8. številka.
V Trstu, v sredo 28. januvarja 1891.
*
Tečaj XVI. ::%) -
„E D I N O S T"
i*h*jft dvakrat na teden, vmiko iredo in loboto oh 1. nri popoludne.
„Edinost" stane:
/a vfte loto gl. rt.—; i*ven Avst. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; w „ 4.50 „ k a četrt leta „ 1.60; „ „ 2.25 , PoHamićne Številke dobivajo v pro-'iafftinirftli tohaka v Trutti po 1» nov.,
» 6orioi in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe braz priložene naročnine ■# upravništvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila «e račune po 8 nov
vrMiira v petitu ; za naalova 7. debelimi črkami He plačuje pro«tor, kolikor bi ga obftoglo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
»e raćun* po pogodbi.
V*i dopisi ge pošiljajo ureilnifltvu v nliei Carintia it. '25. Vsako pitmo mora biti frankovano, ker noCrankovuiiu. t*e ne sprejemajo. UokopiHi »e ne vračajo.
.varočtiino, reklamacijo in iiinorate prejema upr&vniŠtvo v ulici Carintia M. Odprto reklatnanije ho proste poštuiue.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V cdtonst j« m "i
Vabilo na naročbo.
Ob nastopu novega leta obračamo se po stari časnikarski navadi do nanih eastitih naročnikov. Jedini v naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vr&iti to evojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši.	,,
1,1 Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.—
za četrt leta „ 1.60
. i,, . t. n
Uredništvo in upravništvo.
.i« <<\J]>
Tožbe in želje naših okoličanov.
vr-
(Dalje.)
PrAva nesmisel je t r i a i k a kmetijska d r u ž ba, ali kakor jo nazivljejo: „Sociofa Agraria". To ni težko dokazati. Kdo bo bavi v obsežju mesta tržaškega s kmetijstvom P Odgovor je prav za prav odveč : le okolica. In katera narodnost prebiva po okolici? Slovenci so nje avto-htonno prebivalstvo. Na katero narodnost bi se torej morala v prvi vrsti ozirati ta družba in kateri jezik bi jej moral biti, če Že ne izključnim, vsaj jednakopravnim, ako boce v resnici dosezati svoj pravi namen P Naravno: slovenski jezik. In kako je v resnici P Slovenski jezik jo povsem izključen iz te družbo in potemtakem so Slovenci, ki se jedino pečajo s poljedelj-stvoin v obsežju mesta tržaškega, izključeni iz te družbe, kajti obravnave, zborovanja in posvetovanja vršč se v jeziku, neumljivom poljedelcem samim; istotako
PODLISTEK.
On
• • •
Povest grofa K. A. S al i n s a.
IV.
(Dalje.)
Ves čas se ni nikdar obrnil nazaj baron Ohotskij in skoraj nikdar ni spustil očij na ljudi, kateri so bili krog njegu. Ni za trenutek ni odvrnil pogleda od steze in daljave.
VeČ od polovice poti so že prešli, ko se žo zaČolo solnce nagibati. Pogrebni sprevod obrnil so je iz velike ceste na stransko, katera je vela v samostan. Lorenc je vzdahnil nekoliko svobodnejo. Ako se je že vzdignila gosposka, poklicana i z mesta, tedaj pojde gotovo mimo, ker bode šla naravnost v grad. Srečati jih že ni bilo možno.
O umiku bil je sprevod že v samostanu. Mnihi s prijorom sešli so se in takoj začeli pogrebni obred. Rakev je bila spuščena v gomilo, pripravljeno že prej. Črez nokoliko trenutkov bila je že zasuta in jamo poravnalo se jo z zemljo.
se vse objave družbe hdavajo v jeziku, kojega naši ljudjo ne razumejo — VBaj v toliki meri no, da bi mogle te objaVe koristiti poljedelcem, jih poučevati in jih vspodbujati do napredka : do racijonelnega poljedelstva in racijonelne vinoreje. Polje del.-ka družba, ki xo s poljedelci samimi ne razume, je nonsens.
Vrhu tega ho pa pri družbi večinoma taki ljudje, ki niso poljedelci in ki nimajo niti pojma o poljedelstvu. Kdor pa tega nima, tudi ne more imeti pojma o križih in težavah poljedelskega Btanu, niti se mu ne sanja, kako bi se dalo odpomoči našemu kmečkemu stanu, ječečemu pod velikimi, njega dohodkom neprimernimi bremeni. In če tudi mor a kaj umć, pa nima srca do tega bornega, a vzlic temu za človeško družbo neizogibno potrebnega stanu. Kjer pa ni srca, kjer ni ljubezni, tam bi zastonj iskali prave volje in pravega veselja, ljudstvu koristiti. In taka je v resnici pri naši kmetijski družbi.
Ako gredo nje poverjeniki kam na „komisijo" — recimo na Opčino — sedejo lepo za mizo in ko so par ur skupaj sedeli — lačni in žejni seveda niso bili pri tem — vrnejo se zopet v mesto. Od te družbe nimajo okoličani naši faktično nikake koristi. In koliko dobrega bi lahko ta družba storila ! Ne bi bila n. pr. njo sveta dolžnost, da povzdigne glas svoj uprav sedaj, v tem kritičnem času, ko je z odpravo proste luke za naše poljedelstvo in našo vinorejo nastalo usodepolno vprašanje : biti ali ne biti P Ali družba dremlje in molči, kakor da jo ves ta preobrat v našem javnem življenju čisto nič ne briga. Ni-li potemtakem opravičeno, ako trdimo, da tu ni razumljenja,ali pa ne prave volje — morda tudi obojnega ne. Da ni bilo nagega političnega društva „Edinost* svet bi niti ne vedel, da so tudi naši okoličani interesovani na okolnosti, kako da se zaBuče osoda mestu tržaškemu. Tem brit-kejša čutstva se nas polastijo, ako motrimo gorostasno razliko mej delovanjem te družbe in delovanjem ljubljanske družbe. Kako
Obred se je končal. Dfnogobrojno društvo, ki je prišlo k pogrebu pokojnika, se je že vzdignilo, razšlo in zbiralo se, da bi odpotovalo.
Natavnost iz samostana odpravil se je baron v bližnje mesto, v okrožji katerega jo bil grad. pVes naslednji dan hodil je krog oblastnij in uradnikov. Z nekaterimi je bil že znan, ker je včasih izvrševal naroČila svojega strica.
Lorencev namen je bil, približati se glavnim oblastnijam v okrožji. Najvažneje bilo je, seznaniti so z namestnikom kraja, od katerega je bilo vse znvisno.
Oni uradnik, imenom Viktor Pavlovič Praksin, bil je mestni satrap. On ni bil ni star plomenitaš, ni velikaš ; nasprotno, bil je človek priprostoga roda in opravljal svoje visoko službovanje s svojimi lastnimi lastnostmi, a jednako tudi z ne-dostatki, t. j. s svojo zvitostjo, dvojozič-nostjo in osobno urnostjo. Ni bil povsem na čistem in dostojnem glasu, no bil je mogočen pri dvoru, opiral se na svoje Nevske piijatelj o in konečno so bo ga bali vsi v okolici brezizjemno.
Lereno jo znal, da ako pridobi na svojo stran gospoda Praksina, vse ostalo
plodonosno deluje poslednja, kako očetovski skrbi za svoje (Ionu, kako poučuje in kako apatična in neokretna je prva ! Okoličana s« pušča v nevednosti, da revež satn ne ve, kako bi se dalo odpomoči križem in težavam, ki ga tišče. Ni>li škoda denarja, kojega potrosi to društvo za razne „ko-raisijone* in družbine objave — objave, kojih nikdo resničnih poljedelcev ne čita, nikdo ne ume P! Ni-li škoda subvencij, koje izVestno dobiva naša družba od vlade.
Jasno jo torej, da se mora družba ta do tal preosnovati, ako merodajni krogi v resnici žele, da ustreza svojemu pravemu smotru. Teženje družbe te ne sme imeti nikako političue primesi — pojomu „narodnosti* ne bi smelo biti prostora v družbi tej. Ako zahtevamo jednakopravnost, nikakor ne izvira to iz narodnostne boje-vitosti, ampak zahtevamo to judnakoprav-nost zgolj zato, ker interes družbe same tako veleva, t. j.: da si olehia izvrševanje velike svoje dolžnosti. Jezik nam v tem slučaju ni smoter za-se, ampak le sredstvo v dosego namena. Potemtakem mora nam vsakdo priznati, da smo dovelj skromni, Stališče naše ob tem vprašanju je pravično in opravičeno in na to stališče mora se postaviti tudi naša kmetijska družba, ako hoče biti to, kar je nje dolžnost: d o-
h r o t n i c a in zaščitnica našega , . ... kmetskega stanu, kateri pa biva
—- važno se .naru zdi, da to še enkrat
povdarimo — le po slovenski
okolici.
O naši kmetijski družbi izrekli smo ne ravno laskavo sodbo ; pri tem pa priznamo, da nikakor ne sodi podtikati vso krivdo pojedincem, ampak zlo tiči pri korenini, ker jo družba ta neprimerno zasnovana in ker so ob nje osnove nju ni jemalo v postov resničnih narodnostnih in jezikovnih odnošajev. Našim vladnim krogom ni smeti prezreti istine, da je itali-janstvo v okolici le fikcija ; ker pa naša kmetijska družba sloni na tej fikciji, je vse nje delovanje — vsaj drugače ne more biti — le fiktivno, dozdevno. Družba ta
ne bode strašno in da na drugo ne more obračati nikake pozornosti.
Uradnik vzprijel je Ohotskega hladno in surovo. Na prve besede objasnenja barona glede na nelepo govorico, ki se je raznesla o smrti njegovega strica, odgovoril je Praksin, da bode jako lehko zasledovati stvar, a potem tudi odpraviti opravljanje. Nasprotno pa, ako se opraviči sumničenje glede na smrt grofa, tedaj ostane samo poiskati krivce. No tudi to ni zelo težko, po besedah gospoda Praksina. —
— Jaz im'ain, dejal jo, — prav dobre, delavno in umne pomočnike. Oni so zmagali v bolj težkih in zvitih zadevah.
Lorenc je začel objasnjevati Praksinu, da more že zasledovanje pokriti njegovo ime s sramoto, ker ne dopusti ni misliti, dasi Hamo nekoliko dnij, da je zatožen . . . da se sumniči o uboju.
Ohotskij je dokazoval uradniku, da nema dovolj povoda, da bi začel zločinstvo, razun nekega neosnovanega sumni-čenja nekaterih plemenitašev.
Praksin odgovoril je hladno, du pra-šanje „o povodu" se ne nanaša na gospoda barona.
ne vspeva; če tu pa tam tudi pokaže kako pohlevno cvetko, ali sadu ne vidimo nikdar, ker nima suovij v sebi, ki bi moglo sad dozorevati.
Slavno vlado bi torej prosili, da tudi do te družbe obrne pozornost svojo.
(Dalje prih.)
Društveno življenje v Slovencih.
Slovenci ne bi hoteli zaostajati na nobenem polji, bodisi katerekoli vrste, za druzimi narodi; marveč so v vsakem oziru napredka željni, četudi se no zibljemo v naročji židovskega ali kacega podobnega kapitalizma, — materijelno smo obsojeni pač na slabotno stališče! Ukljub temu ne-povoljnemu gmotnemu položaju pa se gibljemo pri domačem ognjišši vedno krepko, neutrudno in pa požrtvovalno, posnemajo pri tem ali onem gibanji švoje slovansko pradede. Ubožni kakor smo na jedno stran, razpolagamo pa v drugem oziru z množico duševnega kapitala, nadarjenosti in rodoljubja, in to v toliki meri, da se nam ni bati pogina narodovega, kamo-li da bi nas kdo mogel v zadrego vtakniti, če je treba tu ali tam stopiti z imenom in srcem slovenskim na javni oder — pred ostali omikani svet! , . .
Pa — k predmetu ! In ta jo: Naša društveno življenje v zadnjem času. . ,
Predpust je tu, čaB zabave, razve-seljevaoja in morda tudi — razkošnosti; n u — vsak po svoje 1
Društvonega življenja in gibauju je v Slovencih dovelj, le s tem razločkom, da se je prod 10—20 leti lepše razcvitalo, in sploh gojilo, nego ae baš — denašnji dan. Pred vsem jo odkritosrčno priznati, da to življenje zadnji čas v Slovencih peša, (O tržaških Slovencih to ne velja. Op. vred.) in sicer ne le v naši metropoli, nego povsod mod nami, naj ni je potoiu že meuto, trg ali selo. Število društev so jo zadnja lett§ sicer pomnožilo, ali -— rosno
Lorenc vrnil se je v gostilnico, kjer je ostal do temne noči. Nekoliko ur presedel je sam, premišljevajo svoje polože-nje na vso strani . . . Izhoda ni bilo. Črez nekoliko dnij bode morala .odpraviti se oblastnija in sodnija kot presledovulna komisija v samostan, da odkoplje telo in začne razgledovanje o vzroku pokojnikovo smrti.
Zvečer domislil se jo Loronc, da jo napo vodan oni dan veliki ples pri nekoui mestnem plemiči, kateri je bil tudi pri pogrebu. Oni velikaš, dobrodušni in veseli človek, vedel se je proti Loreneu presrčno in laskovo, ko je prišel v grad k stricu.
Lorenc jo ukrenil, da ne smo pokazati na nikak način, da- jo zmešan in v skrbeli, ampak da mora nasprotno, no gledo na žalovanje, vesti se v družbi kolikor možno veselo. Torej se je takoj odpravil in oglasil bo na ples v število prvih goBtov.
In tukaj so je kmalu obrnilo kolo njegovo srečo.
Orez jeden dan po pogovoru s Pruk-sinom stopil je Obotskij znova v namest-nikovo stanovanje radi novih pogovorov. No, ta pot vzprijel je gospod Praksin ba-
volje do delovanja v zmislu namena, navdušenosti in požrtvovalnosti je zmanjkalo, da mora človek mnogokrat ugibati, je-li to mogoče v sedanjem času?! So morda kakšni uzroki v tem društvenem „života-renji* najti? Mogoče, ne vem pa ne; nekateri trde, da ao — kritični časi uzrok temu, drugi zopet vale krivdo na osebe, ki reprezentujejo tu in tam društveni od-bor. Brezdvomno sta — bi dejal človek, — o b a ta faktorja kriva temu neugodnemu stanju. A vendar bi bilo lahko boljše to stanje ! *)
Predpust je tu, čas zabave in razveseljevala ! Edina doba v letu, v kateri se človeku zameriti, in — ▼ zlo Šteti ne sme, če želi užiti nekoliko duševnega in telesnega razvedren]«! Pa pri vsem tem, da imamo obilico društev, je vendar razmera med v resnici delujočimi in onimi, ki 1 e spč (in pa ime nosijo), neodpustljivo velika — neugodna! Zakaj to? Ker so časi tako kritični ? Ne! Zato, ker so ljudje tako brezbrižni in samoljubni, da ne store svoje dolžnosti, ko vendar reprezentujejo to ali ono društvo! In je tudi tacih. ki svojega naloga ne um6, oziroma si pomagati ne vedo, ko je treba stvari se lotiti ! Pač bi radi uživali sad, ne pa tudi delali. Taka društva naj bi — vaahnela ! —
Niti v tem času niti med letom se ne čuje o prireditvi kake veselice po nekod ! Imajo dotična društva kak program?! Nobenega! Pa imajo pravila! Pač, — na papirji mrtvem — mrtvo stvar!
Zakaj tedaj vsa društva enako živahno in vestno ne delujejo? Zaradi raznih „neugodnih razmer" ? Kajše! Zaradi malomarnosti nekaterih oseb, ki jim je lastni interes bližji in pred vsem prvi, vse drugo pa le — postranska reč.
To pa ne ustreza nkrodnim našim zahtevam, in naj si je potem prosti narod ali razumništvo, obsojati so take razmere, in naj imajo svoje gnezdo kjer koli hočejo.
Društveno življenje v Slovencih v zadnjem času po nekodi ni na svojem mestu, čeravno se ne manjka sposobnih mož, ki bi lahko delovali zanje. In to je stroge obsodbe vredno, — častno ne ! Zbog tega naj vsaj pogumnejši rodoljubi skrbe za to, da dospć društveno naše življenje po ne kodi na svoj primerni tir, da bode služilo — enkrat začeto, — tudi v prihodnje svojemu namenu in stvari, katero soditi nima pravice le domačin nego tudi tujec! Na delo tedaj, za društveno življenje ! Das Leben ist der Giiter hochstes nicht Der Ubel grosstes aber, ist die Schuld!
*) Ako se izrujejo korenine licemerstvu, napetosti in egoizmu, ki poganjajo zadnji čas med inteligentnimi krogi po nekod t nas! Poprej pa ue bode konca tein in podobnim burkam. — Dop.
rona Ohotskega že popolnoma drugače. Kazgovor prišel je konečno na ta predmet in vršil se zelo kratko. Tržil se je pa čudno, pol z besedami, pol z migljaji. Mimika igrala je veliko ulogo. Gospod Praksin je trdil, da vbm stvar v vsakem slučaji ni nujna.
„Ako ni nujna," pomislil je sam pri sebi Lorenc, „tedaj se jo bode odkladalo, odložilo za dalj časa, a potem za vedno !" V.
Metamorfoza, katera je nastala z gospodom namestnikom, bila je v zavisnosti prav proste stvari.
Baron prišel je dan prej s prekrasno mlado deklico skupaj, katera je naredila pri prihodu na ples Bitni vtis na-nj. Ko jo uznal, kdo je ona krasotica, tedaj je želel, da bi jej bil nemudoma predstavljen a potem ni šel ves večer nič od nje, dasi ni plesal z njo, no besedoval je mnogo. O polnoči sta že govorila mlada človeka, na katerej zabavi, v katerej hiši 8e moreta videti zopet.
Krasivica bila je jedina hči goapoda namestnika, katero je obožaval, in ne glede na premoženje gotovo gojil jedino željo — videti svojo Heleno ugodno, a tudi na bliščeč način omoženo.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Dogodki na Češkem dozoreli so svoj prvi sad: avstrlj«Ki državni zbor ja raz-puŠČen. Vest te prehvapila in presenetila je ne le nas, ampak vse avstrijsko časopisje braz izjeme, kajti nijeden nedeljskih dunajskih listov ni niti slutil o tem dogodku, da-si je bil v istem trenutku, ko smo dobili liste te v roko, že dovršen čin. Vest ta nas je — kakor s*o rekli — up»-av presenetila in danes ne bi bilo lahko premotrivati vzroke, kateri so vlado prisilili, da je razpustila naš parlament v trenutku, ko je ravno imel zapričeti proračunsko obravnavo. Ako pomislimo, da je odobrenje proračuna za vlado samo naj-važniša točka v delovanju parlamenta — kajti brez potrebnih novcev ne more delovati državna mašina — morali so biti pač jako tehtni vzroki, ki so vlado doveli do tega koraka. Dogodki, tikajoči se razpuščenja državnega zbora, vršili so se torej kaj tajno, ali menda vender se nismo motili, ako smo rekli, da so d o g o d k i na Češkem dozoreli svoj sad. Prav smo torej imeli, ko smo tako pazno sledili tem dogodkom, dobro vedoči, da ae tam gori na Češkem v kratkem določi bodoča usoda parlamentarnega našega življenja. Poleg dogodkov na Češkem je pa tudi silno naraščanje nemških nacijonalcev začelo vlado skrbeti. Z nenadnim raz-puščenjem državnega zbora in hitrim razpisom novih volitev hotelo se je najbrže doseči, da se prepreči razvitek agitacije radikalnih strank in za takozvane konservativne stranke rešiti, kar se še rešiti da. To našo trditev potrjuje tudi utemeljenje, kakoršno je za ta korak napisala uradna „Wiener Zeitung" v svojem neuradnem delu in koje v odlomkih tu priobčimo. „Wiener Zeitung* našteva najprvo, kar je bivši parlament dobrega storil za obrambo in utrjenje države, v prospeh gospodarstva, na polju socijalne politike in za duševni razvoj prebivalstva. Uradni list priznava brezpogojno veliko požrtvovalnost bivšega našega državnega zastopa. Važen je naslednji odstavek: „Kratka doba do zvrženja sedanjega zasedanja in vršeče se premembe mej strankami in vsled teh nastala dvom-I j i v o s t v odnošajih večine, kakor tudi oziri na nalogo bližnje bodočnosti uverili so vlado, da je došel trenutek, ko je treba ponoviti državni zbor." — List ta pozivlje potem volilce, da se poslužijo ustavnih svojih pravic in vstvarijo državni zbor, koji bi čutil in deloval avstrijski in bi stavil čast monarhije nad svoje strankarske koristi. Državni zbor b6di zaščit proti ekstremnim teženjem.
Oni večer na plesu preveril je Ohot-skij umno in čilo koketko-deklico, da je vse v njenih rokah. Ako spasi njega, tedaj spasi tudi „svoje bodoče ime" ne-omadeževano in premoženje neodvzeto.
Zjutraj govorila je Helena Praksinova s svojim očetom in čudila se je onemu opravljanju, katero se širi o prelepem in iu odločnem mladenči.
No potem je prašal Praksin, kateri se je do sedaj prekanjeno smejal, svojo hčer resno in odkritosrčno :
—	Se nadeješ morda postati baronica Ohotsk a, to je, bolje rečeno, grofica Za-reeka, ker zraven premoženja mora gospod Lorenc nasledovati priimek in na-zivek strica. Se nadeješ ?
—	Skoraj, odgovorila je hči. — Na-dejem se, da se je zaljubil neizmerno v mene ta večer; no jaz mislim, daje samo to za njega verno in jedino sredstvo spasenja. A ljubav pride poslej. On se mi je prikupil.
—	Ako nas pa prevari ?
—	Ne, očka. A vender, ako nas prevari, dejala je Helena smeje se, — ostane vedno v vasej oblasti kak nov podatek, bolj resen, — in začne se stvar o smrti grofa. (Dalje prih.)
Že prestolna govora z leta 1879 in 1885 označila sta celo vrsto nalog postavodaje, katerih lep del je že ugodno rešen. Ali tudi v bodočnosti je še mnogo storiti za gospodarski in duševni razvoj prebivalstva. Najmarkantniši in po našem menenji naj-važniši je naslednji odstavek: „Večina državnega zbora ugaja naj potrebam države in bodi sposobna krepko vršiti postavo-dajno delovanje; varuje naj ustavo države, in ustavno zajamčene pravice kraljestev in deželft in uvažuje in spoštuje naj individuvalnost ljudstev in versko prepričanje, ki je podlaga človeške nravnosti. Avstrije mnogovrstnost v naravi in v odnošajih in koristih narodov ne da misliti, da bi se mogla ustanoviti homogenna (jedno-vrstna) večina ; zato pa bodi skrb vlade Njeg. Veličanstva, pri vseh odnošajih trdno roko dovajati politiko države do pravih ciljev". — Česa pozitivnega in konkretnega se sicer ne da izvajati iz argumen-tovanja vradnega lista, ali dozdeva se nam — ne vemo, morda se motimo — da so merodajni krogi prišli do prepričanja, da ne gre eksperimentovati, kakor se je godilo na Češkem in kakor so hoteli začeti v Galiciji iD da se je treba opirati na čutstvovanje in mišljenje ljudstev, ne pa na poslance, za kojimi živ krst več ne stoji: dozdeva *<» nam, da ao zavladali narodni avtonomiji povoljniši nazori. Čas za to sicer še ni prišel, ali vsakako je naše prepričanje, da je grof T a a f f e napravil le uslugo Slovanom, ko je napravil tabula rasa se starim kvasom, koji nam ni obetal nikakega kruha — vsaj okusnega ne.
Seveda komentujejo razni listi razpu-ščenje državnega zbora po svoje, se svojega strankarskega stališča. V to jih silijo že oziri na predstoječe volitve, da bodrć in vspodbujajo svoje volilce. To bi se dalo sicer tudi nam očitati, ali vzlic temu ponavljamo še enkrat, da za nas ne more slabše priti, nego jć bilo do sedaj, kajti nemško liberalna stranka je toli oslabela, da ne bi se mogla trajno vzdržati na krmilu, ako bi tudi došla začasno do vlade. Trebit je pomisliti, da so odnošaji povsem drugi, nego so bili po padcu Hohenwartovem. Častiti čitatelji naj nam dovole, da citu jemo tozadevne izjave par dunajskih listov.
Oficijozna „Presse" meni, da je češka sprava oprišče sedanjega položenja in ključ do bodočnosti naše. Mej Mladočeškim stališčem absolutnega zanikanja in stališčem spravoljubivosti gosp. dra. Plenerja, katero stališče pa dejanski in zadostno ne pospešuje sprave, treba je najti tretje stališče, kojega zastopniki bi — opustivši stara strankarska nasprotstva — vresničili spravno misel prdko njenega ozkega okvira. (To nam zopet potrjuje menenje naše glede bodočnosti. Op. vredn.)
„Fremdenblatt" pravi, da k patrijo-tiŠkitn elementom treba prištevati poleg sestavnih delov desnice tudi one nemške zastopnike, ki so se pokazali požrtvovalne za mir v deželi in državi.
„Vaterlandu- se vidi volilni program vlade konservativen in meni, da se konservativci pridružijo temu programu, čeprav ni vse tako, kakor bi želeli.
V nedeljo izvršilo ae je združenje 7 članov zveze dra. Skarde z Mladočehi. Mla-dočehi so sklenili po vseh okrajih postaviti svoje lastne kandidate. — „Narodni Listy" menijo, da bode tudi deželni zbor češki razpu&čen.
Poleg načrta avtonomije T r i-denta bila je tudi preosnova šolsko postave vzrok, da so tako hitro zaključili deželni zbor tirolski. Konservativci zahtevajo mnogo prememb; najvažnija pa bi bila prememba §. 12, tikajočega se k rajnega šolskega sveta. Odsek je namreč vsprejel naslednji dodatek; „Izvršujočemu to pravico (nadzorovanje) je zastopniku cerkve dovoljeno se vsakočasno prepričati o stanju nravsko-verske vzgoje in takoj javiti krajnemu šolskemu Bvetu o opaže-vanih pomanjkljivostih, ako jih ne more
sam odstraniti". Istotako so pronaredili §. 32 o okrajnem Šolskem svetu. Deželni eolski svet naj bi bil sestavljen iz deželnega načelnika, 4 zastopnikov cerkve, 6 po deželnemu odboru voljenih članov, administrativnega referenta, 3 deželnih nadzornikov in 4 učiteljev. §. 49 so tako pre-naredili, da bi imel predsednik pravico vničiti sklepe deželnega šolskega sveta, ako nasprotujejo postavam, ali pa, ako to zahtevajo z ozirom na nravno-versko vzgojo navzoči zastopniki cerkve. „N. Fr. Pr." pravi, da vlada takih prememb nikakor ni mogla predložiti cesarju v po-trjenje, kajti nadzorstvo cerkve bi tekmovalo z nadzorstvom države in so te pre-membe nasprotne šolskim postavam z leta 1868. in 1869. Zato je vlada razpustila deželni zbor, da se izogne nevepešnim in burnim debatam.
Njeg. Veličanstvo podelilo je knezu in nadškofu dunajskemu, dru. Ant. G r u s c h i veliki red Leopoldovega reda in imenovalo cerkvenega kneza ob jednetn za prelata tega reda.
V nedeljo imelo je dunajsko nemško društvo svojo Wanderver-sammlung v Solnogradu. Vladni zastopnik je razpustil ta Bhod, ker so bili govori hujskajočega in protipostavnega značaja. Vnanje države.
Glasilo ogerske vlade „Nemzet* rekel je nedavno, da je le bd Rusije odvisno mirno razvijanje na balkanskem poluotoku. „Novoje Vrernja" izjavlja na to, daje ogrski list najbrže mislil na delitev oblasti, pri kateri delitvi pa naj bi Avstrija dobila veliki del. V tako delitev ne privoli Rusija nikdar. Rusije oilj je samostalnost krščanskega vshoda. Ako bi celo hoteli bodočnost Bosne in Hercegovine na strani pustiti, je vender prijateljstvo le tedaj mogoče, ako se Avstrija zadovoli • tem, kar je pridobila in se ne meša v vprašanja druzih krščanskih narodov na balkanskem polu« otoku. Za tak modus vivendi storila bi Rusija, kar je mogoče. — „Graždanin* meni, daje pohod nadvojvode Ferdinanda znamenita garancija za mir. Voial orijentalnoga vprašanja se da presekati le po neposrednem sporazumljenju mej Pe-trogradom in Dunajem. Vzajemno spoštovanje in zaupanje razpršila bi vse nevar-varnosti. Le vmeševanje kake tretje velevlasti prouzročilo bi nevarnost.
Bruseljskemu dvoru prihajajo od vseh strani izrazi sožalja na smrti prestolonaslednika.
DOPISI.
Iz Doline, dne 19. januvarjn 1891. (Izv. dop.) Narava počiva. V bel o-mrzli plašč je zemlja zavita in mi poljedelci smo prisiljeni počivati. Ali mi dobro vemo* da tudi noči ne bi zadostovale pri današnjih razmerah, da z delom zadostimo vsem našim stroškom in dolžnostim. Toda tolažiti se moramo, da i naši predniki niso vsega storili, kar bi bilo v njih korist. Vzlic temu je pa naša dolžnost gledati na to, da vsak trenotek porabimo v svojo korist. Tako delamo tudi mi. Shajali smo se v minulih zimskih večerih in pogovarjali smo se, kaj bi bilo storiti za blagostanje naše v bodočnosti ? Prva skrb nam je bila pot v našo vas. Pot ta je tako slaba, da mora tujec z voza stopiti ter peš po hudem klanou v „dolino" korakati. Ali po odločnosti našega g. župana pričela se je nova pot zidati, in zdaj ko to pišemo, dovršenega je že čez polovico prepotrebnega dela. Naš župan se ni vstrašil ni stroškov, ni skrbi, kakoršno zahteva težavno to delo. Priboril nam je to, kar se je že toliko let želolo* Kakor ne gleda dober gospodar samo na hišni red, nego tudi za zunanje stvari, tako skrbi naš načelnik tudi /a druge srenje, spadajoče v njegovo županijo. Kdo se ne spominja slabe ceste proti Sucerbu (8. Servolo), ki je bila več potoku, kot drugemu podobna. Po njegovemu pritisku,
postala je saj toliko sposobna, da se jo more pot imenovati. Sploh ni je srenje, da ne bi za isto kaj dobrega vkrenil. Zato pa mu moramo izreči čast in zaupanje ! Ali včasih mesto zahvale, pride ie najhujše — in to je nezadovoljnost; ali pomisliti nam je, da še dvema gospodarjema je težko služiti; toliko manj pa ugoditi velikemu številu občinarjev.
Konečno pa povdarjamo še to : Delajmo zdruŽno v občo korist in bodimo naklonjeni našim voditeljem ! Vspehe bomo gotovo vsi jednakomerno razdelili. Gospodu županu pa in srenjskemu oskrbniku go9p. Jerjanu želimo, da bi tudi v bodoče delala a tako trdno voljo, da bi mogli v kratkem vsklikniti: V Dolino pelje ravna pot!
Več občinarjev.
Iz Brkinov, 14. januvarjfl. (Izv. dop.) Sicer težko primem pero v roke, a navdaja me vendar pri tem plemenita misel in majhno upanje, da bi vendar moj spis utegnil kaj kraju koristiti, će bi se le količkaj tega zgodilo, menim, da sem v v tem mrzlem, snežnem vremenu, storil vendar dobro delo: nevedne podučiti.
Že nekaj let sem ni bilo v naših Drkinih tako slabih letin, kakor sta bili bai lanjska in lotošnja. Ljudstvo vpije, kaj bode z nami, kako se bodemo čez zimo preživeli. — Žitu, koruzi in krompirju — glavnemu pridelku v naših krajih — škodila je lanjako leto prevelika moča, a letos pa silna suša. Repe in zelja pa nismo niti za zajce, kojih je pri nas ie precej, letos pridelali. Lanjsko leto je peronospora nam tako trto pokvarila, da nismn imeli samo lani vremičine, ampak tudi še letos moramo sode sušiti, da nam ne splesnijo.
Ljudstvo je pri nas povsod zadolženo. Davkarija tirja, žuga, prodaja in vsako leto pride toliko kmetov na boben.
Smelo pa trdim, da v prvi vrati si je pa največ sam Brkin svoje revščine kriv. — Mnogo so se Divačanje trudili, da so zadobili vsakomesečni semenj. Za divaiko občino in županijo je to veliko koristi, a kaj mislite za naše Brkine f Pri nas je to prišlo že tako v navado, da mora vsak Brkin v vsak somenj. Po kaj neki tava dve, tri in še veČ ur v somenj, menda, da ie sam ne vć. Največ za to, ker je somenj.
seboj vleče včasih ie ženo in otroke, ne glede morda na to, da ima pri tvoji kmetiji toliko nujnih poljskih opravil in silnega dela. Pa kaj mu zadostuje samo divaški somenj ? Nikakor ne, tudi v Sežanskega mora. — Od nas gredo ljudje vsaki mesec gotovo od vsake hiie po eden dva in še več v Trst. Pri tej priliki pa ne pride nobenemu na misel, da bi kupil tamkaj si par poplatov in druzih potrebnih reči. Tega nikakor ne, ampak posebej mora v somenj klatiti.
In kaj se godi v semnju? Pije inje, kakor bi nikdar božjega daru ne videl. Nij pa zadosti to samo na somnju. Po potu, domov gredoč, mora biti še vsaka veja njegova, tako, da revež morda s& avojo polovico in otrokom pozno v noč domov prikolovrati. Kaj je pa morda kupil ? Po kaj je neki šel ? Po nič, ali pa po grablje, mesto bi jih sam doma po zimi napravil. Le srečaj jih se domov vračajoče in vidot bodei, kako bržanka na njih duh in telo deluje.	(Konec prih.)
Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edlnoat"
ima v nedeljo, dne 1. februvarja t. 1. ob 10. uri p. p. svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu je posvetovanje o d r ž a v n o z I) o r s k i h volitvah. Vabljeni so odborniki, njih namestniki in zaupni možje, da se gotovo udeleže te ^eje.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo se je pri veselici društva „Adrija"
v Hitrkovljah v poboto 24. t. m. 7 gld. 52 »/i nvč.
Siavjanska čitalnica v Trstu priredi v soboto svoj veliki ples.
Ples „Tržaškega Sokola". V lepi re-dutni dvorani gledališča „Rosetti" zhjalo se je v nedeljo na večer ne vabilo našega „Sokola" prilično lepo število izbranega občinstva; osobito je bil krasni spol bogato zastopan. Plesalke so bile vseskozi v krasnih toaletah. Bil je to jeden najlepših naših plesov te predpustne sezone. Posebno nam je ugajalo, videčim tako mnogobrojno članov v društveni obleki, kakor morda še nikdar ne. Ko je poročevalec naš proti 3. uri popolunoČi odhajal iz dvorane, plesalo se je Še z isto živahnostjo kakor pri začetku. Veselica je bila v vsakem obairu primerno urejena in gre marljivim rediteljem vsa hvala. — Zamol-čati pa ne smemo, da smo ta večer — da govorimo se znanim profesorjem — videli mnogo odličnjakov, kojih ni bilo tu. „Tržaški Sokol" gotovo tega ne zasluži, kajti morda v nijednem tržaškem društvu se ne goji bratska vzajemnost do druzih narodnih društev tako skrbno, kakor uprav pri „Sokolu", in morda nijedno društvo ni v proilem letu toliko žrtvovalo za moralni ugled tržaškega Slovenstva na zunaj, nego naše telovadno društvo. Zato pa bi želeli vedeti, je-li ta tiha demonstracija veljala društvu samemu, ali odboru, ali pa morda načelniitvu. Mi obžalujemo prav odkritosrčno ta dogodek, ker bi utegnil nepovoljno vplivati na naše mejsebojno društveno življenje, kajti ie istega večera je mnogo .Sokolov* — izvajajoč naravne posledice iz tega pojava — izraževalo separatističke tedencije, ki naj bi se uveljavile v druitvu. Hi smo sicer in ostanemo absolutni nasprotniki vsacega separatizma, ali dolžnost je naia, da konstatujemo to, kar je. Toliko iz ljubezni do narodne stvari, sicer pa brez zamere I
Maakarada „Triaikega Sokola". Predpust se bliža svojemu koncu: ie malo dni in nastopi nam doba — pokore, resna postna doba. „Trž. Sokolu* je naloga, da vredno zaključi vrsto naših veselic. Odbor „Tržaškega Sokola" si je v svesti te svoje naloge in hoče vse storiti, da jo povoljno izvrši. Nadejamo se torej, da se naši narodni krogi pustni torek vzajemno poslovć od vladarja veselic — iegavega predpusta. Opozarjamo pa, da je na „maskarado" priti v kostumu, ali v društveni, ali pa v salonski opravi, kajti kontrola bode stroga.
Člani dramatičnega odseka vabljeni so, da se snidejo dne 2. februvarja t. 1. ob 8. uri popoludne v prostorih „Delal-skega podpornega društva*. Vabljeni so tudi vsi oni, koji bi hoteli pristopiti temu odseku.
Veselica druitva „Adrlje* v Barkov-ljah privabila je v soboto toliko občinstva, da so bili prostori povsem polni. Mej pevskimi točkami ugajal je najbolj mešani zbor „Sarafan rudeči", katerega je proizvajalo 54 osob razne starosti, od malega dečka in male deklioe do pevskega veterana. Zbor se morali ponavljati. Tudi prijetni dvoapev „Dalmatinski Šajkas" je vzbudil živahno odobravanje občinstva. Komični prizor „Štruklji" zabaval je izborno vse občinstvo in nam je pohvaliti gospoda predstavljalca. Isto ugodno sodbo moramo izreči o burki „Ponesrečena glavna skušnja". Po „besedi* pričel je ples, ki je trajal do belega jutra. Tudi ta veseliua nam je dokazala, da v društvu „Adrija" veje pravi duh in da je njega vodstvo v tru-doljubovih in previdnih rokah. Društvo to res zasluži, da je rodoljubi naši podpirajo.
Veselica pevskega in bralnega društva na Opčinah obeča biti sijajna. Pri tej veselici nastopi prvikrat polnoštevilna domača godba pod vodstvom gospoda kapelnika. Pevski zbor, kateremu so zopet pristopili nekateri izstopivši stari pevci, se vrlo uri in uverjeni smo, da bodo tudi oni popolnoma kos svoji ulogi. Da vstreze mnogoštevilnim članom in častiteiu gostom
iz Trsta in okolice prepustil je velikodušno gospod Ivan Gorjup krasne prostore v svoji hiši. Ker bode tedaj veselica blizo gostilne Malalanove, koja je blizo Gorupove hiše, pripravljeno bode vse za odmor v prvo imenovani hiši. Pivo vino in mrzle jedi dobivale se bodo tudi pri veselici.
Društvo „Velesila* v Skednji priredi v nedeljo svojo veselico s programom, že objavljenim. Začetek ob 5Viuri zvečer.
Plesni venček prirede sodrugi slovenskega oddelka „Delavske zveze* v nedeljo dne 1. februvarja v hotelu „Evropa". Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnioa : Pred kupljene ustopnice 40 kr.; pri blagajni 50 kr. Dame proste. Mej odmorom deklamirale se bodo slovanske pesmice.
Vabilo k veselioi, katero priredi „Sežanska čitalnica" na Svečnico dne 2. februvarja 1891. leta v prostorih hotela „Treh kron". Spored: 1. „Sokolska", možki zbor, vglasbil A. Forster. 2. „Sirota", možki četverospev z alt-solo, vgl. A. Hajdrih. 3. „Sarafan", ruska narodna pesen, uredil za moški zbor A. Foerster. 4. „Opomin k petju", mešan zbor vglasbil P. Hug. Sattner. 5. „Ribničan", šaljiv solo-prizor. 6. „Eno uro doktor", burka v enem dejanju, posl. J. Alešovec. 7. Ples.
Mej posameznimi točkami in pri plesu svira godba c. kr. 87. pešpolka. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., za družino iz dveh oseb gl. 1*50, ca družino iz trett ali več oseb 2 gl.
Veselični odbor, i Volitve v driavnl zbor se vrše po slovenskih deželah nastopno:
Za mesto Trst in okolioo: Prvi volilni razred voli dne 27. februvarja t. I.; drugi volilni razred 2. marca t. 1.; tretji volilni razred 5. marca t. I. vsak razred enega poslanca. Kupčijska in obrtniška zbornica voli dne 8. marca t. 1. jednega poslanca.
Za mejno grofijo Istro.
I.	Volilni razred kmečkih občin. Volilni možje sodnijskih okrajev; Poreč, Matavun, Buje (volilni kraj Poreč); Koper, Piran, Buzet (volilni kraj Koper); Vod-njan, Pulj, Rovinj (volilni kraj Vodnjan), volijo v omenjenih volilnih krajih dne 4. marca t. 1. enega poslanca. Volilni možje sodnijskih okrajev: Pazin, Labin (volilni kraj Pazin) \ Voloska, Podgrad (volilni kraj Voloska); Krk, Čres (volilni kraj Krk); Lošin (volilni kraj Lošin mali), volijo v omenjenih volilnih krajih dne 4. marca enega poslanca.
Volitve volilnih mož v kmečkih občinah se imajo vršiti o pravem času v občinah samih.
II.	Volilni razred mest. V ta volilni razred uvrščeni kraji, in sicer: Poreč Koper, Piran, Rovinj, Buzet, Isola, Milje, Cittanuova, Umag, Matavun, Buje, Viži-nada, Pazin, Labin, Plomin, Vodnjan, Pulj, Lošin mali, Lošin veliki, Čres, Krk, Voloska, Kastav, Lovran, MošČenice, volijo dne 6. marca t. I. enega poslanoa, in pri tem je vaak omenjeni kraj volilni kraj.
III.	Volilni razred kupčijske in obrtniške zbornice. Kupčijska in obrtniška zbornica v Rovinju, ki voli s kraji, omenjenimi pod II. enega poslanca, voli v svojem sedežu dne 8. marca t. I.
IV.	Volilni razred velikega posestva. Za volitev opravičeni izmed velikega posestva volijo dne 9. marca t. 1. v Poreču enega poslanca.
Za pokneženo grofijo goriško in gradišćansko. Volilna razreda kmečkih občin volita dne 4. marca po enega poslanoa. Volilni razred mest in trgov voli dne 6. maroa enega poslanca. Kupčijska in obrtniška zbornica voli dne 8. marca enega poslanca. Veliko pesestvo voli dne 9. marca enega poslanca.
V vojvodini Kranjuki vrše se volitve v kmečkih občinah dne 3. marca, v trgih in mestih dne 5. marca, trgovski in obrtniški zbornici ljubljanski dne 6. marca, v veleposestvu dne 7. maroa.
Na Stajarskeui se vrše volitve od 5. do 12. marca. Na Koroškem od 5. do
10. marca. V Dalmaciji od 10. do 21. marca.
Novo politično druitvo. V Ljubljani
«e je osnovalo novo politično društvo pod imenom „Slovensko društvo". Dne 2. februvarja vrši se ustanovni shod v dvorani ljubljanske čitalnice. Novo društvo hoče so ustavljati pogubnim nakanom nam sovražnih elementov, pospeševati in boljšati trgovinske in obrtne interese ter de-lovati za povzdigo kmetskega stanu. Nikakor pa noče delati konkurence v lastnem taboru in priznava opravičenost vsak j druge združitve, ako po druzih potih doseza iste smotre. Narodne disciplinH noče ruiiti, ampak bode v vseh važnejših zadevah prepuščalo prvo besedo narodnim zastopnikom.
Komisar, kl se hitro priuči slovenščine. Piše se nam iz Skorklje: V sredo dojde v hišo št. 132 komisar za ljudsko steviljenje. Pozdravi seveda italijanski, gospodar pa mu odzdravi slovenski. Komisar opomni, da ne razume slovenski, na kar mu hišni gospodar odvrne: Zadoati slabo! Komisar: Če ne govorite italijanski, pa ne bodem popisal. Na to pozove najemnico v isti hiši. S to se zopet razvije dvogovor. On: Govorite italijanski? Ona: Ne. On: Geste biti Slovenci, pa niti ne veste, kako Be pravp m .... po slovenski. Ona: Pa povejte vi, če znate bolje ! Jaz pa italijanski ne znam I Nato je mož, kar naenkrat govoril s lo v en s k i. •-p- V hiii št. 133 pozdravi zopet laiki, gospodar pa se odreže slovenski. Komisar: Sedaj morate govoriti italijanski! Gospodar: Kak6, ko ne snataP' Na to pobere svoje karte ter jo popiha rekii, da gospodar iz njega norce brije. Gospodar ga kliče nazaj, čei, da hoče poklicati tolmača. Poklicani tolmač teče sa komisarjem, poslednji pa vzklikne : Niente, niente — ter hiti naprej. In ni ga bilo več do sobote. V soboto je zopet priiel ter zopet pozdravil italijanski, gospodar pa odvrnil slovenski. Delal bo je pa tak6, kokor da ni bil ie nikdar v tej hiši. Ker se je gospodar odkril, reče mu italijanski Le pokrite se! In glejte čudo : Kar naenkrat poda gospodarju roko ter začne lepo slovenski govoriti ter popisovati. Mož se je torej od srede do sobote naučil slovenski. — Nek drugi komisar dojde v hišo Št. 290 ter popiie stanovnike. V isto hišo pokliče nekega stanovalca hiše št. 289. Komisar ga ogovori italijanski, stranka pa odgovori, da ne razume in pri-j tavi: Če ne umete slovenski, vam ne morem nič povedati. Komisar: Vsaj bodo drugi za vas govorili! Stranka: Nočem, da bi drugi same govorili! Komisar: Če ne govorite italijanski, plačali boste globo 15 gld. Z drugim stanovalcem razvije se isti prepir. Nato se razvname komisar: Kruha nimate, globe pa boste plačevali. — Pobere in odide. Do katerega dne se ta priuči slovenščini, sedaj šo ne vemo.
NOV list sačel je v TrBtu izhajati pod imenom „II Movimonto di Triesto". List se ne bode bavil s politiko, ampak le z gospodarskimi zadevami.
Uredništvo „Slovenskega Sveta" nas
prosi, da prijavimo, da se je v nekoliko odtisih 2. številke urinila neljuba tiskarska pomota. Naslov IV. članku se glasi „Nemci v Rusiji," ne pa „Židi v Rusiji«?
Obsojena babica. Postreščeka soproga Ana Suuirada porodila je že 13 otrok, a pri vsakem mnogo trpela. V jeseni čutila ae je zopet mater. Da se izogne trpljenju, obrnila se je do babioe Lucije Čtolfa, da jo reši teh muk. Štolfa se je dala res pregovoriti ter je dovolila svojo „pomoč" ubogi ženi. Vsled te pomoči je pa Sum-rada tako močno obolela, ds so jo prenesli v bolnico, kjer jo dno 5. decembra umrla. Zdravnik dr. Mazorana prijavil je stvar sodišču, koje je zaukazalo brezvestno babico zapreti. Včeraj je bila obravnava in so brezvestno, žo 68 let staro babioo obsodili na 8 mesecev težke ječe.
Redek slučaj. Na Javorju ua Gorenjskem umrla sta nedavno dvojčka Sebasti-jan in Neža Kos v 79. letu svoje dobe.
Kr»t najmlajšega dina nemškega cesarja vršil se je dne 26. januvarja. Pri tej slovesnosti zastopal je nadvojvoda Evgen avstrijski dvor.
Slovenska šola pri sv. Jakobu bila je
v tem šolskem letu preobilo obdarovana. „Narodna šola*4 je poslala po naročilu si. vodstva v Ljubljani vsakovrstnih učnih pripomočkov in sicer: dve razpeli, dve cesarjevi podobi v zlatem okvirju ; Matej-Genettove table o novi meri na platnu , 5 zemljevidov : Avstrijo, Evropo, Goriško, Kranjsko in obe poluti 20 Janskega prirododopisnih slik in mnogo druzega. Neimenovani rodoljub je zadnje dni t. m. daroval za tretji, razred prelepo sliko sv. bratov v lepem okvirji. Če vš^ejemo 165 dečkov in deklic, obdarovanih od naše ženske podružnice, potem moramo s prisrčno zahvalo in ponosom se spominjati „Družbo sv. Cirile in Metod«.
Darila „Del. podp. društvu" ob velikem plesu 17. januvarja 1891.: C. kr. namestnik vitez RinAldini 20 gld., Trgovinska zbornica 15 gl., eksc. dr. Defacis 10 gl., Pichler Karol, Oentilomo Oskar, PolIay Oskar in Klemene Jak. vsaki po 5 gld., Pokornv Karol, in Nabergoj Ivan vsaki po 3 gl.; Werk Pran, Ravasini, Truden Ant. Truden Mihael, Defacis Karol, Lavrič, S. J., Slajko Ant., Neimenovan, Valenčič Iv., Sedlar I. in Pogorelec Anton vsaki po 2 gld.; Jeršek Franjo gold. 1.50; Doljak Ferd., Mandid Mate, N. N., A. C., Gre-gorič, Turk Josip, Perhauc Jak., Vrtovoc Andrej, Zuban, Hafner Ivan, Žiberna, V. Kovačič in Ivanetič Fran vsaki po 1 gl.; Matija Sorli 2 gl.; Kosovel Val. 50 nč., Spalik 40 kr. Economo 10 gld.
Dunajska borsa
28. januvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih		—	— gld	90.10
„ v srebru	—	—	s	91.10
Zlata renta-----	—	—	m	108.45
5*/o avstrijska renta — —	—	—	*	102.80
Delnice narodne banke —	—	—	»	995.—
Kreditne delnice — — —	—	—	*	306 75
London 10 lir sterlin — —		—	~~ K	114.35
Francoski napoleondori —	-	-	1»	9.04'/,
C. kr. cekini--— —	—	—		5.40
Kemike marke — — — —	—	—	*	56 20
Vabilo
k glavni skupščini „posojilnice in hranilnice v Kopru, uknjižene zadruge z neomejenim poroštvom'*, koja se bode obdržala v Kopru dne 15. februvarja t. I. ob 10. uri predpoludne s sledečim dnevnim redom :
1.	Sporočilo tajnikovo o delovanju zadruge v ietii 1800.
2.	Sporočilo nadzorstva o računih zadruge leta 1890.
3.	Volitev odbora.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slobodni predlogi.
Odbor posojilnice in hranilnice
v Kopru 26. januvarja 1891. Opomba. 0« bi se 15. februvarja ne zbralo po §. 31. zadružnih pravil določeno število zadružnikov, obdržala se bode občna skupščina v smislu istega §. dne 22. februvarja t. 1. se istim dnevnim redom.
Razpis
i/'- 1» ■ i '
učiteljskih služeb
V Koperskem šolskem okraji ste stalno popoliiiti službi učitelja III. vrste v Oolilli in podučiteljice v Šmarji.
Popolni razpis teh služeb objavil se je v uradnem listu „ Osservatore
Triestino".
i: . ' i •
C. kr. okr. šolski svet v Kopru,
dne 5. januvarja 1891.
PREDSEDNIK,
I
Poslano.*)
Prečastitemu gospodu
Vjekoslavu Spin C i ću
deželnemu odborniku in
njegovim vrlim tovarišem, dež. poslancem
v Istri.
Vaše in Vaših vrlih tovarišev neustrašeno postopanje v deželnem zboru istrskem dalo je povod katol. polit, društvu „Slovenski jez v Brdih", da je v rednem občnem zboru v Uiljani dne 28. deoembra 1890. z veliko navdušenostjo sklenil: Vam in tovarišem izraziti Hvoje občudovanje in iskreno zahvalo.
NaznanujoČ Vam ta sklep, kliče Vam podpisani odbor:
„Bog ohrani in oživljaj naše predbo-ritelje v I*lri, da se „tužna" spremeni v „veselo*, ter jim podeli plačilo za trud in trpljen je !"
Biljnna, 15. januvarja 1891. Ant. pl. Reja,	Ant. Žnidarčić,
tajnik.	predsednik.
Slovanski Svet
izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na 16 velikih straneh, prinaša v - vsaki številki nekaj snovij iz drugih slovanskih jezikov v cirilici, razpravlja sedaj zgodovino rimskega obreda: post, celibat, kolendar in bo razpravljal takoj potem zgodovino cirilometodijske cerkve med Jugoslovani, noseknu med Slovenci.
Stoji četrt leta 1 gld,, za učitelje in dijake pa 90 kr. — Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst.
Fran Podpornik.
Lastnik pol. družt^o ^Hinost".
Assicnrazioni generali.
v Trstu
(druStvo je ustanovljeno leta 1881.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: iia zavarovanj« proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na -življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 18H8. Premije ?,a poterjnti v naslednjih lotih Glavnica /a zavoro vanjo živo-
nja do 81. deoembra 1888 Plahnim povračila:
a)	v letu 1888
b)	od zaeetka društva do 81.
decembra 1888	f. 217.957.894.76
Letni računi, izkaz doaodnj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovatija in sploh vtfa natanjčtieja pojasnilu se dobo v Trstu v uradu drufitva: Via della Stazione v lastno hiSi.	1 — 12
f. f.
f.
88,369 849.10 23,202 774.10 110,813.920.80 9,877.592 55
Riuniofifi Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje pioti požarom, provozu po su- | hem, rekah in morju, proti toči, na Sivenie v j vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 !
Glavnica društvn	pid. 8,300.000 — {
Reservni fond o«, doničUov . 536.622 03 Posebnu reservu dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000-- '
Re/.ervn fond za podjetje nu premikanja vrednostnih efektov 161.500 -Premijna reserva vseh oddelitov . 7.342.78»Kiti Rtserva za škode	t 267.601 - j
24-2	v portfelju:
Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	. . 16.954.118 57
Skupni znesek vl h škod plačanih od 1. 1.-.38 do 1883 gld. 114,949.847 05
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo. St.2 (v lastnej bifii.)
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost. nazeb zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izlieeiti rabljenjem
NADARENIH	11- 30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prabdjenih knjljno noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjetn ovili sladkišah.
Opazka. Valja h« paziti od varalićnh. koji je ponačinjaju. Zato treha uvjek zabtjevati Pren-dinijeve sladkiae (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Akatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkisah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u Prendlnijevoj ljekarni u Trsta (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah sviota.	42—43
La Filiale della Banca Union
TRIE8TE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
e Cambio • Valute, a) Accettn nernamenti ih Conto corrente, nbbonando
PEK BANOONOTE: PER NAPOLEONI: 3° „ c. preav di 5 g ni
3V/o„ „ -.12 „	2V.VoC-preav.di20 g.n
R*i, „ a 4 meni lisso	3 n ,t „ „ 40 „
?'in „	37« n n - « 3 mesi
K „ » 8 „ „ 3'/, „ „ n , « .
II nuovo tasso d* interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-.conda del relativo preavviso.
In Banco glro abbuonando jl 2®/4°|0 in-teresse annuo sino a qualunque somma : prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Amme pei propri correntisti l'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre prineipali citti, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltk di domiciliare effetti presso la Bua cassa franco d'ogni spesa per es si.
b)	S'mcaiHca delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe deH'incasso di asuegni, cambiali o coupous, verso 1|B°i0 di prov vigione.
c)	Accorda ai propri conmittenti la fa-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Ve nde le Lettero di pegno	e 5°[0 della Banca Commerciale Unghe• rese di Pest e le lettere di pegno 4% dell' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaoa di \rienna. 1 —12
Trie«te, 24 Febbrajo 1890.
V grost»ilixi
„BELLA VEDUTA11
toči se belo vino po „ „ črno vino po „ refošk „
48 kr. liter 48 „ „ 56 „
V tej gostilni je v soboto zabavni večer s plesom h kateremu uljudno vabi
Anton Može,
2	gostilničar.
Proti Dimu !
Tzdelujom dimnike proti dimu, h katerimi jatnoim za dober vspeh tudi pri najslaHih dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimuiki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Za8top tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice iti cimontirane uteii.
Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po Rtanovanjih, tovarnah za konserve, za sufiilnice in druge različne potrebe industrije.	16_11
Ključavničarska delavnica
Josipa
Ulica Via Rossettl številka 6,
Z o 1 i GL
(uhod v ulici Chiozza.)
FIJLUALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
7.a trgovino in obrt v Tratu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odka/. H"!,, | H0-dnevni odkaz 2°/0
w	;i'l4% . 3-n.oseSni „ 2'/f°/0
30- - *	3'/» /o I	•	4 3V,°/.
Vrednontnim papirjem, glaoe^im na napoleone, kateri ne nahajajo v okrogu pripozna ne nove borentaa tarifa na temeijtt odpovedi od 9 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih	na vnako 8voto.
V	napoleonlh brez obrofcti
Nakaznice
sa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ia Zagreb,Arad, Bo;en: Gradec,Ilermaustadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez tro&kova
Kupnja in prodaja
vrednoRtij, dlviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-2 pri odbitku provizije.
Predujmi.
Na jamievne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih inentih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti ot>'eati po pogodbi.
Uložki v polirano.
.Sprejemajo še v pohrano vrednontni papirji, elat ali Hrebrni denar, inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Trot 4. oktobra 2890.	2 24
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lldnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu. JEDINU SLAVENSKU
Ttsmti
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku uaručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, poajetrto«, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvjesče, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, cienika, jestvenlke, svako-vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje n svakom pog'edu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (ekludiSću) Hve potrebno tiHka-nice i knjige za orkvonn urede.
Onda ima na prodaj ttliedoee knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tekajo ljudskih Sol in gospodarjev v pouk oiena prijo &0 nvfi.
sada -IO tvrdo vezana......n. ao
Sodnijski obranci HAstavil U, Trnovee . . n. <0 Vilim Tel, prevod Cognera ...... n. 4IO
Ljudmila prevod .1 Lobnna.....u. IO
Filip provod lvrižriaiia.......>'• ®0
Antigona prevod Krizmana......n. 90
Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma	„ A. K „ . . n. tO
Ovo h u knjigo jako prikladno xt» darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporueamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o & n o naručbu i dotični naslov (ndrosu) naručitelja.
Za obilnu nuručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu