PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski1
M	dnevni n
Cena 650 Hr - Leto XLII. št. 78 (12.403)
Trst, četrtek, 3. aprila 1 5
Včeraj popoldne med poletom iz Rima v Atene
EKSPLOZIJA V AMERIŠKEM LEI
Gre zagotovo za bombni atentat - Štirje mrtvi in devet ranjenih
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
0 52 m
C2
z
1 ?_ r-5.
Z
i-t
5
5
l
%
I
§
o
J
se je v letalo vkrcalo 111 potnikov, večina od teh je prispela iz ZDA z drugim letalom, le deset se jih je vkrcalo v Rimu. Do eksplozije je prišlo nad Korintom, kakih deset minut pred pristankom, ko se je letalo že spuščalo proti atenskemu letališču, To je verjetno bistveno vpli-
NADALJEVANJE NA .2. STRANI
RIM, ATENE — Na letalu ameriške letalske družbe TWA je med poletom iz Rima v Atene eksplodirala bomba. Štiri osebe so izgubile življenje, atentat pa ni imel hujših posledic zaradi izredne prisebnosti pilota, kateremu je uspelo zasilno pristati na atenskem letaUšču.
Ameriški boeing 727 je letel na progi Rim - Atene - Kairo. V Rimu
Napetost med PSI in ±vjlf se je navidezno ublažila
RIM — Craxi in De Mita sta si spet pokazala zobe, nazadnje pa sta se sporazumela. Ob zaključku včerajšnje druge faze vladnega preverjanja je bil namreč dosežen sporazum, ki ga tako KD kot PSI označujeta pozitivno in ki predvideva naslednje: ohranitev petstrankar-ska koalicije do konca mandatne dobe, obdržanje zdajšnje programske politike vse do odobritve finančnega zakona in uveljavitev zamenljivosti predsedstva vlade v tekočem zakonodajnem obdobju, ne da bi to pomenilo konec sedanjega zavezništva.
Ob odhodu iz Palače Chigi je Craxi dejal časnikarjem, da je bila na »vrhu« osnovana hipoteza o programskih’ smernicah in o celoviti preobnovi, kar z drugimi besedami pomeni, da bo očitno prišlo do temeljite pre-osnove v vladi. De Mita: »Potrjena je bila hipoteza o sporazumu, ki naj velja do konca mandatne dobe pa tudi opredelitev vladnega programa, ki naj obvelja do konca leta, kar pa zadeva načelo zamenljivosti v predsedstvu vlade, ki je ustvarilo, kot kaže, marsikatero težavo pri njegovem tolmačenju, je bilo potrjeno, da to načelo sedi
med pogoje, ki jih postavlja vladna večina. Ko bi bili določili datum zamenjave v vladnem predsedstvu, bi izoblikovali terminsko vlado.«
Toda, kot rečeno uvodoma, začetek včerajšnjega preverjanja ni hal dober. Polemika okrog zamenjave v predsedstvu vlade, ki se je bila pričela v torek zvečer, se je tako razbohotila, da je prišlo celo skoraj do osebnih žalitev in tedaj se je vsakršna možnost soglasja zazdela nemogoča. Po sestanku vodstva KD je De Mita rekel časnikarjem, da »sociahsti preveč govorijo in da je PSI stranka, ki jo združuje zmešnjava«. Craxi pa je De Miti tik pred »vrhom« v Palači Chigi vpričo tudi tistih, ki k »vrhu« niso sodili, odvrnil: »PSI lahko govori kadar in kolikor hoče.« Ne samo, zagrozil je celo z možnostjo predčasnih volitev. Vzdušje je bilo potemtakem tako napeto, da nihče skoraj ni mogel verjeti v umerjen in spraven zaključek sestanka. No, nazadnje se je izkazalo, da bo Craxi ostal v Palači Chigi vsaj do januarja 1987, nakar se ne bi več smel protiviti nastopu demokri-stjanskega naslednika. ?
Je zadeva povezana s Sindonovo smrtjo?
Calvijevo torbo ima sodstvo Hude polemike ob njeni najdbi
RIM — Bilo je neizbežno, da bo »čudežna« najdba torbe, s katero je na svoji zadnji poti izginil bančnik Roberto Calvi, dvignila mnogo prahu in polemik. Torbo je javno odprl znani časnikar Enzo Biagi med svojo popularno televizijsko rubriko Spot, posredoval pa mu jo je misovsfci senator Pisano, ki jo je po nalogu RAI in italijanskega tednika Panorama odkupil od dveh neznancev.
Takoj po oddaji so torbo zaplenile sodne oblasti, ki so nemudoma sprožile preiskavo. Preiskovalce predvsem zanima, kje je bila torba cela tri leta, torej od trenutka, ko je slednja izginila, pa do danes, če ni iz nje izginil kak bistven dokument ali predmet in zakaj je torba prišla na dan prav sedaj.
Obstaja sum, da je najdba torbe povezana s Sindonovo smrtjo in da ni naključno, da se je slednja pojavila prav sedaj. Pisano je bil namreč v svoji razlagi zelo nejasen, saj ni o posrednikih znal povedati ničesar, mi-sovski senator je tudi dejal, da je prvih pet milijonov za njen odkup prišlo iz blagajne senata.
Podpredsednik socialistične sveto-
valske skupine v senatu Andrea Buffoni je naslovil ministru za pravosodje Martinazzoliju parlamentarno vprašanje, kako misli ukrepati v zvezi s to najdbo in če se mu zdi v skladu z zakonom dejstvo, da niso Biagi in drugi takoj izročili torbe pravici.
Odgovoren za pravne probleme pri KPI Luciano Violante je v svojih ob-
tožbah bolj umirjen in se sprašuje, ali ne bi bilo morda bolje, da bi torbo prej videli preiskovalci, kot pa gledalci preko televizijskega ekrana. Nekateri drugi so v svojih mnenjih bolj umirjeni, z Biagijem pa se npr. strinja odgovoren za pravne probleme pri liberalcih, ki trdi, da je »Biagi opravil pravi novinarski 'scoop’«.
Julka Žibert pri odborniku Di Benedettu
Za čimprejšnjo avtocestno povezavo med SRS in FJK
Nad 400 milijard lir za odseka Razdrto-Fernetiči-Standrež
TRST — Kako napreduje v Sloveniji načrtovanje avtocestnih zvez s Furlanijo' - Julijsko krajino, torej avtocestnih odsekov Razdrto - Fernetiči in Razdrto - štandrež, ki bosta povezala italijansko avtocestno mrežo s prometno osjo Ljubljana - Kranj in pre-
Skupščina SFRJ o mednarodni trgovini
BEOGRAD — Jugoslovansko gospodarstvo je v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozilo za 2,264 milijarde dolarjev izdelkov, kar je za 10,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. To so včeraj sporočili delegatom v skupščinskem odboru za gospodarske odnose s tujino, ki pa podatka niso sprejeli z aplavzom. Hkrati se je namreč za 13,3 odstotka povečal tudi uvoz, kar je privedlo do primanjkljaja v višini 674 milijonov dolarjev. Delegati so tudi opozorili, da so ugodni rezultati prvih treh mesecev predvsem posledica lanskoletnih poslov in da se bo porazno stanje, kakršno vlada na deviznem trgu sedaj, usodno občutilo šele v naslednjih rmEecih. Manjša se konkurenčnost jugoslovanskih izdelkov na zahodnih tržiščih, manjša je motiviranost izvoznikov, velike te-
žave pa so zaradi strašansko naraslega administriranja, zaradi katerega se izvozna podjetja več ukvarjajo s papirjem in iskanjem »pravih« uradnikov kot pa z izvozom samim.
To seveda ni bilo večinsko mnenje na odboru skupščine Jugoslavije. Deljena mnenja pa so bila tudi pred sprejemom novega deviznega zakona. Toda odmevi iz aktivno izvoznega gospodarstva opozarjajo na zelo kritično stanje. Tako niti ne čudi izjava z nekega včerajšnjega sestanka v koroški regiji, ko so ogorčeni gospodarstveniki zahtevali, da je treba raziskati odgovornost za takšno stanje. Na takšne posledice so namreč ravno izvozniki opozarjali že davno pred sprejemom zakona, pa so zaradi tesa velikokrat bili označeni kar kot «egoisti«... (dd)
ko nje z avstrijskim cestnim omrežjem? O tem je bil govor na včerajšnjem sestanku med deželnim odbornikom za prevoze in promet Giovanni-jem Di Benedettom in predsednico republiškega komiteja SRS za prevoze in promet Julko Žibert, ki je tudi članica slovenske vlade. Navzoči so bili tudi .predsednik družbe Autovie Venete Giacomo Romano, odgovorni za prevozni sektor v okviru izvajanja Osimskih dogovorov Milan Vižintin ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič.
Sestanek, ki je sledil srečanju med predsednikoma deželne in slovenske vlade Biasuttijem in Šinigojem, je potrdil skupno voljo sosednih regij po uresničitvi omenjenih prometnih infrastruktur, ki ne bosta važni samo za Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, ampak za celovito skupnost Alpe - Jadran, kot je poudaril odbornik Di Benedetto. Le-ta je omenil, da bodo julija odprli za promet avtocesto Videm - Trbiž in dodal, da v tržaški in goriški pokrajini naglo na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Minister Moritz o dvojezičnem šolstvu
DUNAJ — Prosvetni minister dr. Herbert Moritz je v intervjuju za včerajšnjo številko socialističnega glasila »Arbeiter Zeitung« odločno izjavil: »Dvojezično šolstvo na Koroškem je treba za vsako ceno obdržati.« Moritz predlaga model s »pomožnimi učitelji«, ki naj bi se v dvojezičnem razredu ukvarjali z nemško govorečimi otroki.
»Tudi pomožni učitelji morajo znati slovensko, izobražujejo jih lahko v posebnem razredu celovške pedagoške akademije.« Moritz upa, da bi lahko takšen model pouka s »pomožnimi učitelji« preizkusili za začetek na desetih ljudskih šolah. Na trgovski akademiji v Celovcu pa naj se — tako meni prosvetni minister — takoj uvede (kot to želi slovenska narodnostna skupnost na Koroškem) dvojezični oddelek, da bodo s tem omogočili manjšini nadaljnje izobraževanje.^ In nekaj naj se v razpravah o manjšinskem šolstvu venomer upošteva, zahteva Moritz: »Velike vrednosti je ohranitev etnične raznolikosti.« (bg)
Sindikati zahtevajo sestanek s Craxijem
RIM — Sindikati CGIL, CISL in UIL so predsednika vlade Craxija brzojavno zaprosili za nujen sestanek glede »tekočih pobud v zvezi s preverjanjem med vladnimi silami«. Tajniki Pizzinato, Marini in Benvenuto opozarjajo na resnost zaposlitvene problematike zlasti na Jugu in med mladino, ki čaka na prvo delovno mesto, ter naglašajo nujo po solidarnostnem angažiranju celovite družbe v prizadevanjih za povoljno izkoriščenje novih možnosti odpravljena brezposelnosti, zapopadenih v letošnjem upravljanju gospodarske politike. Jutri bo enotna sindikalna delovna skupina sestavila listino predlogov, kako na delovnem trgu izkoristiti prednost pocenitve petroleja in delno tudi dolarja. Sindikati bodo Craxiju predočili v tem pogledu »izreden plan«. proti nezaposlenosti in za obnovitev dialoga z vlado o »kratkoročnih ukrepih« v okviru 10-letnega načrta za delo.
Inter boljši od Reala
V prvi polfinalni tekmi nogometnega pokala UEFA je Ihter povsem zasluženo s 3:1 odpravil španski Real Madrid, Samo tri minute pred koncem je Inter še vodil z 2:0, nakar je Valdano znižal, na srečo Rummeniggeja in tovarišev pa je Salguero premagal lastnega vratarja.
Na sliki (AP) prvi zadetek Tardellija
KOŠARKA: DREVI V BUDIMPEŠTI
Gibona - Žaljgiris za evropski naslov
BUDIMPEŠTA — Madžarsko glavno mesto bo jjrevi prizorišče velikega finala pokala prvakov med zagrebško Gibona in sovjetskim moštvom Žaljgirisa iz Kaunasa. Zanimanje za to veliko košarkarsko prireditev je tu v Budimpešti veliko, saj so vstopnice že zdavnaj razprodane. Iz Jugoslavije pa je dopotovalo približno 3 tisoč navijačev, predstavništvo iz SZ pa je znatno manjše. V Ciboninem taboru so pred drevišnjim finalom optimistično razpoloženi, v sovjetskem pa menijo, da imata obe ekipi enake možnosti ža zmago. V središču pozornosti sta seveda Dražen Petrovič in Avridas Sabonis, najboljša košarkarja v Evropi. Tekma se bo pričela ob 18. uri in bo TV prenos v več državah. Prisotnih je kar dvesto časnikarjev iz vse Evrope.
NA 10. STRANI
• Letalo
S trditvijo, da je nacistična preteklost katoliškega kandidata zgolj izmišljotina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vaio na še kar srečen konec, kajti na nadmorski višini približno 2.000 metrov je bil padec pritiska v letalu so-razmeroma majhen in tako boeing ni eksplodiral, kar bi se utegnilo zgoditi, ko bi do eksplozije prišlo na višini 8.000 metrov, na kateri je letalo letelo do začetka spuščanja. Do eksplozije je prišlo na desni strani letala; na trupu med pilotovo kabino in desnim krilom se je odprla poldrugi meter visoka in tri metre dolga vrzel, skozi katero je dekompresija potegnila štiri osebe, moškega, dve ženski in šest mesecev starega otroka; moški je Američan, ostale tri žrtve pa Grkinje. Njihova trupla so našli v bližini mesta Argo na Peloponezu. Devet oseb je bilo ranjenih in takoj po pristanku so jih odpeljali v neko atensko bolnišnico; njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Gre za tri ameriške državljane, štiri Grke in dva Saudska Arabca.
Na rimskem letališču Fiumicino, kjer so zabeležili že vrsto terorističnih napadov, so takoj uvedli preiskavo. Varnostniki zagotavljajo, da so natančno pregledali vse potnike in njihovo prtljago, vsekakor pa je bila bomba v potniški kabini in ne v prtljagi. Vendar pa ne izključujejo, da bi bila bomba v letalu že pred vzletom, saj je včeraj dopoldne letalo priletelo iz Kaira preko Aten v Rim in zato sedaj preučujejo seznam potnikov tistega poleta. Atenska policija pa zaslišuje tudi pet Arabcev, ki so potovali na letalu, kajti nikakor ne izključujejo »samomorilske« teroristične akcije.
Včerajšnji teroristični atentat je seveda takoj vzbudil vrsto reakcij v političnem svetu. Ameriške oblasti so uradno sicer previdne, vendar pa neuradno že dokaj jasno kažejo na Gadafija. O včerajšnjem atentatu je že sinoči razpravljal italijanski parlament; notranji minister Scnlfaro je poročal senatu in zagotovil, da bo vlada preverila, ali je bilo nadzorstvo v skladu z izdanimi navodili. Potrdil je tudi, da so italijanske oblasti že prejele informacije tajnih, služb o možnih napadih na letala, ki vzletajo z rimskega letališča.
Odgovornost za atentat si je v Bejrutu prevzela palestinska organizacija »Arabske revolucionarne celice«, ki se je prvič pojavila na paleti mednarodnega terorizma.
• Avtocesta
NADALJEVANJE S 1. STRANI
predujejo dela za izgotovitev velikih prometnic, ki jih predvidevajo Osimski dogovori in ki bi morale biti dokončane v roku treh let.
Pomen priključitve slovenske avtocestne mreže na omrežje Furlanije -Julijske krajine je pravtako podčrtal prometni minister Žibert, ki je tudi pojasnil, da je bil program o cestnih povezavah v SRS, zapopaden v italijansko - jugoslovanskem sporazumu izpred desetih let, vključen v republiški družbeni plan 1986 - 1990 in v ustrezni plan federacije.
Predsednica republiškega komiteja za promet Julka Žibert je povedala, da je izdelava vse potrebne tehniške dokumentacije v hitrem teku; mestoma je že izgotovljena, sicer pa bi morala biti nared do konca tega leta. Koliko pa bodo dela za oba avtocestna odseka stala? Žibertova je rekla, da bi se po sedanjih cenitvah moral celoviti izdatek sukati okrog 270 do 280 milijonov dolarjev ali nad 400 milijard lir; polovica potrebnih finančnih sredstev bo prišla iz domačih virov, drugih 50 od sto pa iz tujih kreditov ali iz skupnih investicij.
Če se bo jugoslovanska vlada odločila, da zaprosi za posojilo Evropsko investicijsko banko — BEI (ki bi tudi sicer financirala ustanovitev mešane družbe), je zagotovil odbornik Di Benedetto, bo deželna uprava Furlanije - Julijske krajine posegla pri pristojnih vladnih oblasteh v Rimu, da jugoslovansko prošnjo podprejo na ravni EGS.
Protinapad avstrijske ljudske stranke v obrambo kandidature Kurta \\ al( I lici ma
DUNAJ — Generalni sekretar ljudske stranke, ki za predsednika republike kandidira Kurta Wald-heima, je včeraj sklical tiskovno konferenco s precej borbenim naslovom: »Tako so ga hoteli u-ničiti.« Mihael Graff je zbranim novinarjem razložil, da je »nekaj zaslepljenih funkcionarjev v New Yorku« začelo obrekljivo kampanjo zoper Walheima skupaj z nekaj brezvestneži iz okolice kanclerja Sinowatza.
»Prav Sinowatzev molk potrjuje njegovo sokrivdo v vsej zadevi,« je izjavil po svoji nesramnosti znani Graff in dodal, da »SPÒ zdaj skuša rešiti, kar se še rešiti da.« Za generalnega sekretarja ÒVP je namreč zagotovilo, da ne obstaja nikakršen resnični bremenilni material zoper njihovega kandidata, ker »svetovni židovski kongres« ni sklical za včeraj napovedane tiskovne koference. Socialisti pa — tako meni Graff — so se zdaj, potem ko se je izkazalo, da bivši generalni sekretar OZN ni bil neposredno vpleten v nikakršne vojne zločine, zamislili, kako pomagati njihovemu kandidatu Kurtu Steyrerju.
»Svetovni židovski kongres« je včeraj kljub vsemu objavil nekaj novih podatkov in preko svojega generalnega sekretarja Israela Singerja pove-
dal, da bodo »dosje Waldhedm« poslali avstrijskemu predsedniku 'Rudolfu Kirchschlaegerju, avstrijsko ljudstvo pa naj potem odloči, kako bo glasovalo. V noči od torka na sredo so neznani storilci v New Yorku porisali zidovje avstrijskega generalnega konzulata s kljukastimi križi, mogoče pa je tudi po ulicah najti letake, na katerih pozivajo: »Če bo dobil ob volitvah glasove, ne hodite v Avstrijo.«
Ameriški Židje hočejo, kot vse kaže, za vsako ceno dokazati, da Waldheim med drugo vojno ni bil tolmač za italijanščino, kakor to sam zatrjuje, temveč preiskovalni oficir, ki je med drugim tudi v štabu generala Alexandra Loehra, oficirje bri-firal o tekočih in aktualnih dogodkih. Na voljo da imajo tudi celo vrsto poročil z Waldheimovim podpisom, eno izmed njih pa celo govori o borbi zoper grške partizane, v katerem je ime Georga Papandreua, očeta Andreasa Papandreua, današnjega predsednika grške vlade ,ki je bil eden izmed voditeljev upora v Grčiji.
Iz kabineta predsednika republike je bilo včeraj povedano, da bo Kirchschlaeger zbrano dokazno gradivo, ki mu ga pošilja »JWC« prebral. Avstrijska javnost pristopa k »primeru Wald-
heim« prej ko slej kontroverzno, kar je najbolj o-čdtno v tisku. Medtem ko časopisi bližji ÒVP menijo, da se je »umazana kampanja« zlomila ob pomanjkanju materiala, si nekateri takoimenovani »neodvisni« listi še vedno razbijajo glavo, kako priti pravi resnici do dna in predvsem, zakaj je Waldheim toliko v svojem življenju zamolčal in, skratka, veliko preveč pozabil. Mlada generacija SPÒ zahteva, naj se Waldheim svoji kandidaturi odpove zaradi »neverodostojnosti in oportunizma«, Karl Blecha in Hainz Fischer, namestnika predsednika SPo pravita: »Waldheim pomeni tveganje za notranji mir, ker je najbolj sporna osebnost, ki je kdajkoli v Avstriji kandidirala«, socialistična »Arbeiter Zeitung« pa se v komentarju ubada s parolo 5VP: »Zdaj šele zares«: »Zakaj pravzaprav šele zdaj zares? Je morda za predsedništvo dovolj dejstvo, da Waldheim ni lastnoročno masakriral partizanov ali osebno deportiral Židov? In ali je za kandidata na najvišjo državno funkcijo zgolj površen greh, če jè vso svetovno javnost prevaral s svojo biografijo? Kdor lahko na vsa ta vprašanja odgovori z »da«, naj 4. maja kljubovalno in zdaj šele zares glasuje za Walheima.«
BARBARA GORIČAR
Vsebinsko bogati pogovori Vlajkovića z Li Hsienienom
PEKING — »Kitajska vlada, komunistična partija in narod izjemno cenijo prekaljeno prijateljstvo med Kitajsko in Jugoslavijo in si bodo odločno prizadevali za dolgoročne, stabilne in vsestranske odnose.« To je poudaril kitajski predsednik Li Hsienien v zdravici na slovesni večerji v čast predsednika predsedstva SFRJ Radovana Vlajkovića v Pekingu. Stališča obeh partij in držav so v pretežni meri enaka glede socialistične graditve in na vrsti pomembnih področij sodobnega časa, kot so na primer ohranitev miru in težnje za razvoj v svetu. Kitajski predsednik je hkrati poudaril, da oba državi odločno spoštujeta načela neodvisnosti, samostojnosti, popolne enakopravnosti vzajemnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve. »Takšni naši odnosi popolnoma odgovarjajo interesom naših narodov, in so koristni za ohranitev miru v svetu,« je dejal kitajski predsednik.
Li Hsienien je ocenil gibanja neuvrščenosti kot eno od pomembnih političnih sil na mednarodnem prizorišču, ki je pomembno prispevala k b,oju narodov vsega sveta za mir in razvoj. Kot ena od ustanoviteljic gibanja neuvrščenih je Jugoslavija vedno bila in je v prvih vrstah tega boja.« Neutrudno ste si prizadevali za vztrajno ohranitev izvirnih načel in za zaščito enotnosti ter za nadaljnji razvoj gibanja neuvrščenih držav. S
tem ste si pridobili velik ugled v mednarodni skupnosti,« je dejal kitajski predsednik.
Glede Kitajske* je dodal, da odločno podpira cilje in načela gibanja neuvrščenih ter da visoko ceni aktivno vlogo in velikanski prispevek Jugoslavije v mednarodnih zadevah.
Zunanjo politiko svoje države je predsednik Li opisal tudi s tem da je {»udaril, da vodi neodvisno, samostojno in miroljubno politiko ter da ne bo stopila v zavezništvo z nobeno velesilo niti ne bo z nobeno gradila strateških odnosov. »Skupaj z Jugoslavijo, velikim številom držav tretjega sveta, neuvrščenimi državami in vsemi miroljubnimi državami in narodi se bomo borili za dejansko popuščanje mednarodne napetosti, razvoj v interesu vseh držav in za miren in varen svet,« je dejal predsednik Li.
V odgovoru na zdravico je Radovan Vlajkovič med drugim poudaril, da morebitno ustvarjalno nadaljevanje duha ženevskega srečanja utegne pomeniti boljše perspektive za odnose med velesilama in odnose med blokoma. Vendar pa ne smemo upirati pogleda le v velesili, kajti popuščanje, kot svetovni proces je odvisno od vseh in pripada vsem, je dejal Vlajkovič. (dd)
Včeraj umrla petnajsta žrtev strupenega vina
TURIN — Včeraj je v Albengi umrla že 15. žrtev strupenega vina, kateremu so brezvestni trgovci dodali medini alkohol. Žrtev je 35-letna Giovanna Pozzi, je pa že druga v Liguriji. Preiskovalci so v stanovanju Pozzijeve dobili 12 steklenic vina, ki ga je ustekleničila tvrdka Ravera iz bližine Alessandrie. Že včeraj so v Sanremu zaplenili kakih tisoč steklenic iste tvrdke. Trenutno je v bolnišnicah v Liguriji, Piemontu in Lombardiji kakih 50 oseb zastrupljenih od vina z metilnim alkoholom, od katerih je baje le ena v smrtni nevarnosti.
Včeraj so preiskovalci zaprli pet skladišč vina v Piemontu, obenem pa pozivajo ljudi, naj ne kupujejo cenenega vina »sumljivega« izvora. Včeraj je župan iz Narzol Giovanni Ma-scarello izjavil, da je bil seznanjen z nepravilnimi posli tvrdke Cirave-gna, ki je skupno s tremi drugimi (Odore, Fusco in Giovannini) obtožena potvarjanja vina, vendar da pa ni znal kako ukrepati.
Letos
manj mrtvih ob veliki noči
RIM — Med velikonočnim »mostom« od 27. do 31. marca je na italijanskih cestah in avtocestah krožilo 36,552.000 zasebnih vozil ali 6 milijonov več kot lani, in. vendar je prometnih nesreč bilo manj: 2.615 proti 3.574. Smrtnih nesreč je bilo 92 s 109 žrtvami, lani pa 103 s 115 mrtvimi, medtem ko je število ranjenih padlo s 3.266 na 2.995.
Obračun je težak, vseeno pa kaže, da so vozniki postali previdnejši in tudi bolj disciplinirani: po podatkih notranjega ministrstva je bilo letos 84.946 prometnih prekrškov, lani ob veliki noči pa 93.570. Takrat je po I-taliji krožilo 30,554.000 zasebnih vozil.
»Maksiproces« proti mafiji stopa v vročo fazo
»Skesanca« Buscetta in Contorno sta iz ZDA prispela v Palermo
PALERMO — Palermski »maksiproces« proti mafiji stopa v svojo vročo fazo. Od včeraj sta namreč na razpolago sodnikom znana mafijca Tommaso Buscetta in Salvatore Contorno, torej glavna »skesanca« v notranjosti različnih vej mafijske organizacije, ki sta s svojimi informacijami bistveno pomagala preiskovalcem pri njihovem delu.
Tudi njuna »zasluga« je torej, da se »maksiproces« proti 467 obtožencem, ki se je začel v Palermu letošnjega 10. februarja, odvija po predvidenih in načrtovanih tirnicah. Oba »skesanca« so pravkar prepeljali iz ZDA, kamor so jih poslali takoj ■ potem, ko sta zaključila svoje pričanje v Italiji. Baje sta v Palermu pod strogim nadzorstvom že tri dni, vendar pa sta iz razumljivih razlogov zaprta v zelo zastraženem zaporu, ki spada pod vojašnico »Cangialesi« le nekaj korakov proč od komisariata za boj proti organizirani kriminaliteti.
Kot znano so Buscetto pred dvema letoma ekstradi-raH iz Brazilije v Italijo, tu pa se je odločil, da bo sodeloval s pravico. Oba »skesanca« se nahajata v Pa-
lermu v svojstvu obtožencev, čeprav ju bodo uporabili tudi kot priči. Z njima je prispel v Palermo tudi funkcionar Criminalpola Di Gennaro.
Buscetta je preiskovalcem razkril marsikaj, pa čeprav slednji sicer trdijo, da so vse stvari, ki jih je »skesanec štev. ena« priznal, že znali. Obširno je obrazložil, kako je potekala vojna med mafijskimi skupinami in v kateri je bil sam poražen skupno z »zgodovinskimi« voditelji Salvatorejem Inzerillom, Stefanom Bontatejem, Gaetanom Badalamentijem in drugimi. Prav tako je preiskovalcem obrazložil hierarhično mafijsko strukturo, imenovano »kupolo«, kateri načeluje pred kratkim aretirani Michele Greco.
Preiskovalci in sodniki na palermskem procesu se sedaj sprašujejo, kako in v kakšni meri bo prihod Bu-scette in Contorna vplival pa potek procesa samega. Vsekakor procesu zelo pazljivo sledijo tudi ameriški funkcionarji DEA (Drug Enforcement Administration), torej ameriška ustanova za borbo proti razpečevanju mamil, in s katero je Buscetta že sodeloval z »dragocenimi« priznanji.
Zahodnonemška vlada
*
pritiska na sindikate
BONN — Včeraj je zahodnonemška sindikalna zveza začela največji plebiscit v svoji zgodovini. Od včerajšnjega dne do 16. aprila bo kakih 15 milijonov delavcev pismeno glasovalo o tem, ali odobravajo ali zavračajo spremembo člena 116 zakona o delovnih razmerjih, ki so jo v Bundestagu pred veliko nočjo sprejeli poslanci koalicijske vlade CDU-CSU in FDP. Za sindikate in delavski razred ZRN pomeni amandma k členu 116 čelni napad na pravico delavcev do stavke. Vlada odgovarja, da je hotela z amandmajem samo zagotoviti nevtralnost države med delodajalci in delavci v delovnih sporih.
Predsednik zveze sindikatov Ernst Breit je v Duesseldorfu, kjer je sedež Zveze sindikatov ZRN, označil zvezno vlado kot »desničarsko spreminjevalko sistema«, ki bi rada ustavila in preusmerila zgodovinski proces o-svobajanja delavcev podjetniške samovolje, gospodarske odvisnosti in socialne negotovosti. Sedanjo vladno kritiko delavskega plebiscita je Breit ovrednotil kot znamenje strahu. Ta strah je tako velik, je dejal Breit, da poraja množične napade na delavski plebiscit in mu s tem daje še večjo veljavo in pomen.
Predsednik zveze sindikatov pričakuje ja,s-no zavrnitev vladne politike in poudarja, da je to posledica čedalje močnejše zavesti delavstva o pravicah, ki mu gredo. Delavci so čedalje bolj osebno prizadeti in čedalje bolj spoznavajo, kakšna je sedanja vlada. Ko je prišla leta 1982 na oblast sedanja koalicijska vlada, je nadaljeval Breit, so delavci še morda verjeli, da namerava ta konservativna krizna vlada ozdraviti državne finance z odpravljanjem socialnih storitev, ki gredo v milijarde. Toda danes vedo delavci, da je za to vlado socialna država nepomembna, čedalje več ljudi se delno začudeno, delno zamišljeno in delno ogorčeno sprašuje, kaj misli ta zvezna vlada, ki s svojo politiko najbolj moti
socialni mir v državi. Toda potem ko je zrinila skozi Bundestag »stavkovni člen 116« — je poudaril Breit — namerava zdaj spremeniti zakon o obratnih statutih, ki bi po mnenju sindikatov zmanjšal pravico delavcev do soodločanja.
Breit je posmehljivo pripomnil: »Podjetniki in zvezna vlada načelno niso sovražni delavcem. Podjetniki in zvezna vlada nimajo nič proti delavcem, dokler le-ti hodijo na delo, če ga sploh imajo, dokler izdajajo denar, če ga imajo, in dokler vlada mir, četudi delavci nimajo ne zaposlitve ne denarja. Podjetniki in vlada tudi nimajo nič proti tistim delavcem, ki imajo humaniziranje dela za tujko, soodločanje za funkcionarsko frazo in solidarnost zg
ostanek iz 19. stoletja. Toda povsem drugače ocenjujejo podjetniki in vlada tiste delavce, ki so voljni bojevati se za svoje pravice.«
Predstavniki strank vladne koalicije CDU-CSU in FDP ostro zavračajo sindikalni plebiscit. Zvezni minister za delo Bluem je v radijskem intervjuju dejal, da nevarnost za delavsko pravico do stavke se ne imenuje člen 116, ampak »Neve Heimat«. Pri tem je mislil na. orjaško stanovanjsko sindikalno podjetje, ki je zaradi slabega upravljanja, a tudi korupcije, zašlo v stečajni položaj. Predstavnik delavske organizacije v CDU je sindikalni plebiscit označil z izrazom »podivjanost«. Predstavnik poslancev bavarske CSU v Bundestagu pa je dejal, da je delavski plebiscit »poneumljanje ljudstva v največjem obsegu«.
Nekateri delodajalci so prepovedali, da bi sindikalni predstavniki dajali glasovnice delavcem v podjetjih. V takih primerih bodo delavci glasovali zunaj podjetja v prostem času. Pri Volksivagnu so poiskali razumnejšo pot: uprava Volksvoagna, obratni svet in sindikat kovinarjev IG Metali so se dogovorili, da bodo delavci glasovali v premorih.
BOŽIDAR PAHOR
Iz predkongresnega gradiva
Obsežno mednarodno sodelovanje Zveze komunistov Slovenije
Ljubljana — v gradivu za x.
kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bo v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani od 17. do 19. aprila, je precej skrbi in ocen namenjenih tudi delovanju ZK Slovenije na področju mednarodnih odnosov, podružblja-nju zunanje politike in mednarodnemu delovanju Zveze komunistov. Po analizi in komentiranju širših mednarodnih dogodkov v obdobju od 9. kongresa ZK dalje in poudarjanju načel in usmeritev zunanjepolitične usmeritve in dejavnosti, poročilo za X. kongres obravnava tudi stanje in značilnosti odnosov s KPI v Furlaniji - Julijski krajini in probleme, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Poudarjeno je tudi naslednje: »Odnosi z deželnim vodstvom KPI za Furlanijo - Julijsko krajino so se še bolj razvili. Njihove značilnosti so medsebojno zaupanje, stalen dialog o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih, skupna prizadevanja za vsestranski razvoj dobrih sosedskih odnosov in zavzemanje za izboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poleg stikov in sodelovanja med vodstvoma obstaja intenzivno sodelovanje med občinskimi organizacijami ob meji in tudi v notranjosti Slovenije. Sodelovanje ZK Slo-
venije s KP Italije obsega izmenjavo predavateljev, sodelovanje pri znanstvenem raziskovanju zgodovine delavskega in revolucionarnega gibanja in izmenjavo mnenj o znanstavenih dogajanjih. Zveza komunistov se je aktivno vključevala v prizadevanja za izboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah, na podlagi doslednega spoštovanja dvostranskih in mednarodnih obveznosti, pri čimer pa je tudi nasprotovala ukrepom, ki so omejevalno delovali na maloobmejno gospodarsko in kulturno sodelovanje in osebne stike ob odprtih mejah in opozarjala na njihove škodljive posledice. Pri tem se je še posebej zavzemala za ohranjanje in nadaljno širitev vezi slovenske narodnostne skupnosti z matičnim narodom«.
Omenjene teme in vprašanja s področja mednarodne dejavnosti in odnosov ZK Slovenije, so obravnavane tudi v predlogu kongresne resolucije. Tako je poudarjeno, da »bo ZK spodbujala znanstveno proučevanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, kar nam bo omogočilo, da bomo v odnosih do slovenske narodnostne skupnosti kot tudi do sosednjih držav nastopali z realnih in strokovno utemeljenih izhodišč. V odnosu do sosedov bomo še naprej spod-
bujali razvitejše oblike odprte gospodarske izmenjave in kooperacije kot eno izmed značilnosti sodobnega regionalnega mednarodnega sodelovanja. Tudi zato bo Zveza komunistov Slovenije podpirala razvijanje sedanjih in iskanje novih oblik sodelovanja v okviru regionalne delovne skupnosti Alpe - Adria, zlasti na gospodarskem,, infrastrukturnem, kulturnem, turističnem in*ha podobnih področjih. Kot dejavnika mednarodnega sodelovanja, spoznavanja in vplivanja bomo dosledneje uveljavili tudi vlogo manjšin in narodnosti, ki s svojimi stiki z maticami ustvarjajo nove širše kulturne pretoke«.
To so poglavitne ocene in opredelitve mednarodne dejavnosti ZK Slovenije. Na kongresu bodo posamezna vprašanja zagotovo še podrobneje ocenili, kar naj bi storili zlasti delegati iz obmejnih občin in tudi gostje. V Tolminu so na primer sporočili, da bo njihov delegat na kongresu obravnaval maloobmejne stike in sodelovanje med tolminsko in novogoriško občino in sosednjim italijanskim območjem. Delegat iz Nove Gorice pa bo kongres slovenskih komunistov seznanil s sodelovanjem med tamkajšnjimi organizacijami in člani ZK in Poso-ško federacijo KPI v Gorici.
MARJAN DROBEŽ
Veliko število kupcev za izolske brancine
Nov urnik poletov iz Ronk
RONKE — S sončno uro so stopili v veljavo tudi poletni umiki na ronskem letališču; spremembe se nanašajo v glavnem na letalsko progo Ronke - Rim in Ronke - Milan. Letalska družba Alitalia je obenem določila, da bo prvi jutranji polet za Rim in zadnji večerni polet na o-bratni progi opravilo večje letalo, na katerega se lahko vkrca 185 potnikov. Zadnje čase se je namreč povpraševanje za to progo znatno povečalo. Prvo letalo za Rim bo vzletelo ob 7.05, medtem ko bo prvo letalo za Milan poletelo ob 7.30. Drugi vzleti za Rim so predvideni ob enajsti uri in ob 19.15, za Milan pa ob 16.10.
Od nedelje, 30. marca, so nadalje v veljavi tudi posebne tarife, s popustom do 30 odst. na progah Ronke - Trapani ter Ronke - Cagliari, oziroma Alghero na Sardiniji. Za slednje pa je treba čakati na povezavo na rimskem letališču.
IZOLA — Z nakupom treh ton brancinov v gojišču oceanografskega instituta na Ugljenu je tozd Riba iz Izole sklenil dokaj uspešen posel. Dragoceno belo ribo so namreč družbeni in- zasebni gostinci pa tudi zasebni kupci dobesedno razgrabili navzlic ceni — za kilogram brancinov je bilo namreč potrebno odšteti kar 4.500 dinarjev. Tak nakup kaže, na iznajdljivost prodajalcev izolske Ribe (brancine so ponudili v času največjega pomanjkanja svežih rib na trgu, ponudba pa je sovpadala tudi v času velikonočnih praznikov oziroma pred »brezmesnim« petkom), po drugi strani pa je to verjetno tudi
znak, da je na trgu kakovostne bele ribe manj, kot je povpraševanje po njej. Tone Baloh, vodja prodaje pri Ribi, je prepričan, da si je marsikateri gostinec pripravil tudi nekaj zalog.
Največ brancinov so prodali v koprski ribarnici, večji del od 1.200 kilogramov, kolikor so jih tu prodali, so nakupili Tržačani, ki so sicer redni obiskovalci in tudi najboljši kupci. Zavoljo ugodnega tečaja lire kupci z italijanske strani meje krojijo tudi cene kakovostnih rib v koprski ribarnici. Le-te so tako visoke, da so za domačega kupca nedosegljive.
(L U.)
Od četrtka do četrtka
»To me veseli, travca zeleni,.,«
»Je že prav, da se veseliš pomladi, da pa zaradi tega v javnem lokalu prepevaš na glas...« je rekel bralec časopisov — verjetno upokojenec — v eni izmed treh preživelih tržaških kavarn svojemu sopivcu dopoldanske črne kave na sam velikonočni ponedeljek.
»Pojem, ker sem se spomnil, kako je bilo na oljčno nedeljo na Pomorski postaji. Kako sta se zmerjala melonarska prvaka: »maledetto toscano« in potomec našega kraškega barona. Zdaj pa berem v veli-kosobotni številki melonarskega glasila v poslovilnem članku njihovega dosedanjega tajnika, da je po tistih zdrahah od melonarjev ostal samo še »uno schieramento confuso della sola destra«.
»Ampak z zadovoljnim petjem in ironiziranjem si ne moremo razložiti presneto resnega dejstva, zakaj so prav ti desničarji z demagogijo prejeli relativno večino v mestu. To se sprašujem — in ne samo jaz — že toliko let. In zdi se mi, da sem našel vsaj del odgovora v tistem upravičenem bahanju množice tržaških fašistov, da so bili fašisti že pred Dučejem, že v stari Avstriji. Drugi del odgovora pa vidim v današnjem dnevniku objavljeni izjavi predsednika deželnega Instituta za zgodovino osvobodilnega boja med pogovorom o procesu zaradi zločinov v Rižarni. Poslušaj, kaj je povedal:
'Proces predvsem ni pojasnil zlasti zgodovinskega vidika problema krajevnega kolaboracionizma. Ni pojasnil tistega bolj ali manj obsežnega soglasja aktivnega in pasivnega, ki so si ga nacisti zagotovili v tržaški družbi... s pomočjo pripadnikov Salojske republike... zlasti pa sposegom, rekel bi skoraj, filonacistično opcijo, dela vodilnega razreda tedanje tržaške buržoazije... Povojna situacija je posledica tega soglasja...’ Mislil je sicer na anglo-ameriško ZVIJ, ki ni »dopuščala poglobljene razprave o tej nacistični dediščini« in na italijansko upravo po letu 1954 in njeno »skromno nadzorstvo ali tolerantnost«. Mar ni pojav melonarjev v določeni meri posledica tistega soglasja? In upam, da bo po odhodu tiste generacije ostala za LpT le drobna manjšina mlajših, ki pa jih zastruplja tako branje, kot ga je omenil v nekem velikonočnem pogovoru pisatelj Fulvio Tomizza, ki se je zgrozil, da tak istrski pisatelj, kakršen je bil Gambini, ni vedel ali ni hotel vedeti »niti za drugi tržaški proces«.
»Prav imaš, saj tudi prikrite oblike — trenutno napihnjene — fašizma ne morejo dolgo trajati, ker vodijo do sovraštva in tudi do spopadov. Prav je, da tudi dnevnik poudarja mir. Vendar se mi zdi, da citiranje Janeza Evangelista v uvodniku ne zadostuje.«
»Sem bral in sem se spomnil, da dosedaj taki citati niso preprečili še nobene vojne. Pa sem se spomnil, da niti tistega napada na Beograd leta 1941. Takratni tolmač evangelija v goriški nadškofijski palači je njegovega povzročitelja celo poveličeval.«
Ko sem na sam velikonočni petek bral v tržaškem italijanskem dnevniku najnovejšo hujskaško vest iz Beograda, sem slučajno srečal nekega tržaškega Slovenca, ki je doživel zločinsko Hitlerjevo bombardiranje Beograda. 45-letnica bo prihodnjo belo nedeljo, prejšnji četrtek pa je bila obletnica puča pod geslom »Bolje rat nego pakt!« Spomnil me je tudi, da so letala rimskega cesarja in njegovega bratranca bombardirala Sarajevo samo nekaj ur po bombardiranju Beograda.
»No, ko že govorimo o obletnicah,« je pripomnil drugi kavarniški gost, »je bila 2. aprila deveta obletnica, odkar je začel veljati Osimski sporazum. V novembru pa bo 11. obletnica odkar je bil podpisan. In če bodo melonarji še dolgo rogovilili, bomo morali spomin na neizpolnjene obljube ob takih obletnicah še večkrat obnavljati.«
Ko sta se oba kavarniška gosta, upokojenca, poslavljala sta si obljubila, da bosta prihodnjič še »kakšno pogruntala«. »Pa ne več o Janezu Evangelistu,« se je hudomušno nasmehnil starejši. »V petek pojdem namreč v sinjo dvorano hotela »Savoia«, kjer bo predaval načelnik osrednjega političnega tajništva Italijanske republikanske stranke, ki se z lepakov po tržaških zidovih hvali, da je izvedenec za vprašanja etničnih manjšin. Sem namreč radoveden, ali je prebral preambulo' osimskega sporazuma.«	STANISLAV RENKO
Globa ribiški ladji
UMAG — Tukajšnje pristaniške oblasti so včeraj dovolile posadki ribiške ladje »Fabio« iz Chioggie, da zapusti jugoslovanske vode, po plačilu globo skoraj dveh milijonov lir. Ladjo so pred dnevi zasledili obmejni organi v jugoslovanskih teritorialnih vodah skupaj z dvema drugima manjšima ploviloma. Slednjima je uspelo pobegniti.
Sodnik za prekrške iz Umaga pa je prisodil kapetanu ladje »Fabio« najmanjšo globo zaradi »dobrega vedenja posadke«. Ladja se je namreč ustavila takoj po signalu izvidnega čolna.
Q ČEDAD — V Manzanu je bil sestanek čedadskih turističnih delavcev, ki so govorili o turističnem obisku v svojem zgodovinskem mestecu. Poudarili so predvsem nekatere negativne točke, kot je na primer istočasno zaprtje barov in gostiln.
Gospodarska vprašanja koroških Slovencev
Že Matija Majer Ziljski je v svojih program-skih predstavah za narodno enakopravnost Slovencev na Koroškem poudarjal pomen samostojnih gospodarskih struktur. Taborskim gibanjem je v prejšnjem stoletju sledila ustanovitev prve posojilnice in slovenskega zadružništva. — Direktor tovarne celuloze Obir in predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je predaval o strukturah in perspektivah slovenskega gospodarstva v gospodarskem krožku KSŠŠ/D.
Gospodarski krožek dunajskih študt ntov in študentk združuje študente gospodarskih ved in prava ter druge gospodarsko zainteresirane klubaše. Vključujejo se tudi mnogi taki, ki so po zaključnem študiju v svojih poklicih že soočeni z dnevno prakso bančništva, prava in trgovstva. Cilj krožka je poleg proučevanja splošnih gospodarskih pojavov predvsem analiza slovenskih gospodarskih strektur na Koroškem. Dipl. inž. Wiester je uvodoma orisal zgodovinske osnove slovenskega zadružništva ter pri tem zlasti opozoril na to-
zadevne analize in dela mag. Jakoba Sitterja in Blaža Singerja. Za povojno obdobje — obnovo slovenskega zadružništva — in strukltume spremembe ter gospodarski preobrati.
Feliks Wieser je podal obsežen (v kolikor je to mogoče napraviti v treh urah) pregled nad trenutnim stanjem našega gospodarstva v zadružnem in privatnem sektorju ter v tako imenovanih podjetjih z mešano udeležbo. Govoril pa je tudi o faktorjih, ki od zunaj ali od znotraj vplivajo na razvojne možnosti slovenskega gospodarstva na Koroškem:
Nemškonacionalne strujo na Koroškem že od nekdaj skušajo preprečiti razvoj slovenskega gospodarstva
Brez gospodarske osnove se za preživetje manjšine tako neobhodno potrebna samozavest ne more razviti; samozavest je ravno tako važen faktor, kot sta to jezik in kultura; gospodarstvo, ki ga lahko sami razvijamo, je po svojem pomenu enakovredno formalni enakopravnosti v šoli, pred
uradi itd.
Zato moramo razvijati policentrične koncepte (gospodarskega razvoja) ter jih postaviti nasproti centralističnim gospodarskim modelom deželne vlade.
Kljub temu je pri nas še vse premalo razprav o funkcionalnem gospodarskem prostoru.
Ogromno zemlje je v lasti koroških Slovencev, vse premalo pa je predstav o njeni smiselni uporabi.
Slovenci premalo upoštevamo, da (lahko) imamo pomembno vlogo kot vezni člen v gospodarskih odnosih s sosednjimi regijami Koroške.
V zvezi s temi ugotovitvami je Feliks Wieser na kratko primerjal uspešen razvoj gospodarstva zamejskih Slovencev v Italiji z našim na Koroškem ter pripomnil, da nam na osnovi drugih okoliščin gotovo ni mogoče zgledovati se izključno po takih primerili in jih posnemati, toda marsika-ko dobro zamisel bi lahko tudi na Koroškem povzeli.
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
18.
Kadar me je mati poslala k mesarju, je rekla: »Vzemj prsni kos za juho. Brez juhe za očeta ni bilo kosila. Če je delal kje v bližini, mu ni bilo treba nositi kosila, opoldne je pritekel domov. To je bil zmeraj razburljiv trenutek, zakaj včasih še ni bilo jedače na mizi. Kaj še ni kosila? je zaklical že od vrat. Saj vidiš, da se kuha! ga je zavrnila mati. Precej bo, je dodala spravljivo. Intanto si umij roke. Pobrskala je z grebljico po ognju in polglasno za-rentačila: Salamenski ogenj, kot da je železen! Segla je po trski, jo prelomila na kolenu in vrgla v štedilnik. Zaprasketalo je pod ponvo, rezanci na juhi so zaplesali. No, vendar, se je oddahnila. Si se umil? se je obrnila k očetu, ki je sedel na robu stola in s prsti bobnal po mizi. Kaj si tako nervozen? je rekla. Ma ja, ma ja, delo me čaka.
Nazadnje se je znašel pred njim na mizi krožnik dišeče juhe. Posolil in popopral jo je, ne da bi jo poprej poskusil, že ko jo je mešal, se mu je vračala dobra volja. Srebal je in cmokal in od košatih brk mu je kapljalo. Je dobra? je vprašala mati in zadovoljno vzdihnila. Obriši si mustače! Nejevoljno je segel po krpi. Dobra je, dobra, je pokimal in dvignil pogled. Taka juha da človeku moč! Mati je medtem vzela lesen krožnik in razrezala na njem meso. Bilo je rahlo in mehko, prepreženo s sloji maščobe. Oče je segel z vilico po njem. Mmmm... Naložila mu je na krožnik krompirja, lepo zapečenega in dišečega po praženi čebuli. Jedel je hlastno in z užitkom, in hitel zabadati vilice v skledo s solato. Jej počasi, ga je rahlo opominjala. Takole ti ne bo nič teknilo, Ma ti nisem rekel, da me čaka delo? se je otresel. Bo že počakalo, je včasih tvegala reči.
Nazadnje je bil krožnik prazen, oče se je lagodno naslonil v stolu nazaj, segel po cigareti, si jo prižgal in zadovoljno potegnil dim vase. Počasi je vstal, kot da mu je bila medtem trudnost zlezla v noge. Obstal je sredi kuhinje, nekaj razmišljal, se potolkel po žepih, ali ima cigarete, in segel po vžigalicah na mizi. »Skoraj bi jih bil pozabil«, je zamrmral. »Robec imaš?« je rekla mati. Segel je v žep. »Imam«. In je že stal pri vratih. »Kdaj prideš?« je vprašala.
»Ne vem. Kmalu«, je odvrnil odsotno, in stopil čez prag. »Le glej!« je zaklicala za njim, brez gotovosti, da ga bodo besede dosegle. Sedla je in se oddahnila.
* * *
Naš oče je kot zidarski vajenec padel z odra v drugem nadstropju. »Padel sem na noge,« je povedal in se nasmehnil, kot da je bila to srečna okolnost. In so te odpeljali v bolnišnico? »Ma chè, je zamahnil, malo sem si otresel hlače, pa sem šel spet delat.«
Rad je imel svoj poklic, nikoli ni bilo slišati, da bi se čezenj pritoževal. Med delom je zmeraj prepeval. Poleg zidanja in obdelovanja kamna, kar se je bil naučil pri mojstru, se je še sam priučil postavljati peči, štedilnike, kotle v pralnicah, znal je delati z lesom, brusiti, delal je držaje za nože, toporišča za sekire, iz kosti si je delal ustnike za cigarete in nekoč ko je imel čas, je izdelal nekaj ročnih vozičkov. Les za kolesa je upogibal nad ognjem v štedilniku.
Nenehno je kupoval orodje, zakaj znanci so si ga prihajali izposojat, on ni znal odreči, in marsikdo ga ni vrnil, ali pa je vrnil poškodovano. Kadar je prinesel domov kakšno novo orodje, ga je zaljubljeno ogledoval. »Zakaj ti bo spet to?« je nezaupljivo spraševala mati. »Za kaj?« je ponovil skoraj z zamero. In je začel nestrpno razlagati, kaj vse je moči s tem orodjem napraviti.
Interpelacija štirih komunističnih svetovalcev
Tržaški občinski odbor naj se izreče o domnevnih povezavah Cecovinija s P2
Sklicane so tudi za Medjo vas v devinsko-nabrežinski občini
Volitve jusarskih odborov v tržaški občini bodo v polovici meseca junija
Vladni komisariat je sklical volitve jusarskih odborov v nekaterih jusarskih skupnastih tržaške in devinsko -nabrežinske občine. Volitve bodo 15. in 16. junija in sicer v naslednjih krajih: v tržaški občini so predvidene pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, Skednju, na Padričah, Proseku, Rocolu in Opčinah, v devinsko -nabrežinski občini pa v Madji vasi. Naj pri tem dodamo, da volitve skliče vladni komisariat, organizirajo pa jih občine, v katerih ležijo posamezne vasi.
Če naj se povrnemo malo nazaj, naj dodamo, da so volitve jusarskih odborov zahtevali predvsem zahodno-kraški in vzhodnokraški rajonski svet ter Kmečka zveza. Zahtevali so jih, ker so ugotovili, da tržaška občinska uprava nima zadostnega posluha za zahteve in stališča pristojnega prebivalstva, kàteremu sicer pripadajo ju~ sarska zemljišča. Ti odbori so v zadnjih letih večkrat opozarjali, da občina ne more samovoljno sprejemati raznih ukrepov glede jusarskega premoženja in pri tem tudi navedli več konkretnih primerov.
Navedli so ustanavljanje zaščitnih oaz, izdajanje dovoljen za odlaganje
odpadkov in za gradnjo bezbolskega igrišča na Proseku, prodaje jusarskih zemljišč zasebnikom in dodelitev jusarskih področij za take pobude, ki nimajo nič skupnega s potrebami krajevnega prebivalstva, ki jih je sprejela občinska uprava, ne da bi sploh vprašala za mnenje pristojne jusar-ske odbore. Ti in podobni primeri so bili glavni razlogi, da so se oba kraška rajonska sveta in Kmečka zveza obrnili na vladni komisariat in zahtevali sklicanje volitev jusarskih odborov, ki jih sicer predvideva državni zakon Z78/57.
Zahtevali so jih torej jusarski upravičenci iz tržaške občine, ne pa oni iz drugih občin tržaške pokrajine, ker se pač te uprave obnašajo drugače do jusarskega premoženja kot pa tržaška. Vendar pa jih vladni komisariat ni sklical za vse jusarske skupnosti v tržaški občini: volitev ne bo na primer v Križu in na Kontovelu na zahodnem ter v Trebčah in Gropadi na vzhodnem Krasu. Kot so nam povedali na vladnem komisariatu in na komisariatu za jusarsko premoženje na deželi jih tokrat niso sklicali, ker v teh vaseh še ni točno ugotovljena razsežnost jusarskih področij; vendar
pa se pripravljajo, da bodo volitve jusarskih odborov tudi v teh vaseh verjetno že prihodnje leto.
Sklicanje volitev nalaga vrsto obveznosti, ki so podobne onim za poli tične volitve; po posameznih vaseh bo treba pripraviti volilne liste in zbrati določeno število podpisov; predvidene so še druge naloge, ki jih bo določil odlok vladnega komisariata.
V zvezi z volitvami v tržaški občini naj še dodamo, da je občinska uprava že zaprosila vladni komisariat, da bi predvidene stroške za te volitve jusarskih odborov črpale iz jusarskega sklada, ki ga sama upravlja; po oceni občinske uprave naj bi ti stroški znašali od 110 do 130 milijonov lir; gre za finančna sredstva na občini, ki bi morala biti na razpolago posameznim skupnostim, ki imajo jusar-ska zemljišča. S tem v zvezi je zahodno kraški rajonski svet že sporočil obinski upravi, da nasprotuje o-bremenitvi posameznih jusarskih skupnosti za te stroške. Ugotovil je tudi, da v zakonu 278/57, ki predvideva izvolitev teh odborov, ni nikjer predvideno, da bi ti stroški morali bremeniti jusarje .
Komunisti so v tržaškem občinskem svetu sprožili novo pobudo, da bi spravili na dnevni red vprašanje skrivnih povezav med bivšim (in morda tudi bodočim) županom Cecovinijem in framasonsko ložo P2. Kot je znano, je KPI pred kratkim objavila obširno dokumentacijo o povezavah med Ce-covinijevo »uradno« ložo Velikega o-rienta in ilegalno Gellijevo P2, vendar v tržaški politični javnosti ni imela ta iniciativa praktično nobenega odmeva.
Odtod interpelacija štirih občinskih svetovalcev — Calabrie, Monfalcona, Polija in Spetiča — tržaškemu županu in občinskemu odboru, ki naj se izjasnita, ali smatrata, da je bila povezava med Cecovinijem in ložo P2 dovolj izčrpno dokazana, pa tudi, kako ocenjujeta večkrat izraženo željo Manlia Cecovinija, da bi spet postal tržaški župan.
Podpisniki interpelacije se pri tem sklicujejo na zaključke parlamentarne komisije, ki ji je predsedovala demo-kristjanka Anseimi in ki je raziskala ilegalno delovanje skrivne framason-ske lože, ter na izjave samega notranjega ministra v tej zvezi. Komisija je prišla do zaključka, da je to delovanje nedvomno ogrožalo demokratični sistem, prav zato je tudi pozvala
vlado, naj objavi navodila, da bi korektno in objektivno ocenili individualne odgovornosti ljudi, za katere je bilo dokazano, da so bili vpleteni v delovanje lože P2. Kar se tiče izvoljenih predstavnikov je bila parlamentarna komisija mnenja, da morajo sodbo o njihovem delovanju dati predvsem volivci, kar pa ne izključuje pravice dolžnosti političnih strank, da jih izključijo iz svoje srede. Sami izvoljeni predstavniki pa bi morali imeti toliko občutljivosti, da bi se odrekli svoji funkciji.
Notranji minister pa je v tej zvezi še dodal, da obstajajo taka obnašanja, ki sicer ne predstavljajo kaznivega dejanja ali upravnega prekrška, ampak lahko okrnejo zaupanje in verodostojnost ljudi, ki opravljajo javne funkcije.
Komunisti smatrajo, da bi morala načela, ki so bila poudarjena v parlamentu, veljati tudi za Cecovinija. Zato v interpelaciji županu sprašujejo, kaj menita župan in odbor o teh stališčih in kako nameravata postopati do ljudi, za katere je bila dokazana povezava z ložo P2. Predvsem pa naj se odbor izjasni, ali smatra za dokazano sodelovanje Cecovonija z Gellijevo skrivno ložo in kaj meni o tem, da bi Cecovini lahko spet postal tržaški župan.
Izvršni odbor PSI o referendumih
V torek se je sestal izvršni odbor pokrajinske federacije socialistične stranke. Razpravo je osredotočil na vprašanje treh referendumov, ki jih je PSI — skupno z liberalci in radikalci — predlagal glede nekaterih problemov sodstva. Tri vladne stranke so namreč predlagale naj se odpravi parlamentarna raziskovalna komisija, naj se razveljavijo sedanje norme za izvolitev višjega sodnega sveta in naj se civilna odgovornost raztegne tudi na sodnike.
Predlog je, kot znano, že sprožil ostro reakcijo raznih sodstvenih krogov, predlagatelji pa nameravajo kljub temu uresničiti svojo pobudo, zaradi česar morajo sedaj zbrati 500.000 podpisov.
Izvršni odbor tržaške PSI je žato na torkovi seji poveril nalogo Paolu Coslovichu, da vzpostavi stik z liberalci in radikalci za ustanovitev posebnega odbora, ki bo nato zadolžen za. zbiranje podpisov.«
Montažne hišice iz Trsta v Sovjetsko zvezo
V torek zvečer je odplul iz tržaške luke sovjetski trajekt »Vera Khoruzhaja« s 630-tonskim tovorom montažnih hišic, ki bodo služile kot bivališče furlanskim delavcem podjetij Danieli in Cogolo. Obe podjetji bosta namreč v kratkem zgradili v Sovjetski zvezi svoje nove objekte. Takoj po montažnih hišicah bodo iz Trsta »odpluli« tudi vsi potrebni materiali za gradnjo obeh industrijskih struktur, tako da bodo iz luke mesečno odplule do tri pošiljke s sovjetskimi ladjami.
Razmišljanje ob načrtih Avtonomne letoviščarske ustanove
Razvoj kakovostnega turizma ne bo mogoč brez natančnih izbir gospodarske politike
človeku, ki je količkaj na tekočem s krajevnim dogajanjem gre kar na smeh, ko preletava velike naslove, s katerimi je te dni krajevni tisk pospremil prvi letošnji sestanek upravnega sveta Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu. »Imamo vse pogoje za kakovostni turizem« ali pa »Alternativni kakovostni turizem s kongresi, kulturo in navtiko«; seveda se ti zveneči zapisi ne nanašajo na kruto resničnost, ki ni turistična niti v splošnem pomenu besede, kaj šele v visokem kakovostnem smi-
Kaj lahko turisti uvozijo brez carine
Ministrstvo za finance je sprejelo vrsto norm in dekretov, ki — poleg valutamih predpisov — urejajo tudi kolikšno količino in število predmetov lahko turisti prinesejo ob povratku v Italijo ne da bi morali zanje plačati carino. Po teh predpisih je mogoče prinesti v Italijo (brez carine) sledeče blago in predmete:
cigarete: 300 cigaret iz držav EGS, 200 cigaret iz drugih evropskih držav in 400 cigaret iz drugih držav;
cigare (s težo do največ 3 gramov) : 150 cigar iz držav EGS, 100 iz drugih evropskih držav, 200 iz drugih držav;
tobak (za kajenje): 400 gramov iz držav EGS, 250 gramov iz drugih evropskih držav, 500 gramov iz drugih držav;
destilirane pijače in alkoholne pijače (z več kot 22 stopinjami alkohola): skupno poldrugi liter iz držav EGS
ali en liter iz drugih držav;
destilirane pijače (z 22 stopinjami alkohola ali manj), aperitivi in vina: skupno 3 litre iz držav EGS ali 2 litra iz drugih držav;
nizkoalkoholna vina: 5 litrov iz držav EGS, 2 litra iz drugih držav;
parfumi: 75 gramov iz držav EGS, 50 gramov iz drugih držav;
toaletna voda: 3/8 litra iz držav EGS, 1/4 litra iz drugih držav;
kava: kilogram iz držav EGS, pol kilograma iz drugih držav;
kavni ekstrakti in esence: 400 gramov iz držav EGS, 200 gramov iz drugih držav;
čaj: 200 gramov iz držav EGS, 100 gramov iz drugih držav.
slu. Površnega bralca bi utegnili zavesti v prepričanje, da smo že tam, kamor se je v svojem poročilu na omenjenem sestanku zazrl predsednik ustanove Barison. Šele pozornejše branje ga bo prepričalo, da gre le za lepe dolgoročne načrte, ki pa imajo za sedaj kaj malo konkretne osnove. Pa ne zato, ker Trst ne bi bil dovolj zanimivo in privlačno mesto; o razlogih, kakor jih vidimo tisti, ki kot kronisti spremljamo njegov utrip, smo že večkrat pisali: za uspešen turizem ne more zadostovati le lep razgled. Še prej kot pri slikovitosti kraja, se začenja pri njegovih prebivalcih, pri njihovi gostoljubnosti in iznajdljivosti, predvsem pa pri pripravljenosti, da za uspeh tudi nekaj žrtvujejo. Pri večini Tržačanov pa tega žal pogrešamo, utrjenih kot so v svojem tradicionalnem zadržanju tipa »viva là e po bon!«.
Predsednik Letoviščarske ustanove je tržaško turistično prihodnost opredelil v naslednjih temeljnih smereh: kongresa, kultumo-znanstvena in nav-tičnopristaniška dejavnost; pokrajina pa ima še druge potencialne možnosti na področjih, kot so socialni, sejemski, športnorekreacijski ter natu-ralistično-agrarni turizem na Krasu.
Toda, razvoj kakovostnega turizma devetdesetih letih ne bo mogoč brez temeljnega usklajevanja prizadevanj in iniciativ ter odpovedovanja pri
Giancarlo Pajetta v Che Guevara
Center za družbenopolitična proučevanja Che Guevara prireja jutri ob 18. uri na sedežu društva v Ulici Madonnina 19, predstavitev knjige »D ra gazzo rosso va alla guerra«.
Na predstavitvi bo tudi avtor knjige, Giancarlo Pajetta, član vsedržavnega vodstva KPI. V knjigi je Pajetta obravnaval italijansko odporniško gibanje, katerega član je bil tudi sam. Uvodno besedo bo imel Mario Lizzerò, bivši komisar divizije Garibaldi Friuli.
V	gledališču Cristallo Weskerjevi »Prijatelji«
Italijanska gledališka skupina I racconti inquieti, ki jo vodi Tržačan Franco Però, bo tudi v Trstu predstavila Weskerjevo dramo »Prijatelji«. Od 10. do 13. aprila jo bodo namreč ponavljali v gledališču Cristallo.
Weskerjevi »Prijatelji« so eno izmed redkih del slavnega angleškega dramaturga, ki jih še niso predstavili v Italiji, kjer se je še posebno uveljavila trilogija »Kokošja juha z ječmenom«, »Korenine« in »Govorim o Jeruzalemu«.
V	prvi italijanski zasedbi Wesker-jeve drame nastopa v pomembni vlogi igralec Walter Chiari, poleg njega pa igrajo še Ruggero Cara, Giuditta De Santis, Edda Terra di Benedetto in Umberto Bortolani.
Do 1. aprila so občinske uprave na Tržaškem prejele skoraj 12 tisoč prošenj
Zadovoljivo izvajanje zakona o gradbenem odpustu
Konec m aita, kot znano, ni zapadel čisto zadnji rok, v katerem je mogoče vložiti prošnje za gradbeni odpust. Zamudniki imajo možnost, da zanj zaprosijo do 30. septembra 1986, toda za vsak mesec ali del meseca, ki bo potekel po 31. marcu, bodo morali plačati 2-odstotno višje globe, ki so predvidene za odpust posameznih gradbenih prekrškov. Prošnje je mogoče naposled vložiti še po 30. septembru 1986, a pred 31. marcem 1987, toda v tem primeru bodo globe dvojne.
Teh določil vlada ni bistveno spremenila, kljub pritiskom, ki so jih v zadnjih tednih nanjo izvajali »črni graditelji« oziroma občinske uprave iz nekaterih južnih italijanskih dežel. Izjeme predstavljajo »črni graditelji«, pri katerih stanujejo polnoletni sinovi ali katerih dohodki so v skladu z določili o ljudskih gradnjah. Ti bodo na osnovi novega vladnega odloka i-meli možnost vložiti prošnje do 30. a-prila 1986, ne da bi zaradi zamude morali plačati 2-odstotno višjih glob. (Ta enomesečni odlog v resnici velja tudi za občine, ki so sicer izdelale svoje regulacijske načrte, le-te pa še niso odobrili pristojni deželni oziroma državni nadzorni organi. Vendar takšnih občin v naših krajih ni.)
Vprašanje gradbenih odpustov na
Tržaškem ne povzroča posebno hudih težav, vsekakor ne takšnih, s kakršnimi se spopadajo zlasti v nekaterih občinah južne Italije. V naši pokrajini so veliki gradbeni prekrški zelo redki, kakor sicer tudi velja nek o-snovni red v urbanističnih in gradbenih predpisih ter v ustanovah, ki morajo skrbeti za njihovo spoštovanje. To tudi omogoča sorazmerno zadovoljivo izvajanje zakonskih določil o gradbenem odpustu, kar pa seveda še ne pomeni, da se zadeva odvija povsem gladko, brez nikakršnih zapletov in zatikov. Že sama zakonska določila so tolikanj zapletena, da so se precejšnje težave pojavile pri obveščanju zainteresiranih in pri določevanju postopka, ki bi vsakemu izmed njih najbolje ustrezal.
Toda poglejmo, kako je bilo z vlaganjem prošenj za gradbeni odpust v posameznih tržaških občinah ob zapadu roka z dne 31. marca. Devinsko -nabrežinska občinska uprava je do 1. aprila prejela 527 prošenj, nekaj pa jih je oziroma bo prišlo še v naslednjih dneh, tako da bi jih moralo biti v skladu s prvim rokom vloženih nekaj pod 550. V glavnem so to prošnje za odpust manjših gradbenih prekrškov.
Podobno je stanje v zgoniški občini.
kjer je bilo vloženih doslej okrog 300 prošenj. Približno polovica od teh zadeva manjše gradbene prekrške, ki so bili zagrešeni v naselju »Le Girandole«, in sicer v glavnem že pri sami njegovi začetni gradnji.
Na repentabrsko občinsko upravo je do 1. aprila bilo naslovljenih 24 prošenj za gradbeni odpust. Število je sorazmerno zelo nizko, a tudi repentabr-ska občina je najmanjša v pokrajini.
Dolinska občinska uprava je doslej prejela kakih 300 prošenj, na osnovi povpraševanj za informacije pa v njenem tehničnem uradu računajo, da se bo še marsikateri prosilec pojavil v tem ali v prihodnjih mesecih.
Podobno je stanje v miljski občini. Tu je bilo do 1. aprila vloženih okrog 500 prošenj, predvidevajo pa, da se jih bo v prihodnjih mesecih pojavilo še nekaj sto.
Daleč največje število prošenj je bilo seveda vloženih v tržaški občini, in sicer nekaj manj kot 10 tisoč (in ne 5 tisoč, kot je bilo pred dnevi objavljeno). Tudi v tej občini, kot sicer v ostalih na Tržaškem, prošnje zadevajo v glavnem manjše gradbene prekrške. Zaradi velikega dela, ki ga bo zahtevala njihova preučitev, namerava tržaški občinski odbor okrepiti osebje pristojnih uradov z začasnim sprejemom v službo novih moči.
stranskim interesom, o čemer pa je danes v Trstu zelo težko govoriti. Tistih nekaj turističnih manifestacij, ki jih vendarle utegnemo spraviti skupaj v pokrajini, je izključen sad prizadevanj posameznih javnih ustanov ali uprav in le njihovi učinkovitosti se imamo zahvaliti za viden u-speh nekaterih, kakršne so na primer miljske poletne prireditve, kulturne manifestacije v devinsko - nabrežinski občini, ali pa v Trstu kar nekam spregledana repentabrska kmečka ohe et.
Upravni svet Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove je na svojem sestanku izrazil odločenost, da se postopno reši dosedanje vloge a-gencije za spektakel in za pokroviteljstvo ter podpiranje raznih manifestacij, ki jih prirejajo tretje osebe. Z veseljem beležimo to' odločenost, saj smo že večkrat opozarjali na daleč preveč pasivno vlogo te ustanove, ki ji jo velevajo predvsem objektivni pogoji, v katerih se nahaja.
Prvi in brez dvoma največji omejevalni dejavnik je pravzaprav resnični absurd: ustanova je namreč teritorialno pristojna le za obalni del pokrajine, medtem ko vsa kraška planota ostaja zunaj njene pristojnosti. Kako je torej moč govoriti o turističnem razvoju Krasa, o uvajanju agroturizma in sodobnih oblik gostinskih dejavnosti, če je planota razdeljena med več teritorialno - upravnih enot in se ne more sklicevati na pristojno skupno usklajevalno telo, ki bi lahko skrbelo za turistično načrtovanje?
Sodobni turizem je danes donosna gospodarska dejavnost, njegovega razvoja pa si ni mogoče zamišljati brez sodelovanja ostalih gospodarskih sektorjev in zlasti celotnega področja storitev. Programiran in u-sklajen turistični razvoj na našem območju pa ne bo mogoč vse dotlej, dokler ne bo v njegovi osnovi stala natančna gospodarsko - politična iz: bira, za katero se. je treba odločiti na deželni in krajevno - uprami ravni in ki jo je treba uokviriti v globalno vizijo dolgoročnega gospodarskega razvoja v Julijski krajini, (vb)
Volitve delegatov na kongres časnikarjev
Časnikarji in publicisti iz naše dežele bodo v soboto in nedeljo izvolili delegate na vsedržavni kongres časnikarskega združenja, ki bo v Acirea-leju na Siciliji od 22. do 24. aprila. V Trstu bodo volitve na sedežu Časnikarskega krožka v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 20. V Gorici, Pordenonu in Vidmu bodo volili samo v nedeljo od 10. do 16. ure.
• V Ul. Beccherie bodo podprli pročelje eno od tamkajšnjih poslopij. Zaradi tega je po tej ulici do nadaljnjega prepovedana vožnja vsem vozilom, ki so višja od 2,60 m.
Včeraj začetek vrste posvetovanj Sklada za Trst
KPI zahteva ekonomske kriterije za podeljevanje sredstev paketa
Tajništvo tržaške federacije KPI je včeraj skupaj s poslancem Cuffarom in deželnim svetovalcem Iskro obravnavalo vprašanje finančnih sredstev, ki jih zakon št. 26/86 (znan pod ime-ncan paktet) namenja Skladu za Trst. V tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali ob koncu sestanka, komunisti opozarjajo, da težak gospodarski in zaposlitveni položaj Trsta zahteva hitrejši začetek izvajanja olajševalnih ukrepov in definicijo postopkov za pridobitev novih finančnih sredstev iz paketa. KPI ob tem meni, da morajo posvetovanja s sindikalnimi organizacijami in z gospodarskimi kategorijami, ki jih je včeraj začel Sklad za Trst, biti osnovana na natančnih kriterijih politične narave. Preprečiti je namreč treba, da bi iz njih izšla logika enostavnih posplošenih finansiranj obstoječega in da bi se tako še enkrat uveljavil njihov asistendahstični značaj. Po mnenju KPI je treba krajevno gospodarstvo začeti upravljati e-notno in ob globoki institucionalni reformi sistema državnih in deželnih gospodarskih ustanov, ki delujejo v Trstu, s čimer d preprečili fragmen-
tarni začetek izvajanja določil iz paketa.
V ta namen je potrebno takoj poskrbeti za koordinadjo politike najpomembnejših gospodarskih ustanov (Sklada za Trst, PRIE, EZIT in EA PT), s katero naj bi dosegli stalnost in razvidnost njihovega dedovanja ter hkrati omogočili navezavo na vsedržavno in deželno programiranje in zagotovili učinkovit demokratični nadzor. Nadalje je potrebno znova uveljaviti načelo prioritetnih namembnosti sredstev Sklada za Trst za proizvodne dejavnosti v vsaj 50-odstotni meri. V ta namen je treba tudi strogo določiti sektorje, ki imajo z zakonom predpisane pogoje. In končno — pravijo komunisti — je nujno opredehti postopke za podeljevanje sredstev iz Sklada za Trst, ki naj politično odgovorno in brez togih procedur dajo prednost inovativnim in zaposlitveno pomembnim novim razvojnim projoktom, izdelanim na temelju novih zakonskih olajšav. Pri tem se je treba izogibati logiki gole sanacije podjetij v krizi, ki imajo dostop do dingih virov javne državne ali deželne podpore.
V taki perspektivi — zaključuje tiskovno sporočilo — je nujno premostiti sedanje razmere podaljšanih mandatov ali komisarskih uprav v pomembnih gospodarskih ustanovah, kakršne so Pristaniška ustanova, sklad PRIE, Raziskovalno območje in EZIT, katerega upravni svet je že 10 let nezakonit. To pa je hkrati trd preizkusni kamen za večinske stranke v tržaškem občinskem svetu in na pokrajini, pa tudi za tiste, ki sestavljajo deželni odbor.
CRT znižala obrestno mero
Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste se je po znižanju uradne obrestne mere s 15 na 14 odstotkov odločila, da tudi sama za točko zniža tako imenovane »prime rate« in »top rate«. S 1. aprilom tako znašata 15 oziroma 20 odstotkov, medtem ko se je pri pasivnih obrestnih merah (torej na hranilne vloge) zavod omejil na 0,75-odstotno znižanje obrestne mere.
Po velikonočnih počitnicah
Danes ponovno v šole in vrtce Do konca pouka le še dva meseca
Otroci otroških vrtcev, učenci, dijaki, vzgojitelji, učitelji in profesorji se bodo po velikonočnem premoru danes spet vrnili v šole in otroške vrtce. Velikonočne počitnice so trajale letos kar cel teden, od prejšnjega četrtka sem. To so bile skratka najdaljše velikonočne počitnice zadnjih let.
Po tolikšnem oddihu čaka šolarje in šolnike sedaj še sklepni del šolskega leta. Do kanca pouka manjka namreč le še 71 dni. Pouk se bo zaključil 14. junija; dotlej bodo imeli šolarji in šolniki — poleg nedelj — le še dva praznika in sicer 25. aprila in 1. maja.
Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah se bodo tudi letos začeli nekaj dni po izteku pouka (18. junija). Letošnji maturanti bodo najverjetneje že prihodnji teden izvedeli za seznam predmetov, ki bodo prišli v poštev. za zrelostne izpite. Takoj po koncu pouka se bodo začeli tudi izpiti za učence petega razreda osnovne šole in za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol.
Januarja oživljen promet v pristanišču
Po dokaj neugodnih gibanjih v drugi polovici preteklega leta, je promet v tržaškem pristanišču januarja zabeležil novo oživitev. Še posebno to velja za promet v komercialnem sektorju, ki je znova dosegel raven iz januarja 1985. Občutno pa se je skrčil — za več kot 250 tisoč ton — raz-tovor surove nafte za transalpski naftovod, ki je v teku lanskega leta nenehno naraščal.
Skupni pristaniška promet je januarja znašal nekaj manj kot dva milijona tem, kar je za približno 170 tisoč ton manj kot v istem mesecu lani. Natovarjanje blaga je zabeležilo porast, znižala pa se je količina iztovorjenega blaga, predvsem zaradi skrčenja dotoka nafte za podjetje Siot. Ko-mercilno gibanje je s skoraj 450 tisoči ton ostalo na lanski ravni, medtem ko je z ozirom na lansko jesen spet poraslo natovarjanje avstrijskega lesa za Bližnji vzhod in Severno Afriko, za 8 milijonov ton manj pa je bilo prometa s premogom. Nadaljevalo se je tudi naraščanje pretovora kontejnerjev, ki je presegel lansko januarsko raven za 12 odstotkov, pri natovarjanju pa celo za 15.
Predstavili so jo včeraj na pobudo krožka Gramsci
Ob 40-letnici italijanske republike nova knjiga o njeni zgodovini
Na sodni obravnavi proti mlademu fašistu Menii
»Zgledno« obnašanje odbornika Serija
Na pobudo kulturnega društva Gramsci so sinoči v dvorani hotela Ex-celsior predstavili novo knjigo, ki je izšla tik pred začetkom tega leta pri rimskem založniku Editori Riuniti. Knjige »Profili dell’Italia repubblicana« (550 strani, 45 tisoč lir) niso predstavili avtorji, kot je to v navadi, pač pa vidni predstavniki dAnašnje italijanske inteligence. Poleg rektorja tržaške filozofske fakultete Petronia, je namreč društvo Gramsci povabilo v Trst zgodovinarja in publicista Lucia Villarija, predsednico vsedržavne komisije za UNE
SCO sen. Tullio Carettoni ter zgodovinarja novinarstva Paola Murial-dija. Včerajšnjega srečanja se je u-deležil tudi eden od avtorjev, oziroma urednikov knjige, Ottavio Pecchi, ki je z Enricont, Ghidettijem pripravil, zbral in uredil eseje ter bogate biografske zapise o posameznih avtorjih, ki so sodelovali pri u-resničitvi knjige. O delu bomo podrobneje poročali.
Na sliki (z leve proti desni); prof. Villari, prof. Petronio, senatorka Carettoni in prof. Murialdi.
Kronika iz sodne palače nam tokrat ponuja nov zgled obnašanja nekaterih predstavnikov Liste za Trst. Tokrat se je »proslavil« občinski odbornik za osebje Alfieri Seri, ki se sploh ni prikazal na obravnavi proti Robertu Menii, poznanemu predstavniku zloglasne Fronte della gioventù. Menia je bil na zatožni klopi zaradi dogodkov, ki so se pripetili v dvorani občinskega sveta 12. maja leta 1983.
Na občinski seji je bila takrat prisotna skupina mladih fašistov, ki so z balkona spuščali letake v sejno dvorano. Po odstopu Cecovinija je občinskemu svetu takrat predsedoval »ad interim« Alfieri Seri (kot župan mu je nato nasledil Deo Rossi). Komunistična skupina se je zato s pismeno vlogo obrnila na sedanjega odbornika za osebje in zahtevala, da prijavi sodstvu mlade fašiste, med katerimi je svetovalec Visioli prepoznal Roberta Menio (oba sta bila namreč svetovalca v rajonskem svetu za Barkovlje, Greto in Rojan). Seri je to tudi storil, po skoraj treh letih pa se je včeraj začel sodni postopek proti Menii, ki ga je branil odvetnik Giacomelli, občinski svetovalec MSI.
Zgodilo pa se je, da se listarski predstavnik Seri sploh ni predstavil na obravnavi in to brez vsakega utemeljenega razloga. Prisotni pa so bili predstavniki KPI Calabria, Visioli in Monfalcon. Pretor Reinotti
je bil zaradi Serdjeve neutemeljene odsotnosti prisiljen prekiniti proces in občinskega odbornika obsodil na plačilo globe v višini 400.000 lir, ki bo namenjena blagajni sirot in vdov odvetnikov ter obenem zaukazal, da se mora Seri na prihodnji obravnavi proti Menii, ki je bila že določena za 23. aprila, predstaviti v spremstvu organov javne varnosti.
Občinski listarski upravitelj nam je torej ponudil lep zgled obnašanja, ki je pod vsako kritiko in zato tudi vreden vsake obsodbe, kot je sicer ukrenil pretor Reinotti.
Pismo tržaške KPI ameriškim mornarjem
Tržaška KPI je včeraj razdeljevala na tisoče letakov v italijanščini in angleščini, ki so bili naslovljeni na mornarje VI. ameriške flote, te dni na oddihu v Trstu. V tekstu sporočila izreka KPI ameriškim mornarjem dobrodošlico v mesto, ki je doživelo dve svetovni vojni in je zato še toliko bolj uverjeno, da se spori lahko rešujejo le s pogajanji, dogovori, nikakor pa ne z vojnami ali nasilnimi posegi. Probleme človeštva se lahko rešuje, piše KPI, samo z dialogom in sodelovanjem. Komunisti nato poudarjajo, da Tržačani, ki poznajo vojno zlo, nočejo, da bi njihovo mesto bilo kakorkoli vpleteno
v vojne operacije, niti kot oskrbovalno pristanišče za VI. floto, ki se vrača iz Sidrskega zaliva.
LpT: obnovljena pogajanja
Novoizvoljeno vodstvo LpT je na včerajšnji seji potrdilo možnost, da se ponovno začnejo pogajanja s strankami, Id upravljajo tržaško občino in pokrajino. LpT, sporoča a-gencija Ansa, bo v prihodnjih dneh razposlala strankam koalicije vabila za določitev datuma prvega srečanja. Novo vodstvo je tudi imenovalo Carla Ventura za namestnika predsednika Cecovinija, za namestnika tajnika Staffierija pa Gianfranca Gambassinija.
Včeraj nov padec vrednosti dinarja
Jugoslovanski dinar je včeraj na tržaškem tržišču znova izgubil nekaj svoje vrednosti. Menjavah so ga po 3,70 lire, kreditni zavodi pa so ga prodajah po 4,25 lire, medtem ko je uradni jugoslovanski tečaj 4,75 lire za dinar. Taka podcenitev jugoslovanske plačilne enote se je seveda neugodno odrazila na že itak nizek obisk jugoslovanskih kupcev ne samo v našem mestu, temveč v vsem obmejnem pasu.
Vrsta sklepov tržaškega
občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov na področju javnega skrbstva, ekologije in higiene ter javnih del. 536 milijonov hr so namenih podaljšanju občinske uprave centra za motorično vzgojo ter podaljšali konvenciji s SOGIT in ITIS za prevoz handikapi-ramh in za upravljanje dnevnih centrov. Za nabavo zdravniškega materiala in naprav ter najemanje nove delovne sile so namenili 70 milijonov hr raznim skrbstvenim ustanovam in zdraviliščem. Na deželo pa so naslovili prošnjo za posojilo 3.330 milijonov hr za financiranje gradnje novega centra za ostarele v Ul. Mar-chesetti.
Med deh na področju ekologije in higiene naj navedemo popravila na grezničnem omrežju v Miramarskem drevoredu, nadomestitev štirih ventilatorjev na napravi za zračenje predora pod Montebehom in nakup 500 novih posod za odlaganje smeti.
300 milijonov lir bodo uporabili za izredna vzdrževalna dela na avtobusni postaji na Trgu Libertà, 670 milijonov za namestitev nove telefonske centrale na tržaškem sodišču, končno pa bodo nakupili nove sedeže za gledališče Verdi v skladu z novimi protipožarnimi predpisi.
Vse te ukrepe bo moral odobriti občinski svet ob obnovi delovanja po vehkonočnem premoru.
K sreči brez hujših posledic
Tovornjak »izgubil« priključek
Zaradi mehanske okvare, ki je nastala na težkem tovornjaku s priklopnikom, je bila včeraj Trbiška cesta okrog pol ure zaprta za prorriet. Nezgoda bi lahko imela vehko hujše posledice, na srečo pa se je vse izteklo le z nerganjem čakajočih voznikov. Ura je bila okrog 13.30, ko je šofer Mario Furlan iz Ronk peljal s tovornjakom, ki je imel priključek, po Trbi-ški cesti proti Opčinam. Tovornjak je bil zelo težak, saj je peljal več ton cementnih delov. Ko je prispel do križišča pri Razklanem hribu, se je priključek izklopil in začel drseti navzdol. K sreči pa je bil opremljen z avtomatskimi zavorami, Idi so ob pomanjkanju pritiska začele takoj delovati. Gasilci so ga nato z vehkim žerjavom dvignili in spet pritrdih k »matici«.
• Danes bo v sejni dvorani osnovne šole v Ul. dei Curie od dvamajisto srečanje tečaja »Šola in muzej«. Ob 16.30 bo predavala Emanuela Montagnani Kokelj o svojih dveletnih izkušnjah eksperimentalnega poučevanja paleontologije na osnovni šoli »V. Giotti«.
Po 10-metrskem padcu v podpalubje delavec v smrtni nevarnosti
Na panamski tovorni ladji Onix Islands, ki je zasidrana v Novem pristanišču, se je včeraj okrog 15. ure pripetila huda nesreča na delu, katere žrtev je bil 37-letni pristaniški delavec Dario Jakomin z Opčin, Ulica Fiordalisi 10/2. Nesrečni delavec je med pretovarjanjem pločevine izgubil ravnotežje in padel s krova v 10 metrov nižje podpalubje.
Ranjencu so tako priskočih na pomoč bližnji delovni tovariši, ki so ga spravili na nabrežje, nato pa so ga z rešilcem Pristaniške ustanove prepeljah v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je utrpel vrsto zlomov in poškodb, tako da so si pridržah prognozo.
Na avtobusih pozor: tatiči so na delu
Kraje na avtobusih nikakor ne pojenjajo. Pred kratkim smo zabeležih tri primere na avtobusnih progah št. 5 in št. 29. Včeraj so bih ljubitelji tuje lastnine ponovno na delu.
Tokrat jo je skupila 33-letna Lai-la Vahe Pohanzi iz Trsta, Ul. Ghirlandaio 17. Ženska je na avtobus št. 29 vstopila v Ulici Carducci, tatvine pa se je zavedala šele ob izstopu, v Drevoredu D’Annunzio. Tatič ji je med prevozom izmaknil denarnico, kjer so bih poleg 35 tisoč, lir še nje-
ni dokumenti.
Organi javne varnosti so nam poved ah, da so že sprejeh nekatere u-krepe in poostrih nadzor v mestnih avtobusih. Nujno pa je, da tudi vsi tisti, ki se vozijo z avtobusi, posebej pazijo na torbice, saj imajo v gneči zlikovci lažje delo.
Požar pri Križu
Suho vreme in nepazljivost sta včeraj botrovala požaru pri Križu. Tržaški gasilci ter gozdni čuvaji iz Bazovice in iz Devina so se nekaj ur trudili, da so pogasili požar, ki je zaobjel približno 15 tisoč kvadratnih metrov gmajne. Ognjeni zublji vsekakor niso povzročih hujše škode, saj je v glavnem gorela suha trava.
Ob težki izgubi svojega zaslužnega člana Viktorja izreka svojcem občuteno sožalje ŠD Zarja.
KD Rovte - Kolonkovec sočustvuje z družino ob izgubi Benedikta Cerkve-niča.
Južnoafriške države želijo razviti pomorske proge
Tržaška univerza pripravlja študijo o pomorskih prevozih na jugu Afrike
Aprila 1980 je devet južnoafriških držav (Angola, Botswana, Lesotho, Malawi, Mozambik, Swaziland, Tanzanija, Zambija in Zimbabwe) ustanovilo Southern Afričan Development Coor-dination Conference (SADCC), t.j. Juž-noariško koordinacijsko konferenco za razvoj, ki naj bi usklajevala in omogočala boljšo integracijo držav članic. Značilen za to organizacijo je razvoj cele vrste skupnih načrtov s pomočjo mednarodne kooperacije. Številne zapadne države so že izrazile svoje zanimanje za to pobudo; v teku zadnjega srečanja SADCC, ki je bilo februarja letos v Harare (Zimbabwe), je namreč EGS zagotovila naložbe v višini 110 milijonov ECU.
V okviru načrtov za ekonomsko integracijo devetih držav ima posebno prioriteto področje deželnih komunikacij. Južnoafriška komisija za komunikacije in prevoze (Southern Africa Transport and Communications Com-mission — SATCC) s sedežem v Ma-
putu (Mozambik) je zadolžena za predložitev in koordinacijo načrtov za razvoj železniških, cestnih, zračnih in pomorskih prevozov. Od ustanovitve do danes je pripravila 120 programov za intervencije v višini 2.600 milijonov dolarjev.
Več kot 90% vsega izvoza in uvoza držav SADCC mora po morju s tujimi ladjami, v kolikor samo Angola ima na razpolago lastno oceansko brodovj e. Mozambik in Tanzanija imata le nekaj ladij za lokalne prevoze, ostalih šest držav članic pa nima dohoda k morju. Jasno je, da te države hočejo razviti lastne pomorske družbe, ki naj bi jim zagotovile večjo neodvisnost od razvitega sveta.
Marca 1985 je SATCC poverila Inštitutu za študije o prevozih v evropski ekonomski integraciji (ISTIEE) tržaške univerze študijo o razvoju pomorskih prevozov. Raziskava je sestavljena iz dveh delov: v prvem se
gre za preverjanje in analizo obstoječih pristaniških in pomorskih uslug, v drugi pa bodo nakazane smernice, po katerih se morajo razviti pristaniške in pomorske strukture ter tehnične in upravne zmogljivosti, ki so potrebne za delovanje na svetovni ravni. Države SADCC hočejo razviti svoje mednarodno poslovanje, ki je sedaj v veliki meri okrnjeno in vsekakor odvisno od tujih ladijskih prevozov.
Finačno podporo za to delo je dalo ministrstvo za zunanje zadeve s posebnega sklada za_ izredno pomoč državam v razvoju. Študijo bi morali izdati v kratkem.
Iz podatkov, ki smo jih navedli, je razvidno, kakšen pomen ima delo profesorjev tržaške univerze, ki za to skrbijo. Že v tej začetni fazi dobivajo države SADCC izredno kvalificirano pomoč. V primeru, da bi študija prešla v operativno fazo, bi to predstavljalo tudi za tržaško gospodarstvo enkratno priložnost za razvoj, (dgg)
Razvejana dejavnost tržaškega pristanišča
Dejavnost tržaškega pristanišča bo v prvih desetih dneh aprila dokaj razvejana, predvsem kar se tiče pretovarjanja pomaranč, lesa, premoga in razsutega tovora. V začetku tedna so z dveh izraelskih ladij raztovorili 9.500 ton pomaranč, s sovjetske ladje pa 3 tisoč ton železa za furlanske livarne. V lesnem pristanišču so nadalje raztovorili 2.000 ton lesa z Daljnega vzhoda.
Na sedmem pomolu z dveh ameriških ladij raztovarjajo na desetine ton premoga za centralo ENEL iz Tržiča, z etiopske ladje pa raztovarjajo kontejnerje.
Včeraj so začeli natovarjati na ladje tračnice za Alžirijo in vozičke za Egipt ter živino za Libanon.
Ob tolikšnim »prometu« gre omeniti, da je ladja »Europa« Tržaškega Lloyda še vedno zasidrana v pristanišču zaradi nadaljnje petdnevne stavke mornarskega osebja iz protesta zoper ukinitve nekaterih plovnih prog.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Target - scuola omicidi, dram., ZDA 1985, 117'; r. Arthur Perni; i. Gene Hackman, Matt Dil-lon.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Antartica, dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105’; r. Carlo Vanzina; i. Massimo Boldi, Jerry Calè.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102'; r. John Laudisi i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Una spina nel cuore, dram., It. 1986, 105'; r. Alberto Lattuada; i. Sophie Duez, Anthony Delon.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich; prod. Walt Disney.
EDEN - 15.20, 22.00 Superperverse in amore in Morbosamente tua, porn.
□ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Commando, dram., ZDA 1985, 88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ritorno al futuro,fant., ZDA 1985, 115'; r. Robert Ze-meckisj. Michael J. Fox, Cristopher Lloyd.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Mamma Ebe, dram., It. 1985, 103’; r. Carlo Lizzani; i. Berta Dòminguez, Stefania San-drelli.D
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 La signora della notte, er., It. 1985, 95/ r. Piero Schivazappa; i. Serena Grandi, Fabio Sartor.D □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Sesso allo specchio, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Delicatezze bagnate di mia cugina, porn.D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Noél Coward
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Režija: DUŠAN MLAKAR
Jutri, 4. aprila, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
_________gledališča_______________
VERDI
Jutri, 4. t. m., ob 20. uri druga predstava (reda B/A) opere "Un ballo in maschera" G. Verdija. Dirigent R. Giovaninetti, režija C. Maestrini.
ROSSETTI
Danes, 3. aprila, ob 20.30 (edina predstava) bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo Sofoklejevo delo "Antigona". Režija Ivica Kunčevič. Predstava je izven abonmaja, 50-odstotni popust za abonente Stalnega gledališča FJK in SSG. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od jutri, 4., do 20. aprila bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 3. aprila, ob 20.30 bo gledališka skupina "Gruppo della Rocca" predstavila Brechtovo delo "Švejk". Predstavo bodo ponovili do nedelje, 6. aprila, ki bo ob 16.30.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 3. aprila, ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Jutri, 4. aprila, ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 3. aprila, ob 20. uri in jutri, 4. aprila, ob 10. in 12. uri: Malo za šalo, malo zares — A. Valdes z J. Kovač predstavlja nov program pantomime.
Jutri, 4. aprila, ob 22. uri: Studio za tolkala. Koncert v okviru "Slovenskih glasbenih dnevov".
Okrogla dvorana
V ponedeljek, 7. aprila, ob 19. uri: Literarni večer s Fulviom Tomizzo.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 3. t. m., ob 20. uri: Ljubomir Simovi: — Potujoče gledališče Šopalo-vi: Režija V. Modendorfer. Predstava bo v Solkanu za red S—četrtek A in izven.
Jutri, 4. t. m., ob 20. uri ponovitev za red S—petek A in izven.
koncerti
Glasbena matica - Trst v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu priredi ciklus koncertov Mladi mladim: danes, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 "Kvintet simfoničnih pihal Notturno". Aleš Kacjan - flavta, Veronika Škerjanc - oboa, Jure Jenko — klarinet, Tine Felicijan — rog, Peter Stadler — fagot. Vabljeni!
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "I SOLISTI DI MONACO".
Lm/iolia
TRST - Ul S Mounrio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
SLOVENSKO STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU
ANTOINE DE SAINT-EXUPÈRY MARIO VRŠIČ
MALI PRINC
(Pravljica)
Režija: MARIO URŠIČ
PREMIERA
v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri v Domu A. Ukmar-Miro pri Domju
GLASBENA
MATICA
TRST
V sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu organizira ciklus koncertov Mladi mladim
danes, 3. aprila, ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7
KVINTET SIMFONIČNIH PIHAL NOTTURNO
Aleš Kacjan - flavta, Veronika Škerjanc - oboa. Jure Jenko -klarinet, Peter Štadler - fagot, Tine Felicijan - rog
VABLJENI!
T P P Z
IN MLADINSKA SKUPINA »P. TOMAŽIČ«
VABITA
jutri, 4. aprila, ob 20.30 v Zgonik na
Primorsko poje '86
Prosimo polno udeležbo in točnost!
razstave
V umetnostni galeriji CISEAT je odprta razstava slikarke Laure Rocco in Emilia Pampanina. Razstava bo odprta do 5. aprila.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom:
v soboto, 5. aprila, ob 20. uri odprtje razstave Maria Sosiča. Uvodna beseda Milko Bambič. Sodelujeta: zbor in folklorna skupina KUD DR. LOJZ KRAIGHER Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vabljeni!
razne prireditve
V Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
KD F. Venturini priredi gostovanje SSG s premiero otroške igre: Antoine De Saint—Exupery — Mario Uršič "Mali princ" (izven abonmaja) v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Režija: Mario Uršič. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na predavanje, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v srenj-ski hiši v Mačkoljah. O škodljivosti kajenja bo predaval dr. Renato Štokelj.
SPDT prireja danes predavanje prof. Petra Suhadolca, ki bo govoril na temo "Potresi in gorotvorne sile". Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), začelo pa se bo ob 20. uri. Vabljeni!
Prispevajte za
»Dijaško Matico«
Primorska poje '86
V Kulturno-športnem centru v Zgoniku - Jutri, 4. aprila, ob 20.30. Nastopajo:
mešani zbor KD Skala - Gropada moški zbor Soča - Nova Gorica mladinska skupina P. Tomažič - Bazovica ženski zbor Franc Zgonik - Branik moški zbor Miren moški zbor Bertoki TPPZ P. Tomažič
razna obvestila
Jutri, 4. aprila, ob 20. uri v šempolaj-ski osnovni šoli: Erika Košuta in njena potovanja po Južni Ameriki (Andi) in Afriki (Kilimandžaro). Predavanje z diapozitivi o pokrajini, "življenju in običajih tamkajšnjega prebivalstva. V priredbi SKD Vigred. Vabljeni!
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo zadnje vaje pred nastopom na Primorski poje danes, 3. aprila, ob 20.30 tako za ženske kot za moške glasove.
Sekcija SSk občina Dolina vabi člane in prijatelje na redni kongres, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v mali dvorani gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu. — Na dnevnem redu je poročilo o delovanju, pozdrav gostov, volitve delegatov na pokrajinski kongres stranke in novega odbora sekcije.
Kongres sekcije SSk Sv. Ivan - Lonjer - Katinara je sklican za jutri, 4. aprila, ob 20. uri v Marijinem domu - Ul. Bran-desia 27/2. — Dnevni red obsega poročilo sekcijskega tajnika in zadevno razpravo, izvolitev delegatov na bližnji pokrajinski kongres stranke in volitev novega sekijskega odbora sekcije. — Vabljeni člani, simpatizerji in volivci Slovenske skupnosti.
V Peterlinovi dvorani - Donizettijeva ulica 3, - bo v ponedeljek, 7. aprila, svečana podelitev letošnje nagrade VSTAJENJE pesniku Francetu Papežu iz Buenos Airesa. Začetek ob 20.30.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 3. aprila
RIHARD
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 18.35 — Dolžina dneva 12.53 — Luna vzide ob
3.29	in zatone ob 12.01.
Jutri, PETEK, 4.aprila
IZIDOR
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 51—odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 01.44 najnižja - 4 cm, ob 05.44 naj višja 11 cm, ob 13.02 najnižja - 36 cm, ob 20.20 najvišja 31 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisabetta Viola, Martino Cova, Valentina Borin, Luigi Tracaldi, Andrea Zucca, Marilyn Prasel, Margherita Stasi, Valentina Ziani, Carolina Costa, Matteo Darini.
UMRLI SO: 71-letni Marino Cornar,
73-	letna Giuseppina Degrassi, 78-letni Luigi Lenardon, 75-letna Anna Stoka,
74-	letni Giovanni Lindner Patterson,
75-	letni Edgardo Triller, 72-letni Verio Beorchia, 93-letna Alberta Mattion, 84-letna Dina Turci, 63-letna Bruna De Luca, 88-letna Natalia Iscra, 49-letni Giampaolo Pagnini, 64-letna Alma Rinaldi, 65-letni Cleonichi Kyprianou, 78-let-na Annamaria Filippi, 64-letni Dino Sandri, 83-letna Ludmilla Savi, 100-letni Edoardo Scheimer, 75-letna Rosa Balta-yan, 72-letna Leopoldina Perini, 85-letna Lavinia Ricobello.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 1. aprila, do sobote, 5. aprila 1986
(Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAV-LJE (274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Od 19.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dell’Istria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. dell lstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje v Doberdobu 80 let MARIJA ŽGENOVA. Ksenija, Igor in Katja ji kličejo "Bog te živi nona!"
V Doberdobu praznuje danes 80 let gospa MARIJA JELEN. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta ji kličejo Janez in Mitja z Elizo.
izleti
Sekcije VZPI—ANPI, KPI ter Zveza upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in 11. 5. avtobusni izlet v Bologno, z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in v Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505).
Dolinska sekcija KPI prireja 20. aprila avtobusni izlet v Bistro pri Vrhniki, Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje do 12. aprila, od 18, do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
Združenje Union priredi dva enodnevna izleta: 6. aprila v Sappado in 13. aprila v Sesto - Moso - San Candido. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 (razen ob sobotah) tel. (040) 61011.
prispevki
V	spomin na našo drago prerano umrlo Barbaro daruje družina Opeka 50.000 lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za Konservatorij Tartini in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Kantè vd. Purič darujeta Janko in Marija Rebula 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob peti obletnici smrti nepozabne hčere in sestre Cvetke Benčič darujeta mama Urška ter sestra Milka z družino
20.000	lir za godbo na pihala iz Ricmanj,
20.000	lir za pevski zbor Slavec in 20.000 lir za KD Slavec.
Za nakup novih oblek pevskega zbora Slavec darujejo: Meri Rolando 50.000 lir, Savina Kuret 50.0000 lir ter Franko Felicijan 50.000 lir.
Ob plačilu članarine daruje Vida Grgič 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Riharda Simoniča darujejo Boris Pertot 20.000 lir, Zora Fabjančič in Romano Sferca 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Anakleta Grudna darujeta Tatjana in Antek 10.000 lir za KD L Gruden.
V	spomin na drago mamo Marijo daruje sin Mario z družino 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za ŠK Kras.
mali oglasi
PRODAM veliko in skoraj novo frezh. Telefonirati ob večernih urah na štev. 040/226309.
GRADBENI ODPUST. Sprejmem naročila za izvedbo prošenj za gradbeni odpust. tel. na št. 231-854 od 20. do 21. ure.
IŠČEM nezazidljiv teren na Padričah, v Trebčah ali v bližnjih vaseh. Tel. (040) 818-012.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. na št. 51670 ob urah obedov.
HIŠICO z vrtom, tudi staro kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. (040) 414-542.
PRODAM štedilnik na drva in metan za
50.000	lir. Tel. na št. (040) 911-014.
OSMICO ima odprto v Nabrežini Dušan Radovič. Vabi na prigrizek in domačo kapljico.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju. Tel. na št. (040) 229-484.
OSMICO ima odprto pri Piščancih Sergio Ferfolja.
DESIREE — nova trgovina v Ul. C. Battisti 14 — žensko in moško perilo. Lastnici Pierina in Bojana Furlan se priporočata za obisk.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju, edini lastnik, prevoženih 90.000 km. Tel. na štev. 040/211505 ob uri kosila in večerje.
IMPORT/EXPORT išče mlado uradni-co/ka s prakso in znanjem slovenščine/srbohrvaščine in kompjuterizirane-ga knjigovodstva. Tel. na št. 040/64222 — urnik trgovine.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 2.4.1986
Ameriški dolar 			 1.590.—	Japonski jen 		8.—
Nemška marka 			 677,—	Švicarski frank 		813,—
Francoski frank 			 219,—	Avstrijski šiling 		96,—
Holandski fiorini 		.....	600,50	Norveška krona 		218,—
Belgijski frank 			 31,—	Švedska krona 		215.—
Funt šterling 			 2.330,—	Portugalski eskudo 		10,—
Irski šterling 			 2.020.	Španska peseta 		10,—
Danska krona 			 182,-	Avstralski dolar 		.... 1.100,—
Grška drahma 			 9,50	Debeli dinar 		3,70
Kanadski dolar 			 1.120. -	Drobni dinar 		3,70
h/-Ji ' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Za iste možnosti med moškim in žensko
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Ko je videti, da bi neka civilna pravica bila splošno osvojena, tako da o njeni upravičenosti ne more biti več dvomov, je veliko ljudi mnenja, da je potrjevanje njene veljavnosti stališče, ki odraža golo ritualnost, če že ne na-zadnjaštva." Tako se pričenja uvodno utemeljevanje predloga deželne svetovalske skupine KPI o ustanovitvi posebnega deželnega odbora za enake možnosti med moškimi in ženskami.
Pravzaprav so komunistični svetovalci v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine zakonski osnutek pripravili že dobro leto od tega v okviru pobud ob mednarodnem dnevu žensk. Ker pa ne o tem predlogu ne o podobnih predlogih, ki sta ju nekoliko prej pripravili socialistična skupina in pred kratkim še svetovalska skupina KD, v svetu ni prišlo do obravnave, so se predstavniki deželne KPT odločili, da o celotni zadevi obvestijo širšo javnost. Zato so deželni odbor, deželna komisija za ženska vprašanja in pa deželna svetovalska skupina KPI prejšnji teden organizirali tiskovno konferenco, ki so se je udeležile tudi predstavnice ženskih organizacij in gibanja.
Predvsem so seveda predstavniki omenjenih organizmov Komunistične partije želeli naglasiti, da nikakor niso mogli vprašanja spraviti na dnevni red splošne razprave, ker je na sestankih načelnikov svetovalskih skupin prevladalo mnenje, da ne gre za vprašanja, o katerih bi bilo vredno veliko razpravljati. Dejstvo, da so trenutno pripravljeni trije osnutki na isto temo, daje upati, da bo le prišlo do razprave o vseh predlogih. Takšno rešitev bodo vsaj predlagali komunistični svetovalci, zato da se zadeva premakne z mrtve točke.
Sicer pa, je na tiskovni konferenci dejala svetovalka Augusta De Piero Barbina, ki je bila glavna pobudnica komunističnega predloga, se predlogi
ne razlikujejo tako odločno, da jih ne bi mogli v prvi fazi združiti, oziroma jih skupno obravnavati.
Zakaj pa pravzaprav te tri stranke zagovarjajo ustanovitev deželnega odbora za iste možnosti med moškimi in ženskami? Uvodni stavek precej nazorno razkriva mnenje predlagateljev glede nivoja uresničevanja načel o enakopravnosti med državljani različnih spolov. Pri utemeljevanju nuje o ustanovitvi predlaganega organizma se komunistični svetovalci seveda sklicujejo na italijansko ustavo in na državne zakone, na mednarodno pravo in pa na resolucijo evropskega parlamenta v zvezi s takoimenovanimi pozitivnimi ukrepi za vzpostavitev enakopravnega položaja med moškimi in ženskami. Tudi komunistični deželni svetovalci namreč ugotavljajo, da je na poti ženske enakopravnosti še veliko ovir, ki jih je treba odstraniti. Zato pa se je .treba opremiti s primernimi sredstvi, ki bi pripomogla, da bi se tolikokrat izrečena in potrjena načela končno udejanjila.
Predlagani deželni odbor naj bi sestavljalo ne več kot devet žensk, ki bi jih izvolil deželni svet. Izbiral pa naj bi med izvoljenimi v raznih svetih, med predstavnicami ženskih ali drugih organizacij in pa med ženskami, ki so se uveljavile v svojem poklicu ali pa ki so strokovno proučevala vprašanja, ženski problematiki. Odbor, katerega daljši naslov se glasi "Deželni odbor za iste možnosti med moškimi in ženskami na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju in za odpravo zaprek, ki dejansko predstavljajo posredno ali neposredno diskriminacijo žensk, bi ponovno izvolili v vsaki zakonodajni dobi.
Pristojnosti odbora bi bile predvsem posvetovalnega značaja z obvezo, da bi deželni svet ob vsakem vprašanju, ki bi zadevalo žensko problematiko,
vsakič moral zahtevati mnenje odbora. Ob tem bi odbor moral bedeti nad izvajanjem tistih zakonskih določil, ki so že v veljavi in na katere marsikdo rad pozabi. Pri opravljanju svojih dolžnosti bi se odbor moral posluževati veliko širše sestavljene deželne kon-zulte. Konzulto bi po predlogu KPI sestavili po ključu raprezentativnosti, se pravi, da bi v njej bile predstavnice krajevnih uprav in KZE, strank, sindikatov, družinskih posvetovalnic in ženskega gibanja. S pomočjo ženske deželne konzulte bi devetčlanski odbor moral vsako leto pripraviti posebno poročilo o položaju žensk v Furlaniji-Julijski krajini, kar bi predstavljalo dobro izhodišče za nadaljnje ukrepe na deželni ravni.
FEMMINA FOLLE - Leave Her Ton Heaven - Blazna ženska, ZDA 1945. Režija: John M. Stahle. Igrajo: Gene Tierney, Cornei Wilde, Jeanne Cra-in, Vincent Price. RAI 3, nocoj ob 22.05.
Ciklus Blazna ženska. Ženske skrajnosti, ki ga urejata Enrico Ghezzi in Sergij Grmek, dosega morda svoj vrh prav z nocojšnjim istoimenskim Stah-lovim filmom, ki daje upravičeno in emblematično naslov celotni seriji. Z nizom sta urednika skušala predstaviti širšemu televizijskemu občinstvu manj znane in nekonvencionalne poteze ženske podobe v filmskem " ima-ginariju".
Filmski zgodovinar Georges Sadoul, ki Stahla ne ceni preveč, priznava Blazni ženski izvirnost, saj označuje delo kot najboljši Stahlov film,v katerem pride do izraza ženskost junakinje, ki ni običajna varuhinja ognjišča, pa tudi ne perverzna kurtizanka...
GLI OCCHI, LA BOCCA - Oči in usta, It. 1982.
Režija: Marco Bellocchio. Igrajo: Angela Molino, Lou Castel, Michel Piccoli, Emanuelle Riva. RAI 2, danes oh 24. uri.
V filmsko dogajanje je režiser vpletel kar precej avtobiografskih trenutkov, vse skupaj pa prežel s psihoanalizo, tako da se film in življenje vseskozi spajata.
Lou Castel je znani igralec (v filmu izvemo, da je bil protagonist prvega Bellocchiovega dela Pesti v žepih), ki se vrne domov, ko mu umre brat. Tu naleti na razumljive in naravne reakcije (materina žalost in stričeva brezbrižnost), pa tudi na nesprejemljivo obnašanje bivše bratove zaročenke, kije brata celo silila v samomor...
Tako je tarča Bellocchiove kritike spet družina kot družbena institucija z zapletenimi razmerji in tudi negativnimi silnicami.
Ženska stvarnost v času vojne
Ko so okoliščine najbolj krute, »doseže« ženska enakopravnost mimogrede: z brzostrelko v rokah. Mlad par na sliki sestavljata člana Nove ljudske fronte, ki sta se pred nekaj dnevi poročila v začasnem taborišču nedaleč od Manile in ki ne razkazujeta svetlikajočih se prstanov, kot večina novoporočencev, temveč orožje...
današnji radijski in televizijski sporedi __________________
n ram
9.30	Televideo
10.30	Nadaljevanka: La casa rossa (4.
del)	v
11.30	Nanizanka - Taxi
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo ... kdo igra?, zabavni program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute ...
14.00	Halo ... kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	Znanstvena oddaja: Il mondo di Quark
15.00	Italijanska kronika
15.30	Ristrutturazione e aggiornamento dei musei
16.15	Kulturne aktualnosti
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic! Rosaura
18.10	Knjižne novosti
18.30	Italia sera: Dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno-zabavna oddaja z Lo-retto Goggi: Il bello della diretta
22.35	Dnevnik
22.40	Dokumentarec: Germania, da Weimar a Hitler
23.35	Artisti d'oggi: Giuliano Vangi
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
[# HA» 2	|
9.30	Televideo
11.55	Cordialmente vodi E. Sampò
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	Tandem - zabavni spored, vmes Super G, aktualnosti in igre
15.15	Secondo me - igra
16.00	Monografije
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Aktualnosti: Moda
18.30	Dnevnik - Šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aboccaperta - vodi Gianfranco Funari
22.30	Dnevnik - Večerne vesti
22.40	Dnevnik - Šport, košarka: Žaljgi-ris - Gibona
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
24.00	Film: Gli occhi, la bocca (dram., It. 1982, r. M. Bellocchio, i. L. Castel, A. Molina, M. Piccoli)
[ ^ RAI 3__________~~
11.45	Televideo
13.00	Nanizanka: Lighea
14.05	Šolska oddaja: Ruščina
14.35	Šolska oddaja: Francoščina
15.05	Alfred Brendel izvaja Schubertova dela
16.30	Šolska oddaja
16.15	Infermieri pediatrici
16.45	1947: La scelta democratica
17.00	Variete: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.10-19.30 Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Immagini per la scuola
20.30	Aktualnosti: Tre sette
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Femmina folle (dram., ZDA 1945, r. John Sthle i. G. Tierney, C. Wilde)
Iz zgornjega filma
[	RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik. Film: Rdeča nogavica
16.15	Poročila
16.20	Spored za otroke. Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal (izbor M. Matičetov, r. Matija Milčinski, nastopa Lutkovno gledališče iz Ljubljane)
16.35	Potovanje skozi osončje: Uran, Neptun, Pluton - (zadnji del)
17.05	Delegatska tribuna
17.35	Risanka
17.50	Košarka (finale): Gibona Žalj-giris
19.40	Risanka
20.00	Dnevnik
20.25	Vremenske razmere
20.35	Tednik
21.35	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.40	F. S. Fitzgerald: Nežna je noč
22.35	Dnevnik
Matt Houston - Rete 4 ob 22.00
Pjg! RTV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Whisky da, rakete ne (ponovitev)
16.50	Otroški program: risanka Pegaso Kid, nanizanka - Narednik Pres-ton
17.50	Košarka:
Žalgiris - Gibona, med odmorom TV novice
19.15	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRŽIČ — Pred krizo v občinskem svetu
TRST — Razstava o trgovinskem razvoju
TRST — O pregledovanju vina
19.30	TVD Stičišče
19.50	Muzeji in galerije Slovenije
20.30	Film: Matalo
(vestern, r. Cesare Canevari, i. C. Pomi)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Eurogol
23.00	Zabavni spored: Supersera con Alida Chelli
L 31 CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, Fio, Una famiglia americana
10.15	Nanizanka: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così girali mondo
16.15	Nanizanka: Alice
16.45	Nanizanka: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: L'albero delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: ZigZag
20.30	Nagradna oddaja: Pentatlon
23.00	Protagonisti, vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: E' una sporca faconda, tenente Parker! (polic., ZDA 1973, r. J. Šturges, i. J. Wayne, E. Albert)
[i£j RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Destini 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Azzardo
11.45	Magazine
12.15	Nanizanka: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, z risankami
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film:	Gli amanti
(dram., ZDA 1964, r. R. Stevenson)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanka: Ai confini della notte
18.50	Nanizanka: I Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: Colombo
22.00	Nanizanka: Matt Houston
22.50	Nanizanka: Mash
23.20	Nanizanka: Devlin & Devlin
00.10 Nanizanke: Ironside, Mod Squad
fj> ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan
8.55 Nanizanka:Sanford and Son
9.20 Nanizanka: La casa nella prateria 10.10 Nanizanka:Galactica 11.00 Nanizanka: La donna bionica
11.50	Nanizanka: Quincy
12.40	Nanizanka: Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help! Nato Tutto per denaro
14.15	Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Superni axìeroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, nato risanke Lovely Sara, Hello Spank in Mila e Shiro
18.10	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Kiss me Licia
20.30	Film: Staying alive (glas., ZDA 1983, r. S. Stallone, i. J. Travolta, F. Huges)
22.20	Mundial - športna rubrika
22.50	Športna oddaja: Košarka
00.15 Première - filmski tednik
00.50 Nanizanka: Strike Force
01.40	Nanizanka: Gli invincibili
jppM telepadova
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
14.30	Nadaljevanka: Innamorarsi
15.00	Nadaljevanka: Andrea Celeste
15.45 Risanke: Golion, Calvin, Super Book, Lamu, Peline storyt Devilman, Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Nanizanka:Misfist
22.30	Nanizanka: Foxfire
23.30	Šport-Catch
00.30 TV film: Operazione Tortugas
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Kviz: Giochi in famiglia
22.15 Nočne vesti 22.45 Da ali ne, sejem 00.30 Svetovne vesti
r 3E telequattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila:
7.20	— 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo!; 15.00 -Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriš-kem valu. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: revija "Primorska poje";
18.00	Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutra-
nji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10	15.25 Popol-
danski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Š Plesnim orkestrom RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Iz slovenske solistične literature ; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Greentown jazz band; 20.00 Četrtkovvečer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer — John Keats: Predvečer sv. Neže; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.25
Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk; 00.05 — 4.30 Nočni program;
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 — 13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem: Anna in Čhecco ter mešani zbor Rečan z Ljes; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Primorska poje 1986;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00
Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45	18.30 Počitnice po
Jugoslaviji; 17.15 Val na valu; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: Primorska poje 1986 ; 20.00 — 6.00 Nočni program Radia Koper.
V priredbi sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL
Osrednji prvomajski delavski shod bo v Gorici potekal spet enotno
Jutri v Kulturnem domu
Predstavitev Vukovih Ljubezenskih pisem
Osrednji letošnji prvomajski delavski shod bo v Gorici in bo, kot je slišati, spet enoten. Premoščeni so bili nesoglasja in spori, ki so lani privedli do tega, da je vsaka od treh sindikalnih zvez praznovala mednarodni delavski praznik po svoje. Razlike v oceni posameznih vprašanj sicer obstajajo še zmeraj, vendar so v sindikalnih vrstah spoznali, da je enotnost in predvsem enotno nastopanje sindikalnih organizacij osnovno vprašanje.
Po Tržiču in Gradišču se tako prvomajski delavski shod spet vrača v Gorico. Podrobnosti o poteku same manifestacije, ki se bo odvijala pravzaprav ves dan, še niso določili. Zaenkrat je pomembno, je v telefonskem pogovoru poudaril tajnik goriške delavske zbornice CGIL Luciano Pini, da je bil dosežen dogovor o enotnem delavskem shodu. Podrobnosti bodo predmet razprave na srečanju, ki bo predvidoma že v torek, 8. t.m. Osnovna zamisel je, da bi zborovanje potekalo ali na Travniku, ali v bližini Ljudskega vrta. Udeleženci bi v sprevodu prišli na zbirna mesta iz različnih smeri. Po končanem zborovanju v
dopoldanskem času, naj bi bila zatem še delavsko tovarniško srečanje in družabnost. Ta del prvomajskega slavja naj bi se odvijal predvidoma na goriškem gradu, kjer je za kaj takega naravnost idealen prostor. Sicer pa bo o teh stvareh govor na skorajšnjem srečanju med tajniki treh sindikalnih zvez, takoj zatem pa se bodo pričele priprave na tradicionalno množično zborovanje. S pripravami na tradicionalno prvomajsko slavje pa so te dni pričeli tudi v Števerjanu, kjer bo, tako kakor že vrsto let, poleg zborovanja tudi vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev.
Liberalci o zdravstvu
Liberalni kulturni krožek Luigi Einaudi in sorodni študijski center E-nergie Nuove prirejata drevi ob 18.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici okroglo mizo o problemih zdravstva. Sodelujejo pokrajinski tajnik avtonomnega zdravniškega sindikata ANAAO dr. Maurizio Pecorari, deželni tajnik iste sindikalne organizacije dr. Paolo
Quondam in vladni podtajnik za zdravstvo, liberalni poslanec dr. Francesco De Lorenzo.
Drevi občinski svet v Tržiču
V Tržiču se bo danes pričelo formalno reševanje upravne krize. Ob 20.30 je namreč napovedana seja občinskega sveta, na dnevnem redu pa je ostavka župana in članov odbora. V zadnjih dneh menda ni prišlo do spremembe stališč raznih strank. Znano je, da se demokristjani in republikanci odkrito zavzemajo za sestavo štiristrankarske koalicije, precej neodločeni so socialdemokrati (ki so krizo povzročili), socialisti in komunisti pa zagovarjajo veljavnost leve koalicije, ki je vodila občino zadnjih 10 let. Po vsej verjetnosti na današnji seji še ne bo prišlo do razrešitve krize. Najbolj verjetno se zdi, da bo občinski svet sprejel ostavko odbornikov in župana, slednjemu pa poveril poizvedovalni mandat, seveda časovno omejen.
Jutri ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavitev dveh knjižnih novosti Založništva tržaškega tiska: Ljubezenskih pisem in njihove italijanske inačice z naslovom Scritture d’amore mirenskega rojaka, pesnika in pisatelja Stanka Vuka. Italijanski izbor obsežne Vukove korespondence ženi Danici Tomažič iz fašističnih zaporov v Trstu, Fos-sanu in Alessandriji med leti 1940-1344 je sicer že nekaj časa v knjigarnah in je bil uspešno predstavljen v Časnikarskem krožku v Trstu, slovenska izdaja Ljubezenskih pisem pa je novost, ki bo doživela prav v Gorici — avtorjevem rojstnem kraju — svoj knjižni krst. 131 pisem — toliko jih prinaša epistoiarij — sta prevedla Vida in Milko Matičetov, ki je obenem tudi avtor poglobljenih opomb. Spremni esej Vstajenje srca, ki podrobneje analizira Vuka in njegovo korespondenco pa je knjigi prispeval Miran Košuta. Ob njih bodo na jutrišnji goriški predstavitvi, ki sta si jo omislili Zveza slovenskih kulturnih društev in Založništvo tržaškega tiska, prisotni še Fulvio Tomizza, avtor predgovora h knjigi Scritture d’amore in uspešne romaneskne biografije Mladoporočencev z Ulice Rossetti, Marinka Počkaj, ki bo podala
nekaj odlomkov iz Ljubezenskih pisem in uredništvo Knjižnih izdaj.
V kratkem bodo Ljubezenska pisma Stanka Vuka predstavljena še v Ljubljani in Sežani.
NOCOJ V VERDUU
Teatro Stabile z Baalom
Z uprizoritvijo Brechtove drame Baal se bo drevi v Verdijevem gledališču v Gorici zaključila letošnja italijanska gledališka sezona. Nocojšnja izvenabonmajska predstava bo s pričetkom ob 20.30. Baal v režiji Roberta Guicciardinija je najnovejša postavitev Deželnega stalnega gledališča. Nastopajo prvovrstni igralci, med drugimi Giulio Brogi, Giancarlo Det-tori, Margherita Guzzinati, Anna Teresa Rossini.
Drama prikazuje življenjsko parabolo vznemirljive in hkrati izzivalne figure pesnika Baala, konjlikta med njegovo prekipevajočo življenjskostjo in družbenimi normami. Njegovo potovanje brez pravega cilja je podano v obliki balade, kjer je pripovedna junkcija prepuščena značilnim Brechtovim pevskim vložkom.
OD DANES V FARI
Meddeželni natečaj za mlade violiniste
Petintrideset mladih violinistov se je prijavilo za letošnji meddeželni natečaj za mlade violiniste, ki ga prireja Glasbeno društvo v Fari, pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske u-prave. Nastopi se bodo pričeli že danes popoldne (ob 14.30 v občinski sejni dvorani) in bodo trajali do sobote. Zaključni nastop in nagrajevanje zmagovalcev pa bo v nedeljo, 6. t.m. ob 18.30 v dvorani Bergamas v Gradišču.
Največ tekmovalcev se je prijavilo iz Slovenije (devetnajst), sledijo Avstrijci, oziroma Korošci (deset), šest Pa je tekmovalcev iz Furlanije-Julij-ske krajine. Tekmovalci bodo razvrščeni v štiri starostne skupine: do 11 let, med 12. in 14. letom, med 15. ip 18. letom in starejši od 19 let.
Ocenjevalni komisiji predseduje profesor Felix Resch, v njej pa so še Alfredo Marcosig, Giannino Carpi, Gustav Mayer, Cristianne Neuhaus, Dejan Bravničar in Slavko Zrimšek.
Največ tekmovalcev bo nastopilo v prvi starostni skupini.
Iz bolnišnice
V prometni nesreči na Korzu Italia se je lažje ranil 18-letni Giuseppe Ca-davero iz Gorice, Ulica Garzarolli 38. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili le u-darte in odrgnine po rami in komolcu desne roke. Ozdravel bo v tednu dni.
Priziv na TAR in na proti zaprtju bolnišnice
V javni zdravstveni službi na Goriškem trenutno vlada zatišje, vendar ne za dolgo. Po razčlenjeni stavki v prejšnjem tednu, se na protestne akcije pripravljajo zdravniki v bolnišnicah in laboratorijih KZE.
Dokaj razgiban teden pa se obeta tudi na političnoupravnem področju. V petek, 11. t.m., se bo vendarle sestala glavna skupščina KZE, ki naj bi vzela v pretres osnutek načrta preureditve javne zdravstvene službe v odnosu na teritorij. Seja je bila napovedana že za prejšnjo soboto, vendar, kot je bilo sicer predvideno, ni bila sklepčna. Skupščina se bo torej sestala v prihodnjem tednu ter skušala poiskati rešitev (ne lahko) za eno od ključnih vprašanj javnega zdravstva na Goriškem. Nova seja skupščine KZE je napovedana za 18. april.
Na političnoupravnem področju pa velja zabeležiti dva dogodka, ki bosta tako ali drugače pogojevala reorganizacijo zdravstva na Goriškem še za nekaj mesecev. Občinski odbor v Gra-dežu, v katerem je prišlo, kot znano, do sestave nove koalicije z ključitvi-jo komunistov in kar je v naslednji fazi povzročilo politično krizo na goriški pokrajini in v Tržiču, je sklenil glede zaprtja bolnišnice vložiti priziv na Deželno upravo sodišče (TAR) in
tudi priziv na predsednika republike.
Priziv se nanaša na sklep upravnega odbora goriške KZE z dne 28. decembra lani s katerim je bil formalno potrjen sklep predsednika deželnega odbora o zaprtju kirurškega oddelka bolnišnice v Gradežu ter priključenih oddelkov porodnišnice in anestezije. Tovrstni sklep bi morala sprejeti glavna skupščina KZE in ne upravni odbor. Prav na to se sklicujejo upravitelji gradeške občine, ki so za vložitev priziva proti zaprtju bolnišnice pooblastili odvetnika Enza Vollija iz Trsta.
Gradeški občinski odbor nadalje oporeka pristojnost upravnemu odboru KZE tudi glede nekaterih drugih odločitev.
Nekoliko drugačna je vsebina priziva, ki ga je občinski odbor poslal predsedniku republike. Po mnenju občinskega odbora, je predsedstvo KZE kršilo pristojnosti, ko je odredilo premestitev opreme iz bolnišnice v Gradežu v druge zdravstvene strukture.
Kakšne bodo odločitve, bomo seveda izvedeli šele čez kakšen teden, ali pa mesec. V prizivu na Deželno upravno sodišče, gradeški upravitelji seveda zahtevajo, da sodišče, v pričakova-
Cossigo v Gradežu
nju obravnave in razsodbe, prekliče veljavnost sklepov upravnega odbora KZE.
Za odpravo težav s sodelovanjem občanov
Uslužbenci goriške KZE, ki so bili pred kratkim premeščeni v objekt nove bolnišnice v kraju San Polo v Tržiču, si prizadevajo, da bi v največji možni meri ustregli pacientom, vendar jim to zmeraj ne uspe. V tem trenutku je, kot kaže, precej organizacijskih in drugih težav, vendar jih bodo skušali odpraviti tudi in predvsem s pomočjo in sodelovanjem občanov. Tako izhaja iz poročila za tisk sindikalne zveze FISOS CISL, ki napoveduje, da bodo v kratkem pripra-vili in razdelili vprašalnik, ki naj 'bi bistveno pripomogel k odpravi pomanjkljivosti. Nerodnost je tudi v tem, da je bil objekt v San Polu mišljen kot struktura zaprtega tipa (bolnišnica), medtem ko je bilo kasneje funkcionalnost treba prilagoditi novim potrebam.
Na sedežu Šolskega skrbništva
Protest sindikatov in osebja v zvezi z varnostjo na delu
Zdravniku Ariglianu bodo sodili zaradi poskusa podkupovanja
Če stanje mnogih šolskih poslopij na Goriškem ni brezhibno, imajo po dobne težave tudi na sedežu osrednje šolske oblasti v pokrajini. Osebje Šolskega skrbništva je v zadnjem letu že večkrat protestiralo zaradi nefunkcionalnosti poslopja v Ul. Leopardi in zaradi pomanjkanja varnostnih naprav. Pred dvema tednoma je skupina zaposlenih na sedežu Šolskega skrbništva poslala skrbniku pismo, v katerem ga je opozarjala, da mora osebje delati v neprimernih prostorih in ga pozvala, naj čimprej izpolni obveze glede minimalnih zdravstvenih pogojev in varnosti na delovnem mestu.
Pismu uslužbencev sledi poseg sindikalnih organizacij, ki ugotavljajo, da je stanje na sedežu Šolskega skrb-msiva v Ul. Leopardi res nevzdržno. Pred skoraj enim letom je poveljstvo goriških gasilcev ugotovilo, da stanje poslopja ne zadošča protipožarnim in drugim varnostnim normam. Mea aru gimi so gasilci navajali pomanjkljivosti pri glavni peči in celotni napravi za ogrevanje, neprimernost arhivskih prostorov, neustreznost električne napeljave, neizpolnjevanje pravil o protipožarni varnosti.
Številne pripombe je na račun varnosti in zdravstvene ustreznosti delovnih prostorov izrekel odgovorni zdravnik za medicino dela pri goriški KZE, ki je — ob pomanjkljivostih, ki so jih ugotovih že gasilci — navedel še neustrezno razsvetljavo v prostorih, vlago v nekaterih uradih in nevarno stop-
nišče.
KZE je takrat zahtevala prilagoditev prostorov v roku 60 dni, gasilci Pa so prav tako zahtevali izpolnjevanje varnostnih predpisov. Minilo je skoraj eno leto, ugotavljajo sindikati, stvari pa se niso premaknile. Zato pozivajo šolskega skrbnika in druge pristojne organe, naj izpolnijo vse dolžnosti v zvezi z varnostjo delovnih pogojev in napovedujejo, da bodo v nasprotnem primeru ubrali sodno pot.
Ljudske hiše v Medei
Avtonomni inštitut za gradnjo ljudskih hiš obvešča, da je razpisan natečaj za dodelitev sedmih stanovanj v občini Medea. Prošnje morajo zainteresirani vložiti do 26. maja letos na posebnih obrazscih, ki so na razpolago na županstvu v Medei in na sedežu IACP v Gorici, Korzo Italia 116. Tajništvo IACP je v ta namen in za morebitne podrobnejše informacije odprto vsak delavnik razen ob sobotah od 10. ure do 12.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 835-39.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. L Maggio 94, tel. 733-28.
Goriški preiskovalni sodnik je z zahtevo po sodni kazenski obravnavi za ključil preiskavo zaradi poskusa podkupovanja, goljufije in nekaterih drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih pred nekaj leti zakrivil višji funkcionar javne zdravstvene ustanove v Tržiču, 54 letni Luigi Arigliano, ki je bil svoj čas zaposlen pri tržiški SAUB, naj bi v letih 1981 in 82 skušal zlorabiti svoj položaj, da bi prišel do nezakonitega dohodka.
Kot je takrat med nekim procesom izjavil tržiškemu pretorju vodja zasebnega laboratorija za zdravstvene analize Graziano Paone, naj bi ga Ari-ghano nekega dne ogovoril in mu ponudil svojevrsten »posel«: Arigliano bi lahko zaradi svojega položaja v okviru javne zdravstvene ustanove usmerjal bolnike v zasebni laboratorij. Paone pa bi mu v zameno za vsakega tako pridobljenega klienta odštel desetino honorarja. Takratno pričevanje je povzročilo precej hrupa v Tržiču, kjer je bil Arigliano zelo znan tudi kot bivši predsednik nogometnega kluba Romana in nato kluba Monfalcone. Goriški sodniki so proti njemu tudi izdali zaporni nalog, ki pa se mu je Arigliano pravočasno izognil in se do danes uspešno izmaknil aretaciji, najverjetneje z begom v tujino. Pričeli so talco formalno preiskavo, ki se je sedaj zaključila z ugotovitvami, da obtožbe niso bile neosnovane in bodo zato o zadevi odločali sodniki na kazenski obravnavi. Kazenski zakonik predvideva za poskus podkupovanja od 4 do 12 let zapora, z delnim zmanj-
šanjem kazni, v primeru, ko gre samo za poskus. Preiskovalni sodnik je sku paj z odredbo o sodni obravnavi, na predlog zagovornika, preklical zaporni nalog za pobeglim Ariglianom.
Protesti zaradi upepel j evalnika
Prebivalci Begliana in drugih krajev v bližini letališča v Ronkah, ki so dan za dnem izpostavljeni hrupu, ki ga povzročajo letala, imajo približno mesec dni opravka še z dodatnimi težavami. Pred kratkim so namreč na letališču prižgali upepeljevalnik za odpadke, ki je bil sicer zgrajen za potrebe letališča, vendar vanj vozijo smeti kar iz šestih občin tržiškega območja.
Zaradi razmeroma nizkega dimnika in zastarelih naprav, saj je bil upepeljevalnik zgrajen že pred nekaj leti, se dim in plini zadržujejo zelo nizko. Prvi so seveda protestirali prebivalci Beghana, ki so najbolj blizu upepelje-valniku. Te dni so se zbrali celo na protestnem zborovanju. Upepeljevalnik na letališču naj bi deloval samo omejen čas, saj naj bi občine s pomočjo Dežele poskrbele za drugačno rešitev glede predelave in upepeljevanja smeti iz gospodinjstev.
• Občinska knjižnica v Doberdobu bo od aprila dalje odprta ob ponedeljkih od 17. do 19. ure ter ob torkih, četrtkih in petkih od 15. do 17. ure.
Beseda jutri v Gabrjah
Kulturno društvo Skala v Gabrjah pripravlja jutri zvečer gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin. Ob 20.30 bodo namreč predstavih Besedo »izvirno, poučno - zabavno predstavo, posvečeno ljubezni«, kakor piše v predstavitvi.
Nastopajo Karla Smotlak, Malka Gulič, Kety Sosič, Ivan Gulič, Rinaldo Vremec, Viktor Sosič in Drago Gorup. Glasbena spremljava: Sveto Grgič; tekst in režija Drago Gorup.
V Dolu predstavitev Vogričevih filmov
Delovanje kulturnega društva Kras iz Dola in s Poiljan je v zadnjem obdobju ponovno zaživelo. Več je bilo namreč prireditev, ki so jih kraški kulturni delavci pripravili v zadnji sezoni v prostorih bivše osnovne šole na Palkišču. Za jutrišnji večer pripravljajo gostovanje goriškega filmskega ljubitelja Zdenka Vogriča, ki jim bo prikazal nekaj utrinkov iz naše bogate ljudske tradicije. Tako si bo moč ogledati štehvanje na Koroškem, lov na brinjevke, pustovanje v Dolu in na Vrhu ter nekaj drugih zanimivosti, ki jih je Vogrič zabeležil na filmski trak. Večer se bo pričel ob 20. uri.
Odstraniti z njiv koruzna stebla
Goriško županstvo je izdalo ukaz, da je treba do 15. aprila odstraniti z njiv koruzna stebla, da se tako prepreči razmnoževanje koruznega zavijača in drugih škodljivcev. Stebla je treba požgati ah jih uporabiti za na-stilj. Stebla, ki se uporabljajo za izdelovanje les, kolib, streh itd. pa je treba primemo razkužiti.
prireditve
V okviru srečanj o goriških kulturnih koreninah, ki jih prireja rajonski svet za mestno središče, bosta drevi ob 18. uri v Avditoriju v Ul. Roma prof. Luigi Tavano in prof. Ferruccio Tassini govorila o delu goriškega zgodovinarja Camilla Medeota.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Baal« - gledališka predstava. Gostuje Teatro Stabile iz
CORSO- 18.00-22.00 »Yuppies« (I giovani di successo). M. Boldi, J. Calà. VITTORIA 17.30-22.00 »Un brivido di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Rocky IV.«. COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA Zaprto.
DESKLE Zaprto.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12. uri Umberto Corubolo iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Vprašanje kulturnih prireditev
Dolžnostni obiks pada krepi se načelo izbire
Priroma v uredništvo pisemce, kjer to ali ono društvo protestira, da nismo posvetili tej ali eni prireditvi dovolj pozornosti. Srečaš znanca, ki potarna, da je bilo na kulturnem večeru malo ljudi, »in tudi vi bi lahko kaj več pisali,« doda. In potem se v uredništvu jezimo, da vsemu ne moremo izčrpno slediti in da ljudje tega ne razumejo.
Potem slišim mamo, ki tarna, da je njena hčerkica pri zboru, da se uči klavir, da jo vabijo v športno društvo: »In kdaj naj se potem uči?«
Vsi omenjeni »vzdihi« so povezani. Pa pogledam Primorski izpred dvajsetih let in vidim, da so bile stvari enostavnejše. Enostavnejše predvsem za novinarje, saj je bilo prireditev, gledaliških predstav (poklicnih in amaterskih), predavanj, predstavitev knjig, otvoritev razstav, koncertov itd. mnogo, mnogo manj. Danes smo v zamejstvu, predvsem pa na Tržaškem dosegli bodisi množičnost bodisi kvaliteto. To je nesporno dej-stvo. Nesporno dejstvo pa je tudi to, da sedanji trenutek pomeni hočeš nočeš tudi določene probleme in marsikomu prinese kako razočaranje.
Pričenja se namreč uvajati princip izbire. Ljudje kratkomalo ne prihajajo več na prireditve zgolj iz dolžnosti; izberejo, kam iti in to hočeš nočeš povzroča določeno selekcijo.
Večer uspe, če je na svoj način dražljiv, če zaslutimo, da bomo gledali nekaj svežega, nekaj kulturno dražljivega, se bomo odločili, da zapustimo televizijski ekran in gremo na prireditev. Ko se nam zdi, da da bo zadeva »rutinska« nas lenoba premaga, rečemo si, »Kaj bi povsod hodil.« Tu gre za čisto normalne procese izbire, ki zadevajo amaterske kot poklicne kulturne nastope. Stvari so verjetno še bolj zapletene, želel pa bi ostati pri enostavni »izbiri«, ker mislim, da bo vedno bolj pogojevala naše kulturno delo. Dilema množičnost ali kvaliteta se na svoj način sama rešuje in seveda v prid kvaliteti, saj smo množičnost dosegli m to krepko, z resnično številnimi prireditvami. Sam sodelujem v upravnemu svetu SSG in tudi tam se jasno kaže, da ljudje vedno bolj izbirajo, izbire so večstranske, vendar so. Določen del publike bo na primer polnil »klasične« in na svoj način preprostejše predstave, uspejo pa tudi izjemno zahtevne predstave ali gostovanja, čeprav je jasna določena sprememba v sestavi gledalcev. Isto velja tudi v okviru »amaterskih prireditev, skratka, pri tem, kar delajo društva. Ob tem dejstvu se torej velja za/misliti. Upam si trditi, da bodo morali sama društva in organi-biti vedno bolj^ pozorni, ko sestavljajo programe. In vedeti bodo morali, kaj resnično zmorejo in kaj je navadna rutina. To lahko SP[?ZI vrecej globoke procese, čas vsekakor postavlja nove zahteve in višjo zahtevnost. S tem seveda nove probleme, kajti jasno je, da po o-menjeni poti ni mogoče hoditi brez sredstev, brez strokovnega kadra,
irJr-nai*iuseriia m*adih, brez primernih prostorov in nenazadnje brez kritičnosti m samokritičnosti.
A. M.
Pričetki slovenskega filma
Pionirsko delo K. Grossmanna
Lela 1951 je znani filmski teoretik in organizator France Brenk objavil odmevno in tako rekoč temeljno slovensko knjigo o filmu, »Zapiske v filmu«, v kateri je med drugim navedel tudi nič kaj prijetno anekdoto iz leta 1EM7/48, ko so ga v stalinističnem obdobju zasliševali zaradi domnevnih ponaredb in potvorb na mestu jugoslovanskega filmskega delavca. Brenk se je tedaj zatekel k advokatu dr. Vladimiru Grossmannu in slednji ga je informiral o filmskem ter fotografskem opusu svojega očeta Karola Grossmanna, ki je umrl že leta 1929. Še več: Vladimir Grossmann je izročil Brenku tri kratke filme: »Sejem v Ljutomeru«, »Odhod od maše« in »Na domačem vrtu« — iz leta 1905 oziroma 1906. Zgodbe pa tukaj še ni konec: Grossmannovi filmski poskusi so bili posneti na vnetljiv filmski trak in šele leta 1968 so na sodoben trak »prevedene« posnetke v tehnični izvedbi Marjana Cilarja predvajali na ljubljanski televiziji.
Naravnost napeta dogodivščina tega zanimivega odkritja, ki je dokazalo, da smo Slovenci točno deset let po svetovnem izumu filma že premogli lastno stvaritev, pa je med drugim odkrila tudi zanimivo osebnost dr. Karola Grossmanna, odvetnika, kulturnega in javnega delavca, ki nedvomno zasluži vso našo tukajšnjo pozornost: gre namreč za nenavadno in kvalitetno osebnost izumiteljske in splošno kulturne narave, ki je slednjič ugledala monografsko obdelavo tudi v knjižnici filmske revije »Ekran« v Ljubljani, z osrednjo študijo Stanka Šimenca, ter dopolnilnimi študijami Silvana Furlana, Jureta Mikuža in Liljane Nedič. Karol Grossmann se je namreč šolal v Vidmu ob Ščavnici, kjer so greh šolske klopi tudi dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek ter Ivan Kreft in dr. Bratko Kreft, kasneje v Mariboru, pravno fakulteto pa je študiral v Gradcu. Kasneje je poročen z Novomeščanko češkega rodu, potem ko se je v svojem službovanju pomikal po številnih krajih, našel kraj svojega življenja, Ljutomer, ki je bil v obdobju do prve vojne izjemno močno kulturno središče in prizorišče boja za pravice Slovencev zoper tedaj še izredno močno nemštvo. V Ljutomeru je bil 1868 prvi ljudski tabor, kasneje prva Slovenska posojilnica, Čitalnica, katere predsednik je bil v letu 1906 tudi Grossmann. Grossmann je sploh našel v tem dinamičnem delu naše ožje domovine svoje bogate možnosti kulturnega in pohtičnega delovanja: med drugim je vodil dramski krožek, se udejstvoval tudi pohtično in bil na strani tistih, ki so se borih zoper dr. Antona Korošca, s katerim pa se je ob nastanku Jugoslavije pomiril.
Grossmann se je boril za pravice Slovencev kot pravi liberalec že v času stare Avstrije, ravno tako pa tudi v Jugoslaviji, ki pač ni odpravila vseh anomalij. Po drugi strani pa je bil vsestransko »tehnično« aktiven: intenzivno se je ukvarjal s fotografijo, diapozitivi, izdelal je tudi barvne primerke, prezidava! in preurejal je svojo hišo, napeljal vanjo vodovod, kar je bilo tedaj v Ljutomeru še dokaj redko, mnogo bral in premogel domačo knjižnico z več kot 1400(!) izvodi, da bi kasneje tudi pisal poezijo, drame ter prevajal Shakespeara in grške klasike iz nemških prevodov. Kot rečeno je leta 1905 in 1906 posnel svoje filme, za katere kasneje, namreč, za nadaljevanje filmskega opusa, ni bilo več denarja, saj je bilo treba razvijati filme v Nemčiji, kar je bilo izredno drago.
Njegovi filmi nič ne zaostajajo za tedanjimi filmskimi predstavami, ki so se odvijale na Slovenskem že od leta 1896 dalje in sicer z uvoženimi operaterji in kasneje tudi tujimi snemalci, ki so snemah prizore pri nas ter jih nato predvajah bodisi v Mariboru, Celju ah Ljubljani. Grossmann se je očitno zavedal, da njegovo filmsko delovanje bolj sodi v zasebni kot splošno pomembni okvir, zato je nekaj let kasneje zastavil ves svoj vpliv, čas in denar za izgradnjo Križevske opekarne, ki naj bi izdatno podprla gospodarske pobude in napore Slovencev.
Vehko zgodovinsko priznanje, ki je ravno tako kot odkritje pionirskega značaja slovenskega pa verjetno tudi jugoslovanskega filma prišlo za Grossmanna mnogo pre-p»zno, je nedvomno bivanje poznejšega svetovnega filmskega režiserja Fritza Langa v njegovi hiši v Ljutomeru. Kot artilerijski pxxloficir je namreč Lang brskal pio Grossmannovi obširni bibhoteki ter tudi kiparil, z drugimi besedami, pripravljal pot svojemu kasnejšemu filmskemu opusu v Nemčiji in Združenih državah Amerike. V Grossmannovi hiši je dunajske kulturne širine vajeni cineast našel obilo prosvetljenske hrane, kar nedvomno priča o nenavadnem, lahko rečemo evropskem nivoju našega Grossmanna in njegovih številnih tehnično - kulturnih zanimanj. In čeprav prihajajo takšna odkritja, kot je Grossmannovo življenje in delo, na dan dokaj pozno, kot že zdavnaj »pokopana« kultura, pa so tolikanj bolj dragocena: potrjujejo namreč odprto in evropedzirano orientacijo tistih ustvarjalnih posameznikov v naši zgodovini, ki se kljub drugačnim splošnim trendom nikoli ni zapirala v ozke, samozadovoljne domačijske okvire.
JANEZ POVŠE
revije - revije - revije - revije - revije - revije - revije | Pfl diligili pOtell V 801/0 piìstaiie
Sodobnost št. 3
Tretja številka revije Sodobnost, katere glavni in odgovorni urednik je Ciril Zlobec, nam ponuja širši izbor poezije in proze sodobnih ustvarjalcev. S pesmimi so prisotni Dušan Ludvik, Marko Kravos, Aldo Žerjal, Milan . Vincetič, Barbara Suša, medtem ko se nam Marjan Tomšič predstavlja s črtico Arminjo in stolpnica.
V rubriki Soočanja Sodobnost objavlja daljše mnenje Jeieta Pogačnika o hrvaški antologiji Riznica ilirska (Ilirska zakladnica), ki je izšla lani v Zagrebu ob 150-letnici hrvaškega narodnega in književnega preroda. Knjiga, oziroma antologija je sestavljena iz treh delov: prvi del je urednikov uvod, problemska kronologija ilirskega gibanja in njegovih idej, v drugem delu šo besedila, ki imajo manife-stativni ali programski pomen, medtem ko je tretji del izbor iz arhivskega gradiva. Antologijo je pripravil profesor hrvaške književnosti na zagrebškem vseučilišču Miroslav Šicel.
Sodobnost objavlja tretje nadaljevanje Ob stoletnici rojstva Izidorja Cankarja, v katerem Lev Kreft rekonstruira dejavnost Izidorja Cankarja
za 11. kongres PEN klubov, ki je bil v Dubrovniku od 25. do 27. maja 1933. Nekaj pripomb k simpoziju o Izidorju Cankarju pa dodajata tudi France Vodnik in Joža Mahnič. O delu in pomenu Cankarja piše tudi Matej Rode v rubriki Drobec k podobi in sicer o Izidorju Cankarju kot prevajalcu bolgarske poezije.
Marko Crnkovič je podpisal prispevek Kritika in apologija Literarne kritike. Privlačna je to pot rubrika Bralnica ’85, izpod peresa Františka Benharta. V njej avtor predstavlja in ocenjuje novejša dela sodobnih slovenskih literatov, od Moravca, Tauferja, Ingoliča, Kermaunerja, Draga Jančarja in drugih.
V	Odprti tribuni se to pot oglaša Tone Peršek s prispevkom Kultura -narod gospodarstvo, prispevek k ontologiji naše vsakdanjosti. Sledijo odmevi Tineta Hribarja na »Dve let’ in pol sva se midva ljubila«, v katerih omenja svojo polemiko z Jankom Kosom o bolj ali manj umestni uporabi izraza »bit«.
V	rubriki Kronika nam ta številka Sodobnosti ponuja prispevek Nika Koširja o Kosovelovih pesmih, prevedenih v katalonščino, Igorja Gedriha Pri Slo-
venski matici ob koncu leta 85, zadnje strani revije pa vsebujejo Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah.
Problemi št. 1
Izšla je prva številka literarne re vije Problemi - literatura, ki vsebuje rubrike o poeziji, prozi, esejih in branju nasploh. S svojimi pesniškimi zbirkami nam predstavlja Petra Semoliča, Radeta Krstiča in Braneta Bitenca. Svojo prozo so prispevali Bojan Žmauc, Andrej Morovič in Feri Lain-šček.
Z eseji sodelujejo v tej številki: Umberto Eco - Postile k imenu rože, Janez Janša - Vprašanje slovenskega jezika v JLA ter Gregor Tomc - Med džunglo in živalskim vrtom.
Pod naslovom Ameriška metafik-cija je objavljen izbor, ki skuša predstaviti ameriško postmodernistično prozo. Izbor sestavljajo krajše zgodbe Johna Bartha, Woodyja Allena, Do-nalda 'Barhelmeja in Roberta Coover-ja. Za prevode je poskrbel Andrej Blatnik.
V rubriki Branje pa v tej številki sodelujejo Tomaž Toporišič, Luka Novak in Bojan Žmauc.
Danes se pričnejo v Ljubljani
Sofokles in Brecht
Slovenski glasbeni dnevi
v Rossettiju
avtorjev bodo razstavljena v Palači Costanzi, galeriji Torbandena in v tržaškem Avditoriju. Razstavo prireja gledališče Teatro Stabile pod pokroviteljstvom tržaške občine in avtonomne turistične ustanove
Danes se v Lutkovnem gledališču v Ljubljani pričnejo Slovenski glasbeni dnevi, s katerimi dobiva tudi slovenska glasbena dejavnost svojo o-srednjo manifestacijo, sorodno mnogim festivalom z drugih področij u-metniškega ustvarjanja. V treh dneh se bodo zvrstili koncerti in mednarodno svetovno posvetovanje na temo Vloga in opredelitev ustvarjalnosti ter njene vloge v razvoju glasbene kulture.
Na slovesni otvoritvi, ki bo ob 9. uri bo govoril dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, sodeloval pa bo violinist Tomaž Lorenz. Prve referate bodo predstavili Anton Trstenjak, Oto Kolle-ritsch in Dimitrij Rupel.
Ob drugih številnih referentih iz Slovenije in tujine si bodo sledili nastopi pomembnih glasbenih skupin. Tako bo danes ob 20. uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma koncert Simfonikov RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Jutri ob 22. uri bo v Mali dvorani Can-
karjevega doma koncert glasbe za tolkala v izvedbi Studia za tolkala v soboto ob 17. uri pa bo v cerkvi na Blejskem otoku koncert kvarteta trombonov L’arte Musicale. Izvajali bodo dela Emila Spruka, Alojza Kranjčana in Janeza Gregorca.
Slovenske glasbene dneve bo obogatila še razstava notnih izdaj, gramofonskih plošč in kaset v Lutkovnem gledališču. Pripravila sta jo DZS in Založba gramofonskih plošč in kaset RTV Ljubljana.
Deželno gledališče Teatro Stabile bo danes ob 18. uri predstavilo svoje zadnje sezonsko delo, Brechtovega »Baala«, na tiskovni konferenci, ki bo v Krožku za kulturo in umetnost. Delo bo predstavil profesor Paolo Chiarini. Letošnja zadnja premiera bo jutri, v petek, 4. aprila, ob 20.30 v gledališču Rossetti.
Danes zvečer ob 20.30 pa bo v Rossettiju gostovalo zagrebško gledališče s Sofoklejevo »Antigono«.
DOMA
(mSm in v svetu
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Zbirka
100 romanov
Cankarjeve založbe
100 ROMANOV V 135 KN|IGAH V TREH LETNIKIH
45 KNJIG v prvem letniku v 12 mesečnih obrokih po 45.000 lir.
V PREDNAROČILU DO 15. APRILA še 20% popusta, če odplačate celotni prvi letnik (540.000 lir).
100 NAGRAD: izžrebali bomo sto naročnikov, ki bodo zbirko naročili do 15. aprila: 3 naročniki bodo potovali v Frankfurt na knjižni sejem, 7 naročnikov bo potovalo po Jugoslaviji, 90 naročnikov dobi 50% popusta na prednaročniško ceno. Nagrade poklanja CANKARJEVA ZALOŽBA.
Vsi naročniki dobijo posebna darila.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA
UL sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
TK
Nogomet: v sinočnjem prvem polfinalnem srečanju v pokalu UEFA
Inter nad pričakovanjem proti Realu
INTER — REAL MADRID 3:1 (1:0)
STRELCI: lardelli v 1. in 54. min., Valdano v 87. min., Salguero v 88. min. (avtogol).
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorlini, Baresi, Ferri, Cucchi, Fauna, Tardelli, Altobelli, Brady (od 85. min. Minando), Rummenigge.
REAL MADRID: Ochotorena, Chendo, Camacho, Gordillo, Salguero, Jua-nito (od 62. min. Martin Vasquez), Butragueno, Michel, Sanchez, Gallego, Valdano.
SODNIK: Fredriksson (Šve.); RUMENI KARTON: Valdano in Ferri; GLEDALCEV: 80 tisoč za rekordni inkaso ene milijarde in 680 milijonov lir.
MILAN — Corso je pred tekmo izjavljal, da bi takoj podpisal izid 2:0. In samo tri minute pred koncem je Inter ta rezultat imel v rokah. Pri Milančanih pa se je tedaj že zelo poznala utrujenost, Španci so imeli vse več pobude in z Valdanom znižali na 2:1. Na srečo je za presenečenje in darilo poskrbel Salguero, ki je z res natančnim strelam v zgornji kot vrat premagal lastnega vratarja, tako da je končni izid konec koncev precej ugoden za Inter in glede na napovedi (Corso je imel težavo zaradi izključenega Collovatija in poškodovanega Rummeniggeja) morda nekoliko nad pričakovanji. Seveda bodo Španci doma igrali z drugačnim tempom (spom-
nimo se, kakšnih podvigov so bili sposobni zadnja leta, ko so nadoknadili dosti višje razlike), vendar treba tudi upoštevati, da njihova obramba, vsaj
glede na to, kar je sinoči pokazala, še zdaleč ni nepremagljiva.
Inter je odlično začel, saj je povedel že po 30 sekundah s Tardelli-jem, ki je izkoristil podajo Rummeniggeja v kazenski prostor. Gol je ekipi vlil novih moči in zaupanja vase, i-grala je prodorno v napadu, kjer pa je zamudila nekaj res lepih priložnosti (Fanna). A tudi Španci so pokazali, česa so zmožni (strel Valdana je Zenga za las preusmeril nad vratnico). Proti koncu polčasa je ritem padel, Interju pa so se precej poznale vrzeli v obrambi, kjer je manj-
kal Coliovati, in ker je moral Baresi pomagati zadnji vrsti, tudi sredina ni delovala kot bi morala. S tem so manjkali predložki Rummendggeju in Altobelliju, ki sta se večkrat morala vračati po žogo.
Tudi drugi polčas se je izredno u-godno pričel za Inter. Priložnosti ni manjkalo, dokler ni Tardelli po podaji Rummeniggeja, ki je skočil višje od vratarja Ochotorene, povišal na 2:0. Španci pa se niso vdali, nadaljevali so urejeno in na trenutke dali razumeti, kaj zmorejo, ko povišajo ritem, vendar so pri zaključevanju bili netočni. Pri Interju so zadnjih 15 minut začele precej pojenjati moči, Real je postajal vse nevarnejši, dokler ni znižal na 2:1, kot smo dejali, pa je za darilo poskrbel Salguero.
Hud spodrsljaj Barcelone
Druga sinočnja srečanja so se z izjemo tekme med Goteborgom in Barcelono (v pokalu prvakov) končala po predvidevanju. Zmagali so vsi favoriti, pravo katastrofo pa je doživela Barcelona v gosteh pri šved-
skem Goteborgu, kjer je zgubila kar s 3:0.
V pokalu pokalnih prvakov je kijevski Dinamo potrdil, da je v odlični formi in je gladko odpravil praško Duklo. Tesno zmago pa je iztržil Atletico Madrid proti zahodnonemške-mu Bayemu. V drugem srečanju pokala UEFA je Koln sicer slavil proti Waregemu, vendar dosti lažje, kot so napovedovali.
Evropski Totocalcio
Anderlecht - Steaua B. (l.p.) X Anderlecht - Steaua B. (k.r.)	1
IFK Goteborg - Barcellona (l.p.) 1 IFK Goteborg - Barcellona (k.r.) I Atletico M. - Bayer U. (l.p.)	X
Atletico M. - Bayer U. (k.r.)	1
Dinamo Kiev - Dukla P. (l.p.)	1
Dinamo Kiev - Dukla P. (k.r.)	1
Colonia - Waregem (l.p.)	1
Colonia - Waregem (k.r.)	1
Inter - Real Madrid (l.p.)	1
Inter - Real Madrid (2.p.)	1
Inter - Real Madrid (k.r.)	1
POKAL PRVAKOV
•	Goteborg (Švedska) -	Barcelona (Španija)	3:0	(2:0)
•	Anderlecht (Belgija)	- Steaua (Romunija)	1:0	(0:0)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	Dinamo Kijev (SZ) -	Dukla Praga (ČSSR)	3:0	(3:0)
•	Atletico Madrid (Šp.)	- Bayer Ueb. (ZRN)	1:0	(0:0)
POKAL UEFA
•	INTER (Italija) - Real Madrid (Španija)	3:1 (1:0)
•	Kobi (ZRN) - Waregem (Belgija)	4:0 (1:0)
Povratne tekme v vseh treh pokalih bodo 16. t.m.
Drevi ob 18. uri v prekrasni športni palači v Budimpešti
Cibona in Zaljgiris za evropski košarkarski primat
TAKO DANES OB 18. URI V BUDIMPEŠTI
CIBONA ZAGREB: 4 Nakič, 5 Anzulovič, 6 Bečič, 7 Čutura, 8 Pavličevič,
10 Petrovič, 11 Cvijetičanin, 12 Vukičevič, 13 Usič, 14 Antulovič, 15 Arapovič.
TRENER: Pavličevič.
ŽALJGIRIS KAUNAS: 4 Brazis, 5 Visockas, 7 Čivilis, 9 Krapikas, 11 Sabonis, 12 Jankauskas, 13 Homičius, 14 Kurtinaitis, 15 Visocka, 16 Jovajša.
TRENER: Vlada Garastas.
SODNIKA: Rigas (Gr.) in Fiorito (It.).
KOŠARKA: ITALIJANSKI POKAL
Mobilgirgi - Scavolini brez zmagovalca
Mobilgirgi — Scavolini 96:96 (54:55)
CASERTA — Prvo polfinalno srečanje italijanskega košarkarskega pokala med Mobilgirgijem in Scavo-linijem, ki je bil brez izključenega Silvestra, je bilo vseskozi izredno i-zenačeno, o čemer navsezadnje najbolj zgovorno priča končni izid. Nekaj sekund pred koncem je sicer Ta-njevičevo moštvo vodilo s tremi točkami razlike, z metom za tri točke pa je Tillis uspel izenačiti. Odločitev bo torej padla v povratnem srečanju, ki bo v četrtek v Pesare.
Pri Mobilgirgiju sta bila najuspešnejša Oscar (32) in Ricci (15), pri Scavoliniju pa Fredrick (30) in Tillis (27).
NOGOMET: DISCIPLINSKI UKREPI
Zdesetkana B liga
RIM — športni sodnik je imel posebno trdo roko z nogometno B ligo. Iz prve je za eno kolo izključil Bar-basa (Lecce), De Agostinija (Udinese) in Scioso (Bari), dobesedno pa je zdesetkal nižjo ligo. štiri kola bo počival Boliš (Monza), po dve Benet-ti (Catanzaro), Borghi (Catania) in Calcaterra (Lazio), po eno pa Bagnato in Cinello (Triestina), Brondi, Gregori in Masi (Catanzaro), Car-rera in Olivotto (Pescara), Chiodini in Giorgi (Brescia), Ootroneo (Cesena), Giancamilli in Valentini (Cagliari), lachini (Ascoli), Maggiora in Polenta (Catania), Mangoni (Arezzo), Quagiotto (Bologna), Salvadori (Empoli), Beccalossi (Monza) in Caso (Lazio).
Visoko denarno kazen (8 milijonov) bo plačal Genoa, več kot 5 milijonov pa Monza. Strog opomin z denarno kaznijo je prizadel tudi De Falca.
Premoč toyot v Keniji
NAIROBI — Švedski pilot Bjom Waldegaard je osvojil letošnji »Safari Rally« po kenijskih cestah in poteh okoli glavnega mesta. Prvo mesto je osvojil z avtomobilom toyo-ta celica turbo. Enako vozilo je po zaslugi rojaka Larsa-Erika Torpha osvojilo tudi drugo mesto. Italijanska lancia, katero je upravljal Finec Alen, je bila tretja.
BUDIMPEŠTA — V prekrasni športni palači v Budimpešti, ki zmore 10 tisoč gledalcev, bo drevi 6b 18. uri veliki finale košarkarskega pokala prvakov med Cibono iz Zagreba in Žalj-girisom iz Kaunasa. Pričakovanje za veliki dvoboj med najboljšima ekipama v Evropi, ki uvrščata tudi najboljša košarkarja stare celine Dražena Petroviča in Arvidasa Sabonisa, je izredno veliko. Vstopnice za drevišnjo tekmo so namreč že razprodane in prav včeraj zjutraj, ko smo si ogledali trening drevišnjih finalistov, smo lahko prisostvovali zares »mučnim« scenam, ko so skupine zagrebških navijačev zaman prosile za vstopnice.
Po včerajšnjem treningu niso hoteli Sovjeti, kot sicer običajno, dati nikakršne izjave. Dejali so le, da imata obe ekipi enake možnosti za zmago. Včeraj in tudi v torek ni treniral Čivilis. V torek so v sovjetskem taboru dejali, da Čivilis ni bil na igrišču zaradi gripe, včeraj pa zaradi te-
Jugoslavija in nogometno EP
LONDON — V Londonu so včeraj sestavili koledar 4. kvalifikacijske skupine za evropsko nogometno prvenstvo 1988. V tej skupini igra tudi Jugoslavija, koledar pa je naslednji:
15.10.1986: Sev. Irska - Anglija, Jugoslavija - Turčija: 12.11.1986: Anglija - Jugoslavija, Turčija - Sev. Irska: 1.4.1987: Anglija - Sev. Irska; 29.4.1987: Turčija - Anglija, Sev. Irska - Jugoslavija; 14.10.1987: Anglija-Turčija, Jugoslavija - Sev. Irska; 11. novembra 1987: Jugoslavija - Anglija; Sev. Irska - Turčija; 16.12.1987: Turčija - Jugoslavija.
V tretjič gre rado
ACICATENA — Francesco Moser je osvojil tretjo zaporedno zmago na kolesarski dirki okoli Etne. Po 181 lan dirke je bil odločilen končni nalet. Moser je progo prevozil v 4.38’
ga, ker košarkarja boli prst. .. Verjetno bo Čivilis danes regularno na hrenu.
V zagrebškem tabore vlada zmeren optimizem. Moštvo je v dobri formi in tudi poraz v drugi četrtfinalni tekmi prvenstvenega »p)ay-off« proti Crveni zvezdi v Beogradu ni načel Dražena Petroviča in tovarišev, ki so na včerajšnjttn treningu pokazali, da jim met (njihovo najnevarnejše orožje) gre izredno od rok. Zadevali so namreč z vseh položajev kot za stavo.
Zanimivo je tudi, da se Zagrebčani drevi bojijo bolj zunanjih igralcev
s p>oprečno hitrostjo 39,065 km na uro. Po Moserju so se uvrstili Ricco (It.), Da Silva (Fort.) in Petersen (Dan.).
Atletika: priprave za SP
RIM — Prihodnji teden bo v Rimu poseben seminar za televizijske režiserje in snemalce. Obravnaval bo izključno prenose atletskih tekmovanj. Seminar je priredila mednarodna atletska zveza kot pripravo za kakovostne prenose s SP, ki bo prihodnje leto v Rimu.
Kakovostno prvenstvo Italije
RIM — Za odprto teniško prvenstvo Italije (od 10. do 18. maja) se je prijavila serija vrhunskih igralcev. Med temi so Lendl, Wilander, Ny-strom, Noah, Jarrid in Živojinovič.
90 let »Gazzette dello sport«
MILAN — Športni dnevnik »La gazzetta dello sport« slavi danes 90. rojstni dan. Ob tej priliki bo izšel na 104 straneh, od katerih jih bo 80 zgodovinskega značaja.
Žaljgirisa kot »misterja« Evrope, centra Sabonisa.
»Če bomo uspeli zaustaviti njihove zunanje igralce Homičiusa, Kurtinaiti-sa in predvsem Jovajšo, potem imamo dobre izglede, da zmagamo,« je dejal Dražen Petrovič, ena glavnih zvezd dre višnje finalne tekme.
Tega mnenja so tudi ostali košarkarji Cibone. Sovjeti so namreč izredno nevarni pri metu od daleč. Potrebno jih bo zaustaviti.
»Kaj pa Sabonis?«
»To je izreden košarkar, ki pa je nekoliko odrezan od igre ostalega mo-
Jutri se bo v Atenah pričelo moško odbokarsko svetovno prvenstvo skupine B. Tako kot pri nekaterih drugih športih, je prišlo tudi pri odbojki do porazdelitve (tako v moški kot v ženski konkurenci) v dve kakovostni skupim. Na SP skupine A v Franciji v drugi polovici septembra bo i-gralo 16 reprezentanc. Trinajst jih je že znanih, ostale pa bodo tri prvouvr-ščene na prvenstvu skupine B v Atenah, ki bo končano 12. aprila.
Italianski odbokarji bodo igrali skupa z Novo Zelandijo, Švedsko, Kubo in Alžirijo. V drugi skupini so Grčija, Kanada, Južna Koreja, Tunizija in Avstralija. Glede na pretekla velika tekmovanja, so najbolj resni kandidati za nastop v Parizu Kuba, Kanada, Grčija, Južna Koreja, Švedska in Italija. Vse ostale reprezentance so občutno slabše.
Za tri mesta imamo torej kar 6 kandidatov. Med prve favorite mora-
štva. To smo lahko videli v Zagrebu, ko se je Sabonis le občasno vživel v igro,« menijo v tabore Cibone.
Bo to držalo? Verjetno bo Sabonis drevi izredno motiviran in bi lahko tudi sam odločil zmagovalca. Po našem mnenju je namreč Cibona najbolj ranljiva prav pod košema, kjer ima mlada in neizkušena centra.
Kaj pa, ko bi Sovjeti prav v dre-višnjem finalu nekoliko spremenili svojo taktiko in osredotočili svojo igro na Sabonisa?
»Tako ali drugače, drevi si bosta nasproti stali najboljši ekipi v Evropi in priča bomo pravemu finalu,« je dodal Mirko Novosel, nekoliko polemično do pisanja nekega dela italijanskega tiska o Ciboni...
Velika dvorana v Budimpešti bo drevi pretesna. Cibona seveda računa na pomoč svojih navijačev, ki jih bo tu približno 3 tisoč, akreditiranih časnikarjev je 200, 1000 pa je povabljenih gostov. (B. Lakovič)
mo šteti domačine, ki gotovo ne bodo izpustili iz rok tako velike prednosti kot je domači teren. Takoj za njimi pridejo kubanski odbojkarji, ki so na turnirju v Franciji zlahka odpravili z domačinom, Kanado in Jugoslavijo, ki je žal izločena tudi iz te konkurence. Za tretje mesto preostanejo ostali štirje tekmeci — Kanada, Italija, Južna Koreja in Švedska.
Trener italijanske izbrane vrste Silvano Prandi je za ta turnir izdatno pomladil ekipo v primerjavi z lanskim evropskim prvenstvom. Veliko vprašanje pa je, če bodo reprezentanti vzdržali na tako zahtevnem turnirju, ker je domače prvenstvo vse bolj izčrpajoče in vse manj časa ostaja za dolge priprave za velika tekmovanja. Pred odhodom v Grčijo je reprezentanca Italije odigrala nekaj prijateljskih tekem, ki niso bile najbolj spodbudne. V Atenah pa zna biti povsem drugače.	(G. F.)
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Odbojka: svetovno prvenstvo skupine B
Tudi Italija med favoriti
Po svetovnem pokalu v alpskem smučanju
Velikih senzacij ni bilo
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
2.
Gledano na splošno, velikih senzacij v 20. tekmovanju za svetovni pokal ni bilo. Za skupno zmago je bilo pričakovati dvoboj med Avstrijcem Marcom Girardellijem, ki tekmuje za Luksemburg in Švicarjem Pirminom Zurbriggnom, ki bi bil nedvomno še bolj napet, če se Zurbrig-gen ne bi poškodoval že pri vadbi smuka v Val D’lseru prve dni decembra. Tedaj je že začel izgubljati možnosti za veliki kristalni globus. Na koncu je imel v Bromontu še eno priložnost, da dohiti Girar-dellija z zmago v slalomu, toda Križaja, ki se je boril za srebrno kolajno, je bilo v Kanadi težko premagati, tako da je Zurbriggnu splavala po vodi še zadnja priložnost.
Pri ženskah pa je bil boj za vrh
skupne uvrstitve ves čas v rokah izvrstnih švicarskih tekmovalk, med katerimi pa je imela dokajšnjo premoč Maria Walliser, ki ji radi pravijo tudi miss bele karavane.
Za nekatere je bil med velikimi javoriti za skupno zmago tudi svetovni veleslalomski prvak iz Bor-mia, zahodnonemški reprezentant Marcus Wasmeier, še zlasti, ker so pred začetkom sezone iz reprezentance ZRN prihajali glasovi, da se ta njihov tekmovalec z vso resnostjo posveča tudi vadbi slaloma. Vendar so tekme pokazale, da je v tej disciplini vendarle prešibak, da bi lahko računal tudi na velike dobitke v kom-
binacijah smuka in slaloma. Izredno pa se je Wasmeier obnesel v superveleslalomi! in je tako poleg kombinacijske zlate kolajne zmagal tudi v tej najmlajši disciplini alpskega smučanja.
Kristalni globus v smuku je šel v Avstrijo po zaslugi Petra Wimsber-gerja, ki je bil v sijajni formi zlasti prvi del sezone, medtem ko je nato prevzel pobudo njegov najhujši tekmec, Švicar Peter Miiller, id pa mu je tudi to zimo sreča obrnila hrbet.
V veleslalomu je izostal napovedani (tudi v Primorskem dnevniku) dvoboj med švicarskimi in italijan-
skimi	tekmovalci.	Izvrstna	italijanska veleslalomska	ekipa	ni	najbolje
začela, medtem ko so Švicarji stortali z velikim uspehom. Najboljši med njimi je bil že skoraj odpisani puntarski	tekmovalec	Joel	Gaspoz, ki
je z zaporednima zmagama v Kranjski gori napovedal odločen boj za zlato kolajno v veleslalomu, ki jo je na koncu tudi dobil s točko prednosti pred Ingemarjem Stenmarkom. Švedski as je po decembrski zmagi v La	Villi dobil	krila	in	nato še
dvakrat zmagal, tako da se je po veleslalomskih zmagah izenačil z Ga-spozom, a je bil za točko prekratek, da bi svojim številnim kristalnim
globusom dodal še enega iz jubilejne sezone svetovnega pokala.
Konec januarja je v Adelbodnu že kazalo, da se bodo napovedi o italijanskih veleslalomistih uresničile, saj sta Promotion in Tonazzi dosegla na tem težkem veleslalomu v Švici dvojni uspeh. Nato pa je veleslalomska vrsta »azzurrov« spet zdrknila v povprečje, tako da je ostala v tej disciplini brez kolajne, saj je Erlacher zaostajal za Avstrijcem Strolzom, ki je osvojil bronasto kolajno, kar za 13 točk, Pramotton pa se na koncu sploh ni mogel vmešati v boj za kolajne in se je uvrstil na 6. mesto, pred našim Petrovičem.
Edino kolajno v posameznih disciplinah je za Italijo tako osvojil velikan iz Južne Tirolske Michael Mair, ki je bil 3. v smuku, v tej disciplini pa je dosegel tudi eno zmago — decembra v Val DTseru.
KONEC
ob robu naših nogometnih igrišč Pred odločilnim srečanjem za napredovanje v 2. amatersko ligo
Derbi Primorje-Kras že v ospredju pozornosti
Fiskalne olajšave za amaterske klube
RIM — V Uradnem listu so naposled objavili vsebino zakona o fiskalnih omejitvah glede dejavnosti športnih amaterskih klubov. Zakon, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem, pobliže zanima tudi naša društva, ki so seveda amaterska. Zakon med drugim določa, da izdatki društev za gostovanja in povračilo stroškov posameznim tekmovalcem v znesku do 60 tisoč lir dnevno (100 tisoč lir za nastope v tujini) niso obdavčljivi. Ob davčljivo je le to, kar presega omenjeno vsoto. Zakon obravnava tudi premije. Premije do 100 tisoč lir niso obdavčljive, če pa to vsoto presegajo je celoten znesek podvržen 20-odstot-nemu odtrgljaju. Mišljene niso le denarne nagrade, temveč tudi morebitna darila. Določila vsekakor veljajo le za prireditve, ki jih prirejajo ali jim nadzirajo CONI, državne športne federacije in nekatere druge ustanove.
Vrstni red v skupini M tretje a-matorske nogometne lige je končno dobil svojo pravo podobo. V boju za napredovanje sta po nekoliko presenetljivi sobotni zmagi Gaje v zaostalem derbiju s Primorcem ostali le še enajsterici Primorja (29 točk) in Krasa (27 točk), saj imata sam Primorec in San Nazario po 24 točk in so njune možnosti le tri kola pred koncem regularnega dela prvenstva zgolj teoretske in zadevajo kvečjemu osvojitev drugega mesta, ki pa je ravno tako pomembno, saj omogoča nastop na dodatnih srečanjih za napredovanje v 2. amatersko ligo.
Kot v dobro režiranih kriminalkah ponuja v nedeljo koledar derbi na Proseku med vodilnima enajstericama. Morda bo to priložnost, da se okrog slovenskega pravokotnika po
dolgem času vendarle zbere veliko število gledalcev, saj je tokratno srečanje med Primorjem in Krasom resnično pravi »big-match«, pa čeprav je bilo letos v tej ligi veliko število derbijev. Ni treba posebej poudariti, da utegne biti tekma odločilnega po mena, zlasti seveda, če bo zmagalo Primorje. V tem primeru bo praktično že prvo, saj ga v zadnjih dveh zavrtljajih ob vedno nevarnem der biju z Bregom čaka tudi razmeroma lahek nastop s šibkim Unionom. Če zmaga v nedeljo pa potrebuje Primorje v nadaljevanju le še točko.
Vsak drug izid bi ohranil prvenstvo napeto prav do konca. V zadnjih dveh kolih čakata namreč Kras zelo lahki srečanji prav z zadnjeu-vrščenima Chiarbolo in CUS in čeprav v nogometu ni prav nič vna-
prej gotovo, je na dlani, da lahko krasovci proti tema nasprotnikoma pridejo brez težav do celotnega izkupička, medtem ko za proseško enajsterico velja, da je njen spored nekoliko težji, dasiravno ne najtežji.
Toda, ali bo Kras, ki si kljub vsemu ne more privoščiti delitve točke v svojih prizadevanjih da pride do gola znal zaustaviti strahovit napadalni potencial Primorja, ki je v 19 tekmah dosegel kar 46 zadetkov, to je kar sedem več od elrugega najboljšega napada v ligi, s katerim se lahko ponaša San Nazario? In še, katera od obeh najmanj ranljivih o-bramb prvenstva (obe ekipi sta prejeli le po 11 golov) bo prej klonila? Kakšno taktiko bosta ubrali enajsterici, še zlasti gostitelji Primorja? Privlačnih vprašanj ob derbiju je še in
še, zato smo prepričani, da tokrat ljubitelji nogometa ne bodo zamudili tega srečanja, čeprav zna biti zaradi velike pomembnosti tekma živčna in raztrgana. Pa še en podatek daje derbiju poseben ton: res je, da je v teku prvenstva pokazalo Primorje nekaj več od‘Krasa, toda v prvem spopadu je Kras slavil prepričljivo zmago z 2:0 in čeprav pri Primorju menijo, da je bil izid krivičen, je na dlani, da je psihološka prednost na strani krasovcev, a lestvica govori v prid proseške enajsterice. Skratka, obeta se resnično ogorčen in izenačen boj, če bo igra fer pa tudi lepa nogometna predstava in kar je navsezadnje najpomembnejše za naš tolikokrat kritizirani nogomet: za vrh pa čeprav v najnižji ligi, se potegujeta slovenski društvi!
V boju za obstanek v promocijski ligi
Košarkarje Brega Adriatherm čaka sedaj težka naloga
Včeraj smo pregledali kakšne so možnosti ekip, ki se v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem potegujejo za sodelovanje v končnici za napredovanje, danes pa se bomo seznanili s položajem tistih peterk, ki se borijo za obstanek v ligi.
Po 19 kolih je že bolj ali manj jasno, da je boj pred izpadom omejen na tri ekipe, izognila pa se mu bo le ena. Doslej so bile v tem krogu še nekatere druge ekipe, ki pa so v zadnjih kolih bistveno izboljšale svoj položaj, med temi sta zlasti Ferroviario in Bor Radenska. Za ti peterki je prvenstvo že končano, isto, toda v obratnem pogledu velja tudi za Sabo, ki je že nekaj časa tudi teoretsko obsojena na »osvojitev« nečastnega zadnjega mesta.
Boj tako zadeva le Santos, Breg Adriatherm in Lavoratori del Porto. Po pravilniku izpadejo iz lige tri e-kipe, ob Sabi pojdeta torej v 1. divizijo še dve. Možno jo seveda, da bo prišlo po prvenstvu do sprememb, pač odvisno od razpleta v D ligi, kjer je od tržaških ekip res v škripcih le Barcolana. Na možnost, da bi skrčili število izpadov v promocijskem prvenstvu, ne gre torej resno računati, dasiravno obstaja.
Če stvarno ocenimo položaj je najresnejši kandidat za izpad prav Breg
Adriatherm, ki ima točki manj od Santosa in enako število točk, a tekmo več od Lavoratorijev del Porto. Ti se bodo v zaostalem srečanju (najbrž po koncu regularnega dela) pomerili z Borom Radensko, ki mu tekma verjetno ne bo pomenila mnogo, razen če, se ne bo tudi sam znašel med kandidati za »play-off«, kar pa je za mlade Vatovčeve varovance ma-loverjetno.
Če se hočejo torej Koren in tovariši izogniti izpadu morajo v zadnjih treh kolih osvojiti čimveč točk, po možnosti vseh šest. Še to pa bi lahko ne bilo dovolj. Treba je tudi, da Santos ne osvoji več kot ene zmage. V primeru enakega števila točk bi namreč ob, koncu prvenstva uvrstitev determiniral izid medsebojnih spopadov, Brežani pa imajo s Santosom negativni saldo. Res je namreč, da sta ekipi osvojili vsaka po eno zmago, toda razlika v koših govori v prid italijanske peterke in znaša +7. Santos bo v preostalih tekmah gotovo premagal Sabo, Brežani morajo torej upati, da bo v soboto izgubil z borovci, v zadnjem kolu pa še z Lavo-ratorijem del Porto, ki ima sicer dokaj težek spored in bi moral praviloma izgubiti z Libertasom in Fruttet-no, saj ta nasprotnika ravno tako potrebujeta točki kot pristaniščniki. Poleg tega Lavoratori del Porto za Brežane ni tako nevaren, saj skupni seštevek medsebojnih srečanj med tema ekipama govori v prid Brega A-driathenn (1:1, toda +7 v koših za Brežane). Kako pa se je končalo prvo medsebojno srečanje med Santosom in La voratori jem? Zmagal je Santos z 68:58, kar pomeni, da bi lahko pristaniščniki v povratnem srečanju zadnjega kola potrebovali izdatnejšo zmago.
Iz navedenega izhaja, da je položaj Brega Adriathurm precej težek, zlasti zato, ker je njegova usoda vezana tudi na izide ostalih tekem. Še bolj žalostno pa je nedvomno tudi dejstvo, da zna biti na primer srečanje s Kontovelom Electronic shop, ki se bori za »play-off, pravo »bratomo-rilsko« dejanje. Eden lahko pokoplje drugega!
SANTOS	(14)	Bor Radenska
BREG ADRIATH. (12)	Saba
LAV. PORTO	(12)	LIBERTAS
SABA	( 2)	BREG ADRIATH.
KONTOVEL
Fruttetna
Santos
LAV. PORTO INTERMUGGIA Santos Scoglietto
LEGENDA: v prvem stolpcu ime ekipe (v oklepaju število točk); v ostalih stolpcih ime nasprotnika (z velikimi črkami srečanje doma). Zaostala tekma: Bor Radenska - Lavoratori del Porto.
obvestila
ŠD MLADINA
vabi vse člane na društveno tekmo v veleslalomu, ki bo v Sappadi v nedeljo, 6. aprila. Vpisovanje za avtobus do 4. aprila v Domu A. Sirk.
SK DEVIN
obvešča alpske in nordijske smučarje ter obenem vabi člane in prijatelje, da se udeležijo društvenega tekmovanja, ki bo v nedeljo, 6. t.m., ob 10. uri na Sviščakih. Sledila bo družabnost skupaj s člani SK Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bodo istega dne prav tako imeli društveno tekmo.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja jutri, 4. t.m., ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv.
Frančiška 20/2) redni mesečni šahovski hitropotezni turnir.
Vabljeni vsi zamejski šahisti.
JK ČUPA
vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev prostora v soboto, 5. aprila, s pričetkom ob 9. uri.
SPDT
obvešča, da bo 32. redni občni zbor v petek, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: oOvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in raz-rešnica staremu; volitve novega odbora.
ob koncu zamejske smučarske sezone
Uspehi in težave združene ekipe Zanimivi premiki na šolski ravni
Tudi Fachin (SPDT) in Taučer (Mladina) soglašata, da je bila sezona uspešna
Na našem posnetku vidimo nasmejane obraze predstavnikov društev s pokali in priznanji, ki so jih prejeli na tekmovanju za »Pokal prijateljstva treh dežel«, ki sta ga SK Devin in SK Snežnik pred mesecem dni organizirala v Kranjski gori. Prehodni pokal je letos ostal v Kranjski gori, ki je prepričljivo zmagala
na društveni lestvici
II.
Podobne pohvalne besede o komaj zaključeni zamejski smučarski sezoni sta izrekla tudi Pavel Fachin, načelnik smučarskega odseka pri Slovenskem planinskem društvu iz Trsta, in pa SUvio Taučer, podomik pri ŠD Mladina iz Križa.
»To je bila zame morda najboljša sezona doslej sploh,« je menil Fachin. »Glede številčne prisotnosti na raznih tekmah se sicer ne more primerjati s preteklimi, ko smo sami imeli na snegu po štiri ali pet avtobusov ljudi, vendar ne smemo pozabiti, da tedaj druga društva niso prirejala teh tekmovanj.«
»Glede društvenega delovanja,« je nadaljeval Fachin, »bi najprej omeml tečaje, ki smo jih imeli v Ravasclet-tu in na Zocolanu in ki so bili dobro obiskani, a imeli smo tudi res izredno ugodne vremenske pogoje. Edino pripombo bi imel nad tem, da se vsi člani niso pravočasno javili, sicer bi s prevozi lahko še boljše steklo. O skupnih tekmovanjih lahko povem, da sta na njih prišli zlasti do izraza organizacija in kvaliteta. Kot odsek smo na teh tekmovanjih skrbeli za kronometraio. Tudi z udeležbo naših članov na teh veleslalomih sem lahko povsem zadovoljen. Če izvzamemo člane združene ekipe, so bdi ostali dobro zastopani in kvalitetni, o čemer priča prvo mesto, ki ga je naše društvo po 13 letih osvojilo na ekipni lestvici.«
»Tudi za nas se je sezona pričela z zimovanjem,« je s svoje strani povedal Taučer: »ki smo ga imeli v Kranjski gori. Poleg tega smo imeli tečaje, ki jih je vodd stari znanec Mladine Franci Mrak. Priredili smo tudi izlete. Seveda je bd za nas o-srednji dogodek 6. pokal Skdanc, ki je letos potekal v okviru praznovanj ob 10-letnici društva. Tudi z udeležbo naših članov na raznih tekmovanjih smo zadovoljni, vendar bi bila zaželjena še večja prisotnost, predvsem mlajših. Nasploh lahko rečem, da je bil viden kvalitetni skok, a tudi agonizma ni manjkalo. Seveda ne smemo pozabiti na ugodno vreme in obilico snega, ki sta označevali letošnjo sezono in ki sta gotovo pripomogli k še večjemu uspehu. Še nečesa
Alešu Stefančiču (na sliki) na zaključnem tekmovanju zamejskega prvenstva na Nevejskem sedlu ni šlo, saj je bil izključen
ne gre pozabiti. Na vseh naših tekmah so kot sodniki na progi bili člani SK Sežana, s katerimi imamo večletne stike in kar je gotovo še bolj prispevalo k uspehu.«
»Že Ivo Berdon od SPDG je povedal, da so bili nekateri navdušeni nad novo formulo dveh veleslalomov na zaključnem tekmovanju za zamejsko prvenstvo. Kakšno je vaše mnenje?«
FACHIN: »Treba rešiti vprašanje masovne prisotnosti in visokega tehničnega nivoja, ki naj bi prišel do izraza pri drugem spustu.«
»Kaj predlagate?«
TAUČER: »Prvi veleslalom naj bi bil masoven, brez omejitev. Za drugega pa naj bi na primer izbrali le prvih pet iz vsake kategorije.«
FACHIN: »Seveda so organizacijske težave velike, ker se prva tekma ne sme preveč zavleči, sicer za drugo ostane premalo časa. Vsekakor bo o tem razpravljala smučarska komisija pri ZSŠDI in skušala izbrati najboljšo pot.«
»Letos je združena tekmovalna e-kipa pokazala lep napredek. Kaj menita o tem?«
FACHIN: »Praktično smo zaključili s triletnim eksperimentalnim obdobjem. Letos je bilo delovanje na dobri tehnični in organizacijski ravni. Analiza rezultatov in pomanjkljivosti je še v teku in iz zaključkov, ki jih bomo potegnili, bomo dobili napotke, kaj in kako naprej.«
TAUČER: »Prvič smo priprave pričeli precej zgodaj, že avgusta, s suhim treningom. Sledila je vadba na snegu. Imeli smo tudi stalnega trenerja, Dušana Videmska iz matične domovine. Ob njem sta bila še Robert Devetak in Mario Rapotec, za suhe treninge pa je skrbel Giani Fur-lanič, katerim gre naša zahvala.«
»Kako društva gledajo na ekipo?«
FACHIN : »V odboru komisije pri ZS ŠDI so predstavniki društev. Idealno bi bilo, da bi komisija izbrala svoje
ožje vodstvo, ki bi se posvetilo izključno ekipi in ki bi bilo tehnično in organizacijsko samostojno, tako da ga ne bi pogojevalo društveno delovanje. Težava je namreč v tem, da so isti ljudje zaposleni v društvu, v komisiji in še pri vodstvu ekipe, kar z ene strani preobremenjuje posameznike, z druge pa se problemi društev odražaj otudi v smernicah samega odbora.«
»Stroški za ekipo ne morejo biti majhni . . .«
FACHIN: »Če težimo samo k športnim uveljavitvam in ciljem, morajo zanjo skrbeti društva, če pa ji pripisujemo tudi politični pomen, vse ne more sloneti le na ramenih društev.«
TAUČER: »Seveda je ta politični moment velik. Videli so našo prisotnost na raznih tekmovanjih, ki jih prirejajo italijanski klubi in na katerih so sodelovali člani ekipe. Rezultati so bili dobri. Pozabiti ne smemo niti na uveljavitev na šolskih igrah v izvedbi CONI ali provedi-torata.«
FACHIN: »Zelo zanimiv kazalec je šolsko prvenstvo, ki ga je priredil Slomšek in na katerem je bilo več kot 250 slovenskih otrok iz Trsta in Gorice. To je število, ki si ga italijanske strukture ne morejo privoščiti. Od teh 250 je bilo okrog 80 osnovnošolcev, kar zagotavlja široko zaledje za nadaljnje delo. Moramo dobiti ključ, da primedo do te baze, od katere smo trenutno izolirani.«
»Kakšni so stiki z italijanskimi društvi?«
FACHIN: »Stiki so dobri in lahko rečem, da do nas niso zaprti, da nam gredo na roko.«
TAUČER: »V glavnem pa vse sloni na osebni ravni, na osebnem poznanstvu. A vendarle, stiki so in navsezadnje gre za predstavnike društev.«
(D. Bizjak) (Se nadaljuje)
Naročnina: mesečna 12.000 Jir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70— din, naročnina za zasebnike mesečno 350.—, letno 3.500.—, za organizacije in podjetja mesečno 500.—, letno nedeljski 1.200.— din.
Poétni takoći račun za ltall|o
Zoložniitvo tria&kego liska. Trsi 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kordelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi • Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mah oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 77527,5. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
lidejs
m tiske F- ^Trst
ChnlttBmfce
zdoinfeovREG
3. aprila 1986
Nemški turisti odkrivajo SZ
BONN — Zahodnonemški turisti, največji nomadi sveta. so našli nove kraje za svoja poletna potepanja. Po Jugoslaviji, Italiji in Španiji, kjer so odkrili obmorske plaže, se sedaj navdušujejo nad Sovjetsko zvezo. Lani jih je tja odpotovalo 350.000, v prvih treh letošnjih mesecih pa so že dosegli udeležbo lanskega polletja.
Neka zahodnonemška agencija ponuja tritedenski polpenzion ob črnem morju za 1000 mark (750.000 lir), druga pa pet dni bivanja v Moskvi in Leningradu za 350 tisoč lir. Ne zadostuje jim več ogled Rdečega trga ali Hermitaža, ampak so pripravljeni odšteti 3.000 mark za 20-dnevno potovanje (7.500 km) po tej državi. Vzhod zanima tako mlade, zlasti levičarje, ki hočejo na svoje oči videti nov družbeni red, kakor stare nekdanje vojščake, ki si po 40 letih hočejo ogledati kraje, ki so jih osvojili.
Če ni vse tako, kot bi si želeli, jih to sploh ne moti. »Naše turiste, ki obiskujejo Španijo, hoče raznesti, če doživijo samo tretjino tistih nevšečnosti, ki jim jih »pokloni« SZ. Sprejmejo jih brez pripomb. Spadajo pač k pustolovščini.«
Italijani pojedo manj govejega mesa
RIM — Slaba kakovost mesa, prisotnost škodljivih snovi v njem in visoka cena, vse to je vplivalo na zmanjšanje potrošnje govejega mesa v Italiji. Seveda podatek v absolutni vrednosti na pretiran, kajti še vedno je 80 odstotkov Italijanov, ki zaužije enako količino mesa kot nekoč, vendar jih je kakšnih 15 odstotkov, ki so uživanje mesa občutno skrčili.
Čeprav Italijani (85 odstotkov) še vedno sodijo, da je meso neobhodno potrebna hrana, zlasti za donaščajočo mladino, in najbolj kalorična hrana, je vedno več takšnih, ki se govejega mesa začenjajo izogibati.
Mehikanci hodijo delat k severnemu sosedu
Beg pred revščino
Sindikati ZDA bi radi zaprli mejo na Rio Bravu
CIUDAD DE MEXÌCO — Ko nastopi suša ali obdobje »suhih krav«, kot temu pravijo Mehikanci, se mejna reka Rio Bravo spremeni v nekoliko širši potok.
Pod okriljem noči v teh šestih vročih mesecih, ko pripeka izsuši polja in zamre vsaka kmetijska dejavnost v severni Mehiki, stotisoči kmetov prekoračijo Rio Bravo, ki jih deb od bogatega severnega soseda. Njihov cilj je beg pred revščino, iskanje dela in seveda dolarjev.
Američani jim pravijo »desesperados« (obupanci), »indocumentados« (brez dokumentov) a še najbolj se jih je oprijel termin »zapados mojados« (mokre copate). Ko pa je Rio Bravo globlji, da ga ni mogoče prebroditi in mora Mehikanec zapiaviti, mu ne pravijo več »mokra copata« temveč »espal-dos mojados« (mokra ramena).
Uradno je nemogoče preveriti, a vsi trdijo, da je v ZDA stalno tri milijone ilegalnih mehiških delavcev, ki delajo na poljih Texasa, po ulicah kalifornijskih mest, v halah tekstilnih tovarn Arizone ali Nove Mehike. Zagrabijo za najtežja dela, ki se jih izogibajo vsi, vključno z ameriškimi brezposelnimi. Prejemki so seveda precej nižji od povprečnih ameriških plač. Delodajalec ne plačuje za te ilegalne delavce ne davkov in ne socialnih dajatev, saj oni za davkarijo sploh ne obstajajo, če jih ne odkrijejo po »naključju«. Kljub temu da oblasti z obeh bregov Ria Brava »obračajo glave v stran«, vsi dobro vedo, da so milijoni »desesperadosov« realnost, ki je do nedavnega prav prišla tako Mehiki (zmanjševanje brezposelnosti) kot ZDA (večji profiti zaradi cenene delovne sile).
Zaradi gospodarske recesije v ZDA pa so ameriški sindikati začeli pravo hajko proti »indocumentadosom«, ker njihova prisotnost odvzema delo ameriškim delavcem, ki bi se sedaj oprijeli tudi manj vabečih služb. Dva člana Kongresa sta zato podprla sindikate in nastal je osnutek zakona, ki predvideva stroge denarne in celo zaporne kazni za vse delodajalce, ki bi jemali na delo mehiške »indocumentadose«. Če bi torej Kongres konec tega meseca odobril Simpsom-Mazollijev zakon, bi bila vrata za ilegalne delavce v ZDA dokončno zaprta. Policija bi morala v takem primeru izgnati iz države vse ilegalce, da bi Mehika preko noči dobila na milijone kmetov brez zemlje in dela.
V tem primeru bi 3000 kilometrov dolga ameriško mehiška meja ponovno predvsem razdvajala dve državi in ne bi bila most med ljudstvi, kot bi si to večina v Mehiki želela.
Pogled v prvo pomlad
PARIZ — Medvedka iz pariškega živalskega vrta imata komaj dva meseca. Po sorodstvu sta »bratranca«, saj sta ju skotili medvedki, ki sta bili dvojčici. Pomladansko sonce ju je, v veliko zadovoljstvo številnih obiskovalcev, zvabilo v ograjeno dvorišče, prav pred fotografov objektiv.
Kako izvesti »ameriški pokal« in ostati živ
SYDNEY — Ob letošnjem jadralnem prvenstvu za »ameriški pokal« boli glava več kot kakšnega turističnega predstavnika Pertha in Freman-tla, dveh mest v Zahodni Avstraliji, kjer pričakujejo kakšnega pol milijona turistov. Hotelirji in gostinci so že vprašali oddelek za emigracijo, naj
jim začasno, za dobo štirih mesecev, dovoli zaposlitev 3.500 azijskih in evropskih delavcev v restavracijah in hotelski industriji. To je edini način, da pridejo do specializirane delovne sile, ki jo bodo potrebovali v treh novih hotelih, ki jih bodo v kratkem odprli v teh dveh mestih, da bi lahko
Takole deskarijo na razburkanem Atlantiku
namestili turiste, ki bodo prisostvovali izločilnim tekmam v oktobru. V tem času bodo dogradili tudi igralnico, v kateri bo razpoložljivih 1.600 delovnih mest.
Ob normalnem letu bi v Perthu imeli kakšnih 600.000 gostov, za »ameriški pokal« pa se jih nadejajo pol milijona več. Navedene težave bomo razumeli, če vemo, da živi v Zahodni Avstraliji komaj en milijon oseb, od tega dve tretjini v Perthu, ki je glavno mesto dežele, medtem ko je Fre-mantle dejansko njegovo pristanišče.
Največ težav. nastaja v Fremantlu, obmorskem mestecu s 34.000 prebival-■ ci, kjer se to čjevilo ni spremenilo že 40 let. Pristanišče je doživelo hud go-
spodarski udarec z ukinitvijo potniškega in uvedbo kontejnerskega prometa. Velika skrb, organizacija svetovnega prvenstva, mu je priletela na glavo z zmago domačega jadralnega kluba »Rogai Perth Club«. Ta klub običajno uporablja reko Swan pri Perthu, za to priložnost pa bo »zasedel« morje pred Fremantlom.
»Kako organizirati "ameriški pokal” in ostati živ«, to je sedaj vprašanje, ki si ga zastavlja Fremantle, mesto brez primernih objektov za tako veliko manifestacijo. Obiskovalci bodo stanovali v Perthu, ki je oddaljen kakih 30 kilometrov. K morju se bodo vozili z avtomobili, avtobusi ali vlaki. Na razpolago bodo imeli tudi
šest potniških ladij, plavajočih hotelov, ki jih bodo v času prvenstva zasidrali v pristanišču.
Še največ težav pa bodo organizatorjem povzročali tisti, ki si bodo hoteli jadrnice ogledati od blizu, po možnosti pa se jih tudi dotakniti. Jadrnice bodo tekmovale devet kilometrov proč od obale, tako da bodo morali gledalci uporabljati in preizkusiti najboljše daljnoglede, pri tem pa tudi pošteno napenjati oči. Najbolj podjetni se bodo tekmovalcem skušali približati z manjšimi čolni, toda prireditelji so se pred takšnimi vsiljivci že zavarovali: tekmovalnim čolnom se bodo lahko približali največ na 600 metrov.
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Jože Trobec	C CUCCI
46.