TRST, sobota 7. septembra 1957
Lelo XIII. . Št. 213 (3718)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: Ut*. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON »3-8»* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. *. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-H., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Oržavna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izttaia založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst
Nezadovoljstvo petrolejskega trusta sedmih sesten
Gronchijevo potovanje v hudo razgibalo politične
Iran
vode
Del italijanskega tiska skuša odrekati potovanju vso politično vsebino ■ Komentar lista «Le Monde» - Predsednik republike je včeraj sprejel maroškega zunanjega ministra
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Predsednik republike Gronchi in zunanji Minister Pella odpotujeta jutri ob 8. uri z letalom v Teheran, kamor bosta prispela ob 16. uri, oziroma ob 18.30 po perzijskem času. V Teheranu pripravljajo Predsedniku slovesen in razkošen sprejem. Listi poudarjajo, da je že sedaj vsa perzijska prestolnica v zastavah ter da bo jutri vse osvetljeno. Na sporedu s® tudi umetni ognji in raz-he druge prireditve, ki bodo imele videz «Tisoč in ene hočb. Novinarska agencija ANSA tudi na široko opičje način predsednikovega Potovanja in ve celo povedati,
*aJ bo na letalu zajtrkoval in *°sil. Seznam jedi je vsekakor °gat, saj ne manjka raznih V' .r'p- pečenega purana,
Pargeljnov, tort, sadja izbra-je Yin> Šampanjca in liker-» v- Vse to dolgo opisovanje Pa vzbuja vtis, da skušajo podariti samo ceremonialni del Potovanja in mu pripisati čim anjso politično važnost, kar ni s6 d°6aial° tudi pri prejšnji Gronchijevih potovanjih inozemstvo. To kaže, da se i: ,c ne morejo sprijazniti z lativno Gronchijevo naprednostjo.
tii^3rilm’V0 ie' da na primer V |!ns.^a “Stampa«. ki hoče dar**1 Za objektivni list, pou-“juja, da je predsednikovo po-s	popolnorha posvečeno
stv ° manitest3Cija'm prijatelj-•..ter da ne vsebuje važnih iticnih razgovorov. Gronchi
se bo
razgovorov. n Poklonil na grobu usta-Wa	dinastije	Pahlevi,
ran	mu bodo	akrediti-
m e Poslanike in v nedeljo Sar'- Priredila šah in ce-n ,1Ca. svečan sprejem. V po-n. j iek ga bosta sprejela jo ,sednika obeh zbornic; v 130 sknpaj s šahom do h vojaške vaje in mu bo-t dali promocijo «ad hono-y ha teheranski univerzi, sta !iredo 00 Gronchi obiskal 1, rinsko in sveto mesto Ispa-®br • ^ve®er priredi Gronchi v	v četrtek pa se vrne
Italijo.
^^rdhohijevo potovanje je j 110 razgibalo politične vo-zai, bodisi	v Italiji	bodisi v
tr a h državah. Vsa stvar ]j ddvsem	diši po	petroleju,
ških EVetovni trust anglomer;-«ov ?edrolejskih družb, ime-jji anih “sedem sester«, ne u„,re Preboleti dejstva, da je n- ‘Banska ustanova ENI skie-bo3 S Perzijo ugodno pogod-„ , Za iskanje in izkoriščanje .rolejskih vrelcev na treh sta roe.iid. Italija je namreč u-drii'kV^a z Iranom mešano Var v katero bosta prispejo 1 vsaka pol kapitala, Perzi dr>Vc-a, bo uživala tri četrtine ta . ov- Italijani boao dal: dol?-1; koncesije šest milijonov
1 srjev, ki jih bodo porabili iskanje
t0 rd^f)ske monopoliste pa je
Ameriške
Petrolejske ______„....... r
40 razd.urilo in ponujajo kar so j hdnov dolarjev. Napeli zji. ddi vse sile, da bi Per-itia:_°dpovedala sporazum
»tali
Aitit
'Pes«
A 'ia.nsko petrolejsko družbo. eriski list «New York Ti-
a^*..,Pa je celo grozil, da bp riske petrolejske druž-Ij: de bodo več dobavljale ita-ko «	.	rafinerijam,	ki že ta-
ki P°sJujejo samo s 60 odstot-tet	Proizvodnjih	kapaci-
rej P°irebnih surovin. Gre to-iti r,Z? sramotno izsiljevanje nedopusten pritisk. Kljub
temu pa se najdejo v Italiji krogi, ki se jim zdi najbolj pametno, da bi bilo treba A-meričanom čimveč popuščati.
Že iz tega je jasno, da ima Gronchijev obisk precejšnji pomen, pa naj ga nekateri italijanski listi še tako podcenjujejo. Pri tem je zanimivo, da potuje v Iran tudi predsednik ustanove ENI Mattei, čeprav formalno ločeno. Vprašanje petroleja zadobiva torej močno političen značaj. Razen tega pa so znana Gronchijeva načela glede italijanske zunanje politike. Spomnimo se le na njegove besede:	«Osvoboditi
se moremo določenih kompleksov. ki so nas doslej zavirali, zlasti pa strahu, da Dl komu ne bili pogodu.« Po sredi namreč ni le vprašanje petroleja, marveč tudi odnosa i-talije do arabskih držav in do politike na Srednjem vzhodu sploh. Nedvomno zagovarja Gronchi tudi glede tega bolj neodvisno italijansko zunanjo politiko. To nam potrjujejo na primer tudi komentarji tujega tiska.
Tako na primer piše francoski «Le Monde«, da je zbudilo Gronchijevo potovanje v Italiji vnete polemike ter da mu tudi vse vlade pazljivo sledijo. Istočasno potovanje predsednika ENI Matteia pa poudarja važnost italijanskih interesov glede petroleja v 1-ranu. Italija bi namreč lahko po nekaj letih postala s pomočjo sodelovanja s Perzj-jo neodvisna pri dobavah petroleja. List nato poudarja Gronchijeve zahteve po bolj aktivni italijanski zunanji politiki ter pravi, da mu pripisujejo celo namen, da bi jio-toval v novembru v Sirijo. Res pa je. da se o tem potovanju sedaj več ne govori. Stvari so se po mnenju lista zapletle tudi zato, ker bi hotela Italija skleniti sredozemski sporazum in ker je poveljnik sil NATO sklenil, da ne bo uporabil italijanske mornarice na velikih vajah v vzhodnem Sredozemlju Zato ni čudno, da v Londonu, Parizu in Washingtonu z izredno pozornostjo spremljajo Gronchijevo potovanje — zaključuje «Le Monde«.
Zanimivo je tudi, da je pred. sednik republike danes sprejel maroškega zunanjega ministra Balafreja ter da se je razgovora udeležil tudi Pella, Ta razgovor je vzbudil precej zanimanja in razni komentatorji pravijo, da bo skušal predsednik republike dvigniti ugled Italije pri arabskih državah. Pri tem je zanimivo, da je agencija katoliške levice ki je pod vplivom ljudi, ki imajo tesne zveče s Kvirina lom, odločno obsodila izsilje-valni članek «New York Ti mesa«, ki ga smatra za ameriško vmešavanje v italijanske notranje zadeve. Agencija pravi, da ima Italija pravico voditi lastno gospodarsko politiko ter da sta konkurenca med petrolejskimi družbami
in atlantizem popolnoma ločeni stvari.
Predsednik vlade Zoli je danes obiskal razna področja v Apuliji in Lucaniji, jutri pa bo otvoril velesejem v Bariju. Zoli je obiskal predvsem razna bonificirana področja, kjer so v zadnjih letih dali kmetom zemljo in hiše. Na sestanku s krajevnimi demo-kristjanskimi voditelji v Bariju pa je bil tudi Zoli poln obljub glede Juga. Dejal je, da bo treba poskrbeti za industrializacijo in za strokovne šole za usposabljanje delavcev. Hkrati pa je pozival juž-njake, naj bodo potrpežljivi, ker se ne da vse napraviti čez noč.
Danes je bil v Rimu sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje jedrske energije. Sestanka so se med drugimi udeležili tudi ministri Bo, Carli, Gava in Medici. Razpravljali so o nakupu štirih ameriških reaktorjev ter o potrebnih kreditih. Končno so proučili italijansko zakonodajo o jedrski energiji in sklenili, da je treba čimprej sprejeti zakon o jedrskem raziskovanju ter ratificirat: sporazum med Italijo in ZDA o sodelovanju na tem področju.
A. P.
v ZDA proti uveljavljanju plemenske integracije
LITTLE ROCK, 6. — Guverner Arkansasa Orval Fau-bus je poslal danes predsedniku Eisenhotverju poslanice, v kateri pravi, da bo spoštoval fcdeiUno zvez.no ustavo ter da je prepovedal plemensko integracijo v šolah v Litt-le Rocku samo zato, «da je o-hranil javn; red«.
Zvezni sodnik pa je za jutri ob 10. uri sklical obravnavo, na kateri bodo proučili prošnjo šolskega sveta iz Litfle Rocka za odložitev uveljavljanja plemenske integracije za nedoločen čas.
Položaj v Littie Rocku se je pomiril. Danes je bilo pred šolo samo 15C ljudi. Iz sole sc zapodili 4 dijake, ki niso bili iz Littie Kocka in ki so imeli pri sebi velik nož. Niso pa obtožili nobenega.
Današnji “Osservatore Romano« je objavil članek, v katerem obsoja plemensko preganjanje v ZDA in pravi, da je rasizem sramota.
Trade Unioni zahtevajo prenehanje jedrskih poizkusov
BLACKPOOL, 6 — Na kongresu Trade Unionov so danes soglasno izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnje prenehanje proizvodnje in poskusov z jedrskimi izstrel-ki. V resoluciji poudarjajo, da
in vodikovih bomb hudo grožnjo za mir. Resolucija poziva glavni svet kongresa, naj opozori angleško vlado na te zahteve ter jo pozove, naj na pobudo za sklenitev sporazuma za prepoved vsega jedrskega orožja.
Na kongresu so sprejeli tudi resolucijo, v kateri potrjujejo svojo podporo OZN in zahtevajo, naj sprejmejo vanjo tudi Kitajsko, da bo lahko skupno z drugimi državami pomagala ustvarjati pogoje za svetovni 'mir. Kongres je zaključil svoje delo z izvolitvijo glavnega tajnika sindikata pomorščakov Toma Yate-sa za predsednika prihodnjega kongresa Trade Unionov.
BEOGRAD. 6. ~ Od 12. do 18. septembra bo prispel na obisk v Split odred baltiškega brodovja pod poveljstvom sovjetskega viceadmirala Kotova.
Nov vdor francoskih čet iz Alžira v Tunizijo
Ubita sta bila dva tunizijska pastirja
TUNIS, 6 — Iz tunizijskih ; si krogov se je izvedelo, da so bili nocoj ubiti trije Tunizijci ko so francoske čete vdrle iz Alžira v Tunizijo ter začele vojaške operacije na področju Aina Prahana. Francosko poslaništvo v Tunisu je izjavilo, da je pričelo glede tega incidenta preiskavo. To je že drugi incident, odkar so dali francoskim četam v Alžiru u-kaz, naj zasledujejo, če je potrebno, alžirske borce tudi na tunizijsko ozemlje. V Tunisu pravijo, da so Francozi pričeli operacije v središču alžirskih beguncev, ki je za en kilometer znotraj tunizijskih meja. pri tem 30 obtožili nekatere Tunizijce,; da skrivajo alžirske boigie.
Tunizijske uradno poročilo, ki je bilo iz,dano kasneje, pa pravi, da ni bilo nobenih borb med Alžirci in Francozi ter da je šlo izključno za napad na tunizijsko prebivalstvo. Francozi so streljali na tunizijsko ozemlje, pri čemer so ubili dva pastirja ter ranili več drugih oseb.
V Alžiru je prišlo do novih spopadov med pripadniki narodnoosvobodilne vojske in francoskimi četami. Pri tem so bile na obeh straneh močne izgube. Alžirska vojska je zlasti močno napadla kraj Ain Fares, Hude borbe so tudi na gorovju Atlas
med vlado in kmetovalci Še vedno napeti. 26 županov je dalo ostavko v protest proti vladni agrarni politiki. Kmete hujskajo zlasti pouja-disti. Ni izključeno, da pride do sodelovanja med njimi in zmernimi. Zaskrbljenost je včeraj vzbudila tudi stavka 8000 ladjedelniških delavcev v kraju Saint Nazaire.
Po drugi strani pa se širijo glasovi, da je francoska vlada nekoliko popustila kmetom ter da bo pristala na nakup večjih količin žita po najvišji ceni, ki jo dopušča finančno ministrstvo. Hkrati pa naj bi zvišali tudi ceno mleku. Vse to naj bi stalo vlado okrog 50 milijard frankov.
Aneurin Bevan
1 in
LONDON, 6 — Blagajnik laburistične stranke Aneurin Bevan je odpotoval davi z letalom iz Londona v - Varšavo in Moskvo. Bevan ostane na Poljskem šest dni, nato pa pojde v Sovjetsko zvezo, kjer se namerava sestati na Krimu s sovjetskimi voditelji.
Iz Varšave javljajo, da je Bevin že prispel tjakaj in da bo gost poljskega inštituta za
Selwyn Lloyd o razorožitvi in drugih važnih vprašanjih
Včeraj je S. Lloyda sprejel marša! Tilo - Nocoj verjetna uradno poročilo o razgovorili - «Bdrba» o gonji proti Siriji - Lradno potrjen Gomulkov obisk za 10. sept.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je zelo zadovoljen s prisrčnim ozračjem in realnostjo, v katerih se vodijo jugoslovansko-britanski razgovori o raznih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Ugotovil je, da v jugoslovansko-britanskih od-
Po vesteh iz Pariza so odno-! mednarodne odnose
nosih ni nobenih pomembnih spornih vprašanj. «Mi seveda ne gledamo na enak način na številna važna svetovna vprašanja. Najbolje je, da to iskreno priznamo,« je poudaril Lloyd in dodal, da meni, da je najbolje o teh razlikah iskreno razpravljati in obvestiti javnost druge države.
Glede razorožitve je Lloyd poudaril, da je Velika Britanija «bolj kot katera koli druga država zainteresirana, de se zmanjšajo bremena oboroževanja«, in je izrekel mnenje, da so zadnji predlogi zahodnih držav v razorožitve-nem pododboru realistični, da odgovarjajo sedanji politični možnosti in da so prva poštena faza za delen sporazum o razorožitvi. «Ce bodo sprejeti, bodo prispevali k dokončnemu popuščanju napetosti v svetu in prinesli olajšanje vsem državam, katerih želja je mir in Varnost v svetu.«
iittiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiuiiMiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiMHiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMimMiMMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiuiiiKMifiiiiiiiiiiiii
Londonska	konferenca
in poslala porovih skupščini
Delegati vztrajajo vsak na svojem stališču - Zorin se zavzema za razširitev pododbora - Izjava vlade CSR o oborožitvi Zahodne Nemčije Nov poziv nemških profesorjev proti oboroževanju
LONDON, 6. — Londonska konferenca o razorožitvi je zašla danes v slepo ulico, ne da bi se c'N e Liti sporazumeli o dnevu, kdaj naj se pogajanja nadaljujejo.
Zahodni delegati so zahtevali, naj se razgovori nadaljujejo 1. oktobra ali pa najpozneje ob koncu splošne razprave v glavni skupščini OZN. Zorin pa je vztrajal, naj se morebitna
pogajanja v pododboru nadaljujejo šele po koncu zasedanja glavne skupščine OZN in naj se medtem zadeva obravnava v glavni skupščini. Seja je trajala dve uri in pol, ne da bi dosegli kak sporazum.
Danes popoldne so člani pododbora odobrili besedilo svojega skupnega poročila glavni skupščini OZN. Poročilo bo objavljeno 11. septembra v New Yorku.
Po odobritvi poročila pododbora. kateremu so priloženi nekateri dokumenti, posebno pa zahodni predlogi od 29. avgusta in sovjetska izjava od 27. avgusta, so predstavnik' petih delegacij podali vsak svojo izjavo. Francoski delegat Moch je poudaril, da se bo njegova delegacija še dalje trudila, da se uresniči razorožitev. Kanadski delegat Rich-tie je izjavil, da je prepričan, da bodo majhne in velike države OZN mnenja, da so zahodni predlogi v veliki meri pošteni. Ameriški delegat Stas-sen je poudaril, da je med še obstoječimi nasprotji zelo važna ovira sovjetsko nasprotovanje ustavitvi proizvodnje je. drskega materiala v vojaške namene. Izrekel je upanje, da bo sovjetska vlada spremeni-
pomeni nadaljevanje proizvodnje in preskušanja atomskih
<>ll,>>,<iiiiiiiiit,i,,„l„,l|lllll,ll,IIM,ll,,m,lln)„i„l,|l|,i,iiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiii>iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiii
Gaetano Salvemini umrl
O’	— Danes okrog H.
hi	Sorrentu umrl slav-
tgn'g°dovi|nar antifašist Gae-10. - ^hlvemini, ki se je rod.i študaptenjbra 1873 v Molfetti.
Uč- je v Toskani ter po-s>, Fl V p’I'lermu. Messini, Pi-Univ orenci in na harwardski iiv^rzi v ZDA. Nad 60 let hjn )a ie posvetil poučeva-rih ;ln Pisanju knjig, v kate-Shsivf' °*>ravnaval zgodovino.
hanin ,vo’ notrani0 i"
''hitu Dolilik° ter socialna in je a'!Jrha vprašanja. Lani mu delij ernija ®Dei Lincei« po-»S°do ^'edna*’otina nagrado za
Publikacijah je ob-ho- av?i florentinsko zgodovi-
toa*"aJ? i® napisal
Je napisal knjige Cijj .nUu, o francoski revolu-hjp 'tn 0 jadranskem vpraša-ho	11*25 je dokončal važ-
"Jiiii,	ov'no italijanske zu-
1915,7 Politike od 1871 do ktijj ' *'eta 1927 je objavil Ital,?0 "Fašistična diktatura v
*pod
■iU?
ega
cn , -la 1930 knjigo «Faši-8o„p cro”». leta 1935 pa knji-hji vd;-fe!tiro fašizma«. Po zad-“ je objavil knjige o
Nhisi,'" vprašanju, o koncu Evr0n°®a ‘mperija v Zahodni 8elov ', 'n druge. Mnogo je so-
> -lOVal .	,	K	"‘“UKU	je	Ml-
eta ,ui . v I i sl i It >n revijah Posl-nj, je bil izvoljen za V nJl., »h ie ostal uve leti °bsoruiMPemtu, kjer je takoj ga 3 'fašizem. Lela 1925 so °bjavii a1'- ker Je v Florenci jate« -P00talni list «Non mol-ie nš Y^asneie se je izselil in ^ Poučeval italijansKo kul-! ‘?m
Ko * 'il barvvardski univerzi, se ■
Nove ameriške
s pošiljanjem orožja^njenim
Eisenhower se danes vrne v Washington na posvetovanje z Dullesom in Ilendersonom - Dulles bo danes sprejel tudi francoskega zunanjega ministra
i°.
k jej- j le umaknil v Sorrento,
kVi' " lav,«0sk,
le leta 1954 vrnil v Ita-
vin
je’
arsko
nadaljeval svojo zgo-
in književno de-
WASHINiGTGN, 6. — V Wa-shingtonu so danes tudi uradno sporočili, da &DA “pospešujejo« pošiljanje orožja Jordaniji in nekaterim državam Srednjega vzhoda, «zaradi sovjetskih dobav orožja Siriji«. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da že pošiljajo “obrambno orožje«, ni pa znano, ali je že dospelo na cilj Jordanija bo dobila v ponedeljek z letali prvo pošiljko prjjitankovskega orožja in drugo ((obrambno orožje«.
Predstavnik ni povedal, katerim drugim državam pošiljajo orožje. Znano pa je, da sta med njimi Saudova Arabija in Irak.
Na razna vprašanja je predstavnik odgovoril ,da so začeli ta program izvajati pred nekaj dnevi «na zahtevo držav Srednjega vzhoda «
Medtem pa Bela hiša javlja, da bo predsednik Eisenhovver prispel jutri zjutraj v Wa-shington, kjer bo ostal en dan ter se bo razgovarjal z Dulle-in Hendersotiom 111 drugimi člani vlade o položaju na Srednjem vzhodu.
Po mnenju diplomatskih 0-pazovalcev namerava ameriška vlada pospešiti izvajanj? Eisenhofiterjeve doktrine ter
v glavni skupščini OZN izkoriščati izraelsko stališče v prid svoji politiki.
Prevladuje pa mnenje, da namerava ameriška vlada počakati še nekaj dni, da vidi, kakšno stališče bodo posamezne delegacije zavzele v glavni skupščini OZN, ko bodo govorili o Srednjem vzhodu. Poleg tega pa se bo Dulles jutri razgovarjal o Srednjem vzhodu s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem. Čeprav bosta predvsem govorila o Alžiru, vendar bo del njunih razgovorov posvečen tudi položaju na Srednjem vzhodu,
Sirski tisk piše danes, da se proti Siriji kujejo nove zarote, ter opozarja sirsko vla. do in ljudstvo na te spletke.
Sirski tisk z zadovoljstvom sprejema včerajšnje izjave Naserjevega svetovalca Sabrija in pripominja, da Sirija ni sama. ker je tudi maršal Zukov nedavno izjavil, da lahko računa na Sovjetsko zvezo v primeru ogrožanja njene varnosti in neodvisnosti.
Socialistični tednik ((Albaas« pa pravi, da se nova ameriška zarota proti Siriji pripravlja sporazumno z Izraelom in izdajalskimi arabskimi vladami, ,Lisi dodaja, da je sirska vla-
da sklenila o tem obvestiti ne samo sirsko ljudstvo, pač pa tudi svetovno javno mnenje ter predložiti zadevo Varnostnemu svetu OZN.
Namestnik iraškega zunanjega ministra je pred odhodom v New York, kjer bo vodil iraško delegacijo v OZN, izjavil, da se bo iraška delegacija držala sklepov Arabske lige, kar se tiče vprašanj, o katerih bodo govorili pred glavno skupščino. Dodal je, da bo Irak sodeloval z vsemi arabskimi delegacijami, posebno pa z egiptovsko. Izjavil je tudi, da je Irak naklonjen obravnavanju alžirskega vprašanja v OZN. uprl pa se bo sprejemu palestinskega vprašanja na dnevni red.
Danes popoldne pa so v Varnostnem svetu razpravljali o jordanskem protestu proti Izraelu in o izraelskem protestu proti Jordaniji.
Jordanski delegat je obrazložil stališče jordanske vlade, popoldne pa je govoril izraelski delegal. Filipinski delegat je predlagal naj opozorijo na čelnika glavnega štaba komisije za premirje v Palestini, naj pripravi poročilo v 15 dneh. Predlog je bil sprejet m seja je bila odložena na nedoločen dan.
la svoje stališče v zvezi s tem.
Sovjetski delegat Zorin pa je izjavil, da je njegova vlada za ustavitev proizvodnje jedrskega orožja, mnenja pa je, da je treba to vprašanje obravnavati skupno z vprašanjem prepovedi in uničenja jedrskega orožja. Zasedanje pododbora je pokazalo, da ta ni sposoben rešiti naloge, ki mu jo je poverila glavna skupščina OZN. Poudaril je, da so za neuspeh odgovorne zahodne države.
Britanski delegat Noble je dejal, da se zahodne države ne bojijo predložiti svoje predloge v ocenitev svetovnemu javnemu mnenju, ter je obžaloval, da je sovjetska delegacija zavrnila predlog, naj bi o točkah, ki bi se dale laže rešiti, razpravljala skupina strokovnjakov.
Nocoj je imel sovjetski delegat Zorin tiskovno konferenco, na kateri je obtožil zahodne države, da nimajo nobenega namena «iti po poti razorožitve«. Dejal je, da zahodne delegacije ne želijo sporazuma o prenehanju jedrskih poizkusov in se upirajo sporazumu o zmanjšanju števna vojaštva. zmanjšanja klasične oborožitve in vojaških proračunov, o prepovedi uporabe jedrskega orožja ter postopn1 likvidaciji oporišč na tujih o-zemljih. «Vse to dokazuje, je dejal Zorin, da se hočejo zahodne države pogajati v razo-rožitvenem pododboru, samo da bi dale vtis, da se trudijo, da bi ublažile strah svetovnega javnega mnenja.« “Dejstvo, da so štiri od petih članic razo-rožitvenega pododbora članice NATO, ne lajša dela,« je pripomnil Zorin in poudaril, da bi morale pri diskusiji sodelo. vati vse države, ki so v bistvi zainteresirane, da pride dp razorožitve, ter da se bo SZ trudila, da se zadeva premakne z mrtve točke in se ustav oboroževalna tekma.
Na vprašanje časnikarjev ni hotel Zorin povedati, katere države bi morale po njegovem mnenju biti članice razorožitvenega pododbora. Dejal je samo, da bi morali biti zastopani še drugi kontinent', zlasti Azija, Afrika in Južna Amerika. Izjavil je tudi, da je v nekem trenutku imel vtis. da je bil dosežen _ sporazum o zmanjšanju oboroženih sil. toda ta sporazum so ovirali politični pogoji, ki so jih postavile zahodne države. »Značilno je, dejal, da so bili ti pogoji postavljeni izrecno po razgovorih kanclerja Adenauerja s predsednikom Eisenhovver-jem.»
Zorin je nato sporočil, da bo odpotoval v nedeljo v Moskvo, ne ve pa še, ali bo odšel c New York na zasedanje glavne skupščine OZN.
Moch bo odpotoval v Pariz jutri. Stassen pa v nedeljo v New York.
Moskovski radio pa je danes ponovno poudarjal, da je treba vprašanje razorožitve vpisati na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN.
Komentator je poudarjal, da je razorožitveni pododbor postal za zahodne države ((podružnica NATO«. Pred razgo-ivori v pododboru so*bila red-
na posvetovanja med zahodnimi predstavniki 111 svetom NATO, je dodal komentator; vprašanje razorožitve se torej vedno bolj prepušča skrbi te militaristične skupine atlantskega napadalnega bloka.»
Češkoslovaška vlada pa je danes objavila izjavo, v kateri zopet opozarja na nevar-hodne Nemčije, zgraditve a-nost ponovne oborožitve Za-tomskih oporišč na zahodno-nonemškem ozemlju in opreme zahodnonemšlce vojske z atomskim orožjem.
Izjava omenja slepo ulico, v katero so zašla pogajanja v Londonu, in poudarja, da je sedanji položaj v Zahodni Nemčiji «velika nevarnost za evropske narode, ki so v preteklosti že trpeli zaradi nemškega napadalnega imperializma«.
Vzhodnonemški zunanji minister Bolz pa je v razgovoru z dopisnikom agencije ADN obtožil ameriško in zahodno-nemško vlado, da sta glavna krivca za neuspeh londonskih razgovorov.
Glasilo sovjetske vojske “Krasnaja zvezda« piše, da države članice NATO, zlasti pa Zahodna Nemčija, delajo pd-spešene priprave za vojno proti Sovjetski zvezi v Baltiškem morju.
Skupina 101 profesorja raznih univerz in višjih šol v Nemčiji pa je izdala nov poziv Združenim narodom in vladam vsega sveta, v katerem obsoja nadaljevanje politike oboroževanja z jedrskim in klasičnim orožjem ter zahteva ustavitev jedrskih eksplozij.
Poziv omenja izjavo 18 nemških atomskih znanstvenikov, poziv 2000 ameriških znanstve-
nikov, svarila dr. Alberta Schvveitzerja in papeža ter poudarja, da ne Do mogoče predvidevati mirne prihodnosti, če se ne bo oboroževalna tekma končala.
Kakor poroča moskovski radio, je sovjetski fizik prof. Bogoljubov izjavil danes na zborovanju znanstvenikov v Kremlju, da znanstvenik; SZ in drugih držav pripravljajo r.ov razvoj uspelega poizkusa s sovjetsko medcelinsko raketo. Bogoljubov pa je predlagal. naj se skliče mednarodna konferenca znanstvenikov, zato da bi sodelovali, da se atomska energija uporablja samo v miroljubne namene. O tem so govorili tudi drugi znanstveniki in eden od njih je dejal, da je ideja o pripravi «čiste» vodikove bombe mit.
V Torontu v Kanadi pa je sovjetski znanstvenik Belov-sov, načelnik oddelka ego-di-namike v fizičnem zavodu sporočil, da je večina sovjetskih znanstvenikov nedavno pozvala svojo vlado, naj ustavi jedrske poizkuse. Zadevno pismo je bilo objavljeno v sovjetskih časopisih in podpisalo ga je na stotine znanstvenikov. Ko so ga vprašali, kakšna je bila reakcija sovjetske vlade na pismo, je odgovoril: “Naša vlada je dala enak odgovor, kakršnega je dala večkrat prej, t. j. da v celoti naspro-
Zatem je Lloyd objasnil britansko kolonialno politiko in poudaril, da je “Velika Britanija ponosna na svoje kolonialne pridobitve«. Odgovoril je zatem na razna vprašanja m dejal, da je zadovoljen z jugoslovansko-britanskimi razgovori ter da se razlike v pogledih med britansko in jugoslovansko vlado ne občutijo v medsebojnih odnosih.
Na vprašanje, ali je med razgovori opazil razliko v pogledih na glavna mednarodna vprašanja med jugoslovansko in sovjetsko vlado, je Lloyd med drugim izjavil: “Lahko rečem, da sem se v razgovorih prepričal, da se jugoslovanska zunanja politika ni spremenila in da jugoslovanska vlada v vsakem primeru sprejema lastne sklepe, Jugoslavija je v preteklosti vodila neodvisno politiko in jo vodi tudi sedaj m upam, da bo tako tudi v bodoče. Ne menim, da je jugoslovanska politika identična s politiko katere koli druge vlade.«
V nadaljnjem razgovoru časnikarji j* na vprašanje, kaj misli o aktivni koeksistenci med državami z različnimi sistemi, omenil, da jugoslovansko-britanski odnosi lahko služijo za primer miroljubne koeksistence.
V zvezi z nedavnimi jugo-slovansko-sovjetskimi razgovori v Romuniji je Selwyn Lloyd izjavil: »Mi vemo, da so se jugoslovanski in sovjetski državniki sporazumeli, da je potrebno rešiti osnovna mednarodna vprašanja. Mi prav tako soglašamo z jugoslovansko vlado, katera so glavna mednarodna vprašanja, ki jih je potrebno rešiti. Toda zato je potrebno povečati zaupanje med Zahodom in Vzhodom.«
Lloyd je odklonil odgovor na , praženje, ali so razlike v pogledih med britansko in jugoslovansko vlado na položaj na Srednjem vzhodu. Pripomnil pa je, da je vlada Velike Britanije, prav tako kakor jugoslovanska vlada, zaskrbljena zaradi položaja na Srednjem vzhodu in da je rešitev tega vprašanja potrebno iskati v odnosih med arabskimi državami in Izraelom. Po njegovem mnenju sedanja aktivnost Sovjetske zveze ne zmanjšuje napetosti na tem področju.
Lloyd je mnenja, da je bil v razorožitvenem pododboru dosežen napredek, da je bilo načelno doseženo soglasje o nekaterih vprašanjih, kakor n. pr. o omejitvi jedrskih poizkusov, o sistemu nadzorstva, o številu vojaštva, o sistemu letalske inšpekcije, o nadzorstvenih postajah ter o omejitvi običajne oborožitve. Izrekel je upanje, da bo Sovjetska zveza sprejela predlog Velike Britanije o sestavi skupine strokovnjakov petih velesil, ki bi sporazumno določili podrobnosti in izvedli sporazum.
Po tiskovni konferenci je britanski zunanji minister obiskal ljudski odbor Beograda. Dop-oklne je Selwyna Lloy-da sprejel Edvard Kardelj in se z njim dolgo razgovarjal.
Po razgovorih je Selwyna Lloyda in člane njegovega
gl kažejo zaskrbljenost zaradi gonje, ki jo nekateri zahod-krogi in tisk vodijo proti Siriji, kar dokazuje, da se sedanja kampanja pritiska in groženj vodi s spodbujanjem * protisirskega razpoloženja v nekaterih arabskih državah.
Nocojšnja “Borba# ugotavlja, da se je gonja proti Siriji začela. ker se je Sirija izrekla proti blokovski politiki in za “pozitivno nevtralnost«, ki je dejansko samo varianta aktivne koeksistence. Veliko skrb povzroča dejstvo, da se je gonja povečala v času, ko se je položaj na Srednjem vzhodu začel popravljati. S to gonjo želijo ustvariti ozračje negotovosti, diskreditirati Sirijo in jo ločiti od njenih sosedov. “Ni izključeno, ugotavlja “Borba«. da nekateri krogi hočejo na ta način ustvariti ugodne pogoje za uresničenje svojih koncepcij in doktrin, ki so v precejšnji meri povzročile sedanjo napetost na Srednjem vzhodu«. “Borba« poudarja, da vodi Sirija neodvisno in konstruktivno zunanjo politiko. Jugoslovanska javnost z veliko simpatijo spremlja napore prijateljske Sirije, da ohrani in utrdi svojo svubodo in neodvisnost.
Nocoj je bila v Beogradu u-ladno potrjena vest, ki smo jo pred dnevi objavili, da 00 10. septembra na vabilo CK ZKJ in vlade FLRJ prispela na uraden obisk v Jugoslavijo delegacija poljske združene delavske stranke in poljske vlade. Sporočilo agencije Tanjug, ki javlja, «da se pričakuje, da bo delegacija prispela v Beogt-ad 10. septembra«, je najboljše zanikanje vesti, ki so se pojavile v delu tujega tiska, med drugim tudi v delu italijanskega tiska, da je obisk delegacije odložen za en teden in da bo poljska delegacija najprej obiskala Ljubljano in Zagreb in šele potem Beograd,
Poljsko delegacijo bosta vo. dila prvi tajnik CK poljske, delavske stranke Vladislav Go-mulka ter član politbiroja CK in predsednik ministrskega sveta Josef Cyrankiewicz. V delegaciji bodo tudi član politbiroja CK in zunanji minister Adam Rapacki, član polit, biroja in minister za kmetijstvo Edvard Ochab in poljski veleposlanik v Beogradu Gro-cholsky.
Nocojšnja “Politika« izraža zadovoljstvo, ker bodo Jugoslavijo obiskali ugledni zastop. niki “prijateljske poljske države, ki je kot naša država žij vela in preživela mnoge težke trenutke v svoji zgodovini; države, ki se je kot naša vedno hrabro borila za svobodo in narodno neodvisnost. Ponosni smo, ker prihajajo na obisk Gomulka in ostali poljski državniki, ki vodijo današnjo Poljsko. V njih gledamo ne samo voditelje poljske države in partije, temveč tudi ljudi, ki so s svojo dosledno borbo omogočili prelom v življenju in razvoju sodobne Poljske«.
tuje tem poizkusom.« Zatem 1 spremstva sprejel predsednik
je Belovsov dejal, da so tudi v SZ enako kakor v ZDA znanstveniki, ki so mnenja, da jedrski poizkusi niso nevarni. Gre pa za manjšino. “Nevarnost poizkusov, je pripomnil, bo postala bolj očitna, ko bomo dokončali več opazovanj o njih rezultatih.«
republike maršal Tito in jih je nato pridržal na kosilu.
Brit-arfsko-jugoslovanski razgovori se bodo nadaljevali jutri zjutraj. Pričakujejo, da bo po jutrišnjih razgovorih med Popovičem in Lloydom objavljeno uradno poročilo.
Jugoslovanski politični kro-
B. BOŽIC
Kitajska solidarna
PEKING, 6 — Agencija “Nova Kitajska« sporoča, da je ministrski predsednik Cuenlaj izjavil, da kitajsko ljudstvo podpira sirsko ljudstvo, ki je sedaj na čelu protikoloniali-stične borbe.
Cuenlaj je govoril sirskim delegatom z nedavnega mladinskega festivala v Moskvi, ki so se skupno z delegati drugih 25 držav udeležili danes sprejema v Pekingu.
lllllllllllilMUllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlillllltllllirilTIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllltlillllillitllltlltUllllilllllllllilltMIHIIII
(Od našega posebnega dopisnika)
BENETKE, 6 — Viscontijev film »Bele noči«, katerega scenarij je povzet po istoimenskem delu Dostojevskega, je gotovo doslej pri občinstvu naletel na najbolj topel sprejem in najbrž ne bo ostalo pri tem, da bi bil ta lep sprejem omejen samo na okus občinstva.
Visconti se je precej tesno držal novele Dostojevskega, le da je dejanje prestavil v današnji čas v Livornu, v tisti del mesta, ki se imenuje Ve-nezia. Tudi ta m je namreč kot v Benetkah precej kanalov in mostičkov. V tej četrti mesta, ki je precej porušena, stanuje Natalija s svojo staro materjo in teto. Staršev nima več, odšli so po svetu in jo zapustili. Sedaj se te tri ženske preživljajo s tem, da popravljajo stare preproge, obenem pa oddajajo eno sobo svojega revnega stanovanja. V to sobo se je vselil neki moški, za katerega se je Natalija vnela. Toda prav tedaj je odšel in obljubil je, da se čez leto vrne. Našla se bosta, je dejal, na mostičku blizu stanova li ja. I n ko Natalija čuku in joka na mostičku, jo najde nekega jesenskega večera Mario, mladi uradnik. Ponudi ji suoje spremstvo in uspe mu tudi, da Natalija obljubi, da bo tudi prihodnji večer prišla. Toda tedaj Nutaliju Mariu pove, da čaka nekoga drugega, nakar mu pripoveduje svojo zgodbo, kot smo jo do tu navedli. Mario Natalijo vzljubi in poskuša,
Topel sprejem filma «Bele noči»
Danes zadnji film v konkurenci: «Malva» (SZ) - Jutri bo žirija sporočila svojo razsodbo
da bi pozabila preteklost. In zdi se, da mu je to že uspelo. Nič več se ne pogovarjata o preteklosti, temveč le še o prihodnosti. Toda ko nekega večera — padel je prvi sneg — prideta v bližino mostička, kjer je Natalija pred dnevi zaman čakala mošt t ga, ki bi se moral vrniti, zagledata moško visoko postavo. On ‘je. zatrepeta Natalija, spusti Maria in steče k moškemu. Sicer se za trenutek vrne k Mariu, da se od njega poslovi za vedno. Žalosten tava Mario po ulic t, ko se onadva oddaljujeta.
Ce se po eni strani postavlja vprašanje, zakaj se dandanes Visconti loteva Dostojevskega, češ, alj ne bi lahko našel ' kaj bolj aktualnega, tedaj pa se prav tako lahko postavi vprašanje, zakaj ne bi Dostojevskega dela zaživela v filmu. In mislimo, da je Visconti kot izrazit literarno gledališki človek Dostojevskega na dostojen način spravil na platno. Obrtniško očituje film silno režisersko natančnost in
izdelanost v vseh podrobnostih. 7.a glavne igralce si je Visconti izbral Marijo Schell, Marcella Mastroiannija in Jeanu Maratsa. Čeprav je film ambientiran v Livornu, je pa Natalija vendar — pač po volji scenarista in režiserja — ostala uslovanskega porekla«, kot sama' nekje v filmu pove. Marija Schell je nenavudni znučaj Natalije dekleta, ki kar slepo veruje v povratek ljubljenega moškega, ki se nato že zaljubi v Maria, pa se vendar ves čas zadržuje, ker v njej kljub vsemu še vedno živi upanje, da se bo povrnil o-ni drugi, odigrala na neki lahkoten način, kjer ni nič patetičnega in je vse tako preprosto, ko je istočasno tako čudno.
Mastroianni je imel tu vlogo, kot si jo je sam želel, kakor je omenil na opoldanski tiskovni konferenci. Bil je zelo prepričljiv kot človek, ki se zaljubi, a zna biti potrpežljivo obziren in nevsiljiu, dokler se na koncu s solzami v
očeh ne poslovi od Natalije želeč ji srečo. Jean Marais i-tna razmeroma manjšo vlogo in z njo najbrž ni imel hudih težav.
Težko si je misliti, da bi mednarodna žirija na festivalu lahko ta film kar obšla.
Jutri bomo gledali še zadnji film v konkurenci, in sicer uMalvo» (SZ). Nedeljski film ne spada več v konkurenco tako da bo imela žirija nekaj več časa, da se odloči in zvečer sporoči svojo razsodbo.
Poleg Viscontija, Mastroian. mja in ostalih, ki so sodelovali pri proizvodnji filma “Bele noči«, so imeli proti večeru tiskovne konferene tudi Masstmo Girotti z Belindo Lee in Sernasojn. kmalu zatem Se El s a Martinelli. 7,lasti dve ti-skovni konferenci sta bili pravzaprav razgovora, namenjena popularizaciji filmov, ki so jih ti umetniki pravkar dokončali.
Ce bi še vsega tega ne bilo dovolj, pa smo imeli danes dopoldne priložnost opazovati Se snemanje. Od kanala proti cerkvi sv. Marka, ob vsej dolžini Doževe palače je stalo par sto statistov v oblekah iz časa pred stoletji in na koncu dolge preproge je stala kopica škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Čakali so avstrijsko cesarico. Avstrijci (namreč sedanji) delajo tu tretii del svoje eSi-Si*. Vreme so imeli lepo, če pa so kraljico pričakali, ne vem, ker nisem imel časa, da bi se preveč ustavljal,
H. R,
Vreme včeraj. Najvišja temperatura 25.6, najnižja 16,3, .zračni tlak 1016,6, vlaga 65 odst., morje mirno, temperatura morja 20,8.
Vreme danes: Pretežno jasno, temperatura se bo oekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 7. septembra
Regina, Mirna Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 18.33. Dolžina dneva 13.01. Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 3.50. Jutri, NEDELJA, 8. septembra Roj. D.M., Adrijan
Ob krizi tržaške občinske uprave
Prefekturni
predstavlja
komisar na občini resno nevarnost
Izjavi Neodvisne socialistične zveze in KPI - Za demokratičen odbor, ki bo sodeloval z levimi skupinami
Občinska kriza, nevarnost komisarske uprave tržaške občine in možnost za izvolitev novega občinskega odbora predstavljajo še vedno glavna politična vprašanja, s katerim so se tudi včeraj ukvarjala vodstva vseh političnih strank. Vodstva so tako predvsem proučila stališče pokrajinskega odbora KD. o katerem smo že včeraj poročali. Kljub temu, da je stališče KD že znano in da je od zadnje seje občinskega sveta minulo že več dni, pa še vedno ni mogoče točneje predvideti, kako se bo stvar končala. Danes se namreč pričakuje vladnega generalnega komisarja Palamaro, ki se bo verjetno vrnil iz R -ma in ki lahko izreče odločilno besedo pri imenovanju komisarja. Med političnim' strankami pa se govori tudi o drugi možnosti in sicer o tem, da bi ena tretjina svetovalcev zahtevala takojšnje sklicanje občinskega sveta.
O tem predlogu so sinoči tudi razpravljali predstavniki «male levice«, ki pa verjetno
Jutri, 8. t. m. ob 15. uri bo ua strelišču pri Bazovici svečanost v
počastitev spomina bazoviških junakov
Na sporedu so govori, petje in recitacije.
riso prišli do dokončnega sklepa. V tej zvezi se tudi govori, da bodo ti predstavniki intervenirali pni vladnemu generalnemu komisarju in da bodo napovedali javno zborovanje tržaških volivcev. Tajništvo Neodvisne social stične zveze je sinoči izdalo uradno poročilo, v katerem poudarja, da je reakcionarno stališče KD do vseh levih predstavnikov nujno privedlo do mrtvila v tržaškem občinskem svetu. KD je vztrajala na starih monopolističnih po-
zicijah in ni hotela deliti z ljudskimi silami odgovornosti za upravljanje, kar priča, da sedanje vodstvo lokalne KD predstavlja resno oviro za rešitev perečih vprašanj delovnega prebivalstva in resno nevarnost za rešitev demokratičnih teženj velike večine prebivalstva.
Krščanska demokracija ni v zadnjem razdobju občinske krize niti pomislila, da grobo žali veliko večino volivcev, ko je izdala uradna obvestila, v katerih razlaga svoj koncept demokracije, ki za KD pomeni; ali z nami, ali naj vse propade. V teh poročilih govorijo o uprotinacionalni levici« in tako ocenjujejo na desettisoče tržaških delavcev — osnovni razred sodobne družbe,
V ostalih predelih italijanske republike so komunisti in socialisti upravljali ter upravljajo na stotine občin — malih in velikih. Pu splošnem priznanju so to naredili — in to delajo —• na zadovoljstvo skoro vsega prebivalstva teh občin. Zakaj ne bi mogli biti tudi v Trstu ti sloji prebivalstva pozitiven činitelj, ki bi prispeval k dobri upravi in ki bi uspešno branil interese Trsta ter njegovega prebivalstva v soglasju z vsemi ostalimi resnično demokratičnimi strujami.
Prefekturni komisar predstavlja za občinske uprave vedno resno nevarnost, poleg tega pa njegov obstoj sam po sebi žali vse prebivalce. V Trstu pa bi bil komisar še znatno bolj škodljiv zaradi posebnega gospodarskega in političnega položaja.
Zaradi tega je N SZ mnenja, da bi bilo treba napraviti vse, da se pride do resnično demokratičnega občinskega odbora na osnovi odkritosrčnega in konstruktivnega sporazuma med levimi skupinami: od komunistov do republikancev.
Sinoči je tiskovni urad tržaške federacije Komunistične partije Italije izdal poročilo, v katerem obtožuje KD, da zavrača vsak poizkus ustanovitve novega odbora, ki bi preprečil prehod občine v ro-
•lllllllllllllllllll Hill IIIHHtllll IIIIIIIIII Hilli IIIHHIllllllllllllslllllllMIIIIIIIIHIIIUI IIIHIIIIMMHIMI
Sindikalna kronika
Na Uradu za delo pogajanja med kovinarji in delodajalci
Danes tiskovna konferenca pokrajinske zveze kovinarjev
rm
ke vladnega komisarja. Tako stališče KD predstavlja izdajo interesov prebivalstva, ki je Že mnogokrat jasno izrazilo potrebo, da občinska uprava uspešno intervenira pri vladi za rešitev osnovnih tržaških vprašanj. Kljub temu pa se lahko izognemo komisarju, ki bi pomenil: odložitev rešitve vseh življenjskih vprašanj, novo povišanje tarif Acegat ih povišanje občinskih davkov.
Poročilo se zaključuje s pozivom za ustanovitev delovnega odbora, ki bi izvajal socialni program, v katerega spada predvsem prosta cona in deželna avtonomija.
Zborovanje KPI
Šentjakobska sekcija Kp priredi jutri ob 11. na Trgu Giu-liani javno zborovanje, na katerem bosta govorila občinski svetovalec Ernesto Radich ter mladinec Pietro Rene-Kaiser, ki se je vrnil z mladinskega festivala v Moskvi.
iiiliuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiuiiiiniHiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
Sestanek 10 nove Delavske zbornice CGIL
Obsodba diskriminacijskega ravnanja na škodo sindikalne organizacije CGIL
Nova Delavska zbornica bo o protiustavnem ravnanju vladnega komisarja obvestila ministrski svet in sindikalne parlamentarce
Ob udeležbi tržaških demokratov in antifašistov so včeraj popoldne predstavniki odbora za proslavo bazoviških žrtev položili venec na grob bazoviškim jainakom, ki počivajo na pokopališču pri Sv Ani
Izpili za vodiče
Tržaška prefektura sporoča, da se bodo v oktobru začeli izpiti za ugotovitev tehnične usposobljenosti za opravljanje poklica vodiča in tolmača. Izpiti bodo ustni in obsegajo sledeče predmete; zgodovina Julijske krajine in Trsta, zemljepis Julijske krajine, Istre in Dalmacije, zgodovina srednjeveške umetnosti v Trstu in pokrajini, zgodovina moderne umetnosti in njen pomen pri arhitektonski izgradnji Trsta, poznanje tržaških spomenikov, muzejev, naravnih lepot, industrije in kulturnih centrov, zgodovina tržaške književnosti, poznanje mestnih ulic. turističnih krajev in prve pomoči ter obnašanje do turistov.
Prijavljenci ne smejo biti mlajši od 16 let in niti starejši od 50 let. Napisati morajo prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in jo izročiti na prefekturi do 30. t. m. S seboj morajo prinesti zdravniško izpričevalo in šolsko izpričevalo kake srednje šole. Pojasnila dajejo na prefekturi v sobi št. 75.
Od 10. do 29. septembra
Tekmovanja trgovcev
/,a dimnik n
Danes ob 10. se bodo na U-radu za delo ponovno sestali predstavniki sindikalnih organizacij tržaških kovinarjev ter zastopniki obratov CRDA in Tržaškega arzenala s funkcionarji omenjenega urada zaradi pogajanj glede zahtev delavcev v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu.
Kakor je znano, je bil prvi sestanek po dolgi in odločni borbi tržaških kovinarjev pretekli ponedeljek. Na omenjenem sestanku sta nasprotni stranki pojasnili svoje stališče in zahteve. Kazalo je, da bo vsa zadeva ponovno obtičala, ker je predstavnik delodajalcev izjavil, da sploh ne more slišati o zahtevah delavcev. Ker pa so sindikalni predstavniki energično poudarili, da prizadeti delavci ne bodo odnehali, je predstavnik Urada za delo predlagal, naj bi se že v tem tednu predstavniki obeh strank ponovno sestali
Upati je, da bodo na današnjem sestanku končno le začeli razpravljati	in	sklepati o	u-
pravičenih zahtevah delavcev v omenjenih obratih, ki se borijo za izboljšanje delovnih pogojev in mezd.
VsekaKor	pa	so	delavci	in
njihovi sindikalni predstavniki budni in ne bodo dopustili, da bi se pogajanja preveč zavlačevala.
,	* *	*
Dane* ob	17.	bo	na sedežu
nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta druga tiskovna konferenca, ki jo priredi pokrajinska zveza kovinarjev FIOM o vprašanju spora med tržaškimi kovinarji in vodstvom obratov CRDA ter Tržaškega arzenala.
 «»-------
Tržaški alpinisti so zavzeli najvišji perzijski vrh (5(i7l m)
Tržaški alpinisti so zavzeli ,najvišji vrh Prehimalajanske-ga pogorja. Na vrh so se povzpeli alpinisti Gregorio In-vrea, Bruno Crepaz in Valter Mejak. Poročilo o tem uspehu dodaja, da so alpinisti premagali hude težave, saj je na vrhu vladal hud mraz in bril zelo močan veter. Alpinisti so
Z zmago nad najvišjim perzijskim vrhom je tržaška ekspedicija zaključila svoje potovanje po Kavkazu.
 «»-------
Nezgoda na delu
Kmalu popoldne so sprejeli na drugem kirurškem oddelku 31-letnega težaka Giorgia Pi-lacca s Sprehajališča Sv. Andreja 24. Dežurni zdravnik mu je ugotovil rano na mezincu desne roke, zaradi česar se bo moral zdraviti približno dva tedna. Povedal je. da je delal v ladjedelnici Sv. Marka in ko je neki žerjav hotel dvigniti železno ploščo, mu je le-ta.
Izvršni odbor nove Delavske zbornice CGIL, je na svojem sestanku 4. t. m. podrobno proučil sindikalne razmere na našem področju, zlasti vprašanje delavcev kovinarske stroke. uslužbencev občinskega podjetja Acegat in uslužbencev javnih ustanov. Sestanka So se udeležili tudi predstavniki pokrajinskih tajništev o-menjenih strok.
S posebno pažnjo je izvršni odbor nove Delavske zbornice CGIL proučil razmere in vprašanje uslužbencev javnih ustanov, ki že dolgo časa čakajo na ureditev vprašanja poenotenja svojih plač: V resoluciji, ki je bila soglasno o-dobrena na omenjenem sestanku, izvršni odbor obsoja stališče in diskriminacijsko ravnanje vladnega generalnega komisarja, ki nj hotel sprejeti kljub izrecni prošnji predstavnikov strokovnih zvez omenjenih kategorij pri novi Delavski zbornici CGIL, čeprav je kar trikrat zaporedoma sprejel predstavnike druge strokovne organizacije in z njimi razpravljal o vprašanju poenotenja plač uslužbencev javnih ustanov. To je groba diskriminacija med sindikalnimi organizacijami, ki je niso nikdar napravili niti tuji upravitelji pod 7-VU. Obenem pa pomeni tako ravnanje kršitev črke in duha republikanske ustave, ki jamči enake dolžnosti in enake pravice za vse državljane.
Izvršni odbor nove Delavske zbornice CGIL najodločneje protestira proti takim metodam, ki jih ni moč prenašati, zahteva za enotno sindikalno organizacijo in svoje predstavnike enako ravnanje javnih funkcionarjev ter poudar-
ja, da je dolžnost najvišjega predstavnika republikanske vlade, da odpravi pri izvrševanju svoje dolžnosti vsako diskriminacijo.
Dejstvo, da so bili povabljeni na razgovore glede vpra-
Prefektura sporoča, da se je 4. t. m. sestal odbor, ki prireja kampanjo za večjo porabo grozdnja in »praznik grozdja«. Odbor je na sestanku določil okvirni progrum za vse prireditve, ki se bodo začele 10. in končale s «praznikom grozdja« 29. t. m.
Program predvideva štiri tekmovanja med trgovci, ki bodo na najboljši način predstavili grozdje potrošnikom. Tekmovanje je razdeljeno na štiri kategorije, in sicer za trgovine na splošno, za prodajalne sadja in zelenjave, za javne obrate (bari, restavracije, bifeji) ter za branjevce.
Zmagovalci v vsaki kategoriji bodo poleg denarne nagrade prejeli tudi diplomo ter medaljo. Zmagovalce bo določila posebna komisija dne 29. t. m.
retirali 33-letngga težaka Fran. J Trgovci, ki se nameravajo cesca Paolija iz Ul. Gaspare I udeležiti tekmovanja, morajo Gozzi, ker je po končanem de- (napraviti prošnjo na nekolko-
vanem papirju, v kateri morajo navesti osebne podatke, kategorijo trgovine in točen naslov.
Za «praznik grozdja« bodo v Trstu, Miljah. Dolini in'Nabrežini postavljene stojnice za prodajo grozdja, zjutraj pa bodo po cestah igrale godbe.
Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo pri tajništvu na prefekturi, soba št.
lu v Ul. Settefontane hotel odnesti nekaj železa. Upravnik podjetja je policijskim organom povedal, da je že pred šanja uslužbencev javnih u-I nedavnim zmanjkala večja ko-stanov le predstavniki ene sin- | ličina železa. Izjavil je, da je dikalne organizacije, čemur je i sklenil, da bo sam nadzoro-brezdvomno sledila enostran- I val delavce, in to je tudi sto-ska razprava, vzbuja upravi- . ril. 3. avgusta, po končanem čen dvom, da se hoče pripra-| delu, se je skril in opazoval viti primerne pogoje, ki bi o- |kup železa, ki je ležal na sre-mogočili s sodelovanjem tistih jdi dvorišča. Naenkrat se je k sindikalnih predstavnikov skle- (železu približal paoli in hotel 175.
nitev kompromisa. Tak kom-jnekaj odnesti. Poklical je o-(	 »»---
promis	ne	bi	nikakor	zadovo-	stale delavce, ki so Paolija d o	!	»t j 'i*	n	j i
ljil zahteve	in	pričakovanja pri-	j prihodu policijskih organov	1	(17(1/1)1	0(10(1110	(HlO
zadetih delavcev. Prav tako . zadržali. Po krajšem izpraše- ‘ je jasno, da tak sporazum ne Vanju je Paoli priznal, da je bi mogli sprejeti uslužbenci kradel železo ln ga prodajal
javnih ustanov, ki bi lahko nekemu Celestinu Hrovatinu iz j	ste	od	km	138,970	do	km	144
vedno računali na odločno in (jj. r. Manna 24. Paolija so po-,	na	državni	cesti	št.	14	(Trst-
licisti aretirali pod obtožbo	I	Devin) za izklicno vsoto 29
kraje, Hrovatina pa so zaradi	' milijonov 725	tisoč lir.	Cesto
nakupa ukradenega blaga pri-	|	bo asfaltiralo	podjetje	Ing.
javili sodnim oblastem.	iGuglielmo	Canarutto iz Trsta.
energično podporo nove Delavske zbornice CGIL v zaščito svojih upravičenih zahtev.
Spričo vsega tega nova Delavska zbornica CGIL obsoja to nedopustno dejanje ter poziva vse delavce na enotnost in budnost v obrambo svojih zahtev. Obvestila bo predsedstvo ministrskega sveta o protiustavnem ravnanju vladnega generalnega komisarja ter bo zaprosila vsedržavno tajništvo CGIL ter sindikalne parlamentarce, naj posredujejo na pristojnem mestu, da bo prenehalo tako diskriminacijsko ravnanje in da bo končno rešeno vprašanje poenotenja plač uslužbencev javnih ustanov,
— —
Železo je kradel a so ga zasačili
Pne 3. septembra okoli 18.30 so agenti letečega oddelka a-
Včeraj je bilo oddano na dražbi delo za asfaltiranje ce-
SNG
v TRSTU
DANES, 7. septembra ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 7 Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONIJA pod pokroviteljstvom SPZ in SHLP
Primorske
zdrahe
komedija v treh dejanjih
velika uprizoritev na prostem
Spisal CARLO GOLDONI Priredil MIRKO RUPEL Režiserja JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scenografa JOŽE CESAR in ing. arh. VIKTOR MOLKA
Vpisovanje v podružnico šole Glasbene	Matice v	Boljuncu	bo
v četrtek	12. t. m.	od 15.	do	17.
ure in v	petek 13.	t. m.	od	18.
do 20. ure v šolskem prostoru v Boljuncu.	Pričetek	pouka	v	po-
nedeljek 16, t. m.
Ravnateljstvo šole Glasbene Matice
MASA NA KATINARI
Za proslavitev 18. obletnice zgraditve kapelice Kraljice- Miru bo jutri ob 10. uri maša.
Jutri, 8. septembra ob 20.30 uri na stadionu «Prvi maj«
Primorske
zdrahe
Posiovilna predstava Tee Starčeve
Prodaja vstopnic na sedežih SPZ in SHLP, v Tri. knjigarni, Trst. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-39 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu.
Za obe predstavi so veljavni gledališki kuponi.
V torek. 10. t.m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Branislav Nušič
ŽALUJOČI
OSTALI
Kulturne prireditve
stisnila prst
 mm  ...................................................
Začetek «Tržaških zdravstvenih dni»
minimumu iiimmiiiiiiii um n n MimmimiiiiiiiHiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiitiiiHiiHiiiiiiiimirmiii
Na cestah se kar naprej vrstijo prometne nezgode
Pešci in motoristi zapleteni v nesreče
Na otvoritvenem zasedanja eTriuških zdravstvenih dnevovs je govoril prof. M. Lup«nriu
odšli na zavzetje selja Abe Garm in so postavili taborišče na vzhodni strani pogorja na višini 4.100 m Kljub težavam so premagali vse zapreke, katerim se je na koncu vzpona pridružila še megla in so se povzpeli na vrh, ki je geološko ugasli o-gnienik. Iranski prevajalec je med potjo omagal in so ga alpinisti na povratku rešili na viaint 5.3uO metrov.
Včeraj dopoldne ob 9. uri so v Palači narodov tržaškega velesejma svečano otvonli »Zdravniške dneve«, katere organizira zdravniška šola tržaških združenih bolnišnic pod visokim pokroviteljstvom tržaške univerze. Ob tej pri-vrha iz na- liki je omenjena šola tudi raz -
pisala natečaj z nagrado 1 milijona lir za znanstveno delo iz medicine ali kirurgije.
Otvoritveni govor je imel prof. Marip Lapenna, ki je pozdravil navzoče in podčrtal pomen zdravniških dni. Na o-tvoritvenem zasedanju je govoril tudi prof. Musante, rektor farmacevtske fakultete tržaške univerze ter drugi v'-goki predstavniki zdravstvenih
oblasti. Na otvoritvi so bili prisotni predstavniki tržaških oblasti in med njimi predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti, komandant tržaškega prezidija gen. Eu-genio Ferrari, finančni nadzornik prestandrea, poslanec Peecorari, generalni tajnik tržaškega velesejma dr. Cliia-ruttini ter druge osebnosti.
Ob 11. uri so pričeli na zasedanju z delom in je imel prvi referat prof. Villar iz zdravstvene klinike v Milanu, ki je govoril o moderni terapiji epatičnih afekcij. Nato je govoril prof. Dera, kardiolog univerze iz Duesseldorfa.
1 y okviru zdravstvenih dni
so včeraj svečano otvorili tudi mednarodno razstavo zdravstvenih in higienskih naprav in pregled poučno zdravstvenih filmov. Poleg tega je tržaški filatelistični klub pripravil tudi zgodovinsko razstavo razvoja bolnišnic. Ti dve razstavi sta odprti vsak dan dopoldne in popoldne. Filme pa predvajajo od 16. odnosno 19.30 ure dalje. Danes bodo predvajali sledeče filme; ((Priprava za življenje«, «Otrok hodi«, »Smog (dim)«, «Atom v zdravstvu«, »hallot in njegov kirurški poseg«, »Oddelek zn prvo pomoč v tovarni« »Re^ekcila pljuč«, »Krvna banka«, »Nemški pregled«,
Včeraj zjutraj so pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico 34-let-nega Giovannija Rudesa iz Lo-njerske ceste 172. Moža s.j pridržali na- sprejemnem oddelku zaradi globoke rane na desni roki in raznih prask na rokah in nogah. Zdravni-kom je povedal, da se je malo prej vozil na svojem mo-toVnem kolesu po Ul Giulia proti mestnemu središču. Med vožnjo je s prvim kolesom zadel ob kamen, ki je ležal na cesti in padel na tla. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, ki je moža odpeljal v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti okoli deset dni.
Nekaj ur kasneje so pripeljali v splošno bolnišnico 54-letnega Matija Smotlaka ’z Ul, Caserma 48. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve piščali in veliko podplutbo na levem stopalu. V bolnici je mož povedal, da je predvčerajšnjim delal v Mačkovljali na račun tržaške občine. Po končanem delu se je napotil proti domu. Toda po nekaj metrih hoje se je vanj zaletel avto, ki je oddrvel dalje. Kljub hudim poškodbam se je mož odpravil domov in šele včeraj zjutraj poklical rešilni avto. V bolnišnici se bo mora! zdraviti najmanj dva meseca.
V zgodnjih popoldanskih lirah so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 55-letnega Salvatora Bolzana iz Ul. Mameli 1. Dežurni zdravnik mu je ugotovil zlom leve noge, podplutbo na glavi in nezavestno stanje, zaradi česar se bo moral zdraviti približno mesec dni. Mož, ki so ga sprejeli na drugem kirurškem oddelku, je povedal, da je hotel prekoračiti Ul. Pic-cardi, ko se je vanj zaletel av. tomobil, katerega je vozil 55-letm Cesare Rogattin iz Ul Scala Bonght 12.
Ob 12.50 so sprejeli na drugem kirurškem oddelku 44-let-nega J. M usiča od Banov st. 21, Zdravniki so mu ugotovili hud udarec na glavi ter razne praske na obrazu, Marsič je povedal, da se je malo prej vozil na svojem motornem kolesu proti Fernetičem. V bližini državne meje pa je zgubil oblast nad vozilom in zletel v obcestni kamen, zaradi česar se bo mož moral zdraviti približno dva tedna. --------«»----
Krava podrla pastirčka
Milič iz Malega Repna odšel z ostalimi prijatelji na pašo. Ko je prišel z živino iz vasi, se je neka krava splašila in se zaletela v dečka ter ga podrla na tla. Starši so kmalu prišli po dečka ter poklicali rešilni avto Rdečega križa. ki ga je odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge in nekaj manjših prask po telesu. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti en mesec.
Poskus samomora
Včeraj popoldne je 75-letni Giuseppe Godena iz Ul. Vecel-lio 9 poskusil napraviti samomor. Zaprl se je v kuhinjo, odprl plinsko cev in čakal, da nastopi smrt. Toda sosedi so kmalu zavohali, da iz stanovanja prihaja plin, ter so stopili v kuhinjo in našli moža, ki je ležal na tleh. Poklicali so rešilni avtp, ki je Godeno odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zastrupitev z gorilnim plinom. Njegovo stanje je zelo resno in zdravniki se o njem niso izrekli.
SNG DREVI
V počastitev 250-letnice rojstva velikega italijanskega komedio-grata Carla Goldonija bo Sloven. sko narodno gledališče drevi ponovilo veliko predstavo na prostem »Primorske zdrahe«. Sočna in prisrčna komedija, ki jo je prof. Mirko Rupel mojstrsko prelil v naše primorsko narečje, Je v interpretaciji našega SNG postala »železni« del repertoarja in dosegla svojevrsten rekord:	26
uprizoritev na prostem in nad 40 predstav v prvi verziji z raznih dvoranah. Po velikih uspehih pred leti v Trstu, Standrežu, na ljubljanskem testivalu, v Gorici Ajdovščini, Kopru, Piranu in Izo. li, je vodstvo primorskih prire ditev uvrstilo našo predstavo »Zdrah« v stalen program pred. stav v Piranu.
Na nocojšnjo slavnostno pred stavo je uprava SNG povabila tudj veliko število predstavnikov tržaškega kulturnega in javnega življenja iz vrst obeh narodnosti, da s tem skromno in v mejah svoje aktivnosti prispeva k poglabljanju kulturnega sodelovanja na Tržaškem.
Mi.iunmn i/ THKBf:
uprizori DANES ob 20.30 uri in JUTRI ob 18. uri v ljudskem domu v Trebčah ljudsko burko v treh dejanjih
«7 zgubljeni in zopet najdeni mož»
Vabimo
k številni udeležbi
Šolske vesti )
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učniim jezikom v Trstu, Piazzale Gipberti št. 4, sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1957-58 do vključno 25. septembra 1957. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez 1. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 9. septembra 1957 po szporedu, ki je bil objavljen na oglasni deskii zavoda.
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1957-58 zaključila 25. septembra 1957.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje za I„ II. in III. razred za šolsko leto ’ 1957 - 1958 do vključno 25. septembra t. 1. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščenl k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni n razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t 1. ob 8.30.
Podroben razpored in urnik po-sameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole.
Ravnateljstvo Industrijskega stro. kovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure.
Popravni izpiti za 1. in II. razred se bodo začeli dne 9. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razpored izpitov je objavljen na šolskih vratih.
Na višji realui gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom bo vpisovanje za šolsko leto 1957-1958 do vključno 25 septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazz.aretto vecchio št. 9-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo držav, trgovskega strokovnega tečaja na Proseku
sporoča, da se pričnejo popravni izpiti za I. in II. razred v ponedeljek 9. septembra ob 8.30. Razpored izpitov je razviden na oglasni deski. Ravnateljstvo obenem obvešča, da so v teku vpisovanja za I. in II. razred, in sicer vsak torek in petek od 10.30 do 12. ure do vključno 25. sept.
Vpisovanje v slovensko drž. učiteljišče v Trstu (Piazzale Gio-beru 4) se zaključi dne 25. septembra.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m.
Vpisati se morejo vsi, ki so že obiskovali šolo in tudii tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila glede vpisa dobite v tajništvu šole — Ul. delle Scuole Nuove št. 14 — vsak dan od 10. do 12. ure.
Havuateljstvo državnega dvoletnega trgovskega tečaja s slovenskim učnim jezikom na Ka-tinari sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25 septembra. Tajništvo je odprto 'vsak delavnik od 10. do 12 ure.
Popravni izpiti se bodo začeli dne 9. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bo vpisovanje začelo danes ln bo trajalo do 25. sept. dnevno od 9 do 14. ure.
Popravni izpiti se pričnejo 9 t, m, ob 8.30.
i ust i.
14.30 Tržaška kulturna kroniks:
16.45 Poje Emilio Pericoli; 174« Operna glasba; 18.45 Učinek anu-biotikev na rakasta obolenja, 19.00 Piesina glasba; 21.00 Glasbeni variete; 22.30 Priljubljene melodije igrajo znani orkestri; 23.3' Plesna glasba.
KOPE II
Poročila v ita'ijanšč>nl:
12.30. Ib.JO. 17.JO, 19.15, 2J.UU. Poročila	v	slovenščini:
13.30. 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar: 12.00 Glasba f« željah; 13.40 Kmetijski nasveti.
13.45 Melodije in ritmi; 14.20 Reportaža; 14.35 Za vsakogar nekaj. 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Belokranjske popevke; 15.40.17.00 bpp-red iz Ljubljane: 17.00 Ritmi popevke; 17.25 Glasbeni variete,
18.10 Slavni solisti: poje sopranistka Ondina Otta, Pr klavirju Gojmir Demšar.
18.30 Venček narodnih pesmi.
plesov, izvaja ansambel M"*" sianteta; 19.25 Lahka g asb : 19.30-23.00 Spored iz Ljubija" 23.10 Glasba za lahko noč.
-SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 in
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00,
8.00,
la:	....
10.00, i3.00, 15.U0, 17.00.
22. UU
7.30 Mladim poslušalcem o Počitnicah; 8.05 Lepe pesmi — zoni napevi; 8.35 Baskovska h* na glasba; 9.00 Utrinki iz KJf* ture — Branislav Nušič: ZemU pis- 9.20 Bela Bartok: Prva orkestralna suita; 10.10 Melodije razvedrilo; 11.10 Dcmači nap ’
11.40 Valčki Johanna Strauss. 1« 00 Opoldanski koncertni spe red- 12.30 Kmetijski nasveti ... Reportaža o škodi pri divjaci« ’
12.40 Igrata orkestra s!ah‘.. Black in Dolf van der Lind« 13.15 V zabavnem ritmu * ,39 samblom Mojmira Sepeta; M-Od arije do arije; 14.20 In ta« strmi zdaj sredi tišine okan ^ r.eli zanos domovine... (sl1«' ,j Kamniških planin); 14.35
poslušalci čestitajo’ in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba;
Nove knjige; 16.00 Glasbene gar.ke; 17.10 Zabavna in ples glasba na tekočem traku; 18,lz Pojeta moški komorni zbor Celja i.n moški zbor “Enakost« Kranja; 18.45 Okno v svet: Roi z:ka; 19.00 Zabavna glasba,. z«-Veseli večer; 21.00 Melodije razvedrilo; 22.15 Oddaja za nas izseljence.
-TELEVIZIJA
10.00 Reportaža z otvoritv mednarodnega velesejma v riju; 18.00 Oddaja za otroke, 21.00 «West Saloon«, glasbeni * riete:	22.00 Snidenje z nove> •
Portret igralca Jeana Gabma.
Excelsior. 16.00: ((Skoraj zasf*nj, tajnica«. Cinemascope, tecn color. S Tracy, K. Hepburn. Fenice 16.00; ((Pustolovščine ljubezni Omara Khayyama Technlcolor. C. Wilde, D. ‘J,*, Nazionale. 16.00: «Obroč m** vanja«. Cinemascope. R. &c
Filodrammatico. 16.30:
brez imena«, M. Van Do r Lori Nelson. Za mladino P1 povedano.	,	ie
Grattacielo. 16.00: «Clovek, Ki videl svoje truplo«. Techtu lor, Vistavision.	„u,
Supercinema. 15.30:	»Trije
šketirji«, Lana Turner.	»
Arcobaleno. 16.00: «Grof Max«, Sordi in V. De Sica. wr0. Astra Rojan, 16.30: «David N ^ cketit in morski roparji«, , Parker. Čudovit dokumenta' film W. Disneya «Ljudje v soljstvu«.
Capilol. 16.30: «Maruzzella». # nicolor. M. AUasio, Massm Serato.	.,,11.
Cristallo. 16.30: ((Bengalski čar j i«, F. Tone, R. Cramvve■ Alabama. 16.30: «Okno naspro B. Bardot, R. Pellegrln, Mi«u letnim prepovedano. . Aurora. 16.30: «Moj prijatelj K ly», Van Johnson.	e.
Armonia. 15.00: »Vohunska za sa», S. Hayden, R. Roman. Ideale. 16.30: «Bo!j živ kot
Včeiuj zjutraj oh 7. lir i kot po navadi petletni M
Milan
MDIBiKA 1'ltOKVK
Prosvetno društvo »I. Cankar«
organizira baletno šolo za otroke od 5 let dalje, katero bo vodil Adrijan Villes, član SNG. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu društva v Ul. Montec-chi 6 od 19. do 20. ure od 10. do 12. t. m. (torek, sreda in četrtek).
 «>-------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne o. septembra 1957 se Je v Trstu rodilo U otrok (2 mrtvorojena), umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bito nobene.
UMRLI SO: 71-1 etni Domenleo Nernardi, 73*letna Maria Lenardo vd. Valenčič, 70-letna Marija Tence por. Jerini, 93-letna Addo-lorata Zotti vd. Stasi, 72-letni Ciovanni Gasvodich, 59-letni Lo-dovico Bratos, 60-letni Gnido Salvadorl, 85-lelna Maria Miche-luzzi vd. Redico, Giovanni Ga-lante, star 4 dni,
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Dr. Codermalz, Ul, Tor S. Pie-ro 2: De Colle, Ul. P, Revoltella 42: Depangher, Ul. sv. Justa 1: A11a Madonna del Marc, Largo Piave 2; Zanettl, Testa d'oro, Ul Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovljah ln Nicoli v Skednju,
V spomin na ALBERTA SIRKA slikarja našega morja ob 10. obletnici njegove smrti
Jutri 8. septembra 1957 ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu
KONCEUT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA «EMIL ADAMIČ*
iz Ljubljane
ob vrnitvi z mednarodnega pevskega lestivaia v Arezzu
Prosvetni društvi »ALBERT SIRKu in itVESNAii v Križu
IZLETI
{ It A 7. X A OHVKMTII.A J
Vrtna zabava na Opčinah. PD
«Andrej Cok« priredi v nedeljo 15. septembra popoldne veliko vrtno zabavo v Prosvetnem domu na Opčinah z bogatim, pestrim in zabavnim sporedom.
Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence igralske šole Iz pretekle sezone 1956-57, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave v četrtek 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SP2, Trst, Ul. Roma 15-11.	Uprava SNG
GLASBENA MATICA
Vpisovanje v šolo Glasbene Malice za šolsko leto 1957-1958 bo do 12. septembra od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ulici Ruggero Manna 29-1. (tel. 29-779). Poučujemo kla. vir, vse orkestralne instrumente, nauk o glasbi in harmoniko. Sprejmemo tudi prijave za sode-I ivanje v šolskem pevskem zboru h> orkestru.
Ravnateljstvo
IZLET K IZVIRU SOCE
Prosvetno društvo »Andrej Cok«
obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo 8. t. m. ob 5. uri izpred kino dvorane na Opčinah.
Izlet SPDT. V nedeljo 15. septembra priredi SPDT izlet v Postojno in v novo otvorjeno kočo na Pečnem rovu. Istočasno bo ogled Notranjskega in Jamarskega muzeja v Postojni. Vpisovanje še danes v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. od 19. do 20.30 ure.
IZLET NA SLAVNIK
V nedeljo dne 22. sept. priredi SPDT izlet na Slavnik. Ob odprtju nove planinske koče, v največji vročini, nj bil primeren čas za obisk. Sedaj pa naj si vsak planinec, vreden tega imena, ogleda novo planinsko postojanko.
ŠKOCJANSKA JAMA
V NEDELJO RAZSVETLJENA
JUTRI, 8. t. m., bo Škocjanska jama, po ogromni veličastnosti morda Se lepša kot Postojnska, razsvetljena. Od bloka v Lipid bo vozil avtobus v Ma-tavun do jame. Iz Bazovice do tja je prekrasen sprehod.
Levj5' ,novlJ
A O 1 O
tev«, Dean Martin, Jerry Impero. 16.30: «Očetje In s"1® .jj De Sica, Mastroianni, Antone Lualdi.	,, - c«,
Italia. 16.30: «Spoštljivi mor11' Aalastra Sim.	0|.
Moderno. 16.00: «Zakopan re* ver«, G. Ford, J. Crain.
San Marco. 16.00: »Kol Pre7 ,rs, lje kot prej«, Cornell Horcn Rock Hudson, J. Sanders. y Savona. 16.00: «Za zrcalom«.
Mason.	Hu*,
Vlale. 16.00: «Zarota v Pra,sec M. Roooey in govoreči mez* Francis.	.mta.
Vitt. Veneto. 16.15:	«A vt oslom
J.' Allyson. Technicolor. iIV Belvedere. 16.30:	«Nilska P
cesa«.	vj.
Massimo. 16.30: ((Pustolovščin«,, pitana Hornblotver ja«, i": color. W. Mayo in R B«a niVk Novo cine. 16.00: «SImba«. JjL,, Bogardc, Virginia Mac K' & Odeon. 16.00: «Zaseda stotih ščic«, v barvah.	,,v»,
Radio. 16.00:	«Zemlja APas
Cinemascope.	jjit)
Secolo Sv. Ivan. 16.00; »2.8 se je v Berlinu«, J. Mason.
—
KINU NA PROSTEM Ariston. 20.00 in 22.00: »NI Arena dei Pori. 20.00: «NaP° taneč na t>ivjem Marconi. 16.30: «Meč Robin da», v barvah.
Paradiso. 20.00; «Poslednji mo Maria Schell.
Ponziana. 20.00: »Poletni fa5*' Stadio. 20.00; «lstanbul». Valmaura. 19.45: »Tigerček«. Rojan. 20.00 In 22.00: «GU*aln in rdeči žamet«.
Skedenj. 20.00: «Pred neurje*1’*'
HO0"
no**'
SOBOTA, 7. septembra 1957 TRST POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po tržaški okolici — Opčine in okolica; 12.10 Za vsakogaf nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Avsenikov folklorni ansambel:	13.30
Priljubljene melodije; 14.00 Orkester Fafa Lemoš; 14.45 Grieg: Per Gynt; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Slavni pianisti; 16.00 Radijska univerza — Psihologija živali — ((Kokoši in hierarhija pri živalih«: 16.15 Bach: Suita št. 2 v h-molu za flavto In godala:
16.35 Kavarniški koncert; 17.00 Brahms: Trio št. 1 v H-diuru, op. 8; 17.34 Plesna čajanka; 18.00 Janaček; Simfonietla; 18.30 Oddaja za najmlajšr — Aleksander Ma-rodič: Izgubljeni na morju, prva zgodba: »Gun nar jev otok«; igrajo člani Radijskega odra; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Lebarjev' valčki; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 Iz francoskih oper; 21.40 Orkester Armundo Sciascla; 22.05 Si-bellu«: Simfonija št. 5 v Ks-durn;
22.36 Večerne melodije; 23 30 Ve čemi ples.
!
UPRAVA ŠKOCJANSKIH JAM IN
JAMARSKO DRUŠTVO DIVAČA
OBVEŠČATA, da bo dne
8. septembra jama
raT
svetljena; plezanje D® globoko.
Po programu p'es>
Avtobus bo vozil:
Blok Lipica: ob 8.,	”
12. m 14. url.
Jame-blok LIpiC*" **!* 17., 19., 21. in 23. ur‘-Blok bo odprt do 24. ure
VABLJENI!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3
7. septembra 1957,
Miti) liDLIHDil (1707-1957)
Ob 250-letnici rojstva velikega italijanskega komediografa-avtorja ^Primorskih Zdrah
V IB, stoletju, ko je Italija Se stokala pod raznimi tujimi petami in se je francoski absolutizem nagibal v zaton, se je na sončnem polotoku razbrstcl Svojevrsten ljudski dramatik — Carlo Goldoni.
Rodi! se je v Benetkah 25. februarja i707. Družina se je selila z očetom zdravnikom po njegovih službenih mestih Nekaj mladosti je Carlo preživel
v Perugi, šolal se je v Riminiju, pravu se je posvetil v Fa- , secev prenenaia v irancusii viji in ga dovršil v Padovi, revoluciji leta 1792, a mu 1’
Pietro Chiarini, Carlo Gozzi i. dr. so obsojali njegove reforme Zato je sprejel leta 1762 vabilo pariške Comedie ita-lienne in je v Parizu nadaljeval svojo borbo. Priboril si je priznanje med slovstveniki in na odru. zlasti z ((Dobrotnim surovežem« (17711, Pred francosko revolucijo je napisal svoje spomine v francoščini. Ludovik XVI. mu je nakazal pokojnino, ki je za nekaj mesecev prenehala v francoski
kjer je postal 1731 doktor prava. V Paviji so ga z 19 leti izključili iz vzgojnega zavoda zaradi neke satire zopei ženske. Ko je bivala družina v Chioggi, je bil vmes leta 1728 in naslednje leto pomočnik v pisarni kriminalnega sodišča v Chioggi in Feltreju in se seznanil z okoljem, kakršnega je pozneje tako živo naslikal v «Cozotskih zdrahah«. Po doktoratu je bil do leta 1747 odvetnik v Benetkah. Vmes je potoval, prebiral klasične in moderne igre. zlasti Moliera, in začel tudi sam pisati (tragedijo «Amalasunta« tragikomedije, komedije in opere).
V Italiji je prevladovala improvizirana, v Goldonijevih časih ie posurovela «comme-dia dell’arte». ki bi jo bil Goldoni rad izpodrinil s pisano komedijo. Prvi tak poskus je ((Dvorjan Momolo« (1738) in ((Vljudna žena« (1743). Kot dramatik je zaslovel v dobi od 1747 do 1752, ko je bil plačan pisec komedij za igralsko družbo Girolama Medebaca v beneškem gledališču Sant, Angelo. v eni sami sezoni je napisal leta 1750 kar 17 novih i-ger V letih 1753 do 1762 ie delal za gledališče San Luca, ki ga je vodil Fr. Vendramin. Tu je uprizoril nekaj svojih najlepših iger. Nasprotniki
bila ponovno podeljena. Umrl je v Parizu 6. februarja 1793.
Ustvaril je kakšnih sto komedij in nekaj iger. Najbolj slovijo: «Zvita vdova«, «Stan-narjeva družina«, «Lažnik», ((Kavarnica« in Mirandolina li ((Gostilničarka«. V Benetkah in drugod so zelo priljubljene posebne komedije, ki so povzete tako zvesto po življenju, da je v njih ohranjena domača beneška govorica (»Štirje kmetavzarji«. «Nova hiša«, «Gospod Jernač godrnjač«, «Cozotske zdrahe«),
Goldoni se je vse življenje boril v Italiji in v Franciji zoper improvizirano komedijo ir. ustvaril Italijanom novo značajsko komedijo na podobnih osnovah, kakor je sto let poprej Moliere prenovil francosko komedijo. Goldoni je izločil iz svojega ustvarjanja slučaj in čudežne dogodke in se je oklenil resničnega življenja, kakršno vsak trenutek polje okoli nas, z ljudmi najrazličnejših značajev. Pisatelj ne obsoja življenja, veseli se ga v vseh njegovih oblikah, posebno v prizorih, ki razodeva jo pestre značaje meščanstva in preprostega ljudstva. Njegova umetnost ne vihti ostre šibe. ne zasmehuje ljudi zaradi njih slabosti in posebnosti in jih ne obsoja. Goldoni le
moder, prizanesljiv človeko-(iiim m 111 n i, i, i, i n n, m i n 11111111111111,111 ■ m n 11 n ■	ki umeva nujnost člove-
ške omejenosti in uvideva, da
ANEKDOTE
SREMAC V KAVARNI Nekoč je prišel S'tevan Sre-mac v kavarno, ki je bila skoraj popolnoma zasedena. S težavo je našel prazno mizo in sedel, pa je že prišel natakar: “Oprostite, ta miza je zasedena!«
«Nič ne de, odnesite jo, me-n' pa dajte drugo!«
MARK TWAIN IN SLIKE Znani ameriški književnik Mark Twain je prejemal fotografije svojih častilcev, ki 50 zatrjevali, da so mu podobni, Navsezadnje mu je bilo Vsega tega dovolj, posnetke je sežgal, njihovim lastnikom pa je odgovoril:
“Ker mi je vaša slika podobna, sem jo dal v okvir in jo zdaj uporabljam kot ogledajo za britje.«
vsi ti ljudje ne morejo biti drugačni, kakor so, ker jim je narava dala take značaje in jih je življenje zaplelo v ta ke razmere. Goldoni ne izpod-kopuje omejene, enostranske meščanske in ljudske moral ker se mu zdi, da je prav to nekaj zdravega in čilega v str ženu širokih ljudskih množic. Pisatelj ne vrta v globoke pr> bleme, ki niso za povprečnike vsakdanjega življenja. . Ziji. se. da uživa dejanja in prizore, kakor mu jih življenje nizi pred očmi, in jih skuša kolikor mogoče verno posneti na odru. Za norosti življenja ima prizanesljiv, dobrodušen nasmešek, brez ogorčenja in jeze. Ljudje, ki se pri njegovih igrah smejejo, se večkrat zavedajo, da velja smeh tud: njim samim.
Koliko pristne življenjske modrosti je v Goldonijevih *.-grah, priča dejstvo, da se nje-
//
gove igre po dveh stoletjih še zmeraj rade igrajo v njegovi domovini in po tujih odrih. Kakor Molierovim delom čas tudi njegovim ne more do živega. Glavni namen Goldonijevih iger je zabavanje občinstva — in ta namen dosezajo njegove igre tudi danes v polni meri. Po težji duševni hrani so njegove komedije oddih, V njegovih delih niso ovekovečene samo Benetke osemnajstega stoletja, v njih živi toliko obče človeških lastnosti, dl te igre ne morejo zastareti. Ob njih se človek iz srca nasmeje, značaji so živi, jasni, izraziti, človek lahko obširno razpravlja o njih, dejanja pa ni v preobilici. Goethe in drugi poznavalci take umetnosti so cenili in še cenijo v Goldoniju prav to njegovo spretnost da je znal iz niča ustvariti u-metnino.
Prof. ANDREJ BUDAL predsednik upravnega odbora SNG
a
 ,-
mmmm
, - t -s***- m.
Pred trgatvijo nujna opravila ki jih terja klet in vinska posoda
V tem mesecu se kmetijski posli deloma prenesjo tudi na dom:	vinogradniki	morajo
spraviti klet v red. Ker je vedno dosti drugih opravil, s tem važnim opravilom kaj radi odlagamo, češ da je do trgatve še čas. Cas pa naglo beži in nas navadno prisili, da izvršimo opravila le na pol. To je slaba navada, ki se pogosto maščuje po stari kraški izkušnji: Kar je vinogradnik pripravil, je kletar zapravil.
Čistoča igra v kmetijskem gospodarstvu veliko vlogo, v kletarstvu pa še posebej. A ne čistoča le za oko, ampak tudi razumna čistoča. Kaj pomaga, če ima gospodinja na primer prednjo, vidno stran omare v najlepšem redu, če pa je v omari, pod njo in za njo prav obratno! S' čistočo ne smemo streči le očem, marveč se z njo borimo proti raznim škodljivcem, ki ogražaji naše gospodarstvo (okvara živil, obleke, pohištva, poljskih in drugih pridelkov). V našem primeru gre za pravilno pripravo prostora in posode,
Prizor iz Goldoni-Rupljevih »Primorskih zdrah« v uprizoritvi SNG   ............................  »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii...........
ZNANSTVENO DELO V OKVIRU GEOFIZIČNEGA LETA
Šola ie kriva, da ni tehnikov
Raziskovalni inštituti nimajo dovolj strokovnjakov - Za sodobne industrijske naprave pa sploh ni usposobljenih moči - Luigi Einau di ostro kritizira italijanske visoke šole - Primerjanje s šolami v SZ
namenjene grozdju, moštu in vinu.
Med letom se v kleti nabere polno tega, kar ne spada semkaj: prah, blato, pajčevine in drugo. To je treba vse pred novim vinskim pridelkom tet-meljito odstraniti in klet razkužiti. Klet naj se — kolikor se le da — prezrači in osonči.
Drugo je red, ki zavzema v gospodarstvu prvo mesto. Vsaka reč na svdje mesto, da je po potrebi hitro pri roki. I-skanje je zamuda časa, pogosto še kaj več, vselej pa v gospodarsko zgubo.
Nikjer pa se nesnaga ne maščuje tako. kot pri vinski posodi. Nesnažna, pusta, naki-sana ali plesniva posoda pre-
ga nabijemo in dobro zažve-
plamo. Na podoben način napravimo nov sod, le da ga ne strgamo in spiramo z mrzlo vodo. Najprej ga dobro operemo z večjo količino tople vode, kateri smo dodali 5 kg sode na 100 1 vode. To delo ponovimo. Slednjič vlijemi v sod na vsak hi vode 3 četrt litra žveplene kisline in končno napolnimo sod z mrzlo vodo in jo pustimo v njem 3 do 5 dni. Pred uporabo sod ovim-mo. Osušen sod nekoliko namažemo z navadnim oljem, V tako pripravljeno posodo lahko vlijemo vsakršno vino, vendar je bolje, da jo ne napolnimo s starim vinom, še manj pa z najboljšimi sortami vina.
črta mnogim gospodarjem e- \ To velja tudi za pokvarjene
2e več mesecev, odkar ^ je začelo geofizično leto, se pojavljajo v italijanskem tisku glasovi, ki kritizirajo razmere v italijanskem gospodarstvu zlasti oa dejstvo, da Italija sploh ni pripravljena na vse tiste naloge, ki bi jih morala na podlagi sprejetih obvez v skupnosti narodov (46 jih je) izvršiti. Hude so te kritike n se dotikajo raznih panog, ki prihajajo pri tem v poštev.
Očitki se nanašajo zlasti na naprave, ki so potrebne za to, potem na laboratorije, oz. na znanstveno delo vobče in najbolj pa na pomanjkanje strokovno usposobljenih oseb, ki naj bi vse to izvajale. Vse drugo se nekako še da na hitro in z večjimi ali manjšimi žrtvami urediti, toda strokovnjakov, ki so v ta namen potrebni. pa ni moč kar čez noč ustvariti. Da bi to zmogli, je treba več let strokovnega pouka v šolah vseh stopenj in vrst. In prav to pri nas manj-
sploh ne zaveda resnosti tega vprašanja, sploh ne ve, kako bi moralo biti, saj niti mnogo ne razume, čeprav sedaj tu ali tam kaj malega bere v tisku o tem in onem pojavu, ki so ga odkrili v zvezi s službo v okviru geofizičnega leta. Odkrili v drugih državah, drugi znanstveniki, se razume.
Ze začetek geofizičnega leta je šel pri nas kar tako mimo, skoro neopazno. Tisk ni mnogo pisal o tem Namreč, ne v taki meri in tako poglobljeno, kot bi to zaslužilo. Pisali so v tonu, kot da gre za nekake čudežne, nerazumljive reči. Skratka: senzacija. In ljudje so brali in se čudili. Niso pa razumeli, V Veliki Britaniji so na primer ob začetku geofizičnega ieta imeli posebno televizijsko oddajo, v kateri so znanstveno pojasnjevali in obravnavali ta nadvse važen dogodek. V Italiji pa je glede tega le neka več ali
ka. Večina javnega mnenja se manj bleda slika o nekakšni HI „„„„„„„„„„„„„...................................................................................................    hi.uh....................."(»c......................................  '■•minulim.......m................III,1.11,1...»
Učiteljski zbor „E. Adamič" spet v Trstu
Učiteljski pevski zbor »L Adamiču, ki se je udeležil petega mednarodnega tekmova n-t* pevskih zborov v Arezzu tna katerem so sodelovali tudi Francozi, Spanci, Nemci, Avstrijci, Američani in Itali Jati) in na katerem je v ostri mednarodni konkurenci dobil v svoji skupini drugo nagrado in denarno nagrado 200.000 'ifi gostuje danes v Križu s koncertom v spomin 10-letni-c* smrti slikarja Alberta Sirka.
■’ ■
iimmmnimniniiiiiHiiiimmtiNmmimmmiHmmmiimmmimmiMiiiiiiiii
IIIIIIJIIIIIItlllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHItllllll«
«
Boljši svet» jezuita Lombardija
V Južni Ameriki -je v teku zelo intenzivna akcija, znana Pod imenom «Za boljši snet«.
°d> jo znani rimski jezuit Pater Lombardi. Glavno je se-Veda borba proti komunizmu ■n okrepitev katoliške borbenosti nasploh. Pater Lombardi je zlasti po«*«tH svojo pokornost Kolumbiji Londonsko tajništvo anglikanske cerkve objavlja zanimive podatke o verskem sta in konfliktih v Kolumbiji. Pcotestantske cerkve so tam '^-Postavljene že nekaj let, zla-'L Pa v tem poslednjem času hudim napadom: 7 cerkva so Zažgali, 12 so jih zaprli po na-°*u oblasti; zaprli so tudi 28
Protestantskih .šol. katoliški
fanatiki so ubili 11 protestan-tov, 25 p;l raniii . . .
Za boljši svet ...
Oinansk
ska sončarica
®ritanako ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo spi-aek izgub v ((kampanji«, ki se Pred kratkim končala v O-*h*nu, Izgube so navedene ta-
kole: Vojska sultana iz Muškata: 1 lahko ranjen; vojska Truci-Al Omana; 1 mrtev, 3 laže ranjeni; britanska vojska: nekaj primerov sončarice, U-porniki; ni točnega števila, a izgube cepijo na kakih 30 mrtvih in 20 ranjenih. Poleg tega so tudi trije državljani laže ranjeni.
Kdo bi rekel, po tistih bombardiranjih Nizve in drugih mest! Nekatera naselja so izravnali z zemljo. Skratka: :-gračkanje in nekaj sončarice.
a
na Srednjem vzhodu
Tudi Japonska se v tem poslednjem času pojavlja na Srednjem vzhodu. Evo nekaj novih vesti o izredni japonski prodornosti: Japonska se pogaja s kraljem Saudske Arabi je za petrolejsko koncesiio. na podlagi katere bi črpali 10 milijonov hi petroleja na leto. Japonci so pripravljeni prlsta ti na naslednje pogoje: plačali bi takoj 2 milijardi leno-za koncesijo, So odst, pa od
dobička pri tem petroleju.
Japonska pa želi dobiti koncesije tudi v Iranu. Vrgli so oči na ležišče petroleja pri Kumu, 130 km od Teherana. Tu naj bi oni sodelovali s kapitalom in tehnično pomočjo.
Japonska vlada nnmerava vložiti v reku 5 let 12 milijard jenov v petrolej Saudske Arabije. 8 in pol milijarde jenov pa v iranski petrolej,
Prisotnost Japonske na Srednjem vzhodu ni le v teh načrtih. Imamo tudi nekaj drugih, a pomembnih pobud in znakov japonske prodornosti: v Adani (Turčija) so Japonci zgradili predilnico s 30.000 vreteni; v Saudsko Arabijo in Sirijo izvažajo svoje kamione in džipe, in konkurirajo Evropi in Ameriki; v Egiptu gradijo veliko tekstilno tovarno ki bo stala 320.000 dolarjev. Nadaljujejo z gradnjo tovarne papirja, konserv itd.; zanimajo se tudi za Asuanski jez'
Vatikan, ZDA in Afrika
Ameriški poslanik v Rimu, veleindustnjec in kralj celu-
loze in papirja, Zellerbach, se v Rimu že nekaj tednov pogaja z vatikanskimi prelati. Gre za sodelovanje ZDA in Vatikana v Afriki. Zellerbach meni, da bi katoliška cerkev mogla igrati veliko vlogo v Gani. ZDA so pripravljene podpreti tudi ekonomsko misijonarje v tej deželi. On predlaga, da bi tamkajšnje angleške katoliške duhovnike zamenjali z' ameriškimi. Vatikanu je povedal, da je že 7(1 ameriških duhovnikov, poleg tega še črncev, pripravljenih za- odhod v Gano.
Baje se Vatikan s tem strinja. Prvi ukrep v okviru ‘e-ga novega sodelovanja bo ta, da bodo zamenjali škofa Por-terja z nekim monsignorjem, ki bo bolj naklonjen ameriškemu departmaju.
Toda Zellerbach se ne zanima samo za Gano, ampak tudi za ozemlja pod francoski upravo: Dahomey, Haute Vo1-ta itd. in tudi za Nigerijo. In baje je ta akcija v zvezi z načrtom, da se ustanovi neka federacija zapadne Afrike, ki bi bila pod vplivom Washing-tona,
čarovniji in nihče se ne zmeni, da bi to razjasnil in osvetlil.
Na znanstvenem področju se res ne moremo meriti z drugimi narodi Zanimivi so podatki, ki jih je objavil v knji gi P. G, Grasso o tem, kako gleda italijanska mladina na to. Grasso je objavil statistične podatke neke ankete med dijaki o poklicu, ki bi si ga želeli. Od 1547 dijakov jih je bilo samo 25, ki so izrazili, da bi se radi posvetili znanosti in samo trije so se izjavili za študij mineralogije. Nobeden si ni želel geologije, 292 se jih je izreklo za zdravniški poklic in 164 za inženirskega. Iz vprašanj, ki so navedena v o-menjeni Grassovi knjigi in iz odgovorov nanje, pa je precej očitno, da nima, ne spraševa-lec ne dijaki, jasne predstave o pomenu, ki ga ima dandanes poklic znanstvenika.
Da je pri nas zelo majhno zanimanje za znanost vobče. je seveda kriva šola. Šolski sistem je pri nas tak, da pripravlja ljudi, ki jih ni moč uporabiti v tehniki, v industriji ali pa celo pri znanstvenem delu. Živimo v dobi, ko je tehnični napredek na vseh področjih silovit, ko znanstveniki raznih narodov tekmujejo v raziskovanju in odkrivanju novih materij in postopkov, novih činiteljev, in ko vse to tudi v življenju že na veliko izkoriščajo, medtem ko imajo v nav šolah za greh, če se otrokom govori o kometu, o naravnih zakonih, o iznajdbah in podobno. Izgubljajo se v abstraktnih razpravah in doktrinah, s katerimi v vsakdanjem življenju ne vedo, kaj bi počeli in kar v Evropski skupnosti res nič ne upoštevajo.
Kritiki očitajo šolskemu u-stroju. da r.i življenjski. Da ne upošteva tehničnega napredka v sve%i, da učna snov se vedno prav taka, kot je bila pred sto leti, da so strokovne šole premalo opremljene za pouk, da so brez sodobnih ličil in celo, da ni dobrih šolnikov. Tudi na univerzah se čuti pomanjkanje strokovnjakov. Zlasti na tehnični fakulteti, na kateri se šolajo bodoči inženirji. Tudi te niso prav nič opremljene za stroko, ki jo poučujejo. Ne s pripomočki, še manj s strokovno usposobljenimi profesor-ji. In primerjajo. Primerjajo s šolami pri drugih narodih, s tem, kako veli okvažnost polagaj) drugod na šolanje svojih strokovnjakov, ter navajajo seveda tudi razne podrobnosti o tem.
Bivši predsednik republike Luigi Einaudi piše v neki razpravi o ustroju italijanskih u-niverz in ostro kritizira razmere, v katerih morajo delati ter miselnost dijakov, ki študirajo samo zato, da si pridobijo akademski naslov, da jih je malo, ki jim je res d’ tega, da bi si pridobili znanje. Univerza «bonne a tout faire«: za juriste in filozofe in uradnike vseh vrst. A strokovnjakov znanstvenikov, malo al' pa nič,
Cesare ^pppulli pa opisuj: šole v SZ.'V vseh šolah je d“-)o mnogo bolje organizirano in ustaljeno Obvezna šola traja sedem let, in dosežejo dijaki višjo stopnjo, kot dijaki :• ste stopnje v ZDA. Pouk je v SZ resna zadeva, in tudi dijaki to zelo resno vzamejo. Študirajo vestno in redno, in i-majo več delovnih dni kot v Ameriki, da ne rečemo, več J kot pri nas. Ze v prvih sed-
mih letih imajo v šestih raz-1 jene v bodočnost, morajo priredili prirodopis je, v petih f-i- j pravljati mladino za njene bo-
ziko. a v štirih kemijo. Matematike se učijo v vseh razredih. Sole so najbolje opremljene z vsakovrstnimi in najmodernejšimi aparati in drugimi učnimi pripomočki. Navaja za primer geografski inštitut moskovske univerze, kjer so ameriški obiskovalci videli, da imajo na razpolago pri pouku fotogrametrični aparat, ki je najboljši, kar jih sploh obstaja in ima enakega samo geološki inštitut v Den-veru.
In je zato razumljivo, kako je mogoče, da je diplomiralo pred "dvema letoma v Rusiji 50.000 tehnikov, a v ZDA le 22.000.
Tisti, ki so odgovorni za napredek svojega naroda, so spričo takih podatkov zaskrbljeni.
Geofizično leto je ugodna priložnost, da bi tudi pri nas začeli misliti na spremembo sedanjega ustroja šolstva. Vse vrste šol morajo biti usmer-
doče naloge, morajo mlademu človeku nuditi tisto znanje, ki ga bo potreboval v življenju, dati mu morajo znanje, da se bo mogel uveljaviti zlasti v domači proizvodnji, ki bi se morala osamosvojiti, da bi povečala narodni dohodek in povišala življenjski standard prebivalstva. 50-milijonski narod ne bi smel živeti vedno samo od milosti in dobrote drugih narodov in se zanašati samo na izseljevanje, na iskanje zaslužka drugod. Doma bi lahko bilo za vse zadosti kruha.
Morda bo prav dejstvo, da se nahaja danes naša dežela v nekoliko nerodnem položaju pred ostalimi narodi glede na obveze, ki jih je sprejela v zvezi z geofizičnim letom, pripomoglo, da se bodo odgovorni krogi le zganili in poskrbeli, da bo tudi naša šola šla vštric s sodobno znanostjo, s sodobni mživljenjem. «Kdor se ustavi, je izgub-
dini dohodek. Pa tudi če se vino vzdrži, ni takšno, kot bi lahko bilo, in ne vabi kupca. Tako je na žalost še vedno v mnogih naših hramih. Zunanjost sodov je pokrita z debelo plastjo plesnobe, veha je zavita v smrdljivo cunjo, kjer najdejo zavetišče ocetne glivice. Z zalivanjem soda pridejo ocetne glivice v vino in ga spremenijo v kis.
Snažimo vinsko posodo tudi med letom. Skozi snažni les pride v vino zdrav in čist zrak. ki dejstvuje zelo ugodno na vino. Zlasti pa je treba osnažiti sode pred trgatvijo. Najprej jih s ščetjo in peskom dobro oribamo in operemo ter dobro osušene namažemo z o. ljem. ,Z njim namažemo tud: sodove obroče, kar ovira rjo Boljši pa je za to železni lak, ki da sodu tudi lepo zunanjost.
Plesnive, puste in takšne sode, v katerih je bila zavrelica, popravimo takole:
Najprej jih znotraj dobro ostržemo in odstranimo vinski kamen (grampo). Ce ne moremo v sod, mu zbijemo dno. Nato sod nekajkrat dobro speremo z mrzlo vodo. ga z njo napolnimo in pustimo v njem 2 do 3 dni. To ponavljamo, dokler ni voda, ki se izlije iz soda, čista in brez sumljivega okusa. Sedaj uporabimo toplo vodo. V vrelo vodo denemo sodo (5 kg ha 100 D, vlijemo v sod, ga začepimo in valjamo sod sem in tja. Tudi to spiranje je priporočljivo ponoviti. Končno o-peremo sod s čisto, mrzlo vodo in ga zavinimo (zgbolidi-mo). Za to uporabimo slabše vino, ki ga zavremo, ali pa gorko vodo, v kateri so se kuhale tropine. To pustimo j sodu toliko časa, da se ohladi.
Plesnive sode popravimo tudi z žvepleno kislino (hudičevim oljem). V ta namen izbijemo sodu dpo in ga očistimo plesnobe, nato ga umijemo z vodo, kateri smo primešali nekoliko žveplene kisline (tri četrt 1 na 100 1 vode). Paziti moramo, da ne vlijemo vode v žvepleno kislino, ampak obratno (žvepleno kislino v vodo), da nas zaradi naglega segret-ja ne oškropi.
Opranemu sodu denemo dno,
ljen!« Kdo je že to rekel?
FOTOGRAFSKI KOTIČEK
li®®®®®®®®®®®®®® : ® ®
|.Razvijanje filma
Do sedaj smo hodili z Šim fotoamaterjem po največji svetlobi, ko smo se menili o optiki, fotoaparatu, filmih, filtrih, formatu in o estetiki. Danes pa bomo stopili malo v temo in se bomo seznanili z razvijanjem filma.
Za razvijanje je potrebna temnica, čemur ustreza vsak temen prostor, kuhinja, klet, kopalnica, sploh vsak prostor, ki ne pušča svetlobe. Začetnik misli, da je za razvijanje potrebna komplicirana naprava, kar pa ne ustreza resnici. Tudi najbolj jevna kuhinja razpolaga s tremi skledicami, ki zadostujejo za naše delo. Potrebna nam je še rdeča luč, a-ko razvijamo ortokromatične filme, zelena pa, ako imamo opravka s pankromatičnim materialom. Seveda je potrebna pri razvijanju določena razdalja od luči, a seznanili bomo fotoamaterja tudi z načinom, ki dopušča razvijanje pri svetlordeči luči in celo pri revni svetlobi, ki jo oddaja navadna sveča. Moderni fo-tomaterial, posebno pankt-ama-tični, je tako občutljiv za vse barve, da je za razvijanje najbolj priporočljiva popolna tema, a na razpolago so nam taki pripomočki, da si ne mučimo oči s temnordečo ali temnozeleno lučjo, ampak da lahko razvijamo pri taki svetlobi, ki dopušča ogledovanje filrfla že od druge minute razvijanja naprej, Seveda gre delo hitreje od rok, če razpolagamo s posebno posodico, ki ji pravimo tank. Filmi v tanku se namreč razvijajo na svetlem, potem ko smo v popolni temi vložili osvetljeni film v zato posebno prirejeno serpentinasto napravo, ali pa jo povili s celuloidnim trakom in jo. vedno v popolni temi, vložili v tank. Ta je namreč s pokrovom hermetično zaprt in vse delo razvijanja, pranja in fiksiranja opravimo lahko
na- pri največji svetlobi. Sevedi je tako delo popolnoma avtomatično in zahteva vsaj približno točno osvetlitev, kaji: s premalo ali preveč osvetljenim filmom si pomagamo pri kopiranju ali povečanju z mehkim, normalnim ali trdim papirjem, fotografski posnetek pa se nam bo posrečil dobro le v primeru, da je bila osvet litev pravilna.
Razvijalec je vodena raztopina raznih kemičnih sestavin, ki razvije v filmu skrito sliko, katero po razvijanju fiksiramo in dobro operemo, nakar jo lahko ogledujemo pri vsaki svetlobi.
Razvijalce delimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo taki razvijalci, ki razvijajo krito sliko predvsem na površini in šele pozneje v globino. Takim pravimo hitri ali ra-pi-dni razviialci. V to vrsto spadajo amidol, rodinal in meto!, ki razvijajo bolj mehko, medtem ko počasni razvijalci razvijajo bolj trdo. V drugo vrsto spadajo adurol, hidroki-non, glicin, brenzkatekin or-tol, edinol in še mnogo drugih.
Fotoamater naj ne misli, da se bo moral seznaniti z vsemi Večina navedenih razvijalcev je šla že v popolno pozabljenje, kajti izven fenolendiami-na. ki ga rabimo za razvijanje mikrofilmov, da dosežemo drobno zrno, sta ostala kot prototipa metol in hidrokinon, ki sta sestavna dela vseh tistih razvijalcev, ki jih srečamo pod različnimi imeni. Iz metola in hidrokinona sestavljen razvijalec služi ne samo za razvijanje filmov, ampak skoraj izključno za razvijanje papirja. Iz metola, ki dela mehko in hidrokinona, ki dela trdo, sestavimo lahko razvijalec, ki ustreza vsaki potrebi, ker je odvisno samo od razmerja med tema dvema, a-li bo naša sestavina razvijala
mehko ali trdo. Cim v&č metola bo v našem razvijalcu, tem mehkejše bo razvijanje, obratno pa bomo pomnožili količino hidrokinona, ko gre za trde slike, posebno če reproduciramo črnobele osnutke.
Za danes smo našemu fotoamaterju samo pokazali temnico in da ne bomo predolg., bomo za sedaj končali. Prihodnjič’pa se bomo zaprli vanio in razvijali bomo osvetlene filme, kar ne predstavlja posebne težkoče. Malo dobre volje in potrpljenja in v kratkem bo naš fotoamater neodvisen od dragih in večkrat slabih trgovin.
R. P.
sode.
Rabljen, prazen sod takoj o-peremo s čisto vodo, ga odcedimo, zažveplamo in zabijemo, da ne more žvepleni dim iz soda. Zveplanje nekajkrat v letu ponovimo. Žvepleni dim (dvokis) ovira razvoj plesnot-nih glivic. Pred novo uporaho operemo sod s čisto vodo. (Sicer se za uspešno čiščenje posode dobijo tudi druga učinkovita sredstva).
intimi n miliiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Bolje od vina -iianiizno grozdje
Večina vinogradnikov meni. da mu trta nudi dohodek samo z vinom. Vendar pa se je ponekod izkazalo, da se da od trte prodati tudi — grozdje. In še bolje se, proda, kot vino. Pa manj 'dela je s tem. Seveda pa je treba v ta namen saditi primerno sorto trte. Ni vsaka trta za to primerna.
Mednarodni urad za vino, ki ima svoj sedež v Parizu, je objavil statistične podatke o vinskem pridelku leta 1954 v vseh državah. Svetovni pridelek vina je znašal 223 milijonov 269.000 hi, a namiznega grozdja so pridelali le 3 milijone 140.000 ton, torej komaj dobrih 10 odst. vsega pridelka Namiznega grozdja porabijo na prebivalca: v Turčiji 24.1 kg, Grčiji 16.9 kg, Španiji 10.7 kg, Italiji i2.7 kg, Jugoslaviji 7.29 kg, Franciji 5.12 kg in v ZDA 3.5 kg.
Iz. tega se vidi, kako malo grozdja užijejo ljudje po svetu v primeri z drugo hrane. In vendar je grozdje zelo zdravo in tudi razmeroma tečno živilo. Grozdni sladkor, ki ga vsebuje grozdje, je najlaže prebavljiv, ker ga organizem lahko takoj izrabi. Poleg tega je v kilogramu grozdja 8 do 10 g kisline, ki ugodno deluje na prebavila, 3 do 5 g vitamina B in B 2 ter C, ki so vsi zelo potrebni za pravilno delovanje človeškega telesa. Kilogram grozdia ima vrednost 600 do 800 kalorij, kar zadostuje ža četrtino dnevne hrane. Poleg tega so v grozdju še beljakovine, fosfati in druge rudninske snovi. Zdravniki pa predpisujejo grozdje tudi za nekatere bolezni kot dietično hrano.
Ce vse to vemo, in še zlasti, če upoštevamo, da so naši vinogradi povečini zelo blizu mesta, je naš nasvet, da oi sadili več trt za namizno grozdje, in bi bilo prav, če bi se vsaj tisti, ki delajo nove vinograde, odločili za to.
Francija bo na svetovni razstavi leta 1958 v Bruslju pokazala v posebnem paviljonu svoje vinarstvo in svoj« vina ter bodo v ta namen postavili še poseben paviljon z imenom ((Francija — vinarska in gastronomska«.
Vinski pridelek v Argentini je bil lani za polovico manjši od pridelka v prejšnjem letu. Domače zaloge so skoraj popolnoma izčrpali, zaradi tega je vinska trgovina v krizi. • • *
Potrošnja vina v Italiji narašča. Pred vojno je prišlo na prebivalca 85 1, lani pa 97,1 1. Zanimivo je, da so u-gotovili tudi povečanje porabe mesa, mleka, sadja, riža, sladkorja.
'S?
— Pravijo, da je soseda pod nami pravkar zaklenila *♦•■ novanje in odšla na dopusti
tMorisko-benešlii dnevnik
Interpelacija svetovalcev K Pl županu dr. Bernardisu
V otroškem vrtcu v Podturnu bodo poučevale redovnice
S tem so propadle zelje občinskih otroških vrtnaric, da bi dobile službo v mestu - Kdaj bodo razpisali konkurz za otroške vrtnarice
Svetovalca KPI v goriškeiri občinskem svetu sta poslala županu dr Bernardisu interpelacijo v zvezi z otroškim vrtcem v Podturnu, ki so ga zaupali redovnicam bližnjega otroškega vrtca San Giuseppe. Interpelacija pravi, da je občinski odbor sklenil, da se zaupa novozgrajeni otroški vrtec v Podturnu ustanovi ONAIR. V sporazumu z O-NAIR se nikjer ne govori o učnem osebju, ampak samo o upravi in ((didaktičnem ravnanju«. Ker se zdi, da je to odločitev sprejela ustanova ONAIR ne glede na možnosti, ki jim jih daje zgoraj omenjeni sporazum, in ker bi bila vsaka diskusija v občinskem svetu zgolj akademija, ker bodo v otroškem vrtcu pričeli s poučevanjem 13. septembra.
Interpelanta vprašujeta gospoda župana (ki je član u-pravnega sveta ONAIR) in odbor, če so vedeli, ko so sprejeli sklep, da ta sporazum predvideva prepustitev vrtca, ki ga finansirata občina in država, religioznim vzgojiteljem; zakaj v tem primeru niso sporočili javnosti vzroke (kot je napravil odbor v Gradiški, ko je šlo za enak primer), da ne bi otroške vrtnarice ONAIR gSjile iluzij, da bodo poučevale v Gorici.
Ob tej priliki izkoriščata priložnost in vprašujeta župana in odbornika za javno vzgojo, kdaj namerava in če namerava razpisati natečaj ki ga že dolgo obljubljajo in pričakujejo, da bi prišle občinske otroške vrtnarice do stalnosti, medtem ko so sedaj
prisiljene iz leta v leto konkurirati v prednostno lestvico, ki jo sestavlja od odbora sestavljena komisija, in s tem končno urediti — v okviru splošnega seznama občinskih uslužbencev, ki ga bodo slej ali prej morali urediti — položaj otroških vrtnaric, da se uredi njihov položaj do pokojnine in da se obenem nudi pravna in upravna gotovost občinskim otroškim vrtcem,
■ «s------
Obmejni promet v Benečiji
V avgustu zabeležili 21.000 prehodov
Obmejni promet s propust-nicami im z dvolastniškimi dovoljenji je tudi v Beneški Sloveniji zabeležil zelo visoke številke.
V a\4gustu so zabeležili skoraj 21.000 prehodov v ooe smeri. Število je kar za 5.000 večje od števila prehodov v mesecu juliju. Če odštejemo 4088 prehodov dvolastnikov, je o-stalo še vedno 15.969 prehodov v avgustu, od tega 11.323 prehodov jugoslovanski in 4646 italijanskih državljanov. Med dvolastniki pa je bilo 2722 jugoslovanskih in 2266 italijanskih državljanov.
Čez blok prve kategorije v Stupici je šlo s propustnicami 6137 jugoslovanskih in 3558 »-talijanskih državljanov, čez blok druge kategorije v Učeji pa so zabeležili 200 prehodov jugoslovanskih in 40 prehodov italijanskih državljanov. V čepletišču so zabeležili 1120 prehodov jugoslovanskih in
  .................    minulimi..
Odobrenih '169 tisoč občini Doberdob
Dokončno uredijo poštno poslopje
Te dni je prefektura sporočila doberdobski občinski u-pravi, da je na razpolago 469 tisoč lir za dokončno ureditev urada za delo in pošte. S tem denarjem bo mogoče uporabiti poslopje ki je že dolgo časa v surovem stanju un brez koristi.
Na račun poštnega poslopja je bilo že dosti napisanega in ne bi mogli več kaj povedati, kar ne bi bilo že stokrat povedanega. Poslopje je ponesrečeno po obliki kakor tudi po legi in vredno spričevalo svojih očetov. Toda ker Dober-dobci niso Ribničani, da bi bili zmožni premikati poslopja, če niso bila na zaželenem mestu, je bilo vendarle treba nekaj napraviti, da se uredi in da prične služiti namenu, zaraai katerega je bilo zgrajeno. Z denarjem, ki ga bo občina prejela, bo delo mogoče dokončati in premestiti poš*ni urad in urad za delo v nove prostore. S tem bo dobila občinska uprava nekoliko več prostora, ki ga prav zares potrebuje.
 «»——
Nesreča gospodinje v Šent Mavru
Na opazovalnem oddelku so pridržali 35-letno gospodinjo Stanislavo Pintar s Svetogor-ske ceste 37. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa. Ugotovili so ji možganski pretres in poškodbo na desni nogi. Ker je še vedno v nezavestnem stanju, niso mogli izvedeti, zakaj si je povzročila tako težke teles-
ne poškodbe. Zdi se, da se je Pintar s kolesom poškodovala v Sent Mavru, kjer so jo ob 20.30 našli v nezavestnem stanju.
Nesreča delavca v livarni SAF0G
Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 11. uri pripeljali v ambulanto ustanove INAIL v Ul. Roma 50-letnega Bruna Rossettija iz Gradiške. Rossetti je delal na strehi v livarni SAFOG. Iz doslej neznanih vzrokov pa je padel z nje in se precej poškodoval. Zdravnik mu je ugotovil rano na glavi in po obeh rokah in poškodbe na desni strani telesa.
Seja obč. odbora
Sestal se je občinski odbor, ki je sklenil v soboto popoldne otvoriti štiri učilnice in telovadnico v osnovni šoli v Strežicah ter ob tej priliki nagradili z zlatimi odlikovanji štiri osnovnošolske učitelje za njihovo 40-letno delovanje. V popoldanskih urah bodo izročili namenu novo javno razsvetljavo v Standrežu.
V nedeljo pa bo program še bolj obsežen in bodo organizirali celo vrsto manifestacij v okviru desete obletnice priključitve Gorice k Italiji,
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan *n ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Korzo Italia 31, tel. 24-43.
172 italijanskih državljanov; Dreka: 1193 jugoslovanskih in 411 italijanskih državljanov: Topolovo:	(dvolastniki)	210
jug. drž.; Robedišče: 380 jug. in 66 ital. državljanov; žičnica v Dreki: 670 prehodov italijanskih dvolastnikov.
Iz krožnega sklada skoraj ena milijarda
O krožnem skladu se je svoj čas precej pisalo. Zadnje čase pa je šel precej v pozabo; do tega pojava je prišlo predvsem zaradi tega, ker si marsikdo, ki bi pri nas rad pričel s kakšno industrijsko delavnostjo, poišče posojilo kjerkoli, le iz krožnega sklada jih ne jemljejo. S tem pa niti od daleč ne trdimo, da je sklad mrtva črka in da se ga nihče ne poslužuje. Številke dokazujejo, da je od lanskega 1. junija do letošnjega 1. julija bilo v goriški pokrajini izplačanih posojil za
944.250.000 lir. Krediti so bili razdeljeni med sledeče kategorije:	hoteli 26 milijonov, prehrana 235 milijonov, keramika 3.750.000, kemična industrija 12 milijonov, električna 506 milijonov, gradbeni material 30.600.000 lir, metalurgija 97.500.000, tekstilna industrija
33.400.000 lir.
Temperatura včeraj
Včerajšnjo najvišjo temperaturo na goriškem letališču so zabeležili ob 14.30. ko je bilo 27.4 stopinje, najnižjo pa ob 4. uri, ko je bilo 9,6 stopinje.
tlllllllllllllllllllllllllllllllllliniMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlHIItlUlMllltlllllllMlIllMtlllM
Blagovna izmenjava v juliju
Izdali so 77 izvoznih in 47 uvoznih dovoljenj
V okviru videmskega sporazuma o trgovinski izmenjavi med obmejnima conama, so v juliju izdali na goriški trgovinski zbornici 47 uvoznih dovoljenj za uvoz 68.438.000 lir blaga; uvozili so les, parkete, kurivo, žaganje, lignit, konje za delo in za zakol, govejo živino za zakol, goveje in svinjsko meso, jajca, sadje, zelenjavo, fižol, cement, mineralno vodo, gradbeni material, kraški kamen itd.
V istem času so izdali tudi 77 izvoznih dovoljenj za 159 milijonov 589.667 lir raznega blaga Izvozili so nadomestne dele za razne avtomobile, mo-toskuterje in kolesa, pnevma tike, električni material, radijske dele, tkanine in predivo, tehnične filtre, pisalne in računske stroje ter blago široke potrošnje.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa z dne 1. avgusta 1957 le sledeče: saldo 31. decembra 1956; 270 milijonov 228.183, prejeta vplačila od 1. januarja dalje: 387.997.079 lir, izvršena plačila od 1. januarja dalje: 486.088.308 lir. Saldo 1. avgusta 1957: 172.116.954 lir.
Gradbena delavnost v Gorici
Vedno bolj navzgor
V gradbeni delavnosti v Gorici se že nekaj časa opaža, da išče nove poti. Pred leti je bilo zgrajenih precej stanovanjskih hiš ((manjšega kalibra« na periferiji. V zadnjem času pa so gradbeni inženirji pričeli izkoriščati številne mestne parcele in projektirati na njih visoke stanovanjske hiše. Na Korzu je gradnja prvega nebotičnika že precej blizu uresničitve. Tudi 13-nad-stropni nebotičnih poleg Verdijevega kinematografa je v grobem že dozidan. Sedaj pa se je izvedelm da bo v prihodnjih dneh predložen občinskemu tehničnemu uradu v odobritev načrt za gradnjo tretjega 13-nadstropnega nebotičnika na parceli med bolnišnico dobrodelnih bratov in Ul. Parini Stavba bo visoka 43 metrov in bo imela 24 stanovanj. Načrte sta pripravila tržaško inženirja Bruno Gel-letti in Aldo Venturini.
Mednarodna folklorna prireditev v Gradiški
Danes zvečer ob 20. uri bo v okviru praznika lista «l’Uni-ta» v Gradiški večja prireditev, na kateri bodo poleg krajevne folklorne skupine nastopili tudi folkloristi in pevski
zbori iz Jugoslavije in Avstrije. Zvečer bodo prižgali umetne ognje. Naslednji dan bo ob 16. uri gimkana, ob 20. uri ples in prosta zabava. Ples bo tudi v ponedeljek zvečer.
Vandalizem v Ažli
Prebivalci Ažle so zeio ogorčeni zaradi vandalizma, ki so ga nekatere osebe pokazale v tamkajšnjem drevoredu:	od-
nesle so oporne kole, ki so jih postavili k drevesom, zasajenim na «dan drevja«. Obenem so razbili in odnesli ludi nekatere prometne znake. Karabinjerji so uvedli preiskavo im je želeti, da bi storilce čim-prej izsledili.
- KINO -
CORSO. 17.15: «Souvenir d’Ita-lie«, De Sica, Alberto Sordi, cinemascope.
VERDI. 16.30: «Alarem v New Yorku». M. Held in M. Tiller CENTRALE. 17.00: «Quantez», F. Murai in D. Mallone, v cinemascope in barvah. VITTORIA. 17.15: «Tanny. divja roža«, D. Reinoilds in Lesie Nilsen, v cinemascopu in barvah.
MODERNO. 17.00:	»Tisoč	in
Športni dnevnik
18 enajstoric v borbo na zelenih poljih
Jutri prvo kolo
v nogometni sezoni
A lige
1957-58
Bologna na papirju najmočnejša - Kaj bo zmogla Fiorentina brez Julinha? - Debut Alessandrie in Verone
Jutri se bo torej začelo vrteti kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige. Na pragu dolge in naporne sezone bi bilo seveda prezgodaj dajati kakršnekoli napovedi, pa čeprav tudi samo 'za prvo kolo. Dosedanje trening tekme so namreč pokazale, da večina enajstoric še ni vigranih. da v svojih prenovljenih formacijah še niso' amalgamirane in da pač potrebujejo še nekaj časa, preden bodo dosegle nivo, ki bo potem več. ali manj stalen in značilen za nje. Seveda, dalo bi se morda napraviti neke vrste splošno kategorizacijo moštev glede na njihov gmotni položaj in njih tradicijof se pravi kategorizacijo velikih in malih, toda to bi se utegnilo pozneje pokazati za krivično, saj bi ne bilo prvič, če bi kakšno provincialno moštvo igralo vodilno vlogo pred drugimi.
Kljub temu previdnemu u-vodu pa seveda ni mogoče mimo ugotovitev na osnovi kampanje nakupov, da se je med vsemi starimi iu novimi člani lige za novo sezono najbolje oborožila Bologna, kate~ re napad z Maschiom, Vuka-som in Bonafinom predstavlja izredno udarno silo. Le malo bo verjetno zaostajal ln-ter s čvrsto obrambo in vraž-jim Angellilom v centru. Tudi Genoa je baje odlično pripravljena. Razpolaga z ne-nadkrivljivim Abbadijem v centru in dvemi odločnimi krili, Mnogo dobrega je znal športni tisk povedati v zadnjem času o Juventusu, ki baje reflektira celo na prvo mesto in tudi za Udinese velja, da sodi s svojima Pentrelli-jem in Lindskogom med elitnejše predstavnike italijanskega nogometa.
Poglavje zase predstavljata zaenkrat Fiorentina in Milan. Prva je ostala brez Julinha in na tekmi s Spartakom se je pokazalo, da brez njega barka škriplje. Nekaj podobnega je z Milanom, ker bi se sicer ne moglo in ne smelo zgoditi, da bi ga Spartak v drugem polčasu naravnost pritisnil v njegov kazenski prostor.
Popolni neznanki sta od starih Torino in Napoli, Oba sta se sicer tiho toda skrbno pripravljala, prevladal pa je vtis, da nista hotela že pred prvenstvom odkriti svojih kvalitet ali pa... šibkosti. Marjanovič pa bo moral seveda u-
1 2 X	
Alessandria-Fioren-	
tina	1 X
Bologna-Udinese	1
Inter-Torino	1 X
Juventus-Verona	1
L. R. Vicenza-Milan	1 X 2
Napoli-Genoa	X 1 2
Padova-Lazio	1
Roma-Spal	1
Smapdoria-Atalania	1 X
Chaux de Fonds-Bel	
linzona	1
Grenchen-Chiasso	X
Losanna-Servette	1
Lugano-Basilea	X 2
Grasshoppers-Y ou ng	
Fellovvs	1 X
Urania-VVinterthur	1
pravičiti svoj lanski	uspešni
ena noč».
Danes otvoritev v Palermu
Kotalkarji 6 držav na svet, prvenstvu
Italijanski tekmovalci veliki favoriti
trenerski debut v Italiji. Isto velja v skoraj enaki meri za Lazio in predvsem za Romo, pa tudi za Spal, Padovo, Sampdorio. Lanerossi in Ata-lanto.
Preostaneta še «rekruta» A-lessandria in Verona, ki sta zamenjala Palermo in Triesti-no Obe enajstorici bosta vrgli v metež A lige vrsto novih igralcev brez velikih izkušenj in tudi brez znanih
Pokal evropskih prvakov
C. zvezda-Dudelange 5:0
V ostalih dveh tekmah je CDNA (Bolg.) premagal Vasas (Madž.), Glasgow (Skot.) pa St. Etienne (Fr.)
kvalitet, razen nekaterih izjem kot so Vitali, Manenti, Snidero in Castaldo od Ales-sandrije ter Ghizzardi od Verone. Toda s tem seveda še ni rečeno, da so novi igralci nujno slabši od vrste veteranov A lige in da ne bosta tako Verona kot posebno še A-lessandria pripravili marsikatero presenečenje, morda celo če kar v prvem kolu. Zato tako Fiorentini kot Juventusu ne kaže podcenjevati debutan-tov.
Kot smo že v uvodu povedali, imajo ta naša ugibanji le relativno vrednost, ki jo lahko že jutrišnji dan potrdi ali pa ovrže. Prav zaradi tega pa vlada za jutrišnji start upravičeno veliko zanimanje med milijoni ljubiteljev nogometa v Italiji, ki bodo odslej ponovno vsako nedeljo nu-polnjevali stadione in dajali duška svojim občutkom, veselju, razočaranju itd.
Za sestavljavce športne stave še dodatek: v stolpec I, stave so vključene tudi 4 (oz. z rezervami 6) tekme švicarske I. lige, ker se bo tekmovanje. v B ligi začelo šele prihodnjo nedeljo. Kakršne _ koli prognoze so tu odveč in če se komu zdi, lahko kopira kar našo. V ostalem pa vso srečo in mnogo «trinajst».
LUKSEMBURG, 6. — V pr- ] Francija vi tekmi za pokal evropskih Belgija prvakov je včeraj beograjska Islandija Crvena zvezda premagala luksemburškega prvaka Dude-lange z visokim rezultatom 5:0 (2:0). Crvena zvezda je nastopila v postavi: Beara; Stankovič, Zekovič. Mitič. Spajič, Tasič:	Nešovič.	Toplak,	Rudin-
siki. Kostič, Cokič.
Jugoslovanski prvak je na trenutke prikazal pravo ekshibicijo modernega nogometa, toda le na sredini polja, pred golom pa so njegovi napadalci zamudil; številne zrele priložnosti. Domačini kljub prizadevanju in požrtvovalnosti niso mogli preprečiti visokega poraza. Najboljši pri Zvezdi je bila krilska vrsta, v napadu pa Toplak in Kostič.
S;C S?!
SOFIJA, 6. — Pred 55.000 gledalci je bolgarski nogometni prvak CDNA v tekmi za pokal evropskih prvakov premagal Vasasa iz Bud.impešte s tesnim rezultatom 2:1 (2:0).
Oba gola za CDNA je dosegel Malinov, za Madžare pa je
bil uspešen Budzsag.
* * *
GLASGOtV, 6. — Pred 90.000 gledalci je v prvi tekmi za pokal evropskih prvakov Glas-gow premagal francoskega pr. vaka St. Etienne s 3:1 (1:1).
Povratna tekma bo 25. sept.
v St. Etie-nnu.
* * »
REYKJAVIK. 6. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo III. evropske skupine je Belgija premagala I-slandijo s 5:2 (2:1).
Stanje v skupini je naslednje:
3 3 0 0 19:4 3 2 0 1 16:11
4 0 0 4	6:26	6
AVTOMOBILIZf M
Včeraj v Monzi najhilrejši Moss
MONZA, 6. — Na uradnih poskusinih vožnjah za veliko nagrado Italije je dosegel danes najboljši čas Anglež Moss z Vanwallom. 1 krog dirkališča v Monzi je prevozil v 1’42’7/ s povprečno hitrostjo 201.557 km na uro kar je nov poluradni rekord cestnega deia dirkališča. Sledijo: Fangio (Masera-ti) 1’43’T, Brooks (Vanwali) 1’43”3, Behra (Maserati) 1’44”3, Evans (Vanwall) 1’44”9, Shell (Maserati) I’45”6, Musso (Ferrari) 1’45”7., Hawthorn (Ferrar ri) 1'46”1, Gendebien (Ferrari) 1 ’49”2. Scarlatti (Maserati) 1’49”5. Piotti (Maserati) 1’52”9, Halford (Maserati) 1’53”4. Go-dia (Maserati) 1’55”3, Simon (Maserati) 2'6”6.
PLAVANJE
  unimimumiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Študentovske športne igre v Parizu
Jugoslovanski vaterpolisti porazili brazilske in japonske
PARIZ, 6. — Na mednarodnem vojaškem prvenstvu j® francosko moštvo Christophe-Hemmerlin-Bozon - Charletouk postavilo nov francoski rekord v štafeti 4x100 m mešano s časom 4’27”9. Meja, ki jo je določila mednarodna plavalna zveza za svetovni rekord je 4’18”.
oinororni ureflnnc STANISLAV HENKO Tiska TlsKarsk' zavod ZTT - Trsi
PALERMO, 6. — Jutri se bo v Palermu začelo svetovno prvenstvo v kotalkanju. Zanj se je sprva prijavilo 12 držav, udeležilo pa se ga bo le 6 in sicer: Italija, Francija, Španija, Belgija, Avstrija, Zah. Nemčija v moški konkurenc, ter Italija. Zah. Nemčija in Belgija v ženski konkurenci. Skupno bo v sedmih disciplinah na programu tekmovalo okrog 50 atletov. Tekmovanl-na proga je dolga 542 m.
Slavnostna otvoritev prvenstva bo jutri ob 17. uri z mimohodom nastopajočih ekip m z zaprisego. Tekmovanja se bodo začela uro kasneje s prvo disciplino: 5000 m za moške, kateri bosta sledili 10.000 metrov za ženske in 20.000 m za moške. V nedeljo zjutraj bodo najprej izločilna iekmova-nja moških in žensk na 1000 metrov, popoldne pa finali v naslednjem vrstnem redu
zbirajo tekmovalci. Včeraj zvečer so kot prvi prišli Španci, danes dopoldne pa Avstrjici. Prihod francoske ekipe je predviden za nocoj pozno zvečer, od Belgijcev pa sta doslej prispeli dve tekmovalki in 1 tekmovalec. Italijanska ekipa velja za velikega favorita.
TENIS
FOREST HILLS. 6. — V četrtfinalu teniškega prvenstva ZDA so bili doseženi naslednji rezultati:
Posamezniki:
Cooper (Avstral.) - Patty (ZDA) 6:3, 6:3, 6:1.
Davidson (Šved.) - Mayne (ZDA) 3:6, 6:3, 7:5, 6:4.
* * *
BADEN BADEN, 6.	—	V
osmini finala teniškega turnir-
PARIZ, 6. — Današnji rezultati v okviru mednarodnih študentovskih športnih iger v Parizu:
VATERPOLO: Jugoslavija -Brazilija 14.0, Madžarska - Japonska 12:2, Jugoslavija - Japonska 12:1. Stanje: 1. Jugoslavija 6. 2. Madžarska 4, 3. Nemčija 0, Brazilija 0, Japon-s k h 0
ATLETIKA (moški): Skok v daljino: 12 atletov, ki so preskočili minimalno mejo 6,80 se je kvalif.ic.ralo za finale, k: bo v nedeljo. Italijan Colato-re je bil s skokom 6,61 izločen. 400 m (polfinale): Italijana Catola (6. v prvi skup.) m Archili (4. v drugi skup.) sta bila izločena. 100 m (polfinale): 1. Germar (Nem.) 10”7, 2. Murchinson (ZDA) 10”8. Italijana Boccardo (11”5) in Ciar-dello (11'T) sta bila izločena.
Troskok (finale): 1. Riakov-sky (SZ) 16.01. 100 m (finale): 1. Germar (Nem.) 10’5. 2. Mur-chison (ZDA) 10"5. Krogla: L Ovsepian (SZ) 16.57, 6. Mon-guzzi (It.) 15. 400 m: 1. Patter-son (VB.) 48"4.
ATLETIKA (ženske): 100 m (finale): 1. Krepkima (SZ), 2. Popova (SZ).	3. Leone (It.)
11”9. Višina (finale): 1. Balaš (Rom.) 1,66,	6. Masiero (It.)
1,54. 800 m (finale): 1. Jermo-lajeva 2’12”3, 3. Rajkova (Ju goslavija).
200 m: Leone (It.) se je kvalificirala v finale s časom 25”] (prva v svoji skupini), Peg-gion in Doro sta bili izločeni.
PLAVANJE: 100 m hrbtno -moški (finale):	1. Miersh
(Nem.) 1’07”2.	400	m	prosto	spes	v	11"8;
no:	Italijan	Tassinari	se	je
kvalificiral v finalno Skupino, Fabrizi in Cusmana sta bila izločena.
Poljak Gon3ior je zmagal v sablji za posameznike. Tessa-ri (It.) je bil izločen v I. finalnem turnusu po Luksemburžanu Theisenu.
KOŠARKA: (polfinale): Madžarska - Kitajska 83:42 (finalista sta Madžarska in Francija). Za 5. mesto: Brazilija -Italija 80:69 (30:32).
DIRKALIŠČE VIGORELLI
Rousseau pred Pcsentijem in Harris pred Maspesom
MILANO. 6. — Rezultati sinočnje mednarodne kolesarske prireditve na dirkališču Vigo-relli v Miianu:
Dvoboj Rousseau — Pesenti (hitrostma vožnja — diletantu:
1. vožnja: 1. Pesenti, 2. Rous seau, v 12";
2. vožnja: 1. Rousseau, 2. Pesenti v 11’8:
3. vožnje: 1. Rousseau. 2. Pesenti v 13”,
1 krog dirkališča s stoječim startom: 1. Rousseau v 28”3/5 s povprečne hitrostjo 50,018 km. 2. Pesenti v 28”4/5 (49,671 km).
Dvoboj Harris — Maspes
(hitrostna vožnja — profesionalci):
1. vožnja: 1. Harris, 2. Ma-
— Baldini (profesionalci) na 10 km:
1. Baldini s povprečno hitrostjo 48.050 km.
Omnium Coppi-Faggin in Piazza-AiDani:
1. vožnja (hitrostna): 1. Al-bani, 2. Piazza. 3. Faggin. 4. Coppi; zadnjih 200 m v 13”4/5;
2. vožnja (individualna vožnja na točke): 1. Piazza-Albani im Coppi-Faggin z 20 točkami;
3. vožnja (zasledovalna vožnja dvojic):	1.	Piazza-Albani
4 km v 4’52”2/5 s povprečno hitrostjo 49.247 km. 2. Coppi-Faggin z zaostankom 20 m.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 7. in jutri 8. t. m. film:
wPreil
neviht©6*
cinemascop v barvah
Igra W. HEFLIN
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri Universal barvni film:
«RDEČI
SUKNJIČI*
iz Saskat Chevvana
Igrajo: Alan Ladd, Shel* ley Wimters
t
/ta Cnčtm
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 19.30 uri NA PROSTEM Titanus film:
«Heroj naših časov»
ja v Baden Badenu je Sirola 1000 m moški in ženske, 10.000 i (It.) premagal Nemca Eckleba metrov moški, 5000 m zenske, s 4:6, 6:4, 6:3, Merlo (It.) pa V Palermu se medtem že I Lenzo (Nem.) s 6:1, 6:2.
moški (finale):	1. Kohler
(Nem.) 4'48”7; 100 m metuljček ženske (finale): I. Pozci-njak (SZ) 1T6"6. 100 m prosto ženske (finale): 1, Vook (SZ) 1’06”9.
TENIS: Moskr dvojice (polfinale): Drisaldi-Motta (It.) — Gulyas-Zentai (Madž.) 7:5, 9:7, 6:2; ženske dvojice (polfinale):
Lepre-Ramorino (It.) — Kem-per-Timm (Nem.) 6:1, 5:0 odstop.
SABLJANJE: Sablja posaz-
2. vožnja: 1. Harris, 2. Maspes v 11”8;
1 krog dirkališča z letečim startom:	1. Harris v 23”1
(61.660 km na uro), 2. Maspes v 24” (59,605 km na uro).
Zasledovalna vožnja Gandini — Simonigh (diletanti) na 4 km:
1. Gandini v 4'53”3/5 s povprečno hitrostjo 49,030 km (nov italijanski rekord (prejšnjega je imel Messina s 4'54"2/5).
Zasledovalna vožnja Messina
Igrajo: ALBERTO SORDI, FRANCA VALERI in GIOVANNA RALLI
Oglejte si ga, razvedrili in zabavali se boste...
LOJZ	š/nUTD	/imo 1
KRAIGHER	KONJR	UL UK
Koman	SKR01	SAR p^|
Njen pogled se zamegli:
«Jaz pridem k tebi, Arnošt... Da?>
»Ti prideš, ljubica?« zavriska nehote iz mene.
«0 polnoči!«
Še en poljub — brezkončen, žgoč — šiloma se iztrgava drug drugemu.
»Gotovo, Arnošt!«
»Na svidenje!«
Omamljen sem divjal domov.	,
Vriskalo je v meni in prepevalo... O, ti sladka sreča, da
si se vrnila!...
Nestrpnost me je dušila,. Hodil sem po sobi, prijel za knjigo... Ne, v družbo moraš," Arnošt!
Po prstih sem šel z doma, da bi me ne čula gospodinja. Popeval sem in zbijal šale pri Seljaku. Dr. Žižek me Je pogledal včasih izpod oka... Vsi so vedeli za to ljubezen; pomilovalno so se mi smehljali — ali je bilo tako zelo verjetno, da mora ‘biti konec nesrečen? Posebno dr. Njivar bi bil rad govoril z mano. Zadnje čase sem se mu ze pridno izogibal, a tudi danes sem ušel nadlogi.
že pred polnočjo sem bil v gaju.
Najin prostorček je bil nastlan z duhtečim senom,. Vse polno cvetja krog ležišča. Vrtnice in nageljni, modnz m mak
m Angef8 je°bii pač že tu, da je pripravil oitar ljubezni.
A za trenutek me je stresla groznica... Ali si je res pripravila tu — žrtvenik?...
Legel sem v seno. Opojen duh cvetic in trav me je objel... Zvezde so migljale nad menoj, tam zadaj so šumele veje vagabunda...
In že je prisopihala med drevjem črna senca.
Skočil sem Ji naproti in jo sprejel v naročje.
Nesem jo v svetišče... Temen plašč j; zdrkne z ramen — in bela kakor lilija stoji pred mano. Njena usta se vsesajo vame... Omamljivo mi zaveje lilijin vonj naproti — prelest deviškosti mi upijani čute...
Pripravila si je bila — žrtvenik.
«Kako diši po lilijah, moja sladka lilija!«
Njena roka seže v zatilnik in si iztrze iz las — zmečkano lilijo. Pa mi jo podrži pod nos:
»Premočen duh ima.«
«Jaz sem ga pijan, ti moja Lilika!«
»Oh, ti moj paternošt! Bržkone sem tudi jaz pijana.«
Glasno se zasmeje in me objame razigrana; jaz pa ji pokrijem usta z roko:
»O, ti neprevidnost! Streljaj za lesom so ljudje.«
«Kaj naju brigajo ljudje?« Skloni se pokonci in zažene lilijo od sebe: «To preveč diši.« Pa mi pade nazaj v naročje in zajoče sunkoma: «Kako sem srečna, ti moj dragi!«
A mene strese groza:
»Odpusti, Tilika!« Poljubujem ji solze z oči in jokam sam.
No — ona se ze smeje:
»Kaj bi ti odpuščala, moj ljubček? Ti si mi prinesel srečo — in kaj me brigajo ljudje?«
»Jutri pridem k vam in stopim pred očeta. Če ne dovoli, pa mu poveva, ljubica, kajne? Potem bo moral...«
»Ne, Arnošt, nikdar! To sem si prisegla, Arnošt: — Nikdar!«
Jaz se prestrašim:
«Ali to je blaznost, Tilika! Zakaj?«
»Jaz sem srečna s tabo... Več mi ni usojeno.«
In po dolgem prigovarjanju mi izda skrivnost:
»Jaz te nisem lovila, dragi. Nočem, da bi rekli... Rajši grem na črešnjo, Arnošt!«
Upal sem, da jo pregovorim. Zdelo se mi je nemogoče, da bi mogla vztrajati pri svojem sklepu; a mudilo se mi ni preveč. Razkošje te ljubezni je preseglo vse, kar sem do tedaj doživel; pričaralo mi je v življenje sen, o katerem sanja morda sleherni mož in ki je vendar le najredkejšim dodeljen.
Ljubezen ženske je daritev, nesebičnost, preprostost, idilična nedolžnost... A kje je ta ljubezen? Kje je ta resnična zenska? Kje je ideal?... V pravljicah in v sanjah mož...
In Arnošt — ti živiš to pravljico, ti živiš te sanje!
Junaštvo nesebičnosti —- v Tiliki poosebljeno. Ona je edina ženska, ki te ljubi, Arnošt! Edina, ki je zmožna velike ljubezni!... Edina, ki je zmožna, pohotneža izpremeniti v jagnje
— grešno dušo izpreobrniti k občudovanju in pobožnosti.
Bil sem izpreobrnjen. Nedolžnost v srcu, preprostost v življenju... Nesebično sem jo ljubil — požrtvovalno bi ji daroval življenje... čeprav zunanja oblika najine ljubezni tega ni kazala — kaj oblika, kaj zunanjost!? Zakon je formalnost! In če je svet navezan nanjo	—	pa priroda ni.
Prepričan sem bil, da sem	vreden Tilike; ker se	mi	je zdelo,
da je zakopan ves prejšnji stud in da sem vstal opran iz groba.
— četudi sem še pil kot prej in plezal k točki svoje mere, mi je bilo, da mečem samo pajčolan čez svet in skrivam svojo srečo za kuliso.
Ljubezen mora priti kot nevihta! — Prišla je kot vihar, in v viharju je stopil bog na zemljo.
Zdelo se mi je, da sem zavžil boga. Svetost je bila v meni. čist sem stal pred Tiliko_. Nič zavratnosti in nič hinavstva... In kaj je treba tu formalnosti?!...
Upal sem, da pojde vse po sreči. Pripravljen sem bil na boj z očetom in nameraval sem, izdati mu razmerje s Tiliko tudi proti njeni volji. S tem orožjem sem si obetal zmago. In upal sem celo, da mi jo da za ženo, ne da bi ji kdaj očital le i besedico.
A kam bi se mudilo? Naj	se	dekle pomiri!
Shajala sva se opolnoči	v	gozdiču. Včasih	nama še	dež
ni mogel zabraniti sestanka.
Tilika me je ljubila vdano in prisrčno. Oko ji je sijalo od sreče — in le malokdaj se je zamaknila v temo v občutju skrivne groze, ki se ji je vzdignila v globini njene verne, tradi-cijam vsakdanjosti vdane duše. Bila je bledejša in tišja, » poljubi so ji bili od večera do večera vse bolj vroči.
Jaz pa sem prihajal, ko da bi hodil k mašam. Potapljal sem se v čustvih sreče, izgubljal se v ekstazah...
A nenadoma so morali prenehati sestanki v gozdu.
Ječmen je bil že večinoma požet. Pokrajina je dobila nekoliko starikavo obličje. Rumeno-rjave pravokotne pege so j° kazile. Tu in tam je poležavalo seno v plasteh, pokošeno že davno, zadeženo in povaljano. Sočna zelen gozdov in polja je postala suhoparnejša. Poletje se je bližalo vrhuncu.
Večkrat sem prihajal mimo njiv, kjer so žanjice ponehavale z delom in gledale radovedno za menoj. Delavec, ki sem ga ž® videl pri Šalamunu, se je začudeno ozrl. Zlagal je snope v razstave in kope in nasade. Videl me je kreniti v gozdič. In čeprav sem le tako pohajal po dragi mi okolici, se hitro vrnil zopet na cesto in šetal nazaj do trga, sem se vendar zbal, da bi mogn razkriti najino skrivnost.
Sklenil sem, da se ne prikažem več za svetla v tem obližjU-
A bilo je prepozno.
Ko pridem o	polnoči	do jase, se	presenečen	ustavim: seno
in cvetje je pograbljeno	z najinega	ležišča; mlado jelševje, K1
nama je delalo streho, leži posekano na tleh.
Previdno skrit med drevjem čakam v dvomih, da bi prisl® Tilika, in v bojazni, da me zaloti nepoklicanec... Končno se oglasijo stopinje, drobne, hitre:
«Tilika!»
Zasopi jena se mi obesi v naročje:
»Veš, da sem	komaj ušla? P’rčal	mora nekaj	sumiti. Že ves
večer ti stika in	opreza	krog hiše.«
Pa ji pokažem razdejanje žrtvenika.
«Ah!» se prestraši in posluša v les, če se ne bližajo koraki-»Gotovo pridrvi za mano. Dekla je iztaknila moj plašč, še moke* od sinočnjega dežja. Bržčas sta ze vse izvohala.«
V gozdu poči veja«
v (Nadaljevanje sledi)