Prijatelja.     S^^^^H
Povesl. - Spisala Mara.        "*^^^^^^^^^^B
..«r~.                                          IX.                                                ^H
m |neSa dne, ko je odpotova) Gastone, ni imela Alma nikjer miru. ^S^Jf. Vse jo je spominjalo brata. Kamorkoli je pogledala, povsod — "«=®%fei tako se ji je zdelo — nekaj manjka. Signorina Etvira jo je tola-žila. Obljubovala ji lo in ono — ali Alme vseeno ni moglo nič utolaziti. Še manj jo je kaj zanimalo, kakor samo govor o dobrem braicu. Vsake malenkosli se je domislila, vsako besedo si pnklicala v spomin, ki jo je kdaj govoril. Neštetokrat je ie pogledala na klopico, kjer jc imel grofif navado ponavljati svojo nalogo. Toda danes ga ni bilo nikjer. Hudo je bilo Almi pri srcu. Otožne misli so se ji vrstile . .. Kaj, ako ne bo Gaslone marljiv; kaj — o moj Bog — ako zaide med hudobne tovariše ? Alma se je stresla ob tej misll. Moj Bog! In dvignila je vročo molitvico k angelu varihu za brata.
nToli  otožna Alma?  To  ne  sme  bili," jo  nenadno   nagovori dobra Elvira, ko vtdi grofičino žalost.
,Ah, Signorina — —," vzdahne Alma.
,Tiho,   tiho,"  lolaži Elvira  —   .Oastone bo oslal priden,   kjerkoli bo. Saj je dobro znana njegova vstrajnost." Ni še gospodiCna izgovorila zadnje bcsede,   kar   priteče  Sanlina,   da   pokloni Almi  malo veverico.   OČe vrtnar je bil živalco prcd časom ujel na lovu, in sedaj jo  donaša Santina grofični . v dar. Vcsclila se je Alma kratkočasne živalce in naprosila Elviro, naj odnesefl veverico na hodnik, tik njene sobe. Elvira odide, Alma pa veli Santini sestiJ Prisede sama na vrmo klopico.                                                                        I
.Sanlina" — začne Alma  -  ^bridko obSulim bralovo izgubo."         ¦
nLe pomirile se, dobra grofična," d^ Santina prijazno. nGrofič bdH povsod in vedno tak, kakrSen je bil doraa. Predobro je vzgojen, da bJ kdaj zapustil prava pota lcr krenil na krive sleze."                                        I
„0, da bi se vresničile tvojc bcsedc!'1 — d^ Alma, in solze se ji uderdl po llcih.                                                                                                              I
,Upajmo" — odvrnc Sanlina — .Alfonso pozna predobro groiita ina vendar ni mogel drugega o njem izreči, nego ravno to, kar sem satna sedn povedala."                                                                                                         ¦
¦ Ootovo jc ludi Alfonsu dolg čas ? Toda on ima dovolj posla s knjM gami in pa o prostem času na vrtu. Ali meni, meni ne bo obstati!"          ¦
,Še vedeli ne bostc, kdaj pretcfe leto Pride naglo in ravnotako naglrifl ludi prcide" — reče Santina.                                                                            ¦
^_    .Santa!"                                                                              I
^^B  ,Želite, grofiina?"                                                                           I
^^B .Santa — ali ne bi li hotela semintja prili k mcni, da se kaj pogovorivaffl ^^M , Grofična! Vaša želja je meni povelje. Toda imam pomislekc." fl ^H   .Kalere?"                                                                     I
^^¦^_        ,             K  Jj   »                          ' _ . M
»Ne morem si misliti, da bi mogia z vami zaupno občevati. Sem vendarle hči preprostega vrtnarja" — reče ponižno Santina.
,Pa plemenitega mišljenja," doslavi hitro Alma in nadaljuje: ,O tem sem te govorila z grofico. Večjega veselja ji nisem mogla napraviti, kakor je (o, da postane Gastonovega prijatelja seslra — moja tovariSica."
^Hvala — najvdanejša zahvala, gospodična," reče Santina, in solza radosti se ji zasveti v očesu.
,Vedi — draga Sanlina, da mi je Ijubše občevaii s preprosto deklico, kakor z bogato, a morda prevzetno plemenitašico !                                    jfl
Dan je potekal. Spoprijaznili sta se grofičina in Sanla. Alma je komaj^ priCakovala,   kdaj sc vrneta grofica in grof,   da povesta   mnogo   novega o nepozabnem Oastonu. A ona je tudi čakala, da odkrije dobri mamici novo vez, vez prijateljstva s preprosto vrtnarjevo hčerko.
X.
Poglejmo, kako se je učil Oastone! — V mestu, kamor je prišel grofič, da nadaljuje svoje šiudije — v tem mestu je bilo dokaj prijetno. Radi Oasto-novega plemenitega rodu in radi lepih čednosti osvojil si je grofič kaj kmalu srca vsch svojih součcncev. Bil je irmed najvestnejših v izvrševanju svojih dolžnosti. Kaj veselo so mu potekala leta. Kmalu je nastopilo po-slednje njegovega učenja. Vztrajal jc grofič junaško ob vsaki izkuSnjavi. Veselil se je vsakoletnih počitnic v villi de Fiori pri skrbnem očetu in blagi maleri-grofici. Njegova prijateljska vez z Alfonsom je še vcdno (rajala. Zdru-ževala jo je Irdna vez srčne edinosli. Tudi Alma je bila Sanlini naklonjena kakor sestra sestri. Toda — —  —. Poglejmo, kaj je prinese! čas!               ¦
Gastone je dovržil žtudije srednjih šol z izvrstnim uspehom. Prišel je m zopet čas veselih počitnic. Grofič se iih je vcselil v dotnačem krogu. Dobri Alfonso, ki je imel tudi že zrelostni izpit, se je shajal z groiiSem malone slednji dan. Skupno sta se pogovarjala o prihodnjosti: skupno prirejala izlete, večkrat se srečaia na stezici do gozdne kapelice. Nekega dne — bi!o je že proti koncu počilnic — povabi zopet Oastonc AHonsa na kratek po-govor. Sluga jima prinese nekaj knjig na vrt. Ko površno pregledata naj-važnejše, položi groiič Alfonsu roko na ramo in reče: ..Alions, ti si se torej že odločil?"
.Da" — odvrne ta kralko, a odločno.
nln nimaš nikakih pomislekov?"  vpraša dalje Gastone.
,Nikakih!"   — odvrne Alionso ravnotako odločno kakor poprej.
nTudi rodilelja ti ne slavila nobenih ovir. In ti si skoraj rojen za lo, vcš Allons. Rojen si za to in mislim, da boš tudi srcjen v stanu, ki zanj čuliš poklic."
,Srcčen ne* — odvrne Alfons mirno — .Gastone, ne iščem srcče v svetu, dasi je velik in lep. Ne iščem je — sreče mi svet nc more dati, ker je sam nima. Toda zadovoljen, upam, bom, in zadovoljnost, veš — kakor pravi pregovor — je polovica srečnega življcnja! **
BVerjamem," dč grofič poltiho in po kralkem pomisetku dostavi. .Vendar, Alfonso, tudi v svojem bodočem stanu mi ostaneš veren prijatelj. ni res?"                                                                                                              —
nGastone — spominjat se bom slednji dan srečnih uric, katere sefflj preživel v tvoji družbi."                                                                                    fc
,Kako drage so mi (voje besede. Alionso! Nadejam se, da ostaneš mož-beseda, kcr poznam tvoj značaj. Samo eno prošnjo imam še do lebe."
nKatero. Gastone?"                                                                                  fl
.. PojdeS v mesto P. nadaljevat študije, ni res? SliSal sem že to -^J mama mi je pravila, in glej: Alfonso — to je kakor nalaSč! — Jaz oslanenfl ti prideš — skupaj bova, in večkrat se obiščeva, ako mi boš dovolii."    -H
,Je li (o Ivoja prošnja?" vpraša rahlo Alfonso.                                    9
,Je" — odvrne grofič.                                                                    i|J
,Nič lažjega. Kadarkoli boš prost, lahko prideš. Bolje gotovo zate v moji družbi, nego v kateri drugi."
.Zakaj misliš tako?" odvrne grofič, ,mar meniš, da se dam zapeljati tako hitro; saj nisem vcč otrok."
.Otrok nisi več, in hiteti v slabem ludi ni trcba; saj se počasi daleč pride."
,,Pametno govoriš, prijatelj" — reče Gasfone. nBog vc, kajmešečaka? Šole so polne brezvernih in hudobnih tovarišev. Obljubim ti, ogibal se jih bom — izvun šole — kolikor mogoče.'
^Zapiši si besede, katere si ravnokar izgovori!, v srce, in spominjaj sc kraja, kjcr si jih govoril in komu si jih govoril. Veš, grofič, pripravljejL sem storili zaie vse; tudi življenje žrivovati, ako bi bilo Ireba."               ^M
nHvala, AHonso!"  rečc grofič!                                                             ^^
Pa sta obmolknila. Vsak se je zamislil v srcčno preleklosl, na srečno otročjo dobo. Gaslone se je spomnil tihega jezerca, čepice in Alfonsa — in ta spomin so vnovič potrdile prijateljeve besede.                                     h
Naposled pretrga grofiC molk in reče:   .Alfons,   poznam tvoje   blagJB srce  in plemenito   miscl;   poznam te in   čilam  iz  dna tvoje   duše   besede, kalere si izgovoril. Zalo le prosim,   kadarkoli  boš zapazil kaj   nelepega na meni,   pravočasno  me   opozori na  napake,   da   ne   zaidem   in pa — moiir prijatelj, zame."
.Gastonel Nadaljeval bom, kar scm že začel,"  odvrne prijatclj.
Zmračilo   se je.   Prijatelja  sta se ločila.   Zamišljeno  sta  korakala vsak po svoji stezici do doma — resno premišljevaje, kam ju utegne zanesti vab bodočnosti.                                                                                                      fl
XI.                                                       W
Tedcn po tem dogovoru sla odpotovala grofič in Alfons v meslo P. Gaslone se je vpisal na vseučilišče: Alfons pa je vstopil v semenišče. Prijateljsko sta obiskovala drugdrugega, opominjala se, skupno tudi raz-veseljevala. Poročala sta drugdrugemu domače novicc — in tako jima je potekal mesec za mesecem. Toda ni prešlo še pol lela, ko obiščc nekega popoldne Alfonso grofiča. Gastone je ravno sedel za mizo z nekim tovarišejn
ko vstopi Alfonso. Po kratkem — vcndar prisrtnem — pozdravu povabi grofič prijatelja. naj prisede, da se kaj pogovorita. .Dolgo le že ni bilo, prijatelj, dolgo* — začne grofič ,lcje si bil loliko časa? Ne pomnim skoro več, kdaj sem (e zadnjikrat vidcl, in ako bi le nc bilo še nekaj Casa," dostavi smeje se Gastone, ,bi bil skoro pozabil, kako izgledaš."
.Prijatclj!" — odvrne hladno vrlnarjev sin.
nAlfonso, nikar ne jemlji mojih besed toli resno,* rečc grofič nemirno, _saj veš, da ne morem izlepa pozabiti onega, s kaierim sem preživel naj-lepšo dobo življenja. kaj meniš, Alberto" — nadaljujc Oastone ter bojeCe pogleda tovariša. »Kaj mcniš. se li more pozabiti (ako kmalu najlepSa doba mladih lct?"   —  ,,Mislim, da ne," odgovori Alberto malomarno.
^Pustiva lo, grofiC" — reLe Alfonso ,nisem došcl, da bi si kaj očilala. Prišcl sem le, da to prijateljsko obiščem in izpregovorim s leboj resno besedo. Za take-le malenkosti, Oastone, ni iasa. Ali — kaj vidim; Ti Cas imaš —  saj igraš."
nNe 5ali se, prijatelj! Česa ni nikdar dovolj. To je samo za izpremembo, ni res, Alberto ?"
nZa izprcmmebo,'1 de Atfonso in ponovi: nZa izpremembo — no tudi —jnogoče."
nMogoče?" odvrne užaljeno grofii. ,,Rcs je, ne samo mogoče. Meniš li, da scm neodkristosrčen ?"
Preden more Alfonso kaj odgovorili, vslane naglo Alberto, da odide. Toda grofič ga poprosi, naj še osiane. Alberto je bil v vidni zadregi — menda mu je vesl nekaj oCilala Zato rcLe naglo: .Oastonc! Danes ne morcm vcč ostati. Ob določeni uri moram biti v družbi tovarišev. Priča-kujejo me, da sc dogovorimo o včerajšnjem načrtu in ga izpopolnimo ali docela premenimo, ako bo Ireba. In ti, kakor vidim, si dobil starega pri-jatelja, ki te že dolgo ni videl," pristavt tovariš zbadljivo — »torej se ne spodobi, da bi motil vajin pogovor."
Te besede so bile Alfonsu naravnosl pomisli. Orofič ni hotel pri-drževali tovariša, zato se je la naglo poslovil od obeh ter naglo odšcl. Ko je bil zunaj, si je oddahnl, rekoč: ,Ako bo s tem vragom občeval, mu zavijem vrat! Toda jaz mu Se povem ... Hlini se mi prijatelja, toda" — zažuga s pestjo, netet jezo v maščevalnem srcu — na!i, rečem li: Ivoj pri-jatelj bom samo jaz in nihče drugj. Taka dva, kakor oni in jaz, nc greva skupaj! Tako ali tako, samo na dva kraja ne!" zagrozi Alberlo ter se naglo poizgubi med množico, ki je drvila po ulici. Tudi Alberto jc hitel mcdnjo, kakor bi se mu nekam mudilo.
Grofič in AHonso sta ostala sama.
Konlno Alfonso izpregovori: ..Oastone, do)go le nisem vide). Vendar si zadnjič obljubil, da prideš k meni. Toda čakal sem te zaman."
nDragi Alionso, verjetni, nisem imel toliko časa, da bi le bil obiskal,* se izgovori Oastone.
,Nikdar?" povzame prijatelj   ,,Nikdar, odkar se bratiš s tem volkom."
<2a   78   W0
nKakšen volk ? Miruj!" zapove grofič. ^Moj součenec je in — dru-gega ničl"
,Ni«?'  —
.Nikar se nc pričkajva, Alfonso, prija(el}a sva. Gotovo ti je hudo, ker sem li ga pozabil prcdstaviti. Toda veruj mi, oni trenotek, ko si vstopil, ker se le nisem nadejal.  sem osupnil in pozabil,  kar bi bil moral storiti."
.Veseli me. da je tako,'' odvrne Alfonso mrzlo, a odkrilo. ,Kaj ne bi bil pozabil, ko si bil lako v igro zamišljcn ?"
Prijatelj, gotovo meniš, da ti kaj prikrivam. Znafaiti misliš o onem načrtu, katerega je omenil Alberto. Nisem s lem v nikaki zvezi. Le to vem, dobrega ne bo iz tega. Kakor sem ijvedel od slrani, mala demonstracija radi nekega krivičnega ravnanja. Drugega nič. Samo ne vcdo, kdaj bi začeli s lem direndajem. Vidiš. lo je vse."
,,ln s takimi se brališ li ? To vse lebi nič niž"  vpraSa strogo Alfonso.
.Sevcda nič, ker mi ne prisloja, da bi se kričanja udeležil. Bralim se z njimi ne preveč. Rckel sem li že prej, da mi je samo součenec in — drugega nič,"  reče nejevoljno Oastone.
,.Nič? Visokorodni gospod grofič?11
,Oho, Alfonso, .visokorodni gospod grofič', — zakaj me tako nazivlješ? Ali nisva več stara prijatelja ?"
nBila sva,-  odvrne Alionso ,toda sedaj je prelrgana najina vez."
,Zakaj?"
,,Ker imaš (ega volka za prijatelja! Z njitn, kakor vidim, jaz ne bi mogel občevati."
,,Ali, Alfonso,  Alberto mi ni nikak prijatelj. Daj si vendar dopovedati!"
,,Vem, da ne! Prijalelj ti ne more bili lak volk, kakor je ta.'
^Skoro imaš prav.1*
,Ne skoro, ampak res je, in popolnoma prav imam." odgovori Alionso — in po kratkem molku dostavi: ,To je oni grdi zapeljivecl Prvikrat v življenju sem ga videl; ne daj Bog, da ga še kdaj.''
.Zapeljivec?"                                                                                             JM
,,Da, nič manj nego lo. Priča ti je igra.  Moje besede so islinite."      fl
^Ali igrala sva samo za zabavo, Alfonso!'"
,,Za denar. Za zabavo bi bil lahko enkral prišel k meni — toda'-------
,,Toda=*.
,,Vest ti očita, zato se me ogiblješ. Sem pa tudi dancs nenadoma vstopjl, da se osebno prepričam o tem, kar sem izvedel."                          ^—
,Kaj si izvedel in od koga.:" — vpraša hlastno Gastone.                  ^|
wTu imaš, da boš vedel, kaj in od koga," odvrne nejevoljno pa odpr^| zapisnik, iz njega pa izvleče piscmce in ga vrže na mizico.                          H
Gastone prebledi.                                                                                    ^M
nKomu je namenjen ta listek?" vpra5a grofič.                                      ^P
,Prcčilaj naslov in se prepričaj, ako se li zdim premalo verodostojen." Gastone odpre pisemce in čita:                                                     ,
,,Moj dobri gospod Altonso'.
Izvedela sem, da je Gastone zašel zahajati v slabo tovaršijo. Prosim Vas, kcr je opustil posete pri Vas — storite korak do njega, dokler je že čas, da nc zaide moj dobri sinko. Tudi sporočile mi, kako ste  opravili! Hvaležna Vam bo vcdno               groiica V. de Fiori.*
»Marna je napačno poučena o meni, Albertu in o igri. To jo je potrlo. Boji se zame,"  vzdahne grofič.
,Boji se. ker te Ijubi. Denar priča, da nisi igral za itprcmembo. Ako boš nadaljeval s lem človckom, rečetn li, dobrega ne bo nič."
,Toda, priScl je k meni le malokdaj. In reaem ti odkrito — nikakor nisem nanj  navezan."
,Tem manj občuj ž njim! Njemu je ponajveč le za Ivoj denar. On je občeznan igralcc ined tovariši, in njemu ni nikdar dovolj. Lopcv je. Bolje bi tnu pristojalo, da je član prisilne delavnice nego vseufilišča. In s takim se bratiš! Ah, Gastone!"
BPrijate!j! Danes — in nikdar več! Verjemi mi, takoj napišem mami pismo. Odpuščanja jo prosim, kakor prosim tudi tebe, da mi odpustiš. Pričnem zopet, kakor sem bil vajen nekdaj "
,Nimam ti kaj odpuščati, dragi prijatelj!" rcLe Alfonso. ^Storil sem le svojo dolžnost in imel sem pri vsem Um najboljSi namen. Opozoril sem te pravočasno na nevarnost, kcr si mi nekoC sam tako velel."
,Prav si storil, prijatelj" — rcfe grofič livaležno. Na miscl mu je prišlo popoldne, ko sta sedela na vrlu pri knjigah. Domislil se je grofič obljube, da si ostanela zvesta In prava prijatelja. Kdo bi bil mislil oni večer, da bo treba koga kmalu opominjati — da se bo tako nenadno pritihotapil zapeliiv tovariš s sladkimi besedami in strupenim jezikom. Sram, res sram je bilo grofiča pred prijateljem. Obljubil mu je ie enkrat, da se bo ogibal Alberta. Potem sta se poslovila.
Naslednji dan je našla grofica v domačcm pisemskem nabiralniku dva lista, ki sta ji izvabila solze radosti in jo popolno utolažila. Iskrena molitev se je dvignila iz njenega plemenitega srca za oba mladeniča, ki sta se istinito iskreno Ijubila.