8-2006
26
@e nekaj let se »trudim« izdelati planinsko 
pot po rapalski meji, ki je tako usodno prere-
zala slovensko de`elo in narod (Pe~–Triglav–
Porezen–Blego{–Planinska gora–Javornik–
Sne`nik–Reka) in posledi~no za vedno ampu-
tirala dobr{en del slovenskega ozemlja in ̀ ivlja, 
ki je bil pred tem – sicer pod Avstrijo – {e celo-
vito povezan. Ob hoji po meji, od »konfina«
do mejnika, bele`enju tega in pogovarjanju z 
ljudmi ob tej meji pa sre~a{ in spozna{ vrsto 
zgodovinskih in sicer{njih zanimivosti.
Tako je bilo tudi pred leti, ko sem se v 
Hotedr{ici pridru`il skupini, ki je {la po poti 
feldbana (Feldbahn), kakor so imenovali ozko-
tirno `eleznico iz Logatca v Idrijo. Skupinico 
je vodil gospod Janko (priimka ne poznam) z 
mnogo znanja o tej `eleznici. Z njim sem spre-
govoril nekaj navdu{ujo~ih besed in ga nago-
varjal, da ta spomenik bolj zgodovinsko obdela 
ter k ustrezni oznaki in ureditvi pritegne {e 
idrijsko in loga{ko ob~ino.
Feldban
 in  Franc Kogov{ek
Nisem zasledil, da bi se v teh letih in v tej 
smeri kaj zgodilo. [koda je, da gredo v pozabo 
tako zanimivi projekti in zgodovinska dejstva, 
ki so pravi in`enirski podvig. Lahko bi bili 
prvovrstni turisti~ni objekt, rekreacijska in 
pohodna pot Idrij~anov, u~na pot u~encev, spo-
menik ob~ini pa tudi narodu, ruskim ujetni-
kom, pa Napoleonovim vojakom in {e kaj.
Da bi kaj premaknil ali morda koga nav-
du{il, da se loti zadeve, bom povedal nekaj 
malega, kar vem o tem; o dveh zanimivih 
povezanih projektih.
1. Ko sta bili v slovenskem delu stare 
Avstrije `e zgrajeni ju`na in so{ka `eleznica, je 
Dunaj ocenil, da potrebujemo {e njuno pre~no 
povezavo; med Logatcem in Gorico. Priprave 
za to gradnjo so se za~ele `e pred prvo sveto-
vno vojno. Izdelani so bili projekti in dela so se 
pri~ela z izgradnjo predorov. Leta 1917 je vojna 
sre~a tako obremenila Avstrijo, da je prenehala 
z deli na trasi te `eleznice. Med drugim pa je 
nad Godovi~em ostalo za dana{nji ~as o~arljivo 
pri~anje o gradnji, 700 metrov dolg predor. 
Gre za tehni~ni spomenik z vidnim na~inom 
in vsemi fazami gradnje. Zadeva je res vredna 
ogleda. Seveda je {lo za {irokotirno `eleznico. 
27
8-2006
2. Rudnik `ivega srebra v Idriji je bil 
menda takoj za {panskim Almadenom velika 
in pomembna stvar. O tem najbr` veliko pove 
idrijski muzej. Kar zadeva na{o zgodbo, pa 
povejmo, da se cesti iz Godovi~a proti ^rnemu 
Vrhu nekaj sto metrov po predoru (ki je med 
drugim tudi del projekta iz zgornjega odstavka) 
v ostrem levem ovinku priklju~i makadamska 
cesta, imenovana Napoleonka. Cesta spomi-
nja na francoske napore, da bi uspe{no izra-
bili idrijsko bogastvo. Kasneje je seveda tudi 
Avstrija pri{la do podobne ideje. Projekt ozko-
tirne `eleznice je bil povezati Idrijo z Logat-
cem, tj. z ju`no `eleznico. Ka`e, da zamisli ni 
botrovala le gospodarska, pa~ pa tudi voja{ka 
potreba. Menda jo je gradila vojska z ruskimi 
ujetniki. Od Logatca je (z izjemo predora v 
Logatcu) le malo vidnih sledi do Hotedr{ice. 
Od tod naprej pa … No, za~nimo po vrsti.
Ustavimo se v gostilni Turk v Hotedr{ici. 
V nedeljo odprejo ob devetih in tu boste v 
zimskem ~asu {e videli ob pe~i mo`akarje (s 
pravo puhovko na glavi in fraklnom `ganja v 
roki) »{pricati« nedeljsko ma{o. Takoj za vrati 
vas ~aka miza, nad njo pa uokvirjena fotogra-
fija z vojaki v avstrijski uniformi in feldbanom,
torej `eleznico, ki je tekla mimo hi{e. Okrep~-
ani boste v nadaljevanju poti proti Godovi~u na 
desnem bregu kakih 50 metrov od ceste zlahka 
opazili zara{~ene useke `elezni{ke trase. Tako 
poteka precej zabrisana vse do `e omenjene 
Napoleonke. Tu je trasa za kake tri kilometre 
izkoristila poprej{nji francoski prispevek in 
tekla po cesti do grebena. Do tod zadeva ni kaj 
posebnega, za grebenom pa ta `eleznica dobi 
svoj ~ar. Kdor pozna cesto med Godovi~em in 
Idrijo, bi zagotovo na~rtoval kakr{no koli pro-
metno povezavo po la`jem desnem bregu Zale, 
ki od tod te~e v Idrijo. Tako je speljana tudi 
sedanja regijska cesta. Ne pa feldban. Ta se 
vije po levi, prepadni strani, kjer stena ponekod 
navpi~no pada v Zalo. In cela vrsta {karp (zlo-
`enih, odli~no ohranjenih kamnitih nasipov) se 
v zavojih spu{~a vse ni`e, pre~ka steno, zavije 
na enako strmo pobo~je nad Divjim jezerom in 
se na koncu (verjetno z viaduktom – le ostanki) 
v ostrem krogu spusti do ceste in sledi koritu 
Idrijce.
Trasa je fascinantna, s prijatelji smo jo 
toliko o~istili, da je prijetnej{a za hojo. Oglejte 
si jo, za zaklju~ek pa si v gostilni Pri Metki na 
^rnem Vrhu privo{~ite {e »ferdinanda«. m