Letnik 1915. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CLXVIII. — Izdan in razposlan 8. dne decembra 1915. Vsebina: Št. 858. Ukaz o odpisovanju in postopanju ob prirejanju neposrednjih davkov, ter o pobiranju davščin v ozemljih, prizadetih z vojno. 958. Ukaz finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915.1. o odpisovanju in postopanju ob prirejanju neposrednjih davkpv, ter o pobiranju davščin v ozemljih, prizadetih z vojno. O odpisovanju in postopanju ob prirejanju neposrednjih davkov, ter o pobiranju davščin v ozemljih, prizadetih z vojno, se ukazuje, hkratu izvršujč cesarski ukaz z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254), nastopno: Prvi del. Obča določila. Z vojno prizadeta ozemlja. § 1. Za ozemlja, prizadeta z vojno, v zmislu §§ 1, 2 in 3 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254), v katerih se uporabljajo določila tega ukaza, veljajo politični okraji Spittal, Beljak in Šmohor vojvodine koroške; poknežena grofija goriška in gradiščanska, mesto Trst z okolico; politični okraj pulski in mestna občina Rovinj mejne grofije istrske; politični okraji Ampezzo, Borgo, Bolcan, Briksen, Brunek, Cava-lese, Cles, Lienc, Meran, Mezzolombardo, Primiero, Riva, Rovereto, Schlanders, Tione in Trident, potem mestne občine Bolcan, Rovereto in Trident poknežene grofije tirolske; kraljevina gališka z vladimersko in velika vojvodina krakovska, izvzemši politične okraje Biala, Chrzanöw, Oàwiç-cim, Wadowice in Zywiec ; vojvodina bukovinska; politični okraj kotorski kraljevine Dalmacije. § 2. Občine, ki so v teh z vojno prizadetih ozemljih, se delé v dve skupini. V skupino A spadajo tiste občine, v katerih so se zaradi vojnih operacij, ker jih je zasedel sovražnik in ker so se izpraznile, oškodovali donosi zemljišč, poslopij in obrtnih, industrijskih, trgovskih in drugih obratov v takem obsegu, da je bil s tem prizadet večji ali vsaj jako znaten del donosnih stvari. Skupina B obsega ostale občine z vojno prizadetih ozemelj. Občine uvršča v skupini A in B finančno deželno oblastvo po svobodnem preudarku, uva-žujč vse merodajne razmere. Pritožba zoper to uvrstitev ni dopustna. Določila tega ukaza se uporabljajo na cela z vojno prizadeta ozemlja, ako ni izrečno omejena njihova veljavnost. 239 (ftloTuüaoii. I Razglasitev. § 3. Finančno deželno oblastvo mora v občinah, ki so v ozemljih, prizadetih z vojno, izdati razglas. V njem je razglasiti pripadnost občine k temu ozemlju in uvrstitev v skupino A ali B. Razglas mora obsegati za prebivalstvo najvažnejša določila cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) in tega ukaza, nadalje rokove za naznanila in prošnje zaradi davčnih odpisov, ki jih je ustanoviti po določilih drugega dela tega ukaza, kadar jse izda ta razglas, in izrečni poziv občinskim predstojnikom, naj se pri naznanilih in prošnjah, ki jih naj sami vložijo po tem ukazu, skrbno ozirajo na zahteve vojaških oseb in njim zenačenih oseb (ukaz z dne 15. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 246) ter drugih oseb, ki so odsotne brez svoje krivde. Finančno deželno oblastvo naj izda razglas v posameznih občinah v pripravnem času po tem, ko so pristojna finančna oblastva in uradi zopet začeli uradovati in je pristojno oblastvo dovolilo povratek pobeglega prebivalstva. Časovna določila. § 4. Za vojne dogodke v zmislu §§ 1 in 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) je šteti le tiste, ki so nastali po 28. dnevu julija 1914. 1. Določila drugega dela tega ukaza, kolikor se tičejo tega, da bodi postopanje pri davčnih odpisih enostavneje, in kolikor v posameznem ni ukazano, kar bi se razlikovalo, se uporabijo enkrat pri postopanju, ki se uvede z razglasom, omenjenim v § 3. To postopanje se uporablja tudi na zahteve odpisov druge vrste nego zaradi vojnih škod, zahteve, ki so navedene v tem ukazu pri posameznih davčnih vrstah (§§ 1 in 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. [drž. zak. št. 254]), ako so bile osnovane pred časom razglasitve (g 3), še niso rešene in se dadö še dognati; njih uveljavljanju ne nasprotuje zamuda rednih rokov, urejenih v veljajočih predpisih, ako le niso bili že potekli v Galiciji, Bukovini, v političnem okraju pulskem in v političnem okraju kotorskem 1. dne avgusta 1914. L, v ostalem z vojno prizadetem ozemlju pa 1. dne maja 1915. 1. Vojaške osebe in ujim zenačene osebe (ukaz finančnega ministrstva z dne 15. septembra 1914. 1. [drž. zak. št. 246]), pri katerih ovira, uveljavljati svoje zahteve, ni že odpala ob rokovih, ustanovljenih v razglasu finančnih deželnih obla-stev, in kojih zahteve se ne vpoštevajo v enostavnejšem postopku, imajo pravico uveljavljati jih v rokovih, podaljšanih z ukazom z dne 15. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 246), in vsekakor v 8 tednih potem, ko je nehala ovira. Poslednje velja tudi o drugih osebah, ki verojetno dokažejo, da se zaradi njihove nezakrivljene odsotnosti njihove zahteve davčnih odpisov niso vpoštevale v enostavnejšem postopku. V §§ 35, 38 in 44 omenjene premembe v pristojnosti se raztezajo le na naznanila, ki so se vložila pred 31. dnem decembra 1916. 1. Odpisi se morejo izvršiti v zvezi s predpisom (II. del lega ukaza) le, ako se nanašajo predpisi in odpisi na davek istega leta, sicer jih je izvršiti drug poleg drugega. Uporabljanje enostavnejšega postopka za davčne predpise (III. del) je omejeno na davčne priredbe, ki se vršč v letih 1915. in 1916. Veljavnost IV. dela ugasne z 31. dnem decembra 1916. 1. Občine, graščinska ozemlja. § 5. Ako je v tem ukazu govor o občinah, se umevajo z njimi tudi izločena graščinska ozemlja, ako je govor o občinskih predstojnikih, se umevajo z njimi tudi predstojniki izločenih graščinskih ožemi j. Kolki in pristojbine. 8 «■ Vloge, s katerimi se vlagajo v lem ukazu omenjene prošnje, zaprosila, naznanila, ugovori, izjave in priznanice, in te vloge nadomestujoči zapisniki, nadalje v § 31 ukaza omenjeni rekurzi uživajo zakonito pristojbinsko prostost. Isto velja o drugih spisih (tabelah odpisov, izkazih, seznamkih, zapisnikih), ki jih napravijo ali sestavijo občine ali finančna oblastva in uradi v teku postopka, uravnanega v tem ukazu. Drugi del. Odpisovanje davkov. A. Davek od poslopij. Ugodnosti pri odpisovanju hišne uajinarine in 5odstotnega davka zaradi neizterljivosti najemnine in, ker so stanovanja prazna; dopustnost odpisov na tarifnem najemninskem davku. § 7. Da je neizterljivost najemnine v zmislu zakona z dne 24. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 223) dokazana, se smatra za dobo sedanjega vojnega stanja in izvesti je v g 1 tega zakona omenjeni, razmerni odpis hišne najmarine in »odstotnega davka, ako so najemniki 1. vojaške osebe ali njim zenačene osebe (ukaz finančnega ministrstva z dne 15. septembra 1914. 1. [drž. zak. št. 246]) ali 2. imetniki podjetij in opravil, ki so ustavili ali bistveno omejili obrat zaradi izrednih razmer, ki so v zvezi z vojno, ali 3. osebe, ki so izgubile delo, ker se je zaradi vojne ustavilo ali skrčilo obratovanje podjetja, v katerem so bile zaposlene, in ako se je hišni posestnik v pravnoobvezni obliki docela ali deloma odrekél že plačnemu obroku najemnine in je najemnik ali njegov zastopnik izvedel to. Po istih pogojih je dovolili odpis davka brez ozira na najemnikov stan, ako je najemnik prostovoljno zapustil svoje stanovanje zaradi pretečega ali že izvršenega sovražnega navala in je pobegnil ali je bil dolžen zapustiti svoje stanovanje, ker se je kraj izpraznil (§ 4 cesarskega ukaza z dne 11. avgusta 1914. 1. [drž. zak. št. 213]). Davek se mora odpisati za čas, v katerem se ni stanovalo v stanovanju in se je povratek ali opustil zaradi nejasnih razmer ali ni bil dovoljen. V odstavku 1 terjam odreki najemnini je tukaj enačiti sodno razsodbo, s katero se je najmodalec uporabljaje §§ 1104 in 1105 o. d. z. prisilil popolnoma ali deloma odpustiti najemniku najemnino, bodisi da je najemnik prisiljen pustil stanovanjsko in trgovinsko opravo v najetih prostorih ali ne. Pri takih odpisih davkov po odstavku 1 in odstavku 2 se more izpregledali določilo § 3 zakona z dne 24. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 223), po katerem ne sme biti razmerja sorodstva ali službenega razmerja do hišnega- posestnika; izvesti se morajo Zlasti, ako podjetnik delavcem ne daje več dela, ker je ustavil ali omejil obrat, delavci pa morejo vendar dalje brezplačno ostati v stanovanjih, ki so jim bila doslej brezplačno prepuščena; davčno oblastvo I. stopnje mora poizvedeti in nadzorovati merodajne okol-nosti. Ako se je prekoračil v § 4 zakona z dne 24. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 223) omenjeni* rok, more to izpregledati finančno deželno oblastvo in po njegovem pooblastilu davčno oblastvo I. stopnje. Druga določila omenjenega zakona ostanejo neizpremenjena. Zlasti velja to o zaukazu gledč dolžnosti hišnih lastnikov, obseženem v § 5 zakona, da morajo priznati morda pozneje prijele najemninske zneske. Davčno oblastvo mora v vsakem posameznem primeru davčnega odpisa opozoriti na kaznive posledice, ako se zanemarja ta zaukaz. Izvršene odpise je imeti v razvidnosti in skrbeti je za to, da je izključeno vsako dvojno vpoštevanje (za tekoče davčno leto in ob ustanovitvi odmerne podlage za naslednje davčno leto). Izjava o odreki (tudi če jo je sopodpisal najemnik) je po tarifni številki 102, lit. b, oziroma lit. d pristojbinskega zakona pogojno pristojbine prosta; po točki 5 „Pripomenkov“ k tarifi je na mestu, na katerem je navadno nameščeno kol-kovno znamenje, navesti namen listine eventualno z besedami „za odpis davka“. § 8- Ako hišni lastnik iz verojetnih razlogov (na primer, ker mu najemnikovo bivališče ni bilo znano) najemniku ali njegovemu namestniku ni mogel naznaniti odreke in torej ne more takoj podati terjanega dokaza, je odložiti davčno kvoto, ki pride v poštev, dotlej da se predloži terjana izjava> Tak odlog je dovoliti za primeren čas tudi tistim hišnim lastnikom, ki verojetno dokažejo, da tačas ne morejo izterjati najemnin zaradi odsotnosti najemnikov (ker so pobegnili, se izselili), ne da bi bil zanje za sedaj že dan povod odreči se. . S 0. Dokler traja sedanje vojno stanje, ni smatrati tega, da se pri podjetjih in opravilih, obratovanih v posebnili poslopjih ali delih poslopij, pušča običajna obratna uredba v prostorih, ko se je ustavil obrat, za zadržek za odpis davka iz naslova, ker je poslopje prazno, ako se poslopje ali deli poslopja, kakor je dokazano, ne rabijo za drug namen nego za hrambo obratne uredbe. Ako so obdačena poslopja enotnih najemnih vrednosti, je dovoliti odpis davka tudi za posamezne dele poslopja, ako gre za stavbno ločene in samostojno uporabne dele poslopij in ako davčni zavezanec dodatno primemo porazdeli skupno najemno vrednost. Pri takih odpisih davka bo pa treba preiskovati, ali se ni bilo že ob poizvedbi podlage za odmero vpoštevalo, da je bilo upodabljanje pretrgano. Davek se ne more odpisati za prostore, porabljane določbi ustrezno za vkla-danje (na primer prostore za nameščanje sirovin, polfabrikatov, gotovega blaga itd.), ker se mora ta način porabljanja smatrati že za rabo, ki spada v okvir opravilnega obrata. Ako je hišni lastnik pobegnil zaradi pretečega sovražnega navala ali ako je moral zaradi oblastvenega zaukaza zapustiti kraj, ni odreči za prostore, ki jih je sam uporabljal, odpisa davka iz naslova, ker so bili prostori prazni (za dobo, v kateri se ni stanovalo^ v teh prostorih in se je opustil povratek ali zaradi nejasnih razmer ali povratek ni bil dovoljen) ne le iz razloga, ker je pustil v prostorih pohištvo in dr. ali ker je te prostore brezplačno prepustil drugim osebam (na primer vojaškim osebam, beguncem, ljudem brez strehe ali zlasti tudi nadzorovalnim osebam. Ako so se tako brezplačno prepustili drugi prostori nego tisti, ki jih je kdo sam uporabljal, je davek tudi odpisati, ako se z nobene strani ni plačevala najemnina. Postopanje ob odpisovanju davkov, vpošte-vanje odpisov pri predpisovanju. Uporabljanje. § 10. V § § 11 do 19 uravnani postopek se uporablja ob odpisovanju na hišni razredovini na podstavi § 1 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) in iz naslova elementarne poškodbe (dekreta dvorne pisarnice z dne 4. decembra 1821. 1., št. 2212, in z dne 6. novembra 1843. 1., št. 15642) vštevši odpise na tarifnem najemninskem davku, ter na odpise na hišni najmarini in na öodstotnem davku iz naslova, ker so prostori prazni (§ 12 patenta o davku od poslopij z dne 23. februarja 1820. 1., § 8 tega ukaza). Na odpise zaradi neizterljivosti najemnine (zakon z dne 24. oktobra 1896. 1. [drž. zak. št. 223], § 7 tega ukaza) se uporablja redni postopek razen določila § 11, odstavek 2. Redni postopek je brez izjeme uporabljati na odpise iz drugih nego navedenih vzrokov. Odpisne tabele iu naznanila (prošnje). § H. V občinah skupine A se uradoma uvede postopanje zaradi odpisa. V mestnih občinah, ki so docela zavezane hišni najmarini in so bile nekaj časa v posebni meri prizadele, ker so se izpraznile ali ker jih je zasedel sovražnik, morajo finančna deželna oblastva še pred izdajo razglasa (§ 3) odrediti za sedaj predvsem odpis polovice hišne najmarine za tista polletja, v katerih so bile izpraznjene ali zasedene po sovražniku, kakor poprečni odpis zaradi neizterljivosti najemnine in, ker so prostori prazni, in pri še ne predpisani najmarini odrediti, da se enak del ne predpiše (§ 16). To odredbo je objaviti v razglasu (§ 3). Davčni zavezanci, ki so izgubili manj najemnine, nego ustreza tej odpisni kvoti, morajo to zglasiti najkasneje o priliki, ko vložijo prihodnjo priznanico o najemnini, da se popravi odpis (predpis). Ako pa izguba najemnine za čas, na katerega se razteza obči odpis, presega polovico pogojene najemnine ali ako se razteza na čas, za katerega se obče ne odpisuje, je uveljavljati čez te meje segajoče zahteve, kolikor se nanašajo na neizterljivost najemnine, v rednem postopanju, kolikor se pa opirajo na to, da so prostori prazni, pa v enostavnejšem postopanju, uravnanem v naslednjem. Davčno oblastvo I. stopnje mora pred razglasom (§ 3) ali hkratu Jz njim poslati občinskim predstojnikom vseh občin skupine A tiskane izvode odpisne tabele (s primernim podučilom vred), ki jo je založiti po vzorcu obrazca I. V odpisne tabele, ki jih je narediti za vsak posamezni kraj občine (pri mestih tudi za posamezne mestne dele) po letnikih, mora občinski predstojnik, urejeno po popisnih številkah v občinah, oznamenjenih v odstavku 2, vzprejeti vse hišni najmarini zavezana poslopja, gledé katerih so do dneva razglasa (§ 3) nastale zahteve do odpisa davka, ker so bili prostori prazni, ki se ne vpoštevajo v občem odpisu po odstavku 2. V ostalih občinah mora občinski predstojnik vzprejeti vsa hišni najmarini in hišni razredovini zavezana poslopja, gledé katerih se je do dneva, katerega se je objavil razglas (§ 3) v občini, prigodil dogodek, ki osnuje odpis davka (§ 10). Ako se okolnost, ki osnuje odpis davka, ne tiče cele hiše, je navesti prizadeta stanovanja (dele poslopja). Pravtako je navesti, kako dolgo trajajo za odpis merodajne razmere. Odpisne tabele naj podpišejo, če je to mogoče, lastniki poslopij v razpredelku, določenem za to. Ako bi ne bilo mogoče dobiti podpisov, je v razpredelku, določenem za podpis, kratko navesti vzrok za to (na primer: pobegnil, odrinil v vojaško službovanje). Ako davčni zavezanci niso s svojim podpisom potrdili navedb v odpisni tabeli, ki se tičejo njihove osebe, je občinski predstojnik dolžen dobiti njihove dodatne izjave in popraviti nepravilne ali nepopolne navedbe. Občinski predstojnik mora odpisno tabelo razgrniti skozi 8 dni na obče dostopnem kraju in razglasiti, kakor je v kraju običajno, da jo je razgrnil. Davčnim zavezancem je y tem roku dano na voljo ugovarjati zoper to, da niso vzprejeti ali kako se uveljavljajo njihove zahteve; občinski predstojnik mora te ugovore vzprejeti v odpisne tabele. Strankam je pridržana pravica vlagati posebne prošnje, tudi v skupinah; priložiti jih je odpisni tabeli. § 12. V občinah skupine B more tudi skupina davčnih zavezancev ali občinski predstojnik za vse zahtevnike občine vložiti prošnje namesto prošenj posameznih oseb za davčne odpise, omenjenih v veljajočih predpisih. Davčno oblastvo I. stopnje naj prenese prošnje (naznanila) po krajih v odpisno tabelo. 3 13. Za vlaganje odpisnih tabel in prošenj (naznanil) je v razglasu (§ 3) dovoliti osemtedenski rok, ki se začne od dneva razglasitve. Odpisne tabele in prošnje (naznanila) je izročati na pristojnem davčnem oblastvu I. stopnje ali na pristojnem davčnem uradu. Poizvedbe o prošnjah (naznanilih). § 14. Ako je poslopje na sedežu okrajnega glavarstva ali davčnega urada ali od teh uradov ne več oddaljeno nego 5 kilometrov, naj poizveduje fun!;eij-mr davčnega oblastva 1. stopnje ah davčnega urada na licu mesta; privzemati občinskega predstojnika ah drugo zaupanja vredno osebo ali več takih oseb je prepuščeno preudarku oblastva. Pri vseh ostalih poslopjih more dah davčno oblastvo I. stopnje na licu mesta poizvedovati po enem svojih funkcijonarjev ah po funkcijonarju davčnega urada ali finančne straže — to zlasti tam, kjer se je finančna straža že doslej privzemala za poizvedovanje o davku od poslopij. Davčno oblastvo I. stopnje ah po njegovem naročilu davčni urad pa more dognati to tudi na sedežu oblastva samega, privzemši vsaj dve zaupanja vredni osebi, ah naročiti tudi občinskemu predstojniku, naj poizveduje na hcu mesta v navzočnosti vsaj dveh zaupanja vrednih oseb. Ako se poizveduje na lieu mesta, je objaviti dan poizvedovanja v občini tako, kakor je v kraju običajno. Poizvedovati se more, tudi če ne pride hišni lastnik ah njegov zastopnik. Posledek poizvedovanja je kolikor moči kratko navesti v odpisni tabeli v razpredelku, določenem za to. Odločba o naznanilih (prošnjah). § 15. Po končanem poizvedovanju naj davčno oblastvo I. stopnje takoj odloči o odpisnih zahtevah. V primerih, v katerih se razsodi, da velja zahteva odpisa, se mora odpis raztezati do končnega roka, ki gre po zakonu, ako se že dâ dognati, kdaj nehajo pogoji za odpis davka. Ako ta čas še ni ustanovljen, naj sega odpis do I konca davčnega leta, v katerem se je poizvedovalo in se je dognalo, da so dani pogoji za odpis. Premembe, ki osnujejo razvidnostni primer, je pri tem vpoštevati po občih predpisih. Tista poslopja, pri katerih se prošnja za odpis davka še ne more končnoveljavno rešiti z ozirom na to, da še dalje obstajajo pogoji za odpis, je vzeti v razvidnost; nekraté naznanilne dolžnosti davčnih zavezancev o tem, kdaj nehajo pogoji davčnega odpisa, se mora tukaj poizvedovati, kolikor je dalje potrebno, ali dalje obstajajo pogoji za nadaljnje odpise davkov, kolikor mogoče, v dobah, sicer običajnih pri odpisih, in tako, kakor je običajno za to. Ako se pokaže pri tem, da so pogoji za odpis docela ali deloma odpali še v teku davčnega leta, za katero se je že odpisal davek, je vsekakor davek, kolikor se ga je odpisalo preveč, dodatno zopet predpisati za tekoče davčno leto. Ypostevanje odpisa ol» predpisu in obvestilo stranke. § 1«. S predpisom (priredbo) je treba, kolikor se že ni izvršil, v naslednjih primerih počakati dotlej, da se doženejo vložene odpisne zahteve: 1. Pri hišni razredovini gledé vseh vpisov v kataster, ki jih je izvršiti na podstavi razvidnostnih primerov. Kolikor se pogoji za zahtevo odpisa niso dognali že poprej, jih je pri tem dognati, kadar se poizveduje na licu mesta zaradi vpisa v kataster; 2. pri hišni, najmarini (hodstotnem davku) gledé vseh poslopij, ki so v občinah skupine A. V teh primerih se mora potem predpisati davek v zmislu § 3, odst. 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) le s številko, zmanjšano za znesek odpisa ali se mora predpis docela opustiti. Ako se opusti predpis docela zaradi dognane odpigne zahteve, je izdati posebno obvestilo. Sicer je pooČititi odpis zgolj v obvestilu o vpisu v kataster in v plačilnem nalogu o hišni najmarini. Ako se tiče vpoštevani odpis le enega dela davčnega leta, se more ostajajoča kvota skupnega predpisa pobirati ob rednih rokovih za plačevanje davka tudi v ne enakih obrokih; na to sc je ozirati, kadar se izdaja obvestilo strankam in davčnim uradom. V katastru hišne razredovine je vp os ta vi ti normalni dolžni davek (to se pravi brez ozira na odpise, ki se ne izvršč po razvidnostni poti). V spisih za priredbo hišne najmarine je razločno zaznamovati, od katerih polnih letnih obresti se je izšlo pri priredbi davka in katere odpisne zahteve so se že vpoštevale ob priredbi, da se na eni strani ohrani neprikrajšana razvidnost polnih najemnin, na drugi strani pa izključi nedopustno dvojno vpoštevanje (z odpisom davka za tekoče leto in ob ustanovitvi podlage za odmero za prihodnje davčno leto). § 17. V § IG, odstavek 2 nasl. za hišno najma-rino ukrenjena določila je uporabljati tudi pri ' tistih hišni najmarini (petodstotnemu davku) zave- so odpisne zahteve dognane, davek pa še ni odmerjen. S predpisom pa se tukaj ne sme čakati dotlej, da se doženejo odpisne zahteve, niti se ne sme sicer zadržati tek opravil. § 18. V vseh drugih primerih je predpisati davek brez ozira na odpise davka, ki jih je izvršiti ločeno. Obvestilo o davčnih odpisih, ki obsegaj vobče le, kako se je odločilo (ali se je ugodilo ali zavrnilo), višino odpisanega zneska ter čas, za katerega se je odpisalo, in, ako treba, kolikor moči kratko utemeljitev, se opravlja v teh primerih gledé vseh poslopij, ki so v občini, po krajih (po mestnih delih) s seznamkom (konsignu-cijo). Uri tistih davčnih zavezancih, pri katerih se vpoštevajo odpisi o priliki predpisa davka za isto leto (§§ IG in 17), je navesti zgolj to okolnost v seznamku. Scznamek (prirejeno odpisno tabelo) je poslati občinskemu predstojniku. On ga mora razgrniti na obče dostopnem kraju skozi 30 dni davčnim zavezancem na vpogled. Da se je seznamek razgrnil, je razglasiti, kakor je \ kraju običajno. Pravni pomocki. g 19. Zoper to, da se kdo ni vzprejel v seznamek ali v (prirejeno) odpisno tabelo (g 18), se more ugovarjati v 30 dneh po preteku roka razgrnitve na davčnem oblastvu I. stopnje ali na davčnem urarfu; davčno oblastvo odloči o tem v postopku, uravnanem v gg 14 do 18. Obvešča pa se po številu ugovomikov občinski predstojnik z dodatnim seznamkom ali individualno stranke. Rekurzi zoper zavrnitev ali zoper izmero dovoljenja davčnih odpisov se morejo vlagati v 30 dneh po preteku roka razgrnitve ali po osebnem obvestilu na davčnem oblastvu 1. stopnje ali na davčnem uradu ali tudi dajati na zapisnik. Davčni uradi morajo došle rekurzo takoj poslati davčnemu oblastvu 1. stopnje. To oblastvo mora vse rekurze, ki se tičejo enega kraja (mestnega dela), vpisati v „rekurzno polo“, ki jo je narediti in duplo s postopkom pavzanja, in potem rekurze, prilo-živši obe rekurzni poli, ko so sc izvršile potrebne poizvedbe, ki jih je po možnosti opraviti hkratu, predložiti finančnemu deželnemu oblastvu, ki končnovcljavno odloči o rekurzih. Finančno deželno oblastvo vpiše svojo odločbo v obe rekurzni poli v razpredelek, ki je določen za to. Eden izvod rekurzne pole obdrži davčno oblastvo I. stopnje, drugi izvod pa se pošlje občinskemu predstojniku, da obvesti stranke C§ 18). Vročitev velja za izvršeno z dnem, ki sledi preteku tridesetdnevnega roka razglasitve. Ako sc odpis izvrši o priliki predpisa, je dopusten rekurz le zoper predpis v rednem postopku. B. Zemljarina. a) Kmetijske kulture. Poškodbe po vojni. § 20. Davčni odpisi po g 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) sc dovoljujejo, ako so vojni dogodki poškodovali ali docela uničili kmetijske zemeljske pridelke, bodisi preden so bili spravljeni, bodisi po tem, ko so bili spravljeni, ali na polju ali v hrambi, ali ako se je deloma ali docela zabranilo doseči naturalni donos kmetijskih zemljišč s tem, da so vojni dogodki onemogočili jih posejati ali obdelovati. Za vzroke škode velja razstreljevanje, ogenj, poleptanje, delanje strelskih jarkov ali utrdbenih del in kaj enakega. Tem poškodbam je enačiti tatvino, rop in brezplačno zahtevanje zemeljskih pridelkov. Za zadržke posejanja ali obdelovanja pridejo v poštev izpraznjenje, beg, nezakrivljena izguba za obdelovanje neobhodno potrebnega inventarja, če čete zaprö ozemlja, in kaj enakega. Uporabljaujo določil o davčnih odpisih in oprostitvah. § 21. Določila §§22 do 27 se uporabljajo pri poškodbi vsled vojne (§ 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. [drž. zak. št. 254], § 20 tega ukaza) in pri elementarnih škodah v zmislu § 2 zakona o elementarnih škodah z dne 12. julija 189G. 1. (drž. zak. št. 118) v besedilu zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1903) in v zmislu g 6 zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83). Škode se ne razlikujejo v zmislu točk 1 in 2 § 2 zakona o elementarnih škodah. . Višina odpisa. s Ö +***• Višina davčnega odpisa se ravna po stopnji poškodbe vsega naturalnega donosa kmetijskih zemljišč obdačenca, ki so v eni davčni občini, oziroma po stopnji izgube donosa, ki je zadela to skupno posestvo. Ustanavljaje se bo moglo praviloma postopati po zemljiško-posestnih polah. Zakupna zemljišča je zaračunjati s skupnim posestvom zakupovalca. Odpis se dovoljuje v desetinkah letnega davka, ki pripada na to skupno posestvo. Škodo je dognati tako, da se uničeni ali izgubljeni del Obrazec II. vsega naturalnega donosa poizve v odstotkih s cenitvijo. Odstotni postavek je od deset do deset odstotkov zaokrožiti navzgor. Poškodbe, ki znašajo manj nego desetinko vsega naturalnega donosa, se vpoštevajo z eno desetinko; nevpošte-vane pa ostanejo, ako ni uničena najmanj ena Četrtina naturalnega donosa ene poškodovane parcele. Kadar se ceni škoda, je po kulturni vrsti in dobroti domnevani donos zemljiškega posestva oškodovanega obdačenca, ki je v eni katastrski občini, postaviti v razmerje k nastali izgubi donosa. Ako je treba, da sc doseže posledek. v denarju ceniti posamezne faktorje, ki tvorijo ves donos, naj bode to zgolj pomoček za cenitev naturalnih škod. Pri majhnih zemljiških posestnikih, kojih kmetijska skupna posest znaša manj nego dva hektarja, je odpisati ves davek, ako se je dognala poškodba, brez ozira na njeno stopnjo. Enostavnejše postopanje ob odpisovanju. 8 23. V občinah skupine A se uradoma uvede odpisno postopanje. Davčno oblastvo 1. stopnje pošlje pred razglasitvijo (§ 3) ali hkratu z njo občinskemu predstojniku za vsako katastrsko občino obrazec II in ga pozove, naj izkaže oškodovane posestnike. Izkazati se morajo v roku osmih tednov od dneva razglasitve naprej (g 3). Občinski predstojnik mora izpolniti razpre-delke 1 do 6 obrazca II. Ako se tičejo škode več davčnih let, je napraviti izkaze ločeno za vsako leto. trebne iz bistvenih razlogov, po možnosti s poizvedbami zaradi odpisov na davku od poslopij; § 14, odstavek 3, se slično uporablja pri teh poizvedbah. Davčno oblastvo I. stopnje vstavi poizvedeni odstotek škode v razpredelek 7 obrazca 11 in odloči s tem o zahtevi odpisa. Davčni urad mora vstaviti v razpredelku 8 ves davčni znesek kmetijskih zemljišč in v razpredelku 11 podatke davčnega odpisa, izvesti to v knjigah in obvestiti občinskega predstojnika o [dovoljenih odpisih in odrekah s tem, da mu [pošlje izpolnjeni obrazec III. Občinski predstojnik mora razglasiti, kakor je v kraju običajno, da so došle odločbe, in operat razgrniti na obči vpogled 30 dni. Posamezni obdačenci se ne obveščajo individualno. Tjsti, o katerih obsega obrazec III odločbo, morejo v 30 dneh po preteku roka, podanega za razgrnitev operata, ugovarjati zoper to odločbo o njihovi zahtevi odpisa na davčnem oblastvu 1. stopnje ali na davčnem uradu; ugovarjati more v imenu posestnikov tudi občinski predstojnik. Davčno oblastvo I. stopnje odloča v ugovorih samo, ko je dopolnilno postopanje, kolikor je potreba. Nadaljnjega pravnega poinočka ni. Toda davčno oblastvo I. stopnje mora, da omogoči finančnemu deželnemu oblastvu pupreskušnjo in eventualen popravek, poročati mesečno v tabelarni obliki o vloženih ugovorih in njih rešitvi. V rotu, oznatnenjenem v sprednjem odstavku, morejo tisti posestniki, ki sploh niso bili vzprejeti v izkaze, na davčnem uradu ali davčnem oblastvu I. stopnje zahtevati, da se vzprejmejo. O teh prošnjah se postopa, kakor je uravnano v odstavkih 5 do 7. Obvestiti je treba po tem, ali gre za večje ali manjše število obdačencev, občinskega predstojnika ali individualno davčne zavezance same. ObrM.o Öl1 Občinski predstojnik mora izpolnjeni izkaz razgrniti osem dni na obče dostopnem kraju na vpogled in razglasiti, kakor je v kraju običajno, da je izkaz razgrnjen. Vsak nevpoštevani posestnik more v tem roku zahtevati, da se vzprejme v se-znamek. Izkaz je poslati davčnemu oblastvu I. stopnje. Davčno oblastvo I. stopnje mora, zaslišavši občinskega predstojnika in, ako treba, še enega ali več zaupnikov, dognati škodo v odstotkih tako, kakor je oznamenjeno v § 22, odstavek 2. Poizvedbe na licu mesta je združiti, ako so po- § 24. V občinah skupine b se odpisuje davek na prošnje davčnih zavezancev. V roku 8 tednov po razglasitvi (§ 3) se lahko vlagajo prošnje za odpis. Te prošnje morajo obsegati posestnikovo ime, številko zeinljiško-posestne pole, natančno oznarnenilo vzrokov škode in prilični obseg škode in se morejo izročati na davčnem uradu ali na davčnem oblastvu I. stopnje. Občinski predstojniki imajo pravico vlagati skupne prošnje za oškodovane posestnike svoje občine. V ta namen morejo zahtevati na davčnem oblastvu ali davčnem uradu obrazce izkaza II, jih izpolnili po katastrskih občinah v razpredelkih 1 do 6 in izkaze poslati v predpisanem roku (odstavek 2) davčnemu oblastvu I. stopnje. O posamez prihajajočih prošnjah strank mora narediti davčno oblaslvo ali po njegovem naročilu davčni urad po katastrskih občinah izkaz po obrazcu II ali obrazec, ki pride od občinskega predstojnika s kumulativnimi predlogi, dopolnjevati z vzprejemom posameznih prošenj. Škoda se ustanavlja, odpis se dovoljuje, stranke se obveščajo in odločba se izpodbija po določilih § 23. # Oprostitve od zemljarine, ako več let ni donosa. § 25. Ako povzroči poškodba (§ 21) večletno neplodnost zemljišča ali dela zemljišča, se dovoli, počenši od tistega leta, za katero se ne odpiše več davek po §§ 23 in 24, ne kraté določila § 31, odstavek 2, zakona z dne 23. maja 1883.1. (drž. zak. št. 83), oprostitev od davka za tisto število let, ki je še potrebno, da se odstrani vzrok neplodnosti ali da se zopet doseže kmetijski donos. Ako se konec le dobe še ne dä dognati, zlasti ako še ni gotovo, kdaj se more začeti z obnovitvenimi deli, je dovoliti oprostitev za sedaj za brezdvomno potrebno število let. Stranka ima pravico pred potekom za sedaj dovoljene oprostitve prositi, da se podaljša. 8 26. V občinah skupine A mora davčno oblastvo I. stopnje po odločbi o davčnih odpisih (§ 23) poslati občinskemu predstojniku za vsako ka-0bl',Mo iv, tastrsto občino obrazec IV in ga pozvati, naj izkaže v osemtedenskem roku tiste parcele in dele parcel, pri katerih je nastala neplodnost, ki sega čez davčna leta, vpoštevana že pri davčnih odpisih. Občinski predstojnik mora za vsako katastrsko občino izpolniti obrazec IV v razpredelkih 1 do 6 in ga, preden ga predloži, razgrniti na obče dostopnem kraju 8 dni. Da se je razgrnil, je razglasili, kakor je v kraju običajno. Vsak ne vzprejeti poseslnik more v tem času zahtevati, naj se vzprejmejo njegove določno oznamonjene parcele ali deli parcel. Davčno oblastvo I. stopnje odloči o prostornem in časovnem obsegu davčne oprostitve, po-prašavši občinskega predstojnika in eventualno enega ali več zaupnikov; ukreniti more tudi po-preskušnjo po razvidnostnem organu. Ako se odloči brez popreskušnje po razvidnostnem organu, more odločbo izpremeniti davčno oblastvo na podstavi dodatne popreskušnje v dveh letih po preteku upravnega leta, v katerem se je izdala odločba. Odločbe je pošiljati z izkazi, obrazec V ob- 0br“I,c v-činskemu predstojniku, ki mora razglasiti, kakor je v kraju običajno, da so došle odločbe, in izkaz razgrniti na’ obče dostopnem kraju na vpogled 30 dni. Zoper to odločbo se more ugovarjati v 30 dneh, računaje od dneva, ki sledi preteku roka razgrnitve; o teh ugovorih odloča končnoneljavno davčno oblastvo I. stopnje po popreskušnji stvarnega položaja po razvidnostnem organu; o vgo-vorih in njih rešitvi pa mora poročati tako, kakor je omenjeno v § 23, predzadnji odstavek. V roku, oznamenjenem v sprednjem odstavku, se more zahtevati na davčnem uradu ali na davčnem oblastvu I. stopnje, da se vzprejmejo še nadaljnje parcele ali deli parcel. O teh prošnjah odloča davčno oblastvo I. stopnje tako, kakor je uravnano v odstavkih 2 do 4; obvestiti je treba po tem, ali gre za večje ali manjše število obda-čencev, občinskega predstojnika ali individualno davčne zavezance same. Dovoljene davčne oprostitve se ne izvedejo v katastrskih operatih; zabeležijo se le na davčnem uradu. 8 27. V občinah skupine B se po izvršitvi davčnih odpisov (§ 24) začne z razglasitvijo davčnega oblastva I. stopnje osemtedenski rok za vlaganje prošenj za davčne oprostitve. Prošnje je izročati na davčnem uradu ali na davčnem oblastvu. Občinski predstojnik more v imenu prizadetih posestnikov občine predložiti kumulativno prošnjo. V ta namen more zahtevati na davčnem oblastvu ali davčnem uradu za vsako katastrsko občino obrazec IV, ki ga je predložiti davčnemu oblastvu, izpolnjenega v razpredelkih 1—6. (Slovonisch.) 230 O posamez prihajajočih prošnjah strank mora narediti davčno oldastvo ali po njegovem naročilu davčni urad po katastrskih občinah izkaz po obrazcu IV ali obrazec, ki pride od občinskega predstojnika, dopolnjevati z vzprejemom posameznih prošenj. Na nadaljnjo postopanje, odločbo in izpodbijanje odločbe je uporabljati določila g 20. b) Gozdni svet. Poškodbe vsled vojne. g 28. Davčni odpisi po g 2 cesarskega ukaza z dne 30. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 254) se dovoljujejo, ako so nastale poškodbe gozda vsled razstreljevanja, ognja, vsled delanja strelskih jarkov, z utrdbenimi deli in čim enakim; tem poškodbam se enači tatvina, rop in brezplačno zahtevanje lesa. Uporabljanje določil o postopanju. g 29. Določila gg 30 do 32 se uporabljajo pri poškodbah vsled vojne (g 28,) in pri elementarnih škodah po § 8 zakona z dne 12. julija 1890.1. (drž. zak. št. 118). Uvedba postopanja. g 30. Poizvedujč škodo je, slično uporabljajo g 10, zadnji odstavek, zakona z dne 12. julija 181*6. 1. (drž. zak. št. 118) vpoštevati denarni znesek, ki ga je prejel oškodovanec za poškodovani gozd. Zato se mora čakati s poizvedbami škode za odpis zemljarine dotlej, da bo ugotovljeno, ali in katere odškodnine prejmejo posamezni oškodovanci po zakonu o vojnih dajatvah in opravah (g 19 zakona z dne 20. decembra 1912. 1. [drž. zak. št. 230]). Da se izvršč poizvedbe škod enotno in istočasno, se bodo vršile obče poizvedbe škode šele, ko se vrnejo urejene razmere. Načela postopanja. 8 31. Davčna oblaslva I. stopnje inzglasé posebni rok, ki ga svoječasno (g 30) določi finančno deželno oblastvo in v katerem morajo vložiti svoje prošnje za odpis posestniki, ki za poškodovane gozdne parcele niso prejeli odškodnine ali le odškodnino, ki ne doseže katastrskega čistega donosa, ohdačenega po starosti uničenega lesa. Davčno oblastvo popreskusi najprej podane navedbe strank in predložena mu uradna poročila in pomočke in ukrene v tistih primerih, v katerih se mu zdi, da jc dan pogoj za odpis, poizvedbo škode ; takoj zavrne tiste prošnje, pri katerih se dâ že po začasni popreskušnji iz njemu znanih ali dosežnih podatkov dognati, da ni pogojev. Zoper tako zavrnitev se more v 30 dneh vložiti na davčnem oblastvu I. stopnje ali na davčnem uradu rekurz, o katerem odloči končuoveljavno fmančno deželno oblastvo. Škodo dožcne gozdnotehniški organ, kateremu poveri to izvršitev finančno deželno oblastvo, eventualno privzemši zaupnike ali pojasnilnike. Na podstavi tega, kar se dožene, odloči o odpisu davčno oblastvo I. stopnje, o rekurzu pa odloči končno-veljavno finančno deželno oblastvo. Na ugotovitev škode in davčni odpis je zmislu primemo uporabljati določila zakona z dne 12. julija 1890. 1. (drž. zak. št. 118); pri tem je poškodbe vsled vojne enačiti gozdnemu požaru. Zahteva davčnega odpisa pa je dana že tedaj, ako sc je uničil najmanj četrti del lesa ene parcele, pri parcelah čez 4 hektarje najmanj les 1 hektarja. Odlog davku. g 32. V občinah skupine A mora občinski predstojnik na poziv davčnega oblastva I. stopnje v osemtedenskem roku od dneva razglasitve naprej (g 3) po katastrskih občinah, izpolnivši obrazec VI v razpredelkih 1—6, izkazati gozdne parcele, na katerih so se dogodile poškodbe vsled vojne ali elementarne škode (gg 28 in 29). Davčno oblastvo 1. stopnje dovoli po začasni popreskušnji končuoveljavno poškodovani gozdni površini ustrezajoč odlog zaostankov in tekočih davkov do odločbe po g 31. Obvestilo se pošlje po davčnem uradu z obrazcem Vil občinskemu predstojniku, ki mora razglasiti, kakor je v kraju običajno, da je došlo to obvestilo, in mora obvestilo samo razgrniti na obče dostopnem kraju 30 dni. Ne vzprejeti Obrarec VI» Obraecc V H* posestniki gozdov morejo vložiti posebne prošnje, o katerih odloča končnoveljavno davčno oblastvo 1. stopnje, eventualno poprašavši občinskega predstojnika ali zaupnike. V občinah skupine B sc dovoljuje enako na posamezne prošnje. C. Obča pridobnina. Uporabljanje enostavnejšega postopanja pri davčnih odpisih, ker so obrati ustavljeni. § 33. V §§ 34 do 30 uravnano postopanje se uporablja pri izbrisih pridobnine za trajno in popolnoma ustavljene obrate (§67 zakona o osebnih davkih) in pri odpisih pridobnine za začasno ustavljene obrate (§ 1 cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. 1. [drž. zak. št. 293]). Postopanje. *§ 34. * V občinah skupine A mora davčno oblastvo I. stopnje narediti po občinah seznamke vseh pridobninskih obdačencev v času, ki ga določi finančno deželno oblastvo. Ti seznamki morajo obsegati ime, obrat in obratovališče in dva raz-predelka, prvi: „Trajno in popolnoma ustavljen obral (§ 67 zakona o osebnih davkih); od kdaj?“, drugi: „Začasno ustavljen obrat (§ 1 cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. 1. [drž. zak. št. 293]); od kdaj, ako se je zopet pričel, do kdaj?“ Davčno oblastvo mora poizvedeti za izpolnitev teh razpredclkov potrebne podatke po občinskem predstojniku ali kako drugače pripravno. Po sklepu teh poizvedb odloči davčno obla-slvo I. stopnje o izbrisu in odpisu pridobnine. Posledek odločbe je po občinah vpisati v se-znamke, ki morajo obsegati osebe, katerim se je dovolil odpis davka, in dobo, za katero - se je dovolil. Te seznamke je poslati občinskim predstojnikom in oni jih naj razgrnejo 30 dni na vpogled pridobninskim obdačencem. Da so se razgrnili, je razglasiti, kakor je v kraju običajno. Davčni zavezanci, katerim sc ni dovolil odpis davka ali ne za celo dobo ustavljenega obrata, morejo v 30 dneh po preteku roka razgrnitve vložiti priziv na davčnem oblastvu 1. stopnje ali na davčnem uradu ali ga dati na zapisnik. Davčni uradi morajo došle prizive poslati takoj davčnemu oblastvu 1. stopnje. To oblastvo mora prizive predložiti finančnemu deželnemu oblastvu, ko je izvršilo potrebne poizvedbe. O prizivih naj odloča končnoveljavno pri izbrisih pridobnine po § 07 zakona o osebnih davkih finančno deželno oblastvo, pri odpisih pridobnine po § 1 cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 293) posebna komisija, ki je postavljena na sedežu pridobninske deželne komisije. § 35. V občinah skupine B se brišejo in odpisujejo davki po § 33 le na zaprosilo davčnih zavezancev. Vlagajo jih pa lahko v osmih tednih od dneva razglasitve (§ 3) za ves čas, odkar so se začeli vojni dogodki v deželi (§ 4, odstavek 2) ne le posamezni davčni zavezanci, temveč tudi zlasti občinski predstojnik za davčne zavezance svoje občine, obrtne zadruge itd. O izbrisnih naznanilih in prošnjah- za odpis odloča, ko je izvršilo morda potrebne poizvedbe, davčno oblastvo 1. stopnje v svojem področju. O odločbi je obveščali stranke posamez. V primerih kumulativnih prošenj zadošča, ako se vroči vložniku kumulativno obvestilo. Zoper odločbo sc more v 30 dneh po vročitvi vložiti na davčnem oblastvu I. stopnje ali na davčnem uradu priziv na finančno deželno oblastvo. O prizivih naj odloča končnoveljavno pri izbrisih pridobnine po § 67 zakona o osebnih davkih finančno deželno oblastvo, pri odpisih pridobnine po cesarskem ukazu z dne 19. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 293) posebna komisija, ki je postavljena na sedežu pridobninske deželne komisije. § 36. Pridobnina naj sc izbrisuje v primerih §§ 34 in 35, odstavek 1, od četrtletja naprej, ki sledi ustavitvi obrata; do pričetka tega četrtletja naj se odpisuje davek na podstavi cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 293). • S 37. Ne kontingentirano pridobnino od vseh še ne odmerjenih obratov, ki so se med tern zopet ustavili in kojih piidobnina bi se morala izbrisati na podstavi § 67 zakona o osebnih davkih ali docela odpisati na podstavi cesarskega ukaza z dne 19. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 293), je raz-memo predpisati naprej le za dobo dejanskega obratovanja. Pridobninski popusti. § 38. V občinah skupine A in skupine B morejo vlagati prošnje za popust pridobnine, ker so obrati moteni, po cesarskem ukazu z dne 19. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 293) ne le posamezni davčni zavezanci, temveč tudi skupine davčnih zavezancev, zlasti tudi občinski predstojnik za davčne zavezance svoje občine, obrtne zadruge itd. O takih prošnjah, kakor tudi o prošnjah za davčne popuste po § 73, odstavek 2, zakona o osebnih davkih odloča davčno oblastvo I. stopnje v svojem področju. O prizivih odloča končno-veljavno v prvem primeru posebna komisija, ki je postavljena na sedežu pridobninske deželne komisije, v poslednjem primeru finančno deželno oblastvo. D. Pridobnina od podjetij, zavezanih javnemu obračunu. Naznanila o ustavitvi podjetij. S 39. V osemtedenskem roku od dneva razglasitve (§ 3) naprej se morejo podajati v § 118 predpisana naznanila o ustavitvah podjetij, ki so se dogodile v dobi, oznamenjeni v § 4, odstavek 2, z učinkom, da ugasne davčna dolžnost s koncem davčnega četrtletja, v katerem se je ustavilo podjetje. Vpostevanje odpisa ob predpisu. § 40. Ako je podjetnikova zahteva do davčnega odpisa v zmislu § 118, odstavek 1 ali 2, zakona o osebnih davkih dognana že, preden se odmeri davek, je hkratu davek predpisati in odpisati. Davčnemu zavezancu je naznaniti davčni znesek, ki ostane, ko se je vpošteval odpis, ter mu razložiti preračunsko podlago. V plačilnem nalogu je pustiti odprt rekurz zoper odpis davka s pristavkom, da se more ta rekurz združiti z rekurzom zoper izvršeno odmero. Odlog davka. § 41. Ako je zadela podjetje zaradi vojnih dogodkov bistvena izguba, ki hudo prikrajšuje njegovo pla-čevitost, je dovoliti na prošnjo stranke poravnavo tekočega davka v obrokih ali njegov celotni odlog. Finančno deželno oblastvo more dovoliti odlog pri davčnih zneskih do 10.000 K in na najdalje tri leta. Dalje segajoča dovolila so pridržana finančnemu ministrstvu. E. Rentnina. Popusti. § 42. Davčna oblastva I. stopnje se pooblaščajo uradoma ali na prošnjo davčnih zavezancev (§ 43) dovoljevati in izvrševati razmeme popuste na predpisani rentnini, zmislu primerno uporabljaje določila § 44 lega ukaza, ako so dohodki, ki so na podstavi priznanic zavezani rentnini, docela ali deloma odpali zaradi vojnih dogodkov. V 30 dneh po obvestilu na davčnem obla-stvu 1. stopnje ali na davčnem uradu vložene pritožbe je meritorno razpravljati. Finančno deželno oblastvo odloča o tem končnoveljavno. Odpis rentnine zaradi smrti in zaradi dovoljenih popustov. § 43. Na celotne ali delovite odpise odmerjene rentnine zaradi smrti davčnega zavezanca (§ 146, odstavek 1 in 2, zakona o osebnih davkih) ter zaradi dovoljenega popusta (§ 42) je zmislu primemo uporabljali določila §§ 4-6 in 47 o odpisih na dohodnini. Za odpis rentniue v občinah skupine A je pregledati rentninski kataster (iz- vršitveni predpis III k zakonu o osebnih davkih, člen 24, št. 7), eventualno privzemši pojasnilnike. Na zahtevo do odpisa, obstoječo že ob času odmere rentnine, po § 146, odstavek 1 in 2, zakona o osebnih davkih ali zaradi odpada (znižbe) rentnini zavezanih prejemkov (§ 42), se je ozirati, kadar se odmerja. Določila § 48 o dohodnini je uporabljati zmislu primerno. F. Dohodnina in plačarina. Izpregled davka in znižanje davka po ^ 232, odstavek 2, zakona o osebnih davkih. § 44. Z .ozirom na posebne razmere v ozemljih prizadetih z vojno, bo treba v letih 1915. in 1916., uporabljajo § 232, odstavek 2, zakona o osebnih davkih, poglavitno paziti zgolj na znižbo dohodkov in potrebnost izpregleda kakor pogoje za izpregled davka (znižanje), zahteva, da se je moral dohodek zmanjšati zaradi izrednih okolnosli, pa se bo mogla praviloma smatrati za dano brez daljnje preiskave. Formalnega dokaza znižbe dohodkov in njene izmere praviloma ne bo treba terjati od davčnega zavezanca, zlasti ker se bo moglo oboje vobče sklepati iz očitnih in o priliki oblastvenih uradnih dejanj dognanih okolnosti. S potrebnostjo izpregleda ni umevati le potrebnosti v navadnem zmislu, namreč neplače-vitosti, marveč jo je, pravično oziraje se na vse okolnosti, ki pridejo v poštev, smatrati tedaj, ako bi se po osebnih razmerah v gospodarstvu davčnega zavezanca težko občutilo, če bi se moral plačati predpisani davek v polni izmeri. O prošnjah po § 232, odstavek 2, zakona o osebnih davkih, odloča tudi izven enkratnega enostavnejšega postopka (§§ 46 in 47) davčno oblastvo I. stopnje in o vloženih prizivih končno-veljavno finančno deželno oblastvo. Uporabljanje enostavnejšega postopanju. § 45. Določila §§ 46 do 48 se uporabljajo na odpise na dohodnini in plačarini zaradi smrti in, ker so nehali stalni službeni prejemki ali ker so se zmanjšali pod izmero, ki osnuje davčno dolžnost (§ 229, zakona o osebnih davkih), in na izpregled in znižbe dohodnine in plačarine po § 232, odstavek 2, zakona o osebnih davkih. Postopanje. § 46. V občinah skupine A mora davčno oblastvo 1. stopnje v času, ki ga določi finančno deželno oblastvo, uradoma brez zaprosila davčnega zavezanca, uvesti postopanje zaradi odpisa, izpregleda in znižbe (§ 45) že predpisane dohodnine. V ta namen je pregledati cenitveni vpisnik, eventualno privzemši izvedence (pojasnilnike), ki jih je, ako mogoče, vzeti iz staleža udov ali namestnikov cenilnih komisij, in dognali je davčne zavezance, pri katerih je osnovan davčni odpis (izpregled, znižba), ter višino davčnega zneska, ki ga je odpisati. Ako se pokaže pri tem, da je treba poizvedovati, je izvršiti te poizvedbe. Morda došle prošnje davčnih zavezancev je vpoštevati. Potem mora odločiti davčno oblastvo I. stopnje. Davčno oblastvo mora pisati o razpravah tabelarne zapisnike, v katere je vzprejemati imena oseb, katerim se je dovolil odpis davka (izpregled, znižba), nadalje višino odpisanih zneskov in kratke utemeljitve. Iz njih je narediti po občinah se-znamke, obsegajoče imena in odpisane zneske. Te seznamke je vročiti občinskemu predstojniku in on jih mora razgrniti 30 dni na vpogled dohodninskim zavezancem občine. Da so se razgrnili, je treba razglasiti, kakor je v kraju običajno. Davčni zavezanci, katerim se je dovolil odpis davka (izpregled, znižba), morejo v 30 dneh od dneva, ki sledi preteku roka razgrnitve, vložiti priziv na davčnem oblastvu I. stopnje ali na davčnem uradu ali ga dati na zapisnik; o njem odloči končno-veljavno finančno deželno oblastvo. Davčni zavezanci, ki niso v seznamku, imajo v istem roku pravico vgovarjati na davčnem oblastvu 1. stopnje ali na davčnem uradu. O tem se odloči v postopanju, uravnanem v odstavkih 2 in 3; pri tem se more po številu vgovarjajočih oseb obvestiti občinski predstojnik ali te osebe individualno. O naznanjanju razlogov za odločbo in o vpogledu v spise je zmislu primerno uporabljati določila člena 61, številka 3 in 4, izvršitvenega predpisa IV k zakonu o osebnih davkih. S 47. V občinah skupine 11 se davki odpisujejo (izpregledujejo, znižujejo) le na naznanila in prošnje davčnih zavezancev; ta naznanila in te prošnje pa morejo vlagati tudi skupine davčnih zavezancev, zlasti tudi občinski predstojnik za davčne zavezance svoje občine. Naznanila in prošnje je vložiti v osmih tednih po razglasitvi (§ 3) na davčnem oblastvu I. stopnje ali davčnem uradu. Davčni urad jili mora nemudoma poslati pristojnemu davčnemu oblastvu I. stopnje. Za odpis davka, ker so prenehali ali so se zmanjšali stalni službeni prejemki, zadošča službo-dajnikovo naznanilo. O naznanilih in prošnjah odloča davčno oblastvo I. stopnje (§ 46, odstavek 2), ko je izvršilo morda potrebne poizvedbe. 0 odločbi je obvestiti stranke posamez; v primerih kumulativnih prošenj zadošča, da se vroči vložniku kumulativno obvestilo. Zoper odločbo je dopusten priziv, ki ga je vložiti na davčnem oblastvu I. stopnje ali davčnem uradu v 30 dneh po vročitvi na linančno deželno oblastvo, ki odloči končnoveljavno. Vpoštevanje žalitev odpisa, izpregleda iu zn izbo ob predpisu. § 48. Na zahteve davčnih zavezancev do davčnih odpisov (izpregleda in znižbe). ki so dognane že ob času priredbe dohodnine ali se doženejo o priliki te priredbe s pritrditvijo predsednika cenilne komisije, na davku, ki ga je odmeriti, se mora ozirati priredbeni organ, kadar prireja davek, tako, da se predpiše davek v primerno znižanem znesku ali sc sploh ne predpiše (§ 2 cesarskega ukaza L dne 30. avgusta 1915. 1. [drž. zak. št. 254J). V primerih, v katerih se dohodnina deloma odpiše ali zniža, je v plačilnem nalogu izkazati tudi ta odpis ali znižbo in ostali davčni znesek, ki ga je plačati; v izvodu lista K (člen 60, št. 4 iz-vršitvenega predpisa IV), ki se razgrne na vpogled davčnim zavezancem, je v razpredelku 10 izkazati le ostali davčni znesek, znižbo davka pa poočiliti v razpredelku 18 za opomnje. Opustitev odpisa (znižbe) ali njegova višina se more v teh primerih izpodbijati s prizivom zoper priredbo. Ako predsednik za odločbo o prizivu zoper priredbo pristojne komisije ne vgovarja zoper to, naj odloči o tem ta komisija. Ako predsednik ne pritrdi sklepu komisije, odloči posebej finančno deželno oblastvo. Tretji del. Priredbeni postopek. Obče. Sodelovanje ob priredbi. § 49. V primerih, v katerih se pokaže, da je treba obnoviti priredbo neposrednjih davkov, ker so bili priredbeni in pobiralni pomočki davčnih oblastev in uradov uničeni vsled vojnih dogodkov ali so se izgubili in se ne dadô zopet napraviti, se morejo davčni zavezanci in druge osebe, da bo postopanje enostavneje, prisiliti, da vnovič izpolné po obstoječih predpisih naloženo jim dolžnost sodelovati ob priredbi. To velja tudi v primerih, v katerih se pokaže, da je iz enakih vzrokov treba dopolniti tekoče priredbeno postopanje. Davek od poslopij. Hišna razredovina. § 50. Poizvedbo o priliki razredovanja (klasifikacije) hiše (S 15 navodila za razredovanje hiš, dekret dvorne pisarnice z dne 29. februarja 1820. 1., št. 351) more izvršiti funkcijonar davčnega obla-stva 1. stopnje, davčnega urada, finančne straže ali občinski predstojnik, privzemši zaupnika. JHišna najmarina in 5odstotni davek. § 51. Pri postopanju, določenem v §§ 35 do 41 navodila za poizvedovanje donosov hišne najemnine, njih kontrolo in sestavo (dekret dvorne pisarnice z dne 26. junija 1820. 1., št. 918) ni treba 1. poizvedovali na licu mesta, ako so itak znani lega in kakovost dotičnega poslopja in najemne razmere v kraju, ako se torej dâ najemna vrednost poslopja (stanovanja) dognali tudi brez zapisa izvida na licu mesta. 2. Ako hišni lastnik ne pride na razpravo, se more razpravljati tudi v njegovi odsotnosti. Ako se ne poizveduje na licu mesta in ako so se hišnemu lastniku naznanili pomisleki že v teku priredbenega ali rekurznega postopanja, se lahko opusti vnovično povabilo. Povabilo hišnega lastnika se more sploh nadomestiti s povabilom občinskemu predstojniku. 3. Zadošča, da se privzame le ona oseba, ki pozna krajne razmere. § 52. Ako je treba odmeriti davek vsako leto, je dati za leto 1915. v podstavo v najemnem letu 1914. prejete, znižane najemnine namesto pogojenih, ako se ni posebej kaj odpisalo iz naslova neizterljivosti najemnine za davčno leto 1914. Ustrezno velja za priredbo za leto 1910. % Ako se odmerja za dve leti, je dati za leti 1915/16 v podstavo pogojeno najemnino za leto 1913. in s pogojem odst. 1 za 1914. 1. namesto pogojene najemnine, prejeto, znižano najemnino. Osebni davki. Komisije. 8 53. Ako pridobninska komisija ali dohodninska cenilna komisija zaradi zavire, nastale vsled vojnih dogodkov ali iz drugih vzrokov, ne more izpolnjevali svojih nalog, se morejo z odredbo finančnega deželnega oblaslva prenesti oblasti pridob-ninske komisije na njenega predsednika, oblasti dohodninske cenilne komisije pa na davčno obla-stvo I. stopnje. Poziv, naj se po-«“ = j l|s iM Sč Ime in priimek hišnega lastnika za sestavine (top. št.): (eventualno navedba številke stanovanja ali navedba, kakšne so ,in koliko je sestavin stanovanja) za dobo: od do kratka navedba razloga (n. pr. prostor je prazen, razdejal ga je sovražnik itd.) , t Obrazec I. krajno občino H 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 1 , Odločba o prošnji za odpis 1. Način izvršitve odpisne zahteve (ločeno ali vpoštevano ob predpisu) 2. Način obvestila (kumulativno ali hkratu s predpisom) S tem je odpisna zahteva rešena (da, ne) Posledek eventualnih nadaljnjih poizvedovanj Pripomnje (Zlasti navedba, ali in kdaj se je vpoštevala prc-niemba po rae-vidnostni poti. Nadalje navedba tekoče številke, kara se je prenesel primer, ako še ni bil rešen) * Od pisna zahteva je osnovana (da, ne) •’Odpisna zahteva znaša torej na hišni razredovini (ozir. tarifni najmarini) Odpisna zahteva znaša torej na (kvotativni) hišni najmarini (ozir. 5°/0nem davku) ti 1 Î % ! fïi m ^ S N ~ silil lili î ol o N .S N za koliko sestavin stanovanja Ï >3 š -§ državnega davka podlage doklad z ozirom na obdačeno letno najemnino 2 ! i J» H 1! al If s za čas: od do državnega davka podlage doklad K h g K 1) K h K K h K jh — — — — — / — — — — — — — — — 9 — — — — — -— — ——— ? 1 S . • : • ' . Obrazec II. Politični okraj:............................ Okraj davčnega urada: Davčna občina: Izkaz o škodi ali izgubi donosa, povzročeni z vojnimi dogodki na kmetijskih kulturah, ter o primerih elementarnih škod, s katerimi je ravnati po §§ 4 in 21 ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1015. 1. (drž. zak. št. 358) po enostavnejšem postopku, glede leta.......... Krajna občina Tek. č - 1 2 3 4 5 6 7 Tekoča Številka Ime oškodovanca Stanovališče Številka zemljiško- posestne pole Natančna navedba vzroka škode Priličeu obseg škode, ki se tiče vseh kmetijskih zemljišč oškodovanca, ki so v katastrski občini Ugotovitev škode v odstotkih domnevnega skupnega naturalnega donosa kmetijskih zemljišč oškodovanca, ki so v katastrski občini • * \ i 8 9 10 11 12 Skupni letni davek kmetijskih zemljišč, ki so v katastrski občini Imena zaupnikov in pojasnilnikov, privzetih, da doženejo škodo Ali se je poizvedovalo na lieu mesta? Da ali ne Za odpis dovoljeni davčni znesek Opomuja • • ' 1 913 Obrazec III. Politični okraj :........................ Okraj davčnega urada:.................... Davčna občina :.......................... Izkaz o odpisih zemljan no, dovoljenih, oziroma odrečcnili za leto .... nastopno imenovanim posestnikom kmetijskih zemljišč v zmislu ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1015. 1. (drž. zak. št. 358) (§§ 20 do 24). Krajna občina ( $lovenig<‘h.) 232 - - ■ • -- - —1* - - - Tekoča številka *“ 2 1 3 1 4 i 1 5 6 7 8 Zemljarinski obdačenec Za odpis dovoljeni znesek Opomnja Ime Stanovališče Hišna št. zem-lj arine doklad Skupaj K h K h K h • r » Obrazec IV. Politični okraj:........ Okraj davčnega urada: Davčna občina:.......... Izkaz o kmetijskih parcelah in delih parcel, izpostavljenih večletni neplodnosti (§§ 4, 21, 25 do 27 ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915. 1. [drž. zak. št. 358]). Krajna občina 1 2 3 4 5 6 7 S Tekoča številka Ime oškodovanca Stanovališče Poškodovane parcele št. Prilična izmera površin, na katere' se nanaša poškodba Preklicna ugoto- Vzrok neplod- nosti ua parceli št. Izmera poškodovane površine « ♦ . V • ' ' 9 10 11 1 -2 13 14 15 vitev neplodnosti Končnoveljavna ugotovitev (na podstavi popreskušnje po razvidnostnem organu) Katastrski čisti donos, ki pripade na poškodovano površipo Doba neplodnosti, oziroma davčne oprostitve Imena zaupnikov, oziroma pojas-nilnikov, privzetih k preklicni ugotovitvi Številka parcele Izmera poškodovane površine Katastrski čisti donos, ki pripade na poškodovano površino Doba davčne oprostitve . « 1 / 1 1 « ■ . , 1 > 1 > % ■- ' ■ ! : /; \ » A t • ■ Politični okraj: Okraj davčnega urada: Davčna občina: Izkaz o oprostitvah od zemljarine, dovoljenih, oziroma odrečeuih za v zmislu ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915. (§8 25 do 27). Obrazec V. kmetijske kulture 1. (drž. zak. št. 358) / Krajna občina . 1 2 3 4 5 Tekoča Številka Davčna oprostitev se je dovolila Ime oškodovanca Stanovališče za parcelo št. za površino v izmeri V V « « \ • 6 7 8 I 9 1 Katastrski čisti donos površine, za katero se dovoljuje davčna oprostitev Število let, za katero se dovoljuje oprostitev Dovoljenje je preklicno nepreklicno J ✓ « » v \ 433 (SlovtnUah.) Kos CLXVIII. 358. Ukaz linanënega ministrstva z dne 30. novembra 1015. 9:23 Obrazec VI. Politični okraj:.......................... Okraj davčnega urada:..................... Davčna občina :........................... Izkaz o poškodovanih gozdnih parcelah, oziroma delih parcel, da se ugotovi zahteva odloga davka po § 32 ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915.1. (drž. zak. št. 358). 1 2 3 4 5 ! Tek. številka Ime obdačenca Stanovališče Številka poškodovane gozdne parcele Prilična izmera poškodovane površine • * / • / ♦ 1 6 7 8 Vzrok škode Prostor za preračune in izkaze davčnega urada Prostor za odločbo davčnega oblastva Kos fîLXVlIf. 358. Ukaz finančnega ministrstva z dno 30. novembra 1915. 927 Obrazec VII. Politični okraj: Okraj davčnega urada: Davčna občina: Izkaz o odlogih davka, dovoljenih posestnikom gozdov po $ 32 ukaza finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1915.1. (drž. zak. st. 358). 1 2 3 4 5 G Tekoča številka 1 m e Stanovališče Številka parcel, na katere se nanaša odloženi davek Odloženi zaostanek olidačenca Katastrski čisti donos tistih parcel ali tistega dela parcele, za katerega je odložen tekoči davek K h % % T ; » / / * •