^Morski DNEVNIK 7,zečei izhajitl v Trotu J*m«|e 1945. njegov "^hodnik PARTIZANSKI DNEWIK pa 25. novem-”• 1543 v vasi Zakril nT* iSefknlm* razmnožen M dUostil. Od 5. do 17. •sptembra 1944 ae Ja tl-v tlakami «Doberdob» 'Bovcu pri Gorenji Trabu- 1941°^- l8, •eP,embnl i”4 * 1. maja 1945 v VbE, ,3loYeni|” pod pd Idriji, do 8. J846 pa v oavoboje-2*" Trotu, kjer Ja Izila za-9" **•'*»'«■ «I I« edini ottani partizanski DNEV-N|K v Msulnjeni Evropi primorski JL dnevnil o t-2 m y., C r. X! M !> 1> •£> h*: 3> % 3> H O 2> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 124 (11.847) Trst, petek, 25. maja 19 Pred današnjo odločilno sejo tržaškega občinskega sveta V občinskem odboru ni mesta za SSk Lista spet zahteva štetje manjšine Bodočnost krajevnih uprav je vsekakor odvisna od stališča PSI ~ Kocka je padla. Po poga sede Vv^i 50 bajala skoraj tri me-Pi_?‘ oo danes zvečer demokristjan škno - *3aje sPe*- potrjen za trža-cii 5a zuPana’ kot izraz široke koali-laik ?*ed .ftomokristjani, listarji in ^socialisti. Skoraj sklenjenemu bi Učnemu sporazumu (podpisali naj n ®a. Pokrajinski tajniki strank da-ku ZJUH>) lahko v zadnjem trenut-štrene le socialisti, ki so "‘Poči v to n = oblinoli ™ kr-iM* Z to namen sklicali svoje po-šemk • 0 v°dstvo. V trenutku ko pi še v t ^ia izvršnega odbora PSI stali'A?0 ™ toreJ ni še znano kakšno u^^če bodo socialisti zavzeli na staiQSnjl seh' Gotovo pa je, da ob-J jo v stranki različna gledanja bitnrf Se nanosi bojijo, da bi more šaln ^avezništvo KD - LpT zmanj-stalihVi 0 to u8led PSI in tudi o-V*n laično - socialističnih sil. straZl;.dneva P3 Je vsekakor, da so n*e snujoče se koalicije sklenile ^°s Angeles brez Kube NA 2. STRANI dokončno izključiti iz občinskega odbora Slovensko skupnost. Vsakdo mora nekaj žrtvovati za dobrobit Trsta, pravijo v bistvu KD in LpT in naj to storijo v prvi vrsti manjše stranke, tiste, ki imajo samo enega predstavnika na občini in na pokrajini. SSk so tako izključili iz občinskega odbora, PSDI pa iz pokrajinskega, seveda s priporočilom, da lahko v obeh primerih podpirata »od zunaj« koalicijo. Če gre pri socialdemokratih morda samo za številčno računico, ima izključitev SSk tudi globlji politični pomen. To v skopih besedah pomeni popuščanje najbolj nacionalističnim krogom Liste, ki so še pred pričetkom pogajanj s pismom tajniku Giuricinu postavili zahtevo, da mora v primeru vstopa LpT v koalicijo SSk avtomatično iz nje. Sedaj se to izsiljevanje uresničuje v zadoščenje Gambassinija in njegovih skrajnodiesničarskih somišljenikov, seveda če bo sploh prišlo do sestave toliko opevanih »trdnih in stabilnih« večin. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bo SSk zavzela na pokrajini, kjer so ji zagotovili, da bo lahko še naprej obdržala svojega zastopnika v odboru. Danes zjutraj bi morali tajniki še- stih strank (KD. LpT, PSI, PSDI, PRI in PIJ) podpisati tudi piolitični sporazum, nekakšen »zakonodajni paket« do leta 1987.. LpT je v ponedeljek spet zahtevala, da je treba v odstavek, ki govori o Slovencih v Italiji, nujno vključiti še zahtevo pio preštevanju naše manjšine. Spet izsiljevanje torej, ki ga gre tesno povezati z izključitvijo SSk iz občinskega odbora. S. T. O O o o ro Odložitev kočljivega politične; 0 Longu bo pariament razpravljal poleti - RIM — Zadevo »Pietro Long o« je parlament praktično arhiviral: o od-stopu ministra za proračun, čigar ime so zasledili v seznamu vpisanih v framasonsko ložo P2 bodo razpravljali sredi poletja. Tako je sklenil senat včeraj zjutraj, čeprav le za nekaj minut je skupščina včeraj zjutraj obravnavala problem Longa in framasonske lože P2. Komunistična partija je namreč vložila resolucijo, s katero zahteva naj se razpravlja o možnostih odstopa vidnega socialde mokratskega predstavnika. Predsednik Cossiga je dal komunistično re- Craxi na obisku v Španiji MADRID — Predsednik italijanske Vlade Craxi je v spremstvu zunanjega ministra Giulia Andreottija dopotoval na uradni obisk v Špianijo. Na dnevnem redu pogovorov med Craxi jem in španskim premierom Gonzalezom je vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom ter vstop Španije v EGS. Craxi je izrazil mnenje, da bi si NATO na svojem prihodnjem zasedanju v Washingtonu moral »nekaj izmisliti« da bi pospešili obnovitev ženevskih pogajanj, če bi seveda s sovjetske strani prišlo do pozitivnih znamenj. Kor zadeva španski pristop k gospodarski skupnosti p>a je Craxi zagotovil predsedniku špianske vlade, da si bo Ita’ija prizadevala, da bi se pogajanja zaključila do pired videnega roka (30. septembra), kar bi omogočilo formalni vstop Spiani je in Portugalske v EGS 1. januarja 1966. Rimska vlada je pripravljena pospošiti ta proces v 6-mesečju, ko bo italijanski predstavnik prevzel predsedstvo EGS' v prvi pol ovici leta 1985. solucijo na glasovanje, nakar je večina, na predlog podpredsednika de-mokristjanskih senatorjev ' Mancina, strnjeno glasovala za odložitev sleherne razprave na čas po zaključku dela preiskovalne komisije. Sama komisija pa bi morala, kot je predvideno, končati z delom 15. julija. Datum seveda ni absolutno gotov in če upoštevamo ritem, s katerim delajo parlamentarne komisije, lahko mirno predvidevamo, da bo parlament razpravljal o Pietra Longu tam nekje sredi avgusta, ko so tako poslanci kot senatorji na dopustu. Polemika glede lože P2 in preiskovalne komisije pa se še ni pomirila. Tina Anseimi je v svojem intervjuju obravnavala vprašanje predčasne objave zaključkov preiskave ter poudarila, da italijanska demokracija ni bila še nikoli tako v nevarnosti kot za časa P2. S svoje strani pa socialdemokratska stranka krvavo napada predsednico komisije. Uradno glasilo PSDI »L'Umanità« jo obtožuje, da je »kriminalizirala« nekatere politične ljudi in še zlasti, da je v bistvu »sta-linistka«. V tem vzdušju je rimsko državno pravdništvo včeraj uvedlo preiskavo o enajstih znanih italijanskih časopisih, ki so v prejšnjih tednih objavili poročilo predsednice Ansel-mijeve. R. G. Druga seja Sveta sa interakcijo Na Brionih državniki z vsega sveta za mir BRiojjj ~ Včeraj se je na Brio- torakep6 a drbga seJa Sveta za incile , J°i nov.e mednarodne organiza-sednii,' v teri so zbrani bivši pred-Oh , ah.premicTi 26 držav, ta i*VOritvi seie je predsednik sve-Walrih generalni sekretar OZN Kurt Brionieim izrazi* upanje, da bo ime stemati-SIX^. Povezano z resnimi si-tev rneamm' Prizadevanji za krepi-kot Jo ^nacodnega sodelovanja, tako Gd - ° V ^aSU Prec*sednika Tita. ta »t °ŽC,ncc drugega sestanka Svc-Pfedsivt1^nterakcijo je pozdravil tudi Vesel in Predsedstva Jugoslavije se Gjuranovič, ki je poudaril, da razmer 3nj-u slabšanje mednarodnih jal Pnbl|žuje nevarni točki in de-nje i-/KJj Hajbolj nujna naloga iska-stvarianda 'z tokih razmer, ter lili k tr Je banjev, ki bodo pripielja- Pu^anjunnStosntiUnÌVerZalnemU ‘10 UčniUm)|lv>Vl6 jc Poudaril, da je kri-žgoč ZaJ držav v razvoju najbolj problem sedanjih mednarodnih odnosov. »Prepričan sem, da vaše bogate izkušnje, ugled in vpliv, ki ga imate, lahko pomembno prispevajo k nrizadevanjem mednarodne skupnosti za ohladitev in krepitev miru, za hitrejši razvoj, za humanejše odnose v svetu,« je ob koncu dejal Veselin Djii-ranovič. Tudi včeraj letalski napadi na tankerje v Perzijskem zalivu BEOGRAD — Položaj v Perzijskem zalivu se še naprej zapleta. Irak je včeraj sporočil, da so njegova letala napadla in potopisa še dva tankerja, ki sta bila namenjena k iranskemu otoku Khargu, da bi natovorila petrolej. Vest so potrdili tudi iz drugih krogov, nenazadnje iz ameriškega State Departmenta, kjer imajo po- Saudski Arabiji. V preteklih dneh je iraški predsednik Sadam Hussein sporočil, da bo Irak bombardiral sleherno ladjo, ki se bo piribližala iranskim pristaniščem. Namen operacije je preprečiti izvoz iranskega pietroleja in dotok finančnih sredstev v Teheran. S svoje strani pia je predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani datke svoje radarske s užbe AWAČS„< i večkrat dejal, da bo Iran preprečil ki ima svoja oporišča v Egiptu in n 11 tudi drugim državam Perzijskega za- Capria in Bojanic o izmenjavah BEOGRAD — Italijanski minister za zunanjo trgovino Nicola Capria je prispel včeraj iz Moskve v Beograd, kjer je skupiaj s sekretarjem za zunanjo trgovino . SFRJ Milenkom Bojaničem predsedoval seji mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Uvodoma sta ministra podala pregled razvojnih tokov gospodarstva v obeh državah in dvostranskih trgovinskih izmenjav, pri čemer sta ugotovila, da obstajajo še možnosti krepitve in razširitve sodelovanja. Capria in Bojanič sta z zadovoljstvom ocenila po- stopno uravnovešanje izmenjav, ki se je pokazalo zlasti v zadnjem letu s povečanjem jugoslovanskega izvoza in zmanjšanjem uvoza, tako da se je primanjkljaj Jugoslavije zmanjšal na 174 milijonov dolarjev. Posebej sta ministra proučila razvoj izmenjav v okviru maloobmejnega prometa, katerih obseg se je lani močno p»večal. Pri tem sta potrdila potrebo p» ustanovitvi pxisebne mešane , komisije, ki naj odpravi morebitne izkrivljene oblike, toda brez zaviranja razvoja maloobmejnih izmenjav. uva da izvažajo petrolej, če bodo Iračani napadali ladje, ki so namenjene v iraška pristanišča. Liberijski tanker »Chemical Venture« je bil včeraj žrtev letalskega napiada. Ladja ima 29 tisoč ton nosilnosti, zadela pia jo je raketa, ko je, tako trdi londonska zavarovalnica »Lloyd’s« ko je p'ula 21 milj severovzhodno od Saudske obale. Domnevajo, da je šlo za rtapwd iranskih letal, saj je do napiada prišlo nekaj ur pioterà ko so v Iraku sporočili, da so napadli dve ladji. Na območju kjer je prišlo do napada so opiazovalci videli dva iranska lovska bombnika. Spričo zaostrovanja v Perzijskem zalivu bi ameriška uprava utegnila pirodati Saudski Arabiji nekaj svojih protiletalskih raket tipia »Stinger«. O prodaji govorijo že dalj časa. vendar se do sedaj še ni uresničila. Napetost v Arzenalu NA 4. STRANI Proslavili 35 let koprskega radia RfiDCrn V piortoroškem Av-‘ " 35 'litoi-,1,!*'^ ' Hvivm usatali let -so včeraj proslavili 3E «1* dela koprske ra p(Xli ? P°stoje Radio Koper Ga-našlm’ÌLdeluje že 35 let na P°vezrn^I|dro^to ln pomemben codoma alp T1 tu živ^ma na-sveth ‘ osebno prozornost p»-v t„„ Problematiki narodnosti Pranisin”8 3Vto in narodnostni tovcev lj-.^ejstvu. 200 de-ga 4/, rad|jske prosta je, od te-dan v aovmarjev piošilja vsak 07n„,etor 20 ur oddaj, tned ti i • am.hasador v odnosih še pva,to|lJ?), m Jugoslavijo, pi-Voi r j’. ni to piriložnostna. Raz-zan , Ko,}er to tesno pove-njrni t z8odovinskimi in prolitič- 0^očjur.SSSjed°gaia,,ji M Predstavniki »Dela« pri nas Zastopniki ljubljanskega »Dela« so včeraj prispeli na obisk k zamejskim Slovencem. Po pogovoru v našem uredništvu so se popoldne srečali z vodstvom SKGZ (na sliki), danes pa bodo v Beneški Sloveniji Podaljšana komisarska uprava v valjarni Acciaierie Alto Adriatico GORICA — Iz Rima prihaja vest, da je ministrstvo za industrijo odobrilo piodaljšanjc komisarske uprave v prod jet jih Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču in Salpia v Červinjanu za nadaljnjih 8 mesecev. S tem naj bi omogočili ugoden zaključek pogajanj glede prevzema obeh prodjetij s strani dveh konzorcijev zasebnih industrijcev. Iz Rima prihaja tudi vest, da skuša minister Altissimo od pristojnih organov Evropske gospiodarske skupnosti doseči, da bi tržiški jeklarni priznali odškodnino (okrog 15 milijard lir), puredvideno v okviru načrta za zmanjševanje proizvodnje jekla. Prav s tem prispevkom pia bi prospiešili pureosnovo proizvodnje v prod jet ju. Kakor znano se za nakup jeklarne in valjarne zanima dpužba Danielli in nekateri zasebniki. Ministrstvo za industrijo je že ptred kratkim spire jelo sklep o trimesečnem podaljšanju komisarske uprave. V Trstu umor priletne ženske NA 5. STRANI Včeraj so objavili vsakoletno poročilo G ATT Mednarodna trgovina narasla, kriza ostaja Mitterrand v evropskem parlamentu STRASBOURG — Francoski državni poglavar Francois Mitterrand, ki je tudi začasni predsednik Evropske gospodarske skupnosti, je imel včeraj pomemben govor pred evropskim parlamentom. Mitterrand je predvsem podprl načrt poslanca neodvisne levice Spinellija o prenovljeni in trdnejši Evropski skupnosti, ki ga je že odobril parlament. Zavzel se je tudi za reformo ustanov EGS, češ da nove razmere terjajo nove dogovore. Predlagal je zato raztegnitev pristojnosti na nova področja, kot so vojaška varnost, pravosodje in boj proti terorizmu. Mitterrand je nato predlagal 4 nove velike načrte, ki naj jih skupaj u-resničujejo članice EGS: izstrelitev vesoljske postaje, evropsko televizijo prek satelita, zavezništvo med podjetji EGS in ureditev evropskega železniškega omrežja z veliko brzino. Spričo težav z Veliko Britanijo je bil francoski predsednik mnenja, da bi kazalo vpeljati »dvobrzinsko« reformo EGS, tako da bi bolj zavzete članice sklepale posebne dogovore o višjih stopnjah integracije. ŽENEVA — Mednarodna ustanova »Splošni carinski in trgovinski sporazum« (GATT) je včeraj objavila svoje poročilo o mednarodni trgovini v letu 1983 ter o njenih perspektivah. Poročilo ugotavlja, da so se lanske mednarodne trgovinske izmenjave povečale 2-odstotno v primerjavi z letom 1982, letos pa bi morale narasti še za 5 ali 6 odstotkov. Najbolj so se povečali uvozi in izvozi industrijskih izdelkov. Izmenjava kmetijskih pridelkov se je tudi povečala, predvsem zaradi večjega uvoza držav vzhodnega bloka in kljub temu da je svetovna proizvodnja na tem sektorju lani padla za en odstotek. Lani je že četrto leto zapored prišlo do zmanjšanja izvoza in uvoza rudnin, posebno močan padec pa je zabeležilo mednarodno petrolejsko tržišče: v letu 1983 so države proizvajalke petroleja izvozile kar 20 odstotkov manj črnega zlata kot leto prej. Padec odgovarja vrednosti 180 milijard dolarjev, kar predstavlja približno desetino celotne mednarodne trgovine. Lanski premiki v svetovni trgovini v glavnem odražajo rahlo izboljšanje gospodarskih razmer, ki je sicer o-pazno Le v industrijskih državah ter v nekaterih deželah v razvoju. Poročilo GATT pa vsekakor opozarja, da je svetovno gospodarstvo še zelo daleč od resničnega izhoda splošne krize. Pri tem poudarja, da sta nerešena predvsem dva problema : ogromna zadolženost številnih dežel v razvoju ter težave razvitih dežel pri uresničevanju gospodarske rastT brez inflacije. V teh deželah pa je še vedno nerešeno tudi vprašanje velike brezposelnosti, ki se seveda pereče postavlja tudi v tretjem svetu. Očitno je vprašanje svetovne gospodarske rasti tesno povezano s temeljnimi vozli mednarodne politike. Delavski boji v ZRN Tudi tiskarji so se v Zahodni Nemčiji pridružili stavkam za 35-umi delovni teden. S skrajšanjem delovnega časa bi se odprla nova delovna mesta (Al > I Tudi Kuba odpovedala nastop na HAVANA — Niti kubanski športniki se ne bodo udeležili olimpijskih iger v Los Angelesu. To je včeraj sporočil predsednik kubanskega olimpijskega odbora Manuel Gonzales Guerra ob koncu izredne seje. Zanimivo pa .je, da bodo potovali v Los Angeles kubanski sodniki. V končni obrazložitvi, zakaj se Kuba ne bo udeležila iger, je rečeno, . da niso vzpostavljeni tisti pogoji, ki bi športnikom jamčili varnost in da organizatorji teptajo vse olimpijske norme. Skratka, obrazložitev, ki je povsem podobna tisti iz drugih socialističnih dežel. Kuba je tako zaenkrat že enajsta država, ki je odpovedala svojo prisotnost v Los Angelesu. Včeraj pa so se v Pragi sestali predstavniki olimpijskih odborov e-najstih socialističnih držav. Na se- olimpiadi stanku so prisotni tudi najvišji predstavniki mednarodnega olimpijskega gibanja kot Samaranch, Vasquez Ra; na in Nebiolo. Kaže, da bo to zadnji poskus, da prepričajo Sovjetsko zvezo in ostale države, naj se udeležijo olimpijskih iger. Obsojeni nacionalisti BEOGRAD — Kazenski senat okrožnega sodišča v Beogradu je včeraj obsodil šest albanskih nacionalistov, obtoženih za kontrarevolucionarno o-grožanje družbene ureditve in združevanja zaradi sovražne dejavnosti. Prvoobtoženi Zijah Semsiju je bil ob sojen na 13 let zapora, ostalih pet nacionalistov pa na kazni od 4 do 9 let zapora, (dd) OB 1.115-LETNICI SMRTI Makedonski patriarh počastil sv. Cirila RIM — V baziliki sv. Klimenta, na grobu sv. Cirila so včeraj počastili spomin slovanskega apostola ob 1115. obletnici njegove smrti. Ob prisotnosti skupine vernikov, ki so za to priložnost prišli v Rim iz Makedonije, je cerkveni obred opravil patriarh makedonske pravoslavne cerkve Evangelarij skupno z nekaterimi drugimi predstavniki makedonske cerkve, svečanosti pa so prisostvovali tudi predstavniki katoliške cerkve, med katerimi je bil tudi prizrenski škof. Ob koncu verskega obreda je patriarh Evangelarij v kratkem nagovoru poudaril, da makedonski narod slavi letos 40. obletnico neodvisnosti v sklopu federativne Jugoslavije, omenil pa je tudi, da velik del makedonskega naroda še ne uživa osnovnih pravic. Kot znani, živi v Grčiji in v Bolgariji številna makedonska manjšina, ki pa je ne v eni ne v drugi državi uradno ne priznavajo. V okviru proslav sv. Cirila je bil predsinočnjim v cerkvi sv. Neže na Trgu Navona tudi koncert beograjske skupine Renesans, ki je izvajal stare cerkvene pesmi, ljudsko glasbo, italijansko srednjeveško glasbo in renesančne skladbe ter s svojo ubranostjo in predvsem z izredno izvirnostjo — staro glasbo so izvajali z inštrumenti, ki so jih dali sami izdelati — požel veliko odobravanje občinstva, (bbr) Lubomir Štrougal končal obisk v SFR Jugoslaviji TITOGRAD — češkoslovaški premier Lubomir je včeraj končal obisk v Jugoslaviji in iz Titograda ofr potoval v domovino. Pred odhodom se je pogovarjal s z Vido jem Žarkovičem, predsednikom CK ZK Črne g°re' V Beogradu in Pragi pa so včeraj objavili tudi skup" no poročilo, v katerem so poudarili uspešen razvoj rneo. sebojnih odnosov na vseh področjih. V sporočilu so tu omenili, da je predsednica ZLS Milka Planinc sprejem vabilo za obisk ČSSR. (dd) Kredit evropske banke za jugoslovanske ceste LUXEMBURG — Predstavniki Evropske investicij*e banke in delegacija jugoslovanskega komiteja za P met in zveze, so dosegli sporazum o kreditu, ki 6a Jugoslavija porabila za izboljšanje prometne imr strukture. Gre za dodatnih 60 milijonov dolarjev, ki jih brila banka deseterice, denar pa je namenjen razširit in gradnji novih odsekov ceste od Maribora do GevS lije. Denar bodo porabili za gradnjo štirih novih od kov v Sloveniji, Srbiji, Vojvodini in na Hrvaškem. Nobelov odbor za Saharova OSLO —- Norveški odbor za podeljevanje Nobelove nagrade za mir je naslovil generalnemu tajniku sovjetske partije in državnemu poglavarju SZ čemenku pismo, v katerem ga poziva, naj dovoli sovjetskemu znanstveniku Andreju Saharovu in njegovi ženi Jeleni Boraner, da zapustita državo. Kot je znano sta začela tako oporečniški znanstvenik v svojem prisilnem bivališču v zaprtem mestu Gorki, kot njegova žena, gladovno stavko, predvsem z namenom, da izsilita od sovjetskih oblasti dovoljenje, da odide Jelena v Italijo na zdravljenje očesne bolezni. Ravnatelj inštituta za Nobelovo nagrado Jakob Sverdup je dejal, da so prvič prisiljeni nastopiti v korist e-nega izmed Nobelovih nagrajencev, a da so jih v to silile posebne razmere. Saharov je bil prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1975. Ruski čelist in dirigent Mastislav Rostropo-vič, ki so mu sovjetske oblasti odvzele državljanstvo leta 1979, pa je naslovil poziv za osvoboditev Saharb-va s stolpcev pariškega lista »Le Monde«. Tudi v Franciji stavke Najmanj 75 odstotkov od skupnih 251.000 francoskih železničarjev je prekrižalo roke za dva dni. Kot drugi evropski delavci zahtevajo 35-urni delovni teden (Telefoto AP) Francoska knjižna vojna pred sodiščem v Haagu PARIZ — Francoska poslovna organizacija Za popularizacijo ^u[^uTf.an. znanosti, FNAC, ki ima velike trgovine, je sprožila vojno zoper draginjo J coskih knjig in s tem zoper visoke marže knjigarnarjev, oziroma zopet 20P. takoimenopjani Langov zakon iz leta 1981. Ta zakon je poskušal zo00t° dnotno ceno za francoske knjige in je omejil rabat na 5 odstotkov, s po je obenem povzročil, da so cene knjigam močno zrastle in da so da ob drugačnih tržnih mehanizmih francoske knjige v drugih državah evroP gospodarske skupnosti precej cenejše kot doma v Franciji. Zdaj je FNAC sklenil, da bo v svojih trgovinah po Franciji začel P'g dajati francoske knjige za 20 odstotkov ceneje kot so uradne cene teh K ^ v Franciji. S tem je seveda FNAC formalno kršil zakonske predpise tn ^ stala je prava knjižna vojna. FNAC trdi, da te francoske knjige uvaz drugih držav EGS in da jih zato lahko ceneje prodaja, ministrstvo pa ° ^ žuje, češ da je uvoz samo navidezen in da gre za tržno prevaro, ne P° kulturno dejanje. Vsekakor FNAC še naprej prodaja knjige ceneje, založniki pod ^ stvom založbe Gallimard in knjigotržci pa prav tako dvigajo vik in krik’ da se bo s tem uničilo že utečeno tržišče in da bodo oškodovani zlasti knjigarnarji in neznani avtorji, ki so jim do zdaj založniki in taki knj 9 narji skušali pomagati pri prvem nastopu. Prizadeti v ministrstvu in založniki so FNAC tožili zaradi kršitve ^ kona, vendar se je ustavno sodišče izreklo brez sodbe, češ da v tem paO sQ. ni pristojno, zaradi česar so zdaj tožniki obtožili FNAC pred evropski diščem v Haagu. BOGDAN POGAČNIK Bonn predlaga, da bi Moskvi jasno ponudili dialog BONN — Zahodnonemški zunanji minister Hans - Dietrich Genscher, ki se je pravkar vrnil z uradnega obiska v Moskvi, kjer se je pogovarjal ne samo z Gromikom, ampak tudi z generalnim sekretarjem čemenkom, se bo konec tedna v bližini Marseilla neformalno sestal z zunanjimi ministri zahodnoevropskih držav, da bi jih seznanil z moskovskimi pogovori in z zahodnonemško analizo teh pogovorov. Zvezna vlada si prizadeva pregovoriti natovske zaveznike, zlasti Washington, da bi NATO poslal Sovjetski zvezi novo in prepričljivo znamenje, da se je Zahod voljan pogajati. Zdaj se zunanji ministri, ki se bodo v okviru NATO sestali v Washingtonu, izčrpno posvetujejo o vsebini uradnega sporočila, ki ga bodo objavili po ministrski konferenci. Bonn vztrajno predlaga, da bi Moskvi jasno ponudili dialog in sodelovanje na širši osnovi. Bonn izhaja pri tem iz svoje presoje sadov, ki jih jé rodil Genscherjev obisk v Moskvi. Bonska analiza poudarja zlasti tri vidike: — Moskva je v tem trenutku trdno prepričana, da bi si ZDA rade spet pridobile premoč nad Sovjetsko zvezo in da niso pripravljene pogajati se na temelju enakopravnosti obeh sobesednikov. Po sovjetskem mnenju so ZDA zavrnile pomembne predloge iz Moskve, medtem ko ZDA prihajajo na dan samo z »neresnimi« predlogi. — Kljub takšni presoji sovjetsko - ameriških odnosov vidi SZ vendarle možnosti za konstruktivni razvoj v Evropi in se še vedno zanima za nadaljevanje evropskih pogajanj o popuščanju napetosti in nadzorstvu nad oboroževanjem (Madrid, Stockholm in Dunaj). — Zvezna republika Nemčija je — tako se glasi bonska analiza — za ZDA najpomembnejša zahodna sobesednica Moskve. Gromiko je uradno potrdil, da je SZ pripravljena še naprej krepiti dvostranske odnose, ko je sporočil, da se bo SZ poleti udeležila evropske konference za varstvo okolja v Miinchnu in da se bodo pogajanja o sklenitvi sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju kmalu uspešno končala. V Bonnu opozarjajo zlasti na to Gromikovo izjavo. Pogajanja so se po večletni prekinitvi pred kratkim nadaljevala, ne da bi prej prišlo do sporazuma o vključitvi znanstvenega potenciala v vzhodnem Berlinu v to sodelovanje. Vse kaže, da je zdaj ta ovira odstranjena. Domnevo potrjuje tudi novica, da se bodo uspešno končala tudi pogajanja med ZRN in NDR o sklenitvi obsežnega mednemškega kulturnega sporazuma. Tudi v tem primeru je bil zahodni Berlin kamen spotike. Bonski zunanji minister Genscher utemeljuje svoj predlog o »jasnem znamenju«, ki naj bi ga NATO poslal Moskvi, s trditvijo, da čer-nenko ni ostal gluh za njegovo vztrajno dokazovanje, da je Zahod pripravljen nadaljevati dialog. To okoliščino bi morali natovski zunanji ministri izkoristiti, da bi poudarili, kako resne namene imajo zahodne države. Genscher se je v pogovoru s čemenkom izrecno skliceval na izjavo Nixon ujavu i-.avi, - Brežnjev iz leta 1972, v sta supersili takrat priznali druga drug . arL kopraven in enakovreden položaj. Nobena ^ pravi Genscher, ne bi smela spodbija zanikati te izjave. Toda spričo najnovejše izjave predscu*^ Reagana na torkovi tiskovni konferenci. vjjajo shingtonu si v Bonnu vendarle vprašanje, kako bodo Američani c na Genscherjevo pobudo. Reagan je na j^a. ni konferenci ponovil, da ni nobenega r da bi ZDA — samo zaradi zboljšanja Ranega ozračja — poslale Moskvi bre volje ali ji celo dale koncesije. Pn- r~za-ZDA je vztrajal pri stališču, ki f?a da govarjal že v predvolilnem boju leta i ’ bo Moskva, potem ko bo sprevidela, . jz more prehiteti ZDA v oboroževalni dl jji-lastnih vojaških in predvsem gospodarski^ teresov nadaljevala pogajanja za zmanp^ BOŽIDAR PAHOR oborožitve. Seja izvršnega odbora SKGZ Enotna manifestacija v Gorici odpira nove perspektive boja za naše pravice Izvršni odbor Slovenske kultumo--8°spodarske zveze je v torek v Go-rici.vP°drobno razpravljal o nedeljski veličastni enotni manifestaciji vseh Movencev na Travniku. To je bila Prva taka manifestacija celotne slovenske narodnostne skupnosti v Ita-"Ji na osrednjem mestnem trgu. Manifestacija je bila odraz cnot-"°s« *n odločnosti, in je pomembno, n so se pred njo in po njej culi očit-j • češ da je bil skrajen čas. Očitek je delno upravičen, in daje dobre o-"eie za nadaljnje akcije. I Nedeljska manifestacija je potrdi-a pravilnost usmeritve enotnega na-l»panja vseh Slovencev ob istočasni vUi?nomiji vsake v enotni delegaciji fp , ene komponente. Pred mani-stacijo so obstajale določene bojaz-,ln Pomisleki, češ da se ljudje ne aio odzvali, obstajalo je nezaupa-■ a° zavesti množic. Odlična ude-zba je vse te bojazni razblinila. Pri m Pa je treba še zlasti podčrtati izredno udeležbo iz Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, ki predstavlja prav tako pomembno novost. Beneški Slovenci so se pojavili kot samostojni subjekt na pohtično-slo-venski manifestaciji, kar jih je okrepilo v njih rasti in .v utrjevanju narodne zavesti. Spoznali so, da niso osamljeni in da so del večje skupnosti. Italijanski tisk je sicer z določeno zadržanostjo, vendar korektno, poročal o manifestaciji, vidni vsedržavni dnevniki pa so na vsedržavnih straneh objavili podrobna in obsežna poročila. Zlasti pa je izvršni odbor kritično ocenil zadržanje goriškega občinskega odbora, ki je pred manifestacijo sprejel negativno stališče. To stališče je že na primeren način v Primorskem dnevniku označil in ustrezno kritiziral predsednik goriškega teritorialnega odbora Mirko Primožič. Najboljši odgovor pa je bila manife- stacija sama, saj je bila upravičeni protest in zahteva za dosego globalne zaščite in za čim hitrejšo razpravo v senatu. Manifestacija je dokazala, da smo vsi Slovenci združeni in da zahtevamo enake pravice. Dokazala pa je tudi, da imamo pravico manifestirati, kjer smatramo, da je to primemo, posebno še na osrednjih trgih v Gorici, v Trstu in drugod, kjer smo zgodovinsko prisotni kot avtohtono prebivalstvo. To so dejstva, ki jih politična stališča, ki so odraz bojazni pred nacionalističnimi silami, ne morejo demantirati. Tudi organizacijsko je manifestacija odlično uspela, čemur so pripomogli neposredno pri manifestaciji in njeni organizaciji zadolženi tovariši s požrtvovalnim delom in z osebno sposobnostjo in izkušnjami. Zlasti pa je treba podčrtati izreden prispevek mladine, ki sc je zavzeto vključila v priprave in ki je bila glavni organizator, kar daje ugodne perspektive za prihodnost. Primorski dnevnik in agencija Alpe Adria, vključno s službo za obveščanje italijanske javnosti, so dobro o-pravili svojo nalogo. Na primeren način so iskali ustrezne oblike kampanje, ki so jo dobro stopnjevali. Še zlasti zaslužita pohvalo nedeljska in ponedeljkova posebna izdaja Primorskega dnevnika, za kar je izvršni odbor izrekel še posebno priznanje. Politične zapletijaje, ki so nastali z nenaklonjenim zadržanjem goriškega občinskega odbora in dvoumnim zadržanjem predsednika pokrajinskega odbora, bosta morali v obeh odborih razčistiti obe komponenti Enotne delegacije, ki z drugimi strankami sestavljajo današnjo koalicijo. . Kljub vsemu moramo omeniti ogromen u-speh prireditve, njene posledice in predvsem potrditev pravilnosti usmeritve v enotni nastop za dosego globalne zakonske zaščite. Nedeljska manifestacija je odprla nove možnosti boja in pritiska za dosego naših pravic, kar vse odpira tudi nove perspektive. V Piranu visoko priznanje Trobilnemu kvintetu mladih PIRAN — Predsednik skupščine občine Piran Drago Žerjal je podelil čla-m piranskega trobilnega kvinteta plaketo predsedstva občinske skupščine, s atero so nadarjenim mladim glasbenikom izrekli priznanje za dosedanje usPešno delo. tr , ^ubilni kvintet, ki ga sestavljajo gojenci nižje glasbene šole v Piranu, M, jtarja 13-letni Andrej Jureš in 12-letni Mitja Dragan, 15-letni rogist vod' ^omac' pozavnist 14-letni Borut Bažec in tubist 17-letni Gorazd Grešak, hrti Pa i**1 Umberto Radojkovič s piranske glasbene šole, so na 13. repu-Dih tekmovanju učencev glasbenih šol v kategoriji komornih skupin s tak1 ln trobili, v prvi zahtevnostni skupini osvojili prvo nagrado in prav : «Prvo nagrado na 13. tekmovanju učencev glasbenih šol Jugoslavije, ki str • aPr'Ia v Prištini. Priznanje in nagrado za delo so prejeli tudi s glasbe ^as*3ene mladine Slovenije na zaključnem koncertu revij in tekmovanj B. Š. S Primorskim v Liguriji toda s srcem v Gorici Udeleženci izleta Primorskega dnevnika po Liguriji smo se zbrali na skupnem sestanku, da izrazimo svojo solidarnost in popolno podporo enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki se vrši v Gorici za dosego globalne zaščite. Udeležili smo se izleta, ki je bil razpisan že mnogo prej in katerega zaradi tehničnih in drugih razlogov ni bilo mogoče ne odpovedati ne odložiti. Pa vendar smo v mislih in s čustvi na goriškem osrednjem trgu na Travniku, kjer so se zbrali mladi in starejši iz celotnega področja, kjer živimo Slovenci v Italiji, da odločno in jasno zahtevajo svoje pravice izražene v zakonskih osnutkih za globalno zaščito. Prepričani smo, da je dobro uspela manifestacija odraz moči in prizadetosti celotnega slovenskega prebivalstva in tudi odraz enotne volje vseh Slovencev v Italiji, ki tudi na ta način utrjujejo enotnost. V bližini Čedada našli umorjeno žensko VIDEM — Včeraj zjutraj so našli truplo 44-letne Marie Bucovaz v obcestnem jarku pri Mojmaku, vasici med Vidmom in Čedadom. Prek obdukcije so ugotovili, da So žensko zadavili kakih 36 ur pred odkritjem njenega trupla. Policijo je poklical 44-letni Roberto Goz iz Kolunja. Policijskim agentom je dejal, da je zagledal truplo nesrečnice, takoj potem ko je iz bližine odpeljal neki avtomobil. Preiskavo vodi komisar Tisbo iz Čedada, ki je izjavil, da razpolagajo z nekaterimi zanimivimi elementi. Italijanski stroji za jugoslovansko tovarno GENOVA — Podjetje »Italimpianti« iz Genove, ki spada v koncem IRI-FINSIDER, bo namestilo celotno proizvajalno linijo za piškote pri beograjskem podjetju »Soko Nada Stark«. Pogodbo so podpisali te dni. Ob tem so izdali tiskovno poročilo, v katerem je tudi rečeno, da bo pri graditvi nove tovarne sodelovala družba »Orlandi« iz Verone. Podjetje »Italimpianti« že dalj časa sodeluje z jugoslovansko živilsko industrijo. V Srbiji je soudeleženo pri gradnji neke tovarne za proizvajanje mlečnih izdelkov. Danes in jutri v N. Gorici srečanje mladih tehnikov NOVA GORICA — V okviru prireditev v počastitev Dneva mladosti, bo danes in soboto v Novi Gorici in okolici, v šolah in delavnih organizacijah, potekalo 8. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Srečanje, ki je pravzaprav tradicionalni zaključek enoletne tehnične ustvarjalne dejavnosti krožkov, klubov učencev osnovnih šol iz vse Slovenije, bo tokrat namenjeno tekmovanju v znanju in prikazu dosežkov mladih tehnikov na področju kmetijstva, energetike in varstva okolja. Udeležilo se ga bo predvidoma 330 učencev, najboljših tehnikov letošnjih regijskih tekmovanj. Pomerili se bodo kar na 17 tekmovalnih področjih in pripravili vrsto razstav. Sodelovali pa bodo tudi klubi iz sosednjih italijanskih krajev, in sicer slovenski tehniki iz Gorice, Trsta in Gradišča. (S. C.) Letalski miting Septembra v Celovcu lejM — »Air 1984« bo največja Pr:ls™™anifestacija letos v Evropi. J° bodo v Celovcu od 30. arnlSta do 2- septembra. Njen pro-.;so včeraj v Vidmu opisali predla- ’?■- abbine Celovec in koroške Drih!ine 0T9anizacije. »Air 1985« bo mhodnje leto v Ljubljani. dose ^fifestaciji, ki bo svoj višek le nu u' sePiembra, bodo sodelova-e„r. rabatske letalske skupine iz 15 'bodn ih driav in iz ZDA. Vse dni vili n naročil temu primemo malo. V 9* odstotkih tovarn je proizvodnja bila ustaljena, v drugih pa je celo upadla-Napovedi podjetnikov niso nakazale bistvenih premikov ne v proizvodnji ne v popraševanju, tako naj bi tudi cene ostale v večini primerov n6" spremenjene. Industrija prevoznih sredstev (z ladjedelnicami vred). Tudi tu je konjunktura bila februarja negativna, saj sta bili tako P°; praševanje kot proizvodnja na nido ravni, napovedi industrijcev pa pesimistične. Kljub takšnemu trendu so pa predvideli porast cen. V drugih industrijskih dejavnostih je poizvedovanje ISCO pokazalo pray tako negativen razvoj popraševanja in polžast dotok naročil, pač pa se je proizvodnja v splošnem nekoliko dvignila. Kratkoročne napovedi so. bile zmerno optimistične. Večina anketiranih podjetnikov je bila glede splošne italijanske konjunkture malodušna, le nekateri so napovedali bistveno iz" boljšanje gospodarskega stanja v državi, kar naj bi deloma učinkovalo tudi na Furlanijo-Julijsko krajino. Dijakom Zavoda združenega sveta odprta vrata italijanskih univerz Marko Bitežnik in Mojca Siškovič gosta kulturnega društva Vesna Študijski posvet o handikapiranih Na liceju »F. Petrarca«, Ul. Rossetti 74, bo danes, 25. maja, z začetkom ob 9. uri študijsko zasedanje o problemih šolanja, poklicnega usmerjanja in vključevanja handika-pirane mladine v delovno skupnost. Udeležijo" se ga tudi predstavniki Krajevne zdravstvene enote, deželnega zavoda za poklicno usmerjanje 1RFOP in pokrajinskega enotnega odbora handikapiranih oseb. Po referatih in pregledu dosedanjih izkušenj na tem področju v naši pokrajini bo na vrsti javna razprava. Pokrajinska manifestacija KPI Tržaška federacija KPI prireja jutri ob 18. uri na Trgu sv. Jakoba pokrajinsko manifestacijo v protest proti odobritvi vladnega dekreta o premični lestvici. Manifestacija želi opozoriti tudi na paralizo krajevnih uprav. Na manifestaciji bodo govorili Ugo Poli, Darko Bratina, Giorgio Rossetti in poslanec Antonino Cuffaro. • Občinski bazen Bianchi bo v nedeljo, 27. maja, zaprt javnosti, ker bodo v teku plavalna tekmovanja. Dijakom, ki bodo čez nekaj dni končali šolanje na mednarodni šoli Zavoda združenja sveta Jadranskega morja, bo dovoljen vpis na italijanske univerze. Vest je sporočila minister za šolstvo Franca Falcucci predsedniku devinskega zavoda Corrado Belciju in rektorju šole Davidu B. Suttcliffu med nedavnim srečanjem v Rimu. Vprašanje priznanja diplome, ki jo izdaja Zavod združenega sveta svojim gojencem ob koncu študija, je že od ustanovitve šole žulilo ne samo vodilno osebje zavoda, .temveč in predvsem dijake same (le ti prejmejo po dveh letih šolanja diplomo višje srednje šole). Diploma ima mednarodno veljavo, saj dovoljuje vpis na univerze številnih evror> stih in izvenevropskih univerz. Vpis na italijanske univerze pa je bil doslej še v dvomu, ker ministrstvo za šolstvo ni izdalo nobenega akta, ki bi obravnaval ta problem in omogočil dijakom, da bi nadaljevali študij na italijanskih univerzah. Falcuccijeva je' Belciju in Suttclif-feu izjavila, da je Vsedržavni svet za šolstvo že izrekel povoljno mnenje za priznanje enakovrednosti študijskega naslova, ki ga izdaja Zavod združenega sveta, z diplomami Italijanskih višjih srednjih šol. Mi- nistrstvo že pripravlja ustrezni dè: kret, ti bo odprl dijakom mednarodne šole vrata italijanskih univerz. Minister za šolstvo je nadalje o-menila prizadevanja italijanske vlade, da bi — najverjetneje prihodnjega oktobra — priredila v Trstu srečanje ministrov za šolstvo vseh tistih držav, ki so že priznale veljavnost diplom mednarodnih šol. Tega srečanja naj bi se udeležili predstavniki približno 30 držav. Medtem se v Zavodu združenega sveta zaključuje letošnje študijsko leto. Dijaki, ki so sledili predavanjem drugega letnika, so pred za-Idjučnimi preizkušnjami. Prav danes bodo dijaki proslavili zaključek akademskega leta s prireditvijo, ti bo v tržaškem Avditoriju ob 17. uri. • Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo sestal danes, 25. maja, ob 9.30. Na dnevnem redu ima poleg običajnih vprašanj in interpelacij tudi vrsto sklepov rednega upravnega značaja. • Tržaška občina sporoča, da bo občinski gledališki muzej Schmidi na Trgu Verdi 1 zaprt javnosti za dva meseca, ker so njegovi prostori v popravilu. Na pobudo kulturnega društva Ves na bo drevi 'v Domu Albert Sirk v Križu ob 20.30 koncert za violino in klavir. Gre za pobudo, ki je še neobičajnost v sklopu kriških kulturnih prireditev, čeprav nam je znano, da si kriški kulturni delavci že dolgo prizadevajo, da bi vključili v razvejano in bogato društveno delovanje tudi koncertno dejavnost. Komur je glasba pri srcu, pa naj bo to poklicni glasbenik ali pa ljubitelj, je talca vrsta iniciative vedno dobrodošla. Zato jo prav navdušeno pozdravljamo z upanjem, da bo to glas beno srečanje v spodbudo za nadaljnje delo in obenem z željo, da bi bila ta dejavnost uspešna in plodovita kot ostale. Gosta nocojšnjega koncerta sta Marko Bitežnik (violina) in Mojca šiškovič (klavir). Marko Bitežnik je prav gotovo znan v našem krogu. Začel je študij violine na šoli Glasbene matice, sedaj končuje glasbene študije v Ljubljani, v razredu prof. Cirila Veroneka. Mojca šiškovič ne potrebuje posebne predstavitve, saj je kot pianistka zelo znana. Koncertni spored vključuje v prvem delu tretjo sonato v C duru italijanskega skladatelja Corellija. Co-relli je bil Vivaldijev sodobnik in je velik del svojega opusa posvetil vio- linski glasbi. V njej je razvil violinsko tehniko ir. razširil obzorje r‘^Tclo-pa bo potekala v znamenju s00^#-vanja z društvom Bohinjci iz j. hinjske Bistrice, ki se bodo stavili s folklorno skupino, pcys za-zborom in z ansamblom narodu ^ bavne glasbe. V večernih urah vali ples z ansamblom Taims. DyOj, bodo seveda dobro založeni ki Danes zvečer Richetti skoraj gotovo spet župan KD in LpT pred »zgodovinskim kompromisom« SSk komentira izključitev iz občinskega odbora Zavezništvo med Krščansko demo-vj'acij° in med Listo za Trst posta-® stvarnost. Nekdanja velika so-(melonarji so vse do včeraj otozevali demokristjane, da so v pr-1 osebi krivi za družbeni in gospo-^rski propad mesta) bosta od da-v? dalje skoraj gotovo skupaj se-,e a Y.,občinskem odboru in torej V ki bi morala upravljati ob-T10. pokrajino in Krajevno zdrav-.v.®n° enoto vse do leta 1987. Po o-kah medsebojnih napadih in polemi-aa’ ,ki so se kot na tekočem traku 1Q7» vse °d upravnih volitev leta ‘8 ko se je LpT prvič uspešno pred-avila na tržaškem političnem prizo-r>.',cul v škodo KD in drugih tradicio-aimh strank, bodo drevi melonarji Inn n Pomislekov v zadnjem trenut-Ì7, .Pr‘sPevali svoj delež k ponovni ohtvi Richettija (KD) za župana. Predstavnika tiste »škodljive Partitokracije« in vrh tega še »zaso-aženega morotejca« (Richetti pri-; Qa tej struji), izraza tiste sile, ki P° mnenju melonarjev s podpisom la ile16®3 sporazuma svojčas proda-trst in bivšo cono B. se to pa je, kot kaže, že romalo • zgodovino in Franco Richetti bo drevi z odločilnimi glasovi Liste skoraj gotovo potrjen za župana. Velika partnerja sta se torej sporazumela in to ne glede na stališča in na proteste, ostalih manjših strank, ki so lahko upravičeno zaskrbljene, da jih bo tak dogovor popolnoma zasenčil. Najbolj zaskrbljeni in najbolj hrupni so bili socialisti, ki bi na podlagi tega sporazuma izgubili predsedstvo pokrajine in so zato sinoči sklicali pokrajinsko vodstvo, da potrdi oziroma v nasprotnem primeru, da zavrne že dosežen okvirni sporazum o porazdelitvi pomembnejših funkcij in odbomiških mest. Globalni politični sporazum pa naj bi dokončno podpisali danes zjutraj ali popoldne, vsekakor pred občinsko sejo, razen Seveda, če ne bo PSI prav v zadnjem hipu obrnila hrbet KD in LpT, kar pa je v teh pogojih težko verjetno. Okvirni sporazum, ki ga bodo podpisali danes, predvideva, da bo prvi dve leti tržaški župan Richetti, nato do konca mandata občinskega sveta Manlio Cecovini. Socialisti bodo v teh prvih dveh letih imeli tri odbomiška mesta (vključno s podžupanom), listar ji pet odbornikov, re- publikanci dva ter socialdemokrati in liberalci pa po enega. Predsednik pokrajine bo prvi dve leti melonar, nato pa demokristjan. Tudi tukaj torej štafeta. V zvezi z izključitvijo Slovenske skupnosti iz občinskega odbora (o čemer poročamo na prvi strani), nam je sinoči pokrajinski svet te stranke poslal naslednje sporočilo: »Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu se je zbral na nujnostih seji v torek " zvečer, da bi ocenil najnovejši razplet pogajanj za novi upravi na tržaški občini in pokrajini. Po razvoju dogodkov je o-blikoval zelo kritično stališče. SSk poudarja, da je konstruktivno sodelovala pri vseh pogajalnih srečanjih, saj je bilo njeno vodstvo prepričano, da mora delati za to, da se odpravijo globoka razkrajanja v mestu, da se načrtuje trdnejša gospodarska prihodnost ter da se okrepi sožitje med Slovenci in Italijani. Pokrajinski svet pa je moral ugotoviti izrazito zapiranje politikov in strank, ki težijo po delitvi domnevne dediščine LpT in pri tem dokazujejo, kako je povsem zatonil v preteklost napor za izboljšanje sožitja med večino in manjšino, ki je bil značilen za že tako davne koalicije leve sredine, pa čeprav niso bile te brez napak. SSk je med pogajanji postavila nekaj bistvenih zahtev. Izboljšanje dulia in črke programa bodoče koalicije, kar zadeva zaščito slovenske narodnostne skupnosti, večjo previdnost pri načrtih o električni centrali na pre mog in o premogovnem terminalu in možnost, da stranka sodeluje pri iz va jan ju programa s tem, da ohrani sedanja odbornika na občini in pokrajini, ker mora pač koaliciji veljati enakopravnost med sodelujočimi strankami. Programske točke SSk so zavrnili, poleg tega pa bi nameravali ostali člani koalicije zmanjšati prisotnost Slovenske skupnosti v odborih na polovico. Tak pristop pa bi veljal le za SSk, ki je že pred nedavnim doživela zapostavljanje pri oblikovanju pomembnih komisij in drugih izvoljenih teles. Pokrajinski svet SSk je soglasno ocenil tak položaj kot jasen dokaz, da gre pri tej zadevi za nasprotovanje sami SSk in stvarnosti, ki jo predstavlja.« (st) V izvedbi AO »Jaka Štoka« Krstna uprizoritev Tavčarjeve igre »Pariz je pač Pariz« Jutri bo v dvorani na Kontovelu a-materski oder »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela uprizoril krstno izvedbo igre tržaškega dramatika Josipa Tavčarja »Pariz je pač Pariz*. Gre vsekakor za zanimivo pobudo, saj se amaterski oder loteva novitete domačega avtorja, kar je seveda odgovorno delo, ki terja poseben angažma s strani nepoklicnih igralcev. Naj ob tem še zapišemo, da v kratkem času že druga amaterska skupina uprizarja delo Josipa Tavčarja. Aprila je namreč dramska skupina KD Tabor z Opčin uprizorila Tavčarjevo delo »Pekel je vendar pekel«, šlo je torej za »starejšo« dramatikovo igro, ki sodi med njegove najbolj znane. Dela Josipa Tavčarja doživljajo torej posebno zanimanje tudi med amaterji, saj so njegove igre na svoj način dramaturško »klasične«, napisane v svojstveni realistično - poetični govorici z mero ironije in humorja prinašajo pa v o-spredje sodobne probleme družbe in človeka. Vsi ti elementi pa so privlačni tudi za gledališke ljubitelje in seveda za občinstvo. Nova pridobitev Za bolj čiste Milje convìve v 5* M-3® bodo na Trgu Mar-dobit IVtLljCariorn Predstavili zadnjo pri-za J!? °bčinskega avtoparka: gre ke f,- Y°, stiskalnico odpadkov, znam-180 Calabrese, bele barve in tovr-ct nenayadne oblike. To bo prva nove na .I?aPrava v naši pokrajini iz ni Qn,Sfrije vozil, namenjenih mestiti irtarski. službi. Njena nosilnost, nosi]- ®k°raj dvakrat tolikšna, kot njakn • klasičnih »smetarskih« tovor-vohimV m ve“-*a sposobnost stiskanja Pom«Yi-a ,°dpadkov, bosta znatno pri-snage ^ učinkovitejši službi mestne gramT^hi6 ?el° in nadaljnje pro-hiesfrf 0bčmske uprave na področju Svetin Sj?ge bosta prebivalstvu o-žuna_a,I,°db!»K0 ^GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM BALETNI VEČER ob desetletnici Baletne šole S S G Jutri, 26. maja, ob 19. uri Nastopajo gojenke in gojenci Baletne šole SSG, solisti Ljubljanskega baletnega ansambla in gojenci Glasbene matice. Prodaja vstopnic danes, 25., in jutri, 26. t.m., od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom. gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU D. Kovačevič - RADOVAN TRETJI: jutri, 26. maja, ob 18. uri v Portorožu. J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA v ponedeljek, 28. t.m., ob 14.30 v osnovni šoli v Ukvah. ROSSETTI Danes, 25. maja, ob 20. uri —- red petek — bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via. Ivo Gammi in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 Danes, 25. maja, sedmi koncert. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana Danes, 25. maja, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino Ariston 17.00 — 22.00 »Carmen Story«. Režija Carlos Saura. Antonio Gades. Eden 17.30 — 22.15 »Malombra«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »Fratelli nella notte». Ted Kotcheff. Igrata: Jane Hack-man, Fred Ward. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Shkin slicks Johanna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Racconti erotici di una cameriera«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«. Mignon 16.30 — 22.15 »II grande freddo«. Capitol 16.30 — 22.15 »Hot Dog«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 — 22.00 »Baby blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.45 — 22.00 »All’ultimo respiro«. Richard Cere. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I guerrieri della palude silenziosa«. Keit Carradine. Lumiere 16.30 — 22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso«. W. Alan. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Delizie erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Chi osa vince«. R. Vidmar. izleti Odbor Zveze vojnih invalidov NOV obvešča izletnike, da je odhod avtobusov danes, 25. t.m., ob 14. uri izpred sodne palače (Trg Ulpiano). Priporočamo se za točnost. KD Slovan obvešča izletnike, da bo odhod avtobusa na Koroško v nedeljo, 27. maja, ob 6. uri. Priporoča se osebna izkaznica (veljavna za tujino) ali pa potni list. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Škamperle in KD Union prirejata predavanje Duška Udoviča na temo: SEDANJI TRENUTEK BOJA ZA ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI, ki bo v torek, 29. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Toplo vabljeni ! Mladinska dramska skupina SKD Tabor bo uprizorila danes, 25. t.m., ob 17.30 v kinodvorani v Sežani mladinsko igro KEKEC IN MOJCA; v ponedeljek, 28. t.m., ob 14.30 ponovitev v Divači. Slovensko kulturno društvo Barkovlje vabi vse člane in prijatelje na poimenovanje domačega mešanega pevskega zbora po MILANU PERTOTU, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 19. uri. Amaterski oder Jaka Štoka vabi na premiero Tavčarjeve igre PARIZ JE PAČ PARIZ, ki bo jutri, 26. maja, ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. Prosvetno društvo Mačkolje vabi 26., 27. in 28. maja na tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ v Mačkoljah. KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 28. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih. Ansambel TPPZ P. Tomažič in izletniki v ZSSR. POZOR! Vaja danes, 25. maja, odpade. Jutri, 26. maja, ob 16. uri v Bazovici v prostorih Partizanskega doma bo skupni sestanek vseh izletnikov koncertne turneje TPPZ P. Tomažič v ZSSR. Slednji naj prinesejo 4 slike in fotokopijo strani potnega lista, kjer se nahaja slika; če je potni list podaljšan, pa naj prinesejo še fotokopijo strani, kjer je navedeno, da je podaljšan. Na tem sestanku so bomo tudi zmenili za vse ostalo. KD Vesna prireja danes, 25. maja, ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu koncert dua Marko Bitežnik (violina) in Mojca šiškovič (klavir). Pred koncertom bodo odprli razstavo hobbijev, ki jo prireja mladinski odsek KD Vesna. rwi v • % lecaj o spoznavanj u otroške motorike Združenje »Trieste Popolare« organizira v dneh od 28. maja do 1. junija v večernih urah v paviljonu »M« bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu tečaj o spoznavanju otroške motorike, ki ga bo vodila psihope-dagoginja Nelly Quette. Tečaj stane 35 tisoč lir, lahko pa sprejme le 35 oseb. Vpisovanje in informacije pri tajništvu »Centra za kulturne izmenjave« v Ul. Valdirivo 30 od 17. do 19. ure. čestitke Učenci, starši in učiteljice osnovne šole K. D. Kajuh iz Gropade čestitajo učiteljici MARINI GULIN ob rojstvu hčerke LARE, kateri želijo obilo sreče v življenju. razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 28. maja, javna razprava na temo »Teden dni po vseslovenski manifestaciji na Travniku v Gorici — Doživetja, odmevi, perspektive«. Začetek ob 20.30. Jutri, 26. maja, ob 16. uri bo na sedežu TPPZ v Bazovici, Ul. Kosovel 1, informativni sestanek za vse udeležence potovanja v Moskvo in Leningrad s TPPZ, ki ga organizira Združenje Italija - ZSSR. Toplo vabljeni vsi udeleženci, ker bo govor o poteku in formalnostih potovanja-tumeje.' Združenje staršev osnovnih šol N. Sauro in F. Venezian organizira javno razpravo na temo: NASILEN BO TVOJ OTROK - O VZGOJI NENASILJA. Razprava bo 28. maja ob .17. uri v dvorani S. Maria Maggiore v Ul. Collegio 6. Sodelovali bodo F. Bouquet, B. De Fontana, I. D'Eliso, A. Gasparo, A. Signore Ili in S. Zom. Jutri, 26. maja, bo v Domu Ivan Grbec v Skednju dijaški ples. Vabila so na razpolago na slovenskih višjih srednjih šolah. Slovenska gobarska družina - Trst priredi danes, 25. maja, ob 20.39« v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor. Predvajali bomo tudi diapozitive pomladanskih gob. Vabljeni vsi člani! včeraj-danes Danes, PETEK, 25. maja NASTKO Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 15.16 — Luna vzide ob 3.19 in zatone ob 15.09. Jutri, SOBOTA, 26. maja FILIP Vreme včeraj: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1005,8 mb rahlo narašča, veter jugozahodnik 5 km na uro, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marta Porro, Helga Hejny, Valentina Pelco, Annalisa Giostra, Nicoletta Pardi, Paola Aiello. UMRLI SO: 63-letni Daniele Veglia, 72-letni Giordano Bonech, 59-Ietna Severina Iogan vd. Mosè, 73-letni Antonio Valeri, 80-lctni Francesco Kobal, 69-letni Rodolfo Ciacchi, 69-letni Aldo Petrič, 75-letna Maria Tassini vd. Gašperini, 75-letna Silvana Verdelago vd. Di Mauro, 71-letni Mario Pasutto, 82-letni Mario Furlan, 88-letna Francesca Sedmak vd. Košuta. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Citino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. menjalnica 24. 5. 84 Ameriški dolar................ 1.695.— Kanadski dolar................ 1.305.— Švicarski frank................. 746.50 Danska krona.................... 166.50 Norveška krona................ 215.— Švedska krona.................. 208,— Holandski fiorini................ 546.— Francoski frank............... 199.— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterting.................. 2.335,— Irski šterting................. 1.880.— Nemška marka ...... 614.— Avstrijski šiling................. 87,— Portugalski eskudo................ 11,— Japonski jen...................... 6,— španska pezeta.................. 10,— Avstralski dolar............... 1.425,— Grška drahma...................... 14.— Debeli dinar...............\ 10 75 Drobni dinar...................... 11,— ašEB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. THGT - LH ICA F'FiLZI 1CJ - 61-4.40 Sestanek dveh deželnih komisij Prva in četrta deželna svetovalska komisija sta se včeraj sešli z deželno delegacijo Zveze italijanskih pokrajin (UPI) in s tem zaključili krog posvetovanj s predstavniki krajevnih uprav, sindikatov in stanovskih organizacij glede vsebine zakonskega osnutka. o izrednih finančnih posegih Dežele za gospodarski preporod Furlanije - Julijske krajine. Zastopniki vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine so osnutek v glavnem povoljno ocenili, obregnili pa so se ob okoliščino, da v njem nista omenjena sodelovanje Pokrajin pri načrtovanju finančnih skladov in možnost, da se Dežela pri uresničevanju razvojnih pobud nasloni na Pokrajine, kar bi po zakonu moralo biti obvezno. Omenjeni svetovalski komisiji se znova sestaneta v torek, 29. maja. Danes in jutri koncerta v Verdiju Danes ob 20.30 in v jutri ob 18. uri sta na programu sedmi in osmi koncert Spomladanske simfonične sezone. Za dirigentski pult orkestra Verdi se vrača mojster Daniel Oren, ki mu je bil nekaj časa stalni dirigent. Na sporedu so naslednja dela: »Nenie« J. Brahmsa za zbor in orkester, Mahlerjeve »Kindertotenlie-der« s sodelovanjem mezzosopranistke Hame Schwarz in Beethovnova tretja simfonija »Eroica«. Zbor bo vodil Andrea Giorgi. razstave Celodnevna osnovna šola M. Samsa - I. Trinko - Zamejski prireja razstavo likovnih izdelkov in ročnih del učencev V nedeljo, 27. maja, v prostorih osnovne šole I. Trinko - Zamejski v Ricma-njih. Umik: 9.-12. in 16.-20. uri. mali oglasi telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure OSMICO je odprl Bruno škerk, Trnovca št. 5. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM motorno kolo »Peugeot 103«. 50 HP, v dobrem stanju. Tel. 226-113- PRODAM dve kravi, stari eno leto in pol in štiri leta, za rejo ati v zakol-Telefonirati na št. 227-240. KUPIM strešni šotor (canadese) za dve osebi. Tel. 53160. PRODAM motorno kolo »Ciao« v odličnem stanju : 500.000 lir. Telefonirati od 18. do 19. ure na št. 414-668. »LA BORA« v Briščikih, nova uprava od jutri, 25. t.m., dalje. Restavracija pianobar - diskoteka - zmerne cene -v torek revival 60. let, brezplačen vstop za dame. Tel. 227-311. SPREJMEMO v službo hišno pomočnico, veščo kuhanja, srednje starosti, samo, družinsko neodvisno, eventuelno tudi s sistemacijo stanovanja. Telefonirati na št. 69-110 od 8. do 20. ure. PRODAM Golf GTI v dobrem stanju. Tol (04811 91007 OSMICO je odprl Emil Mučič v Ruatr-jevi utici v Štandrežu, kjer toči belo vino lastne proizvodnje. ZAVAROVALNICA LATINA redno posluje v novem sedežu na Opčinah - Narodna utica 28 (blizu openskega tramvaja), tel. 213-939. Agent Anton Feri. PRODAM Renault 5 v dobrem stanju-Tel. 040/228-390. PRODAM Fiat 850 z opravljenim tehničnim pregledom po dobri ceni. Tel. na št. 040/814-212 od 15. do 21. ure. PRODAM Volvo 244 GLE letnik 1979 z® 9.000.000 tir. Tel. 040/820-182. ZLATO, zlate kovance kupi ati ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. darovi in prispevki Ob 40. obletnici smrti Avguština Ivančiča se ga spominja D. R. in daruj® 20.000 tir za spomenik padlim v NOp iz škedenja, s Kolonkovca in od Sv-Ane. Ob 3. obletnici smrti (25. 5. 84) drag® mame Line Grobiša daruje hči Marinka 10.000 tir za KD L Gruden. V spomin na Bernarda Daneva darujeta Olga in Bogdan Družina 10.000 m za Center za rakasta obolenja. V spomin na Justino Purič daruj® Marija Škabar (Veliki Repen 41) 15.00® tir za popravilo repentabrske cerkve. V spomin na Kristino Vidmar vd. Bm sa darujeta Frida in Pino Metlika 30.00® lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 13. obletnici smrti dragega očeta Ivana Sosiča daruje družina čuk - Sosi® Lucije OJ* Boršta 10,000 20.000 tir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob daruje Zofka černeka iz Bui »m j tir za moški pevski zbor F. Venturmj-Ob 1. maju je daroval Angel Velja* 20.000 tir za KD F. Venturini. V počastitev spomina Bernarda Dalj®: va darujeta Marija Cibic Prašelj lO.JJJJ: lir in družina Sedmak (Dolenčevi) 40.0*1" tir za Kulturni dom Prosek - Kontov® -Ob prerani smrti Dina Daneva darijj . jeta Mirela in Majda 30.000 tir za KU* turni dom Prosek - Kontovel. PRIMORSKI DNEVNIK — 25. maja 1981 programi rtv □ ■*«» 7 Nastop folk skupine Istranova v Izoli V Izolski knjižnici predstavili zbirko poezije Daria Marušiča V Izolski knjižnici so 23. maja predstavili zbirko poezije »Dragonja? BTš se obrnija u gruobu« Daria Marušiča °b glasbeni spremljavi folk skupine Istranova. Avtor uporablja reko Dragonjo kot niotiv s katerim simbolizira življenje istrskih ljudi. To je opis občutkov, fci se porajajo in utrinjajo v enem samem trenutku, vendar so včasih odločilnega pomena za življenjsko pot Posameznika (npr. kmeta, težaka, pomorca ali ribiča) vezanega na deželo, ki vzbuja pozornost s svojo bo-Ooto zgodovino, specifično lepoto in nepotvorjenostjo. Marušičeva poezija ie pisana v izvirnem istrskem narečju in sicer v dveh variantah (v ča-kavštini in v istrsko-beneški varianti), kar predstavlja danes veliko redkost in zanimivost tudi z lingvistič-uega stališča. Ta poezija ne išče inspiracije le v tradiciji temveč predstavlja živo občutenje današnje istrske stvarnosti. Avtor ni podlegel monotonemu imitiranju istrskih ljudskih Pesmi. Osnovna karakteristika njegove poezije pa je senzibilnost za folklorne elemente (folklorno temalilco), ki v narečni izvirnosti dobiva nove dimenzije. Dario Marušič, duhovni vodja skupine Istranova ni samo pesnik in glasbenik. Ukvarja se tudi z zbiranjem istrskih ljudskih pesmi, oziroma » preučevanjem etnomuziko-ioske tematike. Zbirateljsko delo te skupine je povezano tudi s sodelovanjem njenih članov c pisateljem Marjanom Tomšičem, ki prav tako zbira in beleži originalne istrske ljudske pesmi ? pomočjo svojih učencev Osnovne šole Slovensko Gračišče. Čeprav ima vsaka republika oziroma regija svoje spe-oifičnosti v folklornem ljudskem izrazu to še ne pomeni, da se te specifičnosti ne bi mogle ponoviti u neki Podobni obliki v drugi republiki. Prav v iskanju teh podobnih specifičnosti v ljudski glasbi in plesu, ki povezujejo vse narode in narodnosti na po dročju Istre in nikomur ne zanikajo specifične nacionalne identitete, se zrcali pomen zbirateljskega dela sku pine Istranova. Čas v katerem živimo je vedno bolj siromašen z izvirnimi folklornimi elementi, ki so v naših krajih močneje prisotni le še v nekaterih istrskih vaseh. Prav obujanje tradicionalnih, oziroma kmečkih, lokalnih folklornih vrednot je cilj zbirateljskega dela skupine Istranova, ki s svojo dejavnostjo gradi most prijateljstva in sporazumevanja med narodi in narodnostmi, ki so življenjsko vezani za širše področje Istre. Nastop skupine Istranova je pokazal, da se njena razvojna pot zelo uspešno nadaljuje in da se je njen starejši repertoar pesmi istrsko-bene-škega, šavrinskega in istrsko-roman-skega izvora obogatil tudi s tradicionalno hrvaško istrsko pesmijo. Delovanje Istranove (zbirateljstvo in inri-rejanje istrskih ljudskih pesmi) daje možnost spoznavanja tako raznolikih izrazov, značilnih za vse, kar zajema pojem istrske glasbe: enostavne pesmi, nežne enako kot surove, melodične, včasih vsakdanje, mnoge pa še danes družbenokritične in stvarne. Istranova je danes edina folk skupina na področju Slovenskega Primorja oziroma Slovenije, ki neguje in obuja istrsko ljudsko pesem in glasbo. Medtem ko hrvaška Istra doživlja renesanso svoje ljudske glasbe (npr. vsakoletne Motovunske folklorne prireditve), pa se v Sloveniji še vse premalo zavedamo pomena zbirateljskega dela skupine Istranove, ki bo v poletnih mesecih na turneji po Španiji dostojno prezentirala istrsko ljudsko glasbeno dediščino, prirejeno lanaš-njemu času. SLAVKO GABERC Ekslibris z minerali in fosili REINHILD BRUCHERT-ARNDT Izredno aktivno Društvo prijateljev jtineralov in fosilov v Tržiču prire-vsakoletne mednarodne razstave , sejme mineralov in fosilov. Le i0s je bilo to 12. in 13. maja. Druš-,v? se je povezalo z Društvom Exli-fis ^ Sloveniae in Skupščino občine i ,Z1C- Skupaj so razpisali natečaj za belavo ekslibrisov, na katerih mo-biti minerali ali fosili. Zanimale za ta natečaj je bilo veliko, saj .. bia nudi umetniku širok izbor mo vov. 62 umetnikov iz 12 držav je Poslalo 136 ekslibrisov, ki so bili a mednarodni razstavi mineralov in ^osilov prikazani na posebni razsta *• Med motivi so umetniki posegali P° fosilih, mineralih ali uporabili mi-eral in fosil kot dodatno sredstvo iz- ražanja v dosti svobodni tematiki. Med grafičnimi tehnikami so bili najpogostejši lesorezi, linorezi in jedkanice. Prvo nagrado je dobil C. Stroe iz Romunije. Druga in tretja nagrada sta odšli na Poljsko — Z. Dolatowski in J. Waygart, Misel na ekslibris z minerali in fosili je vsekakor zanimiva in bi morda kazalo s tem nadaljevati. Marši kateri ekslibris je posvečen Društvu prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču, Skupščini občine Tržič ali Društvu Exlibris Sloveniae. Tako bodo vsi trije organizatorji letošnje akcije lahko ekslibrise celo uporabljali za svoje knjižnice. RAJKO PAVLOVEC Vabilo maturantom idrijske realne gimnazije iz leta 1924 Tudi letos nas Idrija kliče, vse še reVa pripravljajo v prepreldanskih urah slikarski ex-tempxre za mladino. Ob 19. uri je napovedan koncert zborov in nastop) telovadcev. Na nedeljski prireditvi bo sodelovala tudi godba iz Anhovega. V nedeljo, 3. junija, bodo nagradili zmagovalce slikarskega ex-tempxre, dramska skupnna KD štandrež, pa se bo predstavila z veseloigro »Oče na polikliniki«. Odprtje razstave Nedeljka Pečanca V deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slik Nedeljka Pečanca. Slikarja bosta predstavila profesorja Brane Kovič in Fulvio Mortai. Prireditev sodi v okvir kulturnih izmenjav med občinama Gorica ih Nova Gorica. Praznik pomladi v Fari Frae di primevere, po naše praznik pomladi pripravljata občinska u- prava v Fari in furlansko jezikoslovno društvo (Società! filologiche furlane), V nedeljo, 27. maja, v Fari. Program prireditve je dokaj bogat in se bo praznik v bistvu začel že v do-preldanskem času s cerkvenim obredom. Popoldne bodo nastopili harmonikarji, folklorna skupina, zbori itd. Naj kot zanimivost navedemo, da je vabilo v celoti napšsano v furlanščini. Poimenovanje šol v Pevmi in Gorici Do konca šolskega leta je samo še nekaj dni. V tem času se bosta na Goriškem zvrstili kar dve preimenovanji šol. V nedeljo, 3. junija, bo praznik v Pevmi, kjer bodo tamkajšnjo osnovno šolo preimenovali po Josipu Abramu, drugo nedeljo junija pa bo slovesnost y Gorici, v Ulici Vittorio Veneto, kjer bo šola nosila ime Franceta Bevka. Na razpolago brezplačni obrazci 740 S/84 Brezplačni obrazci za prijavo dohodkov model 740 S/84 so že na raz-prolago na goriškem županstvu. Prijavo je treba izpolniti, kakor znano, do 31. maja. Davčne prijave bodo do sredine meseca sprejemali v davčnem uradu, v stavbi župrenstva, vsak delavnik od 9. do 12. ure, v drugi prelovici meseca pa bodo, tako kakor že prejšnja leta, uredili preseben sprejemni urad v telovadnici zavoda Le-nassi, v Ulici Capucini 17. Prijave davkoplačevalci lahko prešljejo s pri-preročenim pismom okrožnemu davčnemu uradu. • Slovensko planinsko društvo priredi 10. junija avtobusni izlet na Koroško, na srečanje zamejskih planincev v Bil-čovsu. 25. MAJ - 3. JUNIJ v GRADIŠČU (Gradisca d’Isonzo) - dvorana Bergamas XIX. GRADI PREMIO NOÈ Razstava vin Furlanije - Julijske krajine Gastronomska razstava furlanske kuhinje Ogenj v skladišču konfekcije NESREČA NA AVTOCESTI V BLIŽINI SOVODENJ Goriški gasilci so imeli včeraj v prvih jutranjih urah kar precej dela, preeden so pogasili prežar, v prvem nadstropju stavbe štev. 10 na Trgu Cavour v Gorici, v nepresredni bližini kvesture. Stanovanje, ki je last nekega Costanteja Melona, je služilo kot skladišče oblačil. Melonova hčerka je namreč lastnica trgovine konfekcije v bližnjem Raštelu. Koliko škode je prevzročil ogenj, zaenkrat še ni znano. Menda je bil o-genj predtaknjen in so prelicijski organi menda tudi že pire jeli storilca. Šlo naj bi za osebo, ki naj bi v preteklosti že zagrešila nekaj predobnih kaznivih dejanj. Zdravnik Zanella na začasni prostosti Sodišče v Gorici je dodelilo zdravniku dr. Candidu Zanolli začasno svobodo. Dr. Zanolla je bil aretiran 15. novembra lani in je presedel tri mesece v zapreru, zaradi zdravstvenih razlogov p>a je bil v zadnjem času v hišnem priporu. Aretirali so ga zaradi suma, da je izrabljal uradni pre-ložaj v zasebno korist. Drevi slovesnost ob ponovnem razvitju tretjega sokolskega prapora Pomemben dogodek za goriške Slovence bo nocoj v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo prenovno razvili sokolski praprer, ki se tako, p» prelsto-letnem begunstvu v Ljubljani, spret vrača v Gorico. Slovesnost bo ob 20. uri in bo združena s telovadno akademijo. Praprer so razvili prvič točno preed 80 leti, v takratnem Trgovskem domu. V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju 31-letni Davide Piras, s stalnim bivališčem na Peči, v občini Sovodnje. Zaradi preškodb prsnega koša, ran na nogah in glavi se bo zdravil 25 dni. Pravzaprav je imel Piras veliko srečo, kljub nesreči, ki ga je doletela v sredo zvečer, na avtocesti pri Sovodnjah. Z avtom je vozil iz Gorice proti Gradišču, ko je kmalu po izvozu iz pjodvoza pred sovodenj- Huda prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj pred 12. uro na državni cesti v Dolu, pri Sonetih. Hudo ranjena je bila komaj 9 mesecev stara Daniela Devetak iz Rupre 56, medtem ko je lažje preškodbe utrpela njena 22-letna mama Barbara Žerjal - Devetak. Žerjalova je z avtom preljala v sme- skim nogometnim igriščem izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zletelo s cestišča ter še kakih 50 metrov dr, selo pre škarpi, oziroma ob železni o-graji. Voznik, na srečo v avtomobilu ni bilo drugih pretnikov, je ostal ujet pod avtomobilom, in so ga iz neljubega preložaja rešili gasilci, ki so morali najprej odstraniti razbitine avtomobila. Nesreča se je pripre tila nekaj pre 20. uri. ri proti Jamljam, ko je iz zaenkrat nepojasnjenih razlogov za preljala preveč v desno in silovito trčila v dre vo ob cesti. Medtem ko bo voznica, ki je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici ozdravela v nekaj dneh, so malo Danielo prepreljali v tržaško bolnišnico Burlo Garofolo zaradi hudih preškodb. Hudo ranjen devetmesečni otrok . SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici BRENDAN BEHAN TALEC v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri — abonma red A v ponede'jek, 28. maja, ob 20.30 — abonma red B v torek, 29. maja, ob 20.30 — abonma red C izleti Društvo slovenskih uprekojencev za Goriško priredi 9. junija avtobusni izlet v Ljubljano, na revijo pevskih zborov uprekojencev, ki bo v Cankarjevem domu. Prijave na sedežu društva od torka, 29. t.m., od 10. do 12-ure do oddaje razpreiožljivih mest. Slovensko planinsko društvo priredi 10. junija avtobusni izlet na Koroško, ob tradicionalnem srečanju zamejskih planincev. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bavcon do oddaje razpreiožljivih mest. • razstave V gradu Kromberg je odpreta re-trosprektivna razstava del slikarja Silvestra Komela. Ogled je vsak dan od 10. do 19. ure, razen ob prenedelj-kih. Razstava bo odprta do 29. julija- kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Le pomo vogliose del sesso«. Preprovedan mladini pod 18. letom. * CORSO 18.00—22.00 »II ras del quartiere«. VERDI 17.30-22.00 »Gorky park«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Violenza in un carcere femminile«. P re preveri an mladim pred 18. letom. PRINCIPE 18.00-22.00 »Scarface«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 »Boksar za dolarje«. 20.30 »Gverilci«. SVOBODA 18.30 »Tootsie«. 21.00 »De-setka«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72-340. POGREBI Ob 11. uri Mario Cusulin iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Ernesta Višin tin vd. Casati iz bolnišnice Janeza od Boga. Na seji odbora za kulturo pri SKGZ Široka razprava o enotnem slovenskem kulturnem prostoru Odbor za kulturo pri SKGZ je na s»oji zadnji seji, ki je bila v sredo, Tozpravljal o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Gre za razpravo, ki teče tudi v Sloveniji in želi priti do jasnejše opredelitve tega pojma. Na seji odbora za kulturo je začetno poročilo o vprašanju podal Marko Kravos. Pomen razprave pa je pou faril predsednik odbora Klavdij Pal oič. Sledila je široka debata, ki pa Se nikakor ni zaključila z eno sejo, saj se bo razprava še nadaljevala. Problem je seveda izjemno širok in hkrati bistvenega pomena za nas, tudi za Slovenijo. Razprava pa je kompleksna zato, ker se problem e-J1ptnega kulturnega prostora postavlja večplastno. Gre za neko »psihološko« občutje skupnosti, kljub določenim razlikam v kulturnem snovanju m občutju. Gre za duhovni prostor, ®re Pa tudi za neko vizijo, za pro-tekt, ki naj bi vodil razvoj slovenskega kulturnega snovanja neglede na državne meje, to je na vsem prostoru, kjer Slovenci živimo. To je bito razvidno tudi iz Kravosovega poučila. V diskusiji so člani odbora osvetlili vrsto problemov: o tem kar se v juči enotnega kulturnega prostora de-la in seveda tudi o pomanjkljivostih. Govor je bil tako o tem, da se v mladih generacijah v zamejstvu v otstvu izgublja zavest o skupnem kulturnem prostoru, saj mladi (in ne samo mladi) segajo po najrazličnejši} informacijah, ki prihajajo iz ita kjanskega sveta, veliko manj pa se zanimajo za to, kar se dogaja v Sloveniji, Ob tem je bilo jasno poudarjeno, da enotni kulturni prostor ne bi smel biti le srečanje ozkih kro-kulturnih delavcev in da mora biti zavest o tem široko razpredena med ljudmi. Tako je bilo veliko ga bora o informacijah v množičnih ob-cilih pa tudi v šolah. Deficitarni smo tu vsi. Premalo se v Sloveniji pi se o nas, premalo se o nas govori v ah. tako, da če je mladina v naših yajih zazrta v veliki meri v italijanski kulturni svet, se tudi v Slove-niti o nas premalo ve, kar seveda ne Pomaga utrjevanju skupne zavesti. ' a tudi pri nas zasledimo podobne Pomanjkljivosti. Nadalje je tekla beseda o tem, da Š^rajo biti informacijé jasne, o skupnih problemih se moramo pogovarjati odprto, če je treba tudi krilno. Nadalje pomeni enotni kulturni prodor potrebo po tem, da se zanj »sodobneje« opremimo. Obstaja namreč Prašanje, koliko je Slovenija zani-iL.Va. za širši krog naših ljudi in ko-ifco je naša kulturna proizvodnja za-riniva za Slovenijo. Očitno je treba u govoriti o kulturi v širokem srni-■ u besede in bo treba uvajali in spre-lemali nove kulturne izraze in nova redstva: od videokaset do tega, kar nudi računalniško področje. J^btka, soočati se je potrebno tudi znanstvenih področjih, treba je mvti sodobne »instrumente« za po edouanje kulture, kajti le tako bo-f?. našli neke skupne poti, ki molo biti usmerjene v bodočnost in ®. soočati z najaktualnejšimi proble-i « zanimajo ne samo slovenski anrni prostor. Tudi stik z italijan-o kulturo bi moral biti globlji; tu J? odpira pomembna vloga posred-stva in tu lahko najde naša speci- fičnost svoj prostor, ki bo zanimiv za celotno slovensko javnost. Govorili smo o projektih za' bodočnost. Enotni kulturni prostor potrebuje tudi skupne realizacije zato, da bo prišlo do »prepletanja« kulturnih delavcev in uporabnikov kulture, da pride do skupnega pogovarjanja in širokega »krešenja« misli. Pa še je bil govor o naši prisotnosti v Sloveniji in v tamkajšnjem kulturnem snovanju. Skratka, gre za široko zastavljeno razpravo, ki danes izjemno zanima kulturne delavce v Sloveniji in ki je bistvene važnosti tudi za nas. Zavest o tem zanimanju je seveda nadvse pomembna in tudi vzpodbudna. Milanski fotograf V. Carnisio razstavlja v Cankarjevem domu Danes v Sežani odprtje razstave o S. Kosovelu Danes ob 18. uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani slovesno odprli literarno razstavo, posvečeno 80-letnici rojstva velikega pesnika, po katerem knjižnica nosi ime. Odprtje bo spremljal kulturni spored, v katerem bodo sodelovali: muzikolog Boris Lopamik, publicistka Jolka Milič in gledališka igralca Nevenka Vrančič in Milan Vodopivec, medtem ko bo uglasbene Kosovelove pesmi izvajal pevski zbor iz Divače. Razstava bo odprta do 8. junija, nepretrgano ves dan. MILAN STEPANOVIČ V spodnjem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je na ogled fotografska razstava milanskega fotografa Virgilia Camisia z naslovom »Stara četrt Garibaldi«. Razstava je bala pripravljena v sodelovanju s tržaškim Centrom za arhiviranje in širjenje fotografske slike PHOTO-IMAGO .ter označuje začetek rednega sodelovanja med le tem ter osrednjim slovenskim kongresnim in kulturnim centrom. Razstavo sta odprla (17. maja) direktor programa Cankarjevega doma Sergej Dolenc in predsednik PHOTO-IMAGA Adriano Perini, otvoritvi pa sta prisostvovala tudi pod predsednik Komiteja za kulturo SR Slovenije Jože Humer ter direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Ob tej priložnosti je iz Milana prispel tudi avtor Virgilio Carnisio s katerim je bil po otvoritvi organiziran pogovor o razstavljenih fotografijah ter o njegovem fotografskem delu nasploh. Cafnisio je bil s sprejemom v Ljubljani, z organizacijo in postavitvijo razstave ter Cankarjevim domom v celoti tako zadovoljen, da je v pogovoru z vodstvom CD obljubil, da bo po vrnitvi v Milan obvestil novinarje nekaterih najbolj branih italijanskih revij o obstoju in delu Cankarjevega doma, gotovo enega najlepših kulturnih centrov v Evropi. Razstavljenih 108 črno - belih fotografij predstavlja celoto, ki je v knjigi z istim naslovom izšla v Milanu 1981 leta. Fotografije dajejo celovit pregled stare milanske četrti Garibaldi, ki je eno najavtentičnejših m najbolj ljudskih predelov mesta. Virgilio Carnisio tudi s temi fotografijami ostaja zvest svoji dokumentarni rabi fotografskega medija, t.j., preprostemu registriranju stvarnosti okoli sebe ter se, po lastni izjavi, odreka vsakršnim umetniškim pretenzijam. Navzlic tak- I rutzz' ’ t innicio« .* šnim zagotovilom pa mojstrsko obvladovanje fotografske obrti ter pretanjena vizualna kultura ustvarjata fotografije, ki nedvomno, hočeš - nočeš, nudijo estetsko zadovoljstvo. Ulice, dvorišča, pročelja ter predvsem izložbe in vhodi v različne lokale (trgovine, delavnice, bare) so v resnici posneti v dokumentarni maniri, t.j., fotograf se dosledno izogiba neobičajnim. »subjektivnim« kotom gledanja ter izkoriščanju igre svetlobe in sence, ki lahko sicer ustvarja izjemno močne učinke, vendar pa obenem izkrivlja videz fotografiranega predmeta. Da se temu izogne. Carnisio pri kadriranju dosledno izbira frontalni položaj, oziroma takšen kot gledanja, ki najrazločneje pokaže značilno arhitektonsko strukturo, oziroma funkcionalnost arhitektonskih sestavin. Tudi svetlobe, kot že zapisano, ne uporablja za predstavitev osebnega videnja (ekspresivnega ali komentatorskega), ampak si prizadeva, da bi z nje- * VWF>'i l>vSN '1» m no pomočjo čim bolj uveljavil »vgrajene* plastične vrednosti arhitektonskih celot ali detajlov. Pročelja lokalov, ki predstavljajo pretežni del razstavljenih fotografij, so kot slikovite kompozicije tipografskih, designerskih in arhitektonskih sestavin prava paša za oči. Vse to bogastvo sivih tonov, ki se skriva v razponu med razkošno črnino in sijočo belino, je seveda treba videti na lastne oči, kajti fotografije pomenijo gledanje in vse pisanje o »strogih čmo - belih ritmih« je le bleda evokacija. Ljudje na Carnisio-vih fotografijah so nezgrešljivi del o-kolja v katerem so posneti, vendar se z njim ne stapljajo do anonimnosti. Temu se je avtor izognil z enostavnim postopkom: dovolil jim je, da mu »pozirajo«, s čimer je prekinil potek njihovega vsakdanjega življenja, jih tako rekoč za hip dal v oklepaj glede na dejanskost, dosegel njihovo osamitev, »individualizacijo«, ter jim tako omogočil osebno noto. Vinko Trinkaus: Zemlja Kmečka tematika je bila v slovenski književnosti dosti časa v središču pisateljske pozornosti. Od Jurčiča do sodobnih socialnih realistov se je v njej zvrstila lista markantnih podob, situacij in likov, ki so značilno predstavljali ne samo kmečko, ampak splošno slovensko življenje svojega časa. V naših dneh se je njen delež nekoliko skrčil na račun urbanega okolja, kar pa seveda ne pomeni, da na vasi ni več problemov ki se dotikajo jedra našega skupnega bivanja. O njih zgovorno pripoveduje tudi novi roman Vinka Trinkausa Zemlja. Tako začenja Državna založba s svoja predstavitvijo romana Vinka Trinkausa Zemlja, romana, ki ga je pravkar izdala in ki na policah slovenske literature bogati izvirno domačo literaturo s kmečko tematiko. Še več: načenja sodobno kmečko problematiko, problematiko kmetijstva in ljudi, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, in s tem s socialno problematiko našega podeželja v današnjem času. Že to dejstvo vzbuja zanimanje. Bralca pritegne že po nekaj straneh tudi zanimiva pripoved. In prijetno romansirana vsebina mu né da odložiti knjige dokler je ne prebere do konca. Najbrž tudi tak tekst ne more biti brez določenih hib. Toda če se spomnimo drugih tekstov istega avtorja, potem pomeni najbrž Zemlja » vrh dosedanjega pisateljevega u-stvarjanja. 14 . Zgodba sama je dovolj aktualna in zanimiva, čeprav je pravzaprav le ena izmed vsakdanjih zgodb s slovenskega podeželja. Osrednja osebnost romana je trden kmet Anton, nekoč lastnik najtrdnejše kmetije v vasi, ki pa ima to napako, da je preveč konservativen in se upira vsakemu napredku. Njegova poglavitna napaka je bila, da se je zaradi kmetije, ki jo je priženil, odločil za dekle, s katero se nikoli v življenju nista razumela. To je ekspozicija pripovedi, na kateri se začne konflikt. Antonov sin se vrne iz Nemčije domov, pa se mu seveda ne da ukvarjati s tradicionalnim kmetovanjem. Upre se sicer svojemu dekletu in ostane doma, tako da ne gre z dekletom v mesto, toda rad bi ustvaril modèrno plantažo zgodnje povrtnine. To mu ne uspe, pri čemer mu določen odpor nudi prav oče, medtem ko mu mati pomaga po svojih močeh. Neuspeh ga pripravi do tega, da se odloči zapustiti kmetijo in odide za dekletom v mesto, kjer se lažje in hitreje zasluži. Doma ostane oče, ki se pri delu ponesreči in počasi shira. Mati sama pa se odloči, da bo po svojih močeh skušala kmetijo ohraniti, pa čeprav bodo za to potrebne žrtve. Ali se bo poročila s upokojencem, ki špekulira na kmetijo, ali bo zemljo oddala v najem, ali del kmetije prodala, da_ bo pač lah ko živela. Od sina in hčerke, poročene v mestu ni pričakovati pomoči, niti v življenju, niti pri delu na kmetiji. V tej zgodbi so zbrane vse komponente sodobne kmečke problematike. Gre za vprašanja modernega kmetijstva, obdelovanja kmetije, pridelovanja donosnejših kultur in modernega gospodarstva. Gre pa tudi za vprašanje odhajanja mladih s kmetov, ostajanja ostarelih kmetov na zemlji, ki kljub zemlji in gozdovom postajajo socialni problem. Podoba slovenske vasi do včerajšnjega dne, ki ji tudi pisatelj^ ne vidi rešitve in ne nakazuje nove poti. Pa čeprav je med- tem življenje že začelo nakazovati več zanimanja za kmetije in rešitev podeželja v ostajanju tudi mladih na vasi. Zgodba, ki jo pripoveduje pisatelj je predvsem dobro zasnovana in prepričljivo pripovedovana. Morda lik osrednje osebnosti Antona ni vseskozi premočrten in nas nekoč dober delavec, trden kmet, bogat v svojih sedanjih težavah, ko je v dobršni meri tudi sam sokriv za rakavo pot kmetije v celoti ne prepriča. Njegovemu vihravemu sinu niti ne zamerimo, ker hoče doseči nek napredek, tudi v kmetovanju. Toda ali je tako res prav? Če morda že poglavitne osebe romana niso premočrtne (tudi za mater, ki se vedno odvrača od kmetije proč, zdaj pa bi rada ohranila in sama obdelovala, ni mogoče povsem verjeti, da je res tako), pa je cela zgodba dovolj prepričljiva, da nas pritegne s svojo problematiko. Prav ta pa je bila poglavitna misel Trinkausovega romana, da posamezne osebe in njihova vsakdanja ravnanja stopijo v ozadje. Socialna problematika slovenskega kmetijstva, problematika podeželja, vprašanje zemlje, ki je enim le sredstvo za preživljanje, starim pa pomeni vse, okoli česar se vrti življenje, odnos med mladimi in starimi, sosedski in družbeni odnosi na vasi, vse to je poglavitna tematika pisateljevega razglabljanja. V prijetno, logično in dovolj prepričljivo pripovedovani zgodbi in razgibani podobi včerajšnje in današnje slovenske vasi in njenih prebivalcev. In o problemih razslojevanja sodobne slovenske vasi. Trinkausov roman bo najbrž deležen toplega sprejema pri številnih bralcih. To pa tudi zasluži. Sl. Ru. TONE SVETINA Med nebom in peklom ______150_______ Kurir je ponovno prinesel povelje, naj krene na-Ni vedel, koga bolj sovraži, tiste spredaj ali tiste ac*aL ki jih ženejo v gotovo smrt. Večkrat so jim ponavljali, da je treba disciplino j,„. Ki z disciplino, ki temelji na strahu. Vojaki se mo-.1° bati svojih starešin bolj kot sovražnika, in nižji °Ucirji višjih prav tako. . Cas je tekel prek neba, vmes je hrumela bitka, Qai tu zdaj tam bolj ostra. Partizani pa so vztrajali a Položajih, čeprav so bili že popolnoma v obroču. Ker niso kurirji nič opravili, je poveljstvo napada oslalo v ogenj svoje ljudi. l K četi poročnika Fulvia je počasi prisopihal pe-“bb Podpolkovnik ter začel vpiti kot non »Poročnik, zdignite svojo preležano in preplašeno rit in povedite t° v napad! če ne, vam prestrelim čreva. Se bomo zdaj podelali pred to peščico banditov? Če ne greste takoj naprej, bom ukazal prenesti minometni ogenj na vas, ste razumeli?« Fulvio je bil gluh, dokler ni nad seboj zagledal rdeče obrobljenih oči z ubijalskim leskom in pištolo, ki mu je merila v prsi. »Tu ste, voluhar!... Takoj ukažite napasti! Mar mislite čepeti za to skalo do sodnega dne?« Nekaj ostro merjenih strelov je zasikalo podpolkovniku tik mimo glave. Ta hip je bil zelo blizu onstranstva, strah mu je stišal glas in skrhal ostrino. Padel je v zaklon k poročniku in zaklical: »Svinje, precej dobro merijo...« »Zdaj vidite, da se tu ne da naprej, vsi bomo mrtvi, če poskusimo.« Podpolkovnik je poškilil na morilske čistine in rekel: »Ukaz je ukaz, vsaj poskusite, morda vam uspe zavzeti vzpetino,« je pokazal na rob grebena. Poročnik Fulvio si je želel, da bi polkovnika zadelo, ker pa ga ni in ker ga je mož s svojo obilnostjo že izrival iz zaklona, je premagal strah. Dvignil se je izza skale in zavpil: »Avanti, ragazzi!« S pištolo v rokah je pretekel nekaj korakov in se skril za skalo. Vojaki so mu obotavljaje sledili, čeprav jim je grozil, da jim bo streljal v hrbet. Z veliko muko ter za ceno še nekaj ranjenih in mrtvih so se prebili nekoliko više in grozili levo krilo odpora. II. Martin Greif, ki je prevzel poveljstvo nad obema četama oziroma polbataljonom, kot so imenovali na novo združeno Brkinsko in Špacapanovo ali Igorjevo četo, je ležal sredi položajev obeh čet, ki sta v dveh polkrogih branili vrh gore. Pri njem je bila rezervna desetina s strojnico, da jo je lahko poslal na trenutno najbolj ogrožene odseke bojišča. Bilo mu je, kot bi ležal na žerjavici. Na Primorsko je prišel z one strani meje. Za seboj je imel nekaj borb z Nemci in tudi z Italijani, vendar se še ni spopadel s tako veliko premočjo in ni bil še nikoli tako tesno obkoljen. Ko ga je partizanski glavni štab poslal na Primorsko, sta mu komandant Luka in načelnik štaba Bebler naročala: »Ne daj se izzvati sovražniku in ne spuščaj se v boj s premočjo. Vedno in povsod izbiraj kraj in čas za spopad. Stalno se premikajte, nikoli in nikjer ne ostanite na istem mestu, tudi nekaj dni ne. Nenehno manevrirajte, sovražnikova sila vam ne sme priti do živega « V ognju minometov, ko je škropilo jeklo in kamenje po njih, so mu te besede segale v srce. Se je pregrešil? Kje je izhod? Včeraj na sedmi etapi »gira d’Italia« Za nedeljsko košarkarsko tekmo v Pistoii Kolesarji stavkali Freuler (Svi.) pa ne Z Jadranom pet avtobusov navijačev Se bo sobotno slavje ponovilo tudi v nedeljo v Pistoii? MARCONIA DI PISTICCI (MATE-ItA) — Včerajšnja etapa bo gotovo zapisana v ana'ih »gira« kot poskus stavke kolesarjev te najbolj popularne italijanske dirke. Zaradi nevarnosti proge včerajšnje etape so se namreč kolesarji domenili, da bodo protestirali, s tem da bodo 100 m pred ciljem stopili s koles. Vse je kazalo, da bo protest tudi uspe'., saj je kolona složno in počasi vozila proti cilju v Marconi i di Pisticci. Švicar Urs Freuler pa verjetno nima velikega čuta solidarnosti in je izkoristil priložnost, da je sprintai in tudi osvojil to etapo. Po končani e-tapi so seveda izbruhnile ostre polemike, v katere so posegi kolesarji in odgovorni raznih ekip. VRSTNI RED 7. ETAPE (Foggia - Marconia di Pisticci, 226 km). 1. Urs Freuler (Švi.) 5.56’33 s poprečno hitrostjo 38,031 km na uro: 2. Mantovani (It.), 3. Berto (It.); 4. Wojtinek (Fr.); 5. Morandi (It.) in vsa skupina v času zmagovalca. SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (It.) 30.12’20"; 2. Argenti n (It.) po 29”; 3. Visenti-ni (It.) 39”; 4. Fignon (Fr.) 1’03”; 5. Lejarreta (Šp.) 1T5”. Danes bo osma etapa (Policomo -Agropoli, 228 km). Po včerajšnji etapi je sodniška komisija »gira« potrdila etapni vrstni red, ni pa podelila običajnih nagrad kot po vsaki etapi. • MADŽARSKA - NORVEŠKA 1:1. V prijateljski nogometni tekmi v Budimpešti sta Madžarska in Norveška igrali neodločeno z 1:1. totip_______________ 1. — prvi 1 X drugi X 1 2. — prvi 1X2 drugi X 2 1 3. — prvi IX drugi 2 1 4. — prvi X 2 1 drugi 1X2 5. — prvi X 2 drugi 2 X 6. — prvi X 1 drugi 1 2 Za nedeljsko odločilno tekmo za napredovanje v košarkarsko B ligo vla-' da med našimi ljubitelji športa izredno zanimanje. Jadranovim košarkarjem bo v Pistoio sledilo veliko število navijačev. Jadranov odbor pa nam je poslal naslednje obvestilo. Odbor Jadrana sporoča, da bo v Pistoio odpotovalo 250 navijačev s petimi avtobusi. Vse navijače prosimo, da upošte- vajo naslednja navodila in priporočila: Vsi, ki so se prijavili v agenciji Aurora bodo odpotovali z avtobusom št. 1 ob 9.30 s Trga Oberdan. Avtobusa št. 2 in 3. bosta odpotovala z Opčin (Prosvetni dom). V ta dva avtobusa bodo vstopili navijači, ki so se prijavili v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. Odhod avtobusov št. 3 in 4 bo ob 9.30 s Proseka in ob 9.45 iz Nabre- žine. Vanj vstopijo navijači, ki so se prijavili v cvetličarni Nadja na Proseku in v baru Igor v Nabrežini. Avtobus št. 5 bo odpeljal ob 9. uri izpred dolinskega županstva. Vanj vstopijo vsi, ki so se prijavili v čistilnici Vilma. Poleg njih bodo na avtobus vstopili tudi preostali na Opčinah prijavljeni navijači. Vse navijače prosimo, da dosledno upoštevajo razmestitev po avtobusih, da ne bi prišlo do nepotrebnih in zamudnih zapletljajev. Na vsakem avtobusu bo seznam imen oseb, ki bodo v tem avtobusu. Med vožnjo do Pistole ne bo časa za kosilo v restavraciji. Zato priporočamo vsem udeležencem, da vzamejo s sabo suho hrano, ki jo bodo lahko použili med primernim postankom. Odhod iz Pistole bo najkasneje 1 uro po končani tekmi — ne glede na rezultat. Odbor Jadrana si ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne zamudnike, ki se bodo morali vrniti v Trst na lastne stroške. Končno odbor Jadrana poziva vse navijače na srčno, glasno in vroče navijanje, vendar v mejah dostojnosti. Ne pozabimo, da bodo domačini preko nas vrednotili in ocenili kulturnost naše celotne slovenske skupnosti v zamejstvu. Nogomet: po neodločenem izidu proti C. zvezdi Hajduku jugoslovanski pokal kratke vesti - kratke vesti MLADINSKE IGRE Naše odbojkarske ekipe zopet v ospredju Včeraj so naši dijaki in dijakinje v Gorici na deželnem finalnem delu mladinskih iger v odbojki dosegli še en velik uspeh. V moški konkurenci je naša šola Srečko Kosovel osvojila tretje mesto, v ženski konkurenci pa je bil-Kosovel drugi, goriški Ivan Trinko pa četrti. O tem turnirju bomo še poročali. Evropski rekord Dirka Richterja MAGDEBURG — V drugem dnevu plavalnega mitinga v Magdeburgu je Vzhodni Nemec Dark Richter izboljšal evropski rekord na 200 m hrbtno z 1’59”80. Prejšnji rekord je bil last Sovjeta Zabolotnova s časom 2’00”39. C. zvezda — Hajduk 0:0 CRVENA ZVEZDA: Ivkovič, šugar, Jovin, Jurišič, Miletovič, Elsner, Šestič, Jankovič, Nikolič, Milovanovič, Mrkela (od 46. min. Djordjič). HAJDUK SPLIT: Simovič, Vulič, Miljuš, Gudelj, Čop, Rožič, Zl. Vujovič (od 27. min. Prekazi), Sliškovič, Jerolimov, Šalov, Pešič (od 87. min. šušnjara). SODNIK: šinafi (Priština). Gledalcev: 60.000. BEOGRAD — Potem ko je v prvi finalni tekmi v Splitu zmagal z 2:1, je Hajduku uspelo v povratnem srečanju v Beogradu prisfiti C. zvezdo na neodločen izid in tako so Spličani osvojili svoj že sedmi jugoslovanski nogometni pokal. yčerajšnje srečanje je bilo na dokaj poprečni tehnični ravni, poleg tega je imel sodnik veliko posla, saj so nogometaši obeh ekip igrali dokaj grobo. Beograjčani so bi'i sicer v drugem polčasu boljši od gostov, svoje terenske premoči pa niso znali izkoristiti. Naj omenimo, da je sodnik v 70. min. izključil hajdukovca Prekazija raradi grobe igre. (nb) • ŠVEDSKA - MALTA 4:0. V prvi kvalifikacijski tekmi druge skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Švedska v Norrkopingu premagala Malto s 4:0 (2:0). Strelci. Sunsson 2, Comeliusson in Erlandsson,. V prijateljski nogometni tekmi Mladinci Triestine zmagali v Kopru Koper — Triestina 2:4 (0:1) KOPER — V prijateljski nogometni telami sta se včeraj v Kopru pomerili mladinski vrsti Kopra in Triestine. Po dopadljivi tekmi so zmagali gostje, poraz pa je za požrtvovalne Koprčane previsok. Strelci za Triestino so bili: Chimenti, La Calamita, Baici in Biffi, za domačine pa Okčič in Marinkovič. (J. Kreft) • BARCELONA DEMANTIRA. Vodstvo nogometnega kluba Barcelone je demantiralo vest, da bi bil v teku dogovor o izmenjavi igralcev Maradona - Žico z Udi nese jem. • »AZZURRI« V TORONTU. Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj dospela v Toronto, kjer bo igrala jutri prijateljsko tekmo proti kanadski oimpdjski vrsti. • MENEGHIN IZKLJUČEN. Simac bo v nedeljski odočilni tekmi v Milanu za italijanski državni naslov proti bolonjskemu Granarolu igral brez svojega centra Meneghina, ki je bil izključen na tekmi v Bologni. Dino Meneghin je namreč skupno s svojim tehničnim vodjo Capei'ari jem izključen. • KOŠARKA - KVALIFIKACIJE ZA OI. Brazilija, Kanada in Urugvaj so osvojili prva tri mesta na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju v Sao Paulu in so se tako uvrstiii za LoS Angeles. Mladi odbojkarji Sloge presenetili Na deželnem finalnem turnirju v Repnu za odbojkarje »under 15« so mladi slogasi poskrbeli za veliko presenečenje: osvojili so kar prvo mesto. Na sliki: zbrane ekipe med nagrajevanjem Nogomet: v nedeljo v Dolini in Repnu Turnir za 1. trofejo ZSŠDI V nedeljo, 27. maja, se bo odvijal na nogometnih igriščih v Repnu in Dolini mednarodni mladinski nogometni turnir za 1. trofejo ZSŠDI. Na repenskem četverokotniku bodo nastopile štiri ekipe, v kategoriii najmlajših, in sicer: ZSŠDI Trst. ZSŠDI Gorica, ŠD Tabor iz Sežane in ŠD Koper. Na dolinskem igrišču pa se bodo odvijale tekme v kategoriji naraščajnikov v prisotnosti prej omenjenih društev. Turnir bo enodnevni. V jutranjih urah bodo izločilna srečanja, popoldne pa bodo zmagovalci prvih tekem odigrali finale za prvo in drugo mesto, poraženci pa mali finale za tretje in četrto mesto. Žreb bo na posameznih igriščih ob 8. uri, urnik tekem pa bo naslednji: ob 9. uri prva tekma, najmlajši Repen, naraščajniki Dolina, ob 10.30 druga tekma, najmlajsi Repen, naraščajniki Dolina, ob 15.00 mali finale, najmlajši Repen, ob 15.30 naraščajniki Dolina, ob 16.30 finale, najmlajši Repen in ob 17.00 naraščajniki Dolina. Po končanih tekmah bo v Dolini skupno nagrajevanje približno ob 19. uri. To je prvič, ko nogometna komisija organizira tak turnir v sodelovanju ekip iz matične domovine, in sicer Kopra in Sežane ter dveh združenih ekip s Tržaškega in z Goriškega. Nogometni turnir je seveda zelo pomemben v okviru medsebojnega sodelovanja in prijateljstva, prav zato, si je nogometna komisija Združenja zastavila kot cilj, da bi turnir postal tradicionalen. (H. V.) • RADICE NOVI TRENER TORINA. V kratkem komunikeju je vodstvo nogometnega prvoligaša Torina sporočilo, da je novi trener turinskega moštva Gigi Radice, ki so ga komaj odslovili pri Interju. obvestila Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bo trening združene ekipe naraščajnikov danes, 25. maja, V Trebčah, ob 18. uri. TO ZSŠDI za Goriško vabi za danes, 25. t.m., ob 20. uri V telovadnico goriškega Kulturnega doma na slavnostno telovadno akademijo ob ponovnem razvitju prapora goriškega Sokola. TO ZSŠDI za Goriško organizira v nedeljo, 27. t.m., balinarski turnir v počastitev 20-letnice ustanovitve BD Gradina iz Doberdoba. Turnir se bo odvijal v Gorici (gostilna Vid Primožič) in Doberdobu (gostilna Peric). Pod pokroviteljstvom krajevne skupščine za Revmo, Oslav-je in Štmaver organizira TO ZSŠDI za Goriško kolesarsko dirko, ki bo na sporedu v nedeljo. 27. t.m. Prireditev bo obsegala tekmovalni in rekreacijski del-Udeleženci naj se zberejo pred 9.30 pred spomenikom NOB v Pevmi. V prvi moški košarkarski diviziji Prekinitev v Nabrežini Tudi krasovka Tanja Ukmar Italijanska namiznoteniška zveza je pozvala na skupne priprave »TOP 12« najboljše mlade igralke. Med temi je tudi obetajoča narašča jnica ŠK Kras Tanja Ukmar, ki je tako dobila še eno priznanje za svojo dobro igro in prodorne uspehe. (B.S.) Občni zbor ŠZ Gaja V prostorih gropajske osnovne šole je bil sinoči 9. redni občni zbor ŠZ Gaja, na katerem so podali obračun preteklega delovanja, ko so kljub marsikateri težavi dosegli zavidljive uspehe. Nakazali so tudi bodoče delovanje, v katerem ne manjka smelih načrtov, ki bodo terjali vso zavzetost novega odbora. O občnem zboru bomo obširneje še poročali. Sokol — La Talpa prek. v 19. min. d.p. 50:45 (21:20) SOKOL: Ušaj 14 (2:2), Bogateč, Klanjšček, Gruden 2 (2:7), Devetak 22 (8:14), Žbogar 3 (1:2), Pahor (0:3), Terčon 4, Sedmak 5 (1:6). V tekmi na tehnično slabi ravni in značilni tudi po velikem številu o-sebmih napak, so sokolovci uspeli zmagati, predvsem ker so obdržali mimo kri v ključnih trenutkih. V prvem polčasu sta ekipi igrali brez jasnih pojmov v napadu in bili sta skrajno netočni tudi pri zaključevanju z bližnje razdalje. V nadaljevanju se je igra razživela in v 17. minuti je bilo stanje 42:43, nakar so naši povedli z vmesnim rezultatom 8:0, pred- vsem zaradi boljše igre v obrambi in zaradi nekaj dobrih potez Devetaka in ostalih v napadu. Minuto in 30" pred koncem pa se eden od nasprotnikov ni strinjal s sodnikovo odločitvijo in ga napadel, pa ga tudi nekaj časa ni izpustil. Ko si je sodnik le opomogel, je tekmo predčasno zaključil in dosodil zmago našim. (Andrej P.) • MLADINSKO SP V DVIGANJU U-TEŽI. Medinsko svetovno prvenstvo v dviganju uteži, ki se te dni odvija v Lignanu Sabbiadoro, poteka v premoči bolgarskih tekmovalcev, ki so doslej osvojili že osem zlatih kolajn. 1 danes igra za vas Dario Kante totocalcio Arezzo - Perugia X Atalanta - Varese 1 Cagliari - Campobasso 1 Catanzaro - Sambenedet. 1 X Como - Cavese 1 X Empoli - Cremonese 1X2 Padova - Lecce X 2 Palermo - Cesena 1 Pescara - Triestina 1 X Pistoiese - Monza 1 Fanfulla - Prato 1X2 Casertana - Casarano X Omegna - Mestre X Dario Kante je bil na zadnjem občnem zboru Primorja izvoljen za predj sednika tega našega nogometnega društva. S to panogo se je začel ukvarjat* že kot mladinec v vrstah samega Primorja, nato pa še Ponziane in Olimpie-Končno sc je spet vrnil v matično društvo, kjer je bil tudi odbornik. Prejšnji teden je Henrik Čuk pravilno napovedal 7 rezultatov. r Jutri v Borovem športnem centru Lep uspeh slovenske goriške šesterke Zaključni del olimpiade in 3. revija najmlajših V soboto bodo slovenski osnovnošolci iz Trsta in Milj sklenili svoje letošnje dejavnosti v okviru športne šole Trst. Kot smo že poročali bo na sporedu drugi del osnovnošolske olimpiade in sicer zadnji del turnirja v igri med dvema ognjema (Župančič - Finžgar " Kette), sklepna slovesnost in nagrajevanje. V okviru sklepne slovesnosti, kjer bodo otroci izvedli krajši kulturni nastop, bodo sodelovali tudi osnovnošolci iz Radencev, ki bodo gostje ŠŠT in se bodo tudi pomerili v igri med dvema ognjema z zmagovito tržaško ekipo. . Naj omenimo, da je prišlo pri objavi rezultatov troboja do manjše, neljube napake. Med četrtošolci je namreč prvo mesto z 69 točkami zasedel I. Filipčič, ostali del lestvice pa ostaja nespremenjen, le da so tekmovalci do devetega mesta uvrščeni za mesto nižje. Posledica tega je tudi, da ima na ekipni lestvici zdaj 6. mesto šola Gregorčič - Stepančič, sedmo pa Milčinski. Ob 15. uri popoldne pa bo prav tako v prostorih Borovega športnega centra 3. revija otrok iz vrtcev, katero prav tako prireja Športna šola Trst. Sodelovalo bo enajst skupin, ki bodo prikazale točke z raznimi orodji in bodo otroci prav gotovo — kot vedno doslej — navdušili vse tiste, ki si bodo njihov nastop'ogledali. -boj- Sovodenjke napredovale v četrto ligo Corridoni — Sovodnje 0:3 (1:15, 11:15, 13:15) SOVODNJE: Cotič, Černič, Adriana Petean, Mirjam Petejan, C. Lovi-sutti, Gabriella in Giuliana Copresti, Marta in Lara Visintin. Naše igralke so v sredo zvečer v finalni tekmi v Šempetru ob Soči proti tamkajšnji ekipi Corridonija res dokazale, da so si zaslužile prvo mesto in napredovanje v D ligo. V prvem nizu so samozavestno igrale in v eni sami menjavi nanizale 15 točk. V drugem nizu je sodnik srečanje prekinil za 10 minut in nato zahteval, da se telovadnica izprazni na samo 30 navijačev. Nihče ni vedel zakaj. Na koncu srečanja se je opravičil z razlago, da mu je nek navijač hotel soliti pamet glede vodenja tekme. Pri rezultatu 3:5 za domačinke se je tekma nadaljevala, sicer bolj razburjeno, le da so naše bile mnogo boljše in trenerju res ni- Trener Sovodenjk Rajko Petejan so delale velikih težav. Izjava trenerja Rajka Petejana: »Prvenstvo je potekalo bolje kot sem pričakoval, zadovoljen sem, ker sem v standardno ekipo vključil mlajše igralke, ki so se izkazale kot dobre odbojkarice. Vesel sem tudi za družbo, ki se je ustvarila okoli ekioe.* (M. K.) Medvaški turnir V sredo se je pip Banih nadaljeval mešani odbojkarski turnih, ki ga prireja športno združenje Sloga. Obe tekmi na sporedu sta bili sila privlačni. V prvem srečanju je ekipa od Banov strla odpor trdoživih Tre-bencev šele po treh setih igre. Drugo srečanje so osvojile Opčine, vendar so jim Bazovci z izredno borbeno igro krepko grenili pot do zmage. Bani - Trebče 2:1 (15:13, 13:15, 15:6) Opčine - Bazovica 2:0 (15:8, 15:11) OPČINE: Bandelj, Bitežnik, Dra sič, Dragica in Ivo Hrovatin, Kalan, Krpan, Malalan, Veljak. BAZOVICA: Brass, Grgič, Komar, Lučka in Milena Križmančič, Zgubin. Turnir se bo nadaljeval danes zvečer v telovadnici pri Banih. (Inka) Na tekmovanju rolkarjev v kategoriji cicibanov Andrej Antonič (Devin) na prvem mestu naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih NA GORIŠKEM Devinčani so se v nedeljo udeležili tekmovanja veljavnega za trofejo pokrajine. Tekmovanja se je udeležilo veliko število rolkarjev in sicer približno 200. Bilo je nekoliko posebno in sicer v tem, da rolkarji niso tekmovali za društva, ampak vsak-oo za pokrajino, kateri pripadajo. Naši rolkarji so se v lepi sončni ne-oelji odlično izkazali. Začenši z odlično uvrstitvijo Andreja Antoniča, kj je zares lepo tekel in si zagotovi prvo mesto med cicibani. Solidno je tekel tudi Rajko Zečevič, ki bo ocez skrbi žel še mnogo dobrih rezultatov. Zasedel je 6. mesto. Miloš Šušteršič pa je bil 11. V kategoriji mlajših začetnikov je tokrat tekmoval tudi Mitja Pernarčič, ki je dosegel solidno 10. mesto. Ervin lori pa je bil 12. Pri mladincih sta se naša tekača Aleksander Sosič in Elio lori v zelo ostri konkurenci uvrstila na 11. in 13. mesto. Dobro so se naši uvrstili tudi kot pokrajina in sicer na 10 pokrajin ss bili 7. Treba je dostaviti, da so se Devinčani udeležili tekmovanja v devetih, medtem ko so druga društva tekmovala tudi s petdesetimi rolkarji, tako da so skupno imela večje število točk, čeprav so bile posamezne uvrstitve slabše. LESTVICE Cicibani: 1. Andrej Antonič 10’28"6, 6. Rajko Začevič 13'01"2, 11. Miloš Šušteršič 13’44"7. Mlajši začetniki: 1. Diego Grasel-li (VE) 19’10”7; 10. Mitja Pernarčič (TS) 22’06’’2 in 12. Ervin lori (TS) 22’30”. Mladinci: 1. Stefano Stanziai (Verona) 24’51”9; 11. Aleksander Sosič (TS) 28’22”5; 13. EUo lori (TS) 29'54”6. SKUPNA LESTVICA 1. Vicenza 1522 točk; 2. Trento 998 točk; 3. Benetke 956 točk; 7. Trst 364. (Elio lori) Nogometni turnir veteranov Milje nepričakovano zmagale v Kopru Društvo prijateljev Olimpije iz E-lerjev je v počastitev občinskega praznika organiziralo peti mednarodni nogometni turnir veteranov Old Fox Evropa, na katerem je tekmovalo 12 ekip iz Avstrije, ZRN, Italije in Jugoslavije. Tokrat sta prvič nastopili tudi ekipi iz Milj in od Domja. Organizator jih je povabil, ker sta tako Milje kot Dolina pobrateni s Koprom. Na dosedanjih turnirjih so imeli največ uspeha veterani iz Trevisa (zmagali so dvakrat), lani je zmagala ekipa Olimpije Koper, tokrat pa je presenetljivo toda zasluženo slavila ekipa veteranov iz Milj, ki je v finalu z 1:0 odpravila Olimpijo Koper. Milje so tako prejele prehodni pokal Jože Kreft Tudi v nižjih ligah se dejavnost bliža h koncu. Končali sta se prvenstvi »under 15«, vse je praktično odločeno tudi v 1. ženski diviziji, boji se skratka odvijajo le še v 1. moški diviziji, ki ta čas vzbuja tudi največ zanimanja. 1. MOŠKA DIVIZIJA (Finalni del) Po treh kolih lahko že trdimo, da je Naš prapor Sošol z eno nogo že četrtoligaš, saj mu tudi izidi drugih srečanj ustrezajo. Brici so namreč slavili zmago v derbiju z Valom, Soča pa je presenetila šesterko iz Tržiča. Bolj ogorčen je tako predvsem boj za drugo mesto, ki prav tako vodi v D ligo. IZIDA 3. KOLA Naš prapor Sošol - Val 3:1; Soča -Italcantieri 3:2. LESTVICA Naš prapor Sošol 6; Italcantieri, Val in Soča 2. PRIHODNJE KOLO Soča - Naš prapor Sošol (jutri, 26.5. ob 20. uri v Štandrežu) ; Italcantieri - Val (jutri, 26.5. ob 20.30 v Tržiču). 1. ŽENSKA DIVIZIJA (Finalni del) Sovodenjke so napredovale v D ligo, za končno lestvico pa manjka le še nepomembni izidi srečanja med Intrepido in Tornano. IZIDI Torriana - Corridoni 0:3, Sovodnje -Intrepida 3:1, Sovodnje - Corridoni 3:0. LESTVICA Sovodnje 12; Corridoni 8; Intrepida Mariano 2; Torriana 0. UNDER 15 MOŠKI KONČNA LESTVICA Libertas Gorica 18; Olympia 16; AGLI Ronke 14; G rali Torriana 6; Libertas Krmin 4; Italcantieri 2. Statistični pregled druge nogometne amaterske lige \ Kras popustil prav v sklepnem delu prvenstva Po splošni statistični analizi nogo-^tnega prvenstva 2. amaterske lige, ,i smo jo podrobneje objavili v prej-SnH številki, se bomo odslej pobliže seznanili z dosežki naših ekip. To-kr°t je na vrsti Kras. KRAS Ekipa Krasa je s 24 točkami zasedla le 15. mesto (lani 9. s 30 toč-Kami), kar je bilo premalo, da bi si zagotovila obstanek v ligi. , V prvem delu je sicer zbrala 13 tock (4 zmage, 5 remijev, 6 pora-v drugem delu je v sedmih tokmah v Repnu Kras premagal Ra-E10 Sound in CGS, remiziral proti 'toulam, Vermeglianu in Primorju, Ulegel pa Domiu in Fortitudu. Dojeto je torej Kras osvojil 7 točk, dal . prejel pa 7 golov. ” gosteh je premagal le Op. Su-Percaffè, remiziral proti Campi Eli-S| in Libertasu, ter zgubil proti Opi- cini, Aurisini, Giarizzolam, Stocku in Zarji. Na »tujem« je torej Kras v drugem delu prvenstva zbral le 4 točke, dal 7, prejel 12 golov. V povratnem delu je torej ekipa Krasa osvojila le 11 točk, dala 12, prejela pa 19 golov. V 15 tekmah v Repnu je torej Kras zbral 16 točk (5 zmag, 6 remijev, 4 porazi), dal 13, prejel 11 golov. V gosteh pa je zbral le 8 točk (2 zmagi, 4 remiji, 9 porazov), dal 9, prejel pa kar 21 golov. Skupni obračun Krasa je torej: 24 točk (7 zmag, 10 remijev, 13 porazov), 22 danih, 32 prejetih golov. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je bilo letošnje prvenstvo za Kras povsem neuspešno. Ekipa v začetku prvenstva je po izjavah trenerja Mi-kuša startala s ciljem, da se uvrsti v sredino lestvice. V začetku je zgle-dalo, da Kras res ne bi smel imeti problemov, postopoma pa je prišlo do Darko Škabar je odigral vseh 30 tekem izraza to, kar je trener Mikuš napovedal ob začetku prvenstva in sicer, da bo prvenstvo precej trdo in da se bo treba boriti od prvega do poslednjega kola. Žal pa prav v zaključnem delu prvenstva je ekipa precej popustila in s tem je bil izpad ne- izbežen. V drugem delu prvenstva smo v vrstah Krasa zabeležili tri izključitve: P. Terčon (Opicina), Gnesda (Au-risina). Olivo (Fortitudo). Proti Domiu je branilec Gnesda zakrivil edini avtogol. Kras je imel na razpolago dve 11-metrovki, katere sta uspešno izvedla P. Terčon (Opicina) in Olivo (Domio). Proti je edino 11-me-trovko Kras imel proti Giarizzolam. Trener Mikuš je v teku letošnjega prvenstva poslal skupno na igrišče 21 nogometašev, od katerih je le Škabar igral vseh 30 tekem (v oklepaju doseženi goli). 30 odigranih tekem Škabar; 24 Puntar, Olivo (3), Gnesda, Covi; 23 Viti ali (1); 22 Sugan, Villalta (1); Fer-foglia (2); 20 P. Terčon (2); 19 Samec (2); 18 Dinoi; 17 M. Terčon (1); Rosetti (2); 16 Lo Faro (1); 14 Bla-sina; 13 Paulin; 11 Klun (1); 8 Košuta (6); 7 L. Milič; 3 M. Milič. UNDER 15 ŽENSKE - KONČNA LESTVICA Sovodnje Butkovič 32; Mossa 26; G rali Torriana 24; Italcantieri 18; Lucinico 14; Olympia 10; Intrepida Mariano 8; AGLI Ronke 8; Canon Tržič 4. 1 NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA V D ligo sta napredovala Sloga Bar Alex in Nuova Polisportiva Gretta. Medtem ko je Sloga Bar Alex izgubila povratno tekmo s Ferrovia-riom Opicina, Nuova Polisportiva Gretta je zlahka tudi drugič s 3:0 odpravila VTS. Ta šesterka je bila v 1. diviziji daleč najboljša, kar pomeni, da bo nevaren nasprotnik tudi v višji konkurenci. Z napredovanjem Sloge Bar Alex pa je bila zapolnjena vrzel glede števila slovenskih šesterk na Tržaškem v D ligi, potem ko je Kras izpadel iz te konkurence. KONČNA LESTVICA 1. Nuova Polisportiva Gretta 4, 2. Sloga Bar Alex 2, 3. Ferroviario Opicina 2, 4. VIS Trst 0. (G.F.) Rokometaši »Kosovela« v skladu s pravim duhom mladinskih iger V tržaški športni palači smo bili dnevi priča res nenavadnemu dogodku. Trije košarkarji, dva nogometaša, pet odbojkarjev in dva neaktivna športnika so v okviru mladinskih iger osvojili naslov dežel-to. prvakov. .. v rokometu. Kot znano, je podvig uspel dijakom Pcnske nižje srednje šole Kosovel J1 je po našem mnenju pomemben rTcdysem zato, ker odraža pravi duh, 1 hi moral prevevati, a žal ne premca, mladinskih igrah. Te so bile amreč ustanovljene z namenom, da J*! dijaki na uradnem tekmovanju Pokažejo, česa so se naučili med pokom telesne vzgoje ali kvečjemu v oisketn krožku, v resnici pa vemo, J* ,s° igre le zrcalo dela v športnih čustvih in so torej dejansko name-Jone Je peščici dijakov, ki so že ak-> Vn° ukvarjajo s športom na določi ravni. Rokometaši Kosovela so to prak-I?’ ki je tudi pri nas doslej dosledno ^veljala, prekinili, profesorju Iva-u Peterlinu, ki je ekipo pripravil. pa smo v zvezi s tem postavili nekaj vprašanj. »Kaj pomeni uspeh vaših varovancev v mestu in deželi, ki v rokometu veliko pomeni?« »To je nekaj velikega, ker pri nas ni nobene rokometne tradicije in ker je uspeh sad triletnega dela v šoli, sicer tudi zunaj učnih ur. Je uspeh pa tudi srečno naključje čudovite generacije fantov. Uspelo nam je namreč pokriti ključna mesta v ekipi, se pravi vratar, center in organizacija igre.« »Kakšna pa je raven igre?« »Mislim, da smo pokazali najboljši rokomet. Osebno sem se posluževal gradiva iz Slovenije, dalje, napotke sem dobival od slovenskih trenerjev. Tukaj tega ni. Za Cividin si na primer upam trditi, da za klub, ki igra v A ligi, dela z naraščajem pravzaprav slabo (Kosovel je Cividina že premagal na pokrajinski ravni op.ur.). »Načenjam drugo vprašanje, o katerem se je sicer pri nas že večkrat govorilo. Ni morda napočil čas, da bi konkretno začeli razmišljati, da bi v rokometu dosegali rezultate, ki presegajo šolski okvir?« »O tem sem že veliko razmišljal in sem med tistimi, ki že dvanajst let govorijo, da bi bili morali pri nas začeti tudi z rokometom. Mislim, da je danes skorajda prepozno. To, da imamo to srečno generacijo fantov, še ne pomeni, da bi uspeli, če bi sedaj nanovo začeli z rokometom. Varianta, ki smo jo izbrali na Opči- nah, se mi zdi najbolj primerna. Dijakom, ki so pokazali določene kvalitete, kar štirje so bili izbrani v rokometno deželno reprezentanco, smo omogočili, da se uveljavijo, tako da smo ustanovili šolski krožek Kosovel in kot taki nastopamo tudi v * zveznem prvenstvu dečkov. Uradno smo društvo, dejansko pa je to šola, tako da ne motimo naših društev, ki se ukvarjajo z drugimi športi. Ponavljam, to je enkratna generacija, tako da o kakšnem načrtnem delu na področju rokometa ne razmišljamo.« »Ne moremo pa ga izključiti?« »Apriorno že ne. Potrebno pa bi bilo vtprašanje analizirati na širši skupščini vseh društev, na kateri bi se morali, denimo, domeniti za u-stanovitev enega rokometnega centra za igralce z vsega teritorija. Le tako bi lahko ekipa računala na določen podmladek in kontinuiteto. Da bi se eno samo društvo lotilo rokometa, se bojim, da bi bila ta akcija obsojena na nekajletno življenje in nato na propad.« (ak) Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za orga-nizociie in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 m(n) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: pbvišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja k ZTT član italijanske in tiska Trst L« 1119 'veze časopisnih f 1 zalolnikov FIEG 25. maja 1984 Političnih kaznivih dejanj ' je v Jugoslaviji vse manj BEOGRAD — Zaradi političnih kaznivih dejanj je bilo leta 1983 prijavljenih 820 ljudi, kar je v primerjavi z letom poprej manj za 4,8 odstotka. Zvezno javno tožilstvo, ki je obvestilo skupščino SFRJ o svojem delu, dodaja, da je bilo lani za različna kazniva dejanja prijavljenih 334.000 oseb, neznanih storilcev pa je bilo 125.000, oziroma 37 odstotkov. Število oseb, prijavljenih za kazniva dejanja političnega kriminala, se je torej zmanjšal tudi v letu 1983. Že leta 1982 se je politična kazenska dejavnost v Jugoslaviji v primerjavi z letom 1981 zmanjšala za 15,8 odstotka. Ob tem je treba povedati, da se je leta 1981 število prijavljenih oseb zaradi političnih prekrškov občutno povečalo predvsem zaradi protirevolucionarnih dogodkov na Kosovu. Vendar pa se tudi v tej pokrajini zmanjšuje število prijavljenih oseb in sicer leta 1982 za 5,5 odstotka, lani pa za 24,3 V letu 1983 so zaradi političnega kriminala v BiH prijavili 104 osebe, v Črni gori 24, na Hrvaškem 210, v Makedoniji 26, v Sloveniji 34, v ožji Srbiji 162, v Vojvodini 17 in na Kosovu 221. Rast števila prijavljenih je posebej opazna v BiH, Srbiji in na Hrvaškem, medtem ko se drugod zmanjšuje. Za kazenska dejanja proti temeljem socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti v SFRJ je bilo prijavljenih največ oseb — 780 ali kar 95,1 odstotka, od tega samo na Kosovu 220. Od skupin, ki so jih odkrili na Kosovu v letu 1983, velja posebej omeniti »Albanikos«, ki je štela 13 članov in ki je sovražno delovala na področju Kosovske Kamenice že od leta 1981. Februarja lani so odkrili tudi skupino 13 ljudi, ki so sovražno delovali v Djakovici. Sovražne skupine so odkrili tudi v Titovi Mitroviči, dve v Prištini ter v občinah Uroševac, Istok, Orahovac, Prizren in Suva Reka. V BiH je delovala skupina 12 ljudi, ki je delovala s stališča musljpanskega nacionalizma in kle-ronacionalizma. V Črni gori je nek Albanec skupaj s šestimi mladoletniki organiziral skupino z imenom Besa. Na Hrvaškem je delovala skupina šestih ljudi na območju Jastrebarskega, v Makedoniji pa so odkrili skupino štirih mladoletnih Albancev, (dd) Huda nesreča v Angliji Proti barbarstvu na morju Pravi »pokol« kinodvoran ATENE — Primeri slepih potnikov, ki so jih razne grške ladje v zadnjih časih zapustile sredi morja, so še vedno v središču pozornosti grške javnosti. V torek je v Atene prispelo odposlanstvo iz Kenije, ki ga je vodil podminister za zunanje zadeve Bernard Andrew Hunto in ki ga je včeraj sprejel grški minister za trgovsko mornarico Iorgos Katsifaras. Govorili so predvsem o 11 kenijskih državljanih, ki so jih letošnjega marca vrgli v morje z grške ladje »Ga-ryfallia«, na katero so se bili naskrivaj vkrcali. Ob koncu srečanja so objavili tiskovno poročilo, v katerem je grški minister izrazil obžalovanje zaradi omenjenega dogodka in zagotovil, da bodo grške oblasti strogo ukrepale proti takim p'rimerom. V poročilu so se kenijski odposlanci zahvalili grškim oblastem. RIM — Kriza kinematografov. To za Italijo ni nobena novost, vendar ne bo napak malce nadrobneje ozreti se v ta fenomen, ki kaže na nekatere skrajnosti. Ena izmed teh je položaj v L’Aquili, kjer so v zad njem času zaprli edine tri kinematografe in je sedaj mesto popolnoma brez kinodvoran. Kinodvorane namreč v zadnjih časih spreminjajo v banke, supermarkete in samopostrežne restavracije, tako da je od leta 1980, ko je bilo v Italiji 8.453 kinodvoran, izginilo kar 1.400. Podatki tega »pokola« so seveda najbolj vidni v Rimu in Milanu. Samo v prestolnici je v zadnjih letih izginilo okrog 50 kinodvoran, ki so jih namenili rentabilnejšim dejavnostim. V večini primerov je šlo za dvorane v periferiji mesta. V Milanu pa so zadnji čas zaprli 45 kinodvoran. V Italiji kriza pivcev vina REGGIO EMILIA — Poraba vina v Italiji strmo pada in začeti bo treba z učinkovito reklamno kampanjo. Ta zaključek je izšel iz nekega posveta v Reggio Emilii, kjer so tudi ugotovili, da je vsak Italijan leta 1970 popil povprečno 113 litrov vina na leto, sedaj pa jih popije samo še 85. A to še ni vse. Letos bo v skladiščih evropske deseterice ostalo 30 milijonov hektolitrov vina, od tega bo kar 70 odstotkov v Italiji. Po drugi strani pa se v Italiji že pozna konkurenca ZDA in'ZRN, da o Franciji niti ne govorimo. LONDON — Prejšnji večer je prišlo v Lancasterju v sevemozahodni Angliji do hude eksplozije, ki je terjala devet življenj, 36 oseb pa je bilo ranjenih, od teh jih je nekaj, ki se borijo s smrtjo. Do eksplozije je prišlo v neki podzemski vodni centrali in vzroki niso še popolnoma pojasnjeni, čeprav menijo, da je treba pripisati nesrečo plinu, ki naj bi uhajal iz cevi. Kot rečeno pa bi se lahko končni obračun mrtvih še povečal, saj je bilo ob trenutku eksplozije v centrali še več oseb. Te so pokopali 'cementni bloki, pa tudi voda je zalila prostore, tako da je le malo upanja, da bi lahko kdo preživel. V centrali je bilo zvečer več skupin, ki so si hotele ogledati, kako avtomatske naprave črpajo vodo iz bližnje reke Lune in jo nato »pošiljajo« po 15 srn dolgih ceveh v reko Wyre. Centralo so odprli leta 1980, otvoritvi pa je prisostvovala sama kraljica Elizabeta II. ■ Odkrili pravo veliko tovarno »Mamilograd« v Panami PANAMA — V Panami so ob meji s Kolumbijo odkrili pravo. mesto-tovarno za predelavo kokaina. Okoliško prebivalstvo je varnostne sile opozorilo, da je na področju Se-ranie del Sapo nenavadno živahen letalski in helikopterski promet, čeprav tam ni bilo nobenega uradnega letališča. Policija je menila, da imajo tam svoje zavetišče gverilci in je krenila na lov za njimi. Toda kolikšno je bilo začudenje mož postave, ko so namesto uporni kov odkrili pravo velikansko »tovarno«, s cestami, letališčem, laboratoriji, elektrarnami in lastnim rečnim pristaniščem. Skratka celo mesto, ki ni bilo označeno na nobenem zemljevidu in katerega gradnja je stala, po mnenju izvedencev, več kot milijardo dolarjev. Toda varnostni organi so odkrili le mesto, ne pa — »meščanov«. Ti so namreč pobegnili neznano kam, vsi do zadnjega. Očitno so imeli v tem mestu tudi zelo učinkovito obveščevalno službo. Grobnica Majev sredi džungle ; m " S' ’ •;vgil ■ M .HEgjaHfljj »J m> ' ■ L' - - Wm' ‘p NEW YORK — Skupina arheologov je pred kratkim našla sredi džungle Peten na severu Gvatemale grobnico, ki ji strokovnjaki pripisujejo izreden pomen za spoznavanje predkolumbijske civilizacije Maja. O odkritju poroča s poudarkom »New York Times«, ki sledi arheološki odpravi preko svojega posebnega dopisnika. Newyorški dnevnik navaja mnenje načelnika odprave proj. Richarda Adamsa, po katerem je grobnica iz 4. stoletja po Kr., v njej pa je po vsej verjetnosti pokopan plemenitaš. Grobnica je zelo dobro ohranjena. Ob truplu so rmšli vrsto predmetov, med katerimi je npr. 15 vaz & žgane gline. Izredno pomembni so številni hieroglifski napisi, ki bodo omogočili globlje spoznavanje jezika in kulture Maja. Nedaleč od grobišča je mavzolej, ki pa je poškodovan. V njem je bila pokopana visoka osebnost, s katero je bil verjetno v sorodstvu človek, ki je pokopan v grobnici. mkl MusterČudežni otok (17.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ZAMAN STA 10VILA VELIKANKO; PRIŠLA 3g_DO MORJA IN IZGINILA V VALOVIH. NO, LETALO TE IZGUBLTENOilAHKO ČARAVA VES TEDEN,DA PRILEZE NA SUHO. DOKLER 30 BO PEKLO, SE NE BO GANILA IŽ vode:... TODA LETALO LAURO "REŠIVA! LE ODREZATI GA MORAVA,Tl Sl DOBER PLAVALEC,SKOČI ZA NTO IN PREREŽI VRV. TU IMAŠ NOŽ! - - - V Atenah so predlagali naj bodo igre v Grčiji ATENE — Vse bolj postaja jasno, da politika in šport v zadnjih letih, kot skupnost, nista ravno vzor dobrega sožitja. To najbolj potrjujejo olimpijske igre, kjer je po desetletjih idilike začelo že pred časom prihajati do zapletov. Vsem je še v spominu, kako so se Afričani puntali zaradi rasistov iz Pretorie, pa dvignjenih pesti ameriških črncev; nato so Američani hoteli z olimpijsko odsotnostjo nagnati Sovjete iz Afganistana in končno so jim zdaj vrnili milo za drago še Rusi v Los Angelesu. In tako naprej. Kdo ve, kakšnim političnim dogajanjem bo služil v prihodnje olimpijski oder za sprotno uporabo. . . Zato je razumljivo, da se zaradi tega kislo držijo zlasti Grki, ki so nekaj tisoč let nazaj celo meče položili v travo in se raje bumkali s pestmi ali pa brusili pete po svoji Olimpiji, ko je prišel čas iger. Grkom je pač veliko do tega, da bi igre ohranile svoj nekdanji lesk in tako potrdile svojo nekdanjo veljavo še v današnjem času. Prav zato so že leta 1976 predlagali, naj bi se igre vrnile v Grčijo, ta predlog pa so ponovili tudi leta 1980. V teh dneh pa je grški olimpijski .odbor spet poslal predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora Sama; ranchu predlog, naj bodo odslej igre vedno v Grčiji, da bi se tako izognili političnim zapletom. Toda iz tega predloga najbrž ne bo nič. ker bi se mu zanesljivo najbolj upirali Američani in Sovjeti. Le kje bi potem tako »športno« bojkotirali drug drugega... □ KATMANDU — Neka indijska ekonomistka je v sredo dosegla vrh Evere-sta in je tako prva ženska iz te države, ki je prišla na največji vrh na svetu- Po vesteh ministrstva za turizem v Nepalu je Bachendri Pal »splezala« na Everest s tremi drugimi alpinisti v okviru indijske ekspedicije, k* je štela dvajset oseb. Palova je tako peta ženska na svetu na Everestu, je-pa najmlajša, saj je stara 28 let. Prva ženska, ki je dosegla Everest, po je japonska gospodinja Junko Tabei, ki je podvig opravila 16. maja lffi'