fv H J • Al,
s 'A.TA ZA	IN	KRNEČI.!«
PRIMORSKI DNEVNIK
P°f?9lna dajana v gotovini	_	nri	i.
Abb postale I gruppo “ tena 30 Ilf
Leto XVI. - St. 34 (4497)
TRST, torek 9. februarja 1960
Prvi
Tretji dan bivanja predsednika Gronchija na uradnem obisku v ZSSR
uradni italijansko-sovjetski razgovori Živahen razgovor na italijanskem veleposlaništvu
Prvi dan zasedanja CK PSI
Vsebina uradnih razgovorov še ni znana - V odgovor na Gronchijevo zdravico je Hruščev odgovoril: Dobre želje ne zadostujejo, kajti rešiti je treba berlinsko in nemško vprašanje
MOSKVA, 8. — Danes dopoldne ob 10 so se začeli v moskvI prvi uradni politični razgovori med Gronchi-Ra ln njegovim spremstvom ter sovjetsko delegacijo, (ohH°VOr^ so se zadeli ot> iO- uri P° moskovskem času Sov t Ur* 1)0 itaIijanskemj v Kremlju. Sodelovali so s de d sKe. strani: predsednik Vorošilov, predsednik vla-
j - —otjtaiii. jjicuaeuiiitt. vuiuanuv, pieuaeuiiift. vm-
v rr ru®čev> zunanji minister Gromiko, veleposlanik SZ , imu. Kozirev, z italijanske strani pa predsednik
nik ’ zunanji minister Pella, italijanski veleposla-in -tV M°skvi Pietromarcni ter nekatere druge sovjetske italijanske osebnosti.
dve ”S°V°ri so trajali okrog --------------
dri. O vsebini se ni mo-
81° zvedeti nič drugega kot »,-■ a Je italijanska delega-
PHa v ‘"““J®*™« uoicga-
‘Ja obrazložila svoje stali-
be ni0 -iasn°. in da sta o-aeiegaciji obravnavali sa-Vn . splošna mednarodna
itair an^a’ ne Pa vprašanja S0V JSPSko-sovietskih rainiv
ia?rj>nci1i in Hruščev sta se rai „n° ,razgovarjala že vče-
rai ^ ‘“^suvarjaia ze vce-kie "Poldne v dači Hruščeva, nnri
trjfai imela razgovor, ki je koordinacije potrpežljivih lju-
ge, kajti pomiritev vsebuje tudi iskreno priznanje pravice drugih in svobode drugih ter vzajemno dejansko voljo, da se zgladijo vse razlike, ki bi se lahko izrodile v vzroke sporov ali pa celo v nasilje. Zato mora pomiritev nastati iz skupnega dela, iz skupnih naporov za premagovanje nezaupanja in nerazumevanja, ki loči bolj kot pa ločijo materialni interesi. ((Pomiritev je lahko samo akcija
trajal' ,—-----	i,	«, jr, ,:-
tiav,,!- kro§ '0 minut brez dl*-raze cn°sti drugih osebnosti O t v sovJetskega prevajalca. Gronpl-razgovorih ie govoril •voii sam novinarjem po »iih vr?)!tvi v Moskvo. Toda ril i v^e°ine ni nakazal; govo.
Hruščeva°inV°iih VtlSlh glede
prejemu. V ° 8°stoliubnem la	zunanji	minister	Pel-
omenjem dači so
Gromikom, Gronchijeva ičevo®M^ar*a 'n soproga Hru-
Sostje
? Nina. V Moskvo so se
vrnili zvečer, da bi si
OBlert l- 1 zvečer. Ul ro» , balet »Labodje jeze-le nutrvdali^u «Bolšoj», kjer
Je nuti v— Muuiouj,, ivjv, •talii. ia sPreiela poglavarja mini,* - republike z deset-A	Ploskanjem.
ročifanCije daiejo obširna pobil. i-!3®0 0 zdravicah, ki so
čaa ‘Čečene najprej na sve-sk°vskepilu ob 1330 P°-mo"
Ve].„"e,m času v italijanskem
setlmkf, «ištvu na čast Pred" jem , .vorošilovu, ter s spre-
d^ob *"ga ^ Gronchi prire-
slap-Vj 1®- Uri v istem velepo-biio	,in	na	katerega je
oseh„Povab'ienib okrog tisoč
Gronch?1- Med kos>ilom je daril v svojem govoru pou-slej „®ed drugim, da je do-
* 1	“	&	1X41,	U	t*	JV*	u	V
vtis j ,Pravila nanj največji j. . *el.l,a po napredku, ki jo
PaprMv ’ ter ie deial' da po4
at.	ra7iimo r.rt /»ni
stran- ---•	>	uz,umc	p« v-rtirt
prian! znanstvene in tehnične sociain-;Ve’ -p-° drugi strani. Pa
razume po eni
bitvgPe pridobitve in prido-
lj*n,vC,- 'zacije 2a boljše živ-
j,T liudi. «Prepričal sem se,
Ul
“očete obnavljati, graditi
št vf]}rav‘t> iz svoje države in v®,.-10 državo, bolj bogato videl • orRonizirano, Svet je sohn.1? Priznal tudi vašo spo-dru.. .za mir- Z ene in z ne DnK an' so bile proglase-
**6dl	■	oiugu	in mil.
tev «°81 za splošno razoroži-l!kr*n° sledili drugi drugim. štran.i1 Za skrčenje, tudi eno-1< j]0	- oboroženih sil so bi-
Vejt. vesno objavljeni. Najno-h«iamP°bude v tej smeri pri-aarni z vaše strani, toda vi ne opozarjate, da ti ukrepi in	razpršiti	dvomov
tom p. fzkov, ki visijo nad sve-d&m i begotovost. Med Vzho-vzočn. ^ailodom se opaža na-**škoč nekega odpora, ki o-Vsi ^a napore za sporazum, iv«, ramo sodelovati, da bi lahlt«lase* iz položaja, ki bi
~ua0 Dnot.l __________________ u:
Nemci so prišli do Stalingrada in blizu Moskve, toda nato smo mi prišli v Berlin. Jasno je, da se je položaj korenito spremenil; Nemci ne morejo narekovati zakona. Govorim realno. Ce se prizna nujnost', da se ne spremeni tisto, kar se je doseglo z drugo svetovno vojno, je treba tudi priznati nujnost mirovne pogodbe in prav to hočemo mi storiti; tudi z odstranitvijo zasedbenega režima v zahodnem Berlinu. Mi nočemo tlačiti volje zahodnih Ber. linčanov, temveč nameravamo priznati obstoječi režim in u-stvariti položaj, ki bo lahko trajal. Dali bomo zahodnemu Berlinu možnost zajamčenih tranzitov z vsemi državami, katerimi hočejo imeti odnose. To smo predlagali, kajti to je edina prava pot. Ne vidim druge razumne rešitve. Ce bi pa take rešitve obstajale, smo pripravljeni, proučiti jih, sprejeti in podpisati, da bi zagotovili mir. Seveda mi vemo, kaj bi se hotelo z nekaterih strani; likvidirati socialistični režim v Nemški demokratični republiki in absorbirati to republiko v Zahodno Nemčijo.
povJi P.asšal nevaren in ki bi n,— 0<Ul konec upov. Zato se
vztra!^° Vsi brez odlaganja ljo, j,° truditi z dobro vokov« razorožimo najprej du-Na!j0Jnor.<la prej kot armade, z ®e*timo vojno z orožjem
nih g?, ruševlnah nacionatistič-tizein ras'stičnih mitov fana-*®kmov n?to!erantnosti; toda te in Vanje namesto tega mo-ftiov.j?101,8 obstajati, ker tek-io toJ. . Pomeni primerjanje Posrert6^ sodelovanje, čeprav haprprt?0’ ‘n s tem element »Proto ka-- Borba je ostro na-nitvi ^anJe, ki teži k odstra-Rat basPfotnika. da j le Gronchi poudaril, *e{j j.L d' namen Italije do-
tojev2b°*^anie življenskih po-
ztaj; ’ Za kar pa je pogoj o-»Vem ”}lru in pravice za vse. *el ra» ■ vaša glavna mi-?arstv»V°A- sovjetskega gospo-*ega ■ Dinamični impulz va-veter p- se,dnika vlade ie kot iadje' 81 Piha v jadra velike *°vjet.i.i dnost odpira pred Persnpv,1?1' ljudstvom velike i.razdn '• PluS je šele odprl fito i vaših daljnih step in jo ta,f ?or>- Industrija, ki ste bjs	ustvarili,	že	zače-
Urni. ,	-
VerzP b zvodnjo. Sole
•te s« So, začele s poukom. Če-P0vsnr)° i°. Mesta cvetejo. Il5rave St de*a za izkoriščanje •oče j Lahko se prav zares bgtomn le vaša dežela kot vsi j,aa.. delavnica. Želim, in da bj b)a,ni z menoj želijo,
Vsi
Veštvl stala v zgodovini člo-
s‘Va C	zgoaovini	nu-
•hiruj,	velika	delavnica
Polea sprejemu pa je Gronchi bjih Ponovitve nekaterih gor-•e) v 1^’i Poudaril, da je pri-fan v l/os.kvo, ker je prepri-°lj j11?* razvoja novih in t*bjo i° odnosov med I-
Sovietslrn 7.VP7.0 in
BUdi i,Kbl.agov obisk pomenil t ‘išanje odnosov med t?*°b E)1 -?vroPskitn Zahodom
^•nitev^^81 ie dalie, da po-
?ie en« ?e Pomeni popušča-* to n strar)i pred drugo, ker Ho kapitulacijo
•n odstranitev dru-
Se bolj zanimivo pa je tisto, kar je na ta govor odgovoril Hruščev, ki je najprej dejal, da ni dovolj govoriti o pomiritvi, temveč je treba takoj odstraniti ovire in težave, ter pri tem dejal, da izrazi dobrih želja ne zadostujejo. Takoj nato je navedel meje CSK, Poljske in Madžarske. »CSH, Poljska in Madžarska ne bodo nikoli dopustile spremembe meja z Nemčijo. Mi kot njihovi zavezniki to razumemo in jih podpiramo. Kako naj se reši ta položaj. Mi smo predlagali sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Adenauer noče. Toda kdo ga vpraša?... Mi smo se bojevali in izgubili milijone ljudi.
Ce kdo res lahko misli, da gre za razumen predlog, potem bi mi lahko predlagali, naj Vzhodna Nemčija absor-
tranjega režima ene države se ne tiče drugih držav.
»Gospod predsednik, spričo dejstva, da ni mogoče, da bi mi dva sama lahko to vprašanje rešila, morava izraziti samo željo. Vi ste povedali vaše predloge, mi pa naše. Ne zahtevam sedaj od vas mnenja o naših predlogih, hotel bi samo, da priznate tudi vi dejansko stanje, in da rečete, da se z nami strinjate. Govorimo rajši o italijansko-sovjetskih odno. sih. Naši vojaki so bili na italijanskem ozemlju kot zavezniki, vi pa ste poskušali priti kot sovražniki. Toda nemogoče je nadaljevati diskusijo v tem okviru, kajti mj nočemo postavljati naše odnose na podlago Dreteklosti, temveč sedanjosti, kajti tisto, kar je umrlo, se ne more vrniti. Živeti moramo v miru, moramo se poznati in trgovati. ZadovoHnl smo, da smo mogli najti skupen jezik za trgovinske in kul. turne izmenjave, organizirati moramo še večjo izmenjavo ljudi, storiti moramo vse za uresničenje boljšega medsebojnega spoznavanja, ki bo služilo za zboljšanje splošnega položaja.
Mi smo ljudje kot vi. Imamo tudi mi žene in otroke. Mi smo komunisti in vi ste demokra-kratični kristjani. Gre za politično prepričanje, za notranja vprašanja, toda mi moramo živeti na tej zemlji skupaj. To je bistveni pogoj našega življenja. Zgraditi moramo na tem svetu ozračje »miru in prijateljstva. Mi komunisti smo dokazali tisto, kar nihče ni mo. geli nikoli storiti. Stara Rusija je po 42 letih postala prva dežela sveta na kulturnem področju, naša zastava je na Luni. Ustvarili so jo delavci in kmetje in jo izstrelili na Luno. Mar to ni dovolj, da se lahko reče. da je komunistični sistem najboljši? V gospodar-' stvu smo druga država na svetu. Leta 1965 pa bomo postali prva država. Kar pišite to, no. vinarji: bomo. Naše gospodarstvo, naša kultura, naša življenjska raven naraščajo. Imeli bomo najvišjo življenjsko raven na svetu tudi v kulturi. Mi nimamo brezposelnosti ali beračev. Tu so vsi enaki. Naš režim je najbolj demokratičen od vseh režimov. V kapitalističnem režimu je bolj inteligenten tisti, ki ima več dolarjev, v socialističnem pa tisti, ki ima več razuma. Razmislite in po zrelem razmišljanju boste postali komunisti. Ne izgubljajte časa in ne vračajte se nazaj, in naj vas ne skrbi vprašanje partije. Od naših 200 milijonov ljudi imamo 9 milijonov komunistov; ostali so brez stranke. Torej lahko sodelujete v našem sistemu, ne da bi bili vpisani v partijo*
Hruščev, Carla Gronchi, Nina Petrovna in predsednik Gronchi pred hišo Hruščeva v predmestju Moskve
Nenni zahteva obsodbo spletk na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 8 — Danes se je začelo zasedanje centralnega ko. miteja PSI, ki je nad vse važno zaradi krize deželne vlade na Siciliji. Vodstvo PSI namerava namreč — podobno kot med krizo v decembru — predložiti krščanski demokraciji sestavo skupne vlade za izvajanje avtonomističnega programa. članstvo CK PSI pa je o tem vprašanju razdeljeno. Zasedanje bo trajalo tri dni in bo verjetno med njegovimi sklepi tudi stališče do sedanje sicilske krize.
Na današnjem zasedanju je poročal Nenni. ki je obširno govoril o krščanski demokraciji in njenem florentinskem kongresu, kjer so zmagali «do-rotejci* in desnica. Poudaril je nato, da se je PSI znašla neposredno pred vprašanjem katolikov in njihovih organizacij in da se lahko reče, da je bilo vse lansko leto v znaku razpravljanja odnosov med •socialisti in katoliki in da bodo ti odnosi predmet vsega političnega razpravljanja tudi letos. Omenil je nato važno stališče, ki ga je zavzel centralni komite na predzadnjem zasedanju, ko je poudaril, da gre za rušenje klerofašistične vlade in da ne gre za ponovno izvolitev že obrabljenega go-vorenja o odprtjih. Novembrsko zasedanje CK KPI pa je ocenilo florentjnski kongres kot pozitiven, — kljub zmagi desnice — ker se je pokazala nujnost alternative za politiko, ki naj zamenja konzervativno desničarsko vlado in ker je to alternativo zagovarjal velik del krščanske demokracije. Dejal je dalje, da so bili tudi po florentinskem kongresu odnosi
iiiiiiiiiiiiiiiiitMniiitiiiiiiiiimimHmnnimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiHiiiiHiiiiimiiMiiiiiiiiiiMmimiiiiitimtiiimiitiiiiitfiiiiiiiiimmimfiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Herter napoveduje nove predloge ZDA glede prepovedi jedrskih poizkusov
Predlog bo vseboval načrt za omejen sporazum - ZDA so proti udeležbi Kitajske pri pogajanjih - Vabilo sovjetskim izvedencem, da prisostvujejo podzemeljskim eksplozijam v Louisiani
WASHINGTON, 8. — Na današnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik Herter izjavil med drugim, da upa, da bodo ZDA v kratkem predložile nov predlog na razorožitve ni konferenci v Ženevi za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov.
Dodal je, da bo ta predlog vseboval omejen spora-
«Mislim, da sem govori! dovolj, toda misliti ie treba na tisto, kar sem povedal: Če hočete ostati demokristianski predsednik, ali če hočete posta komunist. No, kakršen koli naj bo Vaš svet, moje spoštovanje do Vas se ne bo zmanjšalo. Poskrbeti moramo za mir
bira Zahodno. Vidite, gre za in za prijateljstvo med naši-
pravičen in aktualen predlog, ker živimo v stoletju socialnih preobrazb. Stocializem gre naprej in zamenjuje kapitalizem. Bilo bi logično, če bi Zahodna Nemčija odstranila kapitalistični režim in bi postala vsa Nemčija socialistična. To bi bila najbolj logična rešitev, toda ker je nihče ne bi sprejel, mi tega ne predlagamo. Naj zahodni Nemci kar nadaljujejo s sedanjim življenjem, in tako naj storijo tudi vzhodni Nemci. Mi hočemo mir, nočemo vmešavanja ene države v notranje zadeve druge. Vprašanje no-
mi narodi.*
Vorošilov se je s svoje strani zahvalil Gronchiju za zdravico in poudaril zlasti gradnjo novih central v Sovjetski zvezi, novih, stanovanjskih poslopij novih mest, novih kulturnih središč itd. Nato je govoril še o razorožitvi kot o najboljšem načinu za ohranitev miru, o prenehanju hladne vojne: ((Vojna propaganda je v naši državi postavljena izven zakona. Leninov odlok o miru je prvi odlok sovjetskega režima. Ta odlok ie bil nespremenljiv svetilnik naše vlade,* je poudaril Vorošilov.
zum. Herter je Izjavil, da bo ameriška vlada morda v kratkem povabila sovjetske izvedence, naj prisostvujejo poizkusom podzemeljskih eksplozij v Louisiani.
Glede Berlina je Herter izjavil, da se zdi, da nedavne izjave Hruščeva o tem mestu
ril je, . da taka priključitev Kitajske ne bi pomenila priznanja pekinške vlade z ameriške strani.
Herter je obtožil SZ, da se vmešava v notranje zadeve Japonske. V zvezi z zadnjo sovjetsko noto Japonski zara-
treh jedrskih držav za skupne vil novinarjem, da je sodišče jedrske poizkuse pod zemljo, | med procesom prejelo tri pi-
kibi.PZesefla omenjeno moč. I 3ma katoliških verskih orga-AmerisKi	funkcionarji	izjav-	.	..	„	„x.	, ®
ljajo,	da	sovjetssa	delegaci-i lzaciJ	na	Hrvaškem, v katerih se	obsoja sovražno delo-
vanje džakovskih duhovnikov. Pisma,	so	poslali skupščina
stanovskih	društev katoliških
ja v Ženevi vedno nasprotu. je samo omejenemu sporazumu o prepovedi jedrskih eksplozij. Kljub temu pa menij0-	_
da bo morda SZ sprejela za- duhovnikov “Hrvaške,"“skupi' hodni načrt kot del prepove-	■.	,	,	,	1
di jedrskih eksplozij, ki naj	ak	duhovnikov
se izvrši v posameznih fazah, sapniki stolnega kaptola iz
ina in za-
Skupina sovjetskih znanstve-
dl japonsko-ameriske voja.ke nncov je objavila v današnji ..........................-	«Pravdi»	članek,	s	katerim po-
pogodbe je Herter izjavil, da
je sovjetsko vmešavanje to-
kažejo na zaostritev sovjet-
skega stališča glede berlinskega vprašanja. Dodal pa je, da vendar ni do sedaj nastala nobena sprememba v sovjetskem stališču, kar se tiče duha iz Camp Davida, in je omenil, da bi ZDA imele enostranski podpis mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo pred zadevnimi pogajanji za kršitev tega sporazuma.
Herter se je izrekel proti sleherni udeležbi Kitajske na ženevskih razgovorih za sklenitev sporazuma glede poizkusov z jerskim orožjem. Dodal pa je, da bi v primeru sporazuma med ZDA, SZ in Veliko Britanijo postala priključitev Kitajske k temu sporazumu važen činitelj.
Herter je nato izjavi, da, če bi prizadete države sklenile sporazum o splošni razorožitvi, bi morali Združeni narodi poskrbeti, da bi se ta načela raztegnila na druge države, vštevsi Kitajsko. Pouda-
liko bolj ocito, ker «nota po-
udaija sovjetsko grožnjo proti Japonski.* Dodal je. da je sovjetska enostranaa zavrnitev obveznosti, da vrne otoke Habomai Sikotan Japonski ob podpisu mirovne pogodbe z Japonsko, «obupna».
Na koncu je Herter izjavil, da ameriška vlada ni sprejela še nobenega sklepa glede
bija, ameriško tezo o ugotavljanju podzemeljskih jedrskih eksplozij. Znanstveniki pravijo, da je podrobna proučitev dokumentov, ki jih je predložila ameri.ka delegacija na se. Stanku strokovnjakov v Ženevi decembra, dokazala, (la so
Džakova.
LONDON, 8. — Iz diplomatskih virov javljajo, da namerava Hruščev odpotovati v Peking na razgovore s kitajskimi voditelji še pred konferenco najvišjih. V Pekingu bo odšel verjetno konec februarja ali
((ameriški znanstveniki napra- j prve dni marca, ko bo končal
vili napako pri ocenjevanju potresne sile eksplozij*. Ta napaka, dodajajo sovjetski znanstveniki, je v tem, da
predloga kongresu, naj spre- imajo krajevno silo eksplozi-
mom iV/1 o/< H/lannnnu valrnn ni.	.,	.	.	,
je in silo, ki se men na pod-ročju daleč od kraja eksplo-
meni Mac Mahonov zakon o atomskih tajnostih.
V poučenih krogih v Wa -shingtonu pravijo, da napo-vedami ameriški načrt predvideva prepoved vseh jedrskih eksplozij razen šibkejših. Dejansko bi prepovedali vse poikuse z jedrskim orožjem, Ki jih lahko ugotovijo s sedanjimi metodami; atmosferske eksplozije v veliki višini, podmorske in podzemeljske, ki bi presegale 20 kilotonov (20 tisoč ton običajnega eksploziva).
ZDA bi hotele sporazum
iniitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiMiiitttiliiiiiitiiiiiMitiiHiiiiiiitiiilitiiiiiiiiiitiiiiiitintHiiiiiituiiiiniiiiiiiniuMiiintiiiliiiiiliiiiiiiHiiiniMitiiiiiiiiHiiiHiiiiiiniitiiiiiitiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiii
Nadvse	zanimiv
Po govoru je Hruščev dejal Pelli: »Zahteval sem od predsednika, naj postane komunist, toda mislil sem tudi na Vas.* Pella: »To bo zelo težko, da bi predsednik sprejel Vaš predlog.*
Hruščev: «Toda jaz vedno predlagam težka vprašanja. Sicer pa jaz Vam ne predlagam, jaz Vas vabim. Vas pritegujem, Vas sprejemam, Vam izražam dobre želje.*
Gronchi:	»Tudi jaz želim
presedniku Hruščevu: Morda se bo zgodilo, — ko se ga bo dotaknila božja milost — da tudi on stopi v krščansko demokracijo.*
Hruščev: «Jaz sem za tisto stranko, ki nudi največ blaginje ljudstvu. Ce vi delate tako, potem sprejemam vabilo.* Gronchi: »Računam na lo.» Hruščev: «Da, toda najprej mi povejte, od kdaj obstaja v Italiji krščanska demokracija.*
Gronchi: »Mnogo manj kot komunistična partija.*
Hruščev: ((Primerjajmo, kaj je dala Italiji krščanska demokracija? Znak in zastava na Luni sta komunistična ali de-mokristjanska?*
Gronchi: «Saj sem Vam že dejal, da kadar se ima denar, se lahko kupi kakršen koli predmet za veliko ceno. Zato primerjava ne velja.*
Hruščev: «Mi ne prodajamo idej, če niso dobre. Ideje niso salame.*
Gronchi: «Toda vi imate rude in prirodna bogastva vseh vrst.*
Hruščev:	«Da,	mi imamo
vse.*
Gronchi: «Torej: tisto, kar sem povedal, je jasno.*
Pella: «Ker se že govori o idejah, moram reči, da se glede Berlina in Nemčije ne strinjamo z vami.*
Hruščev: ((Življenje vas bo poučilo. Življenje je tako dober učitelj, da sc končno tudi najbolj zaostali učenci naučijo. Jaz zaupam v človeški razum. Vi pravite, da ste za mir. Torej: zakaj ne marate mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo?*
Pella: »Mislim, da nimamo nič dodati tistemu, kar je danes povedal predsednik Gronchi.*
Hruščev: «Ali so morda vaši predlogi boljši od naših?* Pella: ((Dovolite mi, da mislim: da.»
Hruščev:	«Torej mi smo
vam predložili tak opis, ki vas je razočaral?*
Pella: «Ne, toda naš je boljši.*
Hruščev: »To mi smrdi po nacionalizmu.*
Pella: «Ravno ne.»
«Hruščev: «Ce vi pravite, da so italijanski makeroni najboljša stvar na svetu, potem mi pravimo, da to ni točno. Najboljša stvar na svetu je naš kvas. Niste nikoli pili kvasa? Poskušajte ga piti v vročem poletnem dnevu. Na vsak način: živel mir in prijateljstvo.*
V tem trenutku je veleposlanik Fracassi, načelnik italijanskega ceremoniala poskušal poseči vmes. Hruščev pa je dejal: ((Razumem, diplomati se vmešujejo in skušajo prekiniti razpravljanje. Opravljajo pač svoj poklic.*
Tako se je privatni razgovor ob zelo velikem zanimanju vseh končal.
Gronchi je Izročil danes predsedniku Vorošilovu v dar neko sliko iz 17. stoletja, Hru-ščevu doprsni kip Marc Aure-lia iz 16. stoletja, Carla Gron-. chi je darovala Nini Hruščevi
dragocen prt, Pella pa je izročil Gromiku zlato dozo za cigarete. Zanimivo je, da je tiskovna agencija Ansa objavila o današnjem dnevu precej polčmičen komentar, v katerem trdi, da je hotel Hruščev izkoristiti Gronchijev obisk «kot po navadi* v propagandne namene.
Carla Gronchi, ki je častna predsednica italijanskega Rdečega križa, se je sestala danes s prof. Mitjerevom, predsednikom sovjetskega Rdečega križa in polmeseca. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo od 20. do 30. aprila sestala delegacija italijanskega RK pod predsedstvom gen. Ferrija s sovjetsko delegacijo RK zaradi iskanja italijanskih vojakov, ki so se v Sovjetski zvezi izgubili.
Zunanji minister Pella je obiskal sovjetsko gospodarsko razstavo, kjer so mu pokazali
zije, za enaki. V članku se dalje pobija tolmačenje ameriškega tiska o poteku kon-ference v Ženevi Ta tisk namreč trdi, da so sovjetski strokovnjaki odklonili proučitev novih podatkov, ki so jih predložili Američani so pod-meljskih eksplozijah.
Kreisky v Londonu
LONDON, 8. — Avstrijski zunanji minister Bruno Krei-sky, ki je prišel sinoči v London, je začel danes svoje politične in gospodarske razgovore. Z njim je tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Gschnitzer. Danes se je Krei-sky razgovarjal s Selwynom L!oydom, kateremu je obrazlo. žil avstrijsko stališče glede Južne Tirolske. Jutri bosta imela oba ministra nov razgovor. Govorila bosta o odnosih med skupnim tržiščem in EFTA.
 (O)	—
Obsodba na procesu v
V Osijeku se je danes končal proces proti ustaški skupini profesorjev, duhovnikov in bogoslovcev džakovske bogoslovne šole, ki so bili obtoženi za sovražno propagando in za razpihovanje verskega in nacionalnega sovraš-
svoje potovanje po Aziji.
med socialisti in demokristjani postavljeni na splošno tako, da se je ustvarjala zmeda. »Za kaj gre?* se je vprašal Nenni. Gre za to, da zvemo, ali je mogoče in aktualno za KD končati sodelovanie z ekonomsko in politično desnico ne samo z besedami, in ne 'samo z odklanjanjem « nezaželenih » glasov, temveč da se to sodelovanje razbije s pomembnimi dejanji: predvsem v pogledu vprašanja deželne avtonomije in nacionalizacije jedrske in električne energije, začenši z jedrsko. Točne obveznosti glede teh vprašanj, je poudaril Nenni, bi prinesle krščanski demokraciji parlamentarno podporo PSI. To še ne bi bila nova parlamentarna večina, temveč korak do nje.*
Nenni je nato zavrnil trditev, da hočejo socialisti razbiti krščansko demokracijo in da demokristjansko odklanjanje razgovora s KPI še ne pomeni nepremostljive ovire, ki pa bi postala taka, če bi KD zahtevala od PSI, da ne sme »sprejeti razlogov določenega položaja*. Dejal je dalje, da PSI nikoli ni zahtevala, da sporazum med njo in KD predpostavlja ali pa vključuje podoben sporazum s KPI Stvari so pač lake, da so zahteve komunistov tudi zahteve socialistov, kakor tudi zahteve katoliških množic.
Za odnose med PSI in KP Sovjetske zveze je Nenni de jal, da je o prekinitvi teh odnosov govoril Luslov na kon-gresu KPI in da je do te prekinitve prišlr, ko so razlike stališč postale preveč važne za delavsko gibanje, da bi se mogle postaviti kot predmet osebnih stikov, ker so morale postati predmet javnega razpravljanja in kongres KPI je o teh vprašanjih imel zelo ((odprto stališče, čeprav je pustil za seboj več dvomov o sedanji sposobnosti komunistov, da razumejo vrednost avtonomije PSI in laičnih ter katoliških levičarskih gibanj*.
Vsekakor pa je bil kongres KPI velike važnošti, ker je postavil bolj jasno vprašanje demokratične poti, v socializem. "Nedoločen pa je bil v vprašanju določanja odnosa med novo večino v kolikor gi*e za množično gibanje, in novo večino kot izraza sporazuma med strankami in dogovora na parlamentarni ravni. Medtem ko nova večina kot gibanje množic obstaja, ne obstaja kot sporazum med strankami.
Glede položaja na Siciliji je Nenni pripomnil, da se je ((razsvetljena desnica* baronov Mi-lazzove večine umaknila ravno tedaj, ko je kongres KPI »teoretiziral o njeni vključitvi v demokratično večino, kamor ti baroni niso spadali, ker so bili element škandala in provokacije*.
Nato je obširno govoril o krizi na Siciliji, ki je nastala na vprašanju industrializacije in kmečkih zadrug ter agrarne reforme. Sicilska KD je sedaj usmerjena povsem na desno, čeprav je bila v decembru cialisti. Gre za spletko dežel-naklonjena sodelovanju s so-nega tajništva KD na Siciliji in vsa Italija pričakuje, ali bo osrednje vodstvo KD to spletko odobrilo.
Po Nennijevem poročilu je predstavnik levice izjavil, da je poročilo negativno, ker «o-
pušča stališče neapeljskega kongresa in predstavlja razvoj tiste politične linije, ki jo Nenni že precej časa izvaja*. Predstavniki Bassove struje so na zasedanju zahtevali vključitev predstavnikov obeh manjšinskih struj v vodstvo PSI, kar je Nenni zavrnil, češ da je za to še prezgodaj.
Medtem pa je 43 deželnih poslancev predložilo sicilskemu parlamentu predlog nezaupnice Milazzovi vladi.
A P.
 «»--------
Jutri izjava Brenlana o Berlinu
BONN, 8. — Pojutrišnjem bo zahodnonemški zunanji minister von Bretano podal v Eundestagu v imenu vlade izjavo o Berlinu. Po razpravi, ki bo sledila, bo Bundestag glasoval o resolucij, o kateri so se že sporazumeli med vlado in vsemi parlamentarnimi skupinami. S tem v zvezi je imel kancler Adenauer danes posvetovanja z voditelji parlamentarnih skupin. Jutri zjutraj bodo na seji vlade dokončno priprt/ili izjavo ki jo bo podal von Bren-tano v Bundestagu.
Voditelj socialdemokratske stranke Ollenhauer je sporočil danes, da se je 13. januarja dolgo razgovarjal s sovjetskim poslanikom Smir-novom, ki ga je obvestil, kako misli sovjetska vlada rešiti berlinsko vprašanje. Ol-'enhauer je izjavil tudi, da je obvestil o vsebini tega razgovora von Brentana ter zahodnoberlmskega župana Brandta. Ollenhauer je poslal 26. januarja Smirnovu pismo, v katerem pravi, da se «spie-jemljiva rešitev berlinskega vprašanja lahko doseže samo s pogajanj; med pristojnimi državami*.
Med razgovorom z Ollenha-ueijein jg Smirnov izročil temu neke vrste spomenice v zvezi z berlinskim vprašanjem. Zvedelo se je, da spomenica ponavlja predlog za rešitev, kakršnega je obrazložil Hruščeva. Razgovor med Ollenhauerjem in Smirnovom je trajal dve uri.
- M ,)	—
Zginilo jc Castrovo letalo
MIAMI, 8. — Letalo, ki g* običajno uporablja Fidel Castro za svoja potovanja po Kubi, je izginilo včeraj med Havano in Miamijem. Do sedaj niso mogli še nič ugotoviti, kaj se je z letalom zgodilo. Poslali so ga v Miami v popravilo. Eno uro pred prihodom v Miami je pilot sporočil po radiu, da leti nad ožino, ki loči Kubo od Floride. V letalu sta bila pilot in en potnik.
MOSKVA, 8. — Agencija Tass javlja, da je Hruščev sprejel dane« v Kremlju stalnega predstavnika ZDA v OZN Cabota Logea, ki je v Moskvi gost ameriškega poslanika ABAN, 8. — Jordanski kralj Husein je odpotoval davi z letalom iz Amana v Riad, prestolnico Saudove Arabije, kjer ?» bo sestal s kraljem Saudom.
 ...................................................................................    m	iiiiiimiim	......................................
Protest francoskih zdravnikov proti atomski bombi v Sahari
Verjetno bo poizkus izvršen še ta teden ■ Burgiba poudarja, da želi sporazum glede evakuacije Bizerte, toda že bo potrebno, bo uporabil silo
PARIZ, 8. — V Parizu dom-
nevajo, da je francoska preizkusna baza v Sahari v pripravljenosti, ker se bliža trenutek eksplozije prve francoske atomske bombe. Splošno mnenje je, da bodo poizkus izvršili ta teden in da je datum odvisen od mnenja meteoroloških strokovnjakov.
Zatrjuje se, da bo bomba eksplodirala na vrhu jeklenega stolpa, visokega 90 metrov južno od oaze Reggane. Približno 45 km jugovzhodno od stolpa, in sicer v Hamudi, so se zbrali tehniki. Po zadnjih vesteh, ki so jih dobili v prestolnici, je bomba že postavljena na vrhu stolpa, in znanstveniki pričakujejo znamenje za povzročitev eksplozije. Baje se bo svetloba videla 650 km daleč. Nocoj piše #France Soir», da je stolp postavljen v kraju Tamango.
Nekaj pred eksplozijo bodo tri nadzvočna reakcijska letala «Mystere» odletela iz Ha-mudie in bodo pol ure po eksploziji letela skozi radio-
v prvi vrsti paviljon z izstrel- tva- Veliki svet okrožnega so- 1 aktivni atomski oblak ter iz'
ki ter okroglo platno za kinematografske predstave, ki je najnovejša sovjetska iznajdba
Gronchijev sin Mario, ki se zalima v prvi vrsti za jedrsko fiziko, pa je obiskal moskovsko univerzo ter njen zavod za jedrsko fiziko in elektronsko fiziko. Pokazali so mu tudi neki laboratorij, v katerega po navadi tujci nimaio i dostopa.	1
dišča v Osijeku je ugotovil da so vsi obtoženi krivi in jih je obsodil na kazen strogega zapora. Profesor bogoslovja Ciril Kos je bil obsojen na 7 let, prof. Ivan Ko-pič na 6 let strogega zapora. Ostalih 6 obtožencev je bilo obsojenih na razne kazni od 2 in pol do 6 let zapora.
Predsednik sodišča je izja-
vršila merjenja s posebnimi aparati.
Na občnem zboru zdravnikov in članov zdravstvenega zbora proti atomski nevarnosti, ki se je sestal v Parizu v okrilju «gibanja za mir*, so izglasovali resolucijo proti eksploziji atomske bombe v Sahari. V resoluciji je med drugim rečeno: »Kot zdravniki in kot člani zdravstvenega
zbora in tudi kot odgovorni
državljani imamo za dolžnost poudariti naše nasprotovanje eksploziji prve francoske a-tomske bombe in opozoriti celotno javno mnenje na nevarnost, ki jo povzroča povečanje radioaktivnosti in kopičenje atomskega orožja*. Resolucija dodaja, da bi »prava veličina Francije bila, če bi Francija dala pobudo za atomsko razorožitev, zlasti na prihodnjem sestanku najvišjih*.
Preiskovalni sodnik v Alži-ru je zavrnil zahtevo poslancev Lagaillarda in Kauaha za dovolitev začasne svobode.
Danes pa je bil aretiran tudi ravnatelj lista «L’Echo d’Alger» Alain de Serigny. Odpeljali so ga v zapor. Do sedaj je bil de Serigny pod nadzorstvom v svojem stanovanju.
sednik, je vseboval pozitivne in negativne elemente. Drugih ne moremo sprejeti*. Dalje je Burgiba sporočil, da se prav med to njegovo izja-vo francoski poslanik razgo-varja v uradu državnega tajnika Ladhama v zvezi z Bi-zerto.
De Serigny je bil ravnatelj lista «L'Echo d’Alger» od leta
1940. Bil je velik občudovalec maršala Petaina. Imel je zelo važno vlogo pri uporu 13. maja 1958 in je bil tudi član alžirskega «odbora za javno blaginjo*. 24. januarja je de Serigny takoj stopil na stran vojaških upornikov v Alžiru in je pisal uvodne članke v podporo uporu.
V Tunisu je predsednik Burgiba po tunizijskem radiu izjavil, da bo Tunizija storila vse, kar more, da na miren račin reši spor zaradi Bizerte. ((Francoski odgovor na tunizijsko noto, je izjavil pred-
»Boriti se moramo z miroljubnimi sredstvi, je izjavil predsednik, toda zagotavljam vam,	da bo vprašanje Bizer-
te vsekakor rešeno. Tunizija namerava sprožiti to vprašanje s svojimi zahodnimi prijatelji in jih pripraviti do tega, da sodelujejo pri njegovi rešitvi. Glavna stvar je, da vprašanje Bizerte pride v aktivho fazo. Moja dolžnost' ne bo izpolnjena, dokler bo še samo ped tunizijske zemlje pod tujim gospostvom. Videli bomo, ali bo mogoče doseči naš smoter z miroljubno politiko. Y nasprotnem primeru	bomo uporabili silo in
prepričani smo, da bo ves svet z nami in da bomo pokazali	svetovnemu javnemu
mnenju, kako smo pred uporabljanjem te metode izbrali prijateljsko rešitev vprašanja*.
V svojem govoru je Burfi-ba omenil tudi, da bi v sedanjem mednarodnem položaju bilo nesmiselno povečati težave generala de Gaulla.
Danes je Burgiba sprejel
predsednika alžirske vlade Ferhata Abasr in zunanjega ministra Krima Belkasema.
(
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 4 stopinje nad ničlo ob 13.30, najnižja 4.8 stopinje pod ničlo ob 6.30. Vlage 33 odstotkov. Sunki burje do 47 kilometrov na uro.
Gorisko-bMeški dnevnik
Danes, TOREK, 9. februarja
Polona
Sonce vzide o-b 7.18 in zatone ob 17.21 Dolžina dneva 10.03. Luna vzide ob 14.33 in zatone ob 4.48, Jutri, SREDA, 10 februarja
Dušan
Zborovanje notranje komisije ladjedelnice CRDA v Tržiču
Na zborovanju so bili prisotni tudi mnogi poslanci in predstavniki iz Gorice, Vidma in Trsta - Sprejete resolucije o okrepitvi ladjedelnic in drugih obratov
V kinodvorani, «Azzurro» v Tržiču je bilo javno zborovanje, ki ga je priredila notranja delavska komisije GRDA, na katerem so obravnavali položaj v ladjedelnici in o njeni bodočnosti. Prisotnih je bilo mnogo ljudi in med njimi so bili tudi poslanci Beltrame (KPI). Franco (KFI), Bettoli (PSI), Zan-fagnini (PSI), prof. Zuccali (PSOI), rag. Renzi (PLI), odv. Tamaro (PDI), dr. Gra-tnenuda (PRI), Cecconi (PSI); župan iz Milj Pacco, župan iz Tržiča Cuzzi in župani nekaterih okolišStih vasi. Poleg tega so bili prisotni predstavniki raznih političnih in sindikalnih organizacij ter člani notranje delavske komisije Cipriani, Righi in Varagnolo, ki so predsedovali zborovanju. Zborovanja se nista udeležili Krščanska demokracija in CISL. Uvodno besedo je imel član notranje komisije Cipriani, ki je pozdravil vse prisotne v imenu vodstva delavske komisije tržiške ladjedelnice. Predstavnik UIL Marchesan pa je poudaril, da je v goriškt pokrajini okoli 6.680 brezposelnih in da samo tržiški okolici jih je 3.650. Ti nimajo nobenega upanja, da bi dobili delo v ladjedelnici, kjer jih je že 2.500, ki čakajo delo in so sedaj v tako imenovani dopolnilni blagajni (Cassa d’integrazio-ne). Poudaril je tudi, da je minister Ferrari Aggradi že mnogo časa od tega obljubil, da bodo dali na razpolago obratom IRI 400 milijard lir in da bodo v CRDA zgradili tri ladje, in sicer eno 38.000 tonsko v Trstu dve 22.000-tonski pa v Tržiču. Zaenkrat so te obljube ostale samo na papirju. Odvetnik Zanfagnini
iz Vidma je poudaril, da vprašanje CRDA je tudi vprašanje Vidma, Trsta in Gorice. Izrazil je tudi željo, da bi se kmalu ustanovila avtonomna dežela Furlanija-Giulijska krajina. Nato so govorili poslanec Franco, župan in Tržiča Cuzzi, član FIOM, predstavnik obratov IRI iz Benetk in drugi. Sledila je resolucija, v kateri se poudarja kritični položaj ladjedelnice in da bi bilo treba nuditi razne olajšave malim in srednjim obratom, z namenom, da bi zaposlili nove delovne moči in zmanjšali veliko številno brezposelnih. V teh resoluci-jen so postavljeni tudi predlogi za zvišanje. Končno so bile sprejete še resolucije, v katerih razni predstavniki zastopani na zborovanju predlagajo zvišanje števila zaposlenih oseb v tržiški ladjedelnici na 8.500 oseb, zahtevajo, da se zagotovi delo elektro-mehaničnim delavnicam v Tržiču, ter da je treba rešiti še vsa ostala nujna vprašanja v Tržiču in v ostalih krajih pokrajine. Ob zaključku se je član notranje komisije Cipriani zahvalil vsem prisotnim za njihovo udeležbo na zborovanju.
 «»-------
Juventina premagala S. Giovanni z 2:1
Juventina je v nedeljo na svojem igrišču premagala S. Giovanni iz Trsta z rezultatom 2:1. Domači so takoj pritisnili in prešli v vodstvo že v 5. minuti prvega polčasa. Gol je zabil Petejan, ki je prejel lep Cjakov predložek.
V 12. minuti drugega polčasa je Juventina zabila drugi
niiitiiiiiiiMtiiiiHiHiiniiiHHmiiiiiiiMiiHiiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiitiiii
V nedeljo v Gabrjah
Požar uničil drevje na površini 3.500 kv. m
Domnevajo, da ga je zanetila kakšna^ iskra, ki jo je prinesel veter
V nedeljo popoldne so morali goriški gasilci v Gabrje, ker je v bližnjem gozdu nastal požar. Gasilci so prišli v Gabrje okoli 17.30 in so takoj pričeli z gašenjem. Močna burja, ki je neprenehoma pihala cel dan, jim je zelo otežkočila delo. Mlado drevje, ki je bilo tam zasajeno, je kar izginjalo med plameni. Gasilcem katerim so pomagali tudi orožniki iz Gabrij, je po dobrih dveh urah napornega dela končno uspelo ogenj ukrotiti in pogasiti. Zgorelo je okoli 3500 kvadratnih metrov gozda, ki je last Andreja Grudna in Danila Semoliča.
škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na pol milijona lir, vendar bodo to še ocenili izvedenci. Gasilci menijo, da je ogenj povzročila burja s tem, da je prenesla kakšno iskro iz bližnjih hiš.
5----((»---.
Motociklist se je zaletel v podrto reklamno desko
V nedeljo zvečer je v bližini mirenskega prehoda bur-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. -Tel 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lkr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaSkega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
ja vrgla na tla reklamno desko. Prav tedaj pa se peljal mimo 26-letni Marijo Marušič s Poljan. Motorist je zapreko videl že od daleč, vendar ni utegnil motornega vozila ustaviti. Zaletel se je v desko. Na srečo se je pri padcu samo laže ranil na desnem kolenu. Precej poškodovano je bilo motorno kolo. Na kraj nesreče je prišla cestna policija.
 «»-------
Sunek burje ga je vrgel s kolesa
Ko se je zidar Franc Gabrijelčič iz Ul. Brigata Etna 2° peljal ob 9.45 s kolesom po Svetogorski cesti, ga je na križišču z Ul. Brigata Etna vrgel na tla močan sunek burje. Pri padcu si je zlomil levo nadklaktnico. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bol. nišnico Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v 30 dneh.
Kino v Gorki
i CORSO. 15.00: «Prijetno zivlje-1 nje», A. Ekberg, M. Mastm
jani.
VERDI. 17.00: «Polikuška», F.
Lulli, A. Lualdi.
VITTORIA. 17.00: »Ustavi se covv boy», A. Murphy, T. Moore.
CENTRALE. 17.00: «Sled toma-hawka». H. Sunner in S. Kummings.
MODERNO. 17.00: «Maki so vi. soki».
gol: Bonazza je prišel do žoge, ki je ušla iz vratarjevih rok, in jo poslal v mrežo tik pod prečko. Po tem golu je S. Giovanni pritisnil na vrata Juventine. Domači so se krčevito branili, toda že štiri minute pozneje je Ferluga zabil edini kol za svoje moštvo. Sodil je De Mitri iz Tržiča. Ves čas tekme je pihala močna in mrzla burja.
Pokrajinski kmetijski konzorcij iz Gorice sporoča svojim odjemalcem, da so zasebni trgovci goriške pokrajine pričeli prodajati umetna gnojila, ki jih proglašajo za »PKN Rumianca«. Konzorcij opozarja kmetovalce, da je gnojilo «PKN», sestavljeno iz že znanih sestavin, v goriški pokrajini naprodaj samo pri kmetijskem konzorciju.
Zamrznjen vodnjak na novi cesti v Pevmi
  iiuiii>imiiiii
Pojasnjen zločin v Mažerolah
Pijana vaščana žensko z žico obesila na drevo
Medtem ko je Makorič svojo udeležbo pri dejanju priznal, Cencič, ki je prav tako v zaporu, še vedno taji
Medtem ko Cenčič še vedno zanikuje svojo udeležbo v groznem zločinu, ki se je pripetil na Sv. tri kralje v vasi Mažerole v Benečiji, je njegov prijatelj 45-letni Makorič priznal sodni policiji, da je sodeloval s Cencičem pri zločinu.
Sodne oblasti so Marokiča pripeljale v sobota 6. februarja na kraj dogodka. Pod težo dokazov — izdala jih je tobačnica, ki jo je imela žrtev 49-letna Pierina Cassina in ki je pozneje spet prišla v roke Marokiča — obtoženec ni mogel zanikovati v nedogled svojega sodelovanja.
Povedal je, da sta bila tisti večer skupno s Cenčičem, ki ima 38 let, in s Cassino
v gostilni. Vsi so se ga precej napili, potem pa so ženski predlagali, naj gredo ven, da bi se pozabavili. Odšli so v Cenčičevo hišo, kjer so še pili, od tam pa so šli hodit po njivah. Potem je Cenčič strgal z njenega telesa vso obleko ni jo posilil. Zenska je bila zelo vinjena in brez kakršne koli moči, da bi se upirala napadalcema. Makorič je poslušno ubogal Cenčičeva povelja. Odtrgal je kos žice in jo izročil prijatelju, ki je žensko za roke obesil za bližnjo slivo. Ker je bil tisti večer zelo hadno — bilo je kakšnih 10 stopinj pod ničlo — je neoblečena ženska v jutranjih urah podlegla mrazu.
Potem ko je Makorič s sodnimi policaji obiskal kraj dogodka ter gostilno, v kateri so popivali usodnega dne, je podpisal zapisnik, ki so ga sestavili na kraju samem. Izgovarjal se je s tem, da je bil tisti večer zelo pijan in da je poslušno izvrčeval vse tisto, kar mu je Cenčič nar ročil.  --------«»-----
Trčenje na Korzu
Na Korzu Italija, in sicer v bližini cerkve San Giusto je v nedeljo zvečer prišlo do trčenja med avtobusom podjetja ATA ter tovornim avtomobilom. Da ni bilo hujših posledic, se morajo potniki zahvaliti samo spretnotsi obeh šoferjev.
Sunki burje včeraj na 130 km na uro V Gabrovcu 14 stopinj pod ničlo
Pristanišče popolnoma paralizirano - Gasilci so imeli polne roke dela - Hud mraz in burja tudi na Goriškem in Koprskem
Take burje, kot je te dni,
nismo imeli že precej časa. Začela je razsajati v noči med soboto in nedeljo, toda v nedeljo je postala že nevarna, v noči med nedeljo in ponedeljkom ter sinoči pa so njeni sunki dosegli 130 km na uro. Upoštevati moramo tudi nizko temperaturo, saj so včeraj dopoldne zabeležili v Trstu —5 stopinj, v predmestju —7, v Gabrovcu ■—14, na Pesku —13, pri Banih —12, v Zgoniku —12 stopinj. Kako je «prijetno» pri takem mrazu in s tako burjo, si lahko predstavlja le tisti, ki je to poskusil.
Popoldne se je temperatura nekoliko dvignila, zvečer pa je ponovno padla. V Trebčah so včeraj opoldne v zavetju zabeležili —8 stopinj, na Pesku pa —10 stopinj. Burja je pihala povprečno od 50 do 60 km na uro, njeni sunki pa so sinoči spet dosegli 120 km na uro.
Mestne ulice so bile skoraj prazne, ker je šel na cesto le, kdor je pač moral po nujnih opravkih. Precejšen je bil kljub temu avtomobilski promet, toda Šoferji so morali zelo paziti, ker so sunki burje na nevarnih krajih kar zanašali vozila.	»
Zaradi burje in mraza niso šli včeraj ribiči na morje; zamrlo je skoro tudi vse delo
v pristanišču. Nekatere ladje,
kakor na primer «Stamura», «Rosa Etnea« in «Nino», ki bi borale pristati v našem pristanišču. so se morale zasidrati v zalivu, ker zaradi hude burje niso mogle pristati.
Kot običajno, so imeli gasilci že v nedeljo zaradi burje precej dela, včeraj pa so jih klicali kar 31-krat, da so odstranili table, deske, okenca itd., ki jih je razmajala burja. Imeli so opravka tudi s pokvarjenimi dimniki in z majhnimi požari. Včeraj dopoldne so morali pohiteti na glavno železniško postajo, kjer se je v prostoru za prodajo voznih kart vnel pod zaradi razbeljene pečice. Zgorelo je 26 kvadratnih metrov poda, škoda pa znaša približno 150 tisoč lir.
Zaradi burje je bil včeraj dopoldne prekinjen za 4o minut tudi tramvajski in trolej-busni promet v središču mesta, ker je na električnem o-mrežju nastal kratek stik. Vsi tramvaji, razen št. 6, ter vsi trolejbusi, razen št. 20, so obtičali od 8.20 do 9.02, ko so popravili okvaro.
Svojevrsten prizor je seveda v takem vremenu ob obali, ker valovi pljuskajo na obrežje in čolne, ki so pokriti z ledeno skorjo.
Iz Gradeža poročajo, da je
blokiran skoraj ves promet in
da je vsa obala poledenela
Tudi v Gorici čutijo drugi letošnji mrzli val, čeprav ne tako kot v Trstu, ker nimajo take burje; temperatura pa je skoraj enaka kot v Trstu.
Na Koprskem niso tako občutili prvega vala mraza, zdaj pa je tudi njim prišlo do kosti. Zaradi mraza imajo zdaj precej okvar na vodovodu in vodovodnih napeljavah po hišah, zlasti zaradi tega, ker potrošniki ne pazijo na napelja-
ve, cevi glavnega vodovod*
pa so premalo globoko v zel®
lji-	• ' J
Na nekaterih krajih ob oba-
li piha burja povprečno^
km na uro, njeni sunki pa
včeraj dosegli tudi 80 do j» r km na uro. Zaradi burje m f razburkanega morja je zelo ® t težkočeno delo v koprske pristanišču. Tako ni mogla se odpluti italijanska ladja, ki J® pripeljala sladkor; v zalivu Pa čakata dve ladji na pristanek v pristanišču.
Prvenstvo diletantov druge kategorije
Neodločen
Sovodenjcev Moram
Gostje so zabili odločilni gol tik pred koncem tekme
Takrat so Sovodnje precej dobro igrale, delovala je povezava med obrambo in napadom, akcije so se vrstile ena za drugo in če bi izkoristili samo del prilik, ki so
jih imeli, bi z lahkoto z®*' gali. V 15’, 18’ in 25’ je i®e‘ Marson krasne prilike, a J1"
ni znal izkoristiti. Šele v
42.
minuti je Marson zabil 8°; Tako se je končal prvi P° čas v korist Sovodnjam.
Takoj v začetku drugega P0*' časa so belo-modri prešli napad in že v 5. minuti je A® selmi zgrešil lepo priliko. Na-
V soboto je bil v Prosvetni dvorani v Gorici ples ASK Simon Gregorčič, kateremu so dijaki vzdeli ime «Noč v
vsemirju». Številni pan so do zgodnjih jutranjih ur ob igranju izvrstnega Cosmarove-g a orkestra plesali pod so-
dobnimi okraski:	medplane-
tarno raketo, Saturnosom,
to so domačini napadali in
20. minuti izenačili. Sovodenj' j.
ci so se vrgli spet v napad' jj zadeli dvakrat prečko, prvlC (• z Vižintinom drugič z Deveta-
kom, in končno pet min"1 pred koncem igre prešli sPf v vodstvo z Anselmijem. A so se skoraj že vsi prisotni veselili zmage, so domačini za' radi majhnega nesoglasja obrambi izkoristili ugodno Prl' liko in izenačili.
Sovodnje: Šuligoj; Hmeljak« Devetak; Tomšič, Podgor® « Ferfolja; Plesničar, Vižintin« Anselmi, Petejan, Marson-Moraro:	Bernardis; Dona*
I., Dalmasson; Donda II, ®*” comelli, Pelos; Battistin, B*? nardis I., Vižintin, Meden« Mauro.
— '
Citajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
ozvezdjem Malega voza itd.
iniiiiiimMiiimimiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiimiiiiniiHiiiiHiiiiiiiiimi  	....................................................................................
Vprašanja v občinskem svetu
IZ TRŽAŠKEGA
llmrl je publicist Bruno Černe
lllllllllllimiUIIIIIIIIIIIMHIIIMIIIIIIIIIIHMIlllll
Minister Medici o vzdrževanju
• v•v |
višjih sol
Minister za javno vzgojo Medici je v odgovor na rr.z-na vprašanja izjavil, da je predlagal, da bi vsi stroški za vzdrževanje šol šli na breme prosvetnega ministrstva, in sicer od 1. julija letos dalje. Ce bo ta predlog sprejet, bo vzdrževanje tržaške univerze prešlo v breme prosvetnega ministrstva. Minister Medici je nadalje izjavil, da bo vse nestalno osebje prešlo v državno službo, in sicer z datumom od 1. julija 1957 dalje. Končno je minister Medici dejal, da je že bil predložen zakoniki osnutek za juridično priznanje pedagoške in farmacevtske fakultet*.
Včeraj se je po mestu naglo razširila žalostna vest, da je v prvih jutranjih urah umrl v tržaški bolnišnici zaradi srčne kapi znani tržaški javni delavec in publicist Bruno Černe. Pokojnik se je rodil v Trstu leta 1893 in je študiral najprej na realki v Trstu in nato v Kopru. Ob izbruhu prve svetovne vojne je moral v vojsko, a je kmalu pobegnil v Italijo. Tu so ga internirali na Sicilijo, ker ni hote' na fronto. Bil je namreč orepri-čan pacifist in se ni maral vojskovati proti nikomur.
Ko se je vrnil v Trst, je v svojem mestu nekaj let poučeval, nato se je ukvarjal s trgovino. Njegova osebnost pa je prišla v javnosti bolje do izraza po drugi svetovni vojni, ko je s pokojnim Sporerjem ustanovil glasilo tržaških mdi-pendentistov sTrieste Seran in vneto zagovarjal ustanovitev STO. Bil je nekaj časa upravnik lista »II Corriere di Trie-stes, nato pu urednik ekonomske rubrike pri tem listu
Ze leta 1957 je imel hud srčni napad, a je polagoma okreval; pred dobrim tednom pa so ga morali zaradi ponovnega napada nemudoma odpeljati v bolnišnico, toda vsi napori zdravnikov so bili zaman.
Pokojnik se je dolgo let zanimal zlasti za gospodarska oprašanja našepa mesta, v prvi vrsti pa za tržaško pristanišče ter promet z zaledjem. O gospodarskih zadevah Trsta je napisal nešteto člankov v listu «11 Corriere di Trieste» ter v inozemskih časopisih. Kdor je nabiral podatke ali pripravljal razprave o gospodarskih problemih našega področja, se je obrnil do njega in ni odšel praznih rok.
Z njegovo smrtjo je naše mesto izgubilo svojega vnetega zagovornika in dobrega poznavalca njegovih življenjskih problemov.
Pogreb bo danes ob 14.30 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Hudo prizadeti družini izrekamo izkreno sožalje.
Iz sodnih dvoran
Z ukradenim avtomobilom sta hotela napraviti izlet
Oproščena obtožbe navadnega in namernega bankrota - Nespretnega tatu so takoj zajeli
Dosežen sporazum o delovni pogodbi v Javnih skladiščih
Po vztrajni in odločni borbi prizadetih delavcev je vodstvo Javnih skladišč pristalo na pogajanja, včeraj pa so sindikalne organizacije in ravnateljstvo Javnih skladišč dosegli sporazum o delovni pogodbi za uslužbence tega podjetja.
Ravnateljstvo bo danes predložilo besedilo doseženega sporazuma upravnemu svetu Jav-
Ko je Francesco Boscolo i in nato je šlo vse kot po vrata. Odsotna ni bila dolgo, ■ njh skladišč: sindikalni orga-
 tl ______________  „ J	vso	Ars	T	Tl	T?	Mari-	a rPUPTl PO PF. 1 e Til i7.OSt.flln KO J  :::   1________________s. _	 1	;	_L.„
stopil navsezgodaj	zjutraj olju. To pa le do Ul. R. Man
zadnjega decembra lani na | na, kjer se je Cedaro sam cesto, je presenečeno pogle- ujel v past.
dal naokoli in si nato dobro zdrgnil po očeh. In vendar ni sanjal, kot se mu je zdelo: na cesti namreč m več naše! fiata 1100 iast njegove tete Giorgine Pangos vd. Codrini, pa čeprav ga je zvečer prej dobro zaklenil in ga pustil pred vratmi stanovanja v Ul. Commerciale.
Boscolo si ni dal miru m je pogledal v vse stranske ulice. Nikjer nič, Ze ko je premišljeval kaj bi storil in mislil, kam bi šei prijavit tatvino, je opazil v Ul. R. Manna tetin avto. Bil je ves iz sebe od veselja, a fant se je moral takoj pomiriti in predvsem potuhniti V notranjosti vozila sta bili dve njemu neznani osebi, ki sta nekaj brskali pod volanom, Njemu kot spretnemu šoferju se je takoj zdelo, da sku-ata spraviti avto v pogon s pomočjo žic. Bilo je jasno, da nista imela ključa.
Boscolo se je neznancema približal in ko ju je vprašal, kaj iščeta v vozilu, sta oba stopila iz avta in se spustila v tek. Eden mu je zbežal, drugega pa Boscolo ni hotel izpustiti iz rok In tega je izročil policijskim organom, ki so ga identificirali za 29-let-nega Antonija Cedara iz Ul. urlandini 50.
Cedaro Je takoj tajil, da bi ukradel vozilo. Povedal je, da je dan prej prišel iz riu-mina, kjer je delal in je pu-
Namesto v službo, je moral Cedaro v zapor in včeraj pred sodnike, ki so mu prisodili za tatvino avta 8 mesecev in pol zapora ter 7.000 lir globe.
a presenečenje ni izostalo. B>-0 j nizaciji pa bosta sklicali zbo-
i n * * — v-1 I n t r ItnpTi n a 1 rt m n I	.
s®	vrnila v gostilno, je opa- r0yanje uslužbencev za raz-
zila odprto okno. In vendar pravo jn odobritev doseženega
je pred odhodom pregledala j sp0razuma vse in se je dobro spominja- i _ ,	.	,	,
la, da je biio tisto okno zapr- , Podrobneje bomo poročali to. Ker je zasumila, da je ! k°, bomo izvedeli, kaj je sk e-bil kak tat v njeni odsot- j ®1 upravni svet Javnih skla-nosti, je pogledala v miznico
Pred istimi sodniki se je morala zagovarjati tudi 58-letna Marija De Ke por. Ge-melli s Trga stare mitnice, ki je prišla prav zaradi svojega trgovskega poklica navzkriž, vsaj tako je kazalo po obtožnici sodeč, z zakonom.
Z možem, ki stalno biva v Milanu, je ženska ustanovila trgovsko podjetje s podružnico v Ul. imbriani. Ona je bila tudi edina upravnica. Oktobra 1954. leta pa je tržaško sodisče dekretiralc stečaj podjetja in kot po nav.adi, se je tudi tokrat zmešala finančna policija, ki je vtaknila nos v vse knjige.
Finančni organi so jo predvsem obtoževali, da m imela v redu knjigovodstva in da je sploh nepravilno vodila podjetje. Nadalje, kar je bilo še najhuje, so jo obtožili, da je prodala neznancem police za 3.000.000 lir pletenin, ki naj bi jih zastavila. Posledica je bila, da se je ženska znašla pred sodniki pod obtožbo navadnega in namernega bankrota.
Prva obtožba je odpadla še pred razpravo zaradi amnestije. Sedaj pa so jo morali sodniki oprostiti tudi druge,
stil svoj kovček z zidarskim | resnejše obtožbe namernega
V petek kongres mizarjev in zidarjev
V petek bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares pokrajinski kongres sindikata mizarjev in zidarjev. Na dnevnem redu so poročilo izvršnega od-bora o sedanjem delu, 8isku-sija ter izvolitev novega izvršnega odbora.
orodjem v nekem baru. Nato se je šel potepat po mestu,	a	najraje	se	je	držal v
okolici železniške postaje, kjer je upal, da bo našel kakega znanca.	Hodil	je dve
uri	in	pol in	ko	je	bil sko-
raj naveličan, je začel pogovor z nekim neznancem. Novo poznanstvo sta oba zalila	z	vinom	in	končno ga
je neznanec prvabil na kratek izlet. «Z avtom veš», mu je dejal in mu naročil naj mu sledi.
Cedaro pa ni znal povedati kdo je prvi stopil v avto in kako sta ga pripeljala iz Ul. Commerciale v Ul. R. Manna. Dejstvo je, da tat ni
bankrota s formulo, da ni izvršila dejanja.
Preds. — Corsi, tož. — Vi-salli, zapisn — Urbani.
Sredi maja 1958. leta se j'e Emilija Griso por. Candusio iz Milj precej dolgo, asila v svoji gostilni aiAlla Paee». V notrajnosti je imela samo e-nega odjemalca in ko ga je postregla ga je naprosila, če bi lahko zauustil gostilno. «He zamerite veste«, ga je prijazno in skoraj nerodno nagovorila,* a bi zelo rada šla nekaj nakupit Sedaj je prilika. ker ni gostov*.
Samotni odjemalec je privolil in je odšel Tik za njo
prodajalne mize in spoznala, da ji je zmanjkalo poleg 3.00j lir tudi 2.200 dinarjev.
Zenska ni obupala. Takoj je stopila do policije, kjer je zadevo prijavila in obenem izrazila mnenje, da jo je okradel samotni gost. Tega je tako dobro opisala, da so ga kmalu zatem zajeli. Bil je toliko neumen, da je ostal tam v bližini in čeprav je spočetka tajil tatvino, so ga izdali dinarji, ki jih je imel se ve žepu. Lire pa je skoraj vse zapravil. Imel jih je samo še 760.
Danes kongres pekovskih delavcev
Na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares, bo danes kongres pokrajinskega sindikata pekovskih delavcev, kateremu bo
Dr. Dekleva za asfaltiranje ceste med Padričani in Gropado
Vprašanje napeljave vode skupini hiš na Kolonkovcu
Tov. Jože Dekleva je izročil pristojnemu odborniku naslednje pismeno vprašanje: Cesta med Padričami in Gropado je v zelo slabem stanju. Zasipanje cestišča z gramozom ne zadostuje, nasprotno, gramoz je celo hudo nevaren za vespiste. Zaradi tega zahtevajo Gropaj-ci, naj se cesta čimprej asfaltira. Gropajci pa se tudi pritožujejo, -da so ostale vaške poti slabo vzdrževane. Zlasti je pomanjkljivo vzdrževanje ceste, ki pelje do obmejnega bloka. Občina tudi nič ne skrbi za čistočo v vasi.
Končno bi Gropajci in Ba-zovci radi vedeli, kdaj se bo rešilo vprašanje telefona.
Svetovalec Senigaglia je med vprašanji omenil skupino prebivalcev na Kolonkovcu ki so na lastnem zemljišču zgradili male stanovanjske hiše in prosili Acegat, da bi jim napeljai
-risostvoval vsedržavni tajnik 1 va!^e, v°do- Acegat je izraču-
te stroke. Po poročilu sedanjega izvršnega odbora o sindikalnem delovanju v preteklem letu ter perspektivah za letošnje leto, bo sledila disku-
Tatu, ki so ga identificira-j sjja 0 resolucijah in nato bodo li za 53-letnega Angela Ur- izvolili nov izvršni odbor ter
banaza iz Ul. Battisti, so spravili v zapor in januarja lani so mu sodniki kazenskega sodišča prisodili za tatvino le 3 mesece zapora in 3 000 lir globe.
Mila kazen je posebno razburila pravdništvo, ki je vložilo priziv. Včeraj so razpravljali o tem in Urbanaz je z žalostjo spoznal, da se je zmaga nasmejala njegovemu «nasprotniku». Prizivni sodniki so namreč sprejeli tožilčevo tezo in so Urbanazu zvišali kazen na leto dni zapora in na 8.000 lir globe.
Preds. — Nardi, tož — Maver, zapisn — Vascon.
-- (()) —
Z lambreto v dekle
Z avtom HK so včeraj ob 18. uri pripeljali v splošno bolnišnico 16 let staro baristko A-driano Marzari s Furlanske ceste 507, ki jo je na Borznem trgu podrl na tla z lainbreto 23 let stari Sergio Sigur iz Ul. Ghega 1. Marzarijeva pa se je bolj prestrašila kot drugo, kajti v bolnišnici so ji nudili le- prvo pomoč, potem pa so jo s prognozo oklevanja v treh dneh odposlali domov.
delegate za drugi pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL in vsedržavni kongres svoje stroke.
nal, da bo znašal strošek po' drugi milijon lir, pri čemer bi morali hišni lastniki prispevati 800.000 lir, to je povprečno po 88.000 lir vsak. Ker gre večinoma za delavce, ki ne zmorejo takšne vsote, je svetovalec vprašal župana, ali ne bi lahko interveniral pri Acegatu, da bi prevzel ves strošek nase. Odbornik Visintin je odgo-
uumniimiiimi in imuni j lunin imun Minimumi niiiiiiii n iHiiiinii ni iiini h m in n ni ii Milini
Neznanci so odnesli iz mlekarne 575.000 lir
Lastnica lokala je hranila denar v predalu . Okradli so stanovanje
imel	ključa, s katerim bi i je	odšla ženska	a	še prej
lahko	odprl viata. Toda to ! je	pregledala, če	,je	vse zapr-
ga ni	skrbelo. Razbil je okno« to	in končno je	še	zaklenila
BHKSBEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
V noči od sobote na nedeljo sp neznani vlomilci vdrli v mlekarno 52 let stare Brune Stefilongo Por. Mervich v Drevoredu Čampi Elisi 5. Vlomilci so razbili rolo in vdrli v mlekarno, potem pa so iz nekega predala odnesli skupaj 575.000 lir: 455.000 v gotovini in 120.000 v čekih.
Stefilongova, ki stanuje v i-sti hiši nad mlekarno, je ob 5. uri zjutraj hotela odpreti svoj lokal, vendar je takoj u-gotovila, da so ga ponoči obiskali tatovi, ki so odnesli ves denar, ki ga je ženska že nekaj dni puščala v predalu v mlekarni. Takoj je telefonirala na policijski komisariat v Ul. Universita ter prijavila tatvino. Agenti letečega od-
da izsledijo drzne vlomilce.
Predvčerajšnjim je 48 let stari Bruno Antonaz od S.M.M. Zgornje št. 725 prijavil policijskemu komisariatu pri Sv. Soboti, da so neznanci s ponarejenim ključem vdrli v njegovo stanovanje ter iz njega odnesli razne predmete v skupni vrednosti 25.090 lir.
Vlom je prijavil tudi 41 let stari Francesco di Pinto od S.M.M. Sp. št. 318. Neznani vlomilci so razbili šipo na vhodnih vratih ter si s tem odprli pot v stanovanje, iz katerega so odnesli dva zastav-ljalna listka v vrednosti 100 tisoč lir, 1500 dinarjev tet 150 tisoč lir gotovine.
Policija je v oh?h primerih
delka kvesture so takoj prišli uvedla preiskavo, da izsledi na mesto ter uvedli preiskavo, I neznane vlomilce
voril, da je to nemogoče, V'L kakor pa da je Acegat Pr'pr^M ljen na razgovore r. last® teh hišic.	n
Isti svetovalec pa je J** vprašal, ikaj je z načrtom A gata za zgraditev posebnih » prav, ki bi onemogočile snir' žrtve pri uporabi plina. ^et je to vprašanje zelo važn® bomo k njemu še povrnili« ^ Svetovalec Puppi je P° se občino, naj posreduje, čimprej zgradijo novi Pr0SV}, za poslopje ustanove za meniško varstvo, in sicer ( zato, da se prepreči zah^te Videmčanov, da se ta u?tauji va preseli v Videm. PodžuP
Cumbat, ki je vodil sejo« ,a. dejal, da je zahteva Vide® nov sploh nesmiselna ter .L bila in ostane omenjena nova v Trstu.	s.
Prof. Tagliaferro je vP.rl,(
ust«' «1
občinsko upravo, ali ne bi ®£
de
ralno in gmotno podprla Pobt?ai,
za ustanovitev združenja da's() cev krvi tudi v Trstu, ker0a-dajalci krvi pokazali veliko žrtvovalnost in je potreba V krvi vedno večja zlasti Pr'Jrvi nih operacijah. Dajalcem “f je namreč treba preskrbeti . datek k hrani. Podžupan je
govoril, da bo občina po
svo-
jih možnostih podrpla tot,(Ji budo. listi svetovalec je rU povedal, da čaka v glavni.K^ nišnici 23 žensk in 15 mos« da jih premestijo v bolni-® ^ za kronične bolnike, kjer ' na razpolago 49 praznih j a stelj, medtem ko je bolni®
ft 9 11 O O o Vi «) C 1 im m - m n evl rPC
natlačena. Stvar je namrec^j,
ba pripisati počasnemu vanju birokracije
—■ ■«»-
Jugoslovanski mornar
rešil žensko gotove s111
rti
V nedeljo nekaj minut
opoldnevom se je hotela o ženska vreči v morje s Pc’ ep la pri Sacchetti. Njen ja
je opazil 28 let stari .iu8^ t
vanski mornar Ivo MarUS'-jt
mili,. ..Ol.vrt...______________________ V
jahte «Siaquem», ki Je u.f
--------------   i	..	CocCi'
privezana ob pomol v Sa®1
K
ti. Skočil je na kopno jn rala jel žensko, ki se je uP1 r ter se hotela vreči v ®° ‘j« }0 ■
obdržal in odnesel na,
Toda uspelo mu je, da J£ av obdržal in odnesel na atfr jahte. Nekdo je obvestil _A$li
či križ in po žensko so Pjpc
z rešilnim avtom ter jo ljali v bolnišnico. Tu so
»JM»» V unuiioiucu. x ci	\atO	!
dentificirali za 53 let sl \t Giulio Penso por. Sibilat°.r|« Ul. S. Giustina 20. Zaradi }1) nutne duševne zmedenosti j.
jo sprejeli s prognozo dnevnega okrevanja na op valni oddelek,
Prešernova proslava 7. t. m. v tržaškem Avditoriju
Sodobnost Franceta Prešerna
■c
p;
rece&,iiZre-dne“u mrazu ie
dhitelo stevil° občinstva E Pretekl° n^eljo na Avrib • proslav°. ki K ie » nm« ? Priredila Sloven-
P2 Lr E na zveza' Tai":k il Cm,]',, Svab je otvo-
»‘anovljen? tnal?r ie novo' i <L p tamburaslci zbor
»dstvom**	atovel’ P°d
^tvomt° Ignaca Qtepza_
P0 jeJ* genski narodni ^rko ska-	Triglava# in
lenu Prp-68, Nato j® ° P°-Ogovoril sernove proslave
RS srdnik spz
°r- Andrej Budal
l^hbru^ 111 \et> °Mar f“nja nn- rla 1849 umrl v
P franc..slove™ki pe-iist let 6Seren’ in šest-
rovni'votuar Se po dTU^
Prebl vsak° leto vr-b ie jn™eprosl<™e- Ce-
je	t>rosiave.	Če-
PB» sedemT- Stritar že leta H smrt; a3St *et P° P.esni-hdelu p la.sno in temeljito I ve««— esernono veličino,
L Vendar ‘Zf Reti..., b‘b
\utrd'la in si jg njeg-
fSetletja ' blla Potrebna še F00 utrdiZ Se ie PTešernova
-m uf»7„	-1
S* l»tUke * P?‘ med na>
množice.
Prva in druga svetovna vojna sta veliko pripomogli, da so avremena Kranjcem se zjasnila» (Son. ven. 2), kakor je pesnik napovedal v svojem preroškem gledanju v prihodnost. Pa ne samo Kranjcem, vremena so se sjasnila tudi Štajercem, Primorcem in drugim prebivalcem slovenskega ozemlja. Prav lani in letos se tudi odnošaji med velikimi narodi naglo in stalno boljšajo, kakor bi se zmeraj lepše uresničevale pleme nite in človekoljubne napovedi iz Prešernove Zdravljice, kakor bi se zares bližal dan, ko eprepir iz sveta bo pregnana in ko «rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaku.
Vsaka taka Prešernova proslava nas še bolj približa Prešernu in njegovemu delu. Kako naj se bližamo temu našemu največjemu rojaku in njegovemu nesmrtnemu delu? Sodil bi, da bo najbolj prava pot tista, ki nam jo je priporočil največji pesnik naše moderne Oton Zupančič, ko je v Besedi o Prešernu 7. marca 1926 ob podobni priliki, kakor je naša -današnja, to pot takole nakazal: «Jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filizofskih ovinkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostom, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice.»
Tega — lepote in resnice — je v Prešernovih Poezijah, ki niso debela in obširna knjiga, toliko, da človek zlepa ne izčrpa vseh njenih zakladov, tudi če se zmeraj znova in pogosto vrača k njej. Naša književnost je stara nekaj stoletij, Prešernove Poezije pa sto štirinajst let. Glede njihove vrednosti ugotavlja Zupančič: »To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki so
“raški zbor PD Prosek-Kontovei
zbor PD «Lipa» iz Bazovice
tr°ci Pd dvan Cankaro od Sv. Jakoba
evski zbor PD «A. Sirk» iz Križa
Livio Bogateč
spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti kot enakovredno poleg Prešernove.# Tako sodi Zupančič.
Danes tisti, ki spoznavajo ves pomen Prešernovega dela, niso tako redki kakor v dneh, ko je Prešeren še živel. Za to, da jih je vedno več, gre velika zasluga tudi Prešernovim proslavam. Naj se današnje slavje uvrsti med tista, ki so in bodo še pripomogla, da se bo med nami število vnetih Prešernovih častilcev od leta do leta množilo.
Slava Prešernul
Po govoru dr. Andreja Budala je pevski zbor p.d. »Lipan iz Bazovice pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca zapel Hajdrihovo «Luna sije« in Juvančevo »Slovensko zemljo«, otroci šentjakobskega p. d. «Ivan Cankar# pa so v zboru recitirali 2upančičeve »Zvonove«, «Zabe», «Vrabce in strašilo« ter «Slovo». (Recitacije je naštudirala z otroki Lelija Sancinova). Za njimi je pevski zbor p. d. «Albert Sirk« iz Križa pod vodstvom tov. Albina Verginele zapel Sivi-čevo «Soldaško» in Bučarjevo «Tam, kjer pisana so polja«, pevski zbor p. d. «Lonjer-Ka-tinara« pod vodstvom toV. Justa Lavrenčiča pa Vodopivče-
vo «0 večerni uri« in hrvaško narodno «Tri devojke«.
Splet srbskih kol nam je zaplesal folklorni ansambel p. d, «Rado Pregare« iz Rojana-Skorklje, nato pa je pevski zbor p. d. «Slovenec» iz Boršta pod vodstvom tov. Svetka Grgiča zapel Venturinije-vo »Pohojeno travco« inVrab-čevo «Polževo snubitev«. Gojenka dramske šole Nora Jankovič . nam je lepo recitirala Prešernovo «Hčere svet«, nakar je pevski zbor P- d. ((Slovan« iz Padrič, pod vodstvom tov. Svetka Grgiča, zapel Ven-turinijevo uKam?« in Pregljevo «Vinsko», ljudski pevski zbor od Sv. M.M. Zgornje, pod vodstvom tov. Celestina Vecchieta, pa je zapel Ferjančičevo ((Zvončku« in Krni-čevo «Krešimir I.».
Mladinski pevski zbor p. d. «Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi Erminij Ambro-set, nam je zapel Simonitijevi «Pesem o Prešernu« in »Miško«, pevski zbor p. d. »Vodnik« iz Doline pa nam je pod vodstvom tov. Ignaca Ote zapel Srebotnjakovo »Kolono« in Delakovo ((Zimsko vožnjo«.
Gojenec dramske šole Livij Bogateč je zelo prepričljivo recitiral Prešernovo «Ukaži». Za zaključek so združeni pevski zbori pod vodstvom tov. Svetka Grgiča zelo lepo in učinkovito zapeli Aljaževo «Na dan«. Nad izvajanjem združenih pevskih zborov je bilo občinstvo tako navdušeno, da so morali pesem ponoviti.
■A	'/V	C;	,	•	S-
Nora Jankovič
pevski zbor PD Lonjer-Kaiuiara
Folklorna skupina PD »Rade Pregare« iz Rojana-Skorkije
Pevski zbor PD »Slovan« iz Padrič
Z Avstrijci Nemci zares nimajo sreie...
«Intelektualni pritlikavec» Herr Prof. W. Schlamm
MacCarthyjev sodelavec je prišel v Zahodno Nemčijo ščuvat ljudi proti pomirjenju in zdi se, da je našel dovolj pristašev
BONN, februarja — Nemci zares nimajo sreče s svojimi brati iz Avstrije. Prvič jim je Avstrija podarila Adolfa Hitlerja, ki je Nemčijo in pol sveta spravil v katastrofo, tokrat pa jim je Avstrija posredovala Williama Schlamma, ki je le po rodu Avstrijec, kajti zrastel je v Ameriki.
Zahodnonemška kariera prof. Schlamma, ki ga je neki študent pred kratkim na javnem predavanju na koelnskem vseučilišču označil kot ((intelektualnega pritlikavca«, se je začela pravzaprav lanskega poletja, ko je izšla njegova knjiga »Meje čudeža«, ki jo je Schlamm napisal po dveh letih proučevanja zahodnonem-ških razmer. Prof. Schlamm je bil zelo radoveden, če so uspehi ((nemškega čudeža« že sposobni za ofenzivno nem-ško-ameriško zvezo proti — komunizmu, pri čemer naj bi se sovjetska meja in meje
sovjetske interesne sfere sploh vrnile v okvire iz leta 1919. Mož niti ne zahteva veliko, kajti mogli bi pričakovati, da bi takoj zahteval »Ausradie-rung« vsega socialističnega sveta in predvsem Sovjetske zveze, kar bi bilo v duhu njegovega sorojaka žalostnega spomina, Adolfa Hitlerja. Toda Herr ali bolje Mr. Schlamm je ugotovil, da so Nemci nekoliko zadremali in da pozabljajo ng svoje ((tradicionalno evropsko poslanstvo«, kar vsekakor ne velja, kar vsekakor ni dobro. Po strategiji Mr. Schlamma bi Zahodna Nemčija že morala prevzeti vlogo udarne pesti v Evropi, kar bi bila tudi edina pot, da se vrne k svoji stari slavi in da ponovno uveljavi svojega še dokaj oskubljenega — nemškega orla.
Sredi lanskoletnega vročega poletja je knjiga s klicem «Nemčija. prebudi se!« doseg-
  ...........
Fellini bi tudi v Milanu našel dovolj «snovi»
Dekleta iz «boljših družim po stotisoč lir za «usluffo»
Policija je odkrila mrežo, v kateri je bilo vpletenih kakih 50 deklet Do včeraj je bilo aretiranih pet oseb, ki so mrežo organizirale
Ko so pred dnevi v Rimu prvič predvajali Fellinijev film »Dolce vita« (Lahkotno življenje), je bilo rimsko občinstvo «užaljeno». Zgražalo se je nad tem, da more nekdo prikazati «zasebno življenje« rimske »smetane« v taki luči. Resnici na ljubo je treba priznati, da so Rimljani mogli biti užaljeni, ko je Fellini prikazal javnosti vso gnilobo te »smetane«. Ko pa so isti film prikazali v Milanu, ga je občinstvo sprejelo z navdušenjem, le nekaj gledalcev je ogorčeno žvižgalo, kajti Fellinijeva predrznost da je šla čez mejo. Severnjak— posebno Lombardijec — se smatra za nekaj povsem drugega od svojega rimskega ali katerega koli brata z južnejših predelov dežele. Milančan pa je sploh simbol delavnosti, podjetnosti in resnosti. Ker je v Milanu le veliko «uspele» buržoazije in poslovnih ljudi in razmeroma malo aristokracije, je Milan v glavnem užival nad pokvarjenostjo rimske aristokracije, kakršno je prikazal v svojem filmu Fellini, in se smejal karikiranju meščanskih »skorojevičev«, v katerih nemoralnost Fellini tako krepko šiba. Zdi se pa, da se Milan nima kaj smejati Rimu, kajti tudi v Milanu je ((marsikaj gnilega«.
Tega ni odkril, pač pa le ponovno potrdil najnovejši primer, ki je prišel na dan pretekle dni. Q dekletih, ki so znane po vzdevku «Call Girls«, torej o dekletih, ki prihite na zaželen «sestanek» na poziv po telefonu, je milanska kronika že govorila. Bilo je to v prvem letu po upeljavitvi za-
Studiu	ut
Torek, 9. februarja 1900
Radio Trst A
7.00 Jutranja glasba in ko-looar! 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 «Zena in dom, obzornik zanimivosti za naše gospodinje«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Dino Olivieri;
13.30 Glasba pa željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 «Pomen humusa in živih bitij v zemlji«; 18.10 Šostakovič:	Simfonija št. 10 v e-molu; 19.00 Stanko Gogola: »Zgled staršev« in »Vzgojna posvetovalnica« 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Glasbeni album; 21.00 «E-lissa, maščevalka iz rodu Fe-nicanov«; 21.30 Richard Strauss: Kavalir z rožo, opera v treh dejanjih — tretje dejanje — dunajski filharmonični orkester in zbor dunaske državne Opere vodi Erich Kleiber, nato Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč.
Trst
12.10 Tretja stran; 14.15 Glasba na ploščah; 15.15 Stendhal v Trstu; 15.30 Popevke brez besed (primorskih in furlanskih avtorjev).
Koper
Poročila v slovenščini: 7.30,
13.30, 15.00.
Poročila v italijanščini; 6.30,
12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
11.00 Otroška oddaja; 11.30
Rahmaninov: Rapsodija na Pa-ganinijevo temo op. 43; 12.00, 12.50 Glasba po željah; 13.50 Odlomki iz oper; 14.50 Glasbena medigra; 15.20 Narodne pesmi in plesi i» raznih krajev Jugoslavije; 16.00 Melodije
za vse; 16.45 Glasba iz filmov;
17.30 Beethoven koncert štev. 2 op. 19 za klavir in orkester; (pri klavirju VVilhelm Back-haus); 19.00 Pojo Lis Caribes; 22.15 Igra Lavvson Haggart Jazz band; 22.35 Glahba za lahko noč.
Nacionalni program
11.00 Radijska šola; 11.35 Brahms: Rapsodija op. 79, štev.
1 (pri klavirju Arthur Rubin-stein); R. Strauss: Sonata op. 18 za violino in klavir; 12.10 Pojo; Marino Barreto jr., Lu-ciano Bonfiglioli, Sergio Fran-chi, Gino Latilla in Flo San-don’s; 12.25 Glasbeni album: 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Nemčija v atomski dobi; 17.20 Tečaj angšeškega jezika; 20.00 Pomorske pesmi; 21.00 Vinven-zo Cicerone: »Suhe veje« — komedija v treh dejanjih; 23.45 Popevke dneva.
II. program
15.15 Koncert v miniaturi, sopranistke Jole Colizza poje a-rije iz Mozartove *Figarove svatke« In Paisiellovega »Seviljskega brivca«; 15.40 Mednarodne novosti in uspehi; 16.00 Magične roke; 16.20 Fantazija motivov; 18.35 Plešite z nami;
20.30 »Salvadanaio«; 21.45 Mala galerija; 22.00 Turnir italijanskih jazzovskih ansamblov.
III. program
17.00 Bach: Arija v tridesetih variacijah; 18.45 Jean Philippe Rameau; 20.00 Večerni koncert — Torelli: Concerto grosso, o-pus 8; Haydn: Simfonija št. 96
v D-duru »Čudež«; Martinu: Koncert za godalni kvartet in orkester; 22.00 Povojna italijanska glasba.
Slovenija
8.05 Znane melodije v priredbah za klavir; 8.35 Popevke na tekočem traku; 9.25 Z našimi pevci v raznih operah; 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Trideset minut pri srbskih skladateljih; 11.30 Majhni zabavni ansambli; 12.00 Alpski zvoki; 12.25 Domače pesmi iz zamejstva; 12.45 Poje moški zbor «Zarja» Svoboda Center iz Trbovelj; 13.30 F. W. Rust: Sanjska dežela, igra mariborski instrumentalni ansambel; 13.50 Valčki in polke Johanna Straussa; 14.35 Maii ansambli igrajo po domače; 15.40 Vladimir Bartol; Kulturne fantazije v Egiptu; 17.20 A. Dvorak: Koncert za violončelo in orkester; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 20.00 Ruske narodne pesmi poje zbor Donskih Kozakov; 20.30 Radijska igra — Andrč D. Fernez: Dvojnik; 21.30 Dane Škerlj: Drugi concertino za klavir in orkester; 21.45 Melodije iz filmov poje Pat Boo-ne; 22.15 Slavna dela komorno-glasbene literature; 23.10 Popevke, ki so osvojile svet; 23.40 Moderna plesna glasba.
Ital. televizija
13.30 TV šola; 17.00 Otroška oddaja; 19.05 Simfonični koncert, dirigira Jose Rodriguez Faurč; Schumann: Simfonija št. 4, opus 120! 19.35 Dogodivščine z umetninami; 21.00 Kriminalka «Hazardna igra«; 22.15 Cinelan-dia.
kona senatorke Merlin, s katerim so bile javne hiše ukinjene. Pozneje pa je stvar zamrla, dokler ni pred dnevi bruhnil na dan škandal z dekleti «po sto tisoč lir za enkratno uslugo«.
Giacinto Parigi je v Milanu, posebno v poslovnih krogih, znana oseba. Je prokurator družbe ROL OIL, ki spada v trust Edison. Ze pred dolgimi meseci so ga pogosto videvali v družbi mladoletnega dekleta in policija mu je začela slediti, ker je vedela, da med priletnim plešastim možakarjem in mladim dekletom ne more biti neke sorodniške zveze. Poleg tega pa je bilo njuno obnašanje dokaj čudno. Pogosto pa so namesto mladega dekleta videvali v njegovi družbi tudi druga lepa in prav tako mlada dekleta iz nekaterih milanskih ((boljših družin«. Ko so priletnemu poslovnemu človeku začeli slediti, so ugotovili, da se z omenjenim mladim dekletom sestajata vsak dan najprej v majhnem stanovanju v Ulici Francesco delTOngaro, nato pa v enem stanovanju v Ulici Grossich. Pri tem so tudi opazili, da sta ob takih priložnostih sprejemala znane poslovne ljudi, toda kmalu potem ko je «povabljenec» vstopil, se je priletni mož_ diskretno umaknil.
Zdi se, da je stari Giacinto Parigi zaslutil, da so mu za petami. Njegovi vsakodnevni sestanki z mladim dekle-tem so se zato prenehali in dekle se je vrnilo domov. Toda policija je imela že dovolj podatkov, da ji ta prekinitev ni mogla prekiniti razvozlavanja štrene.
In pred dnevi je prišlo do prviTi aretacij. Prvi je zletel v zapor Giacinto Parigi, sledile so mu še štiri ženske, in sicer Emma Porta Beltramini, Tina Bonavigo, Begnamina Andronio in Teresa Grassetti Ponzinibio, ki so omogočale sestanke«, zbirale dekleta in vršile kakršnokoli vlogo v spletanju velike mreže med večjim številom «Call-Girls» in petičnimi ljudmi, ki so bili pripravljeni «ljubezen» drago plačati. Ko je policija vdrla v stanovanje Giacinta Parigija, je našla pri njem pismo mlademu dekletu, v katerem — seveda v prikritih besedah — razlaga potrebo po prekinitvi odnosov, hkrati pa pri družbi ROL OIL, telefonski seznam, kjer so zabeležene telefonske številke neobstoječih podjetij, kot na primer Emme Chemical, ki dejansko ustreza telefonski številki aretirane Emme Porta Beltramini, Thee Oil, ki ustreza telef. številki Tereze Grassetti itd. Ko je policija odkrila ta ključ, je bilo lahko račleniti nadaljnjo mrežo, ki je vodila v sobe kakih petdesetih deklet.
Imena vseh teh deklet so policiji že znana in skoraj vsa dekleta so že bila «na obisku«, seveda tokrat drugačnem, kot so si ga zamišljale, — na policiji. Dekleta so bila razvrščena na več «kast», pač po socialnem položaju in finančnih zmožnostih »klientov«. Med temi imeni so najbolj znane na pr. Nicky, Ester, Margot, Vella, Fiorella,, Anita itd.
Tina Bonavigo, ki smo jo med organizatorkami mreže, že omenili, je bila že pred sodiščem zaradi pospeševanja prostitucije. V organizaciji Giacinta Parigija je imela vlo-
go posredovanja deklet za «nižje socialne plasti«. Teresa Grassetti Ponzinibio je imela v svojem seznamu deklet le «mlade služkinje«, gospa Emma Porta Beltramini pa je i-mela v svojem seznamu le ((najboljša dekleta« in zato tudi najbolj draga. Med temi dekleti, ki izhajajo predvsem iz «boljših družin« je tudi neka tujka, katere «tarifa» je znašala 200.000 lir, vtem ko se je povprečna «tarifa» iz iste kategorije vrtela »koli 100 ali nad sto tisoč lir za «posame^>, no uslugo«.	,	■
«Ester», ki je za kedaj zhg-na le pod tem imenom in ki izhaja iz «boljše» milanske družine, je na zasliševanju izjavila takole:	»Pogosto	smo
jaz in še tri ali štiri druga dekleta odhajale na kako majhno zabavo na podeželje in se vračale, seveda, z avtomobilom. Vse skupaj smo vsakokrat prinesle s sabo pol milijona lir.«
Ko so te dni morala ta dekleta na «obisk» na policijo, so se takoj pokazala, kaj so. Ena izmed teh deklet, «Nicky», ki je po rodu iz Južne Italije je stara 22 let. V treh letih je »zaslužila« toliko denarja, da si je v Milanu kupila slaščičarno v vrednosti kakih 30 milijonov lir. Toda sama v njej ne dela. Njeno slaščičarno vodita njeni dve sestri in svak, ona pa je raje nadaljevala s svojim «poklicem», ki ji več nese. »Vella« pa se je pripeljala na policijski komisariat v krasnem avtomobilu «BMW Touring Šport«, katerega cena znaša prihližno 7 mi-
lijonov in pol lir. Ni sicer re čeno, da je razkošno vozilo vprav njeno, kajti z njo je prišel eleganten gospod, toda s takim vozilom se je «pred' stavila«. Ne bomo navajali o-stalih ((karakteristik« teh deklet iz milanskih «boljših družin«. Po večini so to študentke in vsaka izmed njih ima svojo «lepo preteklost«, tako da menijo, da bi za vsako mogli reči, da je ((italijanska RO' semarie«, torej dekle, ki je pO' stalo za Zahodno Nemčijo simbol' pqkVarjeno»ti in razkošja i9> Kknali simbol razvratnosti nemških visokih poslovnih krogov.
Zadeva postane še bolj zapletena, hkrati pa tudi značilna, ko prikažemo še »samozavest« žensk, ki so vso to nečedno dejavnost pod vodstvom že omenjenega priletnega Parigija organizirale. Ko so se policijski agenti 30. januarja —predstavili gospe Emini Porta Beltramini, je ta nekega policijskega agenta o-zmerjala, naj ji s cigaretnim pepelom ne smeti stanovanja. Zavedala se je svoje moči, kajti «njena dekleta, da imajo visoka poznanstva«. Zenska je sicer svoj ton takoj ublažila, ko so ji pokazali ,tudi zaporni nalog, toda kaže, da so se z njenimi dekleti sestajali zelo, zelo vplivni ljudje iz milanskih poslovnih krogov, zaradi česar se zdi da ni le rimska družba, kakršno jo je prikazal Fellini v svojem filmu, pokvarjena, pač pa da je tudi v sicer tako delavnem in resnem Milanu «veliko gnilega«.
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) — Uspešno delo v dopoldanskih urah, popoldne pa obisk, ki vas ne bo preveč razveselil. Zdravje srednje.
BIK (21. 4. do 20. 5.) — Ne razburjajte se preveč, ker boste s tem koristili le tistim, ki so vam sovražno razpoloženi. Uspeha ne boste doživeli.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Veliko boste načrtovali, bolj malo pa načrte izpeljali.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Ne napeljajte svojih sil in odklanjajte vsako napornejše delo, da se ne bi pozneje kesali.
LEV (od 23. 7.^1o 22. 8.) — Srečali se boste z ljudmi, ki bi vam znali utreti pot v poslovne kroge, kamor že dolgo zaman težite.
DEVICA (od 23. 8. do .22. 9.) — V jutranjih urah se boste čutili 'ako slabo, da boste
spremenili n>črte.
TEHTNICA (od 23. 9; do 23. 10.) — Ne postavljajte se proti načrtom tistih, ki se na zadevo bolje spoznajo kot se vi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne lasedajte spletkam, ki se kažejo le na videz umestne,
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dobro razumevanje z o-sebo, ki jo imate radi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Vsestransko zadoščenje pri delu. K temu bo pripomogla vaša delovna sposobnost, to !a tudi naključje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Ne ž dite ljudi, ki jih nizko oeni*'.
RIBI tod 20. 2. do 20. 3.) — Spravili boste v nevarnost svoj prestiž in utrpeli večjo škodo, če boste težili za prevelikim uspehom.
IS
— Glejte, da med mojim dopustom ne ozdravite — kot zadnjič — vseh mojih pacientovi
la velik uspeh: V nekaj tednih je bilo razprodanih 30.000 izvodov nemške izdaje, s Čimer je njen avtor, Mr. Schlam, napredoval na položaj »bojevnika hladne vojne štev. 1», kar v sedanjih raz. merah, v dokaj «borbeni» Zahodni Nemčiji, ni majhna stvar. Nekdanji sodelavec Mac Carthyja je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da pristaši njegovega bivšega šefa s te strani oceana niso povsem zadremali.
Kmalu Se je javilo veliko število simpatizerjev Schlam-movih «teorij» in «intele~ktuaL ni pritlikavec« je postal praporščak, okoli katerega so se začeli zbirati javni in lajni nasprotniki procesa popuščanja in sožitja. Bivši nacist in sedanji Adenauerjev minister za vojsko Strauss je njegovo knjigo ocenil kot «zelo poučno« in »zanimivo«, baron Gut-tenberg s skrajne desnice vlad. ne koalicije pa se pred vsakim svojim govorom v duhu hladne vojne v parlamentu posvetuje prej s Schlammom. Krščansko-demokratski založnik lista «Stern» je v svoji reviji načel posebno rubriko, v kateri se iz tedna v teden oglaša Schlamm; neonacistični list «Deutsche Soldatenzei-tung« in nekateri drugi zahod, nonemški časopisi pa od časa do časa objavljajo dolge in-tervjuje s Schlammm, seveda s hujskaškimi izjavami »intelektualca pritlikavca«.
Hkrati stopajo v akcijo še druge organizacije, katerih namen je krepitev ((moralnega odpora nemškega naroda«. Med temi je tudi združenje ((Rešujte svobodo«, ki med podobnimi združenji za »moralno oborožitev« prednjači. Med temi združenji so tudi taka, ki jim priteka denar neposredno iz vladnih skladov in jih vodijo sami vladni poslanci. Združenje »Rešujte svobodo« je n. pr. prevzelo skrb za organiziranje predavalnih turnej Mr, Schlamma. Tisoči Nemcev so tako imeli priložnost slišati in ploskati trditvam prof. Mr. Schlamma, kako da sta «Eisenhower in Herter mehka boys», katera bi morali Nemci prisiliti k ostrejši politiki nasproti Sovjetski »tifzi. ker da «vlada se odrekaj svpji zunanji polj.
tiki," čim izbrise iz svojega političnega načrta možnost vojne«. «Svet vas bo prodal — kriči Schlamm svojim poslušalcem — če se pustite pro-dati. Cernu naj se Američani spuste v atomsko vojno za Duesseldorf, če so se meščani tega mesta že odpovedali Leipzigu.« S takimi in podobnimi hujskaškimi parolami poziva Schlamm Nemce na samostojnejšo politiko, s katero bi spodbudili uradno Ameriko le ostrejšemu kurzu.
Kot vidimo je napad koeln-skega študenta proti »intelektualnemu pritlikavcu« imel daljšo pripravo. Schlamm je pred svojim nastopom v Koel. nu prikazal svoje ideje — poleg v svoji že omenjeni knjigi — tudi v Muensteru, na predavanju v režiji ((nadstrankarske« organizacije »Nedeljiva Nemčija«, ki je pozvana, da spodbuja k združitvi Nemčije, seveda na »miroljuben način«. Poleg predstavnikov številnih strank sede v vodstvu ((Nedeljive Nemčije« tudi vidnejši predstavniki sindi-katov, javnega življenja, kulturnih in prosvetnih ustanov itd. Naprednejši študenti v Muensteru so na Schlammove «teorije» odgovorili na najblažji način — z žvižganjem. Prišlo je do škandala. Po tem škandalu se je postavilo vprašanje, kako more uprava tega združenja angažirati tudi tipe s pogledi, katerih mnogi člani vodstva ne soglašajo. Prišlo je do javnih protestov, do ostavk in poznejše predavanje v Koelnu je bilo že v nevarnosti. Do njega je prišlo nekako v času neonacističnih izpadov, vsled česar so univerzitetne oblasti v prvem trenutku prostore vseučilišča od. klonile. Sele tik pred predavanjem je rektor vseučilišča »v imenu duhovne neodvisno-sti« predavalnico vseučilišča odstopil, tako da je tisoč štu-dentov moglo slediti hujskaškim izpadom «nove zvezde«, ki bi bila morala vsaj z Dul-lesom zatoniti. In tudi tu je prišlo do protestov, žal pa je večina slušateljev živo odobra. vala Schlammove pozive k mo. bilizaciji. Diskutant, ki se je bil javil k besedi kot član sindikata, je bil predmet posmeha. Predstavniku socialističnih študentov pa v disku, siji niso pustili niti do bese. de. Podobno se je zgodilo tudi z ostalimi diskutanti, ki so hoteli Schlammu odgovoriti tako, kot mu pritiče.
Iz tega prostora — z vse-učiliškega ambienta — se je nato diskusija prenesla v javnost. Vtem ko domači, zahod-nonemški pobormki hladne vojne že napovedujejo nadaljevanje turneje v smislu in cilu «svobode duha m demokracije«, se javljajo tudi ostre zahteve, nai se uveljavi tisti
(Nadaljevanje na 5. strani)
-
S seje npentaborskega občinskega sveta
Pet milijonov lir primanjkljaja v letošnjem občinskem proračunu
Največ dohodkov bo na račun trošarine in dodatnega davka, največ izdatkov pa je za občinske uslužbence ■ Pregled postavk proračuna
Repentaborski občinski svet ja na svoji zadnji seji razpravljal tudi o letošnjem proračunu, ki predvideva 5 milijonov lir primanjkljaja. V primerjavi z lanskim proračunom predvideva letošnji nekaj manj dohodkov in nekaj manj izdatkov, venaar sta v bistvu oba proračuna enaka.
Občinski upravni odbor, ki je proračun sestavil in ga predložil občinskemu svetu v odobritev, predvideva, da bo občinska hlagajna v tem letu dobila 7.546.739 lir rednih dohodkov, kar pomeni 378.614 lir manj kot lani. Za 412.525 lir pa se bodo v* primerjavi z lani povečali redni izdatki, ki bodo predvidoma znašali 11 milijonov 202.011 lir. Izrednih izdatkov bo letos 1.371.615 lir, kar pomeni 63.252 lir manj kot lani.
Država bi torej morala kriki skupno 5.027.887 lir primanjkljaja, od česar odpade 8.656.272 lir na redne in 1 milijon 371.615 lir na izredne isdatke.
Kot v vseh podeželskih občinah tako prinaša tudi repen-taborski občini največji dohodek trošarina. Za letos računajo, da bodo občani plačali 3-200.000 lir trošarine in še 1 milijon 104.949 lir dodatnega davka na trošarino. Pripomni, ti je treba, da bo šla trošarina v glavnem na račun gostilničarjev, medtem ko so o-stali davki tako porazdeljeni: občinski davki — 869.338 lir, dodatni davki na zemljišča in hiše — 139.174 lir in dodatni davki na zemljiške dohodke er 19.410 lir.
Med ostalimi postavkami iz kategorije dohodkov velja še omeniti 100.000 lir, ki jih dobi občina za najemnino od Lovske zveze ter 174.000 lir ia najemnino od občinskih kamnolomov. Podjetje Cipria-ni-Ruosina plača 160.000 lir, Karel Škabar iz Velikega Repna in Franc Škabar s Cola pa oba po 7000 lir. Končno naj še omenimo, da je iz lanske poslovne dobe ostalo v občinski blagajni 638.000 lir.
Mnogo večji so seveda izdatki. Samo za plače, družinske doklade, pokojnino ter bolniški blagajni uslužbencev gre 4P09.756 lir. Potem je treba omeniti 365.000 lir za pisarniške potrebščine, telefon in druge potrebe občinskega urada, 250.000 lir za kurjavo in razsvetljavo občinskih poslopij, 417.000 lir za izterjevanje užitnine, 548.000 lir za javno razsvetljavo, 170.000 lir za Uvinozdravniško službo, 100 tisoč lir za vzdrževanje občinskih poslopij, 190.000 lir za davke na zemljišča, 300.000 lir za nabavo pitne vode, 270 tisoč Ht za prispevek občinskemu kopališču, 855.000 lir za
lir za bolniške stroške in 156 tisoč lir za cerkvene potrebe.
Med izrednimi stroški pa je treba omeniti 290.000 lir za upravne volitve, 270.000 lir za volitve senatorjev, 150.000 lir za brisanje starih napisov in nakup novih tabel s krajevnimi imeni, 100.000 lir za vzdrževanje kanalov ter 200.000 lir za vzdrževanje cest.
Rednih in izrednih stroškov je skupno 12.573.626 lir.
Kot je iz proračuna razvidno, so ,se sestavljavci držali v najožjih merah, tako da so v njem le postavke, ki so bodisi nujno potrebne bodisi morajo biti v proračunu zato, ker tako predpisuje zakon. Kljub temu pa so svetovalci skušali proračun v kategoriji izdatkov znižati, a jim ni uspelo, ker se pač ne da nič znižati. Sicer Pa bo za to poskrbel pokrajinski upravni odbor.
Iz razprave o proračunu naj omenimo negodovanje .veto-valcev zaradi enojezičnih krajevnih napisov, ki jih je postavila pokrajina na mesta, kjer je občina postavila že svoje dvojezične napise ali pa celo pred nje. Poudarili so, da je repentaborska občina slovenska občina, zaradi česar bi oblasti morale spoštovati njen narodnostni sestav ter se ravnati v skladu z ustavo in Posebnim statutom. Vsekakor pa so sklenili, da se nabavijo nove table s krajevnimi napisi, ki bodo boljše od dosedanjih.
Poročali smo. tudi že o protestu svetovalcev zaradi visokih davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Tu smo slišali pripombo, da mora kmetovalec rediti kravo samo zato, da lahko plača letno vse davke in prispevke. Govori se, je dejal neki kmetovalec, o «zelenem načrtu« in o raznih predlogih za izboljšanje kmetijstva, toda dejstvo je, da gre kmetom iz leta v leto slabše, kar je nemajhna zasluga oblasti, ki vse • bolj obdavčujejo revnega kmeta. Toda o tem bodo še posebej razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta.
Proračun Je bil seveda soglasno odobren.
Skladišče sovjetskega lesa v Trstu?
V območju tržaškega pristanišča naj bi mislili urediti skladišče sovjetskega lesa. Glede tega so se že posvetovali v Rimu tržaški zastopniki, pooblaščenci ministrstva za zunanjo trgovino in sovjetsko veleposlaništvo. Cez nekaj dni moralo priti v Trst sovjetsko trgovinsko odpo-
Rimu Rubcov.
Lani je sovjetski promet čez naše pristanišče znašal 35.000 ton. Od tega je bilo 7000 ton lesa, namenjega papirnicam v Severni Italiji.
Zvedeli smo tudi, da se zdaj pogajajo še za ustanovitev skladišča, v katerem bi izkrcavali brazilski sisal, iz katerega dobivajo surovine za tekstilno industrijo.
Avto treščil v kamion
Sonce je posredni krivec nesreče, ki se je zgodila na Ul. Duca d’Aosta včeraj ob 16.15. Pri higienskem uradu je avto, ki ga je vozil 30 let stari Paolo Paolini iz Ul. Puccini 4 trčil v zadnji del kamiona, ki je stal ob desni strani ceste. Paolini je izgubil oblast nad vozilom, ker ga je zaslepilo sonce. To pa je bilo najbolj usodno za njegovega sopotnika, 29 let starega Alda Colli-nija iz Ul. Udine 57, ki je ob nepredvidenem trčenju zadel z glavo ob ščitno steklo ter si pri tem ranil čelo nad levo obrvjo, poleg tega pa si je še nekoliko ranil levo roko. Col-lini bo okreval v dobrem tednu.
£
i
.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Predpustne zabave so se začele s tradicionalnimi letnimi plest. V soboto je izredno lepo uspel «Lila plesu, ki ga je priredilo v dvorani na stadionu »Prvi maji) prosvetno društvo »Ivan Cankarn
Cena žita
VPRAŠANJE: Rad bi vedel,
zakaj je parlament določil za domače žito ceno, ki je za 100 odstotkov višja od cene žita na mednarodnem tržišču, kjer Oa ponujajo po 3.500 lir za stot. To pomeni za štiričlansko družino okrog 30.000 lir izdatkov več na leto
ODGOVOR:	Cena	žita na
mednarodnem tržišču znaša 4 tisoč lir za stot. Iztovorjeno v genovskem pristanišču stane od 4.550 do 4.800 lir, čemur bi se po trgovsko reklo franko Genova. Po znižanju cene v zadnjih dveh letih stane domača, mehka, pšenica 6 tisoč 200 lir v obvezni oddaji za državna skladišča in okrog 6.000 lir na svobodnem tržišču, trda pšenica pa 8.500 lir v obvezni oddaji in od 7.500 do 8.000 lir na svobodnem tržišču. Trdo pšenico pridelujejo predvsem v južnih pokrajinah in je namenjena za izdelovanje testenin. Cene žita ne določa parlament, marveč medministrski odbor za dolp Čanje cen (CIP).
Parlament ima lahko odločilno besedo pri določitvi smernic, ki se tičejo pridelovanja žita v državi. V zadnjih letih se je mnogo razpravljalo o žitu v parlamentu, v tisku in v okviru Skupnega evropskega tržišča. Kot je znano, prevladuje sedaj težnja po skrčenju površin, posejanih z žitom, ker je prišlo
v državi že do nadproizvod-nje žita. Potrošimo ga namreč 75 milijonov stotov, pridelamo pa 95 milijonov, čeprav ni več »žitnih bitk« žalostnega spomina. Ko je začela veljati pogodba o Skupnem evropskem tržišču, ni bila več možna prejšnja »žitna politika« in so morali cene žita znatno znižati.
Toda upoštevati je treba, da so proizvodni stroški za pridelovanje žita v Italiji zelo visoki. žitna manija fašistov in demokristjanov do pred nekaj leti ter carinska zaščita, ki so jo nudili na koncu preteklega stoletja za žito, so navajali kmete, da so posejali z njim tudi neprikladne površine v najbolj zaostalih krajih. Carinski protekcionizem po pravem navalu ameriškega žita v Evropi in fašistična avtarhi-ja sta uničila italijansko kmetijstvo. Zagotovila sta visoke dohodke (rente) latifundistom in veleposestnikom z umetnimi političnimi cenami, kar jih seveda ni vzpodbujalo k mehanizaciji kmetijstva, k spremembi kultur, k namakanju zemljišč in k pridelovanju bolj bogatih in specializiranih pridelkov. Po drugi strani pa je takšna politika hudo prizadela delavce s stalnim, to je ne-spremeljivim dohodkom in revnejše sloje, ki morajo plačevati višje cene za živila, začenši od kruha.
Sedaj hočejo nenadoma popolnoma menjati to linijo, ne
prispevek Kraškemu vodovo- ■ slanstvo, da bi se na kraju du, 330.000 lir za prispevek samem pogajalo glede skla-tehničnemu uradu, 357.000 lir dišča. V odposlanstvu naj bi za šolske potrebe, 165.000 lir bil tudi trgovinski ataše so-za zdravniško službo, 200.0001 vjetskega veleposlaništva v
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiniiiiiiiim,111111,11111,1 m ■iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMinili,n im,n,Mlinu, hiimimi,iiih!miiiiiiiiiiiimi<iiimiiiimiiiiiiiiiimiiiuiiiiiii nninmilini,     »im
Danes začetek razprave proti veliki tihotapski skupini
54 obtožencev in 40 odvetnikov na «procesu leta»
V a/ero so zapletene tudi številne finančne straže ■ Iz prostega pristanišča so vtihotapili velike količine sladkorja, olja, volnenih izdelkov, brivnik aparatov, krogijičnih ležajev in drugo blago
Danes zjutraj se bo začel pred kazenskim sodiščem, kateremu bo predsedoval dr. Benno Boschini, pravcati »proces leta«. Trajal bo najmanj dva meseca, kar je popolnoma razumljivo, saj bo na zatožni klopi 54 oseb. Nekaj jih bo prav gotovo manjkalo, večji del obtožencev pa bo prisostvovalo procesu. Ker so vse dvorane v tržaški sodni palači premajhne, so morali preurediti «aulo magno« v razpravno dvorano. Večji del te bodo zasedli odvetniki, ki jih bo skoraj 40, medtem ko je za občinstvo rezerviran zelo majhen d$l ®rosU>i*„...
Proces sam bo verjetno precej zanimiv zaTadt nasprotnih tez pravdništva in obrambe. Gre za skupino tihotapcev, ki so skoraj leto dni vozili lz prostega pristanišča v Italijo sladkor, olje, volnene izdelke, preproge, krogljične ležaje in drugo, s čimer so varali državo in financo. Končno so jih ujeli in poveljstvo finančne straže je ob končani preiskavi poslalo sodišču prijavo, v kateri so:
51-letni Filippo Stella iz Ul. Fabio Severo 100, 42-letni Raf-
13, 41-letni Antonio Fichera | Simeone Sellach iz Ul. Virpi-iz Ul. Venier 5, 35-letni Gior-\lio 33, 51-letni Adino Golfet-gio Montagna iz Ul. Battera ti iz Ul. V. Veneto v Badia
22, 30-letni Giorgio Stubel iz Ul. SS. Martiri 8, 30-letni Alberto Baroli iz Ul. F. Severo 100, 51-letni Giuseppe Dubra-vec s Trga Marengo v Milanu, 48-letni Daniele Venier iz Ul. Fortunio 4, 38-letni Ren-zo Cubana iz St. Petra Slo-venov, 34-letni Carlo Barbie-ri iz Modene, 37-letni Aleksandro Bianchj iz Milana, 39-letni Mario Scopelliti iz Sca-le Sante 47, 38-letni Giacomo Cragnolin iz Ul. Molin a ven-to 96, 20-letni Leonardo Ferraro iz Contesse pri Messini 139, 54-letni Giulio Baroli ' iz Videmske ulice 23, 34-letni Glauco Doria z D'Annunzio-vega drevoreda, 06-letni Cele-ste Picotti iz Videmske ulice v Morteglianu št. 22, 33-let-ni Silvio Fioretto iz Korza Roma v Spilimbergu, 64-letni Michele Rodaro iz Ul. Osoppu 45 v Huminu, 63-letni Giovan-ni Basadonna iz Ul. del Bon 18 v Vidmu, 55-letni Bortolo Giacometti od Sv. M. M. Zg. 165, 36-letni Nicold Dessanti iz Narodne ulice 26 na Opčinah, 51-letni Valdemaro Ono■
jaele Pasguale iz Ul. Giuliani ] rati iz Ul. R. Manna, 65-letni
•■Ml,IIIIIIIMIIIItllllllllllllll,1111,111111,1,,,I,UMIWI,I,IIIIIIIII1II1IMI1II,,,MII,,1,11,ll,l,,l,IMMIIIIIIIilll,,ll„l,l,l Ml,HI, lil,,1111,1,11,1 IH, 11,1,,,,,,,ll,l,,l,,l,,,M,,,,l,,l, II, 1111,111,1,1 lil, 1,11 II, MIH 11,
Nove pobude	za
v obalnem pasu koprskega okraja
Znižane cene v mrtvt sezoni čitniške hišice v Ankaranu
Nemci, Švedi in Avstrijci se zelo zanimajo za po-. Odpraviti je treba še nekatere pomanjkljivosti
Gostinski obrati, hoteli in turistične ustanove na Koprskem se pripravljajo na prihodnjo sezono. V razne države so odposlali turistične prospekte in že dobivajo rezervacije potovalnih in turističnih uradov. Vse kaže, da bo letos visok obisk tujih gostov, zlasti iz severnih dežel. Medtem pa so se nekatera gostinska podjetja, zlasti hoteli v Portorožu, odločila, da bodo tudi med tako imenovano mrtvo sezono poskrbela za sprejem gostov. V ta namen je na primer uprava hotela »Palače« sklenila, da odpre hotel izven sezone po zelo ugodnih cenah. Gost, ki ostane najmanj tri dni v hotelu, bo plačal za dnevni penzion v hotelu 1. kategorije 500 dinarjev, v dependansah pa 450 dinarjev. To so zares ugodni pogoji.
Lani je bilo v koprskem okraju skupno 599.800 prenočnin, od teh 415.800 jugoslovan. skih državljanov, 184.000 pa inozemskih turistov. Leta 1958 so zabeležili 409.208 prenočnin, od teh 298.275 jugoslovan. skih državljanov in 111.933 inozemskih turistov. Te številke dokazujejo, kako se je povečalo število prenočnin domačih in tujih turistov v koprskem okraju. V podatke o prenočninah jugoslovanskih turistov so všteti počitniški domovi.
Lani se je tudi podaljšal čas bivanja turistov na tem področju, ki je znašal povprečno 5 dni. Izmed tujih turistov je bilo lani največ Avstrijcev (37.02 odst.); Nemcev (23.62 odst.), Italijanov (14.32 odst.). Sledijo Švedi, Francozi, Holandci in Angleži.
Nemci, Švedi in Avstrijci se zdaj zelo malo zanimajo
za počitniške hišice v Ankaranu. Ureditvi tega predela istrske obale polagajo zdaj največjo skrb ter denarna sredstva v okviru splošnega načrta za razvoj turizma v obalnem pasu. Za prihodnjo sezono bo že razširjena plaža, sezidali bodo še nove hišice, uredili sanitarne naprave, vodovod, parkirne prostore itd. Hotel »Konvent« je že čedno urejen in zelo ugaja turistom.
V Kopru so lani povečali hotel «Galeb», ki so ga zvišali za eno nadstropje; do pomladi bo dokončan novi trakt ho-tela «Triglav», ki bo tako imel 100 ležišč več, pokriti vrt in nočni bar P» za 90 oseb.
V Piranu so s preureditvijo sosedne hiše povečali hotel »Sidro«, zdaj pa preurejajo in obnavljajo hotel «Metropol«. V piranski občini so lani tudi pripravili 15 novih počitniških domov, tako da jih je zdaj skupno kar 100.
V Portorožu so lani razširili plažo in otvorili novo de-pendanso hotela »Central« — »Planika«. Letos bo med Por-torožom in Piranom začela obratovati nova bencinska črpalka, blizu pomola pa bodo odprli nov bar.
Omeniti moramo še, da Je bila lani dokončana cesta na Slavnik in da so začeli graditi novo cesto v Fieso.
Na splošno je treba tudi priznati, da se je v vseh gostinskih obratih več ali manj zboljšala postrežba.
Ob koncu pa bi radi še nekaj pripomnlii. Upamo, da bodo letos vsa dela, ki so v načrtu ali So jih že začeli, dokončali do sezone. Na turista napravijo slab vtis razkopane ceste, jarki, ropotanje strojev itd. Bolje ne začeti z delom. Gostinska podjetja si
dovolj hladilnih pijač za vroče dni. Slaščičarne, kavarne itd., naj se potrudijo, da bodo imele boljši sladoled in kavo. Izbira sadja bo morala biti večja. Servisne postaje naj mislijo na lastnike avtomobilov tudi izven rednega delovnega urnika; naj poskrbijo tudi za pranje avtomobilov. Hoteli in restavracije naj si zagotovijo primerne parkirne prostore za avtomobile v senci. Gostinci naj poiščejo dobro vinu in naj točijo dobro kapljico. V obmorskih mestih bi morali gostinski obrati vedno imeti ribe. V nobeni hotelski sobi ne bi smelo biti komarjev in muh. Pa kaj bi več na-števa'i.
Omenili bi še eno opazko Tržačanov, ki radi zahajajo v Istro tudi izven sezone. Ta hotel je duber, ona restavracija izvrstna — toda cene. V obalnih mestih ni tako imenovanih ljudskih restavracij, ali boljših gostiln, ki bi lahko nudile gostu vsakovrstno in dobro hrano ter pijačo po zmerni ceni. Hotelske restavracije niso za vsak žep
dejal, da se morajo socialdemokrati boriti za socialni napredek v državi. Obravmaval je tudi polemiko, ki je nastala med univerzitetnimi skupinami in obsodil delovanje bivšega tribuna Rinaldija, ki je nasprotoval pobudi tribunata za enotni manifest proti židovski gonji. Izobešenje manifesta skupine «Intesa uni-versitaria* in mladih demokristjanov je dokaz, da so upoštevali želje reakcionarne desnice. Mladi socialdemokrati odločno zavračajo podtikanja določenega dela tiska, da je njihova federacija sestavljena «iz kolaboracionistov skrajne levice* ter izjavljajo, da so proti kakršni koli etnični, plemenski in razredni diskriminaciji in da se borijo za demokracijo v državi. Tajnik Zu-gna je na koncu izrekel upanje, da bo ozračje pomiritve dalo čimboljše sadove v korist človeštva in še posebej v korist mladine.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor (prefektura) je na svoji zadnji seji proučil 14 sklepov krajevnih ustanov, pokrajin-kre uprave, Protituberkuloz-nega konzorcija ter tržaške, dolinske in miljske občine in jih vse odobril razen enega. Za tržaško občino je med dru. gim potrdil sklep o prispevku odboru skupnosti jadranskih pristanišč za študij in dokumentacijo
,,l,lH„,„ll,l,,l„,„„,l„l,i,l„,,l„t„,,ni,,„„
Nov odbor mladinske federacije PSDI
Pred dnevi se je sestal izvršni pokrajinski odbor mladinske federacije PSDI. V za- dokumentacijo, prispevek; dr-Četku seje so porazdelili funk- žavnemu umetnostnemu inšti-cije v odboru. Za političnega ! tutu> odobritev posojila za fi-tajnika je bil imenovan Bru- j nansiranje del za raztegnitev no Zugna, za organizacijskega | električnega, plinskega in vo-tajnika Fulvio Polverino in 1 dovodnega omrežja na naselje za upravnega tajnika Luciano j INA-Casa na Kjadinu, okrepi-Zanier.	tev javne razsvetljave itd. Od-
Novo izvoljeni tajnik Bru-! bor je odložil odobritev skle- j Preprog tujega izvora in slad-no Zugna je orisal program I pa dolinske občine v zvezi sjkorja, pri čemer so, da bi pre-
Polesine št. 2, 45-letni Alba-no Gibertini z Drevoreda Korzika v Milanu št. 64, 42-letni Mano Gioertmi iz Ulice Bellini 20 v Modeni, 48-letni Benvenuto Busi iz Ul. Apriva 10 v Milanu, 56-letni Carlo Gerdol iz Ul. Tiziano 9, 49-letni Vittorio Canzinai iz Ul. Archi, 34-letni Rafael Škabar iz Ul. della Guardia 13, 36-letni Carlo Gali iz Ul. Kolo-nja 80, 52-letni Gaspare Mor-siani iz Ul. Piccardi 53, 37-letni Emilio Colombi iz Ul. Vespucci 61, 29-letni Sergio Pitaico z Drevoreda Ippodro-mo, 30-lethi Bruno Sterle z Drevoreda Ippodromo 14, 31-letni Vittorio Stener iz Ul. Padovan, Giordano Gismondi iz Ul. Zannetti ,10, 51-letni Virgilio Davide iz Ul. S. Davis 65, 26-letni Giorgio Cragnolin iz Ul. Molin a vento 96, 34-letni Aladjno Cragnolin iz Ul. Pratello 11, 31-letni Mario Cragnolin iz Ul. Molin a vento 96, 64-letni Antonio Venier iz Ul. Malcanton 12, 31-letni Aime Roffe iz Ulice Taramelli 66 v Milanu, 53-letnj Giovanni Battista Landriani iz Ul. Monti 27 v Milanu, 49-letni Giunnino Castelli iz Ul. Catalani 66 v Milanu, dr. Pio Bruni iz Ul. Cernaia 7 v Milanu, 53-letni Rodolfo Casa-glia iz Ut. Monte Leone 4 v Milanu, 51-letni Ernesto Bal-bo di Vinadio iz Ul. Guastal-la 3 v Milanu, 39-letni Ga-brielle Ricci iz Ul. Sighele 1 v Milanu, 43-letni Carlo Cata-lisano iz Ul. Pallavicini 6 v Arenzan u (Genova), 38-letni Michele Fornarelli iz Ul. Or-landini 34, 25-letni Gesualdo Di Stefano iz Ul. Quinta Vil-lanuova v Mirabella Imbac-cari (Catania) in 43-letm Antonio Lacaita iz Ul. Benedet-to, 10 v Monagizzo (Taranto).
Obtožbe
Stella, Passan te, Fichera, Montagna, Stubel, Dubravac in Baroni: a) združenje v kriminalno skupino, da bi preva-rili finančne organe s tem, da bi vtihotapili iz pristaniške proste cone na državno ozemlje ogromne količine sladkorja, olja, bal volnenih izdelkov, zabojev električnih a-paratov za britje, krogijičnih ležajev, nadomestnih delov za vozila kakor tudi bale preprog. Ti so podkupili organe finančne straže, ki sa bili v službi na prehodu 1 in 2 pristanišča, da bi jim pustili prost prehod; b) sodelovanje pri tihotapstvu, ker so s pomočjo šoferjev, organov finančne straže, prodajalcev in kupcev blaga vtihotapili iz proste cone že omenjeno blago. Tretja obtožba pa je, da niso plačali davka na poslovni promet.
Tudi druga skupina, v kateri so Barbieri, Bianchi, Scopelliti, Cragnolin Giacomo, Giorgio, Aladino in Mario so obtoženi združevanja v kriminalno skupino, s pomočjo katere so med decembrom 1958 in oktobrom 1959 v Trstu vtihotapili 717 stotov olja, večje število bal jute, volnene izdelke, krogljične ležaje, električne aparate za britje, britvice «Gillette», nadomestne dele avtomobilov, ki so jih nato odpeljali v Milan in še prej v Modeno; dalje, da so vtihotapili ogromno število
ne bi plačali določenih pristojbin, odtrgali iz vsake vreče zunanji ovoj, kjer je bila navedena v francoskem jeziku, poleg izvora tudi kakovost in teža blaga, s čimer so hoteli zabrisati najbolj zgovorno sled njihovega kriminalnega delovanja. Ista skupina se bo morala seveda zagovarjati tako zaradi tihotapstva že navedenega blaga, kakor tudi da ni plačala določenih pristojbin.
Stella, Passante, Fichera in Giacomo Cragnolin so obtoženi sodelovanja pri podkupovanju, ker so med decembrom 1958 in oktobrom 1959. leta obljubili ali dali razne vsote denarja agentom finančne straže Baroliju. Dorii, Forna-relliju, Di Stefanu in Lacaiti ter 50.000 lir vsakikrat. Leonardu Ferraru, da bi s tem napravil dejanje, ki je nasprotovalo njihovim sulžbam, t.j. da bi pustili prost prehod vozilom, ki so peljala tihotapsko blago.
Ferraro, Di Stefano in Lacaita so obtoženi poleg sodelovanja s skupino tihotapcev tudi podkupovanja ker so sprejeli denarne vsote, s čimer so pripomogli k tihotapstvu in varanju finance. Tudi za te velja obtožba sodelovanja pri tihotapstvu in da niso plačali davka na poslovni promet.
Agenti finančne straže Baroli, Doria in Fornarelli bodo odgovarjali pred sodiščem a), da so se pustili podkupiti, b) da so sodelovali pri tihotapstvu in da niso plačali davka na poslovni promet.
Za Gerdola, Cancianija, Škabarja, Galla, Morsianija, Colom-bija, Pitacca, Sterleta, Stener-ja, Gismondija in Davida je
obtožba tihotapstva raznega blaga od krogijičnih ležajev do olja, jute in sladkorja precej dolga, ker omenja vlogo vsakega. Isto velja za drugo skupino, ki jo sestavljajo Pi-cotti, Cubana, Fioretto, Rodaro, Basadonna, Giacometti, O-norati, Dessan, Sellach, Gol-fetti, Daniele in Antonio Venier, ki pa se bodo morali zagovarjati zaradi poleg že splošne obtožbe sodelovanja pri tihotapstvu, tuai da niso plačali davka na poslovni promet. V zadnji skupini, ki se bo morala zagovarjati zaradi istih obtožb pa so: Gibertini Albano, Gibertini Mario, Busi, Roffe, Landriani, castelli, Ca-saglia, Bruni, Balbo, Ricci in Catalisano.
Vsi brez izjeme pa se bodo morali zagovarjati tudi zaradi kršitve člena 11 kraljevega dekreta z novembra 1926. leta, ker so med decembrom 1958 in 21. septembrom 1959. leta uvozili blago, s čimer so kršili predpise o prepovedi u-voza.
Kazalo je, da bodo morali proces iz enega ali drugega razloga odložiti, vendar kaže, da do tega ne bo prišlo. Današnji dan bo verjetno posvečen čitanju obtožnice, ni izključeno pa, da bodo imeli tudi odvetniki kakšne pripombe, zaradi česar se pričakuje da se bo začelo zasliševanje prvih obtožencev in posebno Stelle šele v naslednjih dneh. Večina obtožencev je na začasni svobodi, nekatere niso mogli niti zaslišati, ker so izginili brez sledu, v zaporu pa so Stella, Passante, Fichera, Daniele Venier, Giacomo Cragnolin in vsi v afero zapleteni agenti finančne straže, t. j. Ferraro, Baroli, Doria itd.
morajo pravočasno poskrbeti in smernice bodočega dela ter stroški za praznik grozdja, [varili finančne organe in da ; nico.
Mraz in burja sta včeraj zahtevala tudi svoje žrtve. Ze ob 9.45 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 46 let starega Galliana Scalchija iz Ul. S. Giacomo in Monte 22, kateremu so zdravniki ugotovili hud udarec na kolku in so ga zaradi tega s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na ortopedski oddelek. Scalchi je bil malo prej v glavni ribarnici na Nabrežju N. Sauro, kjer je na račun občine pregledoval cene ribam. Toda nenadoma se mu je na zaledenelih tleh zdrsnilo, tako da je padel, pri čemer je zadobil že omenjeno poškodbo.
Ob 11.30 pa se je z nekim zasebnim avtom zatekel v bolnišnico 32 let stari Lucijan Cok z Lonjerske ceste 211, katerega so zdravniki takoj sprejeli na ortopedski oddelek. U-gotovili so mu namreč udarec na levi nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 3o dni. Cok je ob prihodu v bolnišnico povedal, da se je ob 7.30 s svojo vespo odpravil z doma, namenjen v mesto. Toda ko je vozil skozi dvoriščna vrata, je nenaden sunek burje treščil eno krilo vrat v vespista, ki ni utegnil obdržati ravnotežja in je padel na tla. Najprej je mislil, da ne bo nič hudega, potem pa je le uvidel, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo, in tako se je odpravil v bolniš-
Tretja žrtev burje pa je bila 91 let stara Antonia Sau vd. Stefani iz Zgornje Carbo-le 462. Sauovo je močan sunek burje vrgel na tla okoli 11. ure, in sicer na cesti v bližini njenega stanovanja. Sama je prišla domov, toda ker je tožila nad bolečinami, so domači poklicali avto RK, s katerim so starko odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so odredili njen sprejem na ortopedskem oddelku, kajti zdi se, da si je zlomila desno stegnenico. Na vsak način pa so mnenja, da se bo morala zdraviti najmanj 10 dni, v primeru zloma pa dva meseca.
Prometna nesreča
Včeraj zjutraj ob 8.20 so na II. kir. oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh 37 let staro Zdenko Sulčič por. Bogateč iz Ul. Colombo 2, kateri so zdravniki ugotovili udarec na hrbtu in levi roki. Sulčičeva, ki je v bolnišnico prišla z nekim zasebnim avtomobilom, je tu povedala, da jo je 5. t.m. ob 17. uri podrl na tla neki ve-spist, ko je hotela prekoračiti Istrsko cesto pri kinu Moderno. Vespist se je sicer ustavil ter jo vprašal, če je potrebna pomoči, vendar je menila, da ne bo hudega in je sama nadaljevala pot. Toda sčasoma so bolečine postale vse hujše in tako ji ni preostalo drugega, kot zateči se v bolnišnico.
da bi prej pripravili male kmete na to in jim pomagali, tako da bodo nosili slabe posledice tega še enkrat kmetje in revni sloji. Rešitev tega vprašanja je torej v tem, da se je treba boriti, da bodo utrpeli kmetje čimmanjšo škodo zaradi preusmeritve kmetijstva, toda po drugi strani ie treba odstraniti carinske pregraje za znižanje cene žita, seveda postopno brez velikih skokov. Ker ni mogoče niti pametno zavirati napredka, je pač prav, da se površine, posejane z žitom, tam, kjer je pridelek slab, zamenjajo s površinami, posejanimi s krmilnimi in industrijskimi rastlinami ali pa s povrtninami in sočivjem.
Doslej je država umetno vzdrževala visoko ceno žita s carinsko zaščito, tako da se je pridelovanje žita splačalo, ker ni bila možna tuja konkurenca. Od tega pa so imeli dobiček v glavnem le veleposestniki. Sicer pa vodi država e-nako politiko tudi glede sladkorja z razliko, da odnesejo pri tem glavni delež dobička industrijski monopoli.
Pri nas pa v glavnem ni niti vprašanje, kako zaščiti male kmete pred padcem cene žita, saj ga ne pridelajo niti za lastno uporabo in bi imeli od znižanja cene kot potrošniki le precejšnjo korist.
Zemljiška posest Cerkve
VPRAŠANJE:	Nekje sem
bral, da je v Emiliji in To-scani šestina zemljiške lastnine v rokah Cerkve ali verskih ustanov. Ali je znano, koliko zemlje pripada cerkvenim ustanovam po vsej državi? Rad bi tudi vedel, če plačujejo za to zemljiško pose-sta kaj davka?
ODGOVOR:	Točnih podat-
kov o tem ni mogoče dobiti in se ti nanašajo na leto 1939. Takrat je odpadlo na zemljiško davčno osnovo raznih u-stanov 7 odstotkov skupine zemljiške osnove, kar pomeni, da so bile razne ustanove lastnice približno 7 odstotkov vse zemlje. Od teh 7 odstotkov vse zemlje je pripadalo izrecno cerkvenim ustanovam 21.8 odstotka. Ker pa je pripadalo tudi 25,4 odstotka te zemlje raznim podpornim in dobrodelnim ustanovam, je pač razumljivo, da je imela tudi tu prste vmes Cerkev.
Največ zemlje imajo razne cerkvene in verske ustanove na področjih Severnih Apeninov. V Srednji Italiji in v pokrajinah Alessandria in Asti.
Po italijanskem davčnem sistemu so tudi cerkvena zemljišča podvržena davkom in dodatnim davkom na zemljišča, na Stavbe in na kmetij-
ske dohodke. Proste !■ davka stavbe, ki so »>*| ne verskim obredom, ne stavbe,, ki jih davka lateranske P0SU končno pomožne stavo lik sv. Janeza, sv. W Santa M-aria Maggi°re mu. Rente cerkvenega sti so oproščene tudi r sivnega davka na Pre® fizičnih oseb. Pri tem , veda ni toliko važno, ^ rim davkom je P®^ cerkveno premoženje, dejstvo, kako se do» tem obdavčljiva davc1^ va. Zanimivo bi na Pr.j lo vedeti, koliko I ima država od _ dav ■ cerkveno premoženje J kakšnem razmerju so J ki s stvarnimi do ■ cerkvenega premoženj j Po drugi strani P l že mnogo pisalo^ jj
s katerim razpolag*
sploh. Po raznih
virit
Cerkev svoje naložb*
štetih industrijskih P
bankah, delniških monopolih elektrišk J bah itd. Cesto se je l Vatikan tudi v zve J nimi kupčijami z 8 zemljišči v Rimu, ®J jo naravnost «aSt cene, ki so odvisne tega, v katero SITier, # razvijalo, kar dolo * cijski načrt,
 a n—-
otvorjena v Jakčeva ra#
• hil® i
V Portogruaru )e J boto otvoritev Božidarja Jakca. ^, razveseljiv pojav }e’ 9 v tem mestu zV/s^ ^ razstav slovenskih v J
Zelo okusno prirej*^ ^ za razstava je že * ■ tvoritev privabila > ^ činstvo, ki se ga )e ^ galeriji toliko, da s° ./ odprli celo pol ure je bilo določeno. p Otvoritev razStave’„^,. prisostvoval Jakac ^ častil župan PortogP1 ^ vilnimi predstavni * ^ njega javnega in jei življenja, iz Trsta Pa < j peljal generalni kon*toff ga Vodušek. Organi.} stave so goste Pr Ljti-časa v prijetni dr® ^
gotovo bo razstava, y ri je nekaj nad f . ( del in ki se je P_rl prijetnem vzd uš)u' lep uspeh.	|4
(Po neljubi nedeljo v našem >* J '(omvCja.vj.dod mat ^ i -ouvpioj a vaviszd \
S Prešernove prosla
■u
Pevski zbor PD kV. Vodnika iz DoliD®
 ......................  um	n	miiui	m	m imunimi n Humu m
Občinski uslužbenec, vespist in sturku žrtve močne burje
Pevski zoor PD «S«Slovenec» iz Boršt*
Ljudski pevski zbor iz Sv. M. M. Zg o
Mladinski pevski zbor PD «1. Gruden« iz N*15
Upor proti sklerotičnemu in izoliranemu vodstvu
Policija je že večkrat vdr-a v skromno tiskarno v pred-®estu Casablance, v kateri 's“ai® *Al Tahrir«, glasilo nacionalne unije ljudskih sil taroka. pred nedavnim je Ul i sam kralj Maroka Mo-amed v. izrazil nezadovolj-8tv" pisanjem tega lista, Predsednik vlade Abdalah I-orahim pa je ukazal začeti Preiskavo proti listu «A1 Tah-
f'n>' ki ga je organiziral
• “bdi Ben Parka s skupino mladih politikov, v katero Prištevajo tudi sedanjega predsednika vlade Ibrah ima.
Odšel sem v Tanger, v nje-f°Jo bogato predmestje Pasadena in poiskal Alal el Fa-81ia, ki prebiva v neki osam-•leni in razkošni vili. Zad-?M.«o se srečali, ko je še v emigraciji v Kairu v stari hiši, kjer so v četr-e® nadstropju stanovali raz-® emigranti Severne Afri-od Maroka preko Alžira ‘n vse do Tunizije. Dvajset e‘ je bil Alal el Fasi pogubljenje osvobodilnega boja aroka Stranka Istiklal je 1 a vedno povezana z ime-°m el Fasija. V kritičnem trenutku zgodovine se je , ra[i Mohamed V. pridružil
* iklalu. Zaupali so mu po-
vrhovnega arbitra in Oporne avtoritete Maroka, “anuarja 1959. leta pa je pri-0 do razcepa v Istiklalu in ° tega, da je kralj podprl lnxPlno PPorrtih mladih po-vods°V 30 potem Prevze3‘ Starega
sem
znanca iz Kaira vprašal; «Ali je res, da izgubili oblast zato, ker e bili na strani domače ržoazije in proti intere-a® širokih ljudskih slojev? u je res, da ste, kot vam odajo, pozabili na tradicije,
ki
bili:
so Istiklalu omogočile mo-21rati ljudske množice, in
ve v*3 Se zaae3‘ utapljati v ko^*-em tanatizmu in ga iz-racali za borbo proti na-Predku?«
orl*Tisti od 'A1 Tahrira’)), je govoril Fasi, «iz skupine n Barke m Ibrahima, so Potrudili in vam napol-‘ ‘ giavo s pripovedkami o tako imenovanem iz-Lo{ |VU 'n kr‘z‘ v Istiklalu. to V so se od stranke in
jih le.-dobro Tak(J sm0 se
Pa
.vsaj iznebili. Istiklal je tnnnif nadalje močan in v
°3lh rokan.
l'adikatr‘,7“. Nje podpiral°
daj ti U. M. T., mi pa se-sjn[)i,Drganiziramo svobodne tud-'	k‘	bodo pripeljali
‘ datavce na našo stran.«.
lja	starega	vodite-
za kas . ala Pravijo; Ne gre hima «n0 koli gibanic lbra_ ‘hladit, Barke in drugih - -	Proti El Fasiju, tem-
več
Proti
za uPor vsega članstva sklerotičnemu in izo-‘”«ai h- vodstvu. K0 je raz-tstiklai tv° gibanja levice
,	ip o•____________1	__
1'rai
°emu
diti
“teljev
le eden izmed vo-
Ijudskn, tacionalne unije
tlejai h S1^ baroka Butaleb '■ttov i* l*n!30 P°leS progre-s®div.,»* Istiklala sestavljajo
borcev Va M' T" Zveza
cija p’ “‘udentje, leva frak-tisti, ki in na aPlošno vsi "jali • Se ves ras niso stri-'® v -dotedanjim despot-čelu nstvom Istiklala. na y ostarelo ekipo Fasija.
“je MarpkP je močno giba-t>rogre«n'	Marokancev«
”aPovedap!h Potitikov. ki so ®u boj reakcionar-
bim
V driav konservativnim silam
‘®en,
organiziranim v talar je"‘°Va?il' «zuamama», besede m“°^na od arabske v°dj0 j. <lza‘ln», ki pomeni Alal „,n Je bila sinonim za
dru
šasija, Vazanija in
tbladihS*are P0Hbike. Skupina
°8rke
Pod
vodstvom Ben
vse *v*“-lal, temveč tu-ko	stranke,	med-
116 sami* potegnila za seboj di v;m° Istiklal. t, teip
ni bilo mogoče roka * Poiitične enotnosti Su®nostiZaradi osebne ljubo-š'avni Politikov, kdo bo *“Pci s0 a,m>»- Mladi
Maro-
odločili, da bodo
®a» K Pokopali pojem
izkušnb.v,g0VOrij0 ° n°‘ “lah v političnem
Vil>
,^'ieni,, '”ia“ v polit ičnem V^arSajo J ar°ka, tedaj po-i' s Svni'° ktivno vodstvo, Zvršaeon lm' enajstimi člani , '°na!* °db°ra in 33 člani lu'il{'® u komisije unije z •‘‘ko d<?8lPehom vodijo po-
n h
*!)* od Pne*a dvoma, da je
sedai?-0g*av'*nih gibalnih
- ahk- ga ’*	'
Cah
Maroka prav
sindikate k6'3' 10 -je m°; ^	x>	ki	se	je	pod
vodstvom generalnega sekretarja Mahdžura razvijal v letih borbe za neodvisnost-Sindikat Maroka je profesionalna pa tudi politična organizacija z velikimi izkušnjami in vplivom na delavce. Grožnja tega močnega sindikata z generalno stavko, njegov odpor proti El Fasiju in skupini starih politikov, kakor tudi razumevanje kralja Mohameda V. za novi položaj so pripeljali dejansko do sedanjega režima v Maroku. Akcija ustanavljanja svobodnih sindikatov, ki jo vodi Alal el Fasi in jo podpirajo nekateri krogi v državi, predstavlja po mišljenju drugih poskus razbijanja enotnosti delavskega razreda Maroka.
Maroko spada med tiste arabske države, v katerih je politično življenje izredno razbito in se odvija v burnih skokih. Primer z vladnim časopisom «A1 Tahri-rom» je eno izmed nasprotij te države, ki išče svojo pot bodočega razvoja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiimitiiimiiiiiiiiii
«Intelektualni
pritlikavec»
(Nadaljevanje s 3. strani)
člen zahodnonemške ustave, v katerem jasno piše, da je oviranje miroljubnih odnosov med narodi, posebno pa pripravljanje napadalne vojne — protiustavna dejavnost, ki se kaznuje. Schlammu — zahtevajo ti krogi — je treba odpovedati gostoljubje in mu pokazati pot k njegovim somišljenikom onstran oceana.
Seveda je gotovo, da se ne bo zgodilo ne to ne ono, kajti znano je — žal premalo — kdo je v Zahodni Nemčiji danes na oblasti in, končno, u-stava z že omenjenim členom je bila sprejeta leta 1949 danes pa smo že v letu 1960, kar pomeni, da je velik del Nemcev ponovno sprejemljiv za nič kaj preveč dobronamerne importirane Avstrijce, oziroma Američane avstrijskega porekla, v kolikor so Nemci zares iskreno proti »ideologom« vrste Adolf Hitler, Schlamm in podobnih. Sicer pa bi' verjetno bilo nekoliko drugače, če bi se bili vsaj tisti Nemci, ki drugače mislijo, takoj po vojni krepkeeje postavili po robu demokrščan-skim voditeljem, ki v praksi kažejo, da niso tako daleč od nacistov, kot skušajo ljudi prepričati.
de-Ze
H
t -"V-
-.7
• - ; -•
.-•■t-
in razlaga. Za
Našli so še en dnevnik nekega židovskega otroka
Dvanajstletni deček David Rubinovic je v času od marca 1940 do junija 1942 popisal pet zvezkov ■ Potem se je zanj kot za tisoče drugih vse končalo ■ v uničevalnih taboriščih
VARŠAVA, 8. — , Današnji varšavski listi objavljajo nekatere izvlečke iz dnevnika židovskega dečka Davida Ru-binoviča. Približno dve leti prej, kot je stopila v svoje skrivališče Ana Frank, ki je ostala v skrivališču dve leti ter napisala po vsem svetu znani »Dnevnik«, je 21. marca 1940 12-Ietni David Rubi-novič, sin nekega židovskega mlekarnarja v Krajnu v pokrajini Kielce začel pisati svoj devnik. Pisal je do prvega junija 1942, ko je bilo za družino Rubinovič, kot za ostale Zide pokrajine, vse končano. Napisal je pet šolskih zvezkov.
Pred nekaj meseci je zvezke slučajno našla neka soseda v žitnici.
Pripoved Davida Rubinovi-ča se pričenja z nekim odlokom, ki je bil nalepljen po zidovih in ki je Zidom prepovedoval voziti se v javnih
prometnih sredstvih. Dnevnik se končuje z episodo, v kateri se razodeva- vsa grozot-nost nacistične «tehnike»:	s
povratkom očeta. Oče je bil nekaj *ednov prej odgnan v neko delovno taborišče, sedaj pa se je proti vsakemu pričakovanju 'vrnil domov, kjer so ga sprejeli s solzami veselja; Rubinovičevi pač niso vedeli, da je ta čudežni povratek samo predigra za veliki in dokončni odhod v uničevalno taborišče, od koder ni bilo več povratka za nikogar od njih.
Davidov dnevnik je pripoved Kalvarije in počasnega umiranja neke židovske skupnosti, ki so jo nacisti na «znanstven» način uničili. Med posameznimi grozotnimi scenami postaja David zopet majhen deček; ima influenco, se pozdravi, nauči se voziti se s kolesom, gleda, kako pada sneg, zabava se celo ob gledanju nemških vojakov, ko
Predsednik Gronchi v_ moskovski podzemski železnici. Neki tolmač kaže
Gronchijem njegova soproga Carla
      ..........................................................................................................................................
Zopet mraz, barja in snežni viharji po Italiji
Na Poljskem	so zabeležil^sibirske
Medtem ko ponekod razsaja bur ja s precej nizko temperaturo, pa divjajo drugod pravi snežni viharji - Na Madžarskem zaradi ledu prekinjena plovba na Donavi
Hladen val je ponovno zajel skoraj vso Italijo. V Gornji Italiji je večinoma lepo vreme, toda nizke temperature se zlasti občutijo tam, kjer jih spremlja še močan veter. Veter — naj se imenuje bur-ja, tramontana ali kako drugače — je pa skoraj povsod, ponekod v jasnem vremenu drugod pa s snegom.
Iz Bočna poročajo, da je bila včeraj zjutraj tam okrog temperatura okrog 6-8 stopinj pod ničlo, medtem ko je visoko v hribih pravi sibirski mraz. In prav tukaj se tudi čuti, kako mnogo bolj mraz je, kadar piha veter. S severa namreč piha veter s hitrostjo 60 km na uro.
O ledenomrzlem vetru poročajo tudi iz krajev v smeri proti Liguriji kakor tudi na sami ligurski obali. Marsikje
»^»|!"»!"»^!II""»»»III!!I"»HI»»!1"I»"",""I"""""""""""",,I,"I^I,1,1111,1,1 "O1""1
Kar s pu so šli nad pse
Neznanci so pred dnevi ponoči prišli v neko pasje »zatočišče« ter začeli tamkaj slepo streljati s puškami in pištolami. Pri tem sta bila dva psa precej hudo ranjena. Zgodilo se je to nekje pri Neaplju. Ze prej se je nekoč zgodilo, da so pobalini s kamni prav tam pobili nekaj psov, druge pa ranili. To pot sta bila najbolj ranjena neki svetel volčjak ter rjav brak.
Prvi ima hudo rano na vratu, drugemu pa je 'popolnoma razdrobilo zadnjo nogo, ki mu jo je bilo treba potem odrezati. Živali se nahajata v veterinarskem ambulatori-ju pod oskrbo živinozdravni-ka dr. La Terze; ni pa še mnogo verjetnosti, da ostaneta pri življenju, (Na sliki ži-vinozdravnik z ranjenima psoma.)
je- veter pozvročil tudi mnogo škode, ko je podrl drevesa, stebre, reklamne table, televizijske antene in vrgel mnogo opeke s streh, pa tudi kak dimnik. Od Genove do Spe-zie, Livorna in še dlje je divjala tramontana s hitrostjo tudi go km na uro.
V Apeninih so močni snežni viharji. Na mnogih cestah so vozila obstala, ker niso mogla naprej, številne vasi pa so popolnoma izolirane od ostalega sveta, Snežna odeja na Apeninih nad Pistojo je visoka nad 3 m. Sneži pa še kar naprej in temperatura dosega tu in tam do 10 stopinj pod ničlo.
V Šesto Fiorentino je močan veter podrl streho neke velike lope, v kateri je skladišče tržaške družbe Arrigo-ni. V času, ko se je streha podrla, sta bila v lopi le dva delavca, ki sta se umaknila pod neki tovornjak ter se
htako rešila hujših poškodb. Skoda na lopi in pri blagu v skladišču znaša več milijonov.
Snežni viharji segajo daleč na jug. Sneži tudi na jadranski obali. Iz Beneventa poročajo, da se je četa gasilcev napotila z rešilnim avtom v občino S. Bartolomeo in Gal-do kjer se je neka porodnica nahajala v zelo težkem stanju. Toda avto je obtičal v neki vasi na poti, kjer je
iiiiimimmiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiMiiiiinnM
Devetstoletnica mesta Beljaka
BELJAK, 8. — Predsednik republike Schaerf in kancler Raab sta se udeležila proslave o priliki devetstoletnice Beljaka. Pred prav tolikimi leto so namreč Beljaku priznali status mesta z lastno upravo. To mesto je bilo že v starih časih važno prometno križišče. Tod so šle tudi rimske čete na poti proti Vindoboni (Dunaju), Car-nuntumu in Lauriacumu. Tudi njegovo ime naj bi izhajalo iz nekdanje rimske kolonije Bile-chinium.
Mesto so močno prizadele vojne, potresi (januarja 1348) in kuge. Veliko blagostanje je v mes-tu vladalo za časa Bene. ške republike. Napoleon je hotel napraviti iz Beljaka turistično mesto in zdravilišče za njegovo Ilirijo. Zasadil je nekatera veličastna drevesa, ki še danes obstajajo. Nov razvcet je Beljak doživel leta 1864, ko so ga z železnico povezal; na avstrijsko omrežje. Danes je glavno železniško vozlišče za južnozapadno Avstrijo, Tu se križajo proge, ki vodijo proti Jugoslaviji, Italiji, Tirolu, Salzburgu in Dunaju.
korakajo. Z bolestnim čustvom se spominja časov, ko je smel hoditi v šolo, in pri tem ga zalijejo solze.
Nekega dne, ko je bil potrt in obupan, piše; «Z odprtimi rokami se izročam v roke božje.« Ton njegove pripovedi je ves čas umirjen besede so preproste, stavki kratki. Nekega dne zve, da so Nemci napravili v Kielcah »čiščenje«. David ima v tem mestu dva strica in oba zbežita Eden se zateče k Rubinoviče-vim, drugi se pa raje vrne v geto. Židje, vedno Židje. »Včeraj je bil ubit en 2id, danes pa so jih ubili pet,« beleži David, ki si zapisuje tudi ceno kruha na črni borzi ter naraščanje cen in se vprašuje: »Koliko oseb je že umrlo od lakote? Na stotine, na tisoče.«
Nekega dne je prišel k Ru-binovičevim župan ter sprejel čašico vodke. Ko je govoril z. očetom Davidovim, je izjavil; «Vse Zide je treba pobiti. Vsi so morilci.« Deček je pripisal:	«Presega moje
moči, če bi hotel napisat vse to, kar je ta človek dejal.«
Ko je David Rubinovič izginil, potem ko so ga kot milijone Zidov strpali v živinski voz, ki je odpeljal proti krematoriju, je imel 14 let. Zelo značilno za njegov dnevnik pa je, da v vseh petih zvezkih ni ene besede sovraštva.
Bevana bodo zopet operirali?
LONDON, 8. — Angleški ča. sopis «Daily Mail« zatrjuje, da bodo morali Aneurina Bevana verjetno ponovno operirati v bližnjih tednih. Laburističnega voditelja so operirali 29. decembra, 20. januarja pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in nekaj dni so se bali za njegovo življenje. Od preteklega tedna pa se mu stanje boljša. Nikoli niso točno povedali, kakšno bolezen ima. #Da;. ly Mail« pa zatrjuje, da se mu je stanje poslabšalo zaradi žolčne infekcije in da nameravajo s ponovnim kirurškim posegom odstraniti vsakršno možnost nove infekcije. Dokončni sklep o tem pa bodo sprejeli samo čez nekaj dni.
Sodeloval pri umoru 70.000 umobolnih
FRANKFURT, 8. — Profesorja Heydeja, ki je za časa tretjega rajha vodil uničevanje umobolnih ljudi, je državno pravdništvo v Frankfurtu, ki je dosedaj dolžilo omenjenega profesorja le sokrivde pri umoru, obdolžilo namernega umora.
Dr. Heyde je od leta 1950 do 1959 živel v Flensburgu pod 'imenom dr. Savadea, to pa ob vednosti nekaterih visokih o-sehnosti v Schleswig-Hollstei-nu. Po preiskavi in po zaslišanju dr. Heydeja so mogli u-gotoviti, da so med leti 1939 in 1941 umorili 70.000 umobolnih, in da se je to zgodilo z njegovo vednostjo in včasih tudi z njegovim neposrednim sodelovanjem.
»»»n»»»»"»»!»"i»iiii"»»""i»""i"»»*»»»"»*iH»»!n»""»"HH»"""H"n"»"*m?"w"l"">*llll"lll"l"lllllul""l"llflillnlll>llllllllnllllllllMIIIIIIIIIIIII<Hltlllllllllllllllll>lllml111
Izginuli dragulji, najdeni dragulji in pa dragulji na dražbi v Londonu
sneg dosegel dva metra. Proti večeru je tjakaj prispel avtomobilski snežni plug, ki je rešilnemu avtomobilu odprl pot vsaj za povratek. Porodnici pa so pomagali karabinjerji iz S. Bartolomea, ki so šli v neki bližnji kraj ter od tam pripeljali zdravnika na preprostih saneh, ki so jih sami vlekli in porivali. Ob zdravniški pomoči je potem zdravnica zvečer porodila dečka. Na Siciliji pa so temperature med 10 do 15 stopinj
nad ničlo, na Sardiniji pa je bilo v Cagliariju celo 22 nad ničlo.
Zaradi mraza se pa ni treba samo nam pritoževati, temveč je v nekaterih predelih Evrope pritisnil z vse hujšo ostrino. Zlasti je prizadeta Poljska, kjer so zabeležili celo 40 stopinj pod ničlo. Pa tudi v Avstriji je bilo v Salzburgu —24, na Dunaju pa —13 Tudi v Švici in Češkem je zelo mraz. V Franciji je nov mrzli val za sedaj priza-
nesel samo Ažurni obali.
Na Madžarskem so oblasti prepovedovale plovbo po Donavi zaradi plavajočih ledenih plošč. Pritoki Donave pa so pokriti z debelim ledom.
BERGAMO, 8. — Maria Tas-sinari v Bergamu je rodila dvajsetega otroka: hčerko, ki ji bodo dali ime Renata. Zakonca Tassinari sta poročena 26 let. Od 20 otrok jih je 17 živih.
Maria Luisa Rolando je »Vampirjeva ljubimka«, kot se imenuje zadnji lilm Renata Polscl-lija, ki so ga sedaj snemali v Arteni v nekem starem gradu, zelo prikladnem za temačno
atmosfero celotne zgodbe
TEL AVIV, 8. — »Dragulji v vrednosti 315 milijonov lir so izginili iz letala, medtem ko je letelo med Tel Avivom in Hong Kongom. Zavoj z dragulji je carina kontrolirala ob odhodu na letališču Lydda; ko je letalo pristalo v Hong Kongu, so ugotovili, da je zavoj prazen.
PARIZ, 8. — Neka 14-letna deklica je našla na cesti večjo kuverto, v kateri je bilo
140 še neobdelanih demantov To se je zgodilo v Saint-C)ou-du blizu Dijona. Deklica Ni-
cole Gilotti je najmlajša od šestih otrok skromne delavske družine. Sprehajala se je po cesti, ko je zagledala na tleh veliko kuverto, ki se ji je zdela polna. Pobrala jo je in .no-tr’ sta bili vrečici, v katerih je bilo 140 neobdelanih demantov, ki bi morali biti v bližnji draguljarni obdelani. Starši deklice so kuverto takoj izročili draguljarni, ki je deklico velikodušno nagradila. Demanti, čeprav neobdelani, so predstavljali vrednost več milijonov.
LONDON, 8. — Med glavnimi trgovci z diamanti vsega sveta je nastala borba, da bi si zagotovili posest izrednega rožnatega diamanta 34,64 karata, ki izvira iz rudnikov v Golkondi (Indija), in ki ga bodo dali na dražbo prihodnjega 17. marca v londonski galeriji Sotheby. Izvedenci še niso povedali svojega mnenja glede vrednosti tega dragulja, ki naj bi po mnenju nekaterih znašal okrog 105 miiljonov lir. Edini dragulj, ki ga je moč primerjati z omenjenim diamantom,
glACOMO DEBENEDETTI
Pogoni) getu
(16. oktober 1943)”*)
sq 1 so dve ženski popadli porodni krči. Italijanski zdrav-v‘Ueva, obeh primerih napovedali težja poroda, ki bosta tmVo,iodr> z?ravriiški poseg. Za tisti dve ženi bi bila klinika pot j Jfihči>_ ■ A Nemed nrevnza v bolnico niso dovolili in oba novo-
d?<hičkr- ^ Nernci prevoza v bolnico niso dovolili in h v i®ča u-a za§iedala luč sveta v temoti tistega nesrečnega h^onsir akšnl imeni naj dobita tista dva prvorojenca nove a *■ «nn sužn°sti? (Gereščm je imenoval Mojzesa sina snz-n	no^0bn’ka P° tuji dezeli», ker se mu je rodil s Siporfijo
oti Diu, , °jenčka tiste noči brez Mojzesa sta bila popotnika 1>ok1a, irn celicam.)
'Seči
Se je moglo samo, da so dali operirat v bolnico ne-
kega dečka, ki je imel gnojne tvore. Nemci pa so prisostvovali operaciji in brž ko je bilo opravljeno, so dečka zopet vzeli.
Tako je pretekla sobotna noč, nedelja in še naslednja noč. V mestu in po getu se je bilo medtem razvedelo, kam so bili nesrečniki odpeljani. Sorodniki so prihajali na vrata kolegija, se izdajali za prijatelje arijske rase, in izročali živež in pisma za zapornike, a nikoli niso izvedeli, če so tist darovi prišli komur so bili namenjeni.
* * *
V ponedeljek ob zori so polovljene Jude spravili na avto-furgone in jih peljali na postajo Roma-Tiburtino, kjer so jih natlačili v živinske vagone. Ves dopoldan so stali vagoni na mrtvem tiru. Kakšnih dvajset oboroženih Nemcev je branilo, da bi sc kdo približal vlaku.
Ob pol dveh so vlak izročili strojevodji Quirinu Zazza. Ta je kmalu zvedel, da so v živinskih vagonih zaklenjeni — tako se je izrazil v svojem poročilu — številni civilisti različnega spola in starosti, za katere je potem ugotovil, da pripadajo judovski rasi.
Vlak je potegnil ob dveh. Neka mladenka, ki je prihajala iz Milana, pripoveduje da se je njen vlak na postaji Fara Sabina (bolj verjetno na postaji Orte) srečal s plombiranim vlakom, v katerem je vse vzdihovalo, kakor duše v vicah. Skozi
zamreženo okence se ji je zazdelo, da vidi neko dekletce, ki je bila z njo v sorodu. Poskušala jo je poklicati, a k mreži se je približal drug obraz in ji dal znak, naj molči. Ta poziv k molku, poziv, naj jih ne skuša vrniti človeški družbi, je zadnja beseda, zadnji znak življenja, ki je prišel od njih.
Blizu postaje Orte je vlak naletel na zaprt signal in je moral postati za dobrih deset minut. »Na prošnjo zaprtih potnikov,v dalje pripoveduje strojevodja, «so odstranili plombe z nekaterih vagonov, da bi ljudje lahko opravili telesne potrebe.« Bilo je nekaj poskusov bega, ki jih je pa brž preprečilo divje streljanje.
V Chiusiju je bil nov kratek postanek, da so razložili truplo neke starke, ki je med potjo umrla. V Florenci gospod Zazza zapusti lokomotivo, ne da bi se mu .bilo posrečilo spregovoriti s kom od tistih, ki jih je pripeljal na prvem razdelku njihove poti v deportacijo. Ko so se izmenjali uslužbenci, je vlak nadaljeval pot proti Bologni.
Ne Vatikan, ne Rdeči križ, ne Švica in ne druge nevtralne države niso mogli dobiti nobenih obvestil o deportirancih. Računa se, da je bilo tistih od 16. oktobra čez tisoč, a gotovo številka ne odgovarja resnici, kajti odpeljanih je bilo veliko celotnih družin do zadnjega člana in niso pustili za seboj sledu, niti sorodnikov ali prijateljev, ki- bi lahko povedali, da so izginili.
KONEC
je rožnati diamant, ki so ga našli v Tanganiki in ki je sedaj last angleške kraljice.
(
Lepa igra narave (ali led na stebru in led po tleh) na pomolu
Prešernovi
nagrajenci:
Koblar,
Debenjak,
Batič, Kunej, Brodar
Tudi letošnji Prešernov dan je bil obeležen z razdelitvijo Prešernovih nagrad. Na slovesnosti v republiškem izvršnem svetu Slovenije so bili na osnovi sklepa u-pravnega odbora Prešernovega sklada nagrajeni:	esejist, literarni in
gledališki kritik France Koblar za življenjsko literarno delo, akademski slikar Riko Debenjak za klasična ustvarjalna dela v 1. 1959, kipar Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji, dirigent Egon Kunej za dirigen-stvo in glasbeno-vzgojno delo in dr. Srečko Brodar za delo Črni kal, novopaleolitska naselbina v Slovenskem Primorju.
Nagrajencem so med drugim čestitali predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, podpredsednik dr. Jože Vilfan in drugi visoki politični in javni kulturni delavci, ki so bili navzoči na proslavi. Popoldne so bile na ljubljanski univerzi razdeljene Prešernove nagrade za najboljša diplomska in seminarska dela , 45 študentom. Pri razdelitvi nagrad so bili navzoči podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Jože Vilfan, Boris Ziherl iri številni profesorji in študentje.
Kova
revija
«L’Europa
Letteraria>
Izšla je prva številka revije L’F,uropa lettera-ria. Revija bo izhajala vsaka dva meseca na približno 250 straneh. Objavljala bo novele, romane v nadaljevanjih, eseje, kritične preglede ter preglede književnosti iz raznih dežel, nadalje pisma Jz prestolnic, obvestila s področja umetnosti, filma, gledališča, glasbe, pa tudi polemiko. Posebna zanimivost revije bodo tudi naslovi pisateljev, prevajalcev, knjižnih agentov, založniških svetovalcev, kulturnih atašejev pri veleposlaništvih, kulturnih združenj, akademij, založb, umetniških galerij itd. Pri reviji sodelujejo pisatelji vseh evropskih držav ne glede na meje in ideologije: Francozi in Angleži, I-talijam in Rusi, Poljaki in Spanci, Jugoslovani, Bolgari, Švicarji, Grki, Nemci, Romuni, Cehi, Holandci itd. Seveda pa le taki, ki že nekaj pomenijo. Posamezna številka stane 500 lir, letna naročnina pa znaša 2.500 lir. V prvi številk: najdemo imena: Giancar-lo Vigorelli (ki je tudi direktor rrevije), Salva-tore Quasimodo, Bertolt Brecht, O. Knipper-Ce-chova, Jorge	Guillčn,
Giuseppe Berto, G. B. Angioletti, H. Urs von Balthasar, Andre Fre-naud, Aleksej	Surkov,
Mikola Bajan, Leonid Martynov, Guido Piove-ne, Lawrence	Durrell,
Karinthy Frigyes, Tana-sije Mladenovič, Elio Vittorini, Fabio Carpi, Nelo Risi, lija Ilf, Alva-ro, D. H. Lawrence, A-ragon, Nardi, Zelinskij. Bowra, Bigiaretti, Berto, lucci, Ziherl, Werich, I-waszkiewicz, Lajolo, Plu-har, Trucchi, Luzi in še mnogo drugih. V revij) so tudi poročila o delih številnih avtorjev raznih jezikov.
Orkester iz Firenc na turneji v Švici
Orkester florentinskega majskega festivala, ki ga sestavlja okrog 100 oseb, se je včeraj odpeljal iz Firenc v Švico, kjer bo imel pod vodstvom dirigenta Ser-giuja Celibidachea vrsto koncertov. Prvi koncert bo v ženevskem »Vic-toris Hall« danes zvečer. Jutri in vse naslednje dni zaporedoma pa bodo koncerti v Ziiri-chu, Bernu, Bielu in Lausanu. Povsod so vstopnice za koncerte že razprodane.
Prvo povratno kolo nogometnega prvenstva A in B lige
Juventus nezadržno napreduje Genoa si popravlja položaj
Fiorentina prehitela Internazionale - Zastoj Torina v B ligi in
neuspehi ostalih enajstoric z vrha
v dirki za svetovno prvenstvo 1960	Italijansko	košarkarsko	prvenstvo
McLaren s Cooper-Climax Z izdatno zmago nad
Giro
Prvo povratno kolo v A ligi je v glavnem potrdilo predvidevanje kar pomeni, da ni bilo večjih presenečenj, če izvzamemo zmage Bologne na olimpinjskem stadionu v Rimu in nepričakovano lahko zmago Pa dove nad Interjem. Juventus nadaljuje nezadržno svojo pot proti končnemu cilju in žanje zmage na domačem in tujih terenih, za njim pa si z izmenično srečo utirajo pot Milan, Fiorentina in Inter. Bolj zanimiv je razplet na dnu, kjer je Genoa svoj dokaj znaten zaostanek zmanjšala na minimum, t.j. na eno samo točko in dala tako poglavju borbe za obstanek v ligi nov pomen in novo privlačnost. Celotna bilanca 18. kola A lige je naslednja: 4 interne zmage, 2 zunanji zmagi, trije rimiji in 24 golov.
A LIGA
Toda povrnimo se nekoliko k posameznim tekmam. Juventus, ki je gostoval v Vi-ctnzi, je po uravnovešenem prvem polčasu šele v začetku drugega uveljavil svojo boljšo fizično strukturo z dokaj prečnima goloma Charlesa v 3’ in Sivorija v 10’ Domači so zmanjšali razliko v 20’ po Bonafinu zaradi napake Juventusove obrambe. V celoti čmo-beli niso prepriča^ li in z nekoliko več sreče bi Lanerossi moral izvleči vsa j neodločen rezultat.
Milan je imel v Alessandrii zelo lahkega nasprotnika, ki je vrhu vsega igral še izključno defenzivno. Igra je bila še kar lepa in živahna po zaslugi Milanovih napadalcev, ki so že od prvih minut začeli napadati. Toda k prvemu golu jim je pripomogil kapetan Alessandrie Pedroni, ki je nehote usmeril Ochettov strel v lastna vrata. 10 minut kasneje je dosegel drugi gol za Milan Galli na predložek Schiaffina. V drugem polčasu e bila premoč domačih še večja in v 16’ je Altafini na lep predložek Maldinija dose-
A LIGA
Rezultati
*Atalanta-Sampdoria	M
•Fiorentina-Udinese	21
•Genoa-Homa	1»
Juventus-‘Lanerosst	2 1
Bolo*na-*ua*io	31
•Milan-Alessandrta	3-1
•Padova-lnter	3-i
•Palermo-Bari	1-1
•Spai-Napoli	2-2
LESTVICA
Juventus	lt	14	2	L	44	13	30
Milan	1«	11	4	3	31	14	26
Fliorent.	lt	lt	4	4	39	24	24
Inter	lt	t	7	3	3«	21	23
Spal	11	7	t	3	2t	16	22
Padova	It	9	3	t	22	19	21
Bologna	lt	3	3	7	25	22	19
Koma	lt	t	5	7	24	24	17
Ataianta	11	5	7	«	17	lt	17
Lanerossi	lt	f	4	t	24	23	16
Lazio	lt	4	1	6	14	23	16
Udinese	lt	J	»	i	21	27	13
Samp	lt	3	5	1	17	24	15
Napoli	lt	4	f	t	17	27	14
Palermo	lt	2	9	7	13	22	13
Bari	lt	4	3	9	13	24	13
Aless.	lt	1	1U	7	12	29	12
Genoa	lt	3	5	lt	lt	21	11
TEKME		14.	2	1940			
Alessandria - Bari, Bologha-Genoa, Inter-AtaUnta, Juventus - Padova, Lanerossi-Spal, Napoti Fiorentina, Roma-Mn-lan, Sampdoria - Palermo, U-dinese - Lazio.
B LIGA
Rezultati
'Breacia-Messina •CataniaVenezia	6 1
•Calanzaro Triestina 1-1 Stmmonza-'MarzoUo 2-1 •Modena-Lecco	1-»
•Novara-Ozo Mantova 2-1 •Parma-Como	2-0
'Torino-sambenedetteie 1-1 'Verona-Cagliari	3-1
LESTVICA
Torino	2V	9	9	2	29	9	27
Catania	19		1	2	39	14	29
Lecco	20	t	t	4	29 20		24
Modena	20	9	5	H	26	20	23
Marzotto	20	7	9	4	24	19	23
Como	24	li	6	6	25	24	22
Venezla	19	t	3	6	26	23	21
Triestina	24	7	7	6	25	19	21
Simmonza	20	7	/	6	27	23	21
Catanzaro	24	b	t	6 21		29	20
Heggiana	JV	t	4	0	39	27	29
Brescia	20	5	9	6	12	19	19
Mantova	20	6	6	t	20	23	19
Verona	20	6	6	1	27	30	lt
Messina	24	7	4	9	14	20	18
Samben.	24	6	5	9	22	39	17
Parma	24	6	4	9	17	27	17
Cagliari	19	3	4	19	14 2t		14
Taranto	20	9	4	11	19 39		14
Novara	19	4	3	19	8	19	13
TEKME 1«. 2. 10*0
Brescia - Taranto, Cafliarl-Torino, Catama Triestina, Catanzaro - Venezla, Como -Marzotto, Lecco - Messina, Cizo Mantova - Parma, Nova-ra • Modena, Sambenedetle-se . Reggiana, Simmenthal Monza - Verona.
Športne stave
TOTOCALCIO X 1 1, 2 2 1, 1 X X, X 1 2 X
KVOTE: 13 točk - 2.789.000 'lir; 12 točk - 98.000 lir. — V Trstu Je dobitnik s 13 točka-ml, lot Je na istem stavnem listku dosegel tudi pet 12-ie.
TOT1P
1 1, 1 1, 2 X 1 1, 1 X, X 2
KVOTE: 12 točk - 3.614.173 lir; 11 toik - 49,850 Ur; 10 toik - 6.074 Ur.
gel tretji gol. Poslej so Milančani nekoliko popustili in gostje so lahko 5’ pred koncem dosegli častni gol po zaslugi mladega Rivere.
Fiorentina je na svojem i-grišču premagala Udinese in se povzpela na tretje mesto s točko prednosti pred interjem. V srečanju s Furlani je bila velik favorit in po golih, ki ju je v 16’ in v 20’ prvega polčasa dosegel Petris je kazalo, da bodo gostje katastrofalno poraženi. Fiorentina je namreč igrala poletno in prodorno, predvsem pa zelo praktično in inteligentno. Toda ta njena akademija je trajala samo do konca prvega polčasa, v drugem polčasu pa so prevzeli pobudo gostje, čeprav so zaradi poškodb Gona in Burgnicha bili znatno okrnjeni. S požrtvovalno igro so. večkrat potisnili domačine v obrambo in v 14’ po Milanu tudi dosegli več kot zasluženi častni gol. Več niso mogli napraviti. Z igralcem manj (Gon je dokončno zapustil igrišče) so morali igrati pretežno defenzivno, pri čemer je nosil levji delež vratar Bertossi, ki je branil v izrednem slogu.
Za Inter smo že omenili, da je na presenetljivo lahek način pustil obe točki v Padovi, ki je zmagala kar s tremi goli razlike in se tako svojemu gostu kar izdatno oddolžila za prvi poraz s 6:3 v Milanu. Dva od treh golov je realiziral Brighenti, ki se je tako tudi pomaknil na drugo mesta n a lestvici strelcev. Inter je začel podjetno in prvih 20’ je poteklo v znamenju njegovih napadov, ki pa jih je domača obramba dobro zadrževala. Potem pa so prišli do besede Roccovi fantje in po lepi akciji v 21’ Mari - Tort ul - Rosa s slabo parado Pontela, je v 25’ Brighenti zatresel mrežo po kratkem odboju Ta-gliavinija. 5’ pozneje je bil rezultat že 2:0 za domače. Brighenti je podal prostemu Pe-raniju. Ta je preigral Fongara in plasiral usnje mimo vratarja. Padova je bila poslej absolutni gospodar na igrišču in šele v drugem delu drugega polčasa je Inter skušal reagirati toda zaman. V 33" je Brighenti izvedel enega izmed svojih številnih prodorov toda v kazenskem prostoru ga je zrušil Gatti in sodnik Orlandini je brez pomišljanja pokazal na belo piko. 11-metrovko je realiziral Brighenti sam.
Spal je imel v gosteh Na-politance in le po srečnem naključju mu je uspelo rešiti točko. Napoli je bil boljši nasprotnik. Dvakrat je bil v vodstvu in dvakrat so njegovi napadalci streljali v prečko toda dve prestrogo dosojeni U-metrovki v njegovo škodo sta mu prekrižali vse lepe načrte. Za goste sta bila uspešna Del Vecchio v 22’ prvega in Vinicio o 6’ drugega, za domačine pa Morbello v 37’ prvega in v 10’ drugega polčasa.	i
Za največje presenečenje kola je — kot smo že omenili v uvodu — poskrbela Bologna, ki je sredi Rima premagala Lazio. Po previdnem začetku, v katerem je Lazio obvladal igrišče, je Bologna dosegla v 17’ vodstvo po Cer-vellatiju iz protinapada, ki je pokazal, da obramba Lazia ni najbolje registrirana. V 10’ drugega polčasa je Rozzoni sicer izenačil, toda Bologna je medtem že odkrila šibko točko domačinov in začela z naglimi protinapadi ogrožati njihov kazenski prostor. Ta taktika se je kmalu izkazala za zelo posrečeno in učinkovito, saj je lahko Renna v 17’ in v 25’ poslal za hrbet dolgega Lovattija še dve žogi.
Nič bolje kot Laziu se ni godilo tudi drugemu rimskemu	predstavniku	Romi,	le s
to razliko, da ga je premagala zadnja na lestvici — Genoa. Resnici na ljubo je treba povedati, da zmaga Genoe, ki je v zadnjem času dosegla kar tri pomembne remije, ni bila nepričakovana. Njen napredek v kolektivnem smislu	je	bil očiten,	proti	Romi
Pa	je	prišla do	izraza	tudi
njena	borbenost.	Roma	je i-
grala slabo in samo Pestrin in Zaglio sta se rešila iz splošne sivine. Edini gol je dosegel v 12’ drugega polčasa Leoni. Akcijo je začel Panta-leoni, ki je podal žogo zelo prizadevnemu Abbadijevemu namestniku Calvaneseju. Ta je skozi koridor zaposlil Leo-nija, ki je z glavo podaljšal žogo v mrežo.
Palermo je na svojem igri-
Arce, ki je bil tudi med naj- | tično začenja pri 3. mestu Lec-boljšimi v domačem moštvu.
Brez golov se je končala tekma med Atalanto in Samp-dorio v Bergamu, v glavnem po zaslugi solidne obrambe Genovežanov, v kateri so se odlikovali Bemasconi, Berga-maschi in Vicini.
B LIGA
V B ligi so domače enajsterice dosegle 8 zmag in dva remija, pri čemer pa je najbolj presenetljivo, da se je moral z remijem zadovoljiti tudi Torino in povrhu vsega še proti šibkemu Sambenedet-teseju. Ta izid utegne biti zelo odločilen za razvoj dogodkov na vrhu lestvice, saj je z njim Torino praktično izgubil vodstvo, ker ima Cata-nia pri eni tekmi manj (z No-varo) samo eno točko manj.
Drugi remi kola je dosegla Triestina, toda na tujem igrišču in z vso častjo, ker je — kot je razvidno iz poročila o tekmi sami — bila boljši nasprotnik.
O presenečenju lahko govorimo samo v enem primeru in sicer v zvezi z zmago Sim-menthala nad Marzottom v Valdagnu. Marzotto je s tem porazom trenutno izpadel iz konkurence za najvišja mesta, vendar pa mu je lahko v tolažbo, da se razen Catanii, tudi drugim prebivalcem zgornjega doma ni godilo mnogo bolje. Tako je poleg njega moral Lecco pustili obe točki v Modeni, Como v Parmi, Ve-nezia pa v Catanii. Praktično lahko zaradi tega smatramo, da je Triestina svoj položaj utrdila oziroma da si je povečala možnosti za hitro napredovanje, kar pa bo v veliki meri odvisno tudi od izida njenega nedeljskega nastopa v Catanii.
Razen na vrhu, je prišlo do pomembnih sprememb tudi na dnu. Zaradi zmage Parme in neodločenega izida Sim-menthala so Cagliari, Taranto in Novara izolirani na repu, pri čemer pa imata Novara in Cagliari po eno tekmo manj (Novara doma, Cagliari v Benetkah), tako da je na najslabšem pravzaprav Taranto.
Sicer pa je glavna značilnost B lige še vedno velika natrpanost moštev v srednjem delu lestvice, ki se p rak-
ca in končuje pri 17. mestu Parme.
 «#-------
Triestina v Nicastru
NICASTRO, 8. — Triestina je že včeraj zvečer prispela iz Catanzara v Nicastro, kjer bo ostala do sobote, ko bo nadaljevala. pot v Catanio. V njenem taboru vlada zadovoljstvo in razočaranje obenem zaradi dosežene oz. izgubljene točke v Catanzaru. Igralci se počuti, jo dobro in med njimi ni nihče poškodovan ali potolčen. Moštvo bo treniralo na lokalnem igrišču, v sredo pa bo na njem odigralo prijateljsko tre-ning-tekmo z lokalno diletantsko enajstorico.
zmagal v Buenos Airesu
Najhitrejši krog je dosegel Anglež Stirling Moss
BUENOS AIRES, 8. — No-, nier (Sved.) - BRM 79 krogov vozelandec Bruce McLaren v 2.19’30”3, 8. Phill Hill (ZDA)
je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Argentine, ki je veljala kot prva za svetovno prvenstvo pilotov 1960. Uradni vrstni red, ki je bil objavljen šele 4 ure in pol po zaključeni dirki zaradi protestov nekaterih pilotov, je naslednji:
1. Bruce MacLaren (NZ) -Cooper-Climax 2.17’49"5	(80
krogov dirkališča v skupni dolžini 312,988 km); 2. Cliff Alli-son (VB) - Ferrari 2.18’15”8, 3. Maurice Trintignant (Fr.) in Stirling Moss (VB) — oba Cooper-Climax 2.18’42”8, 4. Carlos Menditeguy (Arg.) - Cooper . Maserati 2.18’42”8, 5. Von Trips (Nem.) - Ferrari 2.18’44”9 6. Ines Ireland (VB) - Lotus 79 krogov v 2.18'58”3, 7. Bon-
- Ferrari 77 krogov v 2.18’41”3
9. Rodriguez Lerreta (Arg.) -Torus 77 krogov v 2.19’16”5,
10. Froilan Gonzales (Arg.) -Ferrari 77 krogov v 2.19T7”1,
11. Roberto Bonomi (Arg.) -Cooper-Maserati 76 krogov v 2.18’22”3, 12. Masten Gregory (ZDA) - Porsch 76 krogov v 2.18’49”8, 3. Gino Monaron (It.)
- Maserati 72 krogov v 2.18’01”5, 14. Nassif Stefabo (Arg.) - Ma. serati 70 krogov v 2.18’19”5.
Najhitrejši krog Je dosegel Mosso v 37. krogu s časom 1’38”9 s povprečno hitrostjo 136,254 km na uro.
Vrstni red za svetovno prvenstvo pilotov po prvi dirki: 1. Bruce McLaren (NZ) 8 točk, 2. Cliff Allison (VB) 6 točk, 3. Carlos Menditeguy (Arg.) 2 točki, 4. Von Trips (Nem.) 1 točka.
Stock praktično na varnem
V zadnjem trenutku zmaga tržaških košarkaric v Turinu
Tudi 18. kolo prve serije košarkarskega prvanstva je poteklo brez presenečenj. Na domačih in tujih igriščih so zmagali favoriti z dokaj visokimi rezultati, kar velja še posebno za Oransodo Virtus, za Lancc Pesaro in za Ignis. Mnogo bolj kot se je predvidevalo sta se morala potruditi Simmenthal in Petrarca proti Stelli Azzurri oz. proti Santagostinu, medtem ko je Stock v najvažnejšem srečanju dneva v borbi za rešitev odločno odpravil Giro in praktično splaval na
površje.	—--------r
Garagnam
REZULTATI 18. KOLA: Stella Azzurra — Simmenthal 54:64, Reyer — Oransoda Virtus 63:90, Lanco Pesaro — Fon-te Levissima 81:45, Stock — Gira 55:32, Santagostino — Petrarca 50:57, Ignis Varese — Livorno 79:58.
STOCK — GIRA 55:32
STOCK, Ruprecht 4, Perizza 2, Cavazzon 10, Natali 6, Mejak 1, Zaccaria 2, Magrini, Bianco, Steffe 2, Gavagnin 28. GIRA: Paoletti 4, Flutti 4,
 ...................................................................      ■mlinu...um
Namiznoteniški turnir za pokrajinsko prvenstvo
Merlak in Grbec imata pravico udeležbe na deželnem prvenslvu
Zadnji predstavniki Bora so bili izločeni v polfinalih - Prvo mesto je osvojil Floramo - Cez dva tedna deželno prvenstvo
V nedeljo zvečer se je v prostorih društva ARAC v Javnem vrtu zaključil namiznoteniški turnir za pokrajinsko prvenstvo, na katerem so sodelovali tudi i-gralci športnega združenja Bor. V konkurenci posameznikov je zmagal tržaški prvak Floramo pred Bruni-jem, v konkurenci dvojic pa Bruni in Moretti pred Olivo in De Nardom. Zadnji predstavniki Bora so izpadli v polfinalu, s čimer sta si Grbec in Merlak pridobila pravico nastopa na deležnem prvenstvu, kar je vsekakor zelo lep uspeh.
Igralci Bora so tokrat nu-
dili manj kot na pripravljalnem turnirju, vendar pa ni mogoče trditi, da bi zaradi tega razočarali kot so na primer člani klubov Don Bosco in Gruppo Giovanile, ki so izpadli že po prvih borbah. Organizacija je bila v nedeljo nekoliko boljša kot v soboto, vendar pa mnogo prijavljenih tekmovalcev kljub temu ni nastopilo. Tako sta Grbec in Sosič prešla preko prvih srečanj brez igre, že v naslednjem kolu pa sta se morala pomeriti med seboj. Zmagal je Grbec v treh nizih, vendar pa igra med njima n. bila
tako lepa in zanimiva kot o-bičajno. Grbec se zaradi študija ni utegnil dovolj pripraviti, Sosič pa je bil utrujen zaradi neprespane noč..
Najbolj bomen je bil prvi niz, katerega je Grbec odločil v svojo korist z majhno razliko 21:18. V naslednjih dveh nizih je Sosič močno pepustil in bolj umirjeni in svež; Grbec ga je zlahka odpravil, čeprav ni bil v najboljši formi.
Tudi Kovačič se ni mogel u-spešneje upirati De Nardu. V prvem nizu mu je še nekam šlo. v naslednjih dveh pa je
■iiiuiiiiiiiiiiiMiiufiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiii
Uspešen začetek turneje helebardarjev na jugu
Triestina zapravila zmago kljub vodstvu in dobri igri
Vodstvo za Triestino je dosegel Magistrelli v 44' prvega polčasa - Izenačil je Tržačan Florio
STRELCA: v 44’ prvega polčasa Magistrelli (T.); v 34’ drugega polčasa Florio (C.).
CATANZARO: Da Pozzo; Ralse, Claut; Frontali, Im-pinna, Costa; Scroccaro, Florio, Fanello, Negri, Gherse-
tich.
TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Szoke, Var-glien, Radiče; Fortunato, Pula, Secchi, Del Negro, Magistrelli.
SODNIK: Zaza iz Molle tte.
KOTOV: 6:1 za Catanzaro. GLEDALCEV: 5.000.
CATANZARO, 8. — Triestina je v svoji prvi tekmi na jugu dosegla polovičen uspeh, kar je bil v ostalem tudi njen namen. Toda glede na potek tekme in na razmerje sil na igrišču bi zaslužila obe točki z zmago, ki bi lahko bila tudi precej visoka.
Po splošni sodbi lokalnih ljubiteljev nogometa in tiska, je Triestina od vseh do sedaj gostujočih moštev v Catanzaru prikazala najboljšo i-gro. Posebno se je odlikovala njena krilska vrsta, ki je gospodarila na sredini igrišča, medtem ko je Varglien bil absolutni gospodar v zaledju. Odlično igro je prikazal tudi napad, ne glede na to, da je zapravil marsikatero ugodno priložnost. Pa tudi sicer je Triestina bila kot kolektiv tehnično in taktično ter celo fizično superiorna posebno v prvem polčasu. Veliko delo sta opravili v taktičnem pogledu predvsem obe zvezi Pu-ia in Del Negro, ki je uspešno zamenjal Taccolo. Oba sta bila neumorna povezovalca napada s krilsko vrsto pred-
spričo oklevanja napadalcev Triestine ni imel posebno težkega dela. V napadu Florio ni bil dorastel svoji vlogi srednjega napadalca. Izpod svojih sposobnosti so igrali tudi Ghersetich, Negri in Scroccaro, medtem ko je zelo prizadevnega in nevarnega Fanella popolnoma onemogočil Varglien.
Prvi napad je izvedla Triestina. Secchi je zaposlil Del Negra katerega strel je Da Pozzo ubranil. V 8’ se je od Clautovih nog odbil močan strel Magistrellija, v 10’ pa je Catanzaro izvedel protinapad in Brach se je’ moral rešiti v kot. Nekaj minut pozneje je Florio zasnoval lepo akcijo, ki pa je Fanello ni mogel nadaljevati zaradi bliskovite intervencije Varglie-na. V 17’, 20’ in 25’ je Catanzaro izsilil tri kote, ki jih je povzročil Ghersetich, ki pa so ostali neizkoriščeni. V 35’ je zaradi roke Coste izvedel Radiče strel z roba kazenskega prostora, toda čez prečko.
Ko se je že zdelo, da se bo prvi polčas končal neod
vsem v drugem polčasu, ko j ločeno, je Triestina v 44’ preje bila obema stranskima (šla v vodstvo. Brach je po-
1 dal žogo Radiceju, ta pa Ma-gistrelliju, ki je bil popol-
krilcema poverjena pretežno defenzivna funkcija, v katero se je v finalu vključil tudi Puia.
Domačini, ki so nastopili z vsemi svojimi najboljšimi i-gralci, vključno s srednjim napadalcem Fanellom, se na razmočenem igrišču (med vso tekmo je deževalo) niso znašli in kljub uvodnim napadom so morali sredino igrišča kmalu prepustiti gostom. Posebno slabo je igrala v začetku obramba. Impenna je
šč« s težavo izvlekel proti bil nekorekten, Raise in Claut Bariju, ki je »odit do 33’ dru- prizadevna, toda netočna. Sa-gega polčasa, eno samo točko mo Frontalli je držal in del-Gol za domačine je dosegel , no vratar Da Pozzo, ki pa
noma prost in je brez težav ukanil Da Pozza.
V drugem polčasu je Catanzaro skušal prevzeti pobudo, kar pa mu ni uspelo predvsem zaradi budne igre tržaške obrambe. V 10’ je izvedla protinapad Triestina in Da Pozzo je v paradi odbil Magi-strellijev strel v kot. 5’ pozneje se je prizor ponovil pred vrati Triestine. Ghersetich je podal Fanellu, njegov strel pa je Bandini odbil v kot. Takoj nato je tudi Segri zaposlil Bandinija z močnim strelom in spet je vratar Trie.
strne v lepem plastičnem poletu blokiral žogo. V 20’ je Scroccaro po dolgem prodoru banalno zgrešil cilj.
V 32’ je prišlo do gneče v kazenskem prostoru Triestine na center Gherseticha. Bandini je napačno interveniral in žogo je dobil Puia. ki pa jo je odbil samo do Floria kateri jo je brez oklevanja in iz neposredne bližine poslal v mrežo.
Izenačenje je domačim dvignilo moralo, vendar pa so bili že toliko izčrpani, da niso mogli prebiti vedno bolj goste obrambe gostov, ki so čuvali rezultat.
 «»--------
O RIM, 8. — Italijanska a-tletska zveza je z uradnim sporočilom objavila imena 200 sodnikov, ki bodo sestavljali olimpijsko razsodišče za atletiko na olimpiadi v Rimu.
le na trenutke pokazal dobe- i-;io.
Mnogo lepšo in zanimivo > gro sta nudila Floramo in Merlak. Zmagal je Floramo kot se je tudi predvidevalo, toda Skedenjc se mu je trdovratno upiral in mu iztrgal celo en niz. V prvem nizu je Merlak igral s precejšnjo tremo in nudil zaradi tega ie slab odpor. Ze v naslednjem nizu pa je zaigral mnogo boij samozavestno in začel svojemu nasprotniku vračati udarce,	katere	je ta	z	veliko
spretnostjo branil in obenem tudi sam mnogo napadal. V tretjem nizu je Floramo popustil kar je Merlak hitro izkoristil in osvojil niz z včli-ko	razliko.	Četrti	niz	je bil
na visoki kvalitetni ravni.
Merlak je bil svojemu nasprotniku popolnoma enakovreden. Borba za vsako točko	je bila	zagrizena	in oba
igralca sta	skrbno	pazila, da
ne bi delala napak. To je se-1 veda privedlo do živčnega »pimplanja«, v katerem pa se je končno spet izkazal za bolj solidnega Floramo, ki je tudi zasluženo zmagal.
V naslednji igri je bil izločen še naš zadnji predstavnik Grbec. Premagal ga je isti nasprotnik kot Merlaka, le s to razliko, da mu Grbec ni mogel nuditi tako dobrega odpora.
V igrah dvojic sta Olivo in De Nardo odpravila najprej Merlaka in Patrizia, nato pa še Grbca in Kovačiča. Merlaka in Patrizia je spremljala smola. Zaradi nerazpoloženosti Patrizia sta Olivo in De Nardo prvi niz hitro odločila v svojo korist in tudi v drugem sta vodila že s 16:8, ko je Borova dvojica naenkrat prevzela pobudo, v nekaj dobrih potezah izenačila in tudi osvojila niz. Do prve polovice tretjega in odločilnega niza sta si bili dvojici enakovredni. Tedaj pa sta Olivo in De Nardo zbrala poslednje moči, umirila igro in obdržala prednost petih točk, kljub požrtvovalnemu odporu »Borovcev«.
V naslednji igri sta imela Olivo in De Nardo proti Grbcu in Kovačiču lažje delo. Svetoivančana sta šele v drugem nizu zaigrala nekoliko bolj zbrano, vendar pa je bilo že prepozno.
Na splošno bi lahko predstavniki Bora dosegli še lepše uspehe, vendar pa moramo prav zaradi tega kritizirati
neresnost nekaterih med njimi, ki so jo pokazali s tem, da so noč pred nastopom preplesali, namesto da bi jo izkoristili za počitek.
Cez dve nedelji bo v Trstu deželno prvenstvo in pravico do udeležbe na njem imata Grbec in Merlak,* sicer pa lahko vsako društvo prijavi neomejeno število svojih igralcev. Zaradi tega vadi združenje Bor vse svoje člane, da se prijavijo in v tem času pospešijo svoje priprave.
REZULTATI:
POSAMEZNIKI: Sosič Pier. berger 3:0, Grbec - Merluzzi 3:0, De Nardo - Kovačič 3:0 (21:15, 21:11, 21:13), Grbec - So. sič 3:0 (21:18, 21:13, 21:13), FIo ramo - Merlak 3:1 (21:13. 21:15, 10:21, 21:17), Floramo - Grbec 3:0 (2:10, 21:13, 21:11).
DVOJICE: Olivo-De Nardo— Patrizlo-Merlak 2:1 (21:14, 20:22, 21:16), Olivo-De Nardo—Grbec-Kovačič 2:0 (21:12, 21:18).
P—zio
Fiorini 4, Gaiba, Magnoni 2, Angori 6, Viscardi 4, Nardi 3, Di Cera 5.
Igralci Stocka tokrat niso izpustili priložnosti za zmago v odločilnem srečanju za obstanek v Prvi seriji z enim od direktnih kandidatov za izpad — Giro iz Bologne. Pred videvalo se je, da bodo gostje napeli vse svoje sile in nudili domačim močan odpod, kar pa se ni zgodilo. Igralci Stocka so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in popolnoma nadigrali nasprotnike, ki so v vsem prvem polčasu dosegli le tri točke iz akcij. Pri Giri so igrali vsi zelo slabo in samo stari Di Cera si je prizadeval, da bi vnesel v lastne vrste nekoliko reda. Domačini so povedli že z 11:0, ko je Fiorini dosegel prvega od treh košev. V tem delu i-gre se je odlikoval Cavazzon, ki je dosegel največ košev, medtem ko je v drugem polčasu vlogo realizatorja prevzel Gavagnin ob katerem so prišli do veljave še Steffe, Natali in Ruprecht. V drugem polčasu so vstopili v igro tudi Mejak in za nekaj minut Perizza, Zaccaria in Magrini, ki so tudi zadovoljili.
Stock je začel igrati e formacijo Ruprecht, Steffe, Gavagnin, Natali in Cavazzon, ki je ostala na igrišču ves prvi polčas. Prvi koš je realiziral Ruprecht, potem pa je bil Cavazzon uspešen osemkrat zaporedoma in šele pri stanju 10:0 so gostje dosegli prvo točko. Medtem pa je tudi Gavagnin začel igrati s polno paro in v 15. minuti je bil rezultat že 23:3. Nato je pri Giri vstopil v igro Di Cera in po njegovi zaslugi so gostje do konca polčasa dosegli še 8 točk, domačini pa eno samo.
V drugem palčasu je Stock začel zelo ofenzivno in že v 10’ je bilo stanje 40:20. Trener Orlando je izmenično vključeval v moštvo še druge igralce in vsak od njih je zadovoljivo opravil svoje delo, tako. da se je vodstvo domačih do donca povečalo še za 3 točke pri stanju 55:32.
# # *
V ženski A seriji je bil poudarek na srečanju med Fiatom in Stockom v Turinu, ker
iiNiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
Prvenstva na ledeni plošči
Steni n svetovni prvak v hitrostnem drsanju
Nizozemska Dijkstra in Francoz Giletti evropska prvaka v umetnem drsanju
DAVOS, 7. — Včeraj se je|(Norv.) 2’13”8, ’. Van der Grift v Davosu zaključilo svetov- (Niz.) 2’13”8. 29. Gis (It,) 2’ no prvenstvo v hitrostnem
drsanju. Naslov svetovnega prvaka je osvojil sovjetski drsalec Stenin pred Francozom Kuprijanovom in Nemcem Kuhnertom, ki sta predstavljala veliko presenečenje tega prvenstva. Razočarali so Finci in delno tudi Švedi. Italijana Gios in e Riva sta bila na 1500 m na 29. oz. 30. mestu, na 10 tisoč m pa je bil De Riva odlični 15.
Na 1500 m je zmagal Rus Stenin pred rojakom Grišinom, na 10.000 m pa je bil najhitrejši Nizozemec Peksam pred Rusom Košiškinom.
Tehnični rezutlati:
1500 m: 1. Stenin (SZ) 2’10”7, 2. Grišin (SZ) 2’13”4, 3. Kupri-janov (Fr.)	2’13”5,	4.	Aas
IIHIIIII11II llllll Hill IIHI MllfH IIIIIIII lit Hill lllltlillltlllllllfllllllllllll MII III lllll lltlllltlllllltlHIUMU1! Hill t HIII1III Hill II lllt III llllllll III Hill II IN IIIIIIII
Svetovno prvenstvo v bobu v Coriini
IHonti - svetovni prvak v štirisedežnih bobih
V tretji vožnji je Hoteči rdečeč» postavil nov rekord proge
CORTINA D’AMPEZZO, 8. — Eugenio Monti, ki je pred 15 dnevi osvojil v Cortini svetovno prvenstvo v dvosedežnih bobih, je včeraj z drzno, toda dobro, preračunano vožnjo osvojil tudi svetovno prvenstvo v štirisedežnih bobih ob sodelovanju zvestega zaviralca Alve-laja ter sovozačev Nordia in Siorpaesa. »Leteči rdečeč* je s svojimi tovariši izvedel izreden podvig, saj je moral premagati odličnega nemškega pilota Roescha, ki je po prvih dveh sobotnih vožnjah vodil za 15 stotink sekunde.
Dvoboj med obema boboma
se je odločil v prvi včerajšnji oz. v tretji vožnji, v kateri je Monti storil vse ali nič. Z izredno drzno, toda tudi tehnično neoporečno vožnjo, je izboljšal rekord proge s časum 1’15”44, ki je za 3/100 sekunde boljši od prejšnjega rekorda, ki ga je dosegel sam na uradnem treningu 15. jan. V drugi vožnji je Monti vozil nolj previdno in dosegel sam za 1/100
sekunde boljši čas od Nemca Roescha, kar pa mu je več kot zadoščalo za osvojitev prvega mesta v končnem plasmaju.
Slabši kot se je pričakovalo je plasma Zardinija in tovarišev, katerega so si pokvarili v prvi včerajšnji vožnji, v ,zateci so zadeli v kup snega visoko na zavoju. Zaradi te nezgode jih je prehitel švicarski bob pilota Angsta, ki je tako potrdil, da njegovi uspehi na treningu niso bili zgolj slučaj-
ni. Razočarali so svetovni prvaki Amerikanci, ki so se v končnem plasmaju morali zadovoljiti šele z 8. mestom.
Vrstni red v 3. vožnji: 1. Monti	(It.)	1’15”44,	2.	Schelle
(Nem.) 1T5’’75,	3. Roesch
(Nem.) 1’15”81, 4. Angst (Šv.) 1’15”81, 5. Zardinj (It.) n6”07 itd.
Vrstni red v 4. vožnji:	1.
Monti	(It.)	1’16”30,	2.	Roesch
(Nem.) 1’16”31, 3. Zardini (It.) 1’16”56, 4. Angst (Sv.) 1’16”65, 5. Aste (Avst.) 1T7T3.
KONČNI	VRSTNI RED: 1.
Monti	(It.)	5’04'75,	2	Roesch
(Nem.) 5’04’”>5, 3 Angst (Sv.) 5'05”51, 4. Zardini (It.) 5'05”57, 5. Schelle (Nem.) 5’06’’81, 6. Aste )Avst.) 5’08”68, 7. Sarto-rius ( p.) S’09”02, 8 Benham (ZDA) 5 09 '67, 9. Zoller (Sv.) 5’10”35, 10. Taylor (VB) 5T0’’6! itd-
in 18”1, 30. De Riva (It.) 2’19’’2
10.000 m: 1. Peksam (Niz.) 16’53”7, 2. Kosiškin (SZ) 17’ in 01”5, 3. Kuhnet (Vzh. Nem.) 17’04”2, 4. Van der Berg (Niz.) 17’04’’4, 5. Nilsson (Sved.) 17’ in 30”9, 15. De Riva (It.) 17’ in 52”7.
KONČNA LESTVICA:	1.
Stenin (SZ) 186,487 točk, 2. Kuprijanov (Fr.)	189,245, 3.
Kuhnert (Vzh Nem.) 189,497, 16. De Riva (It.) 195,995.
* « *
GARMISCH - PARTENKIR. CHEN, 8. — V Garmischu se je včeraj zaključilo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju z nastopom žensk v prostih likih. Kot je bilo pričakovati je z veliko zanesljivostjo osvojila evropski naslov Nizozemka Dijkstra pred Avstrijko Heit-zerjevo in rojakinjo Haanappe. lovo. Italijanska prvakinja An-na Galmarini je zasedla odlično 6. mesto.
VRSTNI RED: 1. Dijkstra (Niz.), 2 Heitzer (Avst.)), 3. Haanappel (Niz.), 4. Phoher (Avst ), 5. Mrazkova (CSR), 6 Galmarini (It.), 7. Pauiey (Anglija), 8 Kramperova (CSR), 9. Reynolds (Angl.), 10. Hassler (Fr.), II. Rigoulot (Fr), 12. Krau (Angl.), 13. Hlavakova (CSR), 14. Tichatschek (It.) itd.
Moško prvenstvo posamezni, kov je premočno osvojil Francoz Giletti v odsotnosti lanskega prvaka Cehoslovaka Divina.
Italijanski bobisti odpotovali v Ameriko
CORTINA, 8. — Danes dopoldne je odpotoval iz Cortine svetovni prvak v dvo in šti-risedežnem bobu Eugenio Monti. Z njim so odpotovali še Zardini, Alvera in Siorpaes. Vsi štirje bodo iz Milana od-’’ potovali z letalom v ZDA, kjer se bodo na povabilo udeležili severnoameriškega prvenstva v bobu v Lake Placidu.
O FRANCKFUHRT, 8. — O-limpijski prvak težke kategorije Peter Rademacher je včeraj zvečer premagal s tehhničnim K.O v 7. rundi Nemca Ulri-cha Nitzcheja,
PRVA SERIJA Simmenthal	18	18	»	'195	M*	J
Oransoda V.	18	17	1	1466	105«	»
Ignis Varese	18	13	5	1384	U«	j,
Fonte Lev. *	18	10	8	1125	112J	'
Lanco P	18	9	9	1232	122»	*,
Stella Azz.	18	9	9	1137	11«	J.
18	8	16	1049	16«	*
18	6	12	1678	143»	*
18	6	12	978	11«'
18	5	13	1036	1171	P
18	5	13	989	117»	2
Petrarca Livorno Stock Reyer Gira
Santagostino 18 2 16 979
11«
ZENSKA A SERIJA Udioese	14	14	0	751	41»	‘.
Stock	14	10	4	616	566	‘
Ozo Milano	14	9	5	551	494	J
Fiat	14	8	6	531	»J	2
Omsa	14	7	7	445	549	'
Fontana	14	7	7	522	535	'
Standa	14	7	7	709	666	‘
Talmooe T	14	5	9	566	632
Montecatini*	14	3	11	454	504
Lubiam M.	14	6	14	428	611
je bilo od njega odvisno Č go mesto. Po zanimivi ‘n_“ja. matični igri so zmagale Tj* čanke. Vodilna vrsta je odpravila z visokim fe ^ tatom Talmone Autonomb
je samo v prvih minutah ^ dila dober odpor. Omsa J* z eno samo točko razlike P magala Montecatini, ne seli vidnejši uspeh pa sta P“ vrsti Ozo Milano nad Luhj Mantovo in Fontana nad s
d°REZULTATI: Fiat — 44.49, Ozo Milano — Lut,c,
REZULTATI: Fiat
Mantova 49:37, Dmsa Mo®**0.* tini 31:30, Udinese — T»%i Torino 60:37, Fontana — 9 da 44 : 33.
STOCK — FIAT 49:4» ^ FIAT: Cirio 12, Grisotto 3, »L chetti 8, Liprandi, Ses o (i Grisotto M., Frola, GlU
Del Mestre 7, PasarelU.^,,,. scotto 2, Betttoso 5 Maj
STOCK: Prennusci 2, bara, Bradamante M.
S*
DSP1*
scotto 2, Betttoso 3 w»’r« 14, Holički, Tarabocchia *»• nevol, Zuliani.	.	j«
TURIN, 8. — Tržačanke^ v borbeni, tehnično lep1., ^
matični in uravnovešeni
v zadnjem trenutku Pr^ p t le svoje nasprotnice. V i vem polčasu so Tržačan večjo napadalnostjo in jjjbj preciznostjo v prostih 51. jf prešle hitro v vodstvo, k^j. 3’ pred koncem polčasa šalo 15 *očk in nato • <j manj do konca polčasa.^^j drugem polčasu se je Prosti’ na igrišču spremenil. jp nje so močno popustile i mačinke so z regularno ^ začele nabirati točke ® ji niso v 17’ tudi izenačil ji kvoti 39. Nato so dorna ^ celo povedle s 43:40 1 je že kazalo na njihovo p no zmago, ko so Tržac“ po zaslugi odlične rezi j(, Prennushijeve in izvrstne e[i rabocchijeve znova Pr® Ja! pobudo :n v nekaj se. ns1( najprej izenačile in ** i< tudi zagotovile vodstv zmago.
 ----------- MIH"11
V četrtek trening v M"
3 igralci Triestine , med olimpijskimi kan«1".
ni l>r
RIM, 8.	—	Tiskovni	^
FIGC je izdal naslednje r°čilo:	h)jiiij'
V okviru priprav za pil1 mednarodno aktivnost, s . M na selekcijski trening, jjilt
11. febr. na San Siru ^0<JiO* nu, sklicani naslednji ti za junjorsko in oltmV
reprezentanco:
Alessandria: Riyera: . Bologna: Bonfada, BU li, Marini;	...-ne*1'
Brescia: Favalli, Ml'*D Como: Beretta;	grfj
Fiorentina:	Benetti.
sciutti, Malatrasi, M* Morosi;	_ .t. W
Inter:	Corso,	Facchn'"
setto, Petroni;	rti!',
Juventus:	Bercellind.jnopi
ni, Castano, Cavallil°' ni, Mazzia;
Messina: Ciccolo; , f,r Milan: Alfieri, Bettl"’rflj rario, Fogar, Noletti, ? Salvadore, Trapattonb *,j|; Modena: Panza. To0,v}i: CRDA - Tržič: Ros5*!. Novara: Cella, Rusco«1’ Padova: Bonollo;
Roma: A. Rolando; Torino: Rosato; . V* Triestina:	Del	Negr	'
glien, Magistrelli;
Udinese: Zoff;
Verona: Hellas: Cera- ^ Vsi imenovani igral®1 rajo biti v četrtek 11* *’ v ' 11.30 v hotelu S. Carlu lanu.
  ---------
Glas it. smučarji iz Squaw ValM*^
RIM, 8. — Italijansk® j J pijsko smučarsko tac. , 9 poslalo iz Squaw Val‘%0: . zojavko naslednje vseU^igt sBivališča v S9«*®« Le* J in v Tahomi odlična. H „ t‘ vrstna. Konzul Savor0n no sodeluje z nami*- t Konzul Savorgnan 1 pred časom predsedm,^ T cluba 18« v Rimu, opravlja tudi funkcij0 ,ijs*1 za zvezo med organiz8 odborom in CONI.
11. t.m. bosta odP9t°ifit> 1 Squaw Valley dr.
Stefani, italijanski ela gl* in dr. Fabjan, namesth1 j i , nega tajnika CONI l0 pij*;. lijanske misije na oljT s« zimskih igrah 1960. O ,ed<.| sta udeležila 56.	*» ,jfs
Mednarodnega 0 en 1V odbora, ki bo v sobot® y bruarja v San Francis® j < tem ko bo dr. De St na zasedanju, bo odpotoval v Squaw v*