 parov gojzeric, ki so zelo praktična obutev in za katero so otroci sami prosili. Samo za čevlje ie mestna občina plačala trem tvrdkam 33.000 din. Vsa darila, ki jih bo mestna občina poklonila za božič revnim otrokom — in to poleg rednih in izrednih podpor — so vredna najmanj 90.000 din. Podobno delo imata z onemoglimi in brezposelnimi prosilci gg. Drganc in Tomažič. Neprestano nakazujeta podpore v živilih, v obleki, v gotovini in v drugih potrebščinah. Hvalevredno se je izkazala ljubljanska tvrdka Hribar, ki je za reveže poklonila 144 parov nogavic. Izkazali pa so se tudi drugi trgovci, podjetniki in mesarji, ki 60 naklonili socialnemu uradu lepe darove v blagu in tudi v gotovini. Toda prosilcev je zelo veliko in mestni socialni urad prosi dobrosrčne ljubljanske podjetnike, naj bi 6e za božič še bolj spomnili ljubljanskih revežev. Sneg prinesel brezposelnim zaslužek za božič Sneg, ki je naletaval v sredo zvečer in v noči na četrtek, je storil tudi koristno delo. Kakšnih 70 brezposelnih delavcev jc dobilo zaslužek pri kidanju 6nega z ljubljanskih ulic. Ti brezposelni bodo torej za božič imeli še kar čeden zaslužek, tako da bodo mogli svojim družinam kupiti vsaj nujno potreben kruh. Poleg brezposelnih je seveda na delu tudi vse redna mestno delavstvo. Vpreženih je tudi večje število voz in tovornih avtomobilov, ki odvažajo sneg v Ljubljanico in v Gruberjev prekop ter na samotne parcele na robu mesta. Novega snega so veseli tudi smučarji, ki upajo, da bodo za božične praznike našli ugodne smuške razmere že v okolici Ljubljane, še lepše pa po Gorenjskem, na Blokah in okolici in nemara tudi na Dolenjskem. Božična drevesca In božične izložbe Prav prijazen pogled nudi trg božičnih drevesc »a Kongresnem trgu, kjer more dobili človek lepO in toplo notranje božično razpoloženje. Dovoz božičnih drevesc v Ljubljani je sleherno leto večji in tako je bilo letos pripeljanih nad 40.000 božičnih drevesc. Seveda niso mogla ta drevesca dobiti prostora samo na tlakovnem delu trga, temveč so jih morali prodajalci postaviti tudi pod kostanje. Cene tem drevesom so zelo nizke, ker je konkurenca pač velika. Mestna občina je letos znatno ublažila prejšnje trošarinske in tržninske trdote, ki so včasih jemale prodajalcem skoraj ves borni zaslužek. Pač pa se mora vsak prodajalec izkazati, „Kako se krtlatec v oblakih smehlja in slika ljudi, ki so polni želja. Da bi tutf pri ras se Božiček obnese! in Vam kakšen fotoaparat letos prinesel. Saj prav z vsem, na kar vas srce veže, Vam drogerija Gregorič lahko postreže." da je drevesca posekal z dovoljenjem. Smrečice so bile letos posekane samo tam, kjer je bilo to potrebno zaradi trebljenja gozda. Mladi gozdni nasadi pa so bili obvarovani pustošenja. Ginljivo je gledati resne družinske očete, matere in tudi otroke, kako izbirajo drevesca in jih nato s ponosom nosijo skozi mesto. Mnogo je kupcev tudi z dežele, celo kmetje iz okolice kupujejo ta drevesca, ker ali sami nimajo gozda, ali pa se jim zdi laminih nasadov Skoda. Za nekaj dinarčkov dobite prav čedno smreko ali jelko. Tudi okus ljubljanskih trgovcev napreduje. Sleherna izložba je okrašena z božičnimi motivi, kakor s smrečicami in pa potrebščinami, ki jih človek o božiču najbolj potrebuje. Pisan in živahen je tudi drugi božični trg, namreč med stolnico in semeniščem. Tam je kakih 20 novih stojnic, kjer ponujajo sejmarji na prodaj jaslice, božične okraske, predloge za izrezavanje jaslic in podobno. Takozvani »božični mož«, ki ga imajo Nemci namesto našega Miklavža, je popolnoma izginil. Pač pa naše ženske še vedno dajo nekaj na omelo, ki po nemškem verovanju baje prinaša na božični dan ugodne zaroke in prijetne ženine. Slovenska vraža pa ta omela ni. Na trgu so tudi velike množine mahu, umetnega cvetja in podobnega blaga, potrebnega za lepe jaslice, Tudi za potrebe želodca je za Ljubljančane preskrbljeno. Bosanci in Štajerci so pripeljali velike množine puranov, gosi in rac, nekatere tvrdke pa lo poslale na ljubljanski trg izredno velike količine kopunov. Da drugega blaga ne manjka v Ljubljani, to se razume samo ob sebi, edino, kar bo marsikdo pogrešal za božične praznike, je pač denar, ki je potreben za nakup takih dobrot. Božičnica testifnega delavstva v Mariboru Delavska godba tekstilne tovarne Erlich v Mariboru, kjer so v odboru tudi člani in zaupniki ZZD, je v nedeljo, 18. t. m., priredila v dvorani Zadružne gospodarske banke najlepše uspelo bo-žičnico. Na odru je bilo lepo okrašeno božično drevesce. Na sporedu so bile deklamacije delavskih otrok in godbene točke, ki so zlasti izvajale lepe božične pesmi. Obdarovanih je bilo 6kupaj 470 otrok z raznovrstnim blagom za prepotrebno zimsko obleko in perilo. Bili so tudi darovi v šolskih potrebščinah in v raznih sladkarijah. Tej prelepi delavski prireditvi so prisostvovali poleg obeh gg. šefov in njunih gg. soprog tudi vsi uradniki tovarne. Delavstvo je bilo prijetno izne-nadeno, predvsem pa nad tolikimi darovi, ki 60 jih bili deležni otroci. Zato se vsem darovalcem, tako odboru prirediteljev, predvsem pa gg. šefom tovarne za njihove največje prispevke, kakor tudi uradništvu naša deca, kakor tudi mi delavci, najlepše zahvaljujemo. Z veza združenih delavcev, podružnica Maribor. Nova postojanka ZZD Zadnjo nedeljo 18. t. m. je bil v Zrečah ustanovni občni zbor krajevne organizacije ZZD. Obisk od strani delavstva je bil najboljši. Kovinarski, kakor lesni in drugi delavci, so se izjavili, da hočejo imeti samo eno, toda močno strokovno organizacijo ZZD. Zgledu delodajalcev, ki imajo enotne svoje strokovne organizacije, mora slediti tudi delavstvo Izvolil se je odbor, ki daje jamstvo, da bo važnost in potrebo organiziranja delavstva v tem kraju popolnoma razumel. Potrebna navodila je v svojem govoru podal tajnik ZZD iz Mariboru tov. Rozman Peter. Bodrilne besede je izrekel tudi domači kaplan g. Radovanovič. Za božič nam bodo prepevali kanarčki Vsako leto za božične praznike priredi Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani lepo razstavo kanarčkov-žlahtnih vrvivcev, na kateri tekmujejo s svojimi pevci vsi naši najboljši rejci kanarčkov. Letošnja razstava — pokroviteljstvo je prevzel ljubljanski župan g. Juro Adlešič — bo, kakor nam poročajo, izredno velika, ker bo letos v Ljubljani tudi končno tekmovanje za državno prvenstvo. Tekmovanja se bodo razen ljubljanskih rejcev udeležili tudi vsi rejci, ki so na predtekmah v svojih krajih zasedli najboljša mesta. Prišli bodo rejci iz Zagreba, Maribora, Celja, Trbovelj in od drugod. Mednarodni sodniški odbor za ocenjevanje kanarčkov je za letošnjo božično tekmo v Ljubljani imenoval za ocenjevalca domača strokovnjaka Kelnariča in Gojznikarja ter Ober meierja iz Nemčije. Razstava bo na ženskem oddel- ku učiteljske šole na Resljevi cesti 10, kjer bo med zelenjem prepevalo nad 120 odličnih ptičjih pevcev. Razen razstavljalcev se je prijavilo društvu že nad 400 obiskovalcev razstave. Na sveti dan od 17.15 do 17.30 bo ljubljanski radio prenašal petje najboljših pevcev. Razstavljene bodo tudi strokovnjaško izdelane kletke in pa zdrava ptičja hrana. Na 6v. Štefana dan bo vodil obiskovalce po razstavi znani ocenjevalec kanarčkov g. Joža Kelnarič ki bo imel ob 3 tudi primerno predavanje. Vsak obiskovalec bo poleg vstopnice dobil brezplačno srečko in komur bo sreča mila, bo dobil čistokrvnega kanarčka-vrvivca zastonj. Razstava bo odprta samo na sveti dan in na praznik sv. Štefana. Vstopnina se bo porabila izključno za prehrano lačnih in prezebajočih ptic v prosti naravi. Pes rešil trem lovcem življenje Huda nesreča se je pripetila ob izlivu Vuke v Donavo pri Vukovarju. Žrtev nesreče je postal državni gozdar Savo Grujičič, oče dveh nepreskrbljenih otrok, medtem ko se morajo trije lovci zahvalili velikemu lovskemu psu, da jim je rešil življenje. Lovca Josip Krištofič in Roko Jakšič sta šla na lov čez Donavo v Bački. Ker so se predolgo 7,adržali, so zamudili brod, ki je zadnjič prepeljal potnike čez Donavo ob 4. popoldne. Zato sta šla v gostilnico Milana Rakiča, da bi tam prenočila. V gostilni sta našla gozdarja Savo Grujiča, ki se je vprav odpravljal z gostilničarjem v Vukovar, odkoder sta nameravala iti drugo jutro na lov. Gostilničar Rakič je povabil tudi došla lovca na svoj čoln, ki bi jih naj prepeljal čez Donavo. Tako so vsi štirje stopili v čoln, poleg njih je bil tudi gostilničarjev hlapec Miša, ki naj bi čoln pripeljal nazaj domov, in pa Krištofičev veliki lovski pes. Čoln je pripeljal vso družbo že skoraj na drugi breg, manjkalo je do brega le še kakih pet do šest metrov, ko je močan val prevrnil čoln in je bilo naenkrat vseh pet v ledenih valovih Donave. Rakičev hlapec, ki edini ni znal plavati, se je krčevito prijel za rep psa, ki ga je privlekel na breg. Krištofič je klical na pomoč in njegov pes je spet skočil v vodo in priplaval do svojega gospodarja. Ta je z eno roko prijel psa za rep, drugo roko je pa pomolil Raklču, ki se je že začel potapljati. Tako je vrli pes rešil tudi to dvojico. Gozdar Savo Grujič sr je držal prevrnjenega čolna in klical na pomoč. Njemu je hitel na pomoč v svojem čolnu neki Hajar, ko pa je priplul do prevrnjenega čolna, je gozdar že izginil v valovih. Njegovo truplo so našli naslednji dan 30 metrov nižje od kraja nesreče. Roparski umor v Tržiču pojasnjen Morilec je 23 letni Franc Mirnik iz Liboj pri Celju Ljubljana, 22. dec. Kakor smo poročali, je bil v noči na 30. novembra umorjen v Tržiču, Kurnikova ul. 3, 52 letni čevljarski prirezovalec Sikst Ribič, doma iz Ko-krice pri Kranju in uslužben pri tvrdki Peko. Uradna komisija je ugotovila, da je bil Sikst Ribič žrtev rojiarskega umora. Nekatere priče so izpovedale, da je ta umor zagrešil mlajši človek, ki je prenočeval pri Ribiču in ki se je izdajal v Tržiču za zastopnika dr. Krekove gospodinjske šolo v Ljubljani. S tem mladeničem pa se je dva dni preje seznanila zasebna uradnica Fini Pavelikova, ki je neznancu posodila dežnik. Ko so Ribiča našli umorjenega v njegovem stanovanju, so našli tudi ta dežnik. Pavelikova je dala orožnikom točen popis neznanega mladeniča, ki je vedno hodil golo-glav okoli. Oblasti so dobile tudi več zasebnih ovadb o mladeniču, ki se je klatil okoli jto deželi in se je izdajal v Velenju, Brežicah, Sevnici, Ptuju in drugod za zastopnika Krekove gospodinjske šole. Nabiral je članice za nedeljske gospodinjske Morilec špajzer obsojen na dosmrtno ječo S krampom je ubil 55 letnega Jakoba Tratnika in ga vrgel v Savinjo Celje, 22. decembra. Pred velikim senatom okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval g. dr. Dolničar, je bila danes dopoldne razprava proti morilcu Špajzer-ju Ivanu iz Lave pri Celju. Dva meseca je že od tega, ko se je odigrala v Medlogu pri Celju grozna žaloigra. Pod krampom je padel 55 letni Tratnik Jakob. Morilec špajzer Ivan, katerega je dovede! do tega zločina le pohlep in strast po denarju, je stal danes skrušen in poln kesanja pred sodniki in poslušal obtožnico. Tresel se je, ko so kakor jeklo padale trde besede in obtožile Ivana, da je 7. oktobra po zrelem poudarku in iz koristo-ljubja ubil s krampom starčka, 11111 odvzel suknjo in nekaj denarja, žepno uro z verižico, klobuk in nahrbtnik, živega slekel, nato pa vrgel v deročo Savinjo, ki je mrtvega starčka naplavila v gramoznici v Medlogu, kjer so ga delavci potegnili na suho. Špajzer je priznal grozno dejanje, vendar pa je že v začetku svojega zagovora zatrjeval, da je vse to storil v vinjenosti in v prepiru s Tratnikom. Bilo je namreč 7. oktobra, ko sta prišla Špajzer in Tratnik v Matkovičevi točilnici v Gosposki ulici skupaj in popivala. Tu je špajzer pomagal Tratniku razprodati nekaj rezbarskih izdelkov za 60 din. Proti večeru sta jo mahnila proti Levcu in se oglasila v Majdičevi gostilni. Semkaj je prišla tudi večja družba fantov. Špajzer je prinesel s seboj kramp. Pričel ga je ponujati gostom, da bi ga kupili za smešno nizko ceno. Med Tratnikom in špajzerjem se je vnel prepir zaradi 30 din. Tratnik je hil precej vinjen. V takem stanju se je začel hvaliti, da ima pri sebi denar in tudi jurje. Govoril je celo o 16 tisočakih. V Špajzerju se je vžgaia strast po denarju, in sklenil je, da ga mora na vsak način dobiti. Čez nekaj časa sta Tratnik in Špajzer zapustila gostilno in jo mahnila po cesti naprej proti Za-delovi gostilni, kjer pa je bilo že zaprto. Vrnila sta se nazaj čez travnike, da bi se oglasila pri gostilni ob levškein mostu. Medpotoma sta se še vedno prepirala. Tudi la gostilna je bila zaprta. V prepiru sta so podala ob Savinji. Špajzer je brez vsakega vzroka udaril Tratnika po glavi, da se je zvrnil na tla v mlaki krvi. Nato mu je preiskal žepe in našel samo 1 din, krvavo suknjo pa je vrgel v Savinjo. Še živega Tratnika je Špajzer nato slekel, mu sezul čevlje in jih obul nn svoje noge ter mu odvzel tudi nahrbtnik, da bi si tako prilastil vso njegovo obleko in obutev. Vse to pa je nato vrgel v Savinjo. Da bi zabrisal vsako sled, je vrgel v Savinjo ludi Tratnika samega in kramp, nakar je s kolesom zbežal in se skrival pred orožniki. Tako se je pojavil v Galici pri Celju, kjer je nemirno spraševal po časopisih. Tli so ga presenetili v neki gostilni celjski orožniki in ga aretirali. V začetku je vse zanikal, končno pa je priznal zločin. Pri današnjem zasliševanju je bil izredno potrt. Vedno je zatrjeval, da ni storil tega dejanja naklepoma in iz koristoljublja, da bi se polastil denarja. Na to se je tudi naslanjal njegov branilec dr. Sernec. Morilec Špajzer je bil že večkrat predkazno-van. Njegov oče je poslal izprijenega Špajzerja Ivana v poboljševalnico, kjer je bil dalj časa. Veliki sonat je po polurnem posvetovanju izrekel sodbo in obsodil morilca Ivana špajzerja na dosmrtno ječo. Ivan je kazen sprejel. tečaje, katere si je sam Izmislil. Pobiral je od članic tudi članarino kar naprej. Samo v Ptuju je v nekem podjetju, kjer so uslužbene ženske, pobral od deklet visoke zneske članarine. Oblasti so postale na tega mladeniča pozorne ter so sproti obveščale o teh ovadbah Krekovo gospodinjsko šolo. S pomočjo svojega tehničnega aparata je policija nazadnje dognala, da je ta mladenič 23 letni Franc Mirnik, doma iz Liboj pri Celju. Bil je že obsojen zaradi tatvin in goljufij na 20 mesecev in enkrat na 22 mesecev robije. V zločinskem albumu je policija našla njegovo sliko in jo pokazala raznim pričam, ki so nedvomno spoznale v njem iskanega tatu in roparskega vlomilca. Danes je policija v Celju obvestila šefa ljubljanskega kriminalnega oddelka, višjega nadzornika Žajdelo, da je bil v Celju aretiran iskani Mirnik. Celjska policija je Mimika aretirala zaradi tatvine nekega kolesa. Pri tem je prišlo vse na dan. Priznal je vse tatvine, vse goljufije in tudi roparski umor v Tržiču. Mirnik bo še nocoj prepeljan v Ljubljano, kjer bo vodila policija glavno preiskavo proti njemu. Iz Celja smo o tem prejeli naslednje poročilo: Meseca novembra se je klatil po Celju 24 letni delavec Mirnik Franc iz Liboj pri Celju. Hodil je od hiše do hiše in zbiral neke prispevke za kuharski tečaj, ki bi moral biti 20. decembra v Celju. Ta tečaj si je namreč Mirnik prav sam izmislil. Napravil si je štampiljko in posebne listine, s katerimi je preslepil več gospodinj in kuharic, da so plačale določeno vpisnino 30 din in se priglasile za ta tečaj. Tako se mu je posrečilo, da je preslepil okoli 30 ljudi. V Celju si je sposodil kolo pri mehaniku Henriku Oblaku. Nato pa 6e je klatil po Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Ormožu, Loki, Zidanem mostu. Novem mestu, Brežicah, Ljubljani, Kamniku in po drugih krajih Slovenije, CONTINENTAL Trajno darilo za BoiU! IVAN LEGAT LJUBLJANA Praiarnova 44 Tel. int. 26-36 MARIBOR Vatrlnjska 30 Tel. int. 24-34 kjer je na isti način goljufal kuharice in gospodinje. Te dni se je zopet pojavil v Celju, kjer pa ga je zadela nesreča. Celjski policiji se je posrečilo, da mu je prišla na sled, ga aretirala in mu malo natančneje izprašala vest. Pri zasliševanju je Mirnik priznal, da je goljufal kar na veliko in naštel tudi več zanimivih primerov, kako so mu nasedle uboge gospodinje in kuharice. Priznal je tudi, da je ogoljufal Cankarjevo družbo v Ljubljani. Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. Mariborsko tiskarno in kar celo število privatnikov. Po natančnejšem zasliševanju se je posrečilo, da so po raznih okoliščinah končno prišli Mirniku še globlje do živega, da je končno priznal, da je izvršil 30. novembra grozen zločin v Tržiču, kjer je na stanovanju ubil nekega delavca Ribiča z lesenim drogom V svoje opravičilo navaja, da je Ribiča Siksta ubil zalo, ker je bil nasilen. Umorjenemu Ribiču je vzel 1500 din, zlato žepno uro, zlato zapestnico, dvoje oblek, črn suknjič in še nekaj drugih malenkosti. Po tem umoru se je Mirnik dalj časa klatil še v Tržiču, kjer pa se je izdajal za Pungerlnika. Celjska policija je izročila Mimika ljubljanski policiji. 69"- din Snežke pu AntKrisper, Mestni trg 26 Lepa božičnica na Zavriu V nedeljo, 18. decembra, je bila v Zavrču božičnica in obdarovanje revnih otrok, da takega v Zavrču še ni bilo. Na prizadevanje šolskega upravitelja Mlakerja Franca se je nabrala lepa količina blaga in precejšnja vsota denarja, ki se je uporabila za nakup čevljev. V prvi vrsti gre hvala g. dr. Antonu Korošcu, ki je v ta namen daroval 500 din, potem kraljevski banski upravi, ki je poslala precej blaga in 200 dinarjev, Ciril-Metodovi družbi v Ptuju, raznim trgovcem v Ptuju in Mariboru (Preac, Lah in Mafun), gospej piof. Štupici v Mariboru, tovarni Doctor in drug, domačini trgovcem, a največ vrednosti v blagu so prinesli dijaki in dijakinje mariborske državne mešane nepopolne realne gimnazije pod vodstvom prof. O^trovška in prof. Mijučin Andjelije, ki sta vodila dijake in dijakinje s polnimi nahrbtniki najrazličnejših darih v Zavrč. Največja zasluga tej plemeniti akciji gre g. ravnatelju Ivanu Prijatelju in g. prof. Ostrovškovi, ki je vzpodbujala dijake in dijakinje k nabiralni akciji. Blaga je bilo gotovo za en voz in vsi učenci zavrčke šole so bili deležni daril v obliki oblačila, sladkorja in drugih živil, ter šolskih potrebščin. Veliko požrtvovalnost sta pokazala g. prof. Ostrovšek in g. prof. Mijučinova, ki sla v lepem redu in skrbi imela vse dijake in dijakinje, ki so takoj po obedu v šoli in župnišču, začeli s svojim šaljivim programom, ter zabavali naše učence in odrasle do mraka, ko se je začela delitev. Dijakov in dijakinj, ki so bili po izjavah zelo zadovoljni je bilo 50 in za njihovo požrtvovalnost in trud se jim Zavrčatli prav lepo zahvaljujemo. Končno gre zahvala g. šol. upravitelju in vsem njegovim tovarišem na šoli, ki so nabirali podpore za božič-niro in sploh pomagali k zelo uspeli božičnici. Proti zaprtju _ o Oglat r«|. S br. ]?)« dn* 19. 11. IM*. Enajst mesecev ljubljanskega želodca Ljubljana, 22. decembra. Za božič bo ljubljanske radovedneže in sladko-snedeže nemara zanimalo, kako je deloval ali požiral letos ljubljanski želodec Seveda so na razpolago podatki samo za prvih 11 mesecev, to je od začetka januarja pa do konra novembra. Te številke pomenjajo, da se blagostanje Ljubljane nekoliko dviga. Ruma, esence, likerjev, vinjaka in podohnih močnih pijač je Ljubljana kupila letos za 5058 hektoliterskih stopenj, kar bi povprečno pomenilo še enkrat toliko hektolitrov tekočine. Žganja in špirita je Ljubljana popila 01.571 hektoliterskih stopenj; vina 3,742.091 litrov, knr bi pomenilo približno 45 litrov na osebo, vštevši otroke, ženske in starčke. Penine, to je šampanjca, je Ljubljana zaužila »samo« 1477 steklenic po 7 dl. Ce je bilo kaj vtibotapljenega šampanjca, pa statistika seveda ne navaja. Piva smo Ljubljančani popili letos 814.426 litrov ali približno 10 litrov na osebo. Živine za zakol je bilo uvožene v Ljubljano: 7106 govedi, 18.383 telet in 140 konj, dalje 3541 koz, kozličkov koštrunov ovc in jagnjeti in 22.449 prašičev. Mesu je bilo uvoženega povrh tega še 59.127 kg, masti 84.676 kg, divjačine 857 kosov, domače perutnine pa 22.508 kosov. Kolikor so mogli mitničarjl ugotoviti, je bilo v Ljubljano uvoženih 14,982.000 jajc, dalje 2,666.000 kg sadja. 84 000 kg medu, 5,740.000 kg krompirja, zelja, repe in podobnega živeža, 3.782.608 kg žita vseh vrst, 8,630.021 kg moke, 73.434 kg testenin. 381.532 kg riža, 390.822 litrov jedilnega olja. 35.527 kg čokolade, 46.296 kg raznega peciva, 1,409.743 kg sladkorja, 54.429 kg kave, 9725 kg čaja, 125.603 kg kavnih izvlečkov in žilne kave. Ljubljana je dalje uvozila lani 5,165.000 litrov mleka, 7343 kg navadnega sira in 776 kg finega sira. Dišav, kakor žafrana, popra, cimeta itd., je uvozila Ljubljana 11.143 kg. Da pa je Ljubljana mogla vso to količino prebaviti in dn je ni preveč bolel želodec, je uvozila še 383.834 litrov mineralne vOde. Drobne novice Božična številka bo izšla v povečani nakladi. Zato bodo imeli oglasi Naročite v tej številki še poseben uspeh Jih pravočasno! Koledar Petek, 28. decembra: Viktorija (Zmagoslava), devica mučenica. Sobota, 24. decembra: Adam in Eva, prvi starši; Hermina, devica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Karla Sehauta roj. pl. Rizzetli, vdova gozdarskega svetnika. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. ■f* V Ljubljani je umrl g. Ivan Pua, gostilničar. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. -f- V Krašnji je mirno v Gospodu zaspala gdč. Antonija Drolc, sestra g. župnika v Boh. Beli, Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. + V Kresnicah je umrl g. Anton Vrhovnik, trgovec Pokopali ga bodo v soboto ob 3 popoldne. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Nevarno je obolel g. biseromašnik Blažij Grča, starosta slovenskih duhovnikov, star 93 let, stanujoč v Šenčurju pri Kranju. Gg. duhovnikom se priporoča v molitev. Božič v Bohinju! Hotel Sv. Janez Hotel Sv. Duh Smučarski raf Kurjene sobe. Poceni. — Kako se izpolnijo poštne izkaznice. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je odredilo, da morajo pošiljatelji poštnih nakaznic na pobotnici napisati znesek dinarjev samo z besedami, znesek par pa le s številkami. Poštna direkcija opozarja na to odredbo pošiljatelje poštnih nakaznic, ker so pošte dolžne, da nakaznic, ki niso pravilno izpolnjene, ne sprejmejo. — Konzulat Češkoslovaške republiko v Ljubljani naznanja, da so glasom sporazuma med vladama republike Češkoslovaške in kraljevine Jugoslavije zopet vpeljana viza potnih listov češkoslovaških in jugoslovanskih državljanov, kii potujejo v Češkoslovaško, odnosno v Jugoslavijo. Viza potnih listov za potovanje v ČSR daje ljubljanski konzulat brezplačno. Viza za diplomatske in specialne potne liste niso potrebna. _ Nagel vremenski preobrat. Po hudem mrazu v začetku tedna in po skoraj 50 ur trajajočih snežnih metežih, ko je v Ljubljani in okolici padlo do 10 cm visoko snega, je včeraj okoli 9 nastal nagel vremenski preobrat. V torek zvečer je 3 ure med dežjem padala sodra. Dežne kaplje so se spreminjale na tleh v ledeno skorjo, nato je vso noč močno snežilo tja do zjutraj, ko se je začelo jasniti in je posijalo sonce. Zapihal je topel jug, jki je povzročil, da se je živo srebro popoldne dvignilo nekaj nad ničlo. Po Sloveniji, kjer je bila prvotno nizka temperatura med —2° in —10° C na višjih, goratih krajih. — Izvrševanje advokature. Ustvaritev izvrSe-vanja advokature, ki je bila izrečena proti dr. Strasserju Hermanu, advokatu v Dolnji Lendavi, je bila preklicana in je bil prevzemnik pisarne razrešen. — Prepovedan tisk. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažati v našo dr€i-vo in razširjati v njej list »Napredak«, ki izhaja v Sydnevu v našem jeziku. — VREME. Jugoslavija. Po vsej državi prevladuje oblačno. V vzhodnih in jugovzhodnih krajih po malem dežuje, 6neži pa na skrajnem severozahodu. Toplota se je nekoliko znižala na zahodu, zvišala pa drugod. Najnižja toplo.ta Maribor —8, najvišja Hvar -j-15. Napoved za danes: Večinoma oblačno, sem pa tja tudi jasno. Po malem bo ponekod deževalo in snežilo. Na zahodu bo toplota nekoliko nižja. BOUVIER .; VI NOV STEKLENICAH C O R N J A RADGONA — Imate že kupon za knjižno žrebanje Družbe sv, Mohorja v Celju? Zahtevajte prospekt! — Božiček pravi: Letos mora vsak nekaj dobiti za praznike. Zato kupuje pliše, vzorčaste in gladke, za jopice in plašče v različnih kvalitetah in barvah, — pa tudi vseh vnst robce za dame in gospode pri manufakturni trgovini Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Veselje v družini) Zadeti glavni dobitek na loteriji, pomeni veselje: za Vaše perilo pa je glavni dobitek dobro milo, in to je »OVEN« terpentinovo milo. Izvrsten domač izdelek. — Vigred, žeski list, januarska številka je pravkar izšla. Izhaja mesečno na 40 straneh in 6tane za celo leto samo25 din. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova cesta 12. — Zorko Prelovec: Božična. Našim malčkom je poklonil skladatelj mično, srčkana in lahko pesmico na nežno besedilo pesnika Iva Peruzzija. Naprodaj je v vseh knjigarnah po nizki ceni. (5 din izvod.) Starši! Kupite jo za božične praznike 6voji glasbo ljubeči mladini! — Angleška križarka »Arethusa« z admiralom Wellsom je v sredo zapustila Dubrovnik. Admiral se je pred svojim odhodom poslovil pri predstavnikih civilnih in vojaških oblasti. — Za 40.000 dinarjev kave so ukradli. V Zagrebu so neznani zločinci prekopali zid in tako prišli v skladišče podjetja »Kava Hag«. Pokradli so kave v vrednosti okrog 40.000 din. — Velika tatvina na zagrebški pošti. Pred par dnevi so na zagrebški poštni direkciji prišli na sled veliki tatvini. Na doslej nepojasnjen način je zmanjkalo iz poštne vreče, v kateri so bile večje denarne pošiljke, 132.000 din. Najprej je direkcija sama preiskovala, nato pa je obvestila policijo. Sum je padel na dva uslužbenca, ki so ju strogo nadzorovali, vendar doslej preiskava ni privedla do nobenega uspeha. — Smrtni padec z nrevesa. Marko Pucelj Iz Belovarja je padel z drevesa in se smrtnonpvnrno poškodoval. Prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico, kjer je pa podlegel poškodbam. — Kmet, ki se ne boji strupenih kač. Kmet Peter Brakus od Plitvičkih Jezer je prišel v Va-raždin in prinesel v zabojčku večje število strupenih kač. Kače lovi ž-s od mladih nog in se je v tem tako izvežbal, da ima kače lahko pri sebi, jih polaga na glavo, na lice, pa tudi na usta, pa ga nobena kača ne piči. Brakus kaže svojo umetnost pred šolsko mladino. Kače hrani z živimi žabami. — 104 leta stara žena, premožna kmetica Mara Blagaj v vasi Dedinah pri Križevcih je te dni umrla. Zanimivo je, da v vsem svojem dolgem življenju ni bila nikdar bolna. Do zadnjega je še pridno pomagala pri domačih delih. Te dni se je pa prehladila, pritisnila je pljučnica, kateri je starka podlegla. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josek grenfice. Ljubljana 1 Božična darila mestnim revežem. Predsednik Ljubljanske kreditne banke g. Alojzij Vodnik je poslal 3000 din za brezposelne in 1000 din za mestne reveže sploh, gospa in g. A. I. Sanura, lastnika znane gostilne, sta pa darovala za revne otroke 100 din, za onemgle 100 din in za brezposelne 100 din. Za božič v cukrarni je najrevnejšim poslala tvrdka Gregorc & Comp., veletrgovina s kolonialnim blagom v Vošnjakovi ulici 7, 30 kg testenin, 50 kg ješprenčka, 50 kg kaše in 50 kg riža. Prav tako so za božičnico siromakov v stari cukrarni darovali ljubljanski mesarji precej mesnine, drugi se pa gotovo še odzovejo svoji srčni potrebi, da se pred prazniki spomnijo tudi svojih bližnjih v pomanjkanju. Mestno poglavarstvo so vsem dobrotnikom mestnih revežev najlepše zahvaljuje z željo, naj bi bil božiček zelo radodaren tudi ubogim. 1 Za božičnico prometnim stražnikom. Kakor v prejšnjih letih bodo tudi letos avtomobilisti in drugi vporabniki javnih cest za praznike obdarili prometne stražnike. S tem jim bodo izrazili svoje priznanje in zahvalo za njihovo odgovorno delo in skrb za občo varnost v prometu. Ta hvalevredni običaj 6e je razvil v velikih mestih kjer so prvotno otroci izročali prometnim redarjem del svojih božičnih daril in jim s tem izkazali svojo zahvalo, ker so jih varno vodili sredi prometa in s tem mnogim rešili življenje. Naša javjiost zlasti avtomobilisti bodo tudi ob tej priliki pokazali svoje razumevanje za ta hvalevreden običaj in s primernimi darili prispevali k uspehu prireditve. V ta namen bodo na važnejših križiščih postavljene košarice za nabiranje daril: darila pa bo sprejemalo tudi tajništvo Avtomobilskega kluba Kongresni trg l/I. do opoldne 24. t. m. Izšla je PROZA OTONA ZUPANČIČA (IV. zvezek Del Otona Župančiča) PRI AKADEMSKI ZALOŽBI, LJUBLJANA Šelenburgova 4 (Palača Croatia), dvorišče. 1 Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8. do 12, dne 31. t. m. pa zaradi letnega zaključka od pol 8 do pol 11. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega dolgoletnega gostilničarja in bivšega našega člana Pua Ivan-a. Pogreb pokojnega bo jutri v petek dne 23. decembra ob 4 popoldne iz zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 na evangeljsko pokopališče k Sv. Krištofu v Ljubljani. Uprava združenja. I Zglasitev za nabor in vojaški vpis. Po mestu so nalepljeni razglasi, ki pozivajo k zglasitvi v mesecu januarju: 1. mladeniče, rojene leta 1919. in starejše, ki pridejo spomladi k naboru; 2. mladeniče, rojene leta 1921., ki stopijo z novim letom v vojaško dolžnost in 3. bivše vojake, ki so razporejeni, a se ne čutijo več sposobne za vojaško službo Zglasiti se je treba v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., kjer morajo hiti prijavljene vse moške sposobne in nesposobne osebe od 18. do 50. leta starosti, ki prebivajo v Ljubljani. O zglasitvi morajo imeti potrdilo. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas brivskega in frizerskega salona Ivana Dor-čeca. Fttgnerjeva in Dalmatinova ulica. I Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi v nedeljo dne 25. t. m. in ponedeljek dne 26. decembra t. I., vsakokrat z odhodom ob 8 zjutraj z dvorišča gostilne pri Figovcu (Tyrševa c.) smučarski izlet na Kurešček. Prijave sprejemajo biljetarne Putnika v Ljubljani. 1 Purani na trgu. Zaradi slabega vremena te dni na živilskem trgu ni vladalo živahnejše predpraznično vrvenje. Gospodinje so nakupovale razne potrebščine za potice. Trg je bil slabo založen. Le perutninarski oddelek je bil vedno močno zaseden. Na trg so bili prignani iz savske banovine lepo pitani purani, ki so bili od 70 do 100 din komad. Nepitani so bili po 50 din. Kokoši so bile po tržnih cenah 17 do 26 din komad, zaklane pa 20 do 24 din kg, zaklane gosi 24 do do 26 din kg, komad pa 35 do 50 din, kapuni 60 bili 30 do 40 din komad. Včerajšnji trg je zelo oživel, ko je nastopilo jasno in lepo vreme. 1 Potujoče občinstvo obveščamo da je bilje-tarnica Putnik na Tyrševi cesti 11 zaradi predpro-daje vozni hkart do nadaljnega odprta nepretrgoma od 7.30 do 19.00. Gledališke Drama. Petek, 23.: zaprto. — Sobota, 24.: zaprto. — Nedelja, 25. ob 15: Kralj z neba. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Dobrudža 1916. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 26. ob 15: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Ob 20: Žene na Ni-skavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Petek, 23.: zaprto. — Sobota, 24.: zaprto. — Nedelja. 25. ob 15: Roxy. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Traviata. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven. — Ponedeljek, 26. ob 15: Madame Butterfly. Gostovanje ge. Gjungjenac. Izven. Ob 20: Frasquita, opereta. Premiera. Izven. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo priredi 26. dec. ob 3 pop. otroško božično spevoigro »Žive Jaslice« v režiji gospe M. Danilove, čl. nar. gl. v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v nedeljo in ponedeljek od 10 do 12 dopoldne. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi na Štefanovo, v ponedeljek 26. decembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Nušičevo komedijo v dveh dejanjih »Sumljiva osebac. Na praznik 26. decembra bodo v frančiškanski dvorani ob petih popoldne Veliki Frančiškovi križarji uprizorili zgodovinsko dramo »Ljubljana 1640«. Vstopnice v Pax et bonum. Sestanki FO Ljubljana-mesto. Drevi ob osmih članski sestanek z izredno zanimivim predavanjem v društveni sobi. Vzajemna zavarovalnica. Zaradi važnosti tega sestanka pozivam vse člane, da se ga brezpogojno udeležijol Cerkveni vestnik III. kongregacija v Lictenturnu ima svoj božični sestanek dne 27. decembra (torek) ob 2 popoldne. Na sporedu je zanimivo predavanje o zelo aktualnem vprašanju današnjega časa. S. K. LJUBLJANA Vas vabi na I. ELITNO PRIREDITEV ki se vrši pod pokroviteljstvom gospoda ministra za telesno vzgojo naroda v vseh gornjih prostorih »Zvezde« 7. 1.1939 Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Pločevinasta kapa Hudson z avtomobilskega kolesa v poletju izguljena na cesti Kranj—Smlednik— Komenda — Domžale. Izročiti proti nagradi: Garaža Stupica, Slomškova 6. Izgubljen je bil zavitek s šalom v bližini Blel-weisove ceste in sc prosi oddati v trgovini Lesjak, Šelenburgova ulica. Maribor m Lepa božičnim državnih upokojencev. Društvo državnin in samoupravnih upokojencev v Mariboru je priredilo v sredo zvečer božičnico za svoje člane in tovariše v aktivni službi. Prireditev je nad vse lepo uspela. Okrog božičnega drevesa so se zbrali člani in gostje društva, kakor velika družina. Pozdravil jih je društveni I. predsednik dvorni svetnik v pok. dr. Kronvogel, božični nagovor pa je imel na nje II. predsednik, poštni nad-svetnik v p. Vrbnjak. Obdarovanih je bilo z lepimi darili 52 najpotrebnejših članov društva. m »Vrnitev« na Ljudskem odru. Na Štefanovo priredi Ljudski oder ob 17 v dvorani na Aleksandrovi 6. Vstopnice se dobe v predprodaji danes in jutri v Prosvetni knjižnici. m Razstava mariborskih umetnikov v beli dvorani Uniona je odprta še danes in jutri. Dosedaj jo je obiskalo že okrog 2500 ljudi; prodanih je bilo dosedaj 12 del. m Trgovstvo in občinstvo se opozarja, da smejo biti jutri, v soboto. 24. decembra, mariborske trgovino z mešanim in špecerijskim blagom in bran ja ri je odprte do 19, vse ostale trgovine pa samo do t7. Delikatesne trgovine so odprte kakor običajno. Čez poldne ostanejo vse trgovine odprte. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem gg. tovarnarjem, trgovcem, denarnim zavodom, prijateljem in članom, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je zveza lahko obdarovala svoje najrevnejše člane, članice in njihove otroke. V imenu obdarovanih prisrčen Bog plačaj I Obenem želi Zveza vsemu članstvu, prijateljem in dobrotnikom vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto. m Vsem blagim dobrotnikom, ki so osrečili z božičnimi darovi mnogo otrok naše šole, se vodstvo zavoda šolskih sester v Mariboru prav lepo zahvaljuje. m Društvo združenih gojiteljev malih živali bo priredilo v dneh 24., 25. in 26. decembra v prostorih Uniona razstavo kanarčkov. Dne 18. t. m. je bila ocena teh malih pevcev ter je med rejci kanarčkov dosegel najvišje število točk v kolekciji lastnega mladega vzgoja g. Kenič (324). G. Mlakar je dosegel 291 točk, g. Pulko 364, g. Emer-šič 246, g. Jeršič 246, g. Mlakar 237 točk. V kolekciji importiranih in starejših pevcev je dosegel g. Nipič 312 točk, g. Hubman 309, g. Breznik 300 in g. Fejoš 204 točke. m 70 letnik pokriva stolp stolnice. Na mariborski stolnici pokrivajo streho stolpa z bakrenimi ploščami. Pokrili so stolp že skoraj do polovice. Med krovci, ki so zaposleni na tej najvišji mariborski strehi, pa je najživahnejši in najbolj uren neki 70 letnik, ki pa je kljub svojim visokim letom še čisto niladeniški. m Leto dni ječe, ker je slcparil kmete. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 34 letni po- sestnik Konrad Čeh iz Sp. Porčiča zaradi velikih sleparij, s katerimi je ošisodoval v ptujski okolici številne kmete za okroglo 100.000 din. Čeh je kupoval od njih v časih najhujše denarne krize hranilne knjižice ter jim je obljubljal za nje dosti višje zneske, kakor so jih dajali ostali kupo-valci. S temi knjižicami pa je potem deloma poplačal svoje lastne dolgove pri raznih denarnih zavodih, deloma pa jih je prodal naprej po nižji ceni, kakor jih je kupil. Lastnikom knjižic ni dal niti pare. Obsojen je bil na leto dni, ječe. Gledali&e Petek, 23. decembra: Zaprto. Sobota, 24. decembra: Zaprto. Celje c Seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob šestih. Na sporedu so poročila posameznih odborov. c Savinjska podružnica TK Skale v Celju ima v Savinjskih planinah na vznožju Dleskovca in Velikega vrha sredi krasnih smuških terenov planinsko zavetišče Lučka koča, kjer je ležišče na slami in štedilnik ter posoda. Kljub se dobi pri odboru v Celju. Člani SPD in člani drugih planinskih društev plačajo malenkostno odškodnino.. c Slinavka in parkljevka, ki je bila ugotovljena 13. decembra v celjski mestni klavnici, je prestala. Zaradi tega so ukinjeni vsi ukrepi z dne 14. decembra. Živinski in svinjski sejmi v Celju bodo zopet redno. c Proračun mesta Celja za leto 1939-40 je razpoložen prebivalstvu celjske mestne občine pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah v dobi od 27. do vključno 31. dec. c Na II. drž. deški ljudski šoli je bilo za božič obdarovanih 219 učencev s čevlji, obleko in perilom. K tej karitativni akciji so prispevali celjska mestna občina 3000 din; tvrdki Westen d. d. 1000 din in Rakuech 300 din, Banovinska hranilnica in Ljudska posojilnica v Celju po 100 din. Podporno društvo v Gaberju in številni celjski trgovci pa eo darovali v blagu. Vsem dobrotnikom, ki so pripravili najrevnejšim te šole vsaj nekaj božičnega veselja, isiirena hvalal c Tvrdka Westen d. d. v Celju (e darovala za reveže celjske mestne občine 15 vagonov po 10 ton premoga, Cinkarna pa 10 vagonov po 10 ton. Prav lepo 6e je izkazala letos tekstilna tovarna Weinberger »Metka«, ki je darovala za reveže celjske mestne ol>čine 800 m raznega blaga za obleko in perilo. Tvrdka Bergman pa je podarila 150 m blaga. V imenu revežev vsem iskrena hvala! c V kuhinjo Vincencijeve konference prihaja zadnje dni vedno večje število brezposelnih, jk i dobivajo dnevno toplo hrano. Tako je sedaj v tej kuhinji dnevno nad 150 brezposelnih, ki dobivajo redno hrano. c Kdo je požigalec? Ni še dolgo tega, ko smo poročali o poskusu požiga pri čevljarskem mojstru Plevčaku. Policiia je aretirala čevljarskega pomočnika Ivana F., ki je pri zasliševanju priznal, da je zažgal v drvarnici on sam. Pri nadaljnjem zasliševanju pa je Ivan začel vse zanikati ter zatrjuje, da ni on požigalec, da pa je priznal zato, da bi ga prej izpustili. Sum je zvalil na nekega P. Vso zadevo raziskuje policija. c Otrok se je opekel dn smrti. V ponedeljek, dne 12. decembra se je polil s kropom 2 letni sinček šoferja Vanušek Dušanček na Slomškovem trgu v Celin. Dušanček je dobil hude opekline p« prsih, trebuhu, rokah in ohrazn. Otroka so pripel iali v celjsko bolnišnico, kjer pn je včeraj dopoldne umrl. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožaljel Kranj Hotel Stara pošta v Kranju nudi razne morske in sladkovodne ribe. Originalni dingač in opoio. — Na Štefanovo domača veselica brez vstopnine. Shirlev Temple mili Anni mRinC Danes premiera kot angel mi^ruvjircknisnem | BllIllK II INIII II ob 16., 19. in 21. uri I Kino Sloga telef. 27-30 w « Božilni program za Rezervirajte si vstopnice! po romanu Rudyarda Kiplinga Odrasle in Za mladino! Dailla UfnCCOllf 'iut,'.ipn'(n kinopublike iz nepozabnih filmov ,Maskarada', .Epizoda', ,Že-rdUld Vf cjjcljf tev' itd, v svojem najnovejšem velefilmu — umotvoru letošnje sezone Attila ITSrbiger in Peter Pe-tersen Režija: Geza Bolvary Zrcalo življenja Predstave danes ob 16, 19 In 21 Kino Union Tel. 22-21 IKinn Matica Tel' Trium' H'™*'«!« stvaranjal Jeanette Hat Donald In Nelton Eddy poieta Premiera I Viiek režije, glasbe In petja I fllllU nama 21-24 zopet skupaj nepozabne pesmi v prekrasnem jubilejnem veleMmu Ddf ANI A vIsIaM T9B19fflll I _Radi ogromne dolžine tilma so predstave danes ob 16., 19. in 21. uri ■ BjCfll U fcMlslII £CI|J(1UII | Gospodarski položaj v Češkoslovaški lz poročila upravnega odbora Češkoslovaške narodne banke z dne 20. decembra je posneti o gospodarskem položaju Češkoslovaške tole: Gospodarska aktivnost v Češkoslovaški se vraža v normalne meje, oživljenje pa je opaziti v zunanji trgovini. Likvidnost denarnega trga še ni ponehala, čeprav se bližajo prazniki in vse gospodarstvo oživlja. Novembersld ultimo je potekel gladko in je bil financiran predvsem iz likvidnih rezerv na trgu. Tezavrirana gotovina se vrača nazaj, prosti denar išče naložbe. Zakonite omejitve pri izplačilih so bile zopet omiljene. Na praški borzi se je že sredi preteklega meseca začela zasebna trgovina. Tendenca za tečaje je bila v novembru padajoča, v decembru pa je šla zopet navzgor. Ugodno vreme je omogočilo končanje vseh poljskih del. Ozimina kaže povečini dobro. Zdravstveno stanje v živinoreji je manj zadovoljivo, ker sta slinavka in parkljevka še vedno močno razširjeni. Zaradi tega je v zastoju vnovčevanje živine. Industrijska zaposlenost je v številnih panogah postala že normalna in je oživljena v toliko, v koiikor se je posrečilo odpraviti ovire, ki 60 nastale zaradi novih meja. Nezaposlenost je znatno pod lanskim stanjem. V izvoznih podjetjih so ugotovili znatno več naročil, posebno za proizvode, ki imajo zaradi svoje kakovosti tradicijo na svetovnih trgih. Prodaje za božič se razvijajo razmeroma udodno tako v predmetih vsakdanje porabe kakor tudi v drugih strokah. Zunanja trgovina kaže v novembru povratek v normalne razmera. Promet se je tako v izvozu kot v uvozu v primeri z oktobrom znatno povečal. Tečaj češkoslovaške devize na inozemskih trgih je stalen in miren. I v 2 ■ r Ivoi v Nemčijo. Iz čeških listov posnemamo, da je v letu 1939. računati na izvoz iz Češkoslovaške v Nemčijo v višini okoli 1.900 milij. kron. Zaradi sudetskonemške trgovine s Češkoslovaško pa se bodo začela pogajanja šele spomladi 1. 1939. Gibanje vlog na svetu Obtok bankovcev Iz decembrskega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo o vlogah v bankah in hranilnicah v zadnjih mesecih značilne podatke, ki kažejo, da so vloge v večjem številu držav od avgusta na september padle, toda že v oktobru se je pokazal zopetni dvig vlog. V nekaterih državah pa sploh ni bilo večjih gibanj hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah. Vloge so znašale v trgovskih bankah v milij. valute dotične države na koncu mesecev: avg. sept. okt. Nemčija (mark) 9.015 8.977 9.139 Danska (kron) 2.194 2.229 2.215 USA (dol., samo članice fed. rez. sist.) 29.598 20.688 21.151 Finska (mark) 11.184 10.838 9.525 Francija (fr., 4 veleban.) 83.184 32.292 27.868 Madžarska (pengo) 1.616 1.458 — Poljska (zlotov) 1.375 1.231 1.301 Anglija (funti) 2.298 2.269 2.256 Švedska (kron) 4.210 4.289 4.332 Podobno sliko dajejo hranilne vloge v hranilnicah, kjer so znašale (zopet v milij. valute dotične države): Kulturni obzornik avg. sept. okt. nov. Nemčija 17.127 16.978 17.222 17.421 Danska 2.223 2.222 2.223 — Francija 37.789 63.700 36.002 36.560 Holandija 388 377 379 — Poljska 780 674 728 i-J Anglija 733 735 742 ' i— Švedska 609 608 612 609 Švica 2.923 2.881 — Končno navajamo v ilustracijo še, da je v velikem številu držav obtok bankovcev v mesecu septembru znatno narastel, da pa je že v oktobru izkazal padec, ki se je še stopnjeval v novembru, kar dokazujejo naslednji podatki (v milij. valute dotične države); i' i avg. sept. okt. nov. 6.869 8.023 7.754 7.744 21.115 25.498 22.712 22.251 2.968 3.137 3.115 2.938 397 429 435 414 Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. pa p it j i: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 59—60, vojna škoda, promptna 468—470, begluške obvezn. 88.50—90.50, dalm. agrarji 88.50—89.50, 4% severni agrarji dalm. agrarji 88.50—89.50, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 89.50—91, 7% posojilo Drž. hipote-karne banke 99—100, 7% stab pos. 97.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.900, Trboveljska 180—190. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 blago, vojna škoda, promptna 466— 468, begi. obveznice 89—90, dalm. agrarji 88.50— 89, 4% sev. agrarji 58.59, 8% Bler. pos. 96.50-97 (96), 7% Bler. pos. 89—90 (89.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 den.. 7% stab. posojilo 96.75 denar. — Delnice: Trboveljska 182—185, Gut-mann 40—46, Isis 50 blago, Osj. sladk. tov. 5—100 (100), Osješka livarna 160 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50, vojna šk., promptna 467—467.50 (467.50), begi. obveznice 89.50-90.25 (90), dalmatinski agraVji 88.50—89 (88.75), 4% sev. agrarji 57.50—58 (57.50), 8% Bler. posojilo 95.50-96 (96), 7% Bler. posojilo 89.75—90 (90). — Delnice: Nar. banka (7.800), Priv. agrarna banka 221—222 (222 drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač 155—157, srem. slav 155—156, ban 154—157. — M o k a : bač ban Og Ogg 242.50—252.50, 222.50—232.50, 202.50-212.50, 182.50 •192.50, 152.50—162.50, 120—125, 112.50—115; srem, slav Og Ogg 237.50-247.50, 217.50-227.50, 197.50—207.50, 177.50—187.50, 14750—157.50, 120— 125, 112.50—115. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Nove knjige za božič Za božič izide vsako leto nekaj novih knjig. Tudi letos je knjižni trg precej bogat. Na nekatere knjige, ki so izšle v zadnjih dneh, se bomo v prihodnjih dneh še posebej obrnili, za zdaj naj naše bravce samo opozorimo na njihov izid ter pomen. 1. Dela Olona Zupančiča, IV. zvezek. Župančičevih zbranih del, ki jih izdaja Akademska založba v uredništvu J. Vidmarja, imamo zdaj v rokah že štiri zvezke. Ta četrti bi moral iziti sicer že za Zupančičevo šestdesetletnico, toda tudi zdaj, ko je izšel za božič, ga sprejemamo z velikim veseljem, kajti predstavlja nam Župančiča, ki ja širši javnosti najmanj poznan. Ta zvezek vsebuje namreč Župančičeve spise v prozi. Večinoma so to kritike o raznih pesmih in knjigah, ki jih je pisal v začetku svoje poti, še bolj pa potem, ko je bil urednik »Slovana« in »Ljubljanskega zvona«. Tako govori Župančič s svojo tehtno besedo o pesmih Dragotina Ketteja, Aleksandrova, pristavlja glose k Milčinskega »Pravljicam«, ocenjuje Ilešičev izbor slovenskega pesništva, ki je izšel pri Hrvatski Matici, označuje po 6voje Drabosnjaka in ljudskega pesnika Flegeriča, in ocenjuje izbor iz Erjavca. Važne pa so njegove razprave o metru in ritmu, iz katerih 6e vidi, kako tenak posluh ima ta veliki pesnik za notranjo graditev pesmi, ko je prav s tem člankom pokazal na bistveno razliko stare pesmi, ki je statična, in moderne, ki je razgibana, dinamična. Posebno so veliko vredne njegove misli o slovenskem gledališkem jeziku, o narodnosti in historizmu, ter njegove besede o Prešernu, o Levstiku, o Cankarju in Kreku. Vsak je radoveden, kako je svoj čas sodil Župančič o Gradniku in kaj sodi o Shakespearu, ki ga je prevajal, Dickensu, prav tako njegovem ljubljencu, ter o raznih Cankarjevih dramah. Ta zvezek prinaša tudi njegovo značilno leposlovno prozo ter tudi zadnji esej »Adamič in slovenstvo«, ki je svoj čas sprožil toliko prahu, da mu je zagrenilo nadaljevati te eseje, ki bi odkrili Zupančičev najintimnejši odnos do naroda in jezika. Za mnoge bo ta zvezek pravo odkritje, za vse pa nujno potrebno dopolnilo k poznavanju našega največjega pesnika. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. SporI Nemčija (mark) Belgija (frankov) Bolgarija (levov) Danska (kron) Francija (frankov) Grčija (drahem) Holandija (gold.) Madžarska (pengo) Poljska (zlotov) Romunija (lejev) Švedska (kron) Švica (frankov) Jugoslavija (din) Češkoslov. (kron) 99.065 124.428 110.446 106.798 6.723 7.126 7.190 7.011 939 606 1.149 30.921 971 1.555 6.246 8.087 1.053 853 1.548 34.242 1.083 1.933 7.404 8.115 1.046 794 1.476 34.581 1.028 1.736 7.012 7.130 1.005 806 1.373 33.676 982 1.696 6.783 6.870 Trgovinske obratovalnice na božično soboto, dne 24. t. m. Po čl. 30 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin morajo biti trgovine na debelo zaprte ta dan ves popoldne, vse ostale trgovine pa se morajo zapreti ob 17, izvzemši delikatesne, ki zapirajo svoje obratovalnice ob 19. Kupujoče občinstvo naprošamo, da upošteva naredbo in se preskrbi pravočasno z nakupom blaga za Božič. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma. Dražbo, in to že 27to, prireja iovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, ki ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnovčenja lovskega plena. Plen pa mora biti dobro pripravljen, to je, da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči I Kože se mora prej dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. Poslovni red v ministrstvu financ. Minister za finance je podpisal odlok, s katerim se izpre-minja pravilnik o poslovnem redu v ministrstvu financ. Izpremembe določajo delokrog odseka za izdelavo državnega proračuna, odseka za samoupravne finance, oddelka za revizijo in proračunsko statistiko ter admanistrativnopersonalnega oddelka. Ustavitev izvoza živine v Egipt. Kmetijsko ministrstvo je z ozirom na slinavko in parkljevko prepovedalo izvoz živine v Egipt skozi jugoslovansko prosto cono v Solunu. Možno pa je izvažati živino v Egipt naravnost iz naših pristanišč. Borza • • ■ • 2398.91-2413.53 1768.03-1781.90 743.70- 748.76 996.45—1003.52 205.66— 207.72 4381.01—4417.32 115.91— 117.35 Zagrebški hokejisti ne bodo prišli! Ljubljana, 23. decembra. Slovenska nesložnost, ki so jo športni delavci neke skupine pokazali pred leti, ko so zaradi podpore v ljubi gonji proti Planici dali s svojimi glasovi Hrvatom samostojno drsalno zyezo s sedežem v Zagrebu, zdaj že tri leta žanje svoje plodove. Dvakrat zaporedoma so Zagrebčani že odpovedali ali pa zavlekli tekmovanje za državno prvenstvo v lednem hockeju tako dolgo, da zaradi toplote že ni bilo več izvedljivo. Letos je tehnični odbor, ki je v Ljubljani ponovno sklenil z upravo zveze, ki je v Zagrebu, dogovor, po katerem edino tehnični odbor lahko rešuje tehnična vprašanja, postavlja termine itd. In tehnični odbor je ukrenil, da se bo letos — kakor je to tudi drugod po svetu običaj — državno prvenstvo v hockeyju odigralo konec starega leta, in sicer bi pričelo že na božič zvečer, na Štefanovo pa bi končalo. Vse je biro pripravljeno, propozicije razpisane, klubi so se prijavili, — zdelo se je, da bomo končno vendarle že dobili službenega prvaka Jugoslavije v lednem hockeyju. Prišlo pa je spet drugače 1 Nonsens je, da je drsalna zveza v Zagrebu, kajti vsi klubi v državi skupaj ne v umetnem drsanju ne v lednem hockeju ne zmorejo in ne dajo niti deset odstotkov tega, kar da en sam klub — Ilirija. Zveza v Zagrebu je ustanovila papirnate klube, ki zanje glasujejo — Ilirija pa, ki edina dela, ostane seveda sama. Kako dela a zveza pa vidimo lahko po dosedanjih rezultatih. Prav'nič — drugega kot to, da zavira uspesni razvoj jugoslovanskega drsalnega športa! Njen najnovejši »podvig« je včerajšnji telegram — kjer tri dni pred terminom odpovedujejo sodelovanje zagrebških klubov zaradi tega, ker hočejo na božič obdržati svoje igralce — kakor pravi še posebni dopis ZKD-a — doma pri starših! Edini termin — dva praznična dneva sta skupaj — hočejo 6eveda na ta način spet zapraviti v pričakovanju, da se bo vreme že toliko segrelo, da izvedba tega turnirja pozneje ne bo več možna! Zdaj že tretjič isti triki , , Pred olimpiado smo; prvenstvo moramo absoi-virati v starem letu, da bomo šli lahko v Švico položit brucovski izpit na evropskem prvenstvu (kakor lani v Pragi Norvežani!). Prijateljske tekme z močnejšimi tujimi klubi bo treba odigrati, da se bomo v tej, že itak kratki sezoni česa naučili in izpopolnili I Pa taka polena, taki jalovi izgovoril Tako je »smotrno« delo papirnate zvezne uprave v Zagrebu 1 Tako pripravlja ta uprava naš drsalni šport na olimpijske boje! Coldja za cokljo — to so njihove delovne metode! Zvezna uprava in sedež zveze v Zagrebu — to je nemogoče! Tam ni niti drsalcev, uiti hokejistov, niti drsališč, niti delavcev! Zadnji čas je, da te neplodne ln nerodne zadeve odklenkajo. Ni dvoma, da bo ministrstvo za telesno vzgojo poseglo v te stvari in napravilo konec Šarjenju. Edina rešitev jo videti v tem dvojem: ali se drsalna zveza spet inkorporira v JZSZ — ali pa se prenese v Ljubljano, kjer je umetno drsanje in hockey edino na potrebni višini, kjer jo moderno drsališče in kjer so delavci — strokovnjaki! Smuška skakalnica na Rakovniku Agllnl športni klub Korotan nam je pripravil za praznike prijetno iznenadenje. Tiho in brez vsake reklame so se požrtvovalni člani in vodstvo vrgli na delo in postavili dve novi smuški skakal- Dne 22. decembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne izpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so tudi ostali neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Belgradu 36.96-37.66, v Zagrebu 37.15—37.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.530.944 dinarjev, v Belgradu 6.092.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.567.000 din. Ljubljana — Tečaji • primom. Amsterdam 100 hol. gold. , Berlin 100 mark a . Bruselj 100 belg , , Curih 100 frankov • . London 1 funt . . » Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov Praga 100 kron....... 150.69- 151.79 Trst 100 lir ..«•••• • 231.45- 234.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6625, London 20.655, Newyork 442.875, Bruselj 74.70, Milan 23.30, | ------ r- - . Amsterdam 240.80, Berlin 17.50, Stockholm 106.35, ; mci in sicer za 10 in 30 me erske skoke Oslo 103.80. Kopenhagen 92.20. Praga 15.13. Var- ; Kaj smo s tem pridobili, nam bo pokazala bo- ?.„,.„ Ofijor, R,,dimne5ta 8750, Atene 395. Caricrrad ! dočnost, zlasti če bodo snežne razmere ugodne. sa\a M.4-0, tiuriinipe^ia ______________. „.:.„,„:„ :„ V„r„l„n *■> Hnfcil « tem Ha ic 350, Bukarešta 325, Helsingfors 9.11, Buenos-Aires 100.625. Prvo priznanje je Korotan že dobil s tem, da je takoj, ko et» bila dela končana, zapadel sneg, Obe skakalnici ležita vzporedno; zalet, doskok ln iztek so idealni. Tudi za občinstvo, ki ga bo gotovo vedno veliko, je prostor ugoden. Največja pridobitev pa je v tem, da je skakalnica v Ljubljani samo 5 minut od dolenjskega tramvaja, za Rakovnikom. Lega osojna. Upamo, da bodo tudi smučarji s skakalnicama zadovoljni in da bodc» dali Korotanu vse priznanje. Glede oficielne otvoritve bomo športno javnost pravočasno obvestili. Skakalnici sta že porabni. Telovadne tekme na prihodnji olimpijadi Ona država, kjer se vršijo vsakokratne olimpijske igre ima pravico, da tudi sestavi obvezne vaje na orodju za telovadne tekme. Torej za prihodnje olimpijske igre jih sestavljajo Finci, ker se vrši na njihovih tleh olimpijada. Olimpijske vaje za Helsinski je narisal arhitekt in olimpijec Te-rasvirta. Objavile pa se bodo takoj, ko bodo prestavljene na razne jezike in ko jih bo potrdila mednarodna telovadna zveza. Obvezne vaje se bistveno razlikujejo od onih za Tokijo, ki so jih sestavili Japonci. Vsi so pa že radovedni kako bodo izgledale vaje za Helsinski, kajti Finci so izborni orodni telovadci in ravno zato zanima vsakega telovadca na kako višino jih bodo postavili. Snežne razmere Uradno poročilo Tnjskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, JZSZ in SI*O v LJubljani z dne 22. 12. OT. Kranjska gora, 810 m: —5, barometer pada, drobno mc-de, 35 cm prSiča. , , Erjavčeva koča na Vriiču, 1525 nt! -10, severovzhodnik, sneži, tO cm pršiča. Bled. 501 m: —4, drobno raede, 35 cm prslča. Pokljuka (Sporthotcl), 1510 m: -4, oblačno, vetrovno, aorjilte^mo^tn?' -3, drobno mede, 40 cm snega, emu- DomknaToinT!l"'rn,: -R. drobno mede, *> cm prSiča. Skal dom na Voglu. 1510 tn: -11, oblač., 60 c.m prS čn. Dom na Kafrah ,500 m: -7 drobno mede. 00 cm pr ča. Koča vod Storžičem: -7, drobno mede, 50 om prSiča Dom na Krvaveti, 17On m: -6, vzhodnik. drobn , meilo, 60 cm prSIčn. i Velika Planina. 1558 m: —7. vzhodnik. drobno mede, Dom v Kamniški Bistrici, um m: —5. sneži, .>0 cm prsifri Skofja Loka. 350 m: —4. drobno mede, 27 cm prSiča. Jezersko, M0 m: —5, drobno mede, 25 em prSiča. Sodralica: —3, Jasno, 25 cm pršiča. Polževo, «?0 m: -2. oo'ačno, 20 em prfilč.a. Zaplana nad Vrhniko: —4, vzhodnik. 25 cm prfiiča. M oz irska planina: 1444 m: —7. zahodnlk, drobno mede, 00 cm prSiča. , Koča pod Kopo. 1377 m: —7, severovzhodnik, drobno mede, 35 cm prSiča. Rimski vrelec, 530 m: —7, oblnč.no, 35 em prtlja. Celjska koča, 150 m: —4, vzhodnik, 25 em prstča. V Triglavskem pogorju V Triglavskem pogorju r.a božične praznike In za novo leto no bodo oskrbovane planinsko postojanke, t. i. Triglnvski dom na Krednrlul. Stanič,evn koča ln koča pri Triglavskih jezerih, ker se niso prijavili planine! . smučarji zr te postojnnke. Oskrbovane pa so riom na Komnl, -Zlatorog oh Boh. jezeri' Krjnvčevn koča na Vrftiču. Flom nn Krvnvon. kočn nn Veliki Planini ln Tlom v KnmniSkl Bistrici. Podrobne informn-ei le o snežnih rnrmernh In zimskih planinskih tnrnh dobilo v pisarni SPD, Ljnhljnna, Aleksandrova o. 4-1. Razpis ntedklubske propagandne skakalne tekme nn Jesenicah SK Ilratstvo na Jesenicah rR7,plsnje za praznik 2«. dee.omhrn 103« medkltihsko propagandno tekmo v skokih wn senlorie In Junlorje. Prlčetek tekme oh 14 3«. Prireditev se ho vršila nn *knknlnlel SK Bratstva na Jesenicah i>od Možnkl.lo, kl dovoljuje skoke do 30 m. Tekninle se po pravilih In prnvllnlklh JZSZ. Pravico udeležbe imnlo vsi Jnnlorjl In verificirani senloril klubov, kl m člnnl JZSZ. Vsnk tekmovalec tekmuje nn lastno odgovornost. Prijave se sprejemnlo pol nre pred nrlčetkom prireditve. Prilnminn rnn!n 2 din 7n seniorje, r:n inniorjn ni prljavnlne. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo prlznanice. Obvestila športnih zvez, klubov in društev vtr Pni*. V petek 23. t m oh 11 bo sesl.nnnk v klubski sobi. Važno zn one, ki so prestopili iz -Slalom kluba 34- k SK Folžu, 2. Rajko Loiar: Kipar France Oorie. Bibliofilska založba v Ljubljani je izdala za božič lepo knjigo o kiparju Goršetu, ki jo izbral in opremil z lepo studijo dr. Rajko Ložar. Knjiga vsebuje nad 60 reprodukcij tega mladega kiparja od leta 1928 do 1938, tako da je pojasnjen ves njegov razvoj tekom desetletja. Prav zdaj razstavlja Gorše v Jakopičevem paviljonu ter je zato še posebej umestno, da je v ta čas izšla ta publikacija, kakor so redke pri nas. Vse Goršetove reprodukcije pa prepleta Ložarjeva analiza njegovega dela, ki je resnično monografija o tem umetniku, ki išče skladnost med stvarnostjo in duhom. Vsem ljubiteljem umetnosti — zrelim ljudem — bo knjiga pokazala enega največjih predstavnikov naše kiparske umetnosti. Cena 70 din (in 60). — Naroča se pri kiparju samem (Gosposvetska c. 13). 2. France Veber: Nacionalizem in krščanstvo. Predstavnik slovenske filozofije na naši univerzi prof. dr. France Veber je za letošnji božič izdal pomembno knjigo o nacionalizmu in krščanstvu ter ji dal podnaslov: Kulturna pisma Slovencem. Gotovo ni nobena letošnjih knjig tako primerna za božični dar kot ta, ki je izšla tudi v velikem formatu, toda na nekoliko slabem papirju. Zanimivo pa je, da je ni izdala nobena naših založb, temveč privatnik. Knjiga obsega 240 strani ter je razdeljena na štirinajst pisem, kar zelo olajšuje sicer poljudno pisane ali vendar razmeroma težke filozofske knjige. Pod mottom »Kristus, ne Cezar«, ki ga je vzel iz Masarvka, se je filozof Veber lotil danes najaktualnejšega svetovno nazornega problema: nacionalizem in krščanstvo. Na eni strani se postavlja vprašanje golega nacionalizma kot edino religijo človeka ter se preganja krščanstvo kot v osnovi nenarodno verovanje. Na drugi strani pa se obe tidve duhovni struji smatrata kot kolektivu sovražni (tako v komunizmu), ter stavijo zapreke enemu kot drugemu. V tem razcepu sedanje dobe si je stavil Veber nalogo, na filozofski in psihološki način obravnavati oba tadva problema, ter na tej gladini — ne ozirajoč se na teološka gledanja — pokazati pravo vrednoto krščanstva prav v pogledu na narodnostno vprašanje. Veber gre celo tako daleč, da dokaže, da je šele krščanstvo odkrilo narodnostno zavest ter da krščanstvo ne samo ne nasprotuje narodnostnemu principu, temveč jo celo krepi. K tem vprašanjem dostavlja še posebno problematiko malih narodov, katerih notranja zavest se očituje pred vsem v kulturi. O knjigi bomo še strokovneje poročali. 4. Albin Breznik: V plamenih rdečega pekla. Mohorjeva knjižnica 105. To je svojevrstna knjiga, ki zasluži, da bi se razširila pred vsem med našim delavstvom. Pisec, bivši častnik, je dal knjigi podnaslov: »Spomini političnega kaznjenca«, kajti knjiga je na živahen način pripovedano doživljeno življenje v kaznilnici za politične zločince, v tem primeru za širitelje komunizma, zaradi česar je bil pisatelj sam obsojen na šest let robije in jo je tudi prestajal. V kaznilnico je šel'kot komunist, toda iz njo pa kot nasprotnik komunizma. Toda do tega prepričanja ga niso -spravili pazniki ali policija, temveč komunisti sami s svojimi metodami in s svojimi spletkami ter nasiljem. Pisatelj kaže, kako se zaprti komunisti v ječah organizirajo med seboj v neko visoko šolo komunizma, kako dobivajo navodila iz Moskve, kako se med seboj sporazumevajo ter kako tudi sovražijo iri uničujejo vsakogar, ki se ne podreja volji enega samega, po navadi manj vrednega človeka. Vse to opisuje pisec s prepričanjem očividca ter pride do resničnega spoznanja, da v komunizmu ni rešitve za nas, da v njem ni nikake demokracije, ki so je polna usta ter da ta komunistični raj ni nič drugega kot rdeči pekel. Tudi knjiga je za čas, ki nam približuje misel na božji mir po vsem svetu, na red, ki bo grajen na ljubezni, ne pa na sovraštvu. Zato knjigo nujno priporočamo vsem, ki si jo morejo nabaviti. 5. Silvin Sardenko: Izbrane pesmi, I. in II. zv. Vrstnik Župančičev, eden izmed članov srednješolske »Zadruge«, iz katere je pognala slovenska moderna konec stoletja, je tudi Silvin Sardenko, dr. Alojzij Mrhar, ki tudi izdaja svoje Izbrane pesmi. Toda zanimivo je, da ne izdaja svojih starejših del, temveč svoja najnovejša, ter so tako te Izbrane pesmi obenem tudi povsem nove pesniške zbirke na našem knjižnem trgu. Lani je izdal svojo zbirko »Materi« kot prvi zvezek Izbranih spisov, toda le malo izvodov je je prišlo v promet, kajti pesnik sam si je zamislil I. in II. zvezek izdan v eni knjigi; misel na mater in dnm ima namreč zopet nekaj skupnega, kar tvori tudi v zvezi zbirk jioseben ciklus, tipičen način, s katerim se inspirira pesnik. O prvi zbirki smo že lani pisali, zdaj naj navedem samo oceno F. S. Milovanova iz študije o Sardenku za (10 letnico v hrvatski »Novi reviji« (19118, br. 1-2), kjer označuje Sardenka kot pesni ka, o »Materi«, torej o I. zvezku Izbranih pesmi pa sodi: »Tudi ta zbirka je resnično Sardenkova. V njej ga vidimo kot v zrcalu, poznamo ga kot religioznega in duhovnega pesnika; pesnika starih resnic, toda v novi obliki in v novih motivih. Osvaja nas njegova lirska občutljivost, milina, tišina, optimizem njegovega verza, včasih malo, malo melanholičnega! ter preprosta iskrenost njegove besede ... Kadar nam poje Sardenko sonet, se nam zdi, da ni lepše lirske forme od soneta. On je mojster forme! Zlasti njegov akcent. In kadar berete to sonete enega za drugim, se vam zdi, da neka nadzemska glasba prenaša vaš duh v vedre višine, kjer pesmi ne umirajo. In odlagate knjigo z željo, da bi čim prej brali nadaljevanje.« (Str. 71, 73.) In to nadaljevanje je II. zvezek: Pesem o domu. Je to dvospev domačega godca in ukrajinskega kobzarja, ki se srečata na slovenskih tleh po vojni: godec poje o lepoti slovenske zemlje, kobzar-ujetnik pa o hrepenenju po domovini, kamor ne more in kjer ima svoje drage. Zanimiva misel se mu je razširila v ciklus pesmi, v katerih se vrstila obe hvalnici zapovrstjo, tako da enemu odpeva drugi na isti motiv. In tako se pesmi stopnjujejo od motiva »z doma* k motivu »doma« in odtod k »domov«, kakor je razdeljena zbirka v tri dele. Sardenkova pesem je topla in je v nekaterih pesmih dosegla Izredno lepe hvalnice lepote slovenske zemlje, tako v »Slovenska zemlja«, »Tujec na Triglavu«, »Na meji dveh rodov« itd. S to zbirko prinaša Sardenko nove motive v brezhibni tehniški obdelavi. Ob tej priliki, ko priporočamo njegovo novo pesniško zbirko, opozarjamo, da piše o njem studijo znani prevajalec iz slovenščine pesnik Oto Babler v duhovni reviji »Vyhled.v« v Olomucu. Ko bo študija izšla v celoti, bomo tudi o njej šo poročali. 6. KnnČi Ahalil: Trije lifki. Slikanim. Pri Jugoslovanski knjigarni je izšla znana otroška pravljica o punčki Taci, muciki Maci in psičku Luksiju, ki je svoj čas izhajala v našem listu pod naslovom -Trije tičkl«. Kdor je ni branil. zdaj lahko kupi v lopi obliki ler jo podari 10 6vojim malčkom za božička. td Novi iinski zunanji minister Eljas Erkko, V sudetskih krajih nI konkordata O vprašanju komkordata med Nemčijo in Sveto Stolico z ozirom na nove pokrajine, Avstrijo in dele ČSR, ki sta obe imeli na svoj način urejeno razmerje do Vatikana, pravti berlinski »Angriff«: »Kakor je avstrijski konkordat s prijiojitvijo njenega ozemlja na Rajh sam po sebi odpadel in ugasnil, tako tudi sudetske pokrajine po pripojitvi ni6o več vezane na konkordat. S prevzemom Sudetov z dne 1. oktobra 1938 ne velja ne češkoslovaški »modus vivendi«, sklenjen 1. 1928, ne kak nemški konkordat, ker tako deželni konkor-dati (bavarski 1. 1924 in pruski 1. 1929) kakor državni konkordat (1. 1933) so teritorialno omejeni. Država v sudetskem področju nima do katoliške cerkve nobenih pravnih obveznosti... Ostalo bo pokazala bližnja bodočnost.« Stalin se zanima za knjižnico Ivana Groznega Na izrecno žel jo Stalina je posebna arheološka komisija začela po spodnjih prostorih Kremlja stikati za knjižno zbirko carja Ivana Groznega. V kremeljskih arhivih so namreč našli star seznam, ki ga je sestavil dvorjanik Ivana Groznega. Po tem seznamu bi v teh zbirkah morali biti dragoceni rokopisi, ki so shranjeni v železnih zabojih v kremeljskih kleteh. Iščejo največ po podatkih teh zapisov, in Stalin bi silno rad prišel do v seznamu omenjenih rokopisov. — Morda bi se od Ivana Groznega rad učil, kako je treba vladati... Uporaba pregovorov Dama stoji pred ogledalom v garderobi In že zelo dolgo drsa z rdečilom po ustnicah. Druga dama bi jo rada odrinila in začela z istim poslom. Prva ee ne da odgnati in zavrne drugo: »Kdor prej pride, prej melje.« e »Jožek, aH pa si res to zgodovinsko nalogo popolnoma sam napisal?« »Da, gospod učitelj, samo pri umoru Wallen-steina mi je oče pomagal.« »ARIJSKA TRGOVINA« V irezf z najnovejšimi odredbami proti Judom so tudi trgovci v Italiji začeli svoje trgovine nnremljnti * napisi »negozio ariano« (arijska trgovina), da bi kupce opozorili, da tu ne prodaja Čebele morajo poznati čas. V državi čebel je pametna ureditev časa enako potrebna ko za človeške države. Zakaj prarodni viri živil za čebele, razne cvetice z medom, niso vsako uro dostopni čebelam: sleherna rastlina odpre svoj cvet le za določeni čas. Tako se začno cveti ajde odpirati že zarana, a ob desetih dojioldne se zapro in čebele ne morejo več vanje po med. Cikorija zapre svojo točilnico medu šele opoldne, beli lokvanj pa ob šestih zvečer. Teh »cvetličnih« ur se morajo čebele držati, če nočejo zaman hoditi na pašo. Kolodvor ra letala. Francozi vzdržujejo redni zračni promet z Južno AIriko in Ameriko. Za letala imajo pripravljena posebna pristanišča ali kolodvore, ki so seve svoje vrste. Tako ima glavni letalski kolodvor v mestu Toulonu svojega postajenačelnika, svoje osobje, skladišča in pisarne. Tračnice, s katerih se dvigajo letala v zrak, so dolge samo par sto metrov. Glavna pot je itak v brezmejnem zračnem prostoru. Oddelek za vremenske napovedi je najvažnejši. Vodi ga znanstvenik, zvezdoslovec, ki ima sila na|iorno službo. Podnevi spušča v zrak stotine balončkov, da ugotovi vetrovno smer. ponoči pa sestavlja vremenski zemljevid, ki ga dobi vsak letalec na pot. »Kura mora znesti po 140 jajc na leto« Pobuda iz Nemčije za rejce malih živali Pod tem naslovom hoče »Berliner Tageblatt« vzbuditi med svojimi bralci zanimanje za rejo malih živali. Članek je poučen za gospodarska prizadevanja sedanje Nemčije in ga podajamo v naj-poglavitnejših odstavkih: V okviru naj>orov za živilske proizvode je nemško rejstvo malih živali dobilo pomembne naloge. Pospeševanje malih živali je važno, ker dajejo celo vrsto važnih surovin. Celoten pregled uspehov, ki jih je dosegla državna zveza rejcev malih živali, bo dajala razstava malih živali, ki bo od 6. do 8. januarja v Leipzigu. Ze za letošnje leto zvišano število prijav za Leipzig kaže, kako je zanimanje močno naraslo. Še jasneje pa govorijo številke: skupna vrednost našega malega živalstva po vestnih cenitvah znaša 1200 milijonov mark. Ta vsota pa podaja samo neposredno vrednost. Podcenjevati pa tudi ni posrednih koristi. Tako izboljšanje sadjereje in drugega rastlinstva po čebelah cenijo na 300—300 milijonov mark letno. Iz rejetva malih živali nam prihaja kožu-hovina, naravna svila, jajca, meso in mnogo drugega, kar skupno da približno eno desetino vseh poljedelskih proizvodov na leto. Ne samo prebivalci na deželi, tudi velikomeščan se more pečati z malimi živalmi, da ima le majhen košček zemlje. S tem more veliko prispevati k prehrani svoje družine, obenem pa si pridobiti dober postranski zaslužek. Najvažnejša naloga je, da pri jrosameznih živalskih vrstah zvišamo donos. Državna zveza rejcev malih živali je nastavila številne tozadevne svetovalce iz različnih strok, ki na motorjih gredo po dežpli, in so doslej bili v pomoč vsem članom zveze, katerih število sega že do enega milijona. Hočejo pa za lo panogo gospodarstva zanimati še širše kroge. Danes 6e računa, da kura znese na leto 80 do 00 jajc. To »produkcijo« pa hočemo dvigniti na 140 kosov letno, ne da bi bilo za to Irejia več piče. Poskusi z najboljšimi vrstami so pokazali, da je ta meja kot povprečna mera popolnoma dosegljiva. Pa tudi na drugih poljih malega živalstva je treba zastaviti na isti način. Rejec, zajcev, ki začne z dvema zajklama, more računati, da bo na leto dobil okrog 50 kg mesa in kakih 20 kož.. Pri tem pa je treba naštevati še to, da domači zajec živi največ od kuhinjskih odpadkov. Tudi koza je zadovoljna s skromno krmo, daje pa na lelo povprečno po 560 litrov mleka. Ta donos bi bilo treba zvišati na 660 litrov letno. Na ogledovalnih potovanjih so nam pokazali žival, ki daje svojemu gosjiodarju na leto 1300 1 mleka. Tudi reja sviloprejk se zelo razvija in dajo znatne postranske dohodke. Okrog 50 gr ko-konov da v treh mesecih že dobiček 200—300 mark. Za prehrano prebivalstva važno i>oglavje je tudi čebelarstvo. V stari Nemčiji je bilo kake tri milijone panjev, ki dajejo na leto do 200.000 stotov medu in 5000 stotov voska. Te množine pa še ne zadostujejo, da bi krile potrebo. Tudi na tem polju bi bilo treba doseči višji donos, da bi se nemške potrebe mogle U r i tri iz lastnega čebelarstva. Zato je treba vzrediti nove roje in omogočiti prevoz čebel na dobro pašo. Tako '-Rerliner Tageblatt« našteva dobre strani malih živali in rejcem obljublja uspehe. Pogled na novo mesto Na Sardiniji srt ]e Italija preči kratkim ustanovila novo mesto, ki se po svojem namenu imenuje: Carbonia (mesto premoga). Mesto je namenjeno rudarjem, ki se bodo tu naselili in začeli vrtati v tla okrog mesta, kjer so odkrili zadostne količine premoga. Mesto leži v jugozahodnem delu otoka, komaj 15 km od obrežja, kjer je tudi doslej ne veliko izkoriščevano pristanišče. Carl>onia pa spada v tisto vrsto novih naselbin (Littoria, Sa-baudia, Aprilia, Ponlinia), ki rastejo iz načrtov fašističnega režima in dajejo zaposlitve in domove odviškom prebivalstva, ki so se prej razlivali v izseljeništvo. Na Sardiniji so že Rimljani prav v okolici sedanje Carbonije kopali rudnine in si je tudi I1a-lija veliko pomagala s temi zemeljskimi zalogami. Glede premoga pa je bila seveda Italija slejkoprej navezana na uvoz. Ta potreba sicer tudi z novimi premogovniki v Carboniji ne bo popolnoma odpravljena, vendar pa v precejšnji meri omiljena. Ko bo mesto popolnoma dograjeno in bo v njem 12.000 prebivalcev, dalje ko bodo rovi segli v zadostno globino, bo Sardinija krila okrog 10% italijanskih premogovnih jx>treb. Za Istro bo potem Sardinija na drugem mestu in tako bo Italija do ene četrtine potreb preskrbljena z zalogami iz. lastnih tal in se bo tako po mnenju strokovnjakov približala tisti gospodarski in tehnični meji, preko katero se ne bo izplačalo dvigati produkcijo. Obsežnejša premogovna ležišča so okrog sedanje Carbonije našli razmeroma zelo pozno. Še v letih abesinske vojne so ta del Sardinije skušali poljedelsko izboljšati z novimi nasadi oljke. Toda ta pridelek je bil kljub ugodnemu podnebju zelo skromen, trla pa je rodila celo v izgubo. Vsi ti poskusi niso mogli zaposliti domačega prebivalstva, kaj šele, da bi pokrajina mogla prejemati priseljence iz ostalih krajev Italije. Ko na Sardiniji: Carbonia pa so fako Kopal! Ila za nove nasade oljke, so nepričakovano naleteli na premog. Državna premogovna družba (Azienda Carboni Italiana), ki od 1. 1935 vodi državne posle s premogom, ceni ozemlje, pod katerim so najdišča premoga, na 12.000 ha. Takoj se je odločila tu resno zastaviti. Jeseni preteklega leta so bili končani načrti za mesto in naprave, kar bi bilo potrebno za novo prebivalstvo v zvezi z rudnikom. Tako je v dobrem letu na prejšnjem skalnatem in slabo zaraščenem svetu zraslo iz lat mesto, ki je namenjeno za 12 tisoč prebavlcev. Kljub tej najmodernejši naglici pa mesto ni tehnično mrtvo. Na letošnji razstavi »Mostra Autarc.hica Italiana Minerale« v Rimu je bil razstavljen tudi model mesta z vsemi industrijskimi napravami. Mesto je vzor smotrene ureditve posameznih delov in poslopij po njihovi važnosti za prebivalstvo. Tradicionalni Markov trg, ki ga imajo skoraj vsa italijanska mesta ali že iz svoje zgodovine, ali pa so si ga pridobile v novejšem času, je v Carboniji tako velik, da daje prostora 30.000 ljudem. Obdajajo ga visok stolp, mestna hiša, cerkev, dom »Doj>olavoro« in pošta. Ob treh glavnih cestah, ki vodijo v rudnik in k pristanišču, so po vrtovih razpostavljene štiridru-zinske vile z eno in štirisobnimi stanovanji. Poleg tega je v mestu postavljenih tudi že veliko domov za prenočevanje neporočenih rudarjev, za stanovanja uradništva in za pisarniško osebje rudnika. Peči so zidane na tak način, da se morejo brez tehničnih težav kuriti s premogom iz carbonij-skih rudnikov. Mesto ima tudi železnico, ki jx>-lagoma pada proli Terenskemu morju. Kot naravna posledica novega rudniškega mesta je, da bo jrovečano pristanišče Plumbaria, ki je že Rimljanom služilo za izvažanje svinca, ki so ga pridobivali v okolici sedanje Carbonije. Od tu bodo premog prevažali na celino. Tako si je Italija na lastnih tleh odprla nov vir premoga. V dneh, ko se je bivši angleški zunanji minister Mr. Anthony Eden mudil v Ameriki, je ena izmed prvih in najmodernejših moških modnih tvrdk v Washingtonu v časopisju objavila oglas, v katerem možem iz »bele hiše« (predsedstvo vlade) naznanja, da samo ta tvrdka more svoje odjemalce tako jx> modernem okusu obleči, da bodo taki, kakor »naš slavni gost iz Anglije«. Ta toliko opevana politična moška eleganca pa ima svojo zanimivo zgodovino v našem in v prejšnjih časih. Elegantni zunanji minister, kakor je Mr. Eden, za angleške pojme ni nič nenavadnega. Tudi med njegovimi predniki so bili ljudje njegovega kova. Tako n. pr. stari Joe Chamberlain, stric sedanjega ministrskega predsednika, ki je v gumbnici nosil vedno lepo orhidejo, poleg tega vedno trd, visok ovratnik in je ta navada bila povod tudi marsikateri duhoviti politični šali. Stari Joe, kateremu se ima Anglija zahvaliti, da ji je pripojil Jburske republike v Afriki, se nikoli ni ločil od nionoklja, ki je stalno trdno čepel v njegovem očesu. Ogrski pesnik Franz Molnar je nekoč dejal: »Možje z monokljem so konec koncev vedno imeli uspeh, ker tehnika, nositi monokel;!, vzgaja k flegmatičnosti in samozavesti.« Mr. Edenu je treba priznati, da svoje izbrano oblačenje in ponašanje smatra sam sicer za svojo zasebno zadevo, pa je kljub temu tudi v angleški moški modi merodajen. O nemškem zunanjem ministru v Ribbentropu pripovedujejo, da je na politični poti prišel v London tudi tako izbrano oblečen, da se je z vso zavestjo sigurnosti lahko pomešal med najbol j izbrano družbo in je bil enakovreden sogovornik angleškemu jiolitičnemu »kolegu« (takrat je bil Eden še zunanji minister). Zelja po eleganci pa beleži tudi poučne zgodbice, ki kažejo, kaj spada k trajni »imenitnosti«, kaj pa je le dnevna iznajdba, ki nikdar ne postane obvezna. Angleški kralj Edvard VII., ki se je večkrat rad s svetom nekoliko poigral, pa je bil v svojem času tudi ogledalo moške mode, je k otvoritvi londonske razstave prišel v lepo zlikanih hlačah, ki pa so imele robove ob strani. Razburjenje med krojači in modnimi delavnicami je bilo seveda velikansko. K sreči pa je bila to edina prilika v zgodovini evropske moške mode, pri kateri so se pokazale hlače z gubami ob strani. Kralj Edvard sam, nagajiv, kakor je bil, je pozneje nekoč priznal, da se mu je posrečilo ustanoviti marsikatero evropsko zvezo velesil, hlač z gubami ob strani pa se mu le ni posrečilo vpeljati. Ribbentroji je'v-Londonu vzel v misel to dogodivščino in menda s tem hotel reči, da s svojim obiskom ne namerava ničesar postaviti na glavo, pač pa po svoji strani nekaj doprinesti k svetovni politiki. Takih zgodbic o moški ničemurnosti še ve? kroži po političnih analih. Večinoma pa pridejo na dan šele potem, ko prizadetih že ni več med živimi. Kažejo pa, da ni prav natajnčno objektivno, če samo ženskam očitamo ničemurnost... Carbonia - novo rudarsko mesto na Sardiniji Nastalo je v dobrem letu in bo imelo 12.000 prebivalcev Pa je le prišla prava zlina — mnogim v veselje, mnogim v skrb Radij - najdražji zaklad na svetu f gram radija = 1,000.000 din y 50.000 kg zemlje je 1 gr radija Radij, ki sta ga šele pred 40 leti odkrila fran- I coska zakonca Curie (žena je Poljakinja), je še | danes čudežna snov za učenjaka in preprostega človeka. Gotovo je to najbolj iskana tvarina v zemlji. Dolgoletnih poizkusov je bilo treba, da je človek spoznal zdravilno moč te rude, ki dela skoraj čudeže v zdravilstvu. Še več truda pa je bilo treba, da 6e mu je jx>srečilo ukrotiti notranje, skrivnostne razdiralne sile in jih prisiliti, da 6lužijo človeku. Radij je zelo redka rudnina, le malokje eo nahaja v zemlji v tolikšni gostoti, da bi se izplačali veliki stroški izkopavanja. V najnovejšem času so v belgijskem Kongu odkrili nova najdišča, ki bodo dvignila celoten donoa Po dosedanjih cenitvah ima ves svet na razpolago le — 830 gr radija, torej niti 1 kg ne! Da se pridobi 1 gr radija, je treba izkopati in preiskati 50.000 kg zemlje! Zato pa tudi 1 gr radija stane okrog 1,600.000 din. Naše bolnišnice ga najbrž še ne bodo zlepa imele. mvmcu- -jjoton v^jtehy/ Razno Radio Programi radio L|ubljana: Petek, 23. decembra: 11 Šolska nra: Bežična oddaja (brezpos. učit. abitur.) — 12 Iz našo domovine (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Božič v družini (ga. Ivanka Velikonj«) — 18.C0 Sramli igrajo (plošče) — 18.10 Francoščina (st dr. St I.eben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Naj. ara: Tuein dan in božični kolači v narodnem verovanju (Jelica Be-lovič Bernačikovs!'.' — 19.50 Smučanje, naš ljudski Šport (g. Janko Sichert) — ^0 O zunanji politiki (g. nrednik Al. Kuhar) — 20.30 Orgeluki kon prt (rnsgr. Stanko Premrl) — 21.15 Koncert Rndij. orkeB'.ra — 22 Napovedi, poročila — 22.50 Angleške plošče. Prispela nova pošiljka M SflBA H1IPSCH MEDIflTOR BLAI1PIINHT Izbirajte med najboljšimi! »Tehnik" Jos.BANJAI Ljubljana, Miklošičeva 20. K0-K0-DAK Jajce ludi po zimi, kadar so najdražje Vam znesejo Vaše kokošji Pojasnila brezplačno MIlan VrabIC, Ptuj 13 EZEE0GS3 Orehova jedrca in fižol nudi Sever & Komp. — Ljubljana^ Gosposvetska cesta b. (1) Smuči in sanke najboljše, dobite pri Izdelovalcu Fajfar, Ljubljana, Trnovska ulica 25, telef. 34-10. (t) 2 osebne sanke za konjsko vprego ln en ročni voz (clzo) prodam. Ogleda se v Slomškovi ulici «. (1) Prvovrstni /\ trboveljski premog brea prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik BohorlC«na r«i«ion 10-58 DARILO KI VAM bo priraslo k srcu! DrugI programi: Petek, 28. decembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 28.30 Simfonični koncert, 21.30 Tamburiee, 22.20 Klavir — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Božične pravljice, 22.20 Plesna glasba — Praga: 20.20 Koncert, 22.20 Plošče — Sofija: 19.15 Opera — Variava: 19.15 Piwan koncert, 21.15 Simfonični koncert — BudimpeSta: 19.30 Opera, 22.45 Plošče, 23.10 Vojaška godba — Tnt-MUan: 17.15 Plesna glasba, 21 Simfonični koncert — Rim-lJari: 21 Pisan koncert, 22.10 Koralni koncert — Dunaj: 20.10 1'iBan program, 21 Pod božičnim drevescem, 22.30 Orkestralni koncert — Berlin-Frankfurt: 20.15 Pravljična igra 6loj>nicah s pod-strešnice. »Kaj je?< »Mati!« krikne Narlej hripavo in potegne Nano v izbo »O Marija,« vztrepeče zdaj starka, »že zopet!« Nato oddrobenti hlastno in varno k omarici v 6teni ter vzame iz nje platna in dve eteklenki. »Olje iz sivke in »pajka,« reče tiho, medtem ko poživlja bolnico. Nartej stoji poleg iu ne ve, da drgeta. Neino in tiho ravna Nanej ob postelji, kakor da opravlja delo, ki ga je vajena že od zdavnaj. Ko pa hoče više zložiti podzglavnike, nenadoma preneha, pogleda najprej bolnici, potem pa še Nar-teju v spačeni obraz: »Kaj. če bi prižgal svečo,« šejrne resno, »človek ne tnore nikoli vedeti. — Notri v skrinji —« »Nak!« krikne Nartej tako divje, da sc starka prestrašena pokriža. »Ljubi Bog bo že uvidel in preložil.« zaše-peče ženica trudno. Tiho sede Nanej k postelji in prigovarja materi Zavorji kakor malemu olroku z blagim, pojočim glasom, kakršnega imajo slare ženice, vmes pa prebira rožni venec. Kar odpre Zavorja oči. Pogled ji nemirno išče po sobi, dokler ne zagleda Narteja. ki sloni ob oknu. Tedaj se mati nasmehne v svojih bolečinah, Nartei pa se udari s pestmi v obraz. »Bo že spet odleglo.« tolaži zdaj Nanej, »srčni krči so pač dro grda pokora!« »Jih dosti barli?« izdavi iz sebe Nartej. Starka samo skomizgne z rameni in žebra naprej. Zavorja se umiri. Pač kake pol ure šo ječi tja predse, nato |>a ohleži nilaliavo in bleda kakor mrlič. Nanej jioloži evangeljske bukve pred j>o-nočno lučko in sede v naslonjač, prevlečen z usnjem oil divje koze, ki jo bil svoj čas v lanlovi kamrici. »Bom že čula,« zašepeče Narteju. Cez četrt ure je zaspala. Nartej sloni ob zidu in strmi v mater. Mati leži čisto tiho v senci svete knjige. Oknice se samo narahlo še stresajo. Soj po-nočne lučke se lovi |>o stenah. Tam nad fionočno mizico se ziblje siromašen jerl, ki ga je mali Nartej svoj čas jiodrl — kako dolgo je že tega — kol prvi lovski plen. Zarjavel klepej leži jiod njo. In tam — odprla skrinja. Nartej noče tjakaj pogledati Kaj je tam, ve: čez rob visi nekaj ponošenih cap njegovo še deške obleke; razmajan samostrel in oguljen klobuček, ki štrli od njega daleč proč omii7.iljeno, naloniljeho pero, ležita na stolu poleg. Veliko začudenje prevznme Narteja: da lo hoče mati hraniti to slaro ropotijo! Oa le ima silno rada! Dosli prerada! Bi bilo bolje zanjo in zanj, da ga nima tako rada. — In vendar: tedaj bi pač ne bila njegova mali, njegove ljuba,, mala, uboga mati — ki nima razen njega nikogar več! — In zdaj leži tu v tesni jw»tolji; leži tu, kjer mu je nekoč v bolečii.ah dala življenje. Ce hi bila zdaj umrla na lej postelji — on bi bil kriv! — O, sveti Bog! — Je pa tudi res kar predivji, neobdelan konjik. lako naglo zareži za vsako reč, je zvečer maler do smrli prestrašil »Mali, odpustite mi! Ne umrite mi!« Plaho se primakne k postelji in se zgrbi nn rob. Opazuje upadle, zgarane roke; rjavobledi obraz, ki so vanj solze in bridkosti vrezale nežno pisanje; zaprte, trudne, trudne oči pod nežnimi vekami. Vidi, kako ji leži siva hodnična srajca težko, doeti pretežko na ozkih prsih, ki dihajo, da niti ne opazi ne. In ko so nagne čeznjo, pride mahoma čezenj kakor slutnja o vsej tisti veliki ljubezni, ki se je nenehonia prelivala iz življenja te žene v njegovo: on je obogatel pri lem in se okrepil, ona je omagala. In čo gre od nje zdaj, bo ugasnila. — Ure se plazijo počasi. Nartej Čemi še vedno na stranici pri postelji. Misli so mu tihe in resne. Pustolovščine, silne in bajne, ki so mu šo davi strašile v mladi, razbeljeni glavi, so potonile. Trenuloiiia je vse tako čisto preprosto: tu mu leži mati in on ji je sin. Pri njej mora oslati, do ne umrje brez njega — samo to mora samo lo je njegova nujna dolžnost. Tisto s Turki — ni pri vsem tistem iskal morda bolj zabave in vedečnosti,' kakor pa junaštva? Junaštvo jc, da ostane pri m a t o r i — lo vidi zdaj čisto Jasno. Skozi izrezljana srca v velernicah se sivi v izbo jutro, mrzlo in žalostno. Zavorja težko okrene glavo. »Mati?« vpraša Nartej. Zavorja odjire oči: »Si še tukaj? — Sanjalo se ml jo — da si — odjahal —« Narlej sklone k njej obraz: »Ne grem, ne liojte se, mati.« Mati počasi dvigne trudno roko ln pogladl svojemu fantu laso nazaj. »Dn so more človeku kaj lako hudega sanjati.« šepne še medlo nato |>a zapre oči. Narlej sc zravna In čaka dne. Danes krije zemlja beli sneg in nebo Je sinje in mrzlo kakor sinji svod v cerkvi nn Krnski gori. Okrog poldansko ure pa se taja na soncu težki sneg z dreves in po polih začne teči snežnim. Konči Ahačič: 19 Jaka Spaka in čudodelna dlaka Nato so skovali zlato krsto, vso z biseri in dragim kamenjem okrašeno in položili so vanjo mrtvo lepotico in jo vso posuli z najlepšimi rožami. Dan na dan, noč na noč je klečala ob rakvi kraljica in objemala mrtvega otroka. Ze Je nastopila tretja noč, a kraljica se še vedno ni ločila od Marjetice. Tiho so plapolale sveče. Tedaj pa na zvoniku daleč nekje udari polnoč. In glej! Neslišno se zgane cvetje v krsti. Kraljičina se dvigne, odpre zelene oči in ustne, še vedno kot mak rdeče, po-gladi sklonjeno materino glavo in dahne: >Ne obupaj, mati!« & Smuči in vse zimskošportne potrebščine dobite najugodneje pri Banlai LJubljana, Mlkloiifeva 20 POCENI BLAGO lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri TRPINU. MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. GOSTILNA »RA2EM« NA 2ABJAKU 3 telefon 28-5? ima danes veliko izbiro morskih rib, polenovko kakor tudi ostala jedila. Poleg tega so dospela nova izvrstnn dalmatinska vina, cviček, portu- gnlka, silvanec in pekrčan. Cenjenim gostom želiva tem potom prav vesele božične praznike in srečno novo leto! MILKA IN ZORAN RAZEM II Radio Od 750 din II naprej radio aparati nove tipe. Banjal, I.jublja-na, Miklošičeva 20. (i) Denar Manufakturna trgovina dobroldoča, Išče posojilo ca. 200.000 din proti so udeležbi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Družabnik« št. 19.791. (d) Hišo v Ljubljani po možnosti večstano-vanjsko, kupim za gotovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ca. 400.000 din« št, 19.S42 (p) Hiša v Kranju v mestu-. Kopališka ulica št. 11, z dvema stanovanjema — ln hiša, ftavni-kova pot 1, s šestimi sta novanjt, naprodaj. Poizve se lstotam. (p) I! Objave Original je v kvaliteti neprekosljiv. Ti dve resnici se z ničemer ne moreta pobiti. Autobus Ljubljana—Bled ne vozi zaradi snežnih ovir do preklica. Rafael Hojak. (o) Preklicujem žaljive ln neresnične besede, izgovorjene 18. de-cembra 1938 pred trnovsko cerkvijo proti g. Ro-bič Cirilu ter se mu zahvaljujem da je odstopil od tožbe. Culiberg Mirko. '• Naročevalce malih oglasov, ki pošljejo oglasno pristojbino v pisemskih znamkah ali kolkih, opozarjamo na ceno, ki je vsako nedeljo razvidna na glavi vrhu malih oglasov. Najmanjša pristojbina za oglase do 10 besed je 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din; pri ženitnih oglasih velja vsaka beseda 2 din. K številu besed je treba vedno še prišteti 3 din za davek in debelo tiskane naslovne besede šteti dvojno. ODBOR SLOV. KAT. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA NAZNANJA TUZNO VEST, DA JE UMRL NAŠ TOVARIŠ inž. BURGER JOŽE TEHNIČNI VIŠJI PRISTAV BANSKE UPRAVE OHRANIMO GA V TRAJNEM SPOMINU! V LJUBLJANI, DNE 22. DECEMBRA 1938 + Po težki bolezni, večkrat previdena s tolažili sv. vere, fe danes, dne 21. decembra t. 1. Bog poklical k Sebi v boljše življenje našo skrbno, nepozabno sestro, svakinjo in teto, gospodično Antonijo Drolc Pogreb blage pokojne bo v Krašnji v petek, dne 23. decembra ob 10 dopoldne. Priporočamo jo vsem v molitev in spomin pri sv. maši. Bohinjska Bela, Krašnja, dne 21. decembra 1938, Martin Drolc, župnik, brat; sestre Alojzija in Frančiška por. Klopčič; svak Pavle Klopčič! nečakinje Pavla, Tilka, Stanka. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil predragi mož, oče, stric in svak, gospod Anton Vrhovnik trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. decembra ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Kresnicah. Kresnice, Ljubljana, dne 22. decembra 1938. Frančiška, roj. Demšar, žena; Tonček, sinček — in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Veliko komfortno vilo enodružinsko, osem sob, s kuhinjo ln kopalnico ter centralno kurjavo, stanovanjem za hišnika ln po-selsko sobo, velik sadni vrt, 15 minut od glavne pošte, Pod Rožnikom — takoj prodam ali oddam. Rožna dolina, Cesta IX. št. 29 (pritličje). Zn tožil primerna darila Na zalogi ima krasno izbiro za vsako ceno tvrdka F. I. Goricar, Ljubljana, Sv. Petra c, 29 in 30 in sicer: za gospode modne in športne srajce v vseh kvalitetah, zimske pidžame in spalne srajce, spodnje hlače, navadno in Benger triko perilo, pletenine, kravate, šale, krasne žepne robce itd, za dame jutranje halje, domače obleke, predpasnike bele, iz batista ali sifona, barvaste ali klotaste, svilene in flanel spalne srajce in pidžame, svileno in mako triko perilo, ovratne rute, žepne robce, nogavice, rokavice, pletene jopice itd. Kdor kupi pri nas nad din 100-— dobi svilen robiek, ako te sklicuje na ta Inserat Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril poleg že obstoječega glavnega obrata v Dalmatinovi ulici št. 13, moderno in higijensko brivnico in (Jamski česalni salon v FUgnerjevi ulici St. 6 (poleg kavarne »Tabor«) kol podrulltlco. Istočasno naznanjam, da sem damski česalni salon v Dalmatinovi ulici št. 13 (poleg hotela Štrukelj) na novo in moderno preuredil, tako da odgovarja vsem zahtevam sodobnega frizerja. V glavnem obratu kakor tudi v podružnici bom izvrševal vsa v stroko spadajoča dela, kakor: trajno, vodno in železno ondulacijo, barvanje in beljenje las i. t. d. — Čeravno zaposlujem v gori navedenih obratih prvovrstno izurjene strokovne moči, sem cene v glavnem obratu, posebno pa v podružnici znatno znižal. Priporočam se cenjenemu občinstvu za obisk. DORCEC IVAN, brivec in damski frizer FUgnerJe va ulica St. 6. Dalmatinova ulica St. 13 4 ZAHVALA. — Ob prebridki izgubi naše nadvse dobre, ljubljene mamice, stare mamice, tete, gospe TEREZIJE PAVLIC hišne posestnice in gostilničarke izrekamo zahvalo za izkazano sočutje, tolažbo in pomoč vsem, ki ste nam stali v tej težki uri ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. primariju dr. Lutmanu, ki je naši mamici požrtvovalno lajšal bolečine. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini stolne in mestne župnije in vsem ostalim, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo obema pevskima društvoma za ganljive ža-lostinke in darovalcem krasnih vencev in cvetja, s katerim ste okrasili krsto pokojnice. — Vsem še enkrat najiskreneja zahvala. Maribor — Gradec — Ptuj, dne 19, decembra 1938 Globoko žalujoča hči Neža in vnuki Po dolgem, mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod IVAN PUA gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 23. decembra ob štirih popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na evangeljsko pokopališče. Ljubljana, dne 22. decembra 1938. Žalujoča soproga Ana in ostalo sorodstvo. + S tužnim srcem sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša srčnoljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in svakinja, gospa Karla Schauta roj. pl. Rizzetti vdova po gozdarskem svetniku dne 21. decembra, previdena s tolažili sv. vere, v 77 letu starosti. Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 23. decembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Prule štev. 19, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 24. decembra ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Snežnik, Karlovac, Wishington, dne 22. decembra 1938. Leo Schauta, Hugo Schauta, sinova; Karla Schauta, Giza Cvahte, Mara šuflaj, Erika Leustek, Rozi Graven, hčere — in vse ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v j-jubljani: Karel Cefc Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centit