llgotovitve kažejo, jg pri nas nimamo prave rekreacije in Ja tudi na tem pod- zelo zaosta- .g^o. Zato je raz- yßseljivo, da smo pričeli odpirati me- jta referentov za rekreacijo. Organizacije, pod- jetja in ustanove! yeč ko bo referen- tov za rekreacijo, yeč bo delovnih ljudi ki se bodo ta- 1(0 rekreirali! DESET HEKTARJEV OBDELOVALNE ZEMUE SE NEKATERIM ZDI PREMALO. VEČINI KMETOV IN STROKOVNJAKOM PA SE ZDI, DA JE MEJA PRAVŠNJA. • Kmečka zemlja dobi vrednost, ko je obde- lana. Bolje kot je obdelana, več ko ob žetvi daje, večja je njena vrednost. Neobdelana zemlja je zguba - če drugega ne, davek je treba plačati. • Je določilo agrarne reforme, da pri nas znaša zemljiški maksimum 10 hektarjev seglo po slučajni številki, ali ima realno osnovo? Do- zorelo je prepričanje, da ni toliko važno koliko obdelovalne zemlje ima zasebno kmečko gospo- darstvo - bolj važno je, kaj kot obdelovalna zemlja šteje ... • ...šteje pa enako povsod: v Savinjski dolini, na Planini pri Sevnici, na gričevju pod beloodetimi Savinjskimi Alpami. Šteje vse, kar je zapisano kot njiva, travnik, vinograd, sadov- njak ali pašnik. Ni Se preteklo leto dni, ko smo dobili iz Savinjske doli- ne prispevek v katerem mlad agronom zagotavlja, da je zemljiški maskimum, ki do- loča največjo zasebno obde- lovalno površino zemlje 10 hektarjev, gospodarsko poli- tična zanota in da bi bilo tre- ba mejo maksimuma pomak- niti navzgor. Ni so redki strokovnjaki, ki so obšli prenekatero de- želo na svetu, tako na zaho- du, kot na vzhodu. Ko so se vrnili so bili kot vrtoglavi nad velikostjo obsežnostjo in superiomostjo velikih ob- delovalnih površin. Pred oč- mi so imeli velikanske far- me, kjer se hodijo krave po- zimi past h kupom sena na vel^anskih travnikih, od ko- der je baje negospodarsko krmo spravljati v senike in silose. Zrasle so domače farme ti- pa odprtih hlevov. Ko so ži- vali pogin j ale od mraza, so skomiznili z rameni, kot sko- mizne kak živorejski magnat s pampe, kjer štejejo živino na uro. (Dalje na 6. strani) Celje, 27. maja 1970 — Številka 21 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec START V TURISTIČNO SEZOf^O CELJSKE GOSTINSKO-TURISTIČNE PRIREDITVE Medtem ko so bile tradicio nalne gostinsko-turistične pri- reditve v prejšnjih letih tako imenovane glavne turistične sezone, bodo letos na začetku in tako lep uvod v tisto obdobje, ki pomeni tudi za gospodarstvo celjske občine pomembno postavko. Po vseh predvidevanjih naj K letošnja sezona prinesla Iwljse rezultate kot so bili a pripravljajo tradicionalne ali občas- i^e prireditve in sploh vse ^to, kar «lahko turista, do- ®^ega ali tujega, privablja. Nä splošno z. organizacijo ^kih prireditev ne moremo ^^U povsem zadovoljni, če- tudi prinaša letošnji program prijetno novost — operno predstavo na prostem. Kot uvod v letošnjo glavno sezono bodo v Celju od 1. do 7. junija prireditev, ki prav tako pomenijo določeno prelomnico v dosedanji prak- si. Gre namreč za dejstvo, da so letos v te gostinsko turistične prireditve vključe- na skoraj vsa gostinska pod- jetja in da bodo prav ona pripravljala posebnosti, ki naj goste privabljajo. Gre za kulinarične dneve, za dneve, ko bi se naj gostinci posta- vili s pripravo specialitet. prepričani smo, da bo šlo tudi v tem primeru ^ bistve- ne novosti (morda tudi v ce- nah) in ne za običajne vsa- kodnevne kuharske izdelke. Prve dni julija pa bo tudi sicer živahno. Za to naj bi poskrbeli najrazličnejši in- strumentalni ansambli s pev- ci, ki se bodo oglašali s šte- vilnih vrt.ov gostinskih obra- tov. Toda, ali bo ta živah- nost samo v času prireditev? Bo po sedmem juniju zamrla in se pogreznila v običajno spanje. V programu celjskih go- stinsko turističnih prireditev zasluži ix>sebno pozornost sobota, 6. junija, ko se bo že zjutraj začelo zborovanje go- stinskih in turističnih delav- cev širšega območja. Na tem posvetu bo govoril vodja strokovne službe za gostinst- vo in turizem pri republiški gospodarski zbornici, Ivan Brumen. Sicer pa bodo ta dan še druge prireditve, med njimi otvoritev kulinarične razstave, razstave pogrinjkov in pokušnja jedil ter pijač pa tudi družabni večer na drsališču v mestnem parku, kajti drugi bo še v nedeljo, 7. junija, prav za 7o levi rami; Franc Cvet, 32, Velenje, stoj- ka ga je poškodovala po desnem stopalu; Mihael Ven- ger, 23, šmarjeta pri Rim- skih Toplicah, jamski vozi- ček mu je stisnil levo pod- leht; Martin Vahen, 40, Šmar- je, poškodoval si je levo ro- ko; Herman Sikora, 27, Ve- lenje, stropnik mu je poško- doval desno raino; Silva Pe- kovšek, 47, SI. Konjice, opeka ji je poškodovala desno sto- palo; Jože Ovnik, 38, Vele- nje, stojka mu je poškodo- vala desno nogo; Frane Mau- her, 15, MestLnje, poškodoval si je desno kračo; Milan Majcen, 38, Zagrad, poškodo- val si je desni palec; Bogo- slav Mirosavljevič, 26, Celje, poškodoval si je desni sre- dinec; Zdravko Ivič, 18, Hum na Sotli, gumijasta cev mu je poškodovala levo roko; Alojz Hliš, 42, Velenje, žele- zo ga je poškodovalo po gla- vi; Ferdo Gorenc, 29, Rade- če, hlod mu je poškodoval levo zapestje; Ivan Diišak, 42, Laško, poškodoval si je levo stran prsnega koša; Ja- kob Bizjak, 28, Velenje, že- lezni drog mu je poškodoval levo nogo; Jože Kovše, 21, Celje, na skobelnem stroju si je poškodoval prst leve roke; Ljubomir Kneževič, 17, Celje, deska mu je poškodo- vala desno stopalo; Vitomlr Predanovič, 16, Celje, poško- doval si je desno roko; Mar- tin Rokovnik, 30, Mislinja, stroj mu je poškodoval de- sni mezinec in Božidar Šte- fan, 22, Velenje, poškodoval si je desno roko. CELJE Poročilo se je 20 parov, od teh: Jožef Pušnik, Klanec in Anica Tovornik, Šentjanž nad štorami; Peter Vinder, Zg. Roje in Ana Fegeš, Zagrad; Ladislav Veternik, Lokrovec in Marija Ivane, Virštanj; Zarif Bajric, Velenje in Ma. rija Kralj, Celje; Janez Mez* narič in Viktorija Kovačič, oba iz Celja; Stanislav Kre- gar, Drešinja vas in Adolfina Streicher, Celje; Karol Šan. tej, Laško in Frančiška Hra- stnik, Celje; Leopold Prah in Helena šmuc, oba iz Celja; Albert P'abjan in Anica Ko- zovinc, oba iz Celja: Adolf Lipuš in Tatjana Zorko; oba iz Celja; Stojan Lukan, Pa- rižlje in Irena Verk, Celje ter Stanislav Delčnjak, Ko- novo in Vida Vengust, Bovše. LAŠKO Ferdinand Barachini, klju- čavničar, Dol pri Hrastniku in Radojka Martinovič, tek- stilka, Budačka Rijeka; Branko Trebežnik, str. klju- čavničar in Antonija Repše. delavka, oba iz Jagnjevice; Friderik Zonta, kmetovalec in Ana Kmetic, gosp. pomoč- nica, oba iz Svibnega; Silve- ster Pintar, steklar, Podkraj in Darinka Zimšek, steklar- ka, Zidani most; Jožef Pere, delavec in .Ana Kramžar, go- sp. pomočnica, oba iz Zida- nega mostu; Jo/e Brlogar, delavec in Jožefa Novak, de- lavka, oba iz Radeč; Marjan Brlogar, delavec in Kri.siina Kores, delavka, oba iz Ra- deč; Ivan SchuHer, avtome- hanik, Zgornji kraj in Mari- ja Lipovšek, študentka, Ve- liko Širje; Jože Potočnik, ključavničar in Danijela Hribšek, medicinski tehnik, oba iz Trbovelj; Kdvard Še- ško, zidar, Gračnica in Joži- ca Lisec, delavka, Lokavec; Jože Deželak in .\na Hrast, oba iz Kopra; Jože Kovač, šofer, Marija Gradec in Saša šemrov, trg. pomočnica. Vrh nad Laškim ter Alojz Pod- koritnik, električar, Radeče in Pavla Zupančič, uslužben- ka, Šentjur na polju. SLOVENSKE KONJICE Stanislav Kolar, 24, dela- vec, Malahorna in Ivana Jev- šenak, 22, učiteljica, Resnik. ŠENTJUR PRI CELJU Henrik Antlej, 24, delavec. Planinski vrh in Ivana Opreš- nik, 28, poljedelka, Bistrica pri Lesičnem; Alojz Gajšek, 34, delavec, Paridol in Sta- nislava Pušnik, 33, poljedel- ka, Slatina pri Dobjem; Alojz Vodušek, 25, poljedelec, Pol- žanska gorca in Cvetka Fon, 19, poljedelka, Bobovo pri Ponikvi. ŽALEC Jožef Marine, 27, Prebold in Janja Keržan. 26, Celje; Janez Lovšin, 38, Breže in Marija Razdevšek. 32, Ponik- va pri Žalcu; Anton Brinov- šek, 23 in Nada Rebernik, 20, oba iz Andraža nad Polzelo; Leopold Oblak, 22, Pongrac in Ivana Koren, 23, Polzela; Frančišek La/nik, 24 in Da- nica Mencinger, 20, oba iz iz Šempetra; IMirosIav Kve- der, 23 in Marija Korošec, oba iz Kasaz ter Avguštin Cuk, 33, Celje, in Darinka Mežnar, 21, šmatevž. CELJE Rodilo se Je 26 dečkov in 33 deklic. SLOVENSKE KONJICE 1 deček in dve deklici. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in ena deklica. ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček tn dve deklici. CELJE Ana Korenak, 83, Vrba; Te- rezija Šet, 45, Hrušovec; Ivan Gradišnik, 74, Šmarjeta; Franc škoberne, 7 mesecev. Vel. Grahovše; Ljudmila Kroflič, 37, Trnovlje; Franc Dobrajc, 76, Celje; Leopold Pečar, 26, Dol. Boštanj; Jože Kranjc, 48, Kasaze; Ivan Po- čivavšek, 60, Podčetrtek; Franc Poljancc, 49, Sp. Sečo- vo; Mihael Voh, 78, Dobrte- ša vas; Marija Kozmus, 74, Zidani most; Ivan Knethl, 75, Celje; Ana Tifengraber, 92, šibenik; Albert Toman, 51, Celje; Marija Bogme, 73, Konjice in Blaž Pristovšek, 78, Celje. LAŠKO Ivan Janišek, 55, vlakovod- ja, Radeče; Ana Majdič, 55, gospodinja, Jelovo; Antonija Slak, 75, upokojenka, Rade- če; Uršula Pečnik, 77, gospo- dinja, Trnovo in Terezija Firm, 80, gospodinja. Laško. MOZIRJE Marija Sitar, 76, upokojen- ka, Radeg-unda. SLOVENSKE KONJICE Marija Motaln, 66, Zg. La že; Katarina Born.šek, 7i, Stranice in Marija Rupnik, 69, Kravjek. ŠENTJUR PRI CELJU Jakob Lipovšek, 72, pre- užitkar. Dobrina. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Kregar, 68, Tlake in -Avguštin Srednik, 56, Žagaj. ŽALEC Julijan Cimperman, 66, kmet, Podvin; Elizabeta Ri- bar, roj. Lednik, 73, upoko jenka. Orla vas; Olga Poklic, roj. Kok, 64, upokojenka, St- mec, Rudolf Unger, 80, upo- kojenec, Kameno; Frančiška Arnšek, roj. Tkavc, 78, kme- tovalka. Studence; Ivana Ko- privšek, 88, socialna podpi- ranka, šmatevž; Karol Petek, 21, delavec, Matke. V Celju imajo glasbo vsak. dan razen ob ponedeljkih na vrtu Goldlng bara od 16. do 22. ure, prav tako na vrtu ho- tela Evropa od 18. ure dalje, na vrtu restavracije Koper ob 16. ure dalje, pri Ojstrici ob petkih, sobotah in nede- ljah od ^18. ure. V Rogaški Slatini je vsako sredo in so- boto ples v restavraciji Po- šta. V Šoštanju so odprli bazen na prostem, v hotelu Kajuhov dom je vsako sobo- to in nedeljo ples — igrajo Havaji iz Ljubljane. V Vele- nju je glasba za ples in raz- vedrilo ob sobotah in nede- ljah v restavraciji Jezero, vsak dan razen ponedeljka pa v hotelu Paka. Ob sobo- tali je ples tudi na Golteh. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelin gostiščih in pri zasebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 303 prostih ležišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, Mozirska koča, Frischaufov dom na Okrešlju, hotel na Golteh, dom na gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini in iz- letišče Stari grad nad Ce- ljem. ŽIČNICE IN SEDEŽNICE Na Golteh obratuje gondol- ska žičnica in sedežnica. KOPALNI BAZENI Vsak dan sta odprta po- krita bazena v Laškem in Dobrni. Odprta pa sta tudi bazen na prostem in sicer v Rimskih Toplicah in v šo- štanju. RAZSTAVE V celjskem Likovnem salo- nu bo do 30. maja odprta razstava grafik Lojzeta Spa- cala, v muzeju revolucije je odprta, prav tako do 30. t. m. razstava o Auschwitzu, v po- krajinskem muzeju pa je od- prta stalna arheološka zbir- ka. Sreda, 27. maja ob i- uri Zebre »Ugrabitev« mladinski abonma in Petek, 29. maja ob ^ uri »Ugrabitev« za I. ^^ dinski abonma in izven Petek, 29. maja ob ig. uri »Ugrabitev« za predprodaja -vstopnic v tek od 18.30 flo 19.30 urg^ v petek od 17.30 ure ^^ Sobota, 30. maja ob 20(» Simon »Bosa v parku« gostovanje v šoštanju; v vu gi Paula B ratter j a nasto^ Borut Alujevič. ^ Nedelja, 31. maja ob lo* uri Ibsen »Sovražnik ij^ stva« za II. nedeljski šoljv abonma in izven. Torek, 2. maja ob 19^ uri »Ugrabitev« za torlco, abonma in izven. UNION: 27. maja še italj. janski barvni film »Z drugj strani zakona« I od 28. maja do 1. junijj ameriški barvni film »0^ ramba obtožuje« od 2. do 5. junija franco sko-angleški barvni film »Juj. na zvezda« METROPOL: do 29. maja ameriški barvni film »Loči tev po ameriško« od 30. maja do 2. juniji nemško-italijanski barva »Smrt v rdečem jaguarju« DOM: od 27. do 29. maji ameriški barvni film »Goh roki šerif« od 30. maja do 31. maji švedski barvni film »Lev/ poletje« od 1. do 2. junija franco ski-itali janski barvni file »Tajni agent Judoka«; ist film igra od 1. junija dalj« v letnem kinu. Predstave so v kinu Unioi in Dom ob 16., 18. in 20. ur: v Metropolu ob 16.30, 18,30 i: 20.30 uri, v letnem kinu ps ob 20.15 uri. V kinu v Dobrni bo na sp» redu 30. in 31. maja (v so boto ob 18., v nedeljo pa ol 16. uri) nemški film »Vesel regrut« NOVOSTI S POLIC RTiiOMSKt KNJIŽNICE Weil E.: Hegel i državi Sarajevo 1968. S. 3786. Marcuse H.: Covjek .jed» dimenzije. Sarajevo 1968. ' 33787. Lukacs G.: Teori.ja roffl' na. Sarajevo 1968. S. 3378i, Curk I., J. Curk: Ptuj. IP bij ana 1970. S. 33790. Aprilski rat 1941. Beogr» 1969. S. 33800/1. [ Vrsaljko K.: Unutrašn.ji p", tni promet i instrumenti pjj can ja. Zagreb 1968. S. 338(fj Lah A., I. Vrišer: SodoW svet. Družbena geografij' I-II. Maribor 1969. S." 337» Sukijasovič M.: Pojam agr*;! sije u medžunarodnoni V^j vu, Beograd 1967. S. 337» Avčin F.: človek proti ravi. Ljubljana 1969. S. 3373i{ Nabokov V.: Speak, mory. New York 1966. 33733. I Savremena organizacija da. Beograd 1969. S. Zupanič I.: Zgodovina j nogradništva Slovenskih ric. Maribor 1969. S. 337»' IVIORDA REŠILril TOČKI ? je bila ena izmed tistih v kateri so morali rokometaSi zmagati "^'tako osvojiti nadaljnji par ^ ^rebnih točk za obsta- P^ y zvezni rokometni ligi/ JJ^rat so se srečali z eno 2,oljših ekip v zvezni ligi •'^om iz Pančeva, za ka- nastopajo tudi državni '^reizentantje Kostič, An- in Krstič. •"jjjjub temu so morali pred položenimi Celjani položiti ^žje in podpisati predajo. Loži vso tekmo je bilo sta- ^e zelo napeto, saj se do- niso mogli odlepiti vLtom. Polčas se je končal ^dlo^®"*^ končni rezul- " t pa je le ugoden za do- line — zmaga 12:10. To- M^t so gole dosegli: Safarič 5, Levstik 3, Koren 2 in Ni- ko Markovič ter Telič po enega, V tekmi proti Dina- mu je izredno zaigral šafa- rič, saj je predstavljal sko- raj nerešljiv problem za na- sprotnega vratarja. Sicer pa moramo pohvaliti vso ekipo, ki bi s tako borbenostjo in zagrizenostjo tudi na tujih igriščih proti enakovrednim nasprotnikom kdaj pa kdaj lahko iztržila točko. Trenutno so Celjani na 10. mestu z 19. točkami. Do konca prvenstva so ostala še tri kola in ni še znano, kdo bo poleg niškega železničarja zapustil zvezno ligo. Celjani v soboto gostujejo v Beogra du proti Crveni 2jvezdi, po- tem igrajo doma z Bosno (Visoko) in v zadnjem kolu v Zagrebu proti istoimenski ekipi. Razpored je dokaj ugoden, vendar ne bo vse odvisno od igre Celjanov, temveč tudi od rezultatov, ki jih bodo dosegli direktni tekmeci za izpad, če v sobo- to Bosna (Sarajevo) izgubi doma proti državnemu prva- ku Partizanu iz Bjelovara, po- tem so Celjani rešeni, v ob- ratnem primeru pa bo treba počakati do zadnjega kola. v najugodnejšem položaju so zagrebške ekipe, ki si bodo po vsej verjetnosti v med- sebojnih dvobojih razdelile točke tako. da ne bo nihče Od jih izpadel. Po doseda- njih igrah pa lahko verjame- mo, da se kaj podobnega ne bo pripetilo tudi Celjanom. tv DOSLEJ NAJVEČJI USPEH v Ljubljani je bilo pre- teklo nedeljo izbirno tekmo- vanje v badmintonu za se- stavo mladinske državne re- prezentance, katerega se je udeležila članica TVD Parti, zana Braslovče Ivica Strni- ša. Na tem tekmovanju je zaigrala odlično in zasedla drugo mesto ter se tako uvrstila med najboljše igral- ke badmintona v Jugoslaviji, ki bodo od 4. do 10. julija nastopile na mednarodnem turnirju v Pragi. Nastopalo bo 10 držav Evrope. Republiškega A turnirja pa se je poleg Ivice Strniša udeležila še Jelka Kumer. Vsega skiipaj je nastopilo 16 najboljših mladink iz štirih slovenskih klubov. Strniša je bila peta, Jelka Kiuner pa deseta. T. Tavčar 0 Občinski komite zveze jiladine Žalec je organiziral na Polzeli mladinski roko- nietni turnir, katerega se je udeležilo 5 ekip. Zmagala je ekipa Griž, ki je v finalni tetoni premagala Petrovče z 12:9. Vrstni red: Griže, Pe- trovče, Polzela itd. 0 Tovarna no.gavic Polzela ]e preteklo soboto organizi- rala tekstiliado, katere so se udeležile štiri ekipe. Tek- movali so v namiznem teni- su, šahu, malem nogometu in streljanju. Ekipno je zma- gala Tovarna nogavic Polze- la pred Juteksom Žalec, Met- ko in Toprom iz Celja. 0 Na kegljišču v Žalcu so se v prijateljskem srečanju pomerili kegljači iz Vran- skega, Šempetra ter I. in II. ekipa Žalca. V disciplini 4x200 lučajev je zmagala ekipa Žalca I., v borbenih pa ekipa Vranskega. 0 v nadaljevanju tekmo- vanja v štajerski rokometni ligi so igralci Partizana iz Petrovč premagali Fužinarja iz Raven z 22:18. Najboljši strelec pri domačih je bil Mikuš 8, pri gostih pa Pe- vec s 5 goli. Teikimo je sodil Ramskugler iz Celja. S to zmago so si igralci Petrovč zagotovili obstoj v štajerski lisi. 9 Na igrišču Partizana v Šempetru bi morala biti odi- grana prvenstvena tekma II. republiške odbojkarske lige med domačim Partizanom in Mežico. Obe ekipi sta pol ure zaman čakali sodnika Obrsnela iz Maribora, ki je bil določen za to srečanje. Drugi predstavnik Partizan Braslovče pa je doma po ne- zanimivi igri izgubil srečanje s Turbino z rezultatom 3:1. 0 Rokometaši Griž so v nadaljevanju štajerske lige gostovali v Lendavi in tam srečanje odločili v svojo ko- rist z rezultatom 25:18. V nedeljo pa se bosta pomeri- la Partizan Griže in Partizan Petrovče. T. Tavčar V ŠOŠTANJU TEDEN ŠPORTA v počastitev 60. obletnice telesnovzgojnega dela v Šo- štanju, 25-letnice osvobodit- ve in dneva mladosti teče v organizaciji domačega Parti- zana od 22. do 30. maja te- den športa. Gre za pro- gram, ki zajema številna tekmovanja in druge prire- ditve. Tako bo še danes ko- šarkarski turnir za dečke, jutri občinsko rokometno prvenstvo za deklice, v pe- tek, 29, maja ob 19. uri te- lovadna akademija na stadi- onu košarke, v soboto, 30. maja pa še občni zbor do- mačega dioištva Partizan. JHJ^ Kronovšek član TVD Partizana Šempeter, ki as- pesno tekniuje v II. republiški odbojkarski lisi v usv>e- akciji. Foto: T, Tavčar JOŽE TRŽAN - DRŽAVNI REKORD • 583 KROGOV v Ljubljani je bilo izbirno tekmovanje slovenskih strel- cev, kjer so Celjani dosegli lepe uvrstitve in odlične re- zultate. Tudi tokrat je bil daleč najboljši odlični Jože Tržan, ki je v streljanju s pištolo Kolt dosegel nov dr- žavni rekord — 583 krogov. v isti disciplini je Jože Štrajher nastreljal 543 kro- gov. Tržan je bil tretji v streljanju s hitrostrelno pi- štolo — 565 krogov, prvi pa še v streljanju s pištolo proste izbire — 542 krogov. V isti disciplini je bil Štraj- her tretji — 516 krogov in Dobovičnik četrti — 515 kro- gov. Jager je bil tretji v di- sciplini malokaliberska pu- ška proste izbire 1087 kro- gov, Jeram pa četrti v stre- ljanju z vojaško puško — 485 krogov. ZASLUŽENA ZMAGA PROTI TRIGLAVU 76:61 Med tednom so Celjani odigrali zaostalo prvenstveno košarkarsko tekmo s Trigla- vom iz Kranja. Zmagali so zasluženo Celjani saj so pri- kazali lepo . in učinkovito ko- šai'ko. S to zmago so si Ce- ljani izboljšali slab položaj na prvenstveni lestvici in so trenutno na 10. mestu. Naj- boljši pri Celju so bili Ce- pin, Sagadin Tone, Božič in Erjavec. Pred 150 gledalci sta tekmo dobro sodila Kruno Brumen in Bolka Čižek iz Ljubljane. CELJE : WEIBLIN- GEN 94:61 V četrtek so Celjani odi- grali prijateljsko mednarod no tekmo proti članu II. zvezne zahodnonemške lige Weiblingenu. Čeprav igrajo Nemci v II. zvezni ligi niso bili dorasli Celjanom v no- benem pogledu, saj so jih le ti brez muke visoko prema- gali. Najboljši pri Celju so bili Zmago Sagadin 21, Bo- žič 16 in Leskošek 10, pri Weiblingenu pa je bil naj- boljši Kallenberg, ki je do- segel 20 košev. Pred 2i30 gle- dalci je tekmo odlično sodil Šuster iz Celja. O. HOLZINGER ZMAGA ŠOŠTANJA IN PORAZ GORENJA v nadaljevanju republiške rokometne lige so igralci šo- stanja po dramatični igri igrali doma proti Izoli in zimagali 14:12 (10:5). S to zmago so si priborili na raz- predelnici odlično sedmo me- sto. Dekleta Gorenja iz Velenja pa so proti močni ekipi Pi- rana iztržile eno točko. Re- zultat 13:13 (7:5). Na razpre- delnici so devete. Jk STALNI ČLAN PRVE EKIPE Bog^dan Povalej je že vr« sto let stalni član prve ekipe RK Celje, ki z uspe- hom nastopa v zvezni ligi. Kljub temu, da nikoli ni v ospredju pa si brez njega ekipe skoraj ne moremo predstavljati, saj pred- stavlja enega najbolj ko- ristnih igralcev, ki ekipe tudi v najtežjih trenutkih ne pustijo — tako kot ne- kateri — na cedilu. Foto: M. Bred USPEH CELJSKIH SREDNJEŠOLCEV V soboto j« bilo Sirom Slovenije in tudi v Celju re- publiškio prvenstvo srednjih šol v športnih igrah. Tako so tudi celjski zastopniki do- segli viden uspeh. V Celju so rokometaši celjske gimnazije osvojili med moškimi ekipa- mi prvo mesto pred gimnazi- jo Ajdovščina in gimnazijo iz Kopra. Dekleta velenjske gimnazije pa so bila tretja. Zmagala je ESš Koper pred VI. gimnazijo iz Ljubljane. Mladi nogometaši šolske- ga centra Boris Kidrič pa so v Celju osvojili srebrno ko- lajno v malem nogometu. Zmagala je gimnazija Koper. Sportniki šole za blagovni promet pa so zmagali v ro- kometu med ženskami in moškimi. To je vsekakor ponovTia potrditev, da je mladinski roJcomet v Olju najboljši. VODI ZLATARNA PRED ŽELEZARNO v polnem razmahu je sindikalno prvenstvo v nogometu. 22 ekip je razdeljenih v dve ligi. Prva liga igra vsak pone- deljek, druga pa ob četrtkih in petkih. Zlasti v prvi ligi smo priča zanimivim in kvalitetnim tekmam, ki večkrat pre- kašajo tekme podzveze. Po tretjem kolu je lestvica v prvi ligi naslednja: Rezultati tretjega kola: Železnica : Tehnomercator 3:3, Cin- karna : Kovinotehna 2:1, Zlatarna : Ingrad 2:1, Izletnik : JNA 3:0, Železarna : Klima 3:1. V drugi ligi so bili v drugem kolu doseženi naslednji re- zulUti: Avto Celje : Elektrosignal 3:0, Cetis : Prosveta 1:1, Aero : Obnova 3:0, Merx : Žična 0:7, Libela : Metka 3:1. S tekmovanjem so pričeli tudi starejši člani (nad 35 let), ki igrajo mali nogomet. Tekmovanje je na igrišču pri Skalni kleti ob ponedeljkih in četrtkih. Tekme so zelo zanimive, še zlasti ko srečamo v ekipah tudi igralce blizu petdesetih let. V prvih dveh kolih so bili doseženi naslednji rezultati: EMO — Cetis 5:1, EMO : Cinkaina 6:2, Cetis : UJV 7:2, Izletnik — UJV 3:1, Občina : Klima 2:2, Železarna : Cinkarna 0:3, Klima : Železarna 3:0.' Tekmuje osem ekip po ligaškem si- stemu. PIUn(>l)N.)K Lirro v CX>NSKI ligi? — Dva poraza v zadnjih kolih celjskih nogometašev Celje-Kladivarja pričajo, da celjska vrsta ni resno in dobro pripravljena. Vedno nam- reč opažamo, da igralci niso dovolj fizično pripravljeni m zaradi tega nimajo dovolj moči za zaključne strele brez katerih pač ni točk. Med tednom so celjski igralci zasluženo izgubili ▼ Ljub- ljani proti Iliriji 1:4. V nedeljo pa so ee sami premagali na Glaziji. V srečanju proti Muri so namreč podlegli 0:2 (0:01. Oba zadetka je dosegel Nikolič, igralec Mure potem, ko mu je prvič dodal žogo Rančič, drugič pa lepo (Dgrizek. Najboljši igralec srečanja vratar Celja Bauman pa je lahko še samo gledal kako Nikolič strelja v prazna vrata. Škoda, kajti Mura si tokrat ni zaslužila več kot točko Celjam so v prvem polčasu vsake tekme doma še enako- vredni gostom, pozneje pa se izgubijo. Pravtako pa so to- krat igrali zadnjih petnajst minut z desetimi igralci, ker se je poškodoval Reberšek. Zamenjave pa ni bilo več, kajti predtem je trener Glinšek zamenjal dobrega Andjelkoviča z nesigurnim in nerazpoloženim Kudrom. Torej prihodnje leto nas čaka na Glaziji tekmovanje con- ske lige. To je korak nazaj In uprava Jcatero vodi uspešno Kočar, si to ni zaslužila. Tehnična služba driištva je tako padla na izpitu. Ali ji bodo še dali pri društvu možnost za popravni izpit? To je tvegano in varljivo za celjski nogomet! J. KUZMA PRVO KOLO JE DOBIL VANOVŠEK Končano je prvo kolo občinskega prvenstva v kegljanju, kjer je nastopilo 162 tekmovalcev, v nadaljnje tekmovanje pa se jih je uvrstilo lOO. Rezultati 1. kola: 1. Vanovšek (EMO) 921 kegljev, '2. Veranič (Cinkarna) 898, 3. Šunko (Ingrad) 890, 4. Urh (Aero) 888, 5. C. Lubej (Store) 881, 6. I. Kranjc (Izletnik) 880 kegljev itd. 52 tekmovalcev je podrlo več kot 800 kegljev. Začelo se je tudi občinsko prvenstvo v kegljanju za moške pare. Nastopa 40 parov, prvo tekmovanje pa so opra- vili na kegljišču v Žalcu. Rezultati: 1. Vanovšek — J. Lubej 1706, 2. Koštomaj — Ferlež 1689, 3. Marinček — Urh 1686, 4. Lešek — Druškovič 1672, 5. Rukavina i- Sivka 1682, 6. Ivančič — Rajster 1681, 7. S. Kranjc — M. Kranjc 1675, 7. Grum\— Veranič 1671 kegljev. Drugi na.stop bo na kegljišču Ingrada v Celju od 25. do 28. maja. J. LUBEJ KOČEVJE IN BRESTANICA LAHEK ZALOGAJ Odboj kar j i Gaber j a so ponovno dosegli točke.,, Tokrat na račun povprečne ekipe Kočevja, ki je prišla v C^lje z vi- sokimi željami. Toda Gaberčani so bili ponovno v popolni postavi in niso dovolili, da bi jih kandidati za izpadanje iz republiške lige presenetili. Zai'eli so prodorno in podjetno in prva dva seta odločili v svojo korist s 15:2 in 15:6. Toda lahkega vodstva niso pričakovali in glej: v tretjem setu Kočevje povede 9:1. Torej set bo izgubljen! Ne, to pa se ni dogodilo, kajti celjska vrsta ponovno zaigra resno in odloči srečanje v svojo korist. Set pa se je končal 15:11. Trener Planteu pa ni bil zadovoljen z igro celotnega moštva in je tako zahteval, da so vsi igralci, tokrat so pri- šli kompletni, nadaljevali po srečanju še trening. Tako so ostali na vadbi: žilnik, Golner, Vodenik, Jager, Kajtner Ru- di, Aškerc, Roje, Planteu, Trbuc in Kovačič. V kolikor bi tudi v bodoče nastopali v isti, popolni postavi bi bila končna razporeditev na razpredelnici sigurno mnc^o bolj pod vrhom. jk BRESTANICA NUDIL.^ ODPOR S.4MO V ENEM SETU — V ženskem srečanju domačinke, igralke Partizana Celje ni- so imele resnega dela. Čeravno je odlična igralka Bresta- nice Filejeva igrala dobro, so Celjanke odločile prvi set 15:0, in drugega 15:1. Šele v tretjem pa so igralke Brestanice nekoliko namučile Celjanke, tako da so iste zmagale samo 16:14. Rezultat 3:0 pa daje (Deljankam še možnosti, da bi v slučaju poraza Maribora v Ravnah posegle po najviSjeim naslovu. Dobro igro so v nedeljo na Igrišču gimnazije pokazale: Grum, Mežnarič, Soštar, Aškerc, Jukič, Kolar, Kaštelic, Stoj- kovič. jk CEIJANKE V TRSTU — V nedeljo ne bo na programu srečanja republiške lige. Celjanke bodo namreč gostovale v Trstu in igrale na turnirju, katerega bo organiziralo slo- vensko društvo Breg. jk ZAGREB VISOKO PORAŽEN NA SKALNI KLETI Po povprečnih rezultatih v zadnjih kolih zvezne lige ^ celjski hokejisti v nedeljo pripravili ekipi Zagreba na Skalni kleti pravo presenečenje. Z mlado ekipo so Celjani visoko odpravili goste 4:1 (2:0). Srečanje, ki je bilo eno od naj- boljših v letošnjem letu pri nas, je imelo številne uspešne kombinacije in številne udarce na gol državnega reprezen- tanta Šimunoviča. Celjani so imeli v Bonu, Kolencu in Joštu odlične, ak tivne igralce, ki 60 napravili v obrambi Zagreba pravo zme do in iz tega je padel tudi najlepši gol, katerega je dosegel Jošt z močnim udarcem z desetih metrov. Bon pa je s svo- jo zvito igro že predtem dosegel dva čista gola, četrti gol pa je dal Žibret. Zmago ro za Celjane priborili: Kotnik. Rovan, Kolenc. Jošt, Bon, Kranjc, Sianovasnik, Panič, Zu pane, žibret, Tumše. jk DA ALI NE - DOM UPOKOJENCEV? Svet za socialno varstvo skup>ščine občine Celje Je na svoji zadnji seji razpravljal o dveh zelo za- nimivih področjih — o varstvu starih ljudi in o rej- ništvu na celjskem območju. V zvezii s prvo točko dnevnega reda so največ govorili o nameravani grad- nji doma upokojencev v Celju in tudi tokrat pove- dali številne pomisleke, pa tudi argumente, od ka- terih govorijo nekateri za^ drugi pa proti gradnji takega doma. Po daljši razpravi je svet sklenil pri- poročiti komisiji, ki pripravlja gradivo za gradnjo doma upokojencev, da svoje podatke dopolni še z nekaterimi drugimi. Investicija v dom upokojencev bi bila namreč precejšnje breme za proračun skup- ščin© občine, pa je zato seveda potrebno predlog čimbolj utemeljiti. Ker smo o domu upokojencev tudi v našem tedniku že večkrat pisali, naj ob tej priložnosti povemo samo nekaj novih dejstev. Ker bo dom upokojencev, po načrtu, ki ga zdaj obravnavajo, veljal veliko več kot 12 milijonov no- vih dinarjev, razmišljajo o opustitvi nekaterih ne najbolj nujnih dodatkov. Tako eden od predlogov tudi predvideva, da v domu ne bi gradili kuhinje, temveč bi hrano za stanovalce vozili iz samopostrež- ne restavracije. Posebej naj bi zagotovili sredstva tudi za prepotrebno javno kopališče^ ki, bi ga naj uredili v tej novogradnji. Razmišljajo tudi o tem, da bi zmanjšali stroške za opremo doma, saj bi mnogi stanovalci gotovo lahko garsoniere opremili s svojim lastnim pohištvom. Ob vsem tem pa se utrne pomislek, če je to še dom, kakršnega smo si zamislili v začetku razprave o nujnosti gradnje do- ma upokojencev. In vendar smo ravno v Celju o do- mu upokojencev največ govorili — v nekaterih so- sednjih občinah pa. so take objekte preprosto — postavili. Težko je reči, kako se bo na svoji prihodnji seji odločil svet in kaj bo o gradnji doma upokojencev rekla skupščina, še posebej, ker bi bila cena oskrb- nega dne v novem domu upokojencev precej visoka in še zato, ker trenutno niti kapacitete Novega Celja niso polno izkoriščene. Verjetno pa bi ob vsem tem morali upoštevati m.isel, da dom upokojencev ne »i smel biti preprost stanovanjski objekt, kakor tudi ne samo nova zgradba, kjer naj bi bilo zaradi fi- nančnih skrbi le malo udobja in samo najbolj nujna oskrba, če bi ui>orabili besede članice sveta za so- cialno varstvo Hlene Borovšakove, namreč — da do- ma upokojencev ne gradiimo za pet let, temveč zia veliko daljšo dobo — potem je verjetno očitno, da kaj veliko prihraniti ne bo mogoče. Za razliko od prve toöke dnevnega reda pa so podatki o rejništvi! veliko bolj trdni in preprosti — vsaj na prvi pogled. V rejniških družinah je običaj- no kakih 180 otrok. V zadnjem času je čedalje večji odstotek tistih, ki jih starši zapustijo — ali zaradi odhoda na delo v tujino, ali zaradi pomanjkanja ču- ta odgovornosti, ljubezni, neurejenih razmer in po- dobno. To pa je seveda ugotovitev, mimo katere ni moč mimo in brez zaskrbljenosti. Socialna služba predlaga, naj bi proti takim staršem ostreje ukre- pali, pri čemer bi lahko odločneje ukrepalo tudi sodišče. Več pa bi mogli storiti tudi pri vzgoji bo- dočih zakoncev in bodočih mater, zato so predla- gali, naj bi pri posvetovalnici za bodoče matere pjosllej delal — občasno — tudi socialni delavec. V ta namen naj bi pri centru za socialno delo zaposlili za področje rejništva še eno moč, saj ena sama tova- rišica, ki to delo opravlja zdaj, vsega ne zmore. Svoje predloge bo svet razložil na eni prihodnjih sej skupščine občine. I. BURNIK ŠALEŠKA DOLINA-KORAK NAPREJ Ni naključje, da je prva razprava o osnutku srednje- ročnega programa razvoja velenjske občine do 1975. le- ta stekla na seji konference občinske organizacije Zveze komunistov. S tem so hoteli opozoriti .ne samo na gospo- darske naloge in perspektive v šaleški dolini, temveč ve- liko bolj še na dolžnosti čla- nov Zveze komunistov pri uresničevanju smernic E>er- spektivnega programa, in za- to na konkretne naloge v ok- viru delovnih organizacij, v vseh družbeno političnih or- ganizacijah itd. Četudi številke o petletnem razvoju občine niso dokonč- ne, kažejo prvi podatki na velik korak naprej, na tisti razvoj, ki je v dolini ob Pa- ki tako značilen za vsa leta po vojni. Tu je ne samo rud- nik, ki se je razvil iz majh- nega obrata v velikana, tu je še druga industrija, zlasti ko- vinsko predelovalna, lesna in druga, zatem proizvodnja električne energije, usnjar- ska industrija itd., ki so v glavnem zrasle šele v letih po vojni ali vsaj v tem času dobile svojo pravo perspek- tivo. Po vseh predvidevanjih bo konec 1975. leta znašala vred- nost bruto produkta v občini okoli 500 milijard starih di- narjev letos okoli 170), šte- vilo zaposlenih se bo pove- čalo od sedanjih 12.000 na okoli 27.000, število prebival cev pa od 27.000 na 50.000 Pri številu zaposlenih je iz- redno značilen tisti podatek, ki govori, da se jih bo okoli 10.000 vozilo iz drugih obmo- čij. Tak je predviden razvoj občine v naslednjih petih le- tih. Značilna pa je tudi do- sedanja rast. P(xiatki, ki so jih posredovali se nanašajo na obdobje 1960. do 1968. le- ta in so hkrati primerjalni s celjsko občino. Po teh virih je v velenjski občini v tem obdobju število prebivalcev hitreje poraslo za 41 odst, število zaposlenih za 8 odst., celotni dohodek za 10,3 odst.. neto produkt za 91 odst., medtem ko so povprečni me- sečni dohodki v velenjski ob- čini bili višji za okoli 26 odst. Tem podatkom ni kaj opo- rekati. NavedH so jih zato, da bi znali ustvarjeno pravil- no vrednotiti ter temu pri- merno v bodoče tudi ukre- pati. Navzlic temu pa se po- raja vprašanje, zakaj so si v Velenju izbrali prav Celje za primerjavo, zakaj se pri tem niso odločili za mesto oziro- ma občino ki je v letih po vojni doživljala podoben raz- voj kot njihova? Takšna pri- merjava bi bila dosti bolj re- alna, saj lahko sicer kompa- racija z neenakim partner- jem položaj po svoje osvetli, četudi pri vsem tem (še en- krat poudarjeno!) ne kaže prezreti izrednega porasta, ki so ga v velenjski občini do- segli po vojni na vseh pod- ročjih družbenega in gospo- darskega razvoja. Menda ni treba posebej opozarjati, da se je gospo- darstvo v velenjski in cer občini po vojni drugače vijalo. Vtem ko se Celje ^ vedno bori z zastarelo strijo, je velenjska v glavnel nova. Start in razvoj sta \ i la povsem drugačna. Seve^ pa ta ugotovitev ne izklj;,^ je razprave, zakaj se v Cei, že prej niso lotili reko!* strukcije in šli smeleje pot osvajanja nove proizv^ nje in iskanje drugih potj ^ dosego čim boljših proizv^ nih in poslovnih rezultate, Tudi to je vprašanje, ki bi g, kazalo proučiti in osvetlit^ Skratka, ob primerjavi Vj,' lenje: Celje se zdi, da je ši^ tudi za primerjalni prii^gj izrednega napredka, čepr^, izbira Celja kot primerjalna, ga dejavnika ni bila najbolj primerna. Nekdo je v tej zve. zi pol za šalo, pol za rjj vprašal, zakaj si niso za talj. šno primerjavo izbrali gos^ darsko nerazvito občino, sjj bi bili potem indeksi pora, sta neprimerno večji. —an Hi NEKAJ ODLOČNIH IN JASNIH • ČLANI SINDIKATA NA CELJSKEM OBMOČJU SO DALI BOGAT PRISPE\ EK K OSNUTKU POI.I- TIČNIH CILJEV IN NALOG SLOVENSKIH SINDI- KATOV • O DINARJU, KI NI ZVELIČAVEN, O POTREBI AKCIJE IN DIALOGA, O DELAVCIH PRI ZASEB- NIKIH, NAJNIŽJEM OD IN REGRESIH ZA DOPU- STE. Pred dnevi je bil v La- škem posvet predsednikov občinskih sindikalnih organi- zacij celjskega področja, ki se ga je udeležil tudi pred- sednik republiškega sindikal- nega sveta tovariš TONE KROPUŠEK. Namen posveta: sprejem enotnih stališč in razprava o osnutku političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov. Posvet je bil us- pešen, ne le zato, ker so predsedniki ugotavljali, da je dokument -iletel med član- stvom na odobravanje in podporo, predvsem je bil us- pešen, ker so lahko poročali o bogatih mislih in prispev- kih članstva k dokončni for- mulaciji dokumenta. Naštej- mo le nekatere: Slovenski sindikati v svo- jih programskih ciljih zasle- dujejo dolgoročne in hkrati trenutno začasne cilje, ki so odraz temeljnih interesov de- lavskega razreda, predvsem pa to, da morajo vse bolj izginjati razlike med druž- benimi strukturami, pri če- mer ni dinar edino merilo, mnogo bolj odnosi med ljud- mi, stopnja izobrazbe in kul- ture ter sposobnosti za sa- moupra\mo uveljavljanje naj- širših množic. Da bi te cilje dosegli, se mora bistveno spremeniti metoda delovanja sindikatov. Le-ti morajo prijeti za mo- derno orožje politične akci- je, stopiti iz anonimnosti in pripovedovanja o problemih v lastnem krogu, osvojiti me- todo dialoga. Za to pa je nujna večja razgledanost, od- ločnost sindikalnih delavcev. Pri takem načinu so zmage v stališčih učinkovitejše, možni so sicer tudi porazi, toda v obeh primerih bodo vzroki za razplet jasni. Sindikati želijo doseči več- ji vpliv na tokove in dejav- nike, ki imajo moč spremi- njanja ključnih družbenih problemov. Družno z vsemi političnimi dejavniki morajo odstranjevati konservativnost in brezidejnost, ne glede v kakšni sredini se pojavlja. Ko so govorili o predlogu minimalnega osebnega dohod- ka, so bil mnenja, da je predlog v osnutku že prese- žen, kajti življenjski stroški so močno narasli. Glede re- gresa so bili za jasnejšo ob- razložitev. Ne gre za pavšalno razdeljevanje, še manj pa za merila po osebnem dohodku. Delovne organizacije naj bi sredstva zagotovila, delila pa po preudarku, kdo je najbolj potreben odpočitka in po na- činu, ki najbolj ustreza tudi z regresiranjem bivanja v počitniških domovih. Vedno večje število zapo. slenih pri privatnih deloda. jalcih (v Sloveniji jih je že okoli 22.000) terja predvsem dvoje. Vključitev teh delav. cev v sindikalno organizacijo in zavarovanje njihovih pra. vic v obliki kolektivne j» godbe. Na posvetu so razpravljal: tudi o problemih konfliktov v delovnih organizacijah, o nujnosti povečanja informira, nosti delovnih ljudi, o prob, iemih zdravstvenega varstvi in ker so bili ravno v Li škem so se informirali tudi o nadaljnjih naporih rudnika za preusmeritev. Na koncu so se dogovoril za podoben posvet z nain& nom, da skupna stališča m vzamajo tudi do vsebinskil problemov, ki bodo na dnev. nem redu kongresa samoui> ravljalcev. Po posvetu so si udeleže» ci ogledali proizvodnjo v pt vovarni Laško, ki stoji pred odločitvijo za bistveno povft čanje proizvodnje in novo investicijo s tem v zvezi. JURE KRAŠOVEC ŽE NEKAJ LET GORNJESAVINJČANI IN OBČANI ZADREČKE DOLINE KRITIZIRAJO ODNOS KME- TIJSKE ZADRUGE, KI UPRAVLJA Z ZADRUŽNIMI DOMOVI, ČEŠ DA ZAVIRA KULTURNO DEJAV- NOST. V RESNICI PA SO TI DOMOVI ŽE DRUGO LETO NA VOLJO KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM, VENDAR JIH TE NE PREVZAMEJO. Analizirajoč kulturno pro- svetno dejavnost v mozirski občini, vodstva kulturno-pro- svetnih organizacij že vrsto let ugotavljajo, da delo v or- ganizacijah upada. Gre pred- vsem za nekdanjo standard- no delo, ki se je z leti ob vse večjem prodoru drugih ko- munikacijskih sredstev spre- menilo in dobilo drugo obli- ko dejavnosti. Nekdanje ig- ralske skupine so odmrle, ker je občanom večkrat na teden na voljo mnogo kvali- tetnih dramskih del, ki jih posreduje »v vsako hišo« te- levizija. Igralska dejavnost je ostala pri življenju le v krajih, ki zaradi geografske- ga položaja nimajo priložno- sti do sprejemanja televizij- skega programa. Toda s po- stavitvijo manjših pretvorni- kov je tudi teh krajev že si- la — malo. Navzlic temu pa amater- ska kulturna dejavnost v kra- jih Gornje Savinjske in Za- drečke doline živi. Prisebna vodstva posameznih društev so v posameznih krajih bolj, drugod manj, pač kot so spo- sobna, v teh letih v svoje programe vnesla tisto dejav- nost, ki je druga, komunika- cijska sredstva pač nimajo. Gre za poživitev dejavnosti pevskih zborov, manjših dramskih in recitacijskih skupin ob priložnostnih, za kraj pomembnih obletnicah in praznovanju potrebnih pri- reditvah. Ponekod so z de- lom v pevskih zborih doseg- li lepe uspehe. Takih pev- skih zborov je zdaj v mozir- ski občini osem. Lep uspeh pa beležijo poleg tega še Re- čičani s svojo godbo na pi- hala, ki bo, kot so to odbor- niki na zadnji seji- skupščine občine predlagali in zahteva- li — deležna večje material- ne p>odpore. Toda ob tem ne moremo mimo že znanega in toliko- krat načetega problema ok- rog zadružnih domov, ki so bili, kot je znano, grajeni zvečine s prostovoljnim de- lom in za potrebe prav te dejavnosti. Po menjavi go- spodarjev, ko so prišli v up- ravljanje kmetijske organi zacije je ta nekatere spre- menila v objekte za reševa- nje svojih problemov. Obča- ni te odločitve niso sprejeli, saj je bil s tem porušen smoter gradnje. Po nekajlet- nem opozarjanju, kritizira- nju in razpravljanju na raz- nih ravneh, je vodstvo zadru- ge končno sprejelo pozitivno rešitev. Domovi naj v celoti služijo smotru, za katerega so bili zgrajeni. Torej za po- trebe kmetijske organizacije in krajevnih, tudi kulturnih, šli so celo naprej. Ponudili so domove v upravljanje kraje\Tiim organizacijam. To- da, po besedah dipl. ing. Er- nesta Ermenca, sedanjega di- rektorja Kmetijske zadruge v Mozirju, doslej niti eden predstavnik katerekoli kra- jevne organizacije ni sklenil pogodbo o prevzemu. Vodst- vo zadruge je celo sprejelo sklep, da bi krajevnim orga- nizacijam dodelilo simbolič- ne zneske, s katerimi bi te od zadruge »odkupile« do- move, da bi tako zadostili pravnim določilom. Tudi to ni bilo nikjer izvršeno, če- prav še v istem obdobju na- prej žive kritike, pripombe in očitki, da kmetijska orga- nizacija »zavira in mrt\ii krajevno dejavnost. Po vseß tem bo treba, čeprav so bil očitki nekoč upravičeni, zda) iskati krivca — drugje. J. SEVEB CENE NA CEUSKI TRŽNICI Minuli teden je bilo ^ tržnici v Celju toliko sadifc da bi bili z njimi lahko nä' sadili vsaj polovico vrtov ' bližnji okolici. Seveda je ^^ liko tega tudi ostalo, gosp<> din je in vrtičkarji pa imeli priložnost izbrati sam' najboljše. Na tržnici je m"^ kupiti tudi že prvo letošnj' zelenjavo — berivko po 8 12 dinarjev, špinačo po grah po 4, novo zelje P' 3,50, kumare po 6 dinarji' in novi krompir po 3,5^1 Lanskega prodajajo po narju. Pri Agroprometu ^ svojim strankam ponujali ^ di prve češnje — po 8 in gode po 18 dinarjev za gram. Jajčka pa so v min^ lem tednu stala 55 Skoraj vse dni je bilo ''' tržnici moč kupovati ^U^ cvetlične lončke in seve^ šiviljske izdelke, ki gr^' kar lepo v promet. KREDITI ZA ZASEBNA KMETIJSTVA • že junija urejeno kreditiranje zasebnega kme- tijstva, v prihodnjem letu pa starostno zavarovanje, pri katerem bo z eno tretjino sredstev sodelovala tudi republika. Po razgovorih v krajevnih skupnostih so razipravo o na- daljnjem raavoju kmetijstva v republiki in občini zaklju- čili na skupni seji Občinske konference SZDL in ZKS / Žalcu. V zadnjem času se je zveza komunistov aktivno vključila v akcijo za nadalj- nji razvoj knetijstva, ki je v zadnjih letih zašlo v kalne vode. Vsi so se strinjali z akcijo zveze komunistov, ki je za današnji položaj kme- tijstva več kot dobrodošla. Poleg sistematične investi- cijske in ekonoanske politike je treba čimprej ustrezno rešiti vprašanje zasebnega kmetijstva Tako je ing. Mi- lovan Zidar, član IS SRS povedal, da bodo že s 1. ju- lijem uvedli kreditiranje za- sebnega kmetijstva, s pri- hodnjim letom pa starostno zavarovanje, kjer bo z de- lom sredstev sodelovala tudi republika. Predvsem mo- rajo rešiti vprašanje zadrže- vanja mladih ljudi na kme- tijah. To bodo dosegli samo z jasno in perspektivno poli- tiko, v kateri bodo mladi ljudje videli smisel svojega dela na kmetiji. Fizično de- lo je treba zamenjati s siste- matičnim delom, kjer si bo- do pomagali z najsodobnej- šimi izsledki na omenjenem področju. Za oblikovanje perspektiv- nih kmetij je potrebna prila- goditev zemljiške zakonodaje in reforma dednega prava. Zakonodaja mora onemogo- čiti nadaljnje drobljenje kmetij in olajšati komasaci- jo zemljišč. T. VRABL AFIRMACIJA V KVALITETI .rj\/A KONFERENCA DRUŠTVA ABSOLVENTOV KOMERCIALNE ŠOLE V CELJU konierenca arustva f^ gjitov komercialne šo- t^ ni bil samo delov- K^ jjračun komaj letx) dni organizacije, ki je zra- šolskem centru za yjji promet, marveč je U^j opozorila na njene na- pri povezovanju in na- jgni strokovnem izpo- ^evanju tistih mladih Iju- r ^ so pri šolskem centru oivirali srednjo komer- ^ii poslovodsko šolo. ^Konferenca pa je imela tu- , slavnostno obeležje, saj so ^ pjej imenovali ravnatelja !^lskega centra za blagovni promet in pobudnika za usta- novitev društva prof. mg. oec. Ludvika Rebeuška za častnega člana. S tem so mu mladi komercialisti in poslo- vodje izrazili tudi zahvalo za njegovo delo pri vzgoji ka- drov, ki jih naša trgovina in gospodarstvo močno potrebu- jeta. če povzamemo misli društ- venega predsednika Lojzeta Oseta in predsednice uprav- nega odbora Danice Zupanec ter drugih, ki so sodelovali pri prvem javnem delovnem obračunu, potem stoji ta mlada organizacija mladih ljudi na pragu izrednega vzpona. Takšno rast obeta tu- di delovni načrt, saj zlasti poudarja vse oblike strokov- nega izpopolnjevanja ter po- vezovanja komercialistov in poslovodij v trgovinskih in drugih delovnih organizaci- jah. Delovni načrt pa sega še na druga področja. Hvaležna je pobuda o sodelovanju dru- štva pri sestavljanju učnih programov na srednji ko- mercialni in poslovodski šo- li. Praksa lahko v tem po- gledu marsikaj prispeva! Društvo absolventov ko- mercialne šole v Celju, kot edino v državi, pa naj bi po- stalo tudi zametek povezo- vanja teh kadrov v vsej Slo- veniji in državi. Gre torej za pionirsko delo in za pot, .od katere je odvisen nadalj- nji razvoj. Na vsak način pa velja pravilo, da se bodo uveljavili le s kvaliteto de- la. Ta pa daje jamstvo, da bo organizacija našla hvalež- no oporo, tudi materialno in ne samo moralno, pri druž- beno političnih organizaci- jah in v gospodarstvu. M. B. GOZDOVI IN PREDELAVA ALI BO ZA VSE V PRIHODNJE NEOMEJENO VELIK KOS KRUHA? s tem, ko so pred dnevi na ^jj izvršnega odbora občin- konference SZDL v Ce- ]u spregovorili o problema- tici integracije gozdarstva in (sne industrije na celjskem [ozdnogospodarskem območ- U je zadeva prešla iz dos» Ijnjega ozkega kroga v šir- 0 javnost. Osnova za prvo szpravo na Socialistični zve- j je bil informativni elabo- pt o razmerah in stanju na Ihti področju z nakazanimi ebrisi bodoče politike, ki so p pripravili v Gozdnem go- ipodarstvu Celje. To seveda ne pomeni, da je do nekih (gotovitev o nujnosti integra- pje surovinske in predelo- telne baze prišlo iznenada 1 nekega kampanjskega ßvdiha, pač pa se čuti po- reba po odločnejšem pose- p na tem področju že dlje asa. Zadevo velja temeljito »bravnavati na vseh nivojih ki združiti silnice za skupni cilj; to je kar najracional- Kjše izkoriščanje gozdnega bogastva in oplemenitenja v predelavi. Kompleks, kajpak, M bo enostavno rešiti, saj {re tu za panogo, razpeto ßed več občinskih mej in toraj na cel ducat samo- itojnih gospodarskih organi- Bcij. Pa si poglejmo najprej ^no je stanje. Poglejmo ' gozdove ne glede na njih aJtništvo, poglejmo, s čim ^loh razpolagamo. Na celjskem gozdnogospo- darskem območju, ki zajema >b«ine Celje, Žalec, Sloven- ce Konjice, Laško, Šentjur n Šmarje, je skupno 69.000 ^tarov gozdov, od tega ®582 zasebnih gozdov. Go- "ovi SLP so sicer dostop- vendar imajo nizko zalogo in neugodno ^erje med iglavci in li- "^vci, ki znaša 50:50. Zaseb- gozdovi so močno raz- •^obljeni, saj je kar 88 odst. ®®®bnih gozdov razparceli- ^ih na velikost od O do 5 Letni prirastek v vseh J*5Jovih zna.ša skupaj 278.000 ^nih metrov lesa, letni ^ sečenj pa naj bi zna- ^ 195.000 kubikov. Po po- sameznih bazenih je gozdar- ska proizvodnja kaj različna. Bistveno v zvezi z obstoje- čim stanjem pa je, da obsta- ja močan deficit lesne suro- vine znotraj območja, ki je po ugotovitvah strokovnja- kov izključno posledica ne- kontroliranega razvoja, pred- vsem pa drobljenja lesno- predelovalne industrije ter njene nizke stopnje finali- zacije. Ce pa se ob tem ozre- mo še na perspektivne pla- ne lesnoindustrijskih obra- tov ugotovimo, da se proces nekontroliranega povečanja proizvodnih zmogljivosti še nadaljuje. V zadnjih 10 letih je sicer GG v SLP gozdovih uspelo zvišati proizvodnjo lesa za 16 odstotkov, pa tudi delež blagovne proizvodnje zasebnega sektorja se je kljub različnim zaviralnim momentom povečal za več kot 30 odstotkov.. Vse to ne zadošča, temveč se dispro- porc med proizvodnjo in po- trošnjo še povečuje. Smisel integracijskih pro- cesov naj bi bil tudi v od- pravi tega disproporca, pri čemer bi morali aktivno so- delovati najrazličnejši činite- Iji z različnimi posegi in ak- cijami. Med številnimi porabniki lesa (vse od rudnikov, grad- beništva, obrtnih podjetij, kmečka lastna poraba itd.), so seveda najmočnejša lesno industrijska podjetja, ki od- kupijo od razpoložljivih ko- ličin iglavcev in listavcev na svojem območju skupaj 63.000 kubičnih metrov teh- ničnega lesa, rudniki 10.000 kubikov, trgovina nadaljnjih 10.000 kubikov itd. Za drva in za kmečko lastno porabo (tehnični les) gre skupaj 59.500 kubičnih metrov lesa). LIK »Savinja« Celje, ki je bila s svojo žago v Celju predvidena kot edina za raz- rez iglavcev celjskega gg ob- močja, potrebuje letno 61.500 kubičnih metrov hlodovine iglavcev in listavcev. Zaradi deficita na domačem področ- ju mora letno kupiti izven republike 26.000 kubičnih me- trov hlodovine listavcev, ra- zen tega pa še v Sloveniji 5.000 kubikov hlodovine iglav- cev in blizu 4.000 kubikov hlodovine listavcev. Finaliza- cija lesa v podjetju še ni na zadovoljivi ravni. Razen v matičnem obratu ima dve ža- gi še v predelovalnih obra- tih Šempeter v S. d. in VJš- nji vasi — Vojnik. LIK »Sa- vinja« ima predvidene nove proizvodne kapacitete za fi- nalizacijo. LIK Bohor v Šentjurju z obrati v Mestinju in Kozjem potrebuje za svoje obratova- nje v dveh izmenah letno 43.000 kubičnih metrov hlo- dovine iglavcev in listavcev. Več kot tričetrt potrebnih količin lesa kupujejo izven gozdnogospodarskega območ- ja Celje. Tako sedaj kot v perspektivi računajo na na- kup lesa izven domačega pro- izvodnega območja. Nekoliko več — 47.000 ku- bičnih metrov hlodovine iglavcev in listavcev potrebu- je za svojo predelavo LIP Konjice v obratih Konjice, Oplotnica, Poljčane, Vitanje in Slovenska Bistrica. Manj- kajoči les za proizvodnjo ma- sivnega pohištva, stavbenega pohištva itd. kupujejo na ma- riborskem področju ter v drugih republikah, še bolj kot doslej stremi podjetje k večji^ finalizaciji, za kar tudi vlaga znatna investicijska sredstva. S finalnimi izdelki tudi močno povečuje izvoz. V občini Laško sta dva manjša porabnika — Bor Laško in Tovarna lesne ga- lanterije Rimske toplice. V prvem primeru gre za razrez in nadaljnjo predelavo 2.000 kubikov hlodovine listavcev In iglavcev, v drugem pa 5.000 kubikov bukve in jelke. Tako v Laškem kot v R. To- plicah nameravajo obnoviti žage in bodo zato v perspek- tivi potrebovali več lesa. Kot zadnjo naj omenimo še tovarno pohištva »Garant« Polzela z letnimi potrebami po 4.000 kubikih lesa, ki ga v celoti predelajo v finalne izdelke. Kljub tako majhnim količinam, si vsega ne more zagotoviti doma, pač pa mo- ra ponj tudi čez regijske me- je. Upoštevaje razvojne pro- grame, bodo vsako leto po- trebe samo pri naštetih pod- jetjih porasle za skupno 27.000 kubičnih metrov hlo- dovine. Kje so potem še osta- li porabniki? Nadaljni razvoj gozdarske in lesnopredelovalne sfere bo nedvomno moral teči po skupnih tirnicah; potrebno bo večje sodelovanje, morda povečevanje gozdnogospodar- skih območij, večje preliva- nje sredstev, tesnejše p)Ove- zovanje oz. sodelovanje pro- izvajalcev in porabnikov le- sa, pri čemer gre upoštevati, da se v naših današnjih po- gojih integracija lahko izva- .ja le na podlagi obojestran- ske ekonomske zainteresira- nosti in prostovoljne odločit- ve prizadetih strani. Toda dejstvo je eno, namreč, da skupni interesi proizvajalcev in porabnikov lesa obstojajo. Interesi enih in drugih so obrnjeni k napredku, vendar eni brez drugih ne morejo. Morda bo še najbolj realno in ekonomsko, če bo v pre- hodni fazi prišlo najprej do večjega sodelovanja in pove- zovanja med lesnopredelo- valno industrijo in do skup- nega začrtovanja nadaljne po- ti. • F. K. PRCSLEM KOZJANSKEGA SO KADRI tio^!^ vsega tistega, kar bi širša družbena skup- storiti za hitrejši raz- u'' "Nerazvitega Kozjanske- ' v zadnjem času ^ J Pred je do spoznanja, da območju primanjkuje Ustreznih strokovnih ka- fe na ^^ problem, ki »üiaj rnogoče reševati od 'top je res, da na- r k posledica razmer, i(}ij strokovnjaki ne svoje lastne perspek. tive, pa zato kratkomalo od- hajajo. Medtem ko je iz šentjur- ske občine v zadnjem času odšlo v tujino 1.100 ljudi, jih je iz šmarske občine na tujem 1.250. Analize kažejo, da se strokovni delavci od- povedujejo okolju, iz kate- rega so zrasli; da bodočih strokovnjakov ni mogoče pri- tegniti niti s štipendijami in da ostajajo praktično samo tisti, ki imajo možnost izo- braževanja na delovnih me- stih. Tako na primer v upra- vi šentjurske občinske skup- ščine že od 1955. leta niso mogli dobiti delavca z visoko ali višjo izobrazbo. Nastaja seveda vprašanje, kaj storiti, kajti takšen po- ložaj utegne imeti hude po- sledice za nadaljnji razvoj Kozjanskega, saj si ni mo- goče misliti, da bi lahko na- predovali brez kadrov. Tu pa sta obe občini praktično brez moči, predvsem zato, ker v sedanjih ekonomskih razme- rah strokovnjakom ni mo- goče zagotoviti ustreznih do- hodkov. In to je nemara bistveno, zakaj danes smo že tako daleč, da nikogar ni mogoče s silo zadrževati v danih razmerah, če mu drug- je nudijo veliko več. Pa ven- dar se bo, kot kaže, treba tako ali drugače spoprijeti s problemom in najti kakršne- koli rešitve. dhr V LIPNEM DOLU SVETIMO - HVALA Dve domačiji v Lipnem Dolu sta zadiije dn. aprila dobili električno luč. Naloga ni bila lahka, saj je bilo treba električni vod speljati skoraj kilometer in pol daleč. Člani dveh družin bi bili zadevi brez pomoči dražbe težko kos, zato se iskreno zahvaljujemo skupščini občine Laško in krajevni skupnosti Jurklošter za denarno pomoč. Anton Obrez in Miroslav Šerbec DOKLEJ TAKO? Preko vaše lubrike Pisma bralcev je že mno- go ljudi dobilo odgovor na zastavljeno vpra- šanje, pa upam, da ga bomo tudi mi. Naše vprašanje je namenjeno Prosvetnemu društvu Šentjur. Smo redni obiskovalci kinopredstav v Šentjurju, zato ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto predva- janja filmov, ki je prav kriminalna. Vstopnice pla- čujemo po 3 Ndin, kar je enako boljšim sedežem v dobro opremljenih dvoranah s centralnim ogre- vanjem, ne pa da so cene za vse sedeže enake, po- vrhu tega pa je v dvorani mrzlo, da se ti na brkah nabira ivje. Res je že, da te ogreva jeza zaradi ne- kvalitetnega predvajanja filma vendar to blagodej- no toploto ne bi bilo potrebno tako oderuško zara- čunati. Primerilo se je že, da smo prvo gledali zadnji del filma in nato začetek. Večkrat se zgodi, da je film brez tona ali pa zelo slabo ozvočen. Kinoaparaterja nič ne moti, če gledamo deset mi- nut narobe obrnjen film, kar je bilo v sredo, 25. marca. Da se kinoobiskovalci ne bi po nepotreb- nem jezili in si tako škodovali zdravju, je tovariš kinooparater že po eni uri končal s predvajanjem filma. Pokazal je samo začetek in konec filma »Za- vezanih oči«. Verjetno s tem skrbi za razvoj člo- veške fantazije. ^ Od prosvetnega dništva bi želeli i>ojasniilo, če misli še naprej dovoliti takšno nesramno izkori- ščanje obiskovalcev kinopredstav. Ce kinoapara- ter ni dovolj sposoben (v Šentjurju ni) predlaga- mo, da za to delo usposobijo drugega ali pa sploh ukinejo predvajanje filmov. Upam, da boste naše pismo objavili, zelo pa si želimo tudi pojasnilo in odgovor Prosvetnega dru- štva Šentjur. Skupina rednih obiskovalcev kinopredstav v Šentjur.ju DOGRADITEV CESTE Bil sem predsednik, ko se je začela leta 1948. na novo graditi cesta Pristava—Razgor—Bovše- Dobje—Svetelka—Dramlje, kjer smo napravili ve liko prostovoljnega dela tako z delom, kot z vpre- go in kamioni. Sedaj je cesta prometna. Čudim pa se, da še sedaj ni dograjena na pri- bližno 800 metrih. Ta del ceste je dograditve nujne potreben. Dvakrat sem bil na dopustu tam in hodil sem peš, pa sem zelo težko prišel mimo. Ob sia bem vremenu je tam pravo morje. Avtomobili se celo vračajo, ker ne morejo naprej. Jaz in vsi prizadeti prosimo za čimprejšnjo do- graditev te ceste. FRANC JESENEK TEDNIK Ml JE PRIJATELJ Minilo je sedem dolgih mesecev, odkar sem se poslovil od staršev, sestric in prijateljev ter od le pega mesta Celja Moral sem na odsluženje voja- škega roka in to v Niš, nato pa v Leskovac v Srbi- ji. Tako mi pomeni največje veselje prebiranje va- šega lista, ki me v mislih vsaj za trenutek vrne domov, v domači kraj. Da pa bo vaš časopis vsem mladim še bolj priljubljen, vam predlagam, da rubriko križank in zagonetk povečate. Z ostalo vsebino lista pa sem zadovoljen. S tem sem vam izrazil samo svojo željo kot dolgoletni bralec domačega lista. RAFKO KOMP AN, V. P. 7046/20 d, Leskovac ZAKAJ OBREKUJETE? Prosim, da objavite v rubriki Pisma bralcev moje pismo. 2e pet mesecev sem zaposlena v Nem čiji. Ko sem bila 27. aprila- letos doma na dopustu, sem slišala razne govorice o meni in mojemu otro- ku. Trdim da to, kar govorijo, ni resnica. Hčerko sem dala k sorodnikom In je nisem prodala, kot to govorijo po Polzeli in v tovarni pohištva na Polzeli ter v LIK v Šempetru. Zato ■prosim osebi, da se najprej dodobra prepričata, ka. ko je ria stvari in potem govorita tisto, kar je res. Ce pa osebi morda želita kaj več vedeti o moji hčerki, pa prosim, naj se javita kar na socialni zavod v Celju. Hčerka je zavarovana, tudi socialno, po meni, in tako ji je pri tej družini dobro, nič jl ne manjka, vsega ima dovolj, redno plačujemo za- njo, oni pa skrbijo za hčerko, kot bi skrbela jaz sama. Premajhna je še, da bi jo vzela k sebi, Ka jDa bom dobila stanovanje, pa bo prišla takoj za mano. Ce bi vsaka mati tako skrbela za svojega otroka,- kolikor skrbim jaz, ne bi bilo toliko sirot po svetu. Svoje hčerke ne bom nikoli zapustila, saj ji želim ustvariti res topel dom in boljše živ- ljenje kot sem ga imela jaz. Ima samo mene, ker jo je oče zapustil zato ji bom sama nadomestila oba. Bila sem precej užaljena zaradi teh govonc. Premalo časa sem bila doma, da bi se lahko sama oglasila pri obeh osebah. Zatorej prosim uredni- štvo. da objavi moje pismo. In ponovno opozarjam vsakogar, ki bo govoril laži, da se bomo na sodniji pogovorili. Pošiljam vam lepe pozdrave in se zahvaljujem za uslugo. MARJETA KOLAR, 7901 Blaustein i Uhnerstrasse 56, Uhn-Danau Deutschland 10 HA - KAKOR KJE? (Nadaljevanje s 1. strani) Ni raca, če pravimo na uro. Živino gonijo skozi vrata ograde in kolikor se je v eni uri zrine skozi, velja za povprečno število, ki ga odkupijo. Je Slovenija takšna dežela, us- tvarjena za ekstenzivno kmetij- stvo? Po svetu, recimo v Južni Ameriki, je takšno območje po- krito z ducatom veleposestev. Slovenija je dežela, ki premore tri večja travniška področja, Prekmurje in Ptujsko polje. Ljubljansko kotlino in Savinjsko dolino, no, morda še kakšno Krško polje. Vse ostalo je hri- bovito, vmes nekaj gričastih pa- sov. Slovenija je dežela v državi, prebivalcev, če nam je všeč ali ne, živi od dela na kmetijah. Sloevnija je dežela v državi, kjer je čistih kmetov še vedno 40 «'o. Slovenija je področje, kjer kmet naloži teleta na voz, da bi med hojo na sejm ali do mesarja, ne zgubila na teži. Po- dročje, kjer je pogin goveda ka- tastrofa, ki zamaje stabilnost posestva. To je zrcalna podoba, ki se bo spreminjala le z inten- zivnostjo obdelave zemlje, ne pa po vzoru farm, kolhozov, resnič- nih veleposestev. Imamo pa na svetu deželo, kjer je majhnost površin In množičnost naselitve terjala dru- gačen razvoj — Japonsko. Zem- ljo so prisilili, da rodi večkrat na leto, toda pestujejo sleherno ped. XXX "Ta uvod je bil potrben, da tu vmes najdemo sebe. V Šentjurju so pred dnevi ide- je o TOvečanju maksimuma ob- delovalne zemlje imenovali utopijo. Rekli pa so v isti sapi, da je vprašanje, kaj je obdelo- valna zemlja? Kje je; v strmini ali v položnem svetu, je prisojna ali odsojna, je kamnita, močvir- na, plazovita, je blizu avtomobil- ske ceste, blizu potrošnih sre- dišč? Veliko je dejavnikov, ki da- jejo oceno zemlji, tržnosti pro- izvodov na njej. V okolici Jurkloštra je posest- vo, ki skupaj meri 31 hektarjev, od tega 18 hektarjev gozda, iz katerega sme kmet po odmeri posekati 8 kubičnih metrov lesa, ki pa je le za drva. In obdelo- valna zemlja? Takšna je, da je od štirih članov družine eden poiskal zaposlitev v tovarni, v hlevu pa stoji par volov in dve kravi, ki vsako leto enkrat telita, teleti pa zrasteta kravam do sre- dine vampa, ko se že znajdeta v rokah mesarja. Gospodar bolj kot vse obožuje ajdove žgance, pa jih redko je, ker mu posevek popase srnjad, posestvo je še za lovce preveč odročno. Toda do- pustimo, da je ta kmet staro- kopiten, morda tudi ne preveč priden. Zato se preselimo v Šentjur. " Tu je vzoren kmet Franc PALIR, ki je nedavno postal predsednik slovenske zveze živinorejskih dru- štev. 9 ha zemlje ima, od tega 3 ha gozdov, od koder dobi le drva, tu in tam kako deblo za popravilo poslopij. Na 6 ha ob- delovalne zemlje je skoraj po- vsem opustil njive. Posestvo spreminja v košno Ln pašniški tip. Od petih otrok je najsta- rejši pri vojakih, najmlajši pa še ne hodi v šolo. Eden bo ostal doma. Pomagajo mu pa vsi po svojih močeh. V govejem hlevu ima 9 krav, ki kaj malega tudi pripeljejo. V svinjaku ima šved- skega merjasca in tri švedske pasemske svinje in še kakšno domačo plemenico. Prašički gre- do v denar kot po maslu. Ta kmet živinorejec ima kosilnico, o tem, ah naj kupi kdaj še traktor za vleko, še razmišlja. Ko fantje s kosilnico kosijo, hodi za njimi gledat, če ne pK)- birajo trave po vrhu. Ni p'-oti mehanizaciji, toda če ima čas, še najraje poprime koso. Bolj v živo gre in vsak koš sena je dragocen. Do njegovih poslopij se pripeljete z avtom, posestvo leži na sedlu srednje visokega griča. Ta dva primera sta zgovorna, toda ne govorita v prid poveča- nju maksimuma obdelovalne zem- lje. Na naši vasi ni več vehkih družin, kot v času hodnih srajc in iz ovčje volne tkanih hlač. Standard, ki si ga tudi kmečki človek želi, se zgleduje po delav- čevem, po standardu večine pre- bivalstva v Sloveniji. Kjer je več otrok, se zaposlijo v indu- striji, v mestih. Povprečno so naša kmečka posestva »zasede- na« z dvema človekoma: gospo- darjem tn gospodinjo, kar je starejše ali mlajše, le pomaga. Za takšno strukturo pa je 10 hektarjev pravšnja mera. Če kmet umno gospodari, je dovolj, da lahko dostojno živi, če ne, še veliko preveč za breme, ki ga teži. V težavah tn trpljenju se utaplja, kdor kmetuje po starem, prideluje vse in nič za trg ter tako plačuje žuljavi da- vek zaostalosti. V vseh občinah našega področ- ja zahteve po povečanju zemlji- škega maksimuma niso omembe vredne. So se pa povsod kmetje zavzeli predvsem za naslednje: 9 Zahtevajo ponovno katego- rizacijo zemljišč in s tem po- praviti veljavno kategorizacijo, ki .skoraj ni upoštevala sprememb, tako geoloških, kot načina ob- delovanja in namembnosti. 0 Zalitevajo večjo prožnost pri spremembi kultur na zemlji- ščih, ki jih kmetje preusmer- jajo. Kmet ni pripravljen dolgo plačevati davščine za njivo, ki je že dolgo spremenjena v trav- nik in za travnik, ki je p>ostal pašnik. % V na.§em okolišu je povpreč- na kmetija štirihektarska. To je seveda zares mala kmetija. Zato so vse bolj za zakon, ki bi pre- prečeval nadaljnjo cepitev zem- lje, ki bi določal le enega de- diča, ki bi ne bil preveč obre- menjen s štetjem dote v denarju in naravnih dajatvah. 9 Zahtevajo pa seveda enako- pravnost z družbenimi posestvi, enakopravnost v vseh bistvenih zadevah, tako glede cen pridel- kov, kot možnostih za nakup mehanizacije, reprodukcijskega materiala. V okviru 10 hektarjev je naš kmet zvečine v enakem p>olo. žaju kot vsi delovni ljudje — preživlja se s vojim osebnim delom. JURE KRAŠOVEC FRANC OCVIRK PRED- SEDNIK SINDFKATA ŽELEZARJEV Za vodenje celotnega sindikal- nega dela in za večjo koordina- cijo na tem področju med tremi samostojnimi sindikalnimi orga- nizacijami v železarnah je bil izvoljen koordinacijski odbor. Le-tega so na nedavnem sestan- ku na Teharju tudi potrdili ter izvolili vodstvo koordinacijskega odbora sindikata združenega podjetja Slovenske železarne. Za predsednika je bil izvoljen Franc Ocvirk, dolgoletni sindikalni in javni delavec iz Štor, za njego- vega namestnika pa Tomaž Kli- nar iz železarne Jesenice. LADISLAV NAJŽER Močno, moško, mi je stis- nil roko in povabil, da se- dem. Zazrl sem se v odločno lice krepkega šestdesetletni- ka sivih las in brk, ki velja za enega največjih strokov- njakov lesne industrije. Dipl. ing Ladislav Najžer, direktor LI Bohor Šentjur! Mnogo jih je bilo, ki so mu pred dnevi čestitali k ju- bileju in s tem k uspešni življenjski poti. Rodil se je v Kozjem, v Zagrebu pa diplomiral na go- zdarski fakulteti. Službe spr- va ni dobil zaradi članstva v naprednih organizacijah. Ko so ga s starši izselili na Hr- vatsko se je takoj povezal z NOB. Po vojni dipl. ing. Naj- žer zaseda vodilne položaje slovenske lesne industrije. Leta 1951. postane direktor celjskega LIP-a, nato pa šentjurskega. Ko je nastopil novo delovno mesto v Šent- jurju ÄO mu nekateri dejali: »To podjetje ne bo dolgo, je preveč odmaknjeno.« Danes mineva 18 let, kar je ing. Najžer direktor 'LI Bo- hor v Šentjurju in vsa ta leta pomenijo izreden napre- dek podjetja, ki velja za naj- močnejšo delovno organiza- cijo v občini. Lep del njegovega življe- nja zajema šport. Najprej je bil aktiven nogometaš v pr- vem slovenskem klubu ISSK Maribor, pozneje pa član več- jih športnih organizacij. Eden tistih, ki so pripomogli k ureditvi igrišča na Glaziji. »Mi smo včasih igrali za- radi idealov. Na meji z Nem- ci nas je podžigala nacional- na zavest. Glede današnjega stimuliranja nogometašev ne obsojam igralcev pač pa fa- n.atične privržence, ki za cilj uporabijo vse metode.« Vse ostalo pa je posvetil lesni industriji s katero in za katero še vedno živi. »Pozdravljam specializacijo v lesni inustriji z ozko pove- zanostjo vseh tistih dejavno- sti, ki neposredno služijo raz- voju te panoge. Osebno sem vedno težil k temu, da je lesna industrija z gozdarst- vom poklicana za to, da do- prinese k socializaciji vasi s tem, da dvigne narodni doho- dek ljudi na podeželju, nji- hov standard.« In njegovo življenjsko vo- dilo? »Vedno sem hotel s svoji- mi strokovnimi zmožnostmi pomagati razvoju socializaci- je vasi s tem dvigu nepo- kvarjenega človeka v boljše življenjske pogoje.« M. Seničar PARTIZANSKO SREČANJE V RUDARSKI REčlC| PRI LAŠKEM: PRAPOR OB 25. OBLETNICI • Patrulje borcev so obiskale postojanke in javke v spominska obeležja. • Ob 25. obletnici osvoboditve rečiški borci pod svojiN praporom. Rečiški pionirji so gostom izročili šopke rdečih nagel jev. \ ozadju bivši borci, ki so na proslavo prinesli pozdrave i; krajev in od družin, ki so jih med pohodom patrulj obiskaü. (Foto: J. Krašoveci Rečica s pridevkom Huda ja- ma ima sloves iz dni NOV. Tu je bilo operacijsko področje Kam- niško-zasavskega odreda, Druge grupe odredov, štajerskega ba- taljona m drugih enot. Ima svo- je junake, kot je bil Dušan Pože- nel in mnogo žrtev kot je bil Janez Butja, ki je padel 2. junija 1943, ko so partizani napadli in onesposobili rudnik. Ta dogodek je laška občina osvojila za po- vod in vsebino svojega občinske- ga praznika. Nedelja dopoldne. Zelena re- čiška dolina ie v zastavah. Pred sindikalnim domom v Hudi jami se zbirajo domačini in nekdanji borci. Za mnoge je le bil dan priložnost za srečanje po dolgih letih. Med strminami donijo in od- mevajo streli. Rečici se pribli- žujejo partizanske patrulje, ki so v soboto obiskale znane par- tizanske družine, kraje spopadov med vojno, kurirske javke in postojanke. Ustavljale so se pri spomenikih in spominskih obe- ležjih. Zdaj z nepogiešljivimi harmonikarji in zastavonošami na čelu prihajajo na slavnostni prostor. Raport predsedniku občine. Godba udarja taki v koračnicah. Ko pa je za predsednikom Dra- gom Preskarjem povzel besedo eden od soustanoviteljev pokra- jinskega odbora OF za štajer- sko, domačin Lojze Lešnik, so udeleženci ponovno v mislth prepotovali čas skozi štiriletni obdobje težke vendar slavne i zmagovite vojne. Globoko so od jeknile besede govornika, ko j dejal, da nikoli ne smemo po zabiti tistih, ki so žrtvovali živj Ijenja, vsi drugi, ki smo se 1» rili, smo bogato poplačani . poplačani z življenjem v svo bodi. Spored je obogatil nastop pri znanega moškega pevskega zb ra iz Laškega, recitatorjev ii pionirjev, ki so goste obdarili; rožami, na koncu pa nastopili igrico o kurirčku. Vrhunec svečanosti pa je lu počil v trenutku, ko je predsed nik občinske skupš-^ine Mils Prosen razvil prapor pod katt rim bodo v bodoče stopali bore iz Rečice. Ko je bila zastavi razvita, so predstavniki organi zacij in delovnih kolektivov pn peli nanj spominske trakove, i prapor pa so prispevali tuö mnogi posamezniki, katerih z!» te in srebrne žebljičke bo orga nizacija ZB posebej hranila. RaJ vit prapor so nato pozdravil praporščaki sosednjih organic cij in nova borbena zastava s je uvrstila med svoje vrstnice. Ves dan je nato r otekal v v( selem razpoloženju Srečanja sf bila prisrčna, pogovori polni zgo dovine in partizanska pesem j< odmevala daleč po doüni Bil je to velik dogodek, ki iw je streglo tudi vreme. J. K SLOVENSKI ŽELEZARJI KREPÜO SVOJ POLOŽAJ Ko sta se minulo soboto na Teharju pri Celju sestala koor- dinacijski odbor tn izvršilni od- bor sindikata združenega podjet- ja Slovenske železarne, so med drugim ugotovili, da je prav sin- dikat opravil v pripravah za in- tegracijo slovenskih železarn iz- redno pommebno vlogo in da si je tudi v nadaljnem obdobju prizadeval za poglobitev odno- sov tn zaupanja znotraj podjet- ja. Organizacija sindikata, ki je razdeljena na tri samostojne or- ganizacije, šteje več kot 12.000 članov. Položaj slovenskih žele- zarjev se je po integraciji utrdil, kar se med drugim kaže v na- raščanju reproduktivne sposob- nosti posameznih podjetij, v na- raščanju storilnosti, večji speci» lizaciji proizvodnje in tudi v D» raščanju osebnih dohodkov ^ poslenih. Povprečni osebni do hodki v združenem podjetju približujejo 1250 dinarjem m« sečno, v posameznih železarna! pa so bili v prvem četrtletju ^ kile osebni dohodki: Jesenih 1230 din. Štore 1170 din in Ravtf 1284 din. S finančne, utrditev združenega podjetja in nekaten mi novimi naložbami zlasti ' večjo obdelavo jekla in želez» bo položaj slovenskega železai stva še bolj utrjen. Na skupne® sestanku na Teharju so izvolil tudi vodstvo koordinacijske^ odbora in sprejeli program de" do marca 1971. ^ OPRAVIČILO že nekajkrat na tej strani ii bilo običajnega intervjuja, napovedanega intervjuja z direkt(»rjem EMO in (K)RKN" nismo uspeli realizirati, bomo v naslednji številki odprli briko zopet na našo pobudo. UREDNIšTV^ v ŽIVLJENJE STOPA ČETRTA GENERACIJA POGOVOR Z MATURANTI CELJSKE GIMNAZIJE PEDAGOŠKE SMERI fe cLni je zaključila šolanje četrta generacija dijakov celjske gimnazije pedagoške smeii. Preostane še matura, potem pa nekateri (v manjšini) nadaljevali študij m se posvetili prosveti, drugi pa se odločili za kak drugačen pK>klic. Pogovar- jali smo se s šesterico dijakov, ki bodo z opravljeno maturo naredili praktično prvi resnična korak v življenje. DOBILI SMO, KAR SMO PRIČAKOVALI __Kaj vam je dala šola poleg gianja iz posameznih predme- tov? MILAN PIVEC: »Poleg peda- goškega znanja mi je dala pod. lago za študij družboslovnih predmetov — zgodovine in socio- logije, saj sem vodil marksistič- ni krožek in aktiv mladih komu- nistov. Pedagoška gimnazija daje vsekakor več od bivšega učitelji- šča.« ANDREJ SOn.AR: »O šoU imam docela pozitivno mnenje. Dobil sem, kar sem pričakoval. Mislim, da je to ena najtežjih srednjih šol zaradi specifičnih predmetov, kot so tehnični, gla- sbeni in likovni F>ouk.« ANTON gPES: »Dala nam je mnogo — poleg redne izobrazbe je vsakdo lahko našel, kar ga je zanimalo. Osebno sem našel možnost, da se usposobim kot harmonikar in pianist; postal sem tudi fotoamater in vodil fotografski krožek, zanimale pa so me mnoge druge dejavnosti.« IVANA DOLNIČAR: »Več časa bi morali posvetiti pedagogiki in psihologiji, sicer pa smo ime- li veliko možnosti za dodatno pridobivanje znanja v najrazlič- nejših krožkih.« HILDA BERGHAUS: »Šola nam je dala solidno splošno izobraz- bo.« ZLATKA HASANICA: »Lahko smo zadovoljni s pridobljenim znanjem.« ZGREŠENA ŠTIPENDIJ- SKA POLITIKA — Kakšen je vaš socialni po. ložaj in kaj nameravate študi. rati? MILAN PIVEC: »Problematl- čen. Sem brez štipendije, za- poslen je samo oče, ki ima kakih 800 din mesečnega dohodka. Mi- slim, da je štipendijska politika popolnoma zgrešena in celo' nič kaj socialistična, saj zahtevajo prav dober uspeh. Kako pa ga naj kdo doseže, če nima gmot- nih pogojev, saj stanejo knjige tudi po 30 din.« ANDREJ SOTLAR: »Za to šo- lo sem se odločil prav zaradi slabega socialnega položaja. Ma- ti ima skromno pokojnino 500 din, povrhu pa se še vozim iz Radeč. Laška občina mi sicer daje 120 din mesečno, vendar bom za študij na pedagoški aka- demiji, kjer se nameravam po- svetiti glasbi, potreboval več. Upam, da mi prošnje ne bodo odbili.« ANTON SPES: »Imam pogoje za nadaljevanje študija matema. tike in fizike na F>edagoški aka- demiji v Mariboru, vendar ne, da bi šel na fakulteto. Dodatno bom izredno študiral glasbo.« IVANA DOLNICAR: »Od trbo- veljske temeljne izobraževalne skupnosti dobivam 250 din me- sečno, študirala pa bom slo- venščino in zgodovino.« HILDA BERGHAUS: »Sem brez štipendije, študirala pa bom raz. redni pouk.« ZLATKA HASANICA: »Repub- liška izobraževalna skupnost mi daje 200 din mesečno, vpisala se bom na filozofsko fakulteto, kjer nameravam študirati slo- venščino in angleščino.« ODDELEK PA BI BIL POTREBEN — Se vam zdi, da bi bil od- delek i»edagoške akademije v Ce- lju potreben? MILAN PIVEC: »Vsekakor, saj bi večini dijakov omogočil šola- nje v Celju — ne samo zaradi geografske bUžine, ampak tudi zavoljo socialnih razlogov.« ANDREJ SOTLAR: »Mislim, da bi bilo zanimanje za učiteljski poklic večje, saj bi dijaki v ve- čini nadaljevali šolanje tu.« ANTON ŠPES: »Če bi bil tak oddelek v Celju, bi tudi sam nadaljeval šolanje tu.« IVANA DOLNIČAR: »Dobro je, če ti ni treba menjavati okolja, zato bi raje študirala razredni pouk v Celju kot v Ljubljani. Mislim, da velja to za večino dijakov.« HILDA BERGHAUS: »Vsekakor bi imela kot Celjanka dosti več- je ugodnosti, če bi študij nada- ljevala na oddelku pedagoške akademije tako rekoč doma.« ZLATKA HASANICA: »Tak od- delek bi bil potreben v Celju predvsem zato, ker je večina dijakov s širšega celjskega ob- močja in bi tako imeli boljše možnosti šolanja.«^ NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI — Kako ocenjujete šolsko sa- moupravo oziroma v čem vidite njene slabosti?« MILAN PIVEC: »Mislim, da se je uveljavila, saj smo dijaki lahko odločali o raznih zadevah, zbornica pa se ni zapirala vase. Učni uspeh pa je seveda pred. pogoj, da si lahko dijak lasti kakšne pravice. Ne strinjam pa se z mnenjem, da bi morali dijaki soodločati o plačah pro- svetnih delavcev.« ANDREJ SOTLAR: »Mislim, da dijaki ne pridejo do veljave kot bi lahko. Ne poznajo vseh mož- nosti. Premalo sodelujejo pri re- ševanju vseh šolskih problemov. Toda če hočemo imeti samo- upravljanje, mora umeti vsakdo najprej upravljati samega sebe.« ANTON ŠPES: Res je, da ima- jo dijaki možnosti vključevanja v šolsko samoupravo, vendar bi bilo bolje govoriti o soupravlja- nju. Gre za to, da pomagamo pri reševanju problemov, ne mo- remo pa se mešati recimo v osebne dohodke prosvetnih de- lavcev - te si bomo tudi sami urejali, ko bomo zaposleni.« IVANA DOLNICAR: »Kot pred- sednica mladinske organizacije lahko rečem, da smo se premalo vključevali v šolsko samoupra- vo in da tudi s strani profe- sorjev ni bilo preveč podpore. Možnosti pa gotovo so.« HILDA BERGHAUS: »Lahko bi bilo dosti bolje.« ZLATKA HASANICA: »V mno- gih primerih nismo izkoristili vsega, kar bi lahko.« D. HRIBAR V LASKI OBČINI VEČ PETIČ? Statistika, če jo pazljivo pre- biramo, je lahko zanimiva. Še kratek čas in šolarji bodo pri- nesli domov spričevala. Se je čas za kakšno boljšo oceno, zato se pomudiino malo ob številkah polletne bere po šolah v laški občini: Vsi razredi po vseh šolah v laški občini so letos ob polletju imeli skupaj za več kot 4 odst. boljše ocene, kot v polletju lani. Starši pazite:* najslabše se odre- žejo učenci v šestem in osmem razredu. Kaj je krivo? Šesti raz- red je zahtevnejši glede na predmetni pouk, osmi zaradi iz- teka šolske dobe. Kaj dela učencem največ te- žav? Na žalost slovenščina in matematika. V Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah je bilo kar 128 slabih računarjev in 108 ne- zadostnüi v znanju materinščine. Sledijo biologija, kemija in fizi- ka. Tudi. to so predmeti, danda- nes v razviti tehnologiji zelo važni. No največ slabih ocen je pri osvajanju angleščine, kar 153. Kako izgleda po šolah? Naj- večji odstotek negativnih ocen so prislužili otroci v Brezah (28.4 odst.), v Rimskih Toplicah (26.6 odst.), v Jurkloštru (24.2 odstotka), najmanj pa v Svib- nem, kjer so samo tri negativne ocene ali 0.5 odst. V vseh šolah je bilo 20.4 odst. negativnih ocen. Dokler otrok hodi v šolo, je še upanje. A končuje? Kako bo z 29 odstotki vseh učencev v osmih razredih, ki so polletje zaključili z neuspehom, če se bo ponovilo to tudi v drugem pol- letju 69 mladih ljudi, ki ne bodo z uspehom dokončali osemletke, a kako je s takimi, vemo, neradi jih jemljejo v uk.'Ostat' na kme- tiji, je geslo. Dandanes kmet mo- ra še kako uporabljati pamet. -ec PET MINUT ZA VERSAILLES Naslednjega se z vlakom od- peljemo v Versailles, dvorec ne- kdanjih francoskih kraljev, odda- ljen manj kot trideset minut vožnje iz Pariza. Imamo veliko srečo, če bi bili prišli namreč dan kasneje, bi lahko tu obstali pred zaprtimi vrati, kajti Ver- sailles se je pridružil stavki Louvra. Tako pa torej ujamemo svojih pet minut. Obiskovalec je lahko sicer ne- koliko razočaran nad zanemar- jeno zunanjostjo velikih zgradb (kot da bi Franciji primanjkova- lo denarja za vzdrževanje), ven- dar mu sprehod po notranjosti povrne prepričanje, da Francozi spoštujejo svojo zgodovino. Ker je naša skupina večja, jo lahko vodi le francoski vodič, kajti sicer se v posameznih pro- storih ne bi smela zadrževati delj časa, in tako prevzame vo- dič vlogo prevajalca. Francoski vodič je videti ga- lanten, nekoliko vase zagledan, domoljuben in patetičen hkrati. Pove, da v Franciji že taki otroci vedo (in pri tem pokaže na dva primerka francoskih otrok ob Sebi), da je to skulpturo nare- di ta in ta italijanski kii>ar, »vi pa niste otroci,« doda naš vodič, zato seveda tega ne veste«, ^^arsikdo prekrši pravila lepega ^enja in se od srca zasmeji. ^ sreči on tega ne vidi, ker obrača oči proti stropu in kaže detajle velikih slikarij; ne pozabi povedati, da smo v sobi, ki meri 63 krat 13 krat 10 metrov, ka- tere daljša stena je v ogledalih, da so bila slavja in banketi vi- deti enkrat večji; omeni 10 krat 6 metrov veliko preprogo, staro 300 let; ko pa smo v sobi Marije Antoinette, pove, da baldahin nad njeno posteljo obnavljajo in da tehta eno tono, da so iz te sobe vodila skrivna vrata in tako dalje, na koncu pa seveda za svoje vodstvo zaračuna po dva franka na osebo, kar niti ni tako malo. Ko smo zunaj, nekateri z večjo, drugi z manjšo utrujenostjo v nogah, lahko ugotovimo, da tudi mojstrovina vrtnarskega arhitek- ta La Notrea s 600 vodometi in neštetimi skulpturami v tem času ne nudi podobe, kakršno pozna, mo iz različnih prospektov, raz- glednic in nekaterih filmov, ver- jamemo pa poznavalcem, da smo v enem najlepših vrtov na sve- tu. In ta občutek je tudi nekaj vreden. SREČANJE Z ZEMLJAKOM v dobrih treh dneh našega bivanja v Parizu se bodisi v več- jih bodisi ▼ manjših skupinah mnogo vozimo s jxxizemsko žo- leznico (ta, kot znano, prepelje dnevno kakšna dva milijona pot- nikov), poceni taksiji, prav toli- ko pa uporabljajo tudi noge. Zvesti nenapisani enajsti zapove- di: potuj po svetu, da boš čim- več videl in doživel in se ne boš zavedel, kje in kako prav- zaprav živiš, merimo tlak pari- 'ških ulic; od cerkvice St. Louis des Invalides, kjer počivajo v krožnem prostoru 106 me- trov visoko kupolo (delo slovi- tega arhitekta Mansarta, sotvorca Versaillesa) v sarkofagu iz rde- čega finskega marmorja posmr1> ni ostanki Napoleona, na kate- rega so Francozi še danes zelo ponosni — do katedrale Notre- Dame; od Comedie Francaise do Opere, pa seveda o Elizejskih poljanah (ki jih prevozimo), sta- novanju Brigitte Bardot, Slavo- loku zmage in vsem drugem sploh ne govorimo. Zvečer se povzpemo na Mont- martre, kjer lahko že za manj kot 20 frankov kupite takšno ori- ginalno sliko. Tu iščemo last- nika na stojalih razstavljenih olj, bolj iz radovednosti, po čem jih prodaja, kot z namenom, da bi (si lahko) kdo kakšno platno tudi kupu. Mlajši fant stopi po lastnika; to je starejši moški, že od daleč izrazitega slikarske- ga videza: izpod nekoliko staro- modnega klobuka mu silijo daljši lasje, oblečen je verjetno po mo- di, ki jo terja ta romantična sli- karska Meka, za nameček pa no- si še okrasek o obliki osivele dol- ge brade. Kljub temu, da iz obla- kov rahlo rosi, nam hoče nare- diti uslugo. Pravi, da bo prine- sel luč in svoje slike osvetlil, da jih bomo bolje videli. Ko pa se nekdo iz skupine oglasi, češ »saj ni kupec,« se slikar obrne, nekaj zagodmja in z jadmimi koraki odvihra v sosednjo ulico. Bü je namreč Jugoslovan. Podobno naletimo v neki ka- vami v Rue Blanche na natakar- ja iz Dalmacije, simpatičnega fanta, ki je pred tremi leti kon- čal gostinsko šolo v Piranu; v manjšem lokalu L Etoile v bližini vhoda v podzemsko železnico na postaji Louis Blanc pa na dru- gega in drugačnega »zemljaka«. Srečali bi jih še in še, ne da bi jih bilo treba preveč iskati. Tu se črnski natakar nikakor ne nore načuditi Sandijevemu »igra- nju na trobento« (seveda brez trobente) in hoče, da pokaže, če le nima nekaj v ustih. ZAKAJ SE «KOLO« NE VRTI Po ogledu Montmartra se zad- njega večera s pyodzemsko želez- nico odpeljemo do Rue Blanche, zelo znane pariške ulice, ki je vsa v živopisnih neonskih rekla- mah. V eni od številnih kavarn popijemo kavo, nato pa gremo zopet nazaj do vhoda v metro in se ustavimo na drugi strani slovitega Moulin Rougea. Njego- ve lopute osvetljujejo številne žarnice. Vstop na žalost ne pride v poštev, saj je vstopnina 50 frankov, to pa je malo več kot četrtina devizne kvote jugoslo- vanskega turista (brez deviznega žiro račvina). »Glejte, tole je pa Moulin Rou- ge,« reče nekdo. »Kje ima pa kolo?« brž vpraša drugi. »Zakaj se pa ne vrti?« »Ker premalo piha veter,« se oglasi tretji. Nato se spustimo v podzemsko železnivco in ko se že nekaj časa peljemo, se Milan spomni, da je v tisti kavarni pozabil dežnik, za katerega je doma odštel dvanast starih tisočakov. Odloči se, da se bo odpeljal nazaj, čeprav marsi- kdo dvomi, da ga bo dežnik še čakal. Toda trud in tveganje, da vlaka ne bo več ujel, ni zaman: domov se vrne pod dežnikom. PROTI ANGLIJI Po zadnjem zatrku, ki ga ome- njam, ker je zraven tudi kruh, merjen s centimetri, četrtega dne zjutraj zapustimo zasebni hotel Aviator in se z avtobusom od- peljemo proti postaji Gare du Nord, od koder z vlakom nada- ljujemo pot proti Calaisu. Mimo nas beži ravninska fran- coska pokrajina in bolj ko se bli- žamo Calaisu (ali fonetičnemu »kalaisu« ali Koloisu), bolj so še vidne posledice druge svetovne vojne: opustošene, porušene in opuščene zgradbe, veliki kraterji v zemlji. Tu, kot vemo, je bilo med drugo svetovno vojno pravi pekel. PRIHODNJIČ: Čez Rokavski preliv do Dovra Slavolok Carrousel v neposredni bližini Louvra (zgrajen 180ß. leta). Zaenkrat nič nenavadnega: v privatnem stanovanju je zazvonil telefon. Kolikokrat na dan se to zgodi in kolikokrat v enem dnevu se čuje onstran žice — oprostite, pomota. Zdaj je šlo za resen, silno resen pogo- vor. Ko je dvignila slušalko, se je na dru- gi strani žice oglasil otroški glas: »Tetica, ali je tam številka, na kateri dobim dojenčka?« »Dojenčka?« je začudeno vprašala nova tetica in vprašala: »Ja, koga pa pravzaprav kličeš in kdo si?« In tisti nežen glasek, ki se je zanimal za dojenčka, vsekakor majhna punčka, ki še ni prestopila šolskega praga, je takoj odgovorila: »Ime mi je Nataša in tako rada bi ime- la dojenčka!« Potem je za hip obmolknila kot da bi čakala na potrditev svoje velike želje. In ker se tudi tetica ni oglasila, saj si navse- zadnje še ni bila povsem na jasnem, ali gre za potegavščino ali resnično otroško hrepenenje, se je spet oglasila Nataša in vprašala: »Tetica, povej mi prosim, ali dobim pri tebi dojenčka?« Zdaj se je tudi tetici zdelo, da gre za resen pogovor in prav takšno vprašanje pa čeprav iz ust majhnega otroka, ki si želi še manjše živo bitje. »Nataša, povej mi, kaj pa boš z do- jenčkom?« »Tako rada bi ga imela in rada bi se z njim igrala,« je povedala tako iskreno, da ji je bilo verjeti. »Pa tudi veš, kje ga boš dobila?« »Ne, ne vem, tetica. Mislim si pa, da ga bom dobila pri tebi, na tvoji telefon- ski številki!« Zdaj je morala tudi tetica na dan z odkrito besedo. Toda, kako, da bo otrok vendarle zadovoljen? »Nataša, pri meni in na moji telefonski številki ne boš dobila dojenčka. Tu ?,a nimam, v resnci nimam. In če bi ga že ta.ko rada imela, poskusi na drugi števil- ki, štirikrat zavrti številko dve in prosi, naj ti dajo tetico, ki ima veliko dojenčkov. Morda boš pa le dobila enega.« Nataša je pozorno poslušala in šele zdaj se je zdelo, da pri telefonu ni sama, saj so se slabo slišali še nekateri otroški glasovi. »Tetica, katero številko naj kličem?« Očitno je bilo, da se punčka na oni strani žice ne znajde prav v številkah in da so ji kombinacije tuje, nenavadne. Zato je tetica spet ponovila: štirikrat dve... Nataša je bila zdaj zadovoljna in z ve- selim glasom se je zahvalila: »Tetica, hvala, lepa hvala!« M. B02IC RAZPRAVA O GOZDARSTVU Na svoji prvi seji je novo- izvoljeni izvršni odbor ob- činske konference SZDL Ce- lje med drugim razpravljal tudi o problematiki integra- cije gozdnega gospodarstva ter lesne industrije celjskega območja. Kot je znano, ta pobuda ni nova. Nov je le elaborat, ki ga je sestavilo gozdno gospodarstvo in ki je bil tudi osnova razprave na seji iBvršnega odbora. Iz vsega povedanega lahko po- vzamemo, da trenutno pogo- jev za združitev gozdno-go- spodarske organizacije in le- sno-predelovalne industrije ni, ker je le ta hudo raz- drobljena; boljša delitev de- la, in vsaj zastavljeno po- slovno sodelovanje med le- snimi predelovalci pa bi bil prvi pogoj morebitne pove- zave z gozdnim gospodar- stvom. Izvršni odbor občin- ske konference SZDL je za- to sklenil predlagati pristoj- nim svetom skupščine obči- ne, da dajo pobudo za zače- tek dogovarjanj med podjetji lesne industrije širšega celj- skega območja. PRIPRAVE NA TRETJI SEJEM OBRTI Čeprav nas od tretjega sej- ma obrti loči še nekaj me- secev, so priprave na to manifestacijo obrtnikov v pol- nem teku. Pri Agensu, kot organizatorju te prireditve, si močno prizadevajo, da" bi prava obrtna dejavnost do- bila tisto mesto, ki ji pripa- da. Zato se zilastd zavzema- jo, da bi na sejmu sodelova- lo čim več zasebnih obrtni- kov; razen tega bodo opozo- rili na tisto dejavnost,'* ki že počasi izginja. Sicer pa bo imel letošnji sejem še več drugih zanimivosti in privlačnosti. PREHODI ZA PEŠCE Te dni so delavci komu- nalnega pK)djetja Oeste-kana- lizacije obeležili na cestah prehode za pešce. To je pr- vo obeleževanje v letošnjem letu, in če sodimo po pra- ksi, ne zadnje. UPOKOJENCI SO PELI Pevski zbor celjskega druš- tva upokojencev je imel v četrtek, 21. t. m. v nabito polni dvorani Narodnega do- ma (nad 540 obiskovalcev) svoj celovečerni konceit, s katerega so poslali predsedni- ku Titu pismo z najboljšimi željami za rojstni dan, hkra- ti pa tudi pesem člana zbora Karla šmauca, v kateri je prav tako izraženo globoko spoštovanje in neizmerna lju- bezen do voditelja jugoslo- vanskih narodov. TOMBOLA NA GOLOVCU Družbeno-politične organiza- cije in krajevna skupnost Ga- ber j e-Hudinja bodo letos spet organizirale tradicionalno tombolo na Golovcu. Izkupi- ček ta zabavne prireditve bo namenjen — kot že dvakrat doslej: gradnji nove vzgojno- varstvene ustanove v tej kra- jevni skupnosti. Tokrat bo glavni dobitek avtomobil, pri- pravili pa bodo seveda tudi več drugih praktičnih nagrad. Tombola bo 8. junija na obi- čajnem prostoru na Golovcu. NISO PRIŠLI V CELJE Minuli teden je predsedni- ca občanske skupščine Celje sklicala skupni sestanek pre- vzemnikov sanacije za Cin- l^rno. Tega sestanka bi se morali udeležiti predstavniki štirih inštitucij: OS Ce- lje, Jugobanke, Kreditne banke Ljubljana in upravne- ga odbora sklada republi- šikih skupnih rezerv. Pred- stavnikov Kreditne banke Ljubljana in republiškega sklada v Celje ni bilo. Tu tudi niso mogli pojasniti vzrokov n.jihove odsotnosti, kar je nedvomno spričo res- nosti zadeve zelo čudno. S tega polovičnega sestanka lahko povzamemo predvsem to, da je Jugobanka pristala glede sanacije na vse zahte- ve Cinkarne, vtem ko Kre- ditna banka Ljubljana sogla- ša z moratorijem za odpla- čevanje kreditov, nikakor p>a ne z znižanjem obresti na dane kredite. K. MALI INTERVJU VPRAŠUJE: MILAN BOŽIČ ODGOVARJA: FRANC LUKAC Naš mali intervju, kot ime- nujemo to rubriko, smo to- krat navezali na delo in le- tošnji okvirni program ko- mornega moškega pevskega zbora in vanj vpletli priza- devnega tajnika zbora, Fran- ca Lukača. Najprej to, kako ste bili zadovoljni z nastopom na medobčinski reviji zborov v Velenju? Zelo! Velenjčanom vse priznanje za organizaci- jo, razen tega pa sem vesel, da je na tej prireditvi nasto- pilo tolikšno število zborov. Naša pesem torej živi! Kot je znano pripravljate gosto- vanje zbora »G Verdi«, iz Ronchija pri Gorici? Da, res je. Zbor prihaja prve dni ju- nija na gostovanje v Sloveni- jo. Pel bo v Celju, Ljubljani in v Metliki. Koncert v Celju bo v ponedeljek, 1. junija ob 20.15 uri v veliki dvorani Na- rodnega dorha. Povejte nam prosim ka.j več o tem zboru! To je zelo ugleden zbor iz mesta Ronchija pri Gorici. Ljudje iz tega kraja so v glavnem zaposleni v tržiški ladjedelnici. Glede na to tudi v zboru prevladujejo delavci, mnogi med njimi slovenske- ga porekla. In še več, prene- kateri od njih so sodelovali v odporniškem gibanju in bi- li borci slovenskih in itali- janskih partizanskih brigad. Dlje časa so se zadrževali med borbo v Beli krajini. In zato ni naključje, da sta Met- lika in Ronchi navezala po- bratimske odnose. Sicer pa^ ta zbor zlasti dobro pozna-' mo; velikokrat smo se sreča- li na raznih mednarodnih tekmovanjih in vedno je bil našemu komornemu zboru resen konkurent. Sicer so na- stopili v skoraj vseh zahod- noevropskih državah in po- vsod poželi visoke ocene. Za- to računam, da bo njihov koncert v Celju privabil ve- liko število ljubiteljev lepe- ga petja, zlasti še, ker bo spored zelo bogat. Kaj razen tega še predvidevate v svo- jem delovnem pro.q;ramu? To sezono zaključujemo, nasled- nja, jesenska, pa nam prina- ša znova velike naloge. Kot vse kaže bo oktobrsko gosto- vanje v zvezni republiki Nem- čiji odpadlo, zato pa bomo v tem času nastopili na tek- movanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru. Udeležba na tem tekmovanju je naša dolžnost. Sicer pa lahko po- vem še to, da se na to preiz- kušnjo že pripravljamo. Po vsej verjetnosti bomo .še le- tos peli v Kostanjevici pa v Mozirju in v drugih naših krajih. Od nastopov v tujini sta predvidena le koncerta v Doberdobu in na Bavarskem. Razen tega ne pozabljamo na naše delovne organizacije, nä tiste, pri katerih naletimo tu- di na materialno pomoč. Zgled vsem je kolektiv Aera, ki je častni član našega zbo- ra. V isto vrsto bi lahko da- li še laško pivovarno pa Ko- vino! ehno in druge. Skratka, veliko delo in dosti obvez- nosti, zlasti še, ker gre za amaterski zbor. ŠELE PRVA POLOVI- CA FOTOLIKOVE TRGOVINE Očitno je da so preuredit- vena dela Fotolikove trgovine na Tomšičevem trgu v zao- stanku. Doslej so namreč us- peli urediti le vhod in prvi del prodajalne, medtem ko je drugi del še vedno za- prt. Sicer pa že dosedanja dela dokazujejo, da bo C^- Ije dobilo izredno lično pro- dajalno. SLAVNOSTNI KONCERT v soboto je celjska Svobo- da priredila v Narodnem do- mu slavnostni koncert svoje- ga moškega pevskega zbora, na katerem so najzaslužnej- šim pevcem podelili Galluso- ve plakete. POMEMBEN SKLEP Na zadnji seji delavskega sveta Tovarne nogavic Pol- zela so med drugim sprejeli tudi sklep, da bo tovarna nogavic za socialne, komu- nalne in prosvetne ix)trebe v občini Žalec odobrila štiri- stopetdeset tisoč din. Sredst- va so odobrili pod pogojem, da se del sredstev uporabi za ceste na Polzeli oziroma za popravilo asfaltirane ceste Dobrteša vas—Parižlje. Tav- ENODNEVNI IZLET Planinsko društvo OLJKA Polzela je v preteklih letih organiziralo že več izletov na bližnje in daljne planinske postojanke. Eden takih izle- tov, ki ga organizira dru- štvo bo 31. maja. Prehodili bodo pot v smeri Solčava — Potočka ZTjalka — Olševa — Logarska dolina. T. T. NAJLEPŠE ROŽE Kot lani, tako je tudi letos Turistično društvo v Šempe- tru razpisalo nagradno tek- movanje za gojitelje cvetja v vrto\ah, na oknih in balko- nih. Takšno tekmovanje je nedvomno zelo vzpodbudno za gojitelje cvetja, koristno pa je tudi za sam kraj. Šem- peter namreč sodeluje v tek- movanju republiškega meri- la za najlepši turistični kraj Slovenije. Lani so dosegli osemnajsto mesto. Posebna komisija bo v času od apri- la do vključno avgusta vsak mesec ocenjevala cvetje. Naj- uspešnejši gojitelji cvetja bo- do nagrajeni na zaključni tu- ristični prireditvi novembra. Tav- 50 NOVIH KOMUNISTOV Pred dnevi je komisija za idejno-politično izobraževanje in usposabljanje pri Občin- ski konferenci ZKS v Žalcu pripravila enodnevni seminar, katerega se je udeležilo 21 mladih komimistov, ki so bi- li v organizacijo sprejeti lani ali letos in v tem času niso prisostvovali drugim izobra- ževalnim oblikam, ki so nuj- no potrebne za mlade komu- niste. Na občinski konferenci ZKS v Žalcu pa pripravljajo večji sprejem mladih v organizaci- jo sredi jimija. Takrat bodo sprejeli okoli 50 mladih iz celotnega žalskega področja. Sredi junija pa bo tudi osrednja proslava ob 100. t>b- letnici Leninovega rojstva in 25. letnici osvoboditve s kul- turnim programom, istočasno pripravljajo sprejem pred in medvojne rev narje, desetim pa delili srebrna prizn^^ za dolgoletno družben tično delo. O GOSTINSTVU IN TURIZMuj Včeraj je bila v skupna seja Občinske^ ščine, kjer so obravv problematiko blagovneg meta, gostinstva in ter sprejeli odlok o membi maloprodajnih J nekatere prehrambene^ kle. Odborniki so tokra slušali tudi poročUo o kultumo-prosvetne in , no-vzgojne dejavnosti ni. Več o seji bomo ^ v naslednji številki tednika. VEČER ŠPANSU POEZIJE Danes zvečer ob 20, bodo na Polzeli gog gledališki igralci iz celj ljudskega gledališča. q stvu pa se bodo predstav večerom španske po »Pesem hoče biti luö«. Lorca bodo recitirali j Kumrova, Bogomir Ve."a Branko Vodopivec. ZA LEPŠE UREJEN KRI člani turističnega ds so sklenili, da bodo v i nji sezoni uredili park, stavili markacije, nž okrasno drevje in konä deli pri bazenu. Najbolj zadevnim članom, ki ^ za urejenost kraja, bodi delili priznanja. PROMETNd TEKMOVANJ v Lučah je bilo predi Vi drugo občinsko ^ prometno tekmovanje, J se ga udeležile tekinö ekipe iz vseh šol m« občine. Prehodni pokal, ki ?s deljuje občinska komis varnost prometa, je C la že drugič zapored < šole iz Luč, ki ga je. sprejela v trajno last. ^ red ostalih ekip je nasl' druga je šola Mozirje, ^ šola Ljubno ob SaviÄ četrta šola Rečica ob ■ nji. šoia Gornji Grad ^ uvrstila. Med posamezniki so t® valci dosegli naslednji ni red: 1. IKOVIC Ed« la Luče, 2. PAVLIC jj šola Mozirje, 3. aM® Pranj o, šola Ljubno o^' nji, 4. PLESNIK FraH^ la Luče, 5. mesto je o^ edina tekmovalka ^^ •Danica, šola Mozirje. Vseh dvajset tekin''^ je pokazalo zelo viso^ pripravljenosti za šolsl^ metno tekmovanje, ^^^ poleg njih samih, zas'^ di prizadevnemu deli" svetnih delavcev. H. hJ^ IAVNOSTNA SEJA ZK ^edeljek je bila v Ve- "davnostna seja, na ka^ " počastili 100-letnico rojstva Ln v tej ^-^elUi zlate Leninove ' slavnosti, ki ga je l^ioil nastop dekliškega abora domače gi- A so sprejeli v organi- 2veze komunistov več Jžlanov ter obsodüi ag- I y Kambodžl. pt na havaje ^ so v Velenju pr- Lvrteli fil™ o lanski po- j^ajencev tovarne go- jjjjske opreme Gorenje gavaje. To je izreden ^ in zvočni dokviment jj organiziranega izleta ^ovanskih turistov na i^i^e otoke sredi Tihega Film je posnel Slav- lančar iz Ljubljane. ilovo od šole dni bo že tretja gene- ja srednje tehniške šole \ oddelka za rudarstvo, g-ila klopi. Zaključni ed, v katerem je bilo lijalcov, je bil glede na [h stoodstoten. Dijaki so Bslovili od šole na tradi- jlen način. Maturo bodo (i jur-ija, nato pa se bo- iot tehniki zaposlili v ru- ftem šolskem centru ter feku lignita. Dne 22. L so v delavskem klubu Idili tudi maturantski Priznanje za delo fed amaterskimi družina- V velenjski občini je ne- Bino najboljša družina pamskega sveta pri kul- tem domu v Velenju. Za sezono je naštudiirala Beroma zahtevno Lebovi- > dramo »Nebeški od- I, s katero je gostovala v iiiih krajih in med dru- nastopila na medobčin- reviji T vojniku. Tudi tu ttspeü. Zato ni naključje. Je republiški svet Zveze prosvetnih organi- j sporočil, da bo velenj- amaterski oder sodelo- ■la 13. srečanju amater- ' gledaliških skupin Slo- ^ junija v Ljubljani. To "PO priznanje za delo. j delo bodo še enkrat stavili doma za člane * borcev. I*"" Pa pridno delajo tu- ■•^e skupire. Tako bo v ''jo gostovala v Topol- ' skupina KUD Ivan 2 večerom pesmi avtorjev, skupina šolskega centra ® bo predstavila v šmart- ob Paki v četrtek zve- NOVO VODSTVO SZDL teden je bila v La- Hjj^^a seja občinske kon- mjj SZDL, na kateri so , ^lo te organizacije ^•^lem obdobju in si za- stavili naloge za prihodnje. V razpravi so delegati raz- pravljali predvsem o kme- tijstvu, o prepuščenosti kme- tov samim sebi, o premajhni aktivnosti kmetijske zadruge na področju kooperacije, po- speševanja in posluha za pro- bleme kmetov v laški občini. Na konferenci so izvolili sekretariate šestih sekcij, ko- ordinacijski odbor za ob- rambno vzgojo prebivalstva, žirijo za priznanja OF ter novo vodstvo občinske kon- ferenco SZDL, ki jo bo kot predsednik neprofesio- nalno vodil Hinko VIMER, kot sekretar pa bo na čelu 12-članskega izvršilnega od- bora Jože KOS. PRIHODNJE LETO NOVA ŠOLA Večkrat smo že pisali o novi in stari šoli na Planini. Kot kaže se bodo otroci preselih v nove prostore že jeseni prihodnje leto. zbor volilcev dobja v nedeljo dopoldne se bodo na zboru v osnovni šoli na Dobju zbrali volivci tega ob- močja. Po krajšem kultur- nem, programu, ki ga pripra- vljajo učenci tamkajšnje šole, bodo občane seznanili s pred- videnimi variantami reorga- nizacije šolske mreže na ob- močju Dobja in Planine. Pri- čakujejo izredno udeležbo na tem zboru, saj so vsi prebi- valci zelo zainteresirani, da enkrat odločno in jasno po- vedo svoje mnenje o prešola- nju otrok Dobja in okoliških zaselkov na Planino. MEDNARODNA RAZSTAVA v soboto so v prostorih osnovne šole »Dušan Jereb« v Slovenjskih Konjicah odpr- li mednarodno pionirsko-mla dinsko filatelistično razstavo z naslovom »Mladi za mir in prijateljstvo med narodi.« Pripravilo jo je filatelistično društvo Slovenske Konjice. dan prosvetnih delavcev v soboto so učitelji konji- ške občine praznovali svoj dan. Zbrali so se v Zrečah, kjer si jim učenci tamkajšnje šole pripravili kratek spored. Zanimivo je to, da so na slav- je povabili tudi vse upokoje- ne prosvetne delavce in jih skromno obdarili. Pripravili so jim tudi strokovno preda- vanje in ogled tovarne kova- nega orodja v Zrečah. Popol- dne so se prosvetni delavci udeležili izleta na Resnik. v teh dneh so na celjskih osnovnih šolah sprejemali učence 7. raz- redov v niladinslfo organizacijo. Odvezali so jim pionirske rutice in izročili izkaznice Zveze mladine Slovenije. Prenehali so biti pionirji, postali so MLADINCI. Vstopili so v organizacijo, v kateri bodo ostali več kot deset let. S tem trenutkom so se njihove dolžnosti povečale, postali so nekoliko starejši. Kako so občutili ta prestop iz mlajše v starejšo organizacijo in koliko vneto o mladinski organizaciji. O tem smo se pogovarjali s šestimi učenci in učenkami IV. osnovne šole na Dečkovi cesti v Celju. BOJANA KIKER, 7. a: »Vem, da nas bodo v pone- deljek sprejeli v mladinsko organizacijo, vendar vem o njej zelo malo ali bolje nič. Mislim, da bi nas morali prej seznaniti z delom saj bi se tako še laže vključili v vrste mladincev. Sedaj, ko bomo postali mladinci se mi zdi, da bomo nekoliko bolj odrasli.« IDA PRAŽNIKAR, 7. a: »V navadi je, da se mladinske ure 8. r. udeležita tudi pred- stavnika 7. r. Bila sem na takšni uri. Govorili so o uč- nih uspehih. O mladinski or- ganizaciji in delu v njej bolj malo. Predstavljam si, da bo- mo imeli mladinske ure in govorili tudi o našem nadalj- nem šolanju in poklicih.« ALENKA STOŠIČ, 7. b: »Mislim, da bom kar nekoli- ko starejša, ko mi bodo od- vezali pionirsko rutico. Za- sedaj nismo veliko izvedeli o mladinski organzaciji. Mi- slim, da je razlika med pio- nirsko in mladinsko organi- zacijo, vendar ne vem kakš- na.« DARJA JAKLIČ, 7. b: »Po- znam delo mladinske orga- nizacije, ker sem bila na eno- dnevnem seminarju o vode- nju sestankov, nalogah mla- dih ljudi na šoli in F>odob- nem. Tega seminarja smo se udeležili nekateri pionirji, da bi bili seznanjeni z delom v mladinski organizaciji. Ne- dvomno bo to velika dolž- nost.« HINKO HAS, 7. b: »Zame je sprejem v mladinsko or- ganizacijo velik dogodek, še posebej zato, ker bomo ime- li sedaj večje dolžnosti. Si- cer ne vem, kako bo, ampak mislim, da bom v organizaci- ji gotovo kaj delal. Najbolj me veseli delo v fotokrožku.« MARKO PLANINŠEK, 7. a: »Mislim, da je sprejem v Zvezo mladine praznik za vse nas pionirje, še posebej zato, ker bomo s tem dnem starejši, saj- bomo postali mladinci. Tudi učiti se bomo morali še bolj. O delu mla- dinske organizacije ne vem veliko, ker me nihče ni se- znanil z njim.« Danes so že vsi člani Zveze mladine Slovenije, taka jih veliko dela v organizaciji, če bodo hoteli biti aktivni člani. Začetek ho verjetno nekoliko težak, ker so premalo seznanjeni z nalogami, pravicami in dolžnostmi, vendar bodo leta prinesla tudi to. 1. B. — M. S. Pred Titovo rojstno hišo in njegovim spomenikom v Kiimrovcu so se vsi radi postavili pred fotografski aparat. Za spomin. I^p! Sreda, 20. maja. Letos. Pred poslopjem "družbeno-političnih organizacij v Celju so bili kot vojaki postrojeni trije avtobusi. Dva Izletnikova in eden od Ema. Pred njimi pa okoli 150 socialnih oskrbovancev iz celotne celjske občine. Pri- pravljali so se na izlet. Prijeten izlet. Niso pa vedeli kam. To je bila uganka in čar dneva, za katerega smo ob koncu ugotovili, da ga nikoli ne bomo pozabili. To je bil že tretji izlet v zadnjih letih. Najprej so obiskali Logarsko dolino, zatem Gorenjsko in letos Bre- žice, Mokrice, Čateške toplice, Kumrovec in Atomske toplice. Organizator je bil občinski odbor Rdečega križa Celje. Že na začetku je bilo slovesno. Ženice so si zave- zale »masne« rute, možje kravate. Neka ženica je pri- nesla tovarišici, ki je tudi lani pomagala pri organizaciji izleta, šopek rož. Kot spomin na dan, ki so ga lani pre- živeli. Droben spomin. Bogat kot dragulj. Tako kot letos. Posedli smo v avtobuse in se odpeljali. Proti Brežicam. Med ljudmi je zavladal prijeten ob- čutek, ki ga v življenju niso ve- likokrat občutili. Počutili so se prijetno, slavnostno. Začel se je njihov dan. »Tako daleč še v življenju ni- sem potovala.« »Tretjič sem že na izletu, ven- dar tako lepega uvoda še nisem doživela.« »Samo, da bi bilo vreme lepo pa bo vse v redu. .škoda bi bila, da nam bi dež pokvaril tako lep dan v življenju.« Bilo je stopetdeset podobnih misli, želja, spominov. V prvem avtobusu šofer ni ostal nem. Razlagal je to in ono, pripovedoval o krajih, običajih in pokrajini. Ljudje so poslu- šali, gledali in opazovali. Peljemo se skozi Laško. »Na levi strani vidite grad. Včasih so na njem gospodovali graščaki, danes pa zob časa. Pa ta ne grize, saj ni od socialnega zavarovanja,« je povedal šofer. V avtobusu je postalo prijetno. Neka ženica je držala v levi roki zbirko tekstov partizanskih pes- mi, z desno roko je dirigirala in ostali so peli.. Lepo. Doživeto. Ženice so me potegnile med- se. Pavla Feldin je odprla denar- nico, izvlekla list papirja, na katerem je imela napisane »što- se«. Začetek in konec, vmes pa pike. »Ali že veste tega?« Pa ga je povedala. »Ste že slišali tega?« Pa ga je povedala. Tako iz Celja do Brežic in še dalj. Ljudje so se zabavali. Vmes je bilo tudi ne- kaj zabeljenih, kot ternu pravimo Slovenci. Prijetnih. Glavno pa je to, da so vsi uživali, da so se prijetno počutili na poti v dne- vu, ki je bil namenjen njim. Samo njim, ki si kaj podobnega sami ne bi mogli privoščiti in dovoliti. V MUZEJU IN GOSTILN! Brežice. Prva postaja. Avtobu- se so porinili pod košate kosta- nje In napotali smo se v Posav- ski muzej. Pa ne vsi. Nekateri so raje odšli v »slovenski« muzej — »oštarijo«! Vsak pa je gledal in občudoval zanimivosti. Takšne ali drugačne. Nihče nobenemu ni ničesar za- meril. In prav je tako. PLES IN KONJ! V MOKRfCAH V starem gradu v Mokricah ,so or.s^anizatorji pripraviili ko.silo. Dobro kosilo. »Veste, kar lačna sem že, saj sem odšla od doma že ob peti uri zjutraj. Spila sem samo skodelico kave in ničesar dru- gega. Hčerka mi je sicer hotela speči jf-jček pa ga nisem mogla pojesti. Veste mi prvič jemo še- le okoli devete ali desete ure. Zdaj se tole toliko bolj prileže.« je pripovedovala ženica iz Strm- ca pri Vojniku. Iz avtobusa so prinesli g'-a- mofon. Glasba in ples. Razpo- loženje. Pesem. Prisedel sem k mizi, kjer so sedele tri ženice. Najstarejša je imela — pa ji še danes ne verjamem, ker odlično izgleda — že dvainosemdeset let! »Kljub naporu je prijetno. To je naš najlepši dan v življe- nju.« Pridružile so se tudi druge. In ko smo videli, kako so gube na obrazu zadrhtele kot listje v vetru, smo jim verjeli. Ogledali so si še konjušnico, ki je za lipiško najlepša v Slo- veniji, popeljali skozi Cateške toplice do Kumrovca. »PROSIM, NAPIŠITE Ml KARTICO« Med vinogradi, na katere so bile pripete nizke hiše in cer- kve, pa ob robovih travniki, smo se po vigugasti cesti, ki je najbolj podobna kolovozu, pripeljali v Kumrovec. Stopili smo v Titovo rojstno hišo. Najdlje so postajali ob zi- belki. »V takšni zibelki so tudi prve ure mojega življenja potekale.« »Dobro, da so to ohranili. Lep spomin je na našega mar- šala.« Predmete, ki .^o bili kakorko- li vezani na življenje predsed- nika Tita so s spoštovanjem opazovali. »Mi prosim napišete štiri kar- tice za moje sorodnike. Ve- ste, ne vidim več.« Pišem. »Prosim še meni.« Iz torbice je potegnila bel listek z naslovom. Vojna pošta. »Veste, nečaka se vedno spomnim. Naj bere.« Še' posnetek pred Titovim spomenikom, slovo in pot proti Atomskim topilicam. »TO NI MOŠKA, AMPAK ATOMSKA VODA« Atomske toplice pri Podčetrt- ku. Tudi pri njih imajo dovolj vode, ampak zdravilne. »To ni moška, temveč atom- ska voda. Ta je boljša. Bolj pomaga,« so pripovedovali. »Dajte še vi spit kozarec zdravilne vode. Boste kasneje ostareli.« Poskusim pa ne gre. Takoj me podpre druga ženska. »Voda še - za v škorenj ni dobra, kaj šele za želodec.« Potem pa pijmo kaj drugega, da si popravimo okus! In so pili. Kot čreda so se napotili proti bifeju. Vino. Ko- njak. Pivo. »Vse za dizenfekcijo!« Krepak požirek. Za slovo še sendvič, pa pe- sem, dobra volja in želja, da bi jesenskih dni v maju bilo še več. Čimveč! Ce verjamete ali ne — to je bil zame eden najlepših izletov. Kot za njih. , Vsako drevo v maju cveti... TONE VRABL Vsako srečanje je dragoceno — še posebej z ljudmi, ki imajo malokdaj možnost, dii pogledajo v svet... V Mokricah je bil prvi daljši postanek. Ljudje, katerim je izlet veliko pomenil, so se nastav- ljali soncu in prijetnim občutkom. (nadaljevanje) Toda na žalost vseh pristašev te teorije ni bilo že mesecev čuti o nobenem zločinu. Zato je storil go- iPod Gould, pomožni učatelj na vaški ljudski šoli, korak ^rej v zločinski teoriji in je zatrjeval, da je neznanec "'arhist, prevraten element, nevaren za družibo in državo, ^ pripravlja razstreliva in strupe, in sklenil je, da ga opazoval in da bo zasledoval njegovo počenjanje, v ko- ^or mu bodo razmere dopuščale. V ta namen je vsikar "f^po pogledal tujca, kadar ga je srečal, in je izpraševal ^ njem ljudi, ki ga nikdar niso videli — vkljub temu ^ ni nič dosegel. Tudi Fearenside je imel močno stranko za svoje nazi- ^je o »marogastem polukrvnežu«. Največ vaščanov pa ® bilo mnenja, da je mož nesrečen in — nor. To nazira- ^j® je imelo zase prednost, da so se dali z njim zlahka ^ožiti vsi različni pojavi in dogodki, ki so bili v zvezi ' Neznancem, ženske, stare in mlade, pa so se križale ^ njim in so bile prepričane, da je sam »bogrxasvaruj« '^^orkoli v zvezi z njim. , Pa najsi so sodili o njem tako ali drugače' — eni in vsi so ga sovražili. Njegova razdražljivost bi bila ''^jiva meščanom, ki so takih nastopKjv vajeni pri uče- 'J^ltih in drugih duševmh delavcili, mirrum vaščanom za- vasice pa je bila nerazumljiva. Da je kakor blazen ^^ z rokami krog sebe, kakor so ga včasih videli, da da je ponoči iznenada pridirjal izza mirnega ogla, je s skrajno surovostjo odbijal vse radovedneže, ki so ' skušali seznaniti z njim, da je hodil okrog v poznem J^ku, ko pošteni ljudje zapirajo vrata in okna rn se ^vljajo spat — kdo bi naj bil prijazen s takim člove- i^? Šli so mu s poti, če je prišel po vasi, in ko je bil ^o, so si vaški frkolini zavihali suknje čez glavo in ^li klobuke čez čelo in nos ter s krilečimi rokami stopali za njim in ga oponašali in otroci so kričali »stra- šilo!«, nato pa urnih peta zbežali za ogle in vrata. Gussa, vaškega lekarnarja in »padarja«, je neznansko trla radovednost. Povoji so vzbujali njegovo strokovno zanimanje, pripovedke o tisoč in eni steklenici pa so ga delale ljubosumnega in nevoščljivega. Ves april in maj je iskal priložnost, da bi govoril s tujcem, in o Binkoštih se ni mogel več vzdržati. Sestavil je nabiralno polo za dobrodelen namen in šel h gospe Hali. Začudil se je, da ni vedela za ime svojega gosta. »Povedal mi je neko ime,« se je izgovarjala — prav nič ni bilo res! — »pa si ga nisem zapomnila.« Ni si mogla drugače, morala se je zlagati. Sramovala se je, češ, še imen svojih gostov ne ve. Cuss je potrkal in vstopil. Razločno je slišala, kako je tujec zaklel od znotraj. »Oprostite, da vas motim!« je dejal Cuss in vrata so se zaprla. Gospa Hali je sama ostala ria hodniku. Celih deset minut je čula jxxlglasno govorjenje, nato je zadonel krik iznenadenja, noge so zaropotale, nekdo se je hrupno zakrohotal, nagli koraki so prihiteli in Cuss se je pokazal na vratih. Njegov obraz je bil bel kakor stena in njegove oči so kakor okamenele strmele preko hrbta v sobo. Pustil je vrata odprta za seboj, ni se ozrl nanjo, po stopnicah je skočil, skočil skozi vežo in kmalu je slišala njegove nagle korake hiteti po cesti. Klobuk je nesel v roki. Skušala je ix>gledati skozi polodprta vrata. Tujec se je mimo in samozadovoljno nasmejal, koraki so prišli po sobi, ničesar ni videla, vrata so se zaloputnila in vse je bilo spet tiho. Cuss pa je hitel po vasi k upokojenemu majorju Buntingu. »Ali se mi je zmešalo?« je začel brez uvoda, ko je stopil v ubožno sobo k svojemu prijatelju. »Ali izgledam ka.kor znorel človek?« »Kaj se je zgodilo, za božjo voljo?« se je .^.plašil Bunting in položil pipo na mizo. »Tisti — človek doli v »Poštnem vo2iu« .. . « »No—?« »Ali imate kak pvožirek pri roki?« Cuss je .sedel in si brisal čelo. Ko si je ubogi lekarnar okrepil živce s požirkom slabega sherryja —- edino pijačo, ki jo je zmogel dobri, pa revni Bunting — je popisal svoj obisk pn neznanem gostu. »Vstopil sem,« je hlastal in lovil sapo, »in sem mu predložil našo nabiralno polo z vljudno prošnjo, naj kaj malega prispeva. Vtaknil je roko v žep, ko sem stopil v sobo, in malomarno sedel. Hud nahod je imel. Cul sem, tako sem mu pravil, da se bavi z znanstvenimi razisko- vanji. Rekel je da in je kihnil. In kihal je in je vlekel skozi nos ves čas. OčivicTno se je strašno prehladil! Raz- lagal sem mu namen nabiranja in gledal po sobi. Ste- klenice s kemikalijami vsepovsod. Tehtnica, poskuševalne cevke in duh po kloroformu. Ali bo kaj podpisal, sem vprašal. Dejal je, da bo stvar preudaril. Vprašal sem ga naravnost, ali se bavi z znanstvenimi poskusi. Da, je od- govoril. Z dolgotrajnimi? Cisto zbesnel: »Vražje dolgotraj' nimi!« Pomiloval sem ga. Mož je bil na tem da vzkipi. In moje besede so ga pripravile, da je vzkipel. Dobil jo predpis — silno važen je dejal. Zakaj, tega mi ni povedal. Ali je zdravniški predpis? »Kaj vraga vas to briga!« Opra- vičeval sem se. Kihnil je. In iznova je začel. Rekel je, da mi ga bo prebral. Pet, sestavin da je. Položil je listek predse in obrnil glavo. Veter je potegnil skozi okno in odnesel listič. Zašuštelo je. Listič je odletel v odprto peč. Plamenček, listič je gorel. Planil je za njim. Prepozno. Tako je! In pri tem je potegnil, je moral potegniti roko iz žepa.« »No, in?« . »Nobene -roke ni bilo! Prazen rokav! Bog! Pohabljen je, sem si mislil. Ima roko iz lesa ali pa iz plutovine in si jo je snel. Pa pri vsem tem, sem pomislil, stvar ni čisto naravna. Kaj vraga drži rokav po koncu, ako ni roke v njem? In ničesar ni bilo v rokavu, povem vam! Niče- sar — prav do komolca ničesar! Videl sem v rokav do komolca, nekje na šivu je bil raztrgan in beli dan je sijal skozi luknjo! »Dobri bog!« sem TOkliknil. Obstal je, strmel je vame skozi svoja velika očala in nato na rokav. »No — in?« »To je vse! Niti besede ni zinil. Strmel je na rokav in — ga vtaknil v žep.« »Kako vraga morete vtakniti prazen rokav takole ▼ žep?«, sem vprašal. »Prazen rokav .. .?« je dejal. »Da, prazen rokav!« sem trdil. »Pravite, da je prazen rokav? Videli'ste, da je pra- zen?« S tremi prav počasnimi koraki je stopil bliže, obstal trdno ob meni. Strašno je vlekel skozi nos. Nahod. Nisem se ganil. Čeprav naj bom obešen, a.ko tista njegova povita glava in njegova velika očala — takole či- sto blizu — ako to že ni dovolj, da človeku zagomazi po živcih.« »Dejali ste, da je rokav prazen?« je rekel. »Gotovo!« sem odgovoril. In tedaj — in tedaj je mirno potegnil rokav iz žepa in ga dvignil proti m.eni. kakor bi mi ga hotel-še enkrat pokazati. Počasi — čisto počasi ga je dvignil. Pogledal sem vanj. Celo večnost se mi je zdelo da trpi. Se nadaljuje ZA VAS iN VAŠE OTROKE NAJCENEJŠA, SVEŽA ŠTAJERSKA JABOLKA Naicenejše sadje - 20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinarjev — Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v vaši delovni organizaciji — V vaši trgovini pa za 1 kg samo 1 din. llVAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE Na procesu proti bivšemu gospodarskemu diktatorju Tu- nizije, Ben Salahu, so pričali številni kmetje, ki so jih prej na vse načine silili v zadru- ge P-^V '^n^nh 1P yrlnn V "" milosti. Pred sodiščem je iz- JUoLt,. '/JiU OC://i U!.. OC ster sem prejemal poročila od guvernerjev, delegatov in inženirjev. Vsa poročila so govorila, da kolektivizacija sijajno napreduje.« ... Mla- do poslanko Bernadette Dev- lin so v ulstrskem mestu Omagh obsodili na tri mese- ce zapora pogojno, ker je ba- je »razgnala« sejo mestnega sveta, se usedla na županov sedež in brez dovoljenja go- vorila ... španski časopis» so zdaj dražji, ker država ne ho dajala več vsem subvenci- je. Dajala jo bo samo »po- trebnim časopisom«. List »InformaQiones« takole . ko mentira: »Prav lahko se zgo di, da se bo sistem subvencij za »potrebne« časopise spr>. menil v sistem državnega na. grajevanja in kaznovanja ča- sopisov.« . .. Hud vročinski val je preplavil Srednji vzhod. Temperatura je dosegla 45 stopinj Celzija, v Kairu celo 48. Duhovit poročevalec je poslal svojemu listu poročilo, ki se začenja: »Hud vročin- ski val je ohladil vojno de- javnost na Srednjem vzho. du.« ... V Diisseldorfu se je začel proces proti bivšemu SS Hauptsturmführer ju Stang- lu, ki je nadzoroval ubijanje nad 400.000 ljudi. Toda ko je tožilec bral dolg seznam nje- govih vojnih zločinov, ni niti trenil z očesom. »Nič nimam na vesti,« je rekel. »Oprav- ljal sem samo svojo dolž- nost.« ... F Tanzaniji so ze- lo strogi, kar zadeva mini- krila, kozmetiko in ženske la- sulje. Lepotna tekmovanja so prepovedana kot »izkorišča- nje človeškega mesa«. Zato se je morala miss sveta, Av- strijka Eva Reuber Stnier, odpovedati obisku v Tanzani- ji. ... Angleški pisatelj Gra- ham Greene ne šteje poseb- no v dobro predsedniku Nixonu, da je obljubil odpo- klican ameriške čete iz Kam- bodže do konca junija. »Saj mu drjigega ne preostane,« meni pisatelj, ki dobro poz- na Jugovzhodno Azijo. »Pred monsunskim deževjem in let- nimi poplavami Mekonga bo- do morali Američani oditi, če nočejo živeti pod vodo.« Raje zakon kot priporočila Vsem lastnikom gozdov omogočiti čimprej pred- lagano samoupravljanje pri gospodarjenju - To ne more biti odvisno le od dobre volje po- sameznih gozdnih gospodarstev Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pripravil za zad- njo sejo republiškega in go- spodarskega zbora sklepe in priporočila o vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnl razvoj gospodarjenja z goz- dovi. V njih je navedel pred- loge ki so prevladovali v lanski javni razpravi o go- spodarjenju z gozdovi. Po- slanci niso bili zadovoljni le s takimi priporočili in so iz- vršnemu svetu naročili, naj čimprej pripravi predlog za spremembo in dopolnitev se- danjega zakona o gozdovih. Menili so, da je treba hkrati zagotoviti vsem lastnikom gozdov predlagane samoup- ravne pravice. Priporočila izvršnega sveta in skupščine so le priporoči- la. Prav bi bilo, da bi jih spoštovali vsi občani in se po njih ravnali. Tistega, ki jih ne upošteva, pa ni moči kaznovati. Obsodimo ga lah- ko le moralno. Pred zakon- skimi predpisi pa se ne mo- re nihče izmikati. Tako se stvari hitreje urejajo. V razpravah o tem pa sta se pojavili dve vprašanji, ki vlečeta na stran priporočil. Prvo je, da bo treba re- publiški zakon o gozdovih v kratkem času dvakrat spre- minjati in dopolnjevati in bodo imeli republiški organi veliko več dela, kot če bi se zdaj zadovoljili s priporoči- li, zakon pa popravih šele po spremembi zveznega zakona o gozdovih. Poslanci pa so menili, da raje dvakrat kot predolgo odlašati, če so stva- ri jasne, kako je treba go- spodariti z zasebnimi gozdo- vi, potem je treba to uredi- ti z zakoniom, ne prepuščati le dobri volji posameznih kolektivov gozdnih gospodar- stev. Seveda v mejah, ki jih dovoljuje zvezni zakon. Po sprejetju dopolnjenega zvez- nega zakona o gozdovih pa bodo republiškega uskladili z njegovimi spremembami. Dnigo vprašanje je, ali s priporočili ne bi kazalo pre- izkusiti, kateri kolektivi gozdnih gospodarstev bodo upoštevali predloge, ki jih je dala javna razprava o go- spodarjenju z gozdovi, in ka- teri le veliko govorijo o po- moči kmetom, delajo pa dru- gače. To morda niti ne bi bi- lo napačno. Mnogi lastniki gozdov pa pravijo, da je to že dovolj znano, saj se je jasno pokazalo v minulih le- tih. Zato ne smemo dovoliti, da bi potrebno in koristno samoupravljanje lastnikov gozdov bilo še dalj časa od- visno od dobre volje posa- meznih kolektivov gozdnih gospodarstev ali celo njiho- vih uprav. Vsem kmetom ,je treba čimprej zagotoviti ena- ke samoupravne pravice pri gospodarjenju z njihovimi gozdovi, Ce tega ne bomo storili, bodo najbolj prikraj- šani tisti lastniki gozdov, ki so že doslej imeli najmanj pravic in so bili upravičeno najmanj zadovoljni. Nekateri kolektivi gozdnih gospodarstev že prilagajajo statute svojih organizacij ugotovitvam javne razprave in priporočilom, ki jih je predlagal izvršni svet skup- ščini. Zato je treba tiste »gozdarje«, ki se s tem še vedno ne strinjajo in torej ne bodo spoštovali priporo- čil, z zakonom prisiliti, da bodo gozdarsko deja\Tiost organizirali tako, kot bo naj- bolj koristno za družbo in lastnike gozdov, ne pa le za- nje. J02E PETEK Izvoz v aprilu Po podatkih zveznega zavo- da za statistiko, ki pa še niso pK>polni, smo aprila izvozili iz države raznega blaga za mili- jardo in 810 milijonov dinar- jev, to pa je za 14 odst. več kot lani v aprilu. Kar za 29 odst. pa se je v aprilu pove- čal tudi uvoz v Jugoslavijo, ki je dosegel s tem že 2 mi- lijardi in 800 milijonov din. Uvoz je za pribl. 11 odst. niž- ji kot je bil lani v tem času. TELEGRAMI TEL AVIV — Skupina palestin- skih komandosov Ahmeda Džatari- la, ki deluje samostojno, Je z ba- zukami napadla avtobus izraelskih otrok.' Ubitih je bilo 7 otrok, 15 pa je bilo ranjenih. BUKAREŠTA — Iz Romunije prihajajo poročila o strahovitih poplavah na severu države. V vsej državi je poplavljenih 720.000 ha obdelovalne zemlje, skoraj tisoč krajev je pod vodo. Evakuirali so 265.000 ljudi in 700.000 glav živine. PHNOM PENH — Šef novega kamboškega rezila, Lon Nol, je na- povedal, da bodo s 1. junijem uve- dli v državi nagla vojaška sodi- šča Južnovietnamski predsednik Thieu pa je ponovno izjavil, da se južnovietnamske čete ne bodo umaknile iz Kambodže. PARIZ — Na zasedanju pred-- stavnikov držav, ki so članice OECD, je govoril tudi jugoslo- vanski zvezmi sekretar za gospo- darstvo. Poudaril je, da dve tret- jini gospodarskega poslovanja Ju- goslavije s tujino odpadeta na de- žele članice OECD. BEJRUT — V ponedeljek, 25. maja so izraelske sile spet vdrle na libanonsko ozemlje. Izraelski krogi govorijo o »patruljah«, arab. ski viri pa o »oklepnih enotah ob podpori topništva in letalstva«. PRAGA — V vodstvu čeških sin- dikatov so se spet zgodile velike spremembe, ki bodo »politično utr- dile sindikate«. Odstopilo je celo predsedstvo, iz centralnega sveta pa so izključili 14 članov, medtem ko so sprejeli odstop 11 drugih. IZREKI Velike resnice iz- govarjamo velikokrat šepetaje. Tudi otrok je že človek, je pa še no- vinec. Čim opaziš, da so V banki uvedli samo- postrežbo, vedi, da si že V komunizmu! Henrik Zbil BITKA ZA KAMPONG CAM — Vse kaže, da .je Kanibodža postala nova »preizku- ševahiica« vseh mogočih vrst orožja. Na sliki vidimo Lon Nolovega vojaka za uple- njeno kitajsko težko strojnico, medtem ko se njegovi tovariši vkopavajo na polju pred bitko za Kampong Cam. Telefoto: Lei tedenski zunanjepolitični pregled Kitajski predsednik Mao Ce Tung je v posebni poslanici kitajskemu ljudstvu — kar se redko dogaja — obsodil ame- riški in južnovietnamski vdor v Kambodžo. »še vedno grozi nevarnost nove svetovne voj- ne. Narodi vseh dežel mora- jo biti pripravljeni. Revolu- cija je glavno gibanje v da- našnjem svetu.« »Trdno podpirani princa No- rodoma Sihanuka, šefa kam- boške države, v boju proti ameriškemu imperializmu in njegovim hlapcem,« je dejal Mao Ce Tung. Podprl je tudi izjavo s sestanka predstavni- kov indokitajskih narodov. Kljub omembi nevarnosti nove svetovne vojne preveva .Maovo poslanico optimizem, kar zadeva prihodnost ljud- skih in revolucionarnih gi- banj. Glede možnosti nove svetovne vojne je ton posla- nice bolj optimističen, kakor je bil še takrat — lani — ko so se obmejni spopadi med Kitajci in Rusi močno zaostri- li in ko se je začela stopnje- vati vojna v Vietnamu. Ta- krat se je Kitajska čutila ne- posredno ogrožena po .Ameri- čanih. To zveni morda nekoliko protislovno. Na prvi pogled bi kazalo, da se Kitajska čuti prav zdaj ogroženo, ko so Američani vdrli v Kambodžo, in to naj bi potrjevala že Maova izjava. V resnici pa iz- java kitajskega predsednika, četudi je ostra, ne vsebuje nobenega namiga na kako ne- posredno konfrontacijo med Pekingom in Washingtonern. To ne pomeny da Kitajska ne bi reagirala, če bi se ču- tila neposredno ogroženo. Re- agirala bi podobno, kakor .je storila takrat, ko je poslala svo,je čete čez reko Jalu v Se- verno Korejo. Toda takrat še ni bilo »trikotnika« super sil, takrat je imela Kitajska še močnega zaveznika na severu — Sovjetsko zvezo. Zdaj pa so odnosi med Pekingom in Moskvo — milo rečeno — ze- lo skaljeni. Zato daje Mao Ce Tung po- udarek revoluciji, in to raz- nim revolucijam in ljudskim gibanjem. To pomeni z dru- gimi besedami, da se Kitaj- ska sicer ima za odločilno si- lo v Jugovzhodni Azi.ii, da pa ne bo aktivno sodelovala v tujih gibanjih. Tuja osvobo- dilna in ljudska gibanja mo- rajo najti v sebi moč za boj in zmago. V četrtek zjutraj je Mao Ce Tung, obkrožen s princem Si- hanukom, maršalom Lin Pij. om in premierom ču En La- .jem, prišel na tribuno na Tr- gu nebeškega miru v Pekin- gu, kjer je Lin Piao pred ve- likansko množico prebral Ma- ovo poslanico. Tri dni so bile po vsej Kitajski množične manifestacije v podporo »bo- ju narodov sveta proti ame- riškemu imperializmu«. Mao Ce Tung se redkokdaj oglaša tako, kakor se je prejš- nji teden. V takih primerih ne govori kot vlada. Za Kitaj- ce je njegova izjava dosti važnejša od vladne izjave, Vladno izjavo ljudje prouču- jejo, o Maovi izjavi razmiš- Ij-djo, kakor je zapisal fran- coski komentator Alain Bouc, Verjetno o njej razmišljajo tudi drugod, čeprav uradni Washington ni spregovoril no- bene besede. V četrtek, 21. maja sta se v zahodnonemškem mestu Kasslu sestala zahodnonem- ški kancler Willy Brandt in vzhodnonemški premier Willi Stoph. Kakor so pričakovali so pogovori potekali v zna- menju manifestacij in demon- stracij. Levica je manifestirala za to, da bi Bonn priznal Nemško DR, desnica in neo- nacisti pa so divje demon- strirali celo proti Stophove- mu obisku in z vzkliki in na- pisi na plakatih očitali Brand- tu, da »razproda,)» Zvezno re- publiko«, kar je tudi sicer očitek socialnodemokratske opozicije. Med drugim so tr'" je mladeniči iz Schleswig-Hol- steina sneli vzhodnonemško zastavo in jo razrezali. Bolj pomembno ,je, kaj j* drugi .sestanek med premie- roma obeh Nemčij prinesel Dvoumna sodba se glasi: kas- selski sestanek ni bil neuspe- šen, čeprav nismo dosegli no- benega uspeha. Po vrnitvi * Bonn ,je kancler Brandt neko- liko bolje razložil položaj. Df jal je, da Kassel ne dokazuj« neuspešnosti njegove politik®' temveč prav nasprotno: uspe^ nost n,jegove politike. Dokazi' je pa tudi to, da bo pot še dolga in težavna. In kdaj bo prihodnji šesta* nek? O tem se še niso dogo* vorili. »Zdaj je najvažnejše» da se lotimo politične vsC bine naših nesoglasij,« je r®' kel kancler Brandt. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PRISRČNE ČESTITKE PREO- SEDNIKU TITU — Predsednik re- publike Josip Broz-Tito se je s so- progo Jovanko v nedeljo zvečer u- deležil tovariškega večera, ki ga je ob dnevu mladosti prir^lla beo- grajska mladina. Mladinci so pred- sedniku Titu ob tej priložnosti pri- srčno čestitali ob njegovem 78. roj- stnem dnevu. V ponedeljek dopvoldne je pred- sednik Tito s soprogo Jovanko spre- jel v velikem salonu zveznega iz- vršnega sveta v Beogradu okrog 200 predstavnikov družbenopolitič- nega in javnega življenja, ki so mu čestitali k rojstnemu dnevu. Naco si je ogledal darila in se pogovar- jal s predstavniki delovnih kolek- tivov ter družbenopolitičnih in mla- dinskih organizacij iz vseh krajev države. V ponedeljek zvečer pa re je predsednik Tito s soprogo Jovan- ko, s svojimi sodelavci in najvišji- mi predstavniki družbenopolitične- ga in javnega življenja udeležil ve- ličastne prireditve na stadionu JLA v Beogradu Na tej prireditvi, ki je potekala pod geslom: »Svoboda na- vdihuje mladost — mladost jo ple- meniti«, so sodelovali mladinci, mladinke pionirji ter pripadniki JLA iz vseh republik. Ljiliana žežo- va, dijakinja gimnazije »Maršal Ti- to« iz Skopja je izročila predsed- niku Titu štafetno palico s pozdra- vi in čestitkami narodov in mladine Jugoslavije. Predsednik Tito je ob svojem rojstnem dnevu sprejel tudi jugo- slovanske košarkarje, ki so na prav- kar končanem svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojili prvo mesto ozi- roma zlato medaljo. ■ CENE HITREJŠE KOT VLA- DA — Zvezni tržni inšpektorji so ugotovili, da »uhajajo« tudi cene, ki so pod nadzorstvom oziroma »zamrznjene«. Tako je »Crvena za- „Svoboda navdihuje mladost" stava« do 40 odstotkov podražila rezervne dele avtomobilov, podra- žil se je cement, poskočile so tudi cene nekaterih detergentov in mila. Zvezni tržni inšpektorat je zoper ta podjetja vložil prijave pri tožil- stvih in jim bodo tudi odvzeli neu- pravičeno pridobljeni dobiček. Sa- rajevski dnevnik »Oslobodjenje« pa je v zvezi z ukrepi zveznega izvrš- nega sveta za ustalitev trga zapisal, da so cene očitno hitrejše od vlade. ■ PRVA MINA ZA AVTOCE- STO — V petek je predsednik re- publiškega izvršnega sveta Stane Kavčič v Stari vasi pri Postojni sprožil prvo mino na trasi hitre štiripasovne, avtomobilske ceste Vrhnika-Postojna in s tem simbo- lično odprl gradnjo. Ta odsek ceste Šentilj-Gorica bo zgrajen do jeseni 1972. Dolg bo 32 km in bo stal 4.39 milijonov din ali 14 milijonov vsak km. »Požrl« bo 53.000 ton cementa, 4000 betonskega železa in 28.000 kub. metrov lesa. Na tem odseku bo se- dem mostov daljših kot 50 m, med njimi most čez Ljubljanico pri Vrh- niki ter trije viadukti (Ivanje selo, Unec in Ravbarkomanda). ■ PRIZNANJA MLADINSKIM MENTORJEM — Predsednik Zve- ze mladine Slovenije Mitja Gor j up je v petek podelil priznanja dvaj- setim mladinskim mentorjem ter 35 priznanj mladim družbenopoli- tičnim delavcem. ■ SAMOPRISPEVEK ZA ORO- ŽJE — Občani iz šekovičev, majh- nega kraja izpod Birča, so sklenili, da bo vsak zaposleni in upokojenec plačeval en odstotek od svojih do- hodkov za nabavo orožja za terito- rialno obrambo IJUBLJANA: EN AVTO NA 7 I^TUDI — V Jugoslaviji je bilo lani nekaj več kot 560.000 osebnih avto- mobilov, v Sloveniji pa kakih 122 tisoč. V Ljubljani pride en avtomo- bil povprečno na 7 ljudi, v občini Celje na 11, v občini Novo mesto na 16. v Murski Soboti na 32, v ob- čini Lenart pa na 59 prebivalcev. Naimanj registriranih avtomobilov v Sloveniji je v metliški občini (282). vendar pride po en avto po- vprečno na 25 prebivalcev. MOSKVA — v Sovjetski zvezi so aretirali 32-letnega pisatelja An- dreja Amalrika, ki je napisal pre- povedano knjigo z naslovom »Ali bo Sovjetska zveza preživela do leta 1984?«. .oDlŠČE NI VERJELO OBTOŽENIMA, DA NISTA HOTELA MILI- ' JONOV, KI STA JIH SKRILA V DIMNIK - ZATAJITI ^ n^avnim smo poro- '^sodne obravnave zoper .'^'^giiega Valentina Urha in iCovač, ki sita bila ob- da sta se poskušala i^stiti s tujim denar- To je drugi del trage- jff'^b uboju Marije Kovač ^•Lriborske ceste v Celju, ' "gjo je lani maja ubil Le- Andrašič iz Maribora. ^ pekoliko omejen moža- f ki zaradi nekega ^ja'Že predtem obsojen na ^rt in pon^iloščen je zopet ^jjal, da bi prišel do de- ^rja. Toda tega kljub temu ^ našel. Našli pa ga niso varnostni organi in pre- jjitovalni sodnik, čeprav so a poskušali. pozneje pa je zaradi mar- [jivega dela in vztrajnega po- ^.edovanja končno bilo de- le kronano z uspehom, so se tudi sorodniki spri- jaznili z usodo, da namreč jenarja ni, je preiskovalni sodnik s pomočjo delarvcev pjv stvar le prignal do lonca. Odkrili so, da sta denar Marije Kovač prikri- ^la Valentin Urh tn nje- na svakinja Ana Kovač. To- čneje je bilo razčiščeno na drugi obravnavi, kdo je namreč denar skril. Valentin Urh, ki je bil neke vrste de- narni svetovalec, je zaupani denar zazidal v dimnik! Če- prav je bilo mnogo časa, da bi o tem obvestil vsaj so- rodnike, če že ne sodišče, te- ga v celoti ni opravil. Tako gre zasluga preiskovalnemu sodniku in delavcem UJV, da so denar odkrili. Oba obtoženca sta na prvi obravnavi trdila, da denarja nista hotela zatajiti in pri tem poskušala razvrednotiti delo med preiskavo s trdit- vijo, da sta bila izpostavlje- na grobostim. Na drugi ob- ravnavi so nato zaslišali pre- iskovalnega sodnika Miloša Blagotinška, ki je vodil pre- iskovalni postopek. Poleg te- ga je obtoženko pregledal še sodni izvedenec, dr. Rafko Golouh, ki je ugotovil, da modrica na stegnu obtožene nikakor ni posledica grdega ravnanja pred enim letom. Sodni senat, kateremu je predsedoval okrožni sodnik Vekoslav Tanko je sprejel mnenje Vide Kosi, zastopni- ce obtožbe, da sta oba obto- žena v resnici poskušala do- seči korist na račun dveh smrti. Ko je namreč Kova- čevo umorila zločinčeva ro- ka, drugi nihče ni vedel za zaupani denar. Ce bi bil An- drašič obsojen na smrt, pa bi z njim odšla v grob tudi najverjetnejša razlaga, da je on kljub vsemu denar našel in ga nekje skrü. Toda An- drašič je to vztrajno zani- kal. Tudi druge okoliščine so kazale na fco, da on de- narja ni našel. Zato so tudi preiskovalni sodnik in delav- ci UJV nadaljevali z delom in končno s pomočjo Ane Kovač, ki je priznala, da je njena svakinja, pokojna Ma- rija denar zaupala Urhu, končno zadevo rešila. Valentin Urh je bil obso- jen na tri leta strogega zapo- ra, Ana Kovač, s katero živi v izvenzakonski skupnosti pa je bila obsojena na šest me- secev zapora. Povrniti bo- sta morala tudi stroške po- stopka. Zoper njiju pa je že uveden nov postopek zaradi obrekovanja preiskovalnega sodnika in delavcev UJV. V dimniku najdeni denar bodo dobili dediči pokojne Marije Kovač. Sodba še ni pravno- močna. -ez LJUBEZEN PRI DVANAJSTIH Navzlic vse večjemu uspehu in prodoru načrtova- nja družine, v povprečju celjski zdravniki vsak dan trem ženskam odvzamejo plod, dve iščeta zdravniško pomoč zaradi nestrokovno opravljene umetne ali naravne odprave, nekaj deset otrok pa se rodi neza- želenih. Danes sicer ni več žene, ki ne bi vedela za kontracepcijo, vse več pa je tudi mladoletnic, ki pri- hajajo po pomoč. Vsekakor je osupljivo, da še danes, ko le redko sre- čamo žensko, kj ne ve, kaj je to preprečitev spočetja, ženske umirajo zaradi ne- strokovne odprave plodu. Pred dnevi so v celjsko bol- nišnico pripeljali umirajočo neporočeno žensko, ki si je poskušala pomagati sama. Pomoč je bila prepozna, ne- sojena mati je v bolnišnici umrla. Navzlic vsej demo- kratičnosti in pomoči pri na- črtovanju družine, je na po- deželju še mnogo nesrečnic, ki zaradi tega alj onega vzro- ka tudi z življenjem plačuje- jo svoje najdražje poslan- stvo. Zatekajo se k raznim padarjem, na celjskem ob- močju je bilo doslej obrav- navano več kot deset posa- meznikov, ki so za mnogo denarja nestrokovno opravili tudi po več deset abortusov. Mnogo žena pa samo ix)sku- ša preprečiti nosečnost. Naj- pogosteje s cevko ali peter- šiljevo in .telohovo korenino. »V celjski občini so se razmere sicer nekoliko iz- boljšale, saj je v desetih le- .tih naraslo število žena z le- tih v načrtovanje družine z 2000 na 5000. Žal pa je to od 16.000 žena, še vedno pre- majhno število,« meni dok- tor Alfonz Debeljak, vodja komisije za načrtovanje dru- žine. Človek, ki je žrtvoval ogromno dela in časa, da bi razbil in izkoreninil misel- nost, katere žrtev je še ved- no mnogo žena. Najhuje je na podeželju, predvsem pa na območju brežiške, velenj- ske in žalske občine. »Težave nam povzroča tu- di religija, ki nasprotuje kon.tracepciji, o splavu pa kolikor vem, do danes še nobeden predstavnik cerkve ni razipravljal. Ta prevzgoja je silno težka. To pa tudi zato, ker tudi med zdravstve- nimi delavci ni enotnega sta- lišča pn delu in načrtovanju družine Naš cilj je le boj zoper splav, vzpostavljanje zdravega razmaka med enim in drugim porodom, saj je najbistvenejši zdrav zarod. Izredno zanimiv je pojav »seksualne revolucije«. 2al doslej še ni nihče definiral te »seksualne revolucije«. Kaj bi naj to bilo, oziroma, kakšen smoter naj ima ta »revolucija«?! Gre za dvoje dejstev: mladina je v svojem razvoju izpostavljena nor- malni in za njo primerni spolni vzgoji po eni strani. Po drugi pa grobim in ba- nalnim vplivom, ki jo sreču- je v kateremkoli kiosku, tr- govini. kinu ali na ulici,« trdi dr. A. Debeljak, ko smo se z njim nedavno o tem problemu pogovarjali. To njegovo spoznanje pod- krepljuje žal tudi stvarnost. V ordinaciji celjskih zdravni- kov seksologov in ginekolo- gov je vse več dekletc štiri- najstih let pa tudi mlajših, ki prihajajo po pomoč. Osupljiv je primer štirinajst- letnega dekletca, ki je v spremstvu matere, ta jo je tudi primorala, da je prišlo dekletce po — kontracepci- jo! Pri tem je dekletce za- čudeno izjavljalo, da ne ra- zume zakaj tolikšna skrb, ko ona vendar že dve leti živi sladko seksualno življe- nje ... Nič manj drastično ni dej- stvo, da srečamo največ od- prav plodu pri dekletih, ki obiskujejo tretje razrede srednjih šol, čeprav tudi v nižjih razredih ti niso red- kost. Seveda zdravniki tem otrokom ne morejo in ne ugode, vendar tudi s tistimi priložnostnimi nasveti ne morejo nadomestiti pomanj- klj'ive in starševske vzgoje. Občinski center za socialno delo v Celju ima vsako leto določeno vsoto denarja za vzdrževanje otrok, ki jih po zakoniti poti odvzamejo in odtujijo staršem. Toda v prvih mesecih letošnjega le- ta so že izčrpali ves fond, ker je nepredvideno naraslo število teh nesrečnežev ... To so problemi, pred ka- terimi žal še zatiskamo oči. Rešitev ni enostavna. Pove- zana pa je z našo tako de- klarirano skrbjo za družino in humanost. J. Sever VESTI IZ EMO REKREACIJA V EMO Ugotovitev, da delovni človek s povprečnimi osebnimi dohodki vse teže zadovoljuje svoje potrebe po rekreaciji in oddihu in da se ta zvrst družbene dejavnosti, kot so razvedrilo, oddih, rekreacija in posebno še šport vse bolj odmikajo prav tistim delovnim ljudem, proizvajalcem, ki pa so najbolj potrebni rekreativne dejavnosti, je podjetje EMO v letu 1969 in 1970 namenilo za rekreacijo članov de- lovne skupnosti precejšnja sredstva, s katerimi smo zgra- dili v okviru Turistično lekreacijskega centra Golte — dve depandansi po 20 ležišč. Obe depandansi sta povsem opremljeni in pripravljeni sprejeti prve letovalce. Formal- na otvoritev je bila 12. maja 1970. Celotna investicija pa znaša 766.748,70 dinarjev. Ce realno presodimo o možnostih koriščenja vseh bi- valnih zmogljivosti v depandansah (40 ležišč), lahko ugo- tovimo, da vseh kapacitet vsaj v prvem letu ne bomo izkoristili. Zato je prav, da bomo oddali v najem eno de- pandanso, dočim bi drugo koristili za lastne potrebe. Kaj pa cene? Različne so za sezonski in nesezonski čas. Sezona v času med prvim decembrom in zadnjim marcem ter med 1. julijem in 31. avgustom. Ostali čas je nesezonski. V sezoni stane ležišče 30 do 50 dinarjev, polpenzion od 48 do 63 dinarjev, celi pension pa od 60 do 65 dinarjev. V nesezoni so cene ležišč od 20 do 40 dinarjev, polpen- Sion od 38 do 53 din, polni pension pa od 50 do 55 din. V samopostrežnici so cene: zajtrk 4, kosilo 10, večerja pa tudi 10 dinarjev. V restavraciji hotela »Golte«: zajtrk 5, kosilo in ve- čerja pa po 15 dinarjev. Prevoz z žičnico je za odrasle 12, za otroke 6, povratna vožnja za skupine nad 3C oseb po 10, posebna vožnja pa 100 dinarjev. Avtoturistično podjetje Izletnik je dal v tisk bone, ki jih bodo delovne skupnosti — graditelji odkupile. Vsak posameznik, ki bo želel letovati ali obiskati Golte, bo lahko kupil bone, ki bodo imeli praktično 20% večjo vred- nost. Pri koriščenju bonov pa bo vsakemu dano na voljo kakšne usluge hotela Golte bo koristil, oziroma kakšno višino sredstev bo porabil. Menimo, da je ukrep Izletnika, da zagotovi 20 % po- pust na vseh uslugah, ki jih bo dajal članom delovnih organizacij, ki imajo zgrajene depandanse na Golteh zelo spodbuden. Na drugi strani pa so še ugodnosti samih delovnih or- ganizacij svojim članom pri koriščenju zgrajenih rekrea- cijskih kapacitet predvsem bivalnih in drugih ugodnosti, ki jih nudijo depandanse. V podjetju EMO smo že načrtovali, da bomo depan- danso na Golteh uporabljali za zdravstveno in delovno kreacijo. Toda zaradi pomanjkanja sredstev bo zaenkrat ta oblika rekreacije minimalna. Zdravstvena in delovna rekreacija je namenjena predvsem tistim delavcem, ki de- lajo na delovnih mestih, kjer so slabi zdravstveni pogoji in fizično zahtevno delo. Takšnih delovnih mest je v pro- izvodnih obratih EMO precej, še večje pa je število de- lavcev, ki so vsled teh pogojev dela zdravstveno prizadeti. Po grobih ocenitvah gre za cca 200 delavcev in delavk, ki bi bili potrebni takšne ali drugačne zdravstvene rekre- acije, da ne govorimo o starejših delavcih in delavkah, članih ZB. Ce bi v optimalnem smislu zaživela takšna zdravstvena rekreacija, bi odpravili nizko produktivnost dela prizadetih, zmanjšali bi bolniški stalež. To leto smo namenili le 60.000 dinarjev za zdravstveno rekreacijo, toda pri tem pa zadovoljevanje minimalnega programa sploh ni upoštevano. Menimo, da smo program rekreacije pravilno zastavili in da bomo v prihodnje namenili za to obliko koristne dejavnosti več sredstev, da dosežemo večjo množičnost in da zaživi tudi zdravstvena in delovna rekreacija. LOJZE PAVLIC OBISK IZ ZAPADNE NEMČIJE Dne 21. maja sta prišli na obisk v EMO dve predstav- nici društva žena iz Zahodne Nemčije. To sit.a bili pred- sednica in tajnica društva žena iz Hamburga. 2ene iz EMO so jima priredile lep siprejem, ju pogo- stile ber ju povabile na razgovor. Obe sta se povabilu rade voje odzvali ter odgovarjali na številna vprašanja o življenju in delu žena v Zahodni Nemčiji. V glavnem je potekal razgovor o družbenem položaju žena, o varstvu otrok, o gospodinjstvu in podobno. Obe predstavnici sta se živo zanimali za družbeni po- ložaj naših žena, njihovo dejavnost, varstvo in drugo. Obe predstavnici nemških žena sta bili v spremstvu sodelavk RTV Ljubljana. VAŽNA SEJA DS EMO v četrtek, dne 28. maja bo važna seja delavskega sveta EMO, na kateri bo sprejet statut podjetja, pravilnik o vo- litvah organov upravljanja ter nekatere spremembe dru- gih notranjih pravnih aktov. Spremenjen bo tudi pravilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Na tej seji bo delavski svet razpisal volitve v organe upravljanja, ki bodo ob koncu meseca junija. Podrobnejše o tej seji bomo poročali v prihodnji šte- Vilki. 17. V dolino je vihral - nič manj silovito kot plaz - ogromen plug! Visoko v kabini je sedel šofer pluga na prestolu in prav malo ga je bri- galo, kaj gomazi pod njim! Jeklena plugova lo- pata je neumorno obračala na desno in levo belo snežno odejo in - seveda - z odejo je obrnila tudi naš ubogi kabriolet! Avtombilček se je prekucnil po bregu nav- zdol. Enkrat, dvakrat, trikrat... Južni snežec se je jel navijati okrog vozila in kmalu je čeden klobčič drvel po bregu v dolino. Klobčič, ki je postajal vse večji in večji! Resnično bi bili lahko v skrbeh, kje in kdaj se bo klobčič ustavil, če ne bi zdajci pod njim zablestela cesta. Klobčič je skočil nanjo s tako silo, da se je razpočil, kot balon. Avto je obstal na cestišču in prestrašena potnika bi lahko iz- stopila, če ... Če ne bi avto obstal na strehi in če se ' bi zdajci kot na smučeh začel premikati v ö lino ... Približno tako najbrž izgleda trening koz^^ navtov! Najprej stokrat naokrog v vrtečem j bobnu, nato pa z glavo navzdol po serpentin^ .Tako sta se naša turista vozila nazaj P''" prikupnemu mestecu. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij So- cialistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo ii: uprava Celje, Gregorčičev? 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- nik; Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje — Tisk in klišejj CGP »Delo« Ljubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 dih. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00 Slika zgoraj levo: Pretekli ted»»!! so v Tovarni nogavic na Polzeli montirali not dobcn stroj za sušenje in barvanje nogavic. Stroj približno v osmih urah poban» parov nogavic. Foto: T. Ts Slika levo v sredini: — Celjski .Stari grad ima te dni veliko obiskovalcev. Glede n« da med njimi prevladujejo otroci, se vidi, da se bliža konec rednega šolskega deli da mnogi razredi izkoriščajo ta čas za prijetne izlete. (Foto: M. Slika spodaj: V nedeljo je bila v Žalcu osrednja prireditev v mesecu mladosti in ob| letnici osvoboditve. V bogatem kulturno-športncm programu so nastopili združeni n dinski pevski zbori, godba na pihala, folklorna skupina, učenci osnovnih .šol, pred^ niki telesnovzgojnih organizacij, športnih društev, gasilci in taborniki. Prireditev, ka si je ogledalo več kot 3000 ljudi, je lepo u.spela. Prebrali so tudi pozdravno pismo p sedniku Titu ob njegovem "8. rojstnem dnevu. Foto;' IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČid Jožica in Brigita Milošič sta stari 12 let, doma pa sta iz Rifengoj nad Laškim. Deklici obiskujeta osnovno šolo v Laškem. Njuna i dobnost je očitna, čeravno se Brigiti nasmeh pred fotoaparat] ni najbolj posrečil. (Foto: Malči Arbajtj BESEDO IMA: TONI HEiCftL^R »Povem ti, da sem sre- čen, ker se zanašam na svoje noge,« mi je pred dnevi pripovedoval zna- nec. »Kako to misliš?« sem ga pobaral. »Prepro- sto! Poglej: ko zvečer se- dim ob televizorju, me prav nič ne ganejo napo- vedi o podražitvi avtomo- bilov. Ob govoricah o po- dražitvi bencina me ne vrže s stola. Ko sem po- slušal direktorja IMV No^ vo mesto, kako je vabil kupce v Novo mesto po Austine in jim zagotav- ljal, da se nikakor ne bodo podražili, sem ostal miren. Da vidiš ti mojega prijatelja, ki je nasedel vabilom iz Novega mesta in sedaj že od minulega decembra čaka na svojega novega konjička. Izgleda, da se bo moral letos odpraviti na dopust kar z avtobusom. Bolj »briht- ni« pa se mi zdijo v Ko- pru. Ondi nič ne obljub- ljajo, pač pa prodajajo svoje avtomobile samo za devize. Ali to ni dovolj očiten dokaz, da v Tomo- su dinarju več ne zaupa- jo. Sedaj se vidi, kakšen odnos imajo nekateri do domače valute — do di- narja — če živijo ob meji in venomer škilijo tja čez. Povem ti, da me tudi nič ne gane, ko poslušam tar- nanje na račim avtoservi- sa v Ipavčevi, kamor vo- zijo svoje fičke, prince, re- noje in škode iz vseh koncev celjske regije. Pa se jih nabere kača in sto- kanja ni konca ne kraja. Z lastnimi nogami pa praktično nimaš večjih težav. Ce se ti spotijo, jih umiješ, kakšnega več- jega servisa pa niti ne potrebujejo.« Kot mi je pripovedoval znanec, ga zadeve okrog motorizacije ne ganejo, razen tisto s Tomosom, ki bi menda rad že jutri »prešaltal« na poslovanje izključno s trdno valuto. Bolj gane mojega znanca obnašanje nekaterih pre- skrbovalnih podjetij, n. p. »Mesnine« Celje, ki Celja- nom ne privošči teletine, posiljuje pa z njo po- trošnike v Trbovljah, kjer tako ali tako domače podjetje v redu oskrbuje mesnice, (seveda tudi s teletino). V Trbovljah so mi povedali, da če bi se pri njih tako igrali s po- trošniki kot v Celju, bi jih... BOM PA HIPNOTIZER IN ČAMNIK Fant, star kakšnih dvajset let, fizično močan in na pogled prav mč podoben kakšnemu ekstmvagant- neviu sovrstniku, je pred blagajno kina Union po- tožil svojemu prijatelju: »Vse je zastonj, ni nobenega upanja, da bi me sprejeli. Najbrž se bom odločil za tujino...« Bilo je jasno, da je brez zaposlitve, eden od tistih, ki trkajo na vrata. Potem je povedal svojo kratko zgodbo. Predvče- rajšnjim, kot je rekel, je bil spet tam, pa mu je šef kadrovske službe rekel, da sprejemajo samo žen- ske, vendar da se lahko kljub temu prijavi. Vzel da je nekakšno polo in ga začel spraševati to in ono, od česar pa tako ne bo nič. »Ti, jaz bom pa še počakal,« je rekel njegov prijatelj. »Zdaj sem izdrl toliko. denarja, da sem si naročil tiste knjige. Poglej,« je dodal in votegnil iz žepa časopisni izrezek, ki ga lahko vsakdo prebere. »V 15 urah lahko postanete hipnotizer in čarovnik s pomočjo teh treh knjig: »škola hipnotizma«, »Taj- ne profesionalnih hipnotizera« in »Izabrane madžio- ničarske vještine« ter edinstvenega pripomočka »Hip- no rotor«. Povem ti, da ni slabo pa četudi porabiš nekaj dni.« »S tem, da bi se ukvarjal? Daj no mir!« »Zakaj pa ne? S čim vse se danes ukvarjajo ljudje!« In tako je pogovor v tem smislu tekel dalje. Prepričevala sta drug drugega, da lahko v petnajstih urah postaneš hipnotizer in še čarovnik povrhu in da je to nemogoče; da v petnajstih urah ne prebere človek niti vseh knjig, kaj šele, da bi postal hipnoti- zer; da hoče kak domiseln avtor s svojo samozaložbo kvečjemu dobro zaslužiti na račun naivnih itd. In četudi bi potreboval za študij hipnoze in čarov- ništva veliko več časa, bi moral biti vsaj kak Sven- gali, da bi s hipnozo lahko tudi zaslužil. Ljudem, ki so poslušali pogovor, je šlo seveda na smeh, ker so si verjetno težko predstavljali mla- dega fanta v vlogi čarovnika. Toda v njegovi resnosti pravzaprav ni bilo nič smešnega. Ta je namreč pokazala, da se lahko človek, ki vsaj trenutno nima nobenih možnosti, da bi rešil svo'jo eksistenco, oprime tudi takih neumnosti, kot so zganjanje hip- notizma in čarovništva v sedemdesetem letu dvajse- tega stoletja. Žalostno za tiste čarovnike, ki ne morejo pričarati takemu fantu zaposlitve. VREME OD 28. MAJA DO ' JUNIJA Okrog 30. maja in kako od 2. do 5. junij' lepo vreme. V ostali nestalno s pogosti^ padavinami in nevih'^ mi in od 6. junija dalJf obenem močna ohlao' tev. Dr. V.