DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ta Jutfo»l*vik> znata m«*ečno 10 Din, za inozemstvo m»*ečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in »ociiaine namen« delavstVa ter nameščencev, stane vsaka heseda 50 »ara. Dr-belo tiskana beseda stan* Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stans oe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem Številu obia'* popu»t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij* s« ne frarikirajo.
Štev. 59.	Sobota, 25. julija 1931.	Leto VI.
Nadurno delo in njega plačevanje.
Nikakršnega čezurnega dela brez 50 % doplačila!
Prav posebno važno je, da obstoja jasen pojem, kaj je nadurno delo in kako naj se plačuje. Pomembno je to za delavce, od katerih se to delo zahteva, pomembno pa tudi za delodajalce, ki morajo to delo plačati, pomembno pa je končno tudi za sodne oblasti, ki morajo razsojati v sporih zaradi plačevanja nadurnega dela.
Delavske organizacije in delavci morajo predvsem vedeti, da so izključno sodne oblasti pristojne in poklicane, da odločajo o vseh sporih, ki se pojavijo med delavci in delodajalci zaradi plačevanja nadurnega dela. Tu ne veljajo nikakršni delavski predpisi in navodila. Tu veljajo edino določbe zakona in če je sporno med delavci in delodajalci, kdo I!na po zakonu prav, tedaj mora odločati o tem izključno sodna oblast. Zakaj edino sodišče ima pravico, da tolmači zakon.
V	sporih glede tega, če je treba Pečati gotovo nadurno delo, so stala s°dišča v Savski in Dravski banovini
stališču, da je za nadurno delo in nJega plačevanje merodajen izključ-no § 10 zakona o zaščiti delavcev, ki pravi: »Vsako nadurno delo so lastniki podjetij dolžni plačati najmanj s 50% višje od rednega dela.« Res je je ta zakonova določba povsem jasna. Nahaja se v zakonu na koncu vseh paragrafov, ki vobče govore o delovnem času, o tem kaj je redno in kaj je nadurno delo. S splošno določbo je zakonodajalec torej izključil glede plačevanja nadurnega dela vsakršno razlikovanje na razne vrste nadurnega dela — na nadurno delo s pristankom ali brez pristanka delavcev, z odobrenjem oblasti ali brez tega, delo v slučaju potrebe in v slučaju višje sile, v slučaju ekonomske potrebe podjetja. Če tedaj zakon ima generalno določbo, specijalni pred-pis o plačevanju nadurnega dela, ki ne dopušča nikakršnih izjem, tedaj )e ta edino merodajna. Tako so to razumevala tudi sodišča, tako pravi v resnici tudi zakon:	»Vsako nad-
urno delo se mora plačevati z zviša-n° mezdo.«
S strani delodajalcev se je pa pojavilo medtem novo razlaganje in vložene so bile pritožbe proti sodnim odlokom. Po tem razlaganju ni treba bolje plačevati onega nadurnega dela, o katerem v § 8 zakona o zaščiti delavcev ni rečeno, da se mora plačevati z odškodnino. To razlaganje pa je seveda popolnoma zgrešeno. Zakon je v § 6 in 8 napravil razliko med dvema vrstama nadurnega dela: delo, ki se sme opravljati samo s pristankom delavcev in delo, katerega podaljšanju se delavci ne morejo upirati. Za redne slučaje zakon določa, da smejo industrijska in rud-n»ška podjetja podaljšati delovnik za eno ali dve uri na dan samo, če pristanejo štiri petine delavcev podjetja
Y	tajnem glasovanju na to. In za izjemne slučaje, kjer zahteva potreba Nadurnega dela vzdrževanje podjetja, je zakonodajalec v § 8 te izjemne slučaje izrecno naštel ter ni potreba, da bi delavci morali pristati, marveč se zahteva samo, da podjetje že predhodno ali pa naknadno izposluje pristanek nadzorne oblasti. Tu je istotako govor o tarifnih pogodbah, s katerimi se celotni 48urni tedenski delovni čas porazdeljuje na posamezne dni v tednu. Zakonodajalec pa ab-
Kongres socialistične interna' cionale na Dunaju.
Njegov značaj in pomen.
Poleg mednarodne delavske športne olimpijade se prične te dni na Dunaju tudi mednarodni socialistični kongres, katerega se udeležujejo delavski socijalistični zastopniki iz vsega sveta. Kongres se vrši na Dunaju, v srcu zdravega, močnega socijalističnega gibanja v srednji Evropi, v velikem mestu, kateremu že celo vrsto let županujejo socijalni demokrati; v veliki občini, ki je s svojo moderno komunalno socijalno politiko zaslovela po vsem kulturnem shetu. Ogledali so si to vzrono upravo celo zastopniki vseh večjih jugoslovanskih mest, kakor Ljubljane, Zagreba in Beograda. V tem naprednem mestu se vrši letos mednarodni svetovni parlament delavstva, kongres socijalistične internacionale.
Važen je trenutek, ko se vrši ta kongres. Predvsem sta dve vprašanji pereče aktualni, in sicer vprašanje svetovne gospodarske krize in vprašanje svetovnga miru, to je razorožitve in sporazuma med narodi. Ti dve vprašanji tvorita jedro letoš-
njega mednarodnega socijalističnega kongresa.
In ni čudno. Ves svet govori o gospodarski krizi, ki naj se ozdravi na račun delovnih slojev z geslom: vse je naše, ti pa kakor veš. Enako je z razorožitvijo in sporazumom med narodi. Skoro vse države se oborožujejo huje kakor pred svetovno vojno. Državniki govore z jokavim glasom o potrebi sporazuma in razorožitve, nočejo pa v praksi tega izvajati. — Ves svet želi miru. In fašistično kapitalistično hujskanje narodov med seboj je nevarno, ker utegne med narodi zabrisati željo po miru in zanetiti fašistično nacijonalistično sovraštvo, ki ga potem denarni mogotci kaj lahko izrabijo za novo grdo imperi-jalistično vojno.
Že v tem oziru ima mednarodni socijalistični kongres dve veliki nalogi, ki naj ju reši v dobrobit človeštva. Delavstvo vsega sveta pa se bo moralo uvrstiti med bojevnike za zmago.
Angleška delavska vlada posreduje.
Nova Hooverjeva inicijativa.
Londonska konferenca sedmih veiesih je potekla v rezerviranosti, vendar pa v smeri zbliževanja. Mac-donald in Henderson uglajata pot sporazumu z vsemi diplomatičnimi pomočki. Vrhutega je podal Hoover novo inicijativo, ki naj reši nemško finančno krizo in politično pomiri Evropo. V Nemčiji so sicer pričeli fašisti novo akcijo, ki jo podpira veliki kapital, toda nemška vlada bo vodila svojo začrtano politiko.
Hooverjeva inicijativa ima naslednje glavne točke v svojem programu:
1.	Razjasnitev politične atmosfere v Evropi, dobro voljo za spora-rum med narodi, zlasti med Nem-
čijo in Francijo in s Francijo prijateljskimi državami.
2. Inozemske banke naj puste Nemčiji sedanje kreditč, ki znašajo okoli 1200 milijonov dolarjev, od katerih je polovica ameriških.
3. Postavi naj se mednarodna komisija, da ugotovi nemško finančno in gospodarsko strukturo in če bi bilo treba uvesti v Nemčiji nov denar.
4. Kratkoročni krediti, če bo to potrebno, naj se izpremene v dolgoročne.
Sedanja konferenca je napravila le prehodne sklepe, ki bodo podlaga za prihodnjo konferenco.
Londonska konferenca sedmih velesil zaključena.
Dne 23. t. m. opoldne je bila londonska konferenca sedmih velesil zaključena. Uspeh konference obstoja v tem, da se Nemčiji ne ustavijo krediti. V zaključnem govoru je Macdonald povdaril pomen konference ter napovedal nadaljevanje za-početega dela.
Stališče Francije nikakor ne ugaja niti Angliji niti Zedinjenim državam. Zato je pričakovati, da napravijo Angleži in Amerikanci gospodarski blok proti Franciji in nje zaveznikom. Tak blok bi bil dovolj močan, da kapitalistično osvoji suk-cesivno skoro vso Evropo. V Franciji so seveda kot nacijonalisti z rezultatom jako zadovoljni, ne pa tako v Nemčiji.
Občutno bo po teh dogodkih prizadeto angleško gospodarstvo. Tudi angleški kapitalisti so proti pomoči za Nemčijo. Zato so samo v zadnjem tednu prepeljali za 15 milijonov funtov zlata iz Londona v Pariz. Namen imajo, onemogočiti akcijo delavske vlade.
V	najneprijetnejšem položaju je Nemčija, ki jo pritiskajo fašisti in velekapitalisti. Prav mogoče je, da doživi Nemčija novo deflacijo denarja.
*
Macdonald in Henderson bosta nadaljevala.
Po zaključku londonske konference obiščeta Macdonald in Henderson Pariz in Berlin, kjer bosta nadaljevala svojo akcijo za sporazum. Macdonald je danes dospel v Berlin.
Blazna vest.
Pohod iašistov v Berlin.
Nemški komunisti širijo vesti, da pripravljajo nacijonalisti pohod v Berlin. V zvezi s temi načrti so tudi rabuke, ki jih povsod povzročajo. Mislimo pa, da Nemčija ni Italija, kjer je Mussolini z mokro cunjo napodil vlado in narod.
solutno nikjer ne pravi, da se katerokoli tega obveznega nadurnega dela naj plačuje z zvišano plačo. Zakonodajalec samo pravi, da za izvrševanje tega nadurnega dela ni potreba pristanka delavcev. In to je vse. Glede plačevanja nadurnega dela pa velja splošna določba § 10 zakona o zaščiti delavcev, po katerem se mora plačati vsako nadurno delo.
Delodajalci bi radi napravili zmešnjavo zaradi tega, ker je pri nekaterih točkah obveznega nadurnega dela po § 8 izrecno rečeno, da se mora to delo plačevati s poviškom, pri drugih točkah pa zopet to ni povedano. Ali to nima nikakršnega pomena, ker obstoja splošna določba istega § 8 na prvem mestu, po katerem se vsako nadurno delo plačuje s pribitkom in v § 8 ni nikjer določeno, da za nadurno delo te ali one vrste ni treba plačati odškodnine. Če se to pri pojedinih vrstah obveznega nadurnega dela naglasa, je vzrok to, da ne nastane dvom o tem, če morda za nujno nadurno delo ni treba plačevati odškodnine, kakor na primer pri delih v podjetjih »v javnem interesu«, delo s katerim se omogoča normalni pričetek ali zaključek dela, delo v svrho prepreče-nja pokvarjenja materijala itd. itd.
Če bi bilo to točno, da ni treba višje plačevati obveznega nadurnega dela, kjer to ni izrecno povdarjeno,
tedaj bi tudi ne bilo treba s pribitkom plačevati nadurnega dela, na katero pristanejo delavci, ki je označeno v § 6 zakona o zaščiti delavcev, ker tam tudi ni izrecno povedano, da je ta delovni čas plačevati s pribitkom. Tega vendar tudi delodajalci ne bodo moglo trditi. Če bi se določbe zakona razlagale tako kakor je razlagajo delodajalci, tedaj bi bile vse določbe o plačevanju nadurnega dela popolnoma izigrane, ker se nujno nadurno delo izjemoma dopušča tudi brez pristanka delavcev v točki 7 zakona o zaščiti delavcev in ono nadurno delo, ki se vrši zaradi ekonomske potrebe podjetij.
Zakon pravi: Delovni čas se more izjemoma podaljšati za dve uri dnevno največ skozi štiri tedne, kadar to zahteva razvoj poslov v posameznih oddelkih. To dovoljenje sme nadzorna oblast podaljšati še trikrat po štiri tedne v enem letu.
Po tej določbi je mogoče, da podjetja podaljšajo delovni čas po dve uri na dan skozi štiri mesece v letu. Kakor pri tej točki ni rečeno, da se to delo plačuje s pribitkom, in če bi po delodajalskem razlaganju zakona ne veljalo splošno določilo § 10 zakona o zaščiti delavcev, da se mora plačati vsako nadurno delo s pribitkom, tedaj bi to pomenilo, da sme po zakonu vsak delodajalec zahtevati, da mu delavci skozi vse štiri me-
sece v letu delajo po dve uri na dan več. Zakaj, vsak delodajalec lahko navede razloge, da zahteva to razvoj njegovega podjetja.
Ali je mogoče misliti, da je zakonodajalec hotel dati tak privilegij baš onim delodajalcem, ki jim podjetje uspeva in ki potrebujejo za opravljanje svojih poslov še nadurno delo? Kaj ni jasno, da naj prav v tem slučaju tak delodajalec, ki ima mnogo dela ter s tem tudi mnogo zaslužka, plača tudi nadurno delo?
Delavske organizacije in intere-sirani delavci naj se ne dajo motiti zaradi kampanje, ki jo vodijo delodajalske organizacije. Redni delovni čas je oni delovni čas po 8, 9 ali 10 ur, ki je določen po zakonu in na-redbi o delovnem času. Ves čas, kolikor se dela več, pa naj se dela iz kakršnegakoli razloga, je nadurno delo in vsaka taka ura se mora plačati 50/6 bolje kakor redni delovni čas. Kjer delodajalci tega pribitka nočejo plačati, naj se toži pri pristojnem sodišču, čegar pristojnost se ravna po višini sporne vsote. In mi smo prepričani, da bodo sodišča, ne-glede na kampanjo v janoati in razna razlaganja, stala edino na stališču, da po zakonu ne more biti nikakršnega nadurnega dela brez povišane plače.
Dr. Živko Topalovič.
Rudarli v boju za svoje pravice.
Mezdna pogajanja
med Trboveljsko premogokopno družbo in zastopniki rudarskih organizacij.
O	dosedanjem poteku pogajanj smo prejeli sledeče poročilo:
V torek 21. t. m. ob pol 11. uri so se sestali na ravnateljstvu TPD zastopniki družbe in rudarskega delavstva k razpravi o novi mezdni tarifi v rudnikih TPD. Razpravi je prisostvoval tudi g. rudarski glavar Stergar. Na razpravi je obrazložil uvodoma g. generalni ravnatelj Rihard Skubec, da sili težka kriza tudi trboveljsko družbo revidirati obstoječe mezdne tarife. To revizijo utemeljuje družba s tem, da s'o padle cene življenskih potrebščin za 15 do 20 odst. in da je padla oddaja premoga od 1,900.000 na 1,200.000 ton na leto, kar je produkcijo zelo podražilo. Iz vseh teh razlogov je družba prisiljena povsod štediti in mora poseči tudi po delavskih plačah, ki znašajo v rudnikih TPD 53 Din na šiht, dočim znašajo pri državnih rudnikih le 45 Din na šiht.
Družba namerava znižati delavske minimalne plače za 7 odst. Pri akordih misli znižati predvsem premije. Premije se bodo znižale bolj tam, kjer so sedaj visoke in to do 50 odst. Osnovne akordne postavke so se znižale za posamezne rudnike različno. Znižanje se giblje po rudnikih od 25 do 12 odst.
Delavski zastopniki so izjavili, da morejo vzeti predloge družbe za enkrat samo na znanje, ker morajo
o	njih delavstvo šele obvestiti, zlasti morajo pregledati novo akordno tarifo lokalni rudarski zaupniki in delavstvo.
V načelni diskusiji so ugotovili delavski zastopniki, da je sicer res, da so zadnji čas cene življenskih potrebščin padle in da je plača na šiht v rudnikih TPD nekaj višja, nego v državnih rudnikih. Res pa je tudi. da je obremenitev tone premoga z mezdami zadnjega leta mnogo bolj padla, kakor obremenitev z drugimi izdatki in tudi bolj nego so padale cene premogu. Zato je treba začeti s šiednjo drugje, kakor pri mezdah. Res je tudi, da proti plačam v državnih rudnikih ni takih pritožb, kakor v rudnikih TPD, ker tam ni premijskega sistema, vsled česar so tam plače mnogo bolj enakomerne kakor v trboveljskih rudnikih. Razen tega so faktični mesečni zaslužki tam večji, ker se manj praznuje. Končno ima delavstvo v državnih rudnikih razne druge ugodnosti, kakor n. pr. plačane dopuste itd. Tisti, ki delajo na urno mezdo, zaslužijo v rudnikih TPD pri sedanjem praznovanju v rudnikih na mesec komaj 350 do 750 Din. Od tega
je treba odbiti še 100 do 120 Din za razne odbitke. Na znižanje teh in takih zaslužkov delavskim zastopnikom pod nobenim pogojem ni mogoče pristati. Zato je bistven pogoj za uspeh nadaljnjih pogajanj, da ostanejo vsaj minimalne mezde nedotaknjene.
Tudi osnovne akordne mezde so se povišale napram predvojnim postavkam le v razmerju 1 K je 7 Din, to je daleč pod sedanjo draginjsko relacijo. Znižanje teh postavk ni utemeljeno. Res je sicer, da izda družba skoraj toliko kot za osnovne akorde za takozvane premije za večjo storitev. Ni pa pravilen mezdni sistem, ki daje skoro polovico akordnega zaslužka v obliki premij.
Po diskusiji o nekaterih detajlnih predlogih k mezdni pogodbi je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v pondeljek, dne 27. t. m.
Zahteva po sklicanju Reichstaga odklonjena. V četrtek, dne 23. t. m.,
se je vršila seja zastopnikov strank, na kateri je bila zahteva po takojšnjem sklicanju Reichstaga z veliko večino odklonjena. Za takojšnjo zasedanje parlamenta so glasovali komunisti, nacijonalni socijalisti in nemški nacijonalci.
Volitev predsednika ogrskega parlamenta. Za predsednika ogrske zbornice je bil zopet izvoljen Ladislav Almassv, in sicer s 173 glasovi od 188 glasov. Za predsednika ma-gnatske zbornice pa je bil izvoljen baron Julij Vlassics.
Zopet revolucija v Braziliji, Ka-
kor poročajo časopisi je v Braziliji zopet enkrat izbruhnila revolucija. Vodja revolucionarjev je neki bivši adjutant pregnanega predsednika. Vladne čete so baje upor takoj udu-šile ter ujele mnogo revolucionarjev.
Trije praški nadškofi v pokoju. Prvi je kardinal Leon pl. Skrben-sky, ki je iz političnih vzrokov odstopil kot olomuški nadškof potem, ko je to bogato dotirano mesto zamenjal s praško nadškofijo. V pokoju je od leta 1920 in je 68 let star. Drugi praški nadškof v pokoju je Pavel Hayn, ki biva v Rimu. Vzrok odstopa je politika. Tretji je Kordač, ki ga je Vatikan prisilil k odstopu-Vatikan je hotel imenovati Kordača za patriarha, kar je pa Kordač odklonil, ker je bil prisiljen stopiti v pokoj.
Doma in po svetu.
V	hrastniški steklarni odpuščajo delavstvo, V hrastniški steklarni je bilo odpuščenih okoli 70 delavcev. Razentega je obratovanje omejeno z delnim praznovanjem.
Kočevski premogovnik je obratovanje jako omejil. Rudarji delajo komaj polovico tedna. Vse kaže, da se bavi Trboveljska premogokopna družba z mislijo, da ustavi obratovanje premogovnika v Kočevju. Mi-zerija, ki nastaja danes pri nas v nekaterih večjih industrijah, se bo morala odpraviti. Misliti bo treba na zaposlitev delavstva v drugih krajih države.
Dve smrtni obsodbi v Beogradu,
Pred državnim sodiščem je bila zaključena pravda proti morilcem no-vogradiškega župana Andrije Beriča in zaradi drugih poskušanih atentatov proti frankovski skupini. Obsojenih je bilo devet oseb; med njimi Ivan Rosič in Ivan Ljevakovič na smrt. Trije obtoženci so bili oproščeni.
Učitelj Poljšak zdravnik raka. V
Celju, kakor nam je znano, je zdravil učitelj Poljšak raka s svojo posebno zdravilno metodo. Pri nas so Poljšakovo metodo zavrgli kot mazaštvo.
I	Poljšak je nato odšel na Dunaj ter izvajal svoje zdravljenje raka pod nadzorstvom specijalistov. O Poljšakovem zdravljenju se je izjavil dr. Fun-ke v »Neue Freie Presse«, da Poljšakovo zdravljenje ni brez pomena. Mazilo je porabno pri zunanjih obolenjih in pride v poštev pri zdravljenjih, ki se ne dajo več operirati. Najpomembnejši pa je način zdravljenja, ki ga je odkril lajik, ker bo na njega podlagi mogoče zdravljenje izpopolniti. Maža je taka, da že sedaj vpliva tudi na oddaljenejše dele telesa, ki bi utegnili oboleti. Na dunajski polikliniki se ustanovi poseben oddelek, kjer bodo študirali in izpopolnili Poljšakovo odkritje. Dr. Fun-
ke pravi, da ima metoda zdravljenja najbrže še bodočnost, čim se znanstveno izpopolni.
Diktaturo v Nemčiji uvajajo na obroke. Nemška vlada je poslala parlament na dolge in neprostovoljne počitnice, da bi lažje obvladala gospodarsko krizo, kakršne svet ne pozna. Na to je vlada izdala kar na enkrat 25 različnih takozvanih zasilnih naredb, ki vse več ali manj globoko režejo v ljudsko meso. Toda pri tem ni ostalo. Z izdajanjem nadaljnjih zasilnih naredb se nadaljuje ter se iste izdajajo takorekoč po dnevni potrebi. Ena teh naredb je tista, glasom katere mora vsak Nemec, ki hoče potovati v inozemstvo, plačati za vidiranje potnega lista 100 mark (1350 Din). Ta naredba, s katero se baje namerava preprečiti beg kapitala v inozemstvo, je povzročila v in izven Nemčije kolosalno ogorčenje. Zlasti inozemska letovišča in železnice so silno udarjene. Prizadet pa pri tem ne bo pravi kapital, ampak največ srednji sloji in že dežuje protestov, zlasti od strani raznih tujsko-prometnih korporacij iz Avstrije. Druga zasilna uredba je ona, po kateri ne dobe drž. uradniki prvega v mesecu cele mesečne plače, ampak samo polovico. Ostala polovica pa se jim bo izplačala šele 10. v mesecu. Posebno huda pa je nova uredba, s katero se omejuje svoboda tiska in ki je imela za posledico da je bilo tekom enega dne sedem časopisov za daljšo ali krajšo dobo ustavljenih. Naravno, da je uredba naperjena predvsem proti komunističnemu ter fašističnemu časopisju, ki nima interesa na tem, da bi se gospodarska kriza v Nemčiji omilila. In v Nemčiji zopet prihaja prislovica do veljave, ki se glasi, da kadar se prepirata dva, tretji besedo ima. Tako se v Nemčiji uvaja diktaturo skoraj neopaženo, toda sigurno.
A Zarin:
Dašina zgodba.
Daša je povesila glavo.
— Pa kaj zato, bog mu daj srečo . . . je jecljala.
— Oh, taka gos! — je zlobno rekla Lukerja.
V	tem trenutku je zabrenčal električni zvonec.
— No, gospod je vstal! Nesi! — je zapovedala Lukerja in vzela iz ponve še cvrčeči in kadeči se kos mesa. — Počakaj, še polijem! Si vse vzela?
— Vse!
Daša je vzela podnos in ga je nesla v kabinet gospodu.
4.
Danilo se je.
Dašo so zdaj pa zdaj prijemale silne bolečine. Včasih se ji je zavrtelo v glavi, potem jo je zopet napadla mučna slabost. Ali premagovala je vse te napake, ker je čutila, kako gospoda v sobah, in v kuhinji Lukerja, s posebnim zanimanjem za njo slede.
Gospod ji je rekel:
— Kako, da tako slabo izgledaš? Nisi li bolna?
— Ne, gospod; zahvaljujem se za vprašanje, — je hitela Daša in je zardela pod njegovim sočutnim pogledom.
In gospa se je resno razjezila nad njo:
— Naravnost nemogoče te je spoznati — je zamišljivo izjavila — nobene reči več ne razumeš, nerodna in površna si postala. Koliko si danes vlila v umivalnik?
— Kakor navadno, gospa, pol stekleničice.
— A mene tako koža ščemi. Najbrž si več vlila. Kaj pa je pravzaprav s teboj?
— Nič, gospa.
Daši so izstopile solze.
— In v obraz si shujšala. Ne morem te razumeti. Če si bolna, pa se pozdravi!
Daši je šinila vsa kri v lice, potem je zopet pobledela kot zid.
— Ali je to življenje? Oh, da bi bil čimprej konec vsemu. Ignatiha je pravila ..,
Po drugem zajtrku, pri katerem so bili za mizo poleg gospoda tudi še vzgojiteljica in gospodov tajnik, je nastopil kratek odmor. Gospod se je odpeljal v svoj urad, gospa na obiske in v trgovine; vzgojiteljica z malo gospodično in pestunjo, z Niko-luško, pa na izprehod.
V	stanovanju je nastala svečana tišina, ki so jo motili samo glasovi, prihajajoči iz kuhinje.
Daša je pospravila obednico in je odšla skozi kuhinjo v sobico za pregrajo.
V	kuhinji za mizo je sedela Lukerja s perico Feklo; pili sta kavo, a poleg je stala visoka in zastavna kuharica iz sosednega stanovanja.
— Boš pila kavo? — je vprašala Lukerja Dašo.
— Ne, — je odvrnila Daša, — bom rajši malo poležala. Mi ni posebno dobro! — in se je spustila na postelj.
Poprej so bile te urice najbolj veseli čas za njo v kuhinji. Zbero se ljudje, šalijo se, smejejo se in ugib-ljejo.
A zdaj je želela biti dalje od vseh ljudi, od vsakega šuma, od veselja in smeha.
Lahna dremota se je je polastila. Rahel spanec jo je posilili, a v tej polzavesti je vendar slišala vsako besedo, ki se je spregovorila v kuhinji.
— Na čim pa boleha? — je z nekim posebnim, komaj opaženim izrazom vprašala Fekla.
— Najbrže se je prehladila, — je dobrodušno odgovorila Lukerja, — ali je k temu veliko treba? Skoči k k peku po žemlje, gologlava, pa jo prepiha.
— Veter, praviš, jo je prepihal?
—	se je zasmejala Fekla.
— No, o njej mi ne govori, — je vzrojila Lukerja, — če pogledaš nje-
nega očeta, ne boš mislila na neumnosti. Ne, dekle je pametno!
— Včasi se pa tudi takim primeri. Tihe vode bregove izpodjedajo. Pri nas je nekoč služila neka Agaša ,, -— je začela Fekla.
— Kaj bo tvoja Agaša, — jo je prekinila sosedova kuharica, — poglej na primer našo gospo!
— Ali se vlači? — je vprašala Lukerja.
— I, in še kako-o! — je odgovorila ta, — kakor mačka. Pri moji veri! , . . res je začela ... Mi smo takoj uganili... In seve . .. kmalu se je pojavila tudi babica, ženski zdravnik.
— Fuj! Nečednica! — je pljunila Lukerja.
— Da, res nečednica.
— Toda taka stvar je zelo nevarna, — je rekla Fekla. — Pri nas tukaj, v naši četrti je taka ženska, Ignatiha jo kličejo. Ona se s tem peča. In kaj vi mislite? V naši pralnici je neko dekle, Katjuša ji je bilo ime, umorila. Dala ji je tak prašek — in revica je umrla!..,
Daša je pri teh besedah vztrepetala in se prebudila. Moreča slutnja jo je navdala z neizrazno grozo.
— Tu Ignatika, — je rekla sosedova kuharica, — a tam zdravnik. Oni že vedo, koga treba poklicati. Za nas je Ignatika, a za nje ...
(Dalje prihodnjič.)
Majdiča v družbi.
Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo »kakor za velike". Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionom, pa bo hitro zopet čist in bel.
SCH1CHTDV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
V znamenju 2. delavske olimpijade.
Svetovni otroški praznik. — Slovesna otvoritev 2, delavske olimpijade.
Umrl je znani nemški socialistični političar dr. Lujo Brentano v 87. letu starosti v Monakovem.
Tajna radio oddajna postaja na Moravskem. Baje je ugotovljeno, da se nahaja nekje na severnem Moravskem oddajna radio postaja, ki se je v nedeljo, dne 19. t. m. javila na valu oddajne postaje Berlin in sporočila, da je bil nemški državni kancler Briining v Parizu ustreljen. Oblasti sedaj iščejo to postajo, ki je oči-vidno hotela povzročiti paniko.
Špansko sindikalistično gibanje dobiva revolucionaren značaj, in sicer pod vplivom anarhističnih elementov. V Sevilli je prišlo med meščansko gardo in revolucijonarji do ostrega boja z več mrtvimi žrtvami. Glavna opora temu gibanju so številne divje stavke. Republikanska vlada upa, da bo vzdržala red.
Kako je Moskva sprejela Bernard Shawa. Bernard Shaw, slavni angleški delavski dramatik ter pisatelj, je povodom svoje 75letnice rojstva potoval v Moskvo, baje iz razloga, da bi se odtegnil mnogim čestitkam, ki jih on ne mara in pa, da kolikor mogoče prouči razmere v sovjetski Ru-sijii. Shaw, s katerim potujeta tudi lord Astor in njegova soproga, je dospel v torek, dne 21. julija v Moskvo, kjer ga je na kolodvoru pozdravila velika množica. Pri sprejemu so bila zastopana kulturna združenja sovjetske unije, zastopnik angleškega poslaništva, ljudskega komisarijata za Narodno izobrazbo, za zunanje zadeve ter ruski tisk.
Revolverski napad na bombaj-skega guvernerja. Na guvernerja Hotsona v Bombaju je bil izvršen atentat. Ko je Hotson inspiciral visoko šolo v Pooni, je naglo stopil preden visokošolec Gokhale ter je Pe da bi spregovoril, oddal dva strela iz revolverja na guvernerja. Prva
°gla je obtičala na kovinskem obrobku guvernerjeve listnice, ki bi si-Cer gotovo predrla do srca, druga ni več zadela.
*
Dva policijska uradnika v Ino-mostu poneverila kazenski denar.
Pred deželnim sodiščem v Inomostu se zagovorjata policijska uradnika dr. F. Mader in dr. Hiickl radi poneverbe denarja, ki se steka iz denarnih kazni. Gre za vsoto 5000—6000 šilingov. Dr. Hiickl priznava poneverbo, pravi pa, da je kradel vsled bede; njegova mesečna plača je znašala samo 200 šilingov.
Hlapec — operater. Pred mešanim sodiščem (Schoffengericht) v St. Poltnu v Avstriji se je 36 oseb zagovarjalo radi hudodelstva po členu 144 kazenskega zakona (odpravljali® človeškega plodu). Bile so to seveda same nesrečne ženske, med njimi en moški v osebi hlapca Franca Kopatza (mogoče tudi Kopača), ki Je fungiral — kakor to sicer čudno zveni — kot operater pri mnogoštevilnih splavih. Kopatz se je na svoj posel jako dobro razumel ter je vzival v bližnji in daljnji okolici zelo dober glas kot »strokovnjak« ter specijalist za ženske operacije. Da se je mogel v oddaljenejših krajih udejstvovati, je imel motorno kolo. Pri svojem poslu je postopal skrajno primitivno in ni izbiral niti kraja za izvrševanje operacij. Največ operacij je izvršil kar na polju ali na travniku. Da ni bil bas navaden mazač, izhaja iz tega, da se je pri njegovi zelo številni klienteli dogodil en sam smrtni slučaj. Kopatz je vodil natančen seznam o svojem delovanju. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. Obsojenih je bilo nadalje 27 njegovih pa-cijentk na pogojno kazen od 8 dni do 4 tednov. 12 pa jih je bilo oproščenih.
Župnik umoril kanonika. Na Slovaškem v Presoru je v sredo, dne 22. julija, umoril grško-katoliški župnik Kandrovski svojega sobrata v Kristu, 70letnega kanonika grško-katoliške vere, Korotuckija. Kon-drovski je zabodel dleto kanoniku naravnost v srce. Dejanje je župnik baje izvršil iz maščevanja, ker se mu je pred tremi leti vzelo neko dobro faro, kar je baje zakrivil umorjeni. Župnik je po dejanju zbežal, toda hitro po dejanju so ga prejeli.
Imena zamolčimo zaradi - ugleda rodbin.
Zloraba dekleta.
Moralna Ljubljana, pobožna Ljubljana ima tudi objestne, pohotne ljudi, ki so sicer ugledni in spoštovani.
V	svoji objestnosti pripelje eden teh 15letno dekle iz Sremskih Karlovcev na Hrvaškem z avtomobilom v Ljubljano, jo uvede v svojo družbo in indirektno ponuja svojim prijateljem. Dekle se je zaljubilo v junaka, ki je izprva napravljal z njim izlete, pozneje se je pa dekleta naveličal in ga prepuščal drugim. Zvodnik je postal otožen, ker se je bal svoje žene. Dekle je končno postalo igrača raznih kavalirjev. Starejši kavalir ji je obljubil, da ji plača vožnjo domov. Odpeljal jo je z avtomobilom v Stično, najel sobo in tam uganjal z njo orgije, čeprav je prisezal, da dela zanjo le kot človekoljub. Izvršil je nasilstvo. Vozni listek ji je res kupil. Kavalirji v Ljubljani so se pa sprli iz ljubosmnja in prvi kavalir je bil posebno jezen na starega tovariša. Zato se je peljal po dekle na Hrvaško, ga privedel v Ljubljano in prijavil dogodke in dekle policiji. Na policiji je dekle izpovedalo strašne stvari in izdalo vse moške, s katerimi je imelo opravka. Okuženo dekle so morali oddati v bolnico.
To je kratka slika krvnega romana, tragedija mladega neizkušenega dekleta, ki so ga zlorabljali prefrigani »člani boljše družbe« ljubljanske. Nad trideset oseb je baje prizadetih v tej stvari.
Dogodek pravzaprav ni nič novega. Takih zločinov se dogaja mnogo. Značilno pa je pri celi stvari, da z ozirom na »ugled« ne objavljajo listi nobenih imen. To je razredni ugled pokvarjene »gospode«.
Kar vzemite časopise v roke pa berite sodne, dnevne in drude vesti. Tam boste čitali imena plebejcev, ki so po nesreči, nevednosti ali vsled bede prišli s paragrafi navskriž. Sami čitate pogosto take romane, ki vam dopovedujejo, kakšen lopov je ta ali oni delavec, siromak, ki si je vzel kos kruha ali kaj podobnega. Ta siromak živi že sedaj v bedi, preganja ga morda usoda, brez sredstev je, lopov je, opisati ga je treba kot zločinca z najslabšimi lastnostmi, da bodo čitatelji — uživali in nehote, da bo družba tega siromaka še bolj zavrgla.
Tu so pa kavalirji! V izobilju žive. Iz naslade uničujejo svoje soljudi. Imena teh je treba zamolčati, da ne bo trpel njih »ugled«. V tem dejstvu tiči grozna ironija.
Nikakor nismo za uničenje ugleda, če ga kdo zasluži. A družba se mora čuvati pred zločinci. Navajamo ta primer le, ker vidimo v takem ravnanju dvojno moralo.
Nasprotnika do smrti zboksal, V
Rybniku v Šleziji se je vršila tekma med boksačema Wilemom in Ernestom Jokelom. Wilem je bil v peti runde pobit na tla in je ostal nezavesten. Med prevozom v bolnico je izdihnil. Zelo priporočljiv šport — boksarski profesionalizem.
Moža s špiritom polila ter zažgala. 38letnega železniškega uradnika E. Baldszucha iz Konigsberga je njegova žena med spanjem polila s špiritom in ga zažgala. Moža so umirajočega zapeljali v bolnico, ženo pa v zapor.
Strašno krvavo dejanje blaznega.
V	vasi Saint Avit na Francoskem je nek blaznež v trenutku, ko je kmečka družina bila pri kosilu, vdrl v hišo in jel naglo streljati na okrog mize sedečo družino. Kmet je bil zadet v srce ter je obležal takoj mrtev, kmetica je dobila nevaren strel v glavo, 71etno dekletce pa v nogo.
Zamorci so pojedli belgijskega ko* misarja. Iz Leopodvilla v belgijskem Kongu v Afriki so zamorci neke vasi ujeli komisarja Ballota, ga pobili in pojedli. Vlada je poslala v vas vojaštvo in postrelila s strojnimi puškami 50 domačinov, krivce pa aretirala. Belgijska kultura se torej širi jako počasi med zamorci.
Zbirajte za tisk. sklad!
V nedeljo, dne 19. t. m., je pričela na Dunaju 2. delavska olimpijada. Uvod v to prireditev je tvorila veličastna manifestacija otrok, pod nazivom vsetovni otroški praznik.
Več kot
20,000 otrok
obeh spolov iz Avstrije, Čehoslo-vaške, Poljske, Letske in Nemčije se je zbralo ta dan na Dunaju k manifestaciji, ki je bila najbrž ena največjih otroških prireditev, kar jih je svet do danes videl.
Slavnost je pričela na ogromnem trgu pred mestno hišo, kjer je ob 9. uri zjutraj valovilo pravo pravcato morje otroških glav.
Točno ob napovedani uri (te lepe čednosti, otvarjati prireditve ob napovedani uri, bi se morali priučiti tudi mi! Op. ur.) je otvcril slavnost znani socijalnodemokratični avstrijski šolski reformator Glockl. V svojem nagovoru je izjavil:
»Svetovni otroški dan kot uvodna prireditev 2. delavske olimpijade ima svoj veliki pomen. S tem, da korakate vi otroci na čelu te ogromne manifestacije, ene največjih, kar jih Dunaj kdaj videl, vam hočemo dokazati, kako zelo vas ljubimo, kako ponosni smo na vas in kako velike so nade, ki jih stavimo na vas.«
V imenu »Detoljuba« je spregovoril organizator mladinskega gibanja Maks Winter:	»S prireditvijo svetovnega otroškega dneva hočemo izraziti, da tvori delovno ljudstvo veliko skupnost. Kakor vaši očetje, ki se bore za večji kos kruha, za večjo življensko svobodo in lepše življenje in se pri tem zbirajo pod našimi zastavami, tako se zgrinjajte tudi vi, otroci, pod prapori vaših očetov.«
Po pozdravnih nagovorih se je formiral velikanski manifestačni sprevod, ki je krenil po Ringu, mimo parlamenta. Po deset in deset v vrsti ] so korakali otroci med gostim špa-
l	lirjem občinstva, burno pozdravljeni po dunajskih ulicah, prepevaje otroške koračnice. Manifestacijski sprevod je trajal nad eno uro, pred-no je zadnja otroška kolona krenila izpred mestne občinske hiše.
Samomor zakonskega para, ker ni imel otrok. List Regeli-Ujsag« poroča, da sta arhitekt Darvas in njegova soproga izvršila na Blatnem jezeru samomor iz žalosti, ker nimata otrok. Vrgla sta se čolna v jezerske valove. Marsikdo ne bo v današnjih časih razumel tega dejanja._____
Ljubljana.
Masnec Gabrijel je v sredo, dne 22. t. m., po daljšem bolehanju umrl v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen v Dolgem selu pri Varaždinu 22. marca 1856 ter se je izučil čevljarstva. Kot 18 leten pomočnik se je naselil v Ljubljani ter 1. 1876 pristopil k ustanovljenemu delavskemu izobraževalnemu društvu. V tem društvu se je tudi udejstvoval skoro 20 let ter bil ves čas v najožjih stikih s prvimi boritelji za socijalizem pri nas. Rodbini izrekamo svoje sožalje.
Popoldne se je vršila velika otroška slavnost v stadijonu, kateri je prisostvovalo 30.000 gledalcev, ki so kljub dežju vztrajali na tribunah. Istočasno je nastopilo s telovadnimi vajami 7000 rdečih sokolov na tkzv. dirkališču, katerim je prisostvovalo tudi okoli 30.000 gledalcev.
Potek otvoritvene slavnosti 2. delavske olimpijade
v gledališču »Apolo« je bil doživetje zase. Govorili so predsednik So-cijalislične delavske športne interna-cijonale Julij Deutsch, župan mesta Dunaja Seitz in kot zastopnik Soci-jalistične delavske internacijonale Van Roosbroeck (Belgija).
Ena najveličastnejših točk cele prireditve je bil brez dvoma moment, ko so zastavonoši vseh na olimpijadi udeleženih delavskih delegacij po vrstnem redu, • kakor so bili pozvani, ob zvoku fanfar in spremljanju recitaciiskcga zbora, prinesli na oder državne zastave, med njimi tudi jugoslovansko zastavo. Ganljiv prizor se je nudil gledalcem, ko je klicatelj pozval Italijo in so se zastave vseh narodov nagnile v počast geniju preganjanega italijanskega proletarijata, Veličastno tišino pa je presekal glas klicar-ja, ki je rekel: »Prišel bo čas, ko bo tudi rdeča zastava Italije zopet plapolala v sredi naših zastav in bo proletarijat Italije korakal ramo ob rami z nami.
Nič manj veličastna ali navdušujoča scena je bilo bratenje francoske in nemške zastave pred očmi tisočerih gledalce^, ko sta si ob gro-movskem ploskanju vsega avditorija podala roki francoski ni nemški zastavonoša v znak medsebojne bratske ljubezni proletarijata obeh narodov.
Slavnost je zaključilo petje »Internacijonale«, ki so jo peli vsi udeleženci, vsak v svojem jeziku.
Jugoslovanska delavska delegacija
je na Dunaju številno zastopana in vlada v njenih vrstah najboljše razpoloženje.
Maribor.
Neenaka tarifa na progah mestnega avtobusnega prometa. Mnogo je bilo že kritike zaradi visokih cen na progah mestnega avtobusnega prometa. Pred približno enim mesecem je vodstvo avtobusnega podjetja znižalo na progi II cene za 50 para, tako da znašajo sedaj 1.50 in 2.50 Din, poprej pa 2 odn. 3 Din. Istotako so se znižale cene na progi Selnica za 20 par pri vsakem kilometru, poprej je stal kilometer vožnje 1 Din, sedaj pa 80 par. Na ostalih progah mestnega avtobusnega prometa pa so ostale stare cene v veljavi. Vsekakor je čudno, da se odločujoči faktorji ne morejo sprijazniti z enodinarsko, oziroma dvodi-narsko tarifo, ki je bila že svojčas v veljavi in bi se skoro gotovo tudi sedaj bolje obnesla, kot pa sedanja.
Z neverjetno trdovratnostjo vztrajajo merodajni činitelji mestnega avtobusnega podjetja pri svojih enkrat storjenih sklepih, kot da bi se sramovali vsake topogledne spremembe. Mnenja smo, da mera vodstvo podjetja skrbeti predvsem za rentabilnost podjetja, to pa bo doseglo le tedaj, če bo s pametno tarifno politiko znalo pritegniti občinstvo in zvišati frekvenco. Zato pri tem vprašanju trma ni na mestu.
Seja mestnega občinskega sveta
se bo vršila v četrtek, dne 6. avgusta, ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Priziv nekaterih mariborskih trgovcev proti sklepom in volitvam zadnjega občnega zbora trgovskega gremija, ki je bil, kakor smo poročali, zelo buren, je bil te dni od mestnega magistrata zavrnjen. Mestni magistrat kot prva pritožbena instanca ni mogel ugotoviti, da bi se bila na občnem zboru kršila pravila trgovskega gremija, zato je ugovor zavrnil. Priziv bo baje obravnavala še banska uprava, kot druga pritožbena instanca.
Licitacija pleskarskih del za državni most. Dne 5. avgusta t. 1. se bo vršila ob 11. uri prva pismena ponudbena licitacija za izvržbo pleskarskih del na državnem mostu. Pri tehničnem oddelku mariborskega srezkega načelstva, levi breg, kjer se bo vršila licitacija, se morejo med uradnimi urami vpogledati tudi pogoji.
Vsled silnih nalivov v zadnjih dneh je Drava zelo narasla. Take višine Drava v letošnjem letu še ni dosegla.
Smrtna nesreča v gramozni jami.
Minuli četrtek je 71 letni Avgust Pobratinšek kopal pesek v gramozni jami pri Zrkovcih. Med kopanjem ga je naenkrat zasula večja plast peska, tako da je bržčas pod silno težo omagal. Opoldne ga je prišel iskat njegov brat, ki pa je našel ponesrečenca popolnoma zasutega, le noge so se nekoliko videle izpod peska. Po trudapolnem kopanju se mu je posrečilo izkopati mrtvo truplo ponesrečenega iz peska.
Pogreša se 58 letna Elizabeta Rošker, služkinja pri g. Felber v Dravski ulici. Zadnje čase je bila zelo potrta. Dne 21. t. m. pa je odšla z doma, ne da bi se vrnila. Po-grešanka je bila oblečena v črno obleko ter ima močno posivele lase. Komur bi bilo kaj znano o njej, se naproša, da to sporoči njenemu bratu Francu Roškerju, šolskemu slugi na III. deški šoli, Ruška cesta.
Teliček, ki mu raste rep na hrbtu. Na Škrbinekovem posestvu pri Sv. Juriju ob Pesnici je te dni povrgla krava popolnoma normalno razvitega telička, samo da mu raste rek na sredi hrbta. Pač nenavaden pojav narave.
V sporu z nožem težko ranil svojega brata. Minulo nedeljo je prišel A. Harb, kmečki sin, na obisk k svojcem pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zaradi zapuščine je prišlo do spora med njim in njegovim bratom in je slednji z nožem navalil nanj ter ga zabodel v levo stran prsi. Poškodovani Alojz Harb je moral v mariborsko splošno bolnico.
Nezgode. Pri pogonu avtomobilskega motorja je vitel s tako silo u-daril po roki 211etnega Stankota Zemljiča, da mu je zdrobil kost. — Neznan kolesar pa je na Pobrežju povozil 81etnega Alberta Fuchsa, ki je pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so odpremili v bolnico.
Vlom. Minuli pondeljek so vlomili tatovi s ponarejenimi ključi v trafiko Friderika Pirca na Tržaški cesti in so odnesli za več tisoč dinarjev cigaret in tobaka, nadalje nekaj manufakturnega blaga in drugih vrednostnih predmetov. Vlomilce zasleduje orožništvo in policija, vendar se jih dosedaj še ni posrečilo izslediti.
Okrog 150 literskih steklenic je bilo te dni ukradenih iz zaloge tvrdke Arbeiter na Radvanjski cesti. Storilci so izginili brez sledu.
Tatvina dvokolesa. V četrtek, dne 23. t. m., je neznani tat ukradel izpred trgovine Jaš in Lesjak dobro ohranjeno moško dvokolo vredno Din 1200.—.
Prijatelj Prirode, podružnica Maribor.
V nedeljo, dne 26. julija izlet na Lisco, sestanek s sodrugi vz Hrastnika. Trbovelj in Zagreba. Oidthod z vlakom ob 5.20 uri iz
Prevzem gostilne
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno .KRČEVINSKI DVOR' na koncu Tomšičevega drevoreda. Potrudila se bodem cenj. goste postreči vedno z izbornimi, cenenimi, sortiranimi vini, vedno svežim pivom in dobro kuhinjo.
Za obilen obisk se priporoča M. SEIFRIED.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
glavnega kolodvora. (Vožnja stane, če se zbere 10 udeležencev, tja in nazaj Din 34.50.)
V nedeljo, dne 26. julija, izlet na Pohorje. Odhod cxb %3. uri zjutraj. Zbirališče na vogalu Frank oipanove—Stritarjeve ulice. —
V pondeljek, dne 27. julija, ob 20. uri društveni večen v društvenem lokalu na Fran-kcipanovi ulici 1 /I.
Razno.
Kako je Roza padla med dva stola. Pred nekim dunajskim sodiščem je iskala prevarena žena Roza, ki je sicer tudi sama varala, pravico. Rozin mož se nahaja v Ameriki, kamor je odšel radi dolarjev. Medtem je Rozi bilo očividno dolg čas doma in kakor že sv. pismo pravi, da človeku ni dobro samemu biti, si je tudi Roza priskrbela druščino. Spoznala se je z nekim Antonom, zaščitnikom zapuščenih žen ter ga je nekoliko preizkusila na zakonsko sposobnost. Nato je napravila z njim dogovor, samo škoda da ne pred notarjem, temveč samo ustmeno in še to med štirimi očmi. Anton je Rozi prisegel, da jo poroči ter da bo za njo do smrti skrbel, da ji bo seveda zvest, samo če se loči od svojega moža. Roza je pisala svojemu možu v Ameriko, naj pristane na ločitev s pristavkom, da ona ne bo ničesar od njega zahtevala. Mož je v to privolil in sedaj je bil Anton na vrsti, da izpolni svojo da-
no obljubo. On pa se je premislil in ni hotel nič več slišati o kaki ženitvi. Roza je bila nemalo razočarana. Vse svoje upe je stavila na sodišče, kjer je vložila tožbo proti Antonu na plačilo odškodnine 5000 šilingov za zmanjšano možitveno sposobnost. Poleg tega naj bi ji Anton plačeval mesečno rento po 50 šilingov. Senat civilnega sodišča pa je Rozino zahtevo gladko odbil. Gospodje so namreč rekli:	Tožiteljica sama pri-
znava, da ji je toženec obljubil zakon preje, predno se je Roza od svojega moža ločila. Šele potem, ko je že štiri leta svojega moža varala, je zahtevala od njega privoljenje v ločitev zakona z izjavo, da se odreka vsakršnim alimentom. Vsled tega ne more biti govora o kaki zvijači od strani toženca, kakor tudi ne v kaz-njivem dejanju glede zapeljevanja ter obljube zakona. Tožiteljica ne more trditi, da bi jo bil tožen Anton onečastil, ker se je vsled preloma zakona sama onečastila. Obljubo zakona pa ni mogla vzeti resno, dokler je bila še sama omožena, torej tudi Anton svoje obljube ni mogel prelomiti, ker je pozneje ni izpolnil. Tako je Roza na celi črti pogorela. Sedaj nima moža, niti tolažnika Antona, niti odškodnine, niti rente, tolaži se pa lahkQ s tem, da ni prva niti zadnja!
Hvar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogoču/e nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
ZA DEČKE:..................
G A MB ETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240 — do 750*—; Din 200*— do 330-—;
Din 210*— do 270'—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.......................
Din 130*— do 150—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.......................
Din 110-— do 270-—;
RAGLAN:................................................
Din 650’—;
HLAČE:................................................
Din 90’— do 180*—.
Vrsta Tek. štev.
Pazite c -'na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se o red ponaredbami!
H, J.V FM f1;
IM
Halnsmte spole urihronhe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
»lože obrestujemo pa 67»
proti trimesečni odpovedi.
iihJ
Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltel) Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.