Leto XVn. V Celju, dne 17. aprila 1907. Štev. 44. DOMOVINA Vl Izlili ■ likala trikrat n, teden. vsak M«M|ck, wtli In petek Urvr(J. u Ia iniili le u Scklllerievl cesti SI. 3. — DoplM bluovollle Iran Avstrijo In Nemf Uci 12 kron. pol leta 6 kron. :l mesece :< [rune. Za Ameriko »e pltfuj« od nake prtit-vrale po 20 »la«rjfv ia v.. Mesečna priloge »Slovenski Tehnik". Uradi in uradniki. S Štajerskega. Dne 27 aprila luuff v 4»». seji državnega zbora je poslanec Glttckner zaradi nameščenja .enega" sodnika v Kriedlandir fe-le besede govoril: .Die Kegierong inncbt sich dnrrh solehe Krnennunireu /um Verhrecher an dein dentachen Volke; si« erschuttert das Recbtsbewnsstsein nnd nntergrabt das Vertrauen /.um Richterstande nnd schafft eine Irredenta Germania. Ilier darf man sich niclit wundern, wenn sich die trene dentarhe BevOlkernng sagt: In diesem Keiche liast du nichts mehr zn snehen. du bist hier ein Kremdling! Anch anf dem (iebiete der anderen Verwaltnngszweige sieht es nicht besser ans. Die Post ist ganz verarenzelt. die Finanzverwaltnng ist in toto vertschecht. Trutzdem sieht man die tsrhechischen Abgeordneten tagtiiglich bei der Kegierong Be-schwerde ftihren und winseln"! — < Vlada ravna s takimi imenovanji zločinsko z nemAkim narodom; ona oma-jnje pravno zavest, pokapa zaupanje do sodnikov in ustvarja nemško ire-dento. Tu se ne smemo čuditi, ako pravi zvesto nemško ljudstvo: V tej dižavi nimaš ničesar več iskati, tu si tnjec! Tudi v drugih strokah državne službe ni nič boljše. Pošta je čisto povarljena (češka), finančna uprava je popolnoma češka. Vkljub temn vidimo, da s«; češki poslanci dannadan pri vladi pritožujejo in javkajo.) Te besede !smo po stenograflčnem | zapisniku sem postavili, ker so večini I slovenske javnosti bile neznane. Govoril pa jih je nemški poslanec na adreso Čehov proti vsem avstrijskim Slo-vauom. Če kranjski Slovenci čutijo brezmejno infamijo besed nemškega ireden-tarja ne vem; to pa vem, da jo čutimo in dobro razumemo mi. štajerski Slovenci. in gotovo tudi slovenski Korošci. Saj nimamo zabeležiti nobenega imenovanja pri jnstici. ne pri financi. ne pri pošti, kjer bi se ne prezirali in zapostavljali Slovenci, kjer bi se ne bilo pravici v obraz. C. kr. pošta v Ptuju n. pr. šteje celi regiment uradnikov. Med temi je več takih, ki ne znajo besedice slovenski, ki za službovanje na Slovenskem sploh niso niti sposobni! Če se Slovenci hočejo le količkaj ravnati po besedah bivšega poslanca GlOcknerja, morajo proti takim nezmožnim uradnikom nastopati, njih odstranitev tirjati! To pa tembolje tam. kjer tak uradnik nastopa surovo, kjer naravnost žali in izziva slovensko narodnost, kakor je to storil uradnik c. kr. pošte v Ptuju Griineis, ki je slovenske kmete v uradu pred več ljudmi psoval z besedami: .Ihr seid reehte urindisehe Schafe". Pričakujemo in tirjamo od c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu, da nradnika GrUn-eisa nemudoma odstrani! Slovenski števni kandidat za mesto Maribor. Shod. ki je bil v nedeljo sklican v .Narodni dom" za volilce, ki so za samostojnega kandidata, je bil za mariborsko slovenstvo gotovo eden najvažnejših. kar smo jih doslej doživeli. Zbralo se je do 100 volilcev. Dr. Vr-stovšek pozdravi doftle. Predsednikom shodu se izvoli g. dr. Pipnš. Dr. Vr-stovsek govori na to o razlogih, ki opravičajejo nastop slov. števnega kandidata. Del. in sicer nočen del mariborskih Slovencev smatra pač ono taktično potezo za najboljšo, če od-dado Slovenci že pri glavnih volitvah glasove soc. demokrata Vendar ne kaže tega storiti, ker moramo gledati tudi v bodočnost, ne misliti samo od danes do jutri. Slovenci si moramo enkrat postaviti lastnega kandidata, če hočemo napredovati. Kandidatom predlaga pasarja g. K. Tratnika. G. Tratnik spiejme kandidaturo. Govorili so še g. Medvešek. dr. Piptš in druiri. ki so vsi razun enega povdarjali potrebo, da seštejemo mariborski Slovenci svoje glasove ter priporočili g. Tratnika. Tratnikova kandidatura se sprejme. Za slučaj ožjih volitev se potrebno čim prej ukrene; da se bo za ta slučaj priporočalo soc. dem. kanlidata, je skoraj gotovo. Gosp. V. WeixIovi želji, da se po možnosti še skliče kak shod pred volitvami, se | obljubi vstreči. Značilno je. da »o bili navz >č večinoma sami delavci in obrtniki, kii so. kolikor so razodevale be*ede nekaterih govqmikov-delavcev 'že napol pristaši soc. dem. ali pa kršč soc. stranke iu da so haš ti za števnega kandidata. Značilno >8 to tem bolj. ker se je s tem jasao pokazalo, da tli v mariborskem slovenskem delavstv:. še več kot iskrica rodoljnbja. Pokazalo se je. da je njih narodnost vsaj toliko vredna kakor tista baje edina pravilna, patentirana narodnost nekaterih .inteli-geatov". Tako se bodo torej cepili slovenski glasovi na tri kraje, tini so za to, da se kar voli z soc. demokrati, drugi so za samostojnega slovenskega, tretji za nemškega kršč. sor. kandidata. Ko bi nastopili mariborski Slovenci skupuo bi postali odločujoči faktor. Treba nam je edinosti — to se je dobro povdarjalo tudi na nedeljskem shodn. A kar nas druži niso ideje, niso nazori — kar nas druži je slovenstvo; na to so sicer nekateri govorniki pozabili. V nevarnosti ni toliko katolištvo, vera. v nevarnosti je narod, najboljši dokaz temu baš Maribor, kjer je tri četrtine nemškega prebivalstva slovenskega pokoljenja a še vedno katoliške vere. Vedeti je aamreč treba, da zavrže vsaj v Mariboru odpadnik slovenskega naroda najprej narodnost potem še le vero! I* močna organizarija. ki ji bo temelj in smoter delovanja narodnost. I ki pa bo v verskem oziru tolerantna I — le taksna organizacija bo rešila LISTEK. V spomin gospe Apoloniji Vrečer. Spina! Vladimir Hrezovnik Ta in ta. ki je slišal trepetajoče, tožeče zvoke vojniških zvonov, se je verno prekrižal ter pomolil očenaš za dušo gospe Vrečer. ki se je preselila iz sveta. Tam v hiši žalosti pa je ležala oni na mrtvaškem odru obdana od sveč. Te sveče so trepetale in nemirno drhtele. Bilo je. kakor bi bivala duša pokojnice še v sobi. kakor bi tiho poletavala po sobi ter nekaj iskala, morda kake stvarce, ki jo je za življenja ljubila, morda se je hotela še od vseh. od vsega, kar je bilo v sobi posloviti. Ob odru se je menjavala množica ljudij. Vsak je hotel videti blago po-kojnico. vsak jo je hotel pokropiti in zmoliti za njo očenaš. Slišal se je mnog polnzadušen plač. Rodila se je leta 1833. v Vojnikn pri Celju. Ne baš premožni, a pošteni, blagi stariši so vcepili duši njeni blagost. dobroto in usmiljenje do trpečega sočloveka. Njeno čisto življenje in nje delavne roke so ji pomogle do moža, ki je bil premožen in spoštovan daleč naokoli, do g. Karola Vrečerja. Po pridnosti in delavnosti njenega soproga in po njeni skrbnosti je rastlo premoženje, tako da sta bila ena naj-premožnejših daleč naokoli. Poročila se je z njim leta ln58. meseca majnika. Bila je njegova druga žena. Našla je v hiši že celo kopico malih, skrbne roke materine pogrešu-jočih. otrok. In bila jim je prava mati, ni jih ločila od svojih. Na dan smrti so vsi pravi nje otroci in pastorki plakali ob njenem mrtvaškem odru Kar je bila svoji rodbini, to je bila tudi ubožcem in revam — prava mati. Njena kuhinja je bila nekaka kuhinja za ubožee, ljudska kuhinja. Če si prišel okoli enajste ure dopoldne k njej — sedela je vedno v kuhinji videl »i izstradane obraze otrok in nsmiljenja proseče poglede žensk. Ta je stal z loncem in prosil juhe. ona je prosila zopet pomoči bolnemu možu. Ustregla in pomagala je obema. Lonček je velela napolniti z jubo in ubogi je dala denarja .Če boste v stiski, le pridite", je dejala. — To se je ponavljalo dan na dan. mesec za mescem, leto za letom. Rodila jo je slovenska mati in ona se jezika matere svoje ni sramovala nikdar. Pri vsaki priliki je pomagala Slovencem. Če so napravili veselico, je dala svoje prostore na razpolago in prispevala tudi z denarjem. Pri občinskih volitvah je oddala, po smrti svojega moža. svoj «las vedno in brez pomisleka Slovencem. Tudi pri zadnjih volitvah v okrajni zastop je edino njen glas odločil. A veudar je bila tudi radi tega pri naših nasprotnikih ze'.o spoštovana. Ob času bolezni so jo obiskovali in na dan pogreba so ji sledili vsi Nemci. kolikor jih je v Vojuiku. • • Pretresljivo so plakali zvonovi vseh treh cerkev, ko so vzdignili krsto. Zadrhtela je tja po zraku mila in pretresljiva pesem žalujka, zapeta od slav. reljskega pevskega zbora. Zrosilo se je marsikomu oko iu rodile so se solze iz prave žalosti. Počasi se je premikal dolgi sprevod proti pokopališču. Vse, kar je imelo čas. ali si ga je moglo uzeti. vse je prihitelo, da skaže blagi pokojnici zadnjo čast. Iz Olja. Frankolovega. Smartna. Nove cerkve. Dobrne. Vitanja in Petrovč so prihiteli 1 tal je. Slišal se je plač sorodnikov in vseh drugih, kuterim je pokojnica z radodarno roko pomagala Ko so se odmolile na pokopališču molitve, je g. župnik Vodušek z vznesenimi besedami slikal življenje pokojnice od njene zibeli do smrti. Med drugim je omenil, da je bila velika dobrotnica župnej cerkvi iu vedno zvesta hči naroda svojega. .Nad zvezdami že blaga duša tvoja biva" tako »o pevci zapeli in mili akordi so vlivali v srce tolažbo in pomirjenje. Vsak pa je vedel, da se je pokopala z današnjim dnem dobrotnica, kakoršne vojniška fara ni imela in ni pozonla. mariborsko Slovenstvo. V nedeljskem sestankn vidimo nekake začetne pojave boljše bodočnosti. 84. občni zbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. m. Lovi in lovske zadeve. Priobčn-jemo samo one stvari, ki se tičejo tndi Spod. štajerske. Podruinica v Brucko ob Mori predlaga, naj vpliva glavni odbor na to. da se popolnoma odpravi redno krmljenje divjačine, ki to le pomno2nje in škoduje kmečkim posestnikom. Se sprejme. Odposl. Girsttnayr se je ukvarjal z novo lovsko postavo in zahteval izpremenitev. Grof Attems mu je odgovoril, da stopi ta še le 10. aprila - veljavo in se je še ne sme obsojati (!). V prašanju zajcev pa se najlažje reši na ta način, da vzamejo posestniki (to so večinoma občine; love sami v najem. Na to je razpravljal dvorni svetnik Hammer - Purgstall obširno novo lovsko postavo in je dejal, da občine po njej nikakor niso oškodovane. I«e 13 občin se je poslnžilo one točke v stari in v novi postavi, ki govori o zatiranju zajcev. Sol. Podruinica na Kumu (Sr. je predlagala, naj spravlja e. kr. sa-linska uprava sol raje v „Stokih" v trgovino kakor pa prešano in bri-ketno sol. Narodnogospodarske In zakonske zadeve. Predlog podružnice v AHenzu: Ako potrebuje med dvema mejašema pri paši v gozdih ali na planinah le jeden plot v varstvo živine in pred spaso. naj Ka postavita oba To določbo naj skuša doseči osrednji odbor. Plačevanja stroškov za »bolele poljedelske delavce, naj no nosi gospodar, ako bolerni po določbah poselskega zakona ni zakrivil. Znižanje zemljiških davkov, oziroma spremenitev celega davčnega sistema za zemljišča ste predlagali velikonedeljska in mariborska podružnica. Zanimiv je predlog ljutomerske podružnice glede provenijence raznih živil. jajc. perotnine. svinjine, vina itd. Kmetijska družba bi naj izposlovala postavo, da bi moralo biti vse ogrsko blago, ki se med temi živili kot »štajersko" prodaja, oblastveno zaznamovano kot -ogrsko", ker je navadno slabše. Mariborska podružnica je predlagala. naj bi se znižala pristojbina za knhnnje domačega žganja in sadja; šentiljska je še dostavila, da bi se smelo brezplačno tudi tedaj kuhati žganje, ako je moral posestnik zavoljo slabe letine slive ali tropine kupiti Predlogi glede starostnega oskrbovanja kmečkih delavcev, glede po- ' manjkanja poslov, znižanje voznine za kmečke delavce na drž. železnicah ob času žetve in še drugi so se izročili osrednjemu odboru v pretres. Sadjarstvo. Predlagala je podružnica na Kumu. naj se goje v deželnih drevesnicah prav posebno ..mošancike" ker po teh kupci najbolj vprašujejo in tndi na Vzh. štajerskem najbolje uspevajo. Na željo slatinske podružnice bi naj sestavil osr. odbor poseben imenik zanesljivih in solidnih tvrdk. katere kupujejo sadje in druge poljedelske pridelke. Na to se je izrekla na predlog barona Rokitanskega zaupnica poljedelskemu ministru. Odlikovani so bili s srebrno kolajno na Spod. štajerju: K. Martiny. višji geometer v Brežicah, dr. Schmier-maul. zdravnik v Rajhenhurgu. .Tos. Si-monj. oskrbnik v Rogatcu. Predsednik grof Attems se je na to zahvalil vsem udeležencem na obilnem obisku in zaključil občni zbor. Popoldne je bil v hotelu »Nadvojvoda Ivan" slavnosten obed. ,>ri katerem je svirala vojaška godba. Na tem shodu so govorili skoro samo Nemci, razne stvarne in nmne gospodarske predloge so stavile samo nemške podružnice, ter se je vsled tega večjidel oziralo pri razpravah samo na nemške dele dežele ali pa na interese nemških gospodarjev na Spod. štajerskem. Ali ni v nobeni slovenski podružnici kakega stebra novoustanovljene »Kmečke zveze", da bi bil stavil sam ali potom podružnice ua tem občnem zboru štaj. kmetovalcev kakšen pameten in koristen predlog? Politični pregled. Cesar je v Pragi in osttne v češki prestolnici 12 dni. Voditelji Nemcev na reškem so izrekli v »N. Fr. Presse" svoje mnenje o tem dogodkn na svoj način. Priznati treba, da so se pokazali malenkostne. Trde namreč, da je ta poset koncesija Mladočehom. Mladočeška stranka bode po tem cesarjevem poset u ojačena, zato so nje voditelji zahtevali in dosegli, da je prišel cesar že pred volitvami v Prago in da ostane tam IS in ne samo 6 dni. Dr. Werunsky se spodtika celo nad tem, da so vabila na dvorne gostije tiskana v češkem in nemškem jezika, dočim so bila do sedaj vedno le izključijivo nemška! Eden teh prvakov se tolaži celo s tem. da se bode cesar lahko po nemških troboj-nicah na Pfjrkopech in drugih glavnih ulicah prepričal, da Praga še vedno ni češka. — Ta zadnja želja se ni spolnila. Mesto je okrašeno — troboj-nic pa ni videti — ne slovanskih, ne nemških: vse je mirno, trezno in zdrž-Ijivo. Češki politiki ne bodo kovali političnega kapitala s tega vladarjevega poseta. Cas piše: »Nemški politiki se zastonj trudijo — vemo. kaj cesarjev poset pomeni in kaj ne pomeni. Misleče glave na Češkem, upamo, da na obeh straneh, gledajo mirno na razmere. S svojega socijalnega stališča bi prav toplo pozdravili kako socijalno ustanovo ter smo prepričani, da bi tudi cesar sam. kakor že večkrat, prav rad videl, da bi se v spomin tega poseta. postavila vrsta zdravih, lepih delavskih hiš ali osnovalo kako podobno socijalno podjetje, s katerim bi mogla Praga izraziti svojo radost na demokratičnih posledicah splošne volilne pravice." Minister pravosodja dr. Klein si prizadeva, da bi bilo imenovano pet odličnih avstrijskih odvetnikov za dvorne svetnike k najvišjemu sodišču. Za ('eško bosta imenovana en Ceh in en Nemec. Kaj pa za nas Slovence? Glede sodnih imenovanj na Češkem so se končno ministrski predsednik Beck, minister Klein. Pacak in Prade po dolgih posvetovanjih in pogajanjih sporazumeli ter je baje pričakovati, da bodo imenovanja popolnoma pravična obern narodnostim na Češkem. Za slovenske kraje se izvrše imenovanja brez dolgih posvetovanj. I)r. Klein izvrši kar mu kolega Prade po nalogu nemškega narodnega sveta in Wastiana. svetuje — in stvar je v redu. Maloruskih poslancev bode v bodočem parlamentu 30. Kljub temu. da je novi volilni zakon prav po mačehovski krivičen Malornsom. bodo sedaj v prvič imeli v resnici parlamentarično zastopstvo. Nemci se že pridno gibljejo, da bi to znatno malorusko delegacijo pridobili na svojo stran. Vabijo je k sebi s programom narodne avtonomije. Kot dobri in previdni politiki pač dobro vedo. da bodo Malorusi delali v parlamentu praktično politiko, ker tako tlačen in zanemarjen narod, boreč se za najprimitivnejše osnove svoje narodne eksistence ne more delati drugačne politike. Nek odličeu maloruski politik je te dni izjavil: »Naša glavna zahteva je: avtonomija vshodne ali rnsinske Galicije. Ta edino nam more dati prirodni razvoj v narodnem, kulturnem in še posebno v gospodarskem obzira. Načelni nasprotniki te naše življenske zahteve so Poljaki, ali bolje rečeno vladajoči sloji v Galiciji. Zato bodo imeli rasinski poslanci svojega glavnega nasprotnika v polski delegaciji. Za rasinsko avtonomijo se bodo borili naii poslanci z vsemi močmi in iskali bodo zaveznikov na vseh straneh." — Naše slovenske razmere so rusin-skim zelo podobne; se li bodeti obe delegaciji našli v bodočem parlamentu ? Ogrska koalicija je slavila U. t m. jubilej svojega enoletnega obstanka. Znano je, da je stalo Ogrsko pred letom pred korakom iz formalnega absolutizma Fejervaryjevega do stvarnega. eventualno vojaškega absolutizma. Ta korak ni bil storjen; krona in večina v parlamentu sta sklenili pakt — po katerem je prevzelo sedanje koalicijsko ministrstvo vlado v deželi. V tem kabinetu sede 4 pristaši načela, po katerem je bila sklenjena poravnava med Avstrijo in Ogrsko lHti7. 1. manjšina t. j. trije ministri se drže načel iz 1848. I. Dogodilo se je. da ima manjšina v ministrstvu večino v parlamentu za seboj in torej tudi vladno moč v rokah. To se kaže posebno pri pogajanjih z Avstrijo. Uplivn 1848nikov treba pripisovati vse uspehe, ki so jih dosegli Madžari v svrho gospodarskega osamosvojen ja Ogrske, med katerimi je tudi dovoljenje, da bode smela Ogrska še predno potečejo trgovske pogodbe z vnanjimi državami, proglasiti svoj samostojni carinski tarif. Vaaaje države. — Rusija. Spor med dumo in vlado se je že ublažil. Ministrski predsednik Stolypin je pisal predsedniku dume Golovinu pismo, v katerem pravi, da je mogoče pretresti in obdelati sporna vprašanja stvarno in pogoditi se o njih sine ira et studio. Stolypin nima nič proti temu. ako komisije povprašajo privatne strokovnjake za svet; ne more pa dovoliti, da bi ofici-jelno povabile privatne strokovnjake naj se vdeležujejo sej v komisijah. Ves prepir se vrti. kakor je videti le še za besede, zato se je nadjati. da se vse poravna. V interesu ruskega naroda bi bilo, da se ustavno življenje v Rusiji okrepi ter rusko življenje prerodi. — Maeedonlja. V ogrskem parlamentu je slavil srbski posl. M. Polit na vlado to le interpelacijo: Od kar je bilo sklenjeno v Morastega med Avstrijo in Rusijo sporazamljenje so pretekla že 4 leta. ne da bi se bile razmere v turških provincah zboljšale. Morenje traja že nekoliko let. Danes zagovarja Anglija avtonomijo Macedo-nije. s tem pa bi bila Macedonija. kakor nekdaj vshodna Rnmelija kmalo pripojena Bolgarskemu. Velikobolgarsko bi pač težko da odgovarjalo interesom naše drŽave in še posebno interesom Ogrske." (Iz te interpelacije govori jasno užaljeno srbsko samoljubje, katero bi videlo Macedonijo rajše pod Diogen. Hmuki »pi«»l Avgust Seno«, prevedel -nj— (DaljeJ Bilo je proti večera. Ravnokar so umolknile orgije. Skozi zaokrožena okna majhne kapucinske cerkve na Dvercih padali sq solnčni prameni na tlak. Večernich so bile končane, ljndje so se razšli, le posamezne osebe so še ostale in nadaljevale svoje pričete molitve. Poleg vhoda je stala široka, starinska spovednica z oknicami. premre-ien!mi z lesenimi palčicami. Če bi pogledal kdo natančneje v njo, zagledal bi dve senci, dve moški osebi, stisnjeni v kot. Sedaj je prišel v cerkrico stari pater Ambrozij. Zlati, solnčni grameni padali so na ajegovo belo, dolgo brado, da se je lesketala kakor zlate niti. Starec je stal zgubančen blizn spoved-nice in gledal pazljivo okrog sebe. držeč v roki velik kljnč cerkvenih vrat. Samo ena ženska oseba je še klečala na kleČalniku. Tudi ta vstane, da odide. Plahih korakov se približa patra, a na licu starčkovem zaigra dobrohoten smehljaj. Deklica obrne svoj obraz proti svetlobi — v črnih očeh ji za-blišči čuden plamen, poln svetega čuv-stva, v očesnih jamicah pa se je lesketala gorka solza. Zlati solnčni žarki so obsevali ta mladi angeljski obraz, ki je s svojo očarajočo milobo osramotil vse angelje in svetnice po oltarjih. Ta deklica je bila Rozika. Takorekoč na prstih pristopi k patra, dvigne svojo rahlo svršno obleko ter izvleče izpod nje šopek svožih cvetlic. »Ah!" zasliši se vzdih iz spoved-nice, toda hitro utihne. »Kaj je?" prestraši se deklica. »Nič, nič, gospica", odgovori ka-pucin, »najbrž veter ali pa netopir". »Pater! Nesite to Belizaru! In tnkaj imejte za mašo." »Gotovo nesem. a zakaj mi dajete ta denar za maše ? Saj so pomagale in Belizar hodi pnsto po mesto." »Niso še", zmaje deklica žalostno z glavo, »to je samo navidezno, samo izgovor." »Ali je to mogoče?" začndi se starček. »Le verajte. to dobro vem. Kako pa se mu godi?" »Dobro." »Zahaja večkrat? Toda molčite. — Ali vas izprašuje, kdo mu pošilja cvetlice?" »In še kako. Hotel me je podkupiti. Toda on ne zve ničesar. Tndi gospod Jankovič me je vprašal. Toda jaz mu nisem povedal dragega, kakor da mi jih daje pri vsakih večernicah neka dama. Da, poljubil je cvetlice pred menoj." »Poljubil!" razvnume se deklica. »Oh oče, berite maše. molite, in ako bo rešen, sezidam vam novi altar." »Naj Bog da." »Z Bogom." »Bog vas blagoslovi, gospica." Deklica Uho odide. Kapacia še obide enkrat cerkev, prikloni se pred glavnim altarjem. ugasne Inč ia hote zapreti vrata — a nekdo ga zgrabi vzadaj za rame. Ambrozij se strese in se ozre. Pred njim stojita Belizar ia Jankovič. »Vi. magniflce?" začndi se kapndn. »Da, pater; dajte šopek Belizaru. prihranite si vsaj pot." »To ni lepo! Vi sto mi ngrabili tajnost iz skrivališča. Odkod?" »Iz spovednice", pravi Belizar. »To ni lepo." »Molčite. Čitajte dve maii! Bog vas nsliši, ker sto dobra duša. Nosite tudi naprej šopke, a Roziki ne povejte ničesar." »Ne, ničesar", nasmehne se kapucin, »lahko noč, gospoda", še spregovori in zaklene vrata. • . • (Dalje prihodnji«.) Turško kakor združeno z Bolgarijo, če ne more biti pripojeno Srbiji). Wekerle je na to potolažil srbskega patri jota. če*, da sporazumljenje v Miirzstegu blagodejno upliva na Macedonijo. da je tam le mnogo bolje itd., da je naše politike edina »vrha ta. ohraniti na Balkanu str-tus quo (to je vse v starem neredu), da se naša diplomacija popol-aoma njema s politiko Anglije in da na Angleškem propagira idejo mace-donske avtonomije le r Balkanska liga", ki je pa samo hamanitarno društvo brez političnih namenov. — Wekerle pač sam predobro ve, da to ni res — in da je Angliji v resnici mnogo na tem ležeče, da se napravi v Macedo-niji red in če bi se jo imelo zato pri-klopiti tadi Bolgariji. Mfltti prt Vajaika se je tndi pošteno ponesrečil. Res se je oznanjalo dve nedelji iz prilnice, da pride .katoliški" kandidat. Govorilo se je po Novi cerkvi, da bo Povalej vse storil za nas, še zveličal nas bo. pa baje je tndi minister. Komandiral je g. kanonik dr. Gregorec, ki je vsakemn kmetu, ki je prosil besede, kratkomalo zabrusil v lice: „Tih bod, sromaček!" (Gospod kanonik je le menda z vsemi bratovščino pil!) V poldrago nro trajajočem govoru je dr. Povalej pravil svoje -novice" in se pri vsakem drucem stavku trkal na prša. kako je veren, tako da je le vsem navzočim presedalo. Omeniti še moramo, kaj je iznašel ta akademično naobralen človek v 20. stoletju! Povedal naiu je. da so gledišča samo zato na svetu, da se ljudstvo pohujšuje in naša sveta vera blati čestitamo, gospod doktor! Ker ni dobil nobeden izmed kmetov besede, je postajalo razburj nje ve lno večje. Gosp. visokošolec Prekoršek iz Vojnika je prosil trikrat besede, odgovorilo se mn je s .tih bod- in pa .vrzite ga ven". Nato je sklical g. Prekoršek samostojen shod. kateremu sta predsedovala dva posestniku domačina. Takoj se nam je pridrnlila tretjina navzočih. Govorili so gg.: Fridrich, Prekoršek. Golavšek, Jelen ia drogi. Nato je pridrla za nami nahujskana mladina iz Dobrne in nas hotela z dežniki pobiti — in gosp * duhovniki in dr. Povalej so bili veseli svojih ovčic in jim pritrjevali. — Razsodno. neodvisno kmečko ljndstvo pa je z navdušenjem sprejelo Roblekovo kandidaturo, se mirno razšlo in pustilo kričati in vpiti podivjane ljudi. V začetku je bilo ua Povalejevem shodu okoli 150 ljudi, za Robleka jih je bilo 50 odločnih, drugi so se bali kanonika in navzoči > župnikov in kaplanov. pa so govorili bolj tiho med seboj: .seveda, kmeta hočemo, pa ne dohtarja". Ko je pa I>obrna zakoman-dirala: Živijo Povalej. so pa še drugi pomagali, da bi se gospodom ne zamerili. Predsednik shoda, gosp. župan Pinter, nam je sam rekel, da je za Robleka. da pa ne more tega pokazati, ker se boji zamere. Imamo tudi priče, da je dr. Povalej ščuval svoje ljudi, da so pridrli na naš shod in s krikom in tuljenjem onemogočili nadaljno zborovanje. Ves krik in vse laži vam ne bodo pomagale, ker ljudstvo je začelo samo misliti! Is Savinjske doline. G. d Povaleja zadujobesedo. Z Vami je vsaka stvarna in dostojna polemika nemogoča, ker čisto po klerikalno drzno kopičite eno neresnično trdite' vrh drage, brezvestno obrekujete nasprotnike ter delate iz sebe .preganjano nedolžnost". Vi pišete; .V mojo tolažbo povem tukaj javno, česar bi ne storil, če bi ne bil v to po razmerah v resnici pri- siljen. da sein dobil od ministrstva pač precej aktov nazaj v dodatni predpis prid državi, nikdar pa še ne nega, akoravno bi ga po za-onnin obstoječih naredbab avnotako moral dobiti, če bi kedaj izvršil odmero v škodo stranki". Na to odgovarjam, da ga ni v Avstriji uradnika, ki bi bil še kedaj dobil od cenzarnega urada finančnega ministrstva nalog, naj da aradno povrniti stranki vsoto, katero ji je nepo-stavno previsoko odmeril ta ali oni „pristojbinski referent". Dejal sem jasno, da država vse nadodmcre ignorira in po krivici inka-sirane zneske tišči, če se stranke same ne oglasijo in ne zahtevajo povrnitve previsoko odmerjene in plačane vsote. Iz te nemoralne prakse finančne aprave hoče g. dr. Povalej kovati kapital za se in za svoje vzorno in ljudomilo ura-dovanje. Gospoda dr. Povaleja poživljam, naj odgovori točno in jasno na ta-le vprašanja: 1. Je li le kedaj kaka stranka z uspehom reknrirala proti Vaši odmeri pristojbin? 2. Ali reknrira stranka proti previsoki — torej nepostavni in krivični odmeri — ali se pa morda v reknrzu pritožuje, da ji je „pristojbinski referent" premalo odmeril? 3. Ali vlagajo stranke proti vsafci krivični in nepostavni odmeri rekur>? Ali ni marveč baš nasprotno resnica, da velika večina bodisi iz nevednosti, indolentnosti ali iz strahu pred troški sploh ne rekurira. ampak mirno plača previsoko odmerjeno pristojbino? 4. Navedite postave in ministe-rijalne naredbe. s katerimi je naloženo finančni upravi, da ez offo (t. j. aradno brez rekurza) konštatnje zmoto .pri-stojbinskih referentov" na škodo stranki ter naj te krivično inkasirane vsote stranki bodisi v gotovini povrne ali pa zaračnni na drage finančni upravi dolžne davščine. Če ne moreto na ta vprašanja jasno in točno odgovoriti, se ne bom mogel čnditi. da Vam .predpostavljeni organi niso naklonjeni". Čut snažnosti in dostojnosti se temu protivi. Za me bi tako občevanje tudi ne bilo. Savinjski kmet Dostave k: .Pristojbinskega referenta" opozarjam, da ta govorim o povrnitvi nepostavno odmerjenih pri stojbin — in ne morda ulitnine ali carine, katere se v resnici ez offo vrača, če cenzurno oblastvo konstatira nepostavno nadodmero. Nova Štifta prt Gornjem gradu. (Šolska kuhinja.) Kakor do sedaj že par let. se moram tudi letos javno zahvaliti blagim dobrotnikom, ki so radovoljno pripomogli, da je dobilo na naši šoli od Novega leta do Velike noči v 52 dneh 2839 šolskih otrok opoldne toplo kosilce. Mnogo potrebnega se je storilo na ta način revni in oddaljeni šolski mladini v telesnem in tudi duševnem ozira. Veliko otrok bi namreč popoldne ne obiskovalo "ole, ako bi ne dobili toplega kosilca ter bi tako zamudili marsikaj potrebnega in koristnega za svoje bodoče življenje. Bil bi slab šolski obisk in vsled tega tudi slab napredek za celo šolo. kakor tudi za posameznika. In akoravno bi morda popoldne v šoli od gladu medleli in ne zamudili šolskega pouka, nastane vendar vprašanje, bi li tak pouk imel .povoljen uspeli? Mislim, da ne. ker le v krepkem telesn biva tudi zdravi duša. Naj num tedaj ne bode izrek, d; le v zdravem telesu bivu zdrava duša. prazna fraza, nego prestavimo to istinito dejanje, ako hočemo doseči ne samo za šolo in posameznike povoljnih uspehov, nego tudi da vzgojimo in ud- gojiino zdrav in čil narod, ki bo mogel enkrat samostalao odločevati o svoji asodi. Naj se tedaj nikdo ne straši truda in tudi nehvalelnosti. ako hoče ustanoviti šolsko kuhinjo, nego naj ga navdaja zavest, da je storil svojo dolinost napram naroda, iz katerega je in za katerega mu je sveta dolžnost darovati svoje moči. in mislim, da bode vsakemn človekn blagega značaja to najprijetnejše plačilo. Na delo torej! Da bode pa tadi dragim v vspod-budo in posnemanje, hočem tn navesti imena blagih dobrotnikov, katerim se še enkrat v imenu obdarovane mladine najprisrčneje zahvaljujem. Ti dobrotniki so: SI. Oskrbništvo gornjegrajskih graščin in si. Posojilnica v Gornjem gradu, potem gg.: notar Drukar, orožnik Hodnik v Gornjem gradn. Fr. Kolenc v Jnvanju pri Ljubnem. Peter Račigaj Bočni, Janko Pohlin v Kamniku, Aleks Rotter. Aleš Zirovnik. Fale Fr„ Janez Mavrič. načelnik kr. šol. sveta. Jakob Strnad. Vršnik .Torij, Matevž Enci. Šurk Matevž. Koe Anton. Jakob Savinšek. župan. Franc Štorgelj. Franc Tratnik in več dragih, vsi iz Nove Štifte. Vse te blage dobrotnike prosim, da bi še nadalje ohranili svojo naklonjenost temn dobrodelnemu namenu in da bi našli še mnogo posnemovalcev, vsem pa v imena mladine zakliče prav prisrčno: Bog plati! Šolsko vodstvo: Nova Štifta, dne 11. aprila 1907. Ivan Kele, uadnčitelj in vodja šol. kuhinje, icnarfe prt JaMah. Svoje-časno smo obljnbili bili, da jhranimo zadevo državnopravnega funkcijo na rja pri sinarski sodniji pred očmi. Zato poročamo, da še to mesto do danes, vkljub temn. da so pretekli že štirje mesfci po razpisu, še ni zasedeno. Ker se pa žal nobena državna ali sploh javna služba ne oddaje, ne da bi pri tem politika ali pa protek-cija ne igrala svoje nloge. tndi ta sluzbica ue dela izjeme. Na to smo le v prvem svojem tozadevnem člankn pokazali. Nikakor se nam pa takrat ni sanjalo, da s tem to nit (politike in protekcije) tako skrtičimo in zavozljamo. da se ne bo moglo drugače razvozljati. kakor da nobeden prvotnih prosilcev te službe ne dobi in da se bo čakalo odrešenika iz te zagate, ki naj pride, tako se sliši, v osebi enega uradnikov domače sodnijske pisarne, ki stoji baš pred prezasluženim upokojenjem. Ta Mesija je nadoficijal Jože Kollaritsch. Koj po 1. aprilu je zaprosil upokojen ja. ker mn po novem zakonu o uradniških plačah že šteje cela plača v pokojnino in ker je tudi v istini delatrnden. To dejstvo se sprituje neovrgljivo s tem. da po vložitvi prošnje za upokojenje gospoda nadofirijala ni ve* v urad. Ker je na svetu vse nadomestljivo. se ga tu posebno ne pogreša in se ga ne bo. Vsak mu iz srca želi še dolgo življenje. pa izven šmarske sodnije. Le državno pravdništvo ui tako usmiljenega srca. Hoče ga nekako po vsi sili izmozgati. Sicer ne da bi mu nalagalo novega uradnega posla. N '.m se mož smili Zato prosimo gospoda nadpravd-Tiika. naj l»o vsaj on toliko obziren proti gospodu nadoficijaln Kollaritsohu. da ga ne imenuje državnopravnim funkcijonarjem. Naj v miru počiva! Tudi brez njega bode šmarske sodnije kazenski oddelek shajal; da. trdi se. da bo istemu v večji prid. če ravno ta gospod ne postane funkcijonar. In mi smo tudi tega mnenja. Jos. Stritar je zapisal .Kaj pamet srce. srce!" Mi pa rečemo za ta slučaj: .Gospod nadpravdnik. pamet in srce. srce!" Tudi lai v eili je gpeh, pravi katoliški katekizem. Poročila v | .Slovencu" in .Slov. Gospodarju" o 1 shodu na Mestinjem in napadi teh listov na kmečkega kandidata za volilni okraj Šmarje-Rogatec-Kozje Vinka Žur-mana pa pričajo, da so zagaali U nauk katoliške cerkve dnhovniki. ki hočejo dr. Korošca tem okrajem vsiliti za poslanca, in pa duhovnik dr. Korošec sam, med staro Šaro . . . -Slovenec" in .Gospodar" pišeta da so i/4 zborovalcev proglasile Korošca kandidatom. Poskrbelo se je. da je zvedel za te trditve preprost slovenski kmečki fant, ki je bil na shodn. In ta piše: „. . . Kaj bi človek napravil z .Gospodarjem' in .Slovencem', ker tako strašansko lažeta; v uajvečjo lužo bi vse vrgel in z nogami poteptal. Volilni shod na Mestinjn ... je bil sijajno obiskovan, nad 1000 mož je bilo na shodu, in vsi za Vinka Žunnana. Ob 12. nri je še bilo do 100 mož za dr. Korošca, in potem, ko so pa Vinko Zarman začeli govoriti, so pa vsi pristopili k nam. in nazadnje je še bilo kakih 15 mož za dr. Korošca, posebno Roškar (iz Ranjkovca). Kajbl (na Vrbeh — je absolviral to zimo .vunbacitelj-sko" šolo v Maribora) in Debelak (na Rodnah) so bili najbolj divji za Korošca. In zdaj pa .Gospodar4 in .Slovenec ravno narobe pišeta ... da je bilo za dr. Korošca do 600, in za Vinko Žarmana samo 200 mož; to je vnebo-vpijoča lal . . . Zdaj vsako nedeljo g. Žolgar (kaplan pri Sv. Križa tik Slatine) v bralnem društvu imajo govore, in to je dobro, da samo ženski spol pride poslušat, ako pride po 5 ali 10 mož, to je že veliko; in v nedeljo so rekli g. Zolgar. ker so bila skoro sama dekleta v društvu, da to ni za vas (dekleta), kaj mislim danes govoriti, pa jaz moram — in so začeli samo od volitev razlagati . . ." Tako kmečki fant, ki se mn še ni otopilo prepričanje, da je tndi laž v sili greli! Dr. Korošec trdi v .Slovencu", da je Vinko Zurman za poslanca prestar, in teši svoj strah za mandat s krščansko tolaibo. da bo njegov protikandidat skoro umrl. Proti temu se konštatira: Ko se je zvedelo, da hočejo zavedni slovenski kmetje ponuditi mandat Vinkn Žurmanu kot možu. do katerega imajo popolno zaupanje, ker so o njem prepričani. da ne ve samo iz lastne skušnje, kje kmeta čevelj tuli. ampak se zua tudi z besedo in peresom potegniti na vsakem mestu za odpravo kmečkih nadlog, govoril je imenovani kaplan g. Zolgar svojemu in Vinka Znrmana prijatelju: .Odgovori ga od kandidature! Poznam in cenim ga kot enega najiz-obražer ->jšili in najsposobnejših naših kmetov, in da ie prej izrazil željo, da hoče kandidirati, bi radi delali zanj. Samo proti dr. Korošcn naj ne kandidira. Saj je še mlad (šteje namreč komaj 50 let) in lahKo počaka, da bomo prihodnjič mi delali zanj! . . ." Tudi dvorni svetovalec dr. Ploj je prepričan o poslaniških zmožnostih svojega sošolca na gimnaziji Vinka Znrmana ter mu je preteklo poletje na Slatini prigovarjal, naj nastopi kot kandidat. Ta je takrat ponudbo odbil in sploh ni nikdar izražal želje po mandatu, ampak se je udal šele prošuji najud-ličnejših kmetov svojega okraja. Njegova največja napaka je Urej, da je upošteval glas slovenskih kmetov, a ne p«, ameznih gospodov, ki mislijo, da Mne kmet le to storiti, kar hočejo oni. . Zanimivo je. kako je častil dr. Korošec Vinka Znrmana. predno so temu kmetje na tako sijajen način izrazili zaupanje. — Dne 29. marca 1907 ti je pisal: ... Obračam pa se do Vas, ker poznam Vašo agitacijsko spretnost. Prosim Vas, da to veliko zm<* »st uporabite sedaj blagovoljno v i -noje kandidaturo . . . Vesele pra. vam želi udani . . ." Takrat ga Žui .ov .špi-čast nos", katerega razi».»ša sedaj v .Slovencu" kot nekak zcik uesposob- no«ti. ni nič ženiral. Potolažite s.', gospod doktor! Slovenski kmet ji- našega volilnega okraja niso tako zabiti, kakor ste jih smatrali takrat, ko ste si izbrali okraj, o katerem ste bili prepričani, da Vam pade brez truda v žep. in kakor jih smatrate sedaj, ko jim nudite v svojih listih toliko ueresnio! Vaš«- neresnice so najizdatnejša agitacija za nas' Nos pa mora imeti vsak tak. kakor mn ga je Bog ustvarit, vsi ne morejo biti tak*; klasično oblikovani, kakor je Vaš. In ako bodo tisti slovenski kmetje volilnega okraja Šmarje-Rogatec-Kozje. ki se ne sramujejo svo-jega kmečkega stann. 14. maja storili svojo dolžnost, priskrbeli bodo »spiča-stemu nosu" svojega kandidata prostor v parlamentu. Vaš nosek pa ostane doma! S«. Lenart um* Laikum. Gotovo bode zanimalo vsakega bralca slišati kaj novega tudi iz našega kraja. Tndi pri nas je marsikaj novega. Pred kratkim so ustanovili tukajšnji klerikalci »Bralno društvo" pod načelstvom g. župnika. To društvo je takorekoč »bralno društvo" samo na papirju. V odboru je nekoliko nepristranskih ljudi in nekaj zelo vročih klerikalcev. Posebno eden društveni knjižničar je zelo vročekrven, da. celo predrzen. V nedeljo, dne 7. t. m. je prišel v krčmo k Antoniji Hrastnik, kjer je bilo že dosti gostov zbranih Med temi je bil tndi nekdo, ki ne trobi v klerikalni rog. Ko se ga je ta knjižničar nasrkal malo čez mero. začel je udrihati po naprednjakih ter zmerjati omenjenega mladeniča, češ, kaj da ga ni sram, da ni klerikalec. Pri tem sta ga podpirala dva druga, ki uiti ne razločujeta ene stranke od drage. Ti so potem tako divjali in besneli, da jih je morala go-stilničarka poriniti iz hiše pod kap. Klerikalni omikanci, ali vas ni sram svojega obnašanja, da po krčmah mirne ljudi izzivate! Nadalje je klical »knjižničar" »Mi smo klerikalci, meni so tako rekli .gospod fajmošter. Živijo Benkovič!" — Seveda ti je župnik tako rekel, saj drugega itak nič ne veš, kakor to, kar ti on pove. Kar ti pa župnik pove. to itak vsak človek lahko ve. Vinjeni mladenič je še nekaj govoril o veri in cerkvi. Veš kaj! Svetnjem ti. da o veri in cerkvi in tudi o politiki, na katero se toliko razumeš, ko zajec na boben, pri vinu molčiš. To so preresne stvari za te. To za danes. Ako pa se tvoja vroča kri ne pomiri, prestrigli ti bomo drugokrat tvoje peroti. Slovenske novice. Hfajtrtko. — Oljsko porotno sodišče.. V prihodnjem porotnem zasedanju, ki se prične 22. t m., pridejo pred sodbo sledeči obtoženci: Jožefa Veznik in Marija Žičkar zaradi detomora, Fran Krumpak radi požiga in Fran Fijavž radi uboja — Železniško ralnlsterstro je naznanilo potom okrajnega glavarstva mestnemu zastopu celjskemu, da se bodo pri križišču državne ceste z železnico v Gaberju uredile ročne zavorni ce. Postavila se bo tam hišica za čuvaja, kateri bo ta posel oskrboval, d® ne bo treba predolgo čakati pešcem in vozovom pred zavornicami in pa še posebno, da se ne bodo dogajale več nesreče, kakor do sedaj. — Prepovedan je na nedoločen čas izvoz svinj iz celjsk. okr. glavarstva v okraj Pregrad i na Hrvatskem. — Učiteljska mesta. Razpisano je na jednorazrv-dnin v Skoinrah (2. pl. r.) mesto učitelja in šolsk. vodje, na dvorazrednici pri Sv. Kuiiigundi na Poli. (2. pl. r.) mesto učitelja, na pet-razrednii i pri Sv. Ihihn v Ločah (:t. pl. r.) troje učiteljskih mest (def. ali provizor.). Prošnje je treba vložiti do 10. majnika t. I. pri dotirnih krajnih šolsk. svetih. - Bukovžlak Teharje, 15. aprila 1907. Za nedeljo popoldne 14. t. m. je bil sklican v gostilno pri gosp. Štefanu Koželjn shod volilrev. (Vtudi se je proti temn shodu dopoldne na posvečenem mestu govorilo iz ust. od koder se ne bi pričakovalo in to na tak način, da si ga bodemo kmetje zapomnili, se napredni in neodvisni volilci-kmetovalci nisuo vstrašili priti na shod, da pozdravimo in slišimo našega prijatelja in znanca ter kandidata za državni zbor gosp. Franceta Robleka iz Žalca. Vzlic vsemu rnvauju in hujskanja, ka-teJega * jice naj si pripišejo v slepi strasti zbesneli zagovorniki »finanrarja-tobakarja" se nas je zbralo pri gosp. Koželju lepo število volilrev. ki smo napolnili obširne prostore. Shod je otvonl predsednik krajnega odbora narodne stranke za celjsko-teharsko okolico in nam prepričevalno razložil, kak mora biti poslanec, ki ga hočemo voliti kmetovalci. G. dr Stiker je pa govoril jako umestni o načinu prejšnjega zbiranja kandidatov ter o zgodovini izvojevanja splošne in enake volilne pravice. Ob splošnem navdušenju je razvil v krasnih besedah poicm svoj kmečki program kandidat gospod Franc Robk-k. kateremu so zborovalci vsak hip navdnšeno pritrjevali. V iineuu neodvisnih kmetovalcev sta v prisrčnih besedah, ki so bile prepojene tupatam s pristnim kmečkim sarkazmom, govorila sta potem kmetovalca g. Martin Koštomaj, posestnik iz Bukovega žlaka in g. Jakob Ločičnik. posestnik iz Trnove! j ter zagotavljala, da bodo kmetovalci. ki znajo sami misliti in si ne dajo komaudirati ne iz tarovža. še manj pr. iz Maribora, dne 14. maja t. I. kot eden mož oddali svoje glasove kmečkemu kandidatu g. Francn Robleku. Kandidatura g Fr. Robleka je bila z velikim navdušenjem enoglasno sprejeta. Kmetje so kričali: »Fej. usiljivi .finnn-car\ proč s Po vale jem!" Gorje »tinan-carja" gosp. dr. Povaleju, ki se tnkaj usiljuje kmetom za kandidata, ko bi prišel isti nam kmetom še enkrat kvasit, kako bode tobak sadil. Tako se ne pustimo več za nos voditi od ljudi, ki potrebujejo poslanski mandat zaradi tega da bi lažje dosegli boljšo službo in zlat »krogelc-4, kakor se je izrazil pristni kmetovalec. Klici: »Proč s Po-valejem" so nam dokazali, da bodemo in moramo oddati svoje glasove dne 14. maja t. I. edino kmečkemu kandidatu Francu Robleku. — Store, dne 15. aprila 1907. Shod volilcev, ki se je vršil pri nas v nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri do-poldne v gostilni g. Karla Koštomaja, je bil vzlic skrajno slabemu vremenu dobro obiskan. Predsedoval je istemu vrli župan občine Prožin g. Ocvirk. O težnjah kmečkega stanu in o nalogah, katere čakaio našega zastopnika v državnem zboru ter o sposobnostih, katere mora imeti naš kandidat, je govoril g. dr. Božič, kateremu so navzoči zborovalci. med katerimi je bilo tudi nekaj pristašev socijalno-demokratične strank«-, navdušeno pritrjevali. Zastopnik dela skega stanu g. Ivan Rebek je prepričevalno govoril o dejstvu, da tarejo kmeta, kakor tudi obrtnika in delavca skoraj iste nadloge ter zahteval. da mora naš poslanec, ki ga bodemo ohli v državni zbor z vso vnemo / ■ v/.•-mati za zavarovanje de-lavstvi i st-.rost Tndi Rebekova iz-vajauja . nila vsestransko odobra-vana. h /.iti.ipnik delavstva iz Štor je po v d bode delavstvo volilo le take„ » i h lata, ki je napreden v vsakem ozira in ker je gospod Franc Roblek tak mož. mu bode tndi delavstvo z veseljem in brez pritiska od koderkoli oddalo svoje glasove. Ko je dal potem predsednik g. župan Ocvirk predlagano Koblekovo kandidaturo na glasovanje, je bila ista sprejeta enoglasno brez ugovora in so ae slišali natančni klici: »Živijo naš kandidat Franc Roblek". Na financarja g. dr. Povaleja so letele take besede, ki jih tu ne moremo |»opisati. Naš edini kandidat je iu ostane torej gosp. Franc Roblek v Žalcu. — At. Pavel pri Preboldu. V poročilu o shodu »Km. zveze" se je vrinila neljuba pomota; neodvisnega kandidata g. Robleka. za katerega se je protestni shod jednoglasno izrekel, ni bilo v St. Pavlu, zato ga volici niso mogli spremiti do voza. — Is Zg. Ponikve. Zadnjo nedeljo, dne 14. aprila je priredilo tukajšnje »Bralno draštvo" v šolski sobi poučna predavanja. Govorili so gg. potovalni učitelj Goričan. nadučitelj Pe-triček in trgovec ter hmeljar Vabič iz Žalca G. Goričan je v lahko umljivem govoru razložil, zakaj kmečki stan propada in govoril o umnem sadjarstvu. G. Petriček je razložil pomen in namen »Hmeljarskega društva" v Žalcu in priporočal za Ponikvo primenn vrste hmelja. Mimogrede je tudi nekaj omenil o čebelarstvu in njega koristi za sadno drevje. Želimo, da bi se tudi pri nas povzdignila ta važna go podarska panoga in poživljamo v imenu vseh kmetov v »Braln. društvu" g. .Inrau-čiča. naj pride enkrat tudi k nam. da bo nas poučil o umnem čebelarstvu. G. Vabič je govoril o novem hmelj-skem in lovskem zakonu ter še o mnogo dragih kmetu koristnih stvareh. V imenu vseh kmetov in hmeljarjev se prav prisrčno zahvaljujemo vsem trem gospodom predavateljem in jih želimo še večkrat videti v svoji sredi. Ker smo se nadejali, da bo kdo na tem shodu omenil kaj zaradi volitev. pa ni bilo nič. bi rad o tem vendar mimogrede nekaj dostavil. Mi zgornjeponkovški kmetje nismo proti »Kmečki zvezi" in tudi ne proti »Narodni stranki", ker strankarskega boja še med uami ni. vendar (mi bomo volili brez ozira na to. kdo ga priporoča ali kdo ne. samo našega domačega kandidata gosp. Robleka. kajti njega poznamo kot značajnega kmeta-hme-Ijarja. vrlo narodnega Slovenca, dr. "ovalejo pa samo pod imenom »finančni komisar v Mariboru". — Ii gornjegrujskega okraja. Prejeli smo od tamkaj zanimivi dopis, ki slika, kako se g. prof. Robič trudi, da bi s pomočjo gg. duhovnikov vendarle »zlezel" zopet v poslansko zbornico. Radi preobilega gradiva ne moremo dopisa priobčiti, vse to in še več je bilo povedano v dopisu v št. 40 našega lista iz istega okraja. Mislimo, da tam navedeni argumenti in načelna nasprotstva proti kandidaturi g. profesorja zadostujejo ter prepričajo vsakega volilca, da je iz stvarnih obzirov ta kandidatura nemogoča, ker to nikakor ne gre in bi bilo proti zdravemu razumu, da bi nalagali enemu samemu človeku toliko in tako važnih služb ua ramena kakor je deželno od-borništvo In državno poslanstvo. — Trbovlje, rastno kolajno za 25 letno gasilsko službovanje podelil je c. kr. štajerski namestnik gospodu Francu Kajtna. obč. tajniku v Trbovljah. Gospod Kajtna je slnžboval 11 let pri gas. dr. v Radečah in Loki pri Zidanem mostu ter pristopil leta 1893 trboveljskemu gas. društvu še za časa nemškega poveljstva. Odlikovanec je bil med drugimi vnet reformator trboveljskega »Feuerwehrvereina" in deluje danes s svojo neumorno delav- nostjo in navdušenjem za gasilsko stvar kot vodja brizgalcev v prid in prospeh prevažne gasilske institucije. Na odlikovanju inn iskreno častitamo! — Volilcev za državni ibor j« v brežiškem sodnem okraju 3635 (v Brežicah jih je le 215). v sevniškem sodn. okraju 2039 (v Sevnici sami 444). V Trbovljah je volilcev nekaj nad 2500. v ostalem laškem okraju jih je tudi približno ravnotoliko; število volilcev znaša tedaj v tem okraja 10.000. — 1'člteljskl Islet v Poljčane. Kakor smo že poročali, izleti »Slove-ujebistriško učiteljstvo" dne 2. maja 1.1. v Poljčane in sicer vsled ugodne lege tega kraja tudi v slučaju slabega vremena. R< 'kokedaj se slovenskemu učiteljstvu spodnještajerskemu nudi prilika tovariških sestankov v večjem obsegu. Zategadelj pa se toraj obračamo do vseh bratskih društev južnega Štajerja. zlasti pa do učiteljev v mariborskem. ptujskem, šmarskorogaškem. konjiškem in celjskem okraju, da pri-hite imenovanega dne v lepo Dravinsko dolino, k vznožju zelenega Boca! Zborovanje se vrši v šoli, ter se začne ob pol 10. uri predpoldnem. Gospod dr. Ljudevit Pivko, c. kr. gimn. profesor v Mariboru, je na prošnjo društva blage volje obljubil ta dan predavati ter si v to svrho pripravil referat: »Tisk prvih slovenskih knjig. Novi doneski k zgodovini slovenske književnosti." V. veseljem pa smo sprejeli tudi vest. da se tovariši iz sosednjih okrajev kanijo zglasiti k besedi o času primernih zadevah. Oglase za obed. ki naj se blagovolijo vposlati vsaj do 27. aprila, sprejemata: gosp. Ljudevit Vari, učitelj v Poljčanah ali pa gosp. Boštjan Krat :y, učitelj v Studenicuh pri Poljčanah. Oglasu naj vsakdo dostavi, ali se udeleži tudi v slučaju slabega vremena. Zborovanju sledi zabavni del s petjem itd. Vsak pevec naj prinese seboj »Moh. pesmarico. II. del", ter naj pregleda poprej zbor štev 3, 7 in 24. Tovarišice in tovariši, na veselo svidenje v Poljčanah! — Umor v trgovini. Kočarjev sin Iv. Lubej iz Juršinc je šel 12. t. m. na vse zgodaj v tamošnjo trgovino, da bi nakupil neke stvari. Pri tem pa go je kmečki tant Metod 1'ongrac z revolverjem zavratno obstrelil. Kroglo je obtičala Lubej u v plečih; odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico, pa zelo dvomijo, bo li okreval ali ne. — Člani slov. opere v Varoždlnu. Kakor pišejo »Naše Pravice", slave člaui slov. opere v Varaždinn prave trinmfe. P*li so dosedaj te-le opere: »Trovatore-, »Rigoletto" »Lucijo di Lammermoor", peli bodo še »Fausto" in Zojčevego »Zrinjskega". Gledališče je vsak večer razprodano. — Kandidata Iščejo — pri ptujskem „fitigereaM. Že odkar so se začele volilne priprave straši »Štojerc" okolo s svojimi kandidati, vendar še do danes niso postavili niti jednega kandidata. Kdo bi pa tudi prevzel kandidaturo za propadlo nemčursko »Što-jerčevo" stranko, od katere se že naprej ve. da bode dne 14. majnika sijajno propadla Odkar se je ustanovila na Štajerskem »Narodna stranka" začeli so ljudje kar trumoma obračati hrbet nemškutarskemu »Štajercu-. — V Janževem vrhu pri Blb-nlcl je umrl dne 6. t. m. Fr Vomer po kratki bolezni. Bil je ugleden veleposestnik v najlepši moški dobi ter obče priljubljen med domačini. Naj mu bo žemljica lahka! — Ljutomerski okr zattop. Cesar je potrdil zopetno izvolitev g. 1%'. Kukovca. gostilničarja in paromli-narja v Ljutomeru. načelnikom, g. Julija Thurna. notarja v Ljutomeru. pod-nacelnikom Ijntomersk. okr. zastopa. — Kmečkim kandidatom za ljutomerski. gorsjeradgonski. Sentlenarčki in mariborski okraj na levem bregu. Drave je proglašen g. Josip Muna. tovarnar za cementue izdelke, mlinar in posestnik v Krapju pri Ljutomeru. — Podravska podrninlea akad. fer. drnstra »Prosveta4* je ustanovila dni« 12. t. m. javno ljudsko knjižnico v Marenbergu. To je že peta knjižnica. ki jo je ustanovila imenovana podružnica ob slovensko - nemški meji v teku svojem Ae prav kratkega obstanka. Z oziram na to. da se v ma-renberški ljudski šoli slovenski otroci večinoma popolnoma ponemčijo. se je pridjalo k otvorjeni knjižnici tudi precejšno število mladinskih spisov. Na ta način se bo vsaj nekoliko ohranila v srcu mladine ljubezen do svojega materinega jezika, dokler sreča mila ne prisodi Marenbergu slovenske šole. Pri tej priliki se obrača podravska podružnica s prošnjo na vse rodoljube. Iti jim je na tem ležeče, da utrdimo svojo mejo ter njeue stražnike duševno povzdignemo in ukrepimo. da po možnosti podpirajo njeno stremljenje. Denarni prispevki naj se blagovolijo nasloviti na ilugon Robiča. stud med. Lerabah. knjige pa pošiljati Vekoslav Lešniku, stud. iur. v Mariboru Ferdinandova ulica št. :t. Vse podružnico se tičoče dopise sprejema Kr. Mravlak. kand phil. pri Sv. Antonu ua Poli pošta Vuhred — Posojilnica v Mariboru je naklonila podra«ski podružnici akad. fer. društva ..Prosvete" 40 K. Živeli nasledniki! — Iz Maribora. II. t. m. se je vršil pri Gfltzu splošen volilni shod. katerega je sklicalo .Nemško društvo" k Gtttza S silnim pritiskom se je posrečilo .meščanski stranki", da je preglasovala soc. demokrate in je bil izvoljen predsednikom sliod.i dr. Lorber. Na to je govoril \Vastian v splošnih frazah o narodnosti in uemštvu. o silnih stroških za vojake in šolstvu. Obrtništva in trgovstva se ni dotaknil ne z jedno besedo, povedal tudi ni ničesar o zahtevah uradnikov in raznih državnih uslužbencev. In tako plitvega, neizobražeuega frazerja hočejo ravno ti stanovi, za katere ni vedel ničesar povedati, voliti! Smešno pa je bilo. ko se je za kandidata vseneraških mestnih mogotcev, Wastiana, zavzemal zastopnik ..vsenemškega" delavstva. Botzner. — /aupni shod slov. volileev v Mariboru. V soboto, dne »i. t. m. je sklical dr. Franjo Kos i na mariborske Slovence v .Narodni dom" k zaupnem posvetovanja o volilnih zadevah mestne skupine Maribor. Odzvalo se je povabila približno 60 volilcev. Dr. Rosina kot sklicatelj otvori zborovanje ter očrta splošno stališče tokajšnih volilcev. Volita se jednoglasno predsednikom dr. Rosina, podpredsednikom pa Vekoslav Bahovec. Glavna točka tega zborovanja je bila, ali naj postavijo tukajšnji Slovenci svojega kandidata, oziroma kako stališče se naj zavzame pri bodočih državnozborskih volitvah. K besedi se je oglasil prof. dr. Ver-stovšek. ki povdarja, da nas kliče narodna zavest, da postavimo svojega kandidata. Računal je s kakimi 300 glasovi, in če druzega ne dosežemo, vsaj to, da pride do ožje volitve. Da bi Slovenci v Mariboru prodrli s svojim kandidatom, o tem še sedaj pa tudi nek j let naprej, ne moremo misliti. Predlagal je dalje, da se volijo, rekla-macijski, agitacijski iu časnikarski odsek, ki bi naj pripravili tla za bodočo volitev. Proti teran jo govoril dr. Rosina, ki je v umestnih besedah pojasni! nate stališče. Res, da fcAaao v Maribora veliko število zavednih Slovencev, a večin« jik je med delavstvom. Imamo pri železničarjih narodne Slovence, a ti ue bodo volili z nami. ampak volili bodo socijaldemo-kratiškega kandidata, kakor so to izjavili umi. Mogoče, da bi dosegli s svojim kandidatom ožjo volitev, a kaj pomaga to nam. Wastianova stranka bi v tem slučaja delala n* vse kriplje. kakor se je to zgodilo pred tremi leti. In da se nam je VVastiana bolj bati, kakor pa socialdemokrata Resel-na, to mora biti vsakemu jasa« Izbrati si moremo tedaj manjše zlo ter delati na to. da te pri prvi volitvi vržemo Vsenemca Wastiana. kar bi pomenilo tadi za nas Slovence velik uspeh. Pričela se je sedaj burna debata, na kar se da predlog glede slovenskega kandidata na glasovanje. Predlog, da se postavi slovenski kandidat za mestno skapino Maribor, je bil z večino odklonjen. Valili so se na to trije volilci v reklamacijski odsek, kateremu ae je prepustilo nadaljue delovanje, na kar zakijnči predsednik zborovanje. Reklamacijski odsek je že pričel svoje delovanje. Opazil je takoj da manjka v volilnem imenikn veliko število Slovencev. ..Slovenski Gospodni" se je začel takoj zaletavati v ta zaupni shod ter postavil dva kandidata, oziroma še hoče postaviti v nedeljo. 14. t. m. jednega izven teh dveh, namreč pasarja Karola Tratnika in dr. Pipuša. Zdaj pa vprašamo, katera stranka ruši narodno vzajemnost na Spodnjem Štajerskem? Kaj hoče klerikalna stranka doseči s tem? Provzročila bo. da se glasovi razcepijo in da bo pri ožji volitvi prodrl vsenemski kandidat NVastian, nemški listi pa nas bodo trgali in smešili. da si apa postaviti ta peščica Slovencev svojega kandidata. Stranka, ki ima slogo in narodnost pri vsaki priliki na jeziku, je začela sedaj delati tudi v Mariboru razprtije ter cepiti slovenske glasove. Kak žalosten uspeh, bolje rečeno, poraz bo imelo to postopanje, bo nam dokazala prihodnja volitev. a žalibog. tedaj bo že prepozno popraviti zamujeno. D o s t a v e k uredništva Mariborska dopisnika zagovarjata vsak svojo idejo. — ki je pa prav za prav ista: naj Slovenci glasujejo za soc. demokrata proti nemškemu nacijonalca. kar je za nas v danih razmerah edino možna politika Predloga, da bi naj pred de-tinitivno odločitvijo sešteli svoje glasove ter glasovali v to svrho za svojega števnega kandidata, priznavamo prednost, ker bi to glasovanje dalo Slovencem trdno podKgo za politične kombinacije v bodočnosti. Predpogoj za to je pa stroga disciplina, kateri bi se moral pokoriti brez izjeme vsak mariborski Slovenec. — Kram pri Mariborn. Občinski odbor v Framu je v svoji redni seji dne 9. t m. dolgoletnemu poslancu g. prof. Robičn enoglasno svoje popolno zaupanje izrazil ter mu za razne njegove zasluge za občino Frani hvalo in priznanje izrekel. Obč. urad v Framu. dne 10. aprila 1907. Janes Gert, župan — G. dež. sod. svetnik Marekhl je v Studencih ua volilnem shodu pogorel. Seveda je prvaška .strahovlada" kriva, da se delavci ne navdušujejo za g. deželnosodnega svetnika! O -strahovladi" pa naj vahtarica in z njo celjski mestni očetje le molčijo. Znano nam je n. pr., da je bil uradnik Hofer pri \Vestenu v Celju takoj odpuščen, ko se je zvedelo, da ga hočejo nekateri .nižji" sloji proti gospodu dežel-nosodiieinu svetniku kandidirati. Ali ni to strahovlada ? — Bralno drnttve sa Letffcah la akaUoa je imelo 8. marca t L svoje občno zborovanje v narodni gostilni Načeta Rotner na Laznici. Žal, udele-žili ae ga niso udje v tako obilnem Merita, kakor bi bito želeti. KojiMčar g- Anton Godec poroča o društvenem delovanju ia uspeha. Društvo obstoji le pet let io njegov vpliv se že kaže. Naie ljudstvo sega rado po knjigah ia pričakuje željno vsako številko naročenih časnikov. Pred no se je brata) draitvo ustanovilo so bili naročniki časnikov med domačimi le bele vrane. Kako lepo itevilo pa jih sedaj društvo vsak tedeo pošilja med svoje ode! S tem pa se je okrepila narodna zavest in povzdignil ponos; ne bo sedaj tako lahko v.akemn sovražnemu agitatorja vloviti zaslepljenee v svoje mreže. Omenil je knjižničar dalje, da se je društvo julija 1. L udeležilo planinske veselice v Rušah. Vsi so se čudili njegovemu nastopa. Na krasno okrašenih vozovih so ae društveniki pripeljali v Ruše. Vse so oskrbeli domači fantje in domača dekleta. Z navdušenjem ao že celi teden pripravljali za slavnost. niso se zbali truda, ne stroSkov. Na veselici pa so s ponosom nosili znake bralnega društva, češ: .Saj smo se pokazali". Pred leti pa bi ae bilo mogoče, koga spraviti is zaspanega Lembaha. Tedaj zopet uspeh. Knjižničar poroča, da ima draitvo 52 adov Knjižnica šteje 442 knjig, prejšnje leto 1905 jih je bilo 406. Izposodilo se je tekom leta 533 knjig. Pre-tečeno leto 190* so bili naročeni sledeči časopisi: .Kmetovalec". .Gospodarski glasnik" (zastonj). .Ljubljanski zvon", 4 .Domovine". 3 -Slov. Gosp ". 3 .Nai Dom". 4 .Novi Slov. fcajere", torej 7 časnikov v 17 iztisih. Lansko zimo so se priredili v bralni sobi večeri. pri katerih so se sklicali možaki, čitali časnike ter se pomenkovali o teh in onih zadevah. Tudi smrt je kosila v naših vrstah in pobrala dva ada. G. Adolfa Robiča, jarista in g. Roteja, bivšega župana Ahdriške občine. Lahka jima žemljica! Iflagajničar g. Feliks Itobič ugodno poroča. Društvo je imelo od veselice dobička 78 K. V hranilnici je naloženo 100 K. Gmotno stanje društva je tedaj dobro ra sklene se nakupiti različne knjige ter pristopiti k .Slovenski Matici". Volil se je sledeči odbor: Nace Ro ner, predsednik. Jernej Tominc, podpredsednik. Feliks Robič, blagajnik, Anton Godec, knjižničar. Rudolf Kranjc, zapisnikar; Anton Lešnik, Janez Rotner. Jolij Robič. Ivao Kali, Anton (''rnko, Janez Marinšek. Peter Marin, odborniki. Dal Bog. da bi društvo zmiraj napredovalo in se okrepilo v mogočnega junaka, katerega ne bo podrla nobena sovražna sila! To bode našemu ljudstvu v blagor in korist. Koroško. — Volilni shodi na Spodnjem Koroškem. Tndi v podjunski dolini se je začelo živahno volilno gibanje za državnozborske volitve. Na cvetno ue-deljo je imel soc. dem. kandidat Kristan shod pri Achatzu na Pre»*aljah. Ostro je govoril proti kapitalistom, grofom in fabrikantom ter vmes povedal tudi marsikatero šaljivo-pikro proti duhovnikom. Pravil je. da so volilno reformo samo socijalni demokratje dosegli. — Vzrok, da se koroški Slovenci ponem-čujejo, je. ker je koroška politična stranka duhovniška. Proti nemškona-cijonalcem ni dosti rekel, pa tndi sem-patja kaj. -Od česa bi pa Grafenauer in Seifritz živela če ne od tega, da eden drugega grizeta?" Udeležencev na shodu je bilo baje kakih 150- 200. največ delavcev iz Leš in tudi precej iz Guštanja. Na shodu so se delile nemSke brošuri ce za agitacija — Kristanov skod v Črni je bil aobro obiskan, posebno od rudarjev plajberike unije. Na shod je prišel tadi provizor dr. Arneje z župnikom Kireb-majrerjem. Dr. Arneje je moral zapustiti zborovanje, ker je Kristan zahteval, naj zapusti zborovališče. Motil je namreč ; govornika. Kako se je godilo na konca Kristana, nam ai natančno znaao. Na belo nedeljo je imel slovenski kandidat Prane Grafenaner volilni shod na Fari pri Prevaljak v zgornjih prostorih Šteklnove gostilne. Bilo je navzočih gotovo nad 300 ljudi, kajti dvorana je bila natlačeno polna, še v veli je stalo vse polno poslnlal-eev. Borno pozdravljen poroča kandidat o svojem delovanja v deželnem zbora in govori tudi o političnem položaja vobče. Ostro biča gospodarstvo nemške nacijonalne straake v deželi, ki se ime-naje ljudska straaka. pa pozna ljudstvo le pri davkih. Naložila je aa vino davfck. sakon je potrjen. Med Ijndstvom vre radi tega. S tem so vzeli posebno delavcem priboljšek in jih silijo k žga-njepitju, na drugi strani pa zopet vlada izdaja ostre naredbe proti žganju. Ogorčenje med poslušalci je bilo veliko. — Očrta razmerje socijalne demokracije do krščanskega socijalizma Govor je bil jako poljuden, tako da so poslušalci lahko sledili izvajanjem kandidata. Shod je bil obenem protestni shod proti svobodni šoli. katere podružnica se je nedavno tudi v Prevaljab ustanovila. O svobodni šoli in njenih ciljih je govoril provizor dr. J. Arneje. Sklenila se je resolucija proti svobodni šoli. Nato očrta kandidat Grafenauer še kmetake in delavske stvari, katere se imajo v prihodnjem državnem zbora reftiti. Med nje spada v prvi vrsti starostno zavarovanje za obrtnike, tovarniške delavce, pa tadi za kmetake posle. Za te stvari ae hoče v slučaja izvolitve posebno potegovati. Ko še predsednik shoda, kmet Praper iz I*eš, govori nekaj stvari, se shod ob splošnem navdušenju zaključi. Svetovne vesti. — Mrtvega otroka je poljubljala soproga tovarnarja Kellerja v Stagel-steinu na Nemškem in se pri tem zastrupila z mrliškim strupom. Žena je umrla na tem. Svarilen vzgled za tiste naše ljudi, ki imajo navado poljubli»'i mrtvece. — Pravica do sedeta v prenapolnjenem železniškem mostu. Neki trgovec z zelenjavo in cvetlicami se je peljal v prenapolnjenem železniškem voza iz Dunaja v Iglavo. Ker ai dobil sedeža, se je spravil na sedež, katerega sme rabiti samo zavirač, pod vnzovo streho. Po nesreči pa je padel ras sedež in so se mu pri tem možgani tako močno pretresli, da ne more več izvrševati svojega poklica Tožil je zato Severno-Zapadno železnico pri dunajskem trgovskem sodišča, da bi mn morala plačevati vae življenje rento in 6000 K za bolečine. Tožba se je opirala na to. da je dolžna železniška uprava dati vsakemu potnika sedež — io ker m to v tem slučaiu ni zgodilo, je odgovorna za nesrečo, ki se je radi tega pripetila. Trgovsko sodišče je deloma tožitelju ugodilo; žel. uprava pa se je pritožila zoper obsodbo na dun. deželno sodišče in to je razsodbo trg. sodišča ovrglo in zavrnilo tožitelja V utemeljevanju razsodbe pravi deželno sodišče, da je aictr k< ndukter doli, n na zahtevo sedeže oskrbeli, ni pa pri-moran k temu. ako popotnik ne zahteva To stoji tudi v službenem opravilnika. Najvišje sodišče je temu pritrdilo io zato ima v prenapolnjenem železniškem vlaku le oni potnik pravico do naka- zanju kakega sedeža, kateri to od kon-dukterja izrecno zahteva. — Centralna ljudska knjižnica na llun^jn je osnovala pretekli mesec poseben oddelek za mladinsko slovstvo. .Orni." — Politika - vzrok ločitve za konu V deželi Kanzas. v /.jedinjenih državah. Sev. Amerike, so določili nov vzrok za ločitev zakona, namreč ne-sporazuroljenje zakonskih v političnih zadevah. — Nkatljlce za vžigalice v »lužbi zdravstva. Argentinska zveza proti jetiki si je izmislila izviren način, kako bo razširjala med narod nauke o zdravstvu. Na skatljicah za vžigalice je namreč dala natisniti kratke nauke, kakor: .Pazi na vsako prehlajenje ali na vsak katar, ki t raje dalje časa". .Ne vzdigaj prahu z vlečkami." .Kamor prideta sveži zrak in luč, kjer vladata snaga in treznost, tje ne pride tuberkuloza!* ki j* te »lotilo v boljših hišah iUc fe ototfof* pii drntini brez otrok. — Naslov pove Celj«. m »e »amo vslrti ucateme-Ijt ne govorice izrazil o gospiri Anici Virantovi v smislu flanka. izišlepa dne £1. marca 1H07 v .Slov. Naroda". Ohtalujrm neopravičeno trditev ter prosim gospico Ano Viranfovo in eelo spoštovano rod-bino oprotfenja. ŽALEC, doe IS. aprila 1907. ■JOS Friac Priitaviek m. p. U* 3—1 Zagino (Sftgotpftnne) več voz ii.i teden kakor tudi obrezke in.a miilati na »roji novi žagi na s|HMlnjih vitanjskih fužinah Kupci w naj obračajo do njega. Trg. pomočnik ali prodajalka popolnoma izurjena v uurinillruki. »prejme m» takoj pri IM7 I P. Kosiiču v Celju. Dobri rudarji dobijo stalen in pošten zaslužek t novem rudokopu Cbarlotte Marie pri lvnici (Eibisvaid) na Štajerskem. se je črna jazbečarka. z rmenordečim ovratnikom, srednje velikosti, sluša na ime ,.LILLY". Kdor jo dobi, naj jo odda proti darilu na Paškem gradu pošta Rečica naPaki. ii atdao blage u ebUKi ES3 prlpenia Hrsm KareiKocian tvornica ra ftui.no * Humpolcu ■a Č.ak.Nt, 1K3 Tvorniike cene. V Vrorci ,'franko. JOSIP MATIČ v CELJU »«»»'"»* rmmki okna*. mhhb Fssku uisili}«. Steekenpferd lilijino milo 50-5 od Bergmann A dr.. Draldanl in I>ef in na L a l« i (Češko) 07 je io ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom. najboljše zdravilno milo proti pekarn na lira in v dosego nežne, m-hke kote in zdrave barve na obraza. onid 9% 80 v jt Miti p« ntft lekimft, drogerljsh, trgovinah i dlimai to dUob ter pri krtjitik. 'Odvetniško pisarno3 je dne 8. aprila 1.1. otvoril v GOBICI, »lic« Trs itev. 19.1. nadstropje. I dp. Ivan M,¥ 60R,C'-rt Les! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini. I ran k o Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: parožaga pcghenghi V Cjubljaui in sicer: vrsta lesa l*M.»l . . ... M v ,-nt kub m ■ •rMott * rro kob m lirli.lo»t . i m kob. m IK.U- M t mclrih hrastov od 30 do 60 K 3S-- od 26 do 29 K 30 - od 19 do 28 K 26'- od3do4m smrekov od 30 do 60 K 20- Od 26 do 29 K 18'- od 19 do 25 K 16'- 4 metre mecEsnov od 30do60 K24'- od 26 do 29 K 20'- od 19 do 28 K 18- 4 tnetie borov od 30 do 60 K 19"- od 26 do 29 K 17- od 19 do 28 K 16- 4 metre jelkov od 30 do 60 k 18- od 26 do 29 K 16'- od 19do2S 11 li- 4 metre bukov od 30 Ho 60 K IJ-- od 26 do 29 K 16- od 19 do 25 li 14- 2 25 in 450 hrastov* deske 28 mm debele It K 59-. lit 115.-, lila K35-- kubični meter. doM 2di 4 m. bakm deake 2« mm , . . «»-. . 120-- .. „ .. 2.. 4m. hrastove frize 2» mm „ „ 12*50,., I 2'-, .. K ISOkndrttmei., doltttiwdo50ta bukove frize 28 um .. „ 1140... ( 110. „ K 1......25do50es "■ SV.1;«": cirkularisti in ..gatermojstri". lH.I 10.1 Stnnje hranilnih vlog —= 23 milijonov kron. Mestna hranilnica ljubljanska t lastni hiši y Prešernovih nlicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovia sprejema hranilne vIsrc t mik delavnik od S. do 12. ure dopoldne In »d 3. do 4. ure popoldne, jik obrestuje po 4% ter priplsnje ncvzdlitnetir obresti vsukega pol leta h kapitaln. Krntnl davek ud i lažnih obresti plačuje kraallnlea iz svojega, ne da hI na zaračnnila vlagateljem. Za nnnal vloo jamči polea lastnega re-m mg« zaklada mestna olaciaa ljubljanska i vaem svojim premoženjem in ust svojo davčno močjo. Da ja varnost vloa popolna, naMI slasti to, da vlagajo v to nranilnieo slole...... »letnih otrok in varovancev. Denarne vloire m- sprejemajo tudi po poeti In potom e. kr. poštne hranilnice. Poboju se na zemljišča po 4 V.% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko nn kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno »•« izposojenega kapitala. Na ta nn"1" res doli; popluča v 62 in pol leta. Ako pa želi doiznik poplačati dolu z obrestmi vred nn primer v XI letih, tedaj mora plačevati nn leto S% Izposojenemu kapitala. Dolžniku je na prost« voljo dano. svoj dolu ludi poprej poplačati. Posoja st M u atiict ii u 'rtdMjtit listiae. Južno-štajerska hranilnica y Celju. 149.707 2.643 Dolg. T T ' 4,174.831 ; 30 18.262 , 32 15 317 75 Skupaj..... 4,208.411 37 Dolg. K v 93.495 — 147.063 86 15.317 75 2.550 36 Imetek, Račun posojil: .7) h.poletnih....... h) občinskih....... c) proti zastavi....... » zaostalih obresti...... » zaostalih zamudnih obreatl . » poitne hranilnice...... » vrednostnih listin: a) Klavnice........ h) obresti ........ . naloženega denarja..... » Inventarja......... » knjig In tiskovin...... * prehodnih zneskov..... » zemljliča ......... blagajne......... . Bilanoa za leto 1906. Imetek. Bila Račun vlog: Stanje dne 31. decembra 1905 V letu 19U6 se je določilo . . . V letu 1906 je priraslo obresti . . V letu 1906 se je vzdlRnilo: Izdatki! > vrednostnih listin: Stanje koncem Jeta 1905 ..... V letu 1906 se je dokupilo . . . V letu 190ii se je izžrebalo in odprodajo .......... 1 3.904 114.729 Kealizovanakurzna i/guba K 147 Nerealizovana * . » Vrednost kuponov 31. decembra 1906 Južno-Stajerske hranilnice v Celju: Poslovni dobiček leta 1606 ... 243.007 i 95 15.317 ; 75 Skupaj .... 258.426 ! 97 Račun glavnice: Stanje koncem leta 1905 bilo je vsled pravomočne razsodbe c. kr. dež. lin. |' ravnateljstva za Štajersko od 30. {) septembra 1904 5t. 26847 : al neobdačeneKa.......j, b) obdačenega .......■ Proč povrnena izituba leta 1905 . _ » Juino-itajcrske hranilnice v Celju: j Poslovni dobiček leta 1906 .... 1 . . dobička In Izgube: Poslovni dobiček rezervnefta zaklada i, 31. decembra 19j6....... Skupaj Skupaj . . Račun hranilnih vlog..... • predplačanlh obreatl . . * dobička In Izgube: Čisti dobiček leta 1906 160.713 19.608 ! 1.867 | 857 j 119.871 | 1.364 i 23.042 ; 4,208.411 ' - .813.225 , 65.554 j 2.305 3 Imetek. Bilanca rezervnega zaklada za kurzne izgube. Račun vlog;: Stanje dne 31. decembra 1005 . V letu 1^06 se je doložilo . . . . V letu 1900 prirasle obresti . . . V letu 1*'0ti se je vzdignilo: a) glavnice . K 4.76V86 b) obresti..... v K 3.600 1.829 5t> Račun glavnice: Stanje koncem leta 1905 . 5.486 ; 64 Kapitalizovane obresti za leto 1906 » vrednostnih listin: Stanje koncem leta 1905 ..... V letu 1906 se je dokupilo . . . . Kurzna izguba dne 31. decembra 1906 Vrednost kuponov 31 decembra 1906 56 29 i! 4.826 i 15 660 49 77 46 26.247 . - 4.013 I — '! 30.260 — 234 ! — 30.026 i — I 353 i 30.379 Skupaj 31.116 | 95 V CEL.il!, dne 31. dfcembra 1906. Dr. Josip Vrečko l r., pisarniški ravnatelj. Mijo Starki I. r., Ravnateljstvo: Dr. Juro Hraiovec I. r., predsednik ravnateljstva. S knjigami primerili in v redu našli: Anton Turniek l. t., upravni odborniki. Dolg. Skupaj 31.116 95 Jurij Detiček I. r. podpredsednik ravnateljstva. Milan Hočevar 1. r., nklnitV---" " P. bMH • 6«Ua. Bppejme takoj učenec ki lina veselje ilo sedlarske obrti pri Jo«. Ntelner. sedlarja t Žalen. 1M 9-1 isassat so* ma Močen Hi—17 let star mesarski učenec se sprejme takoj v mesariji kemične 9of» tovarne na Hrastniku. i t wau A11A k > A. *i A u A u s ftenzaoijonelaa novost I S1 MjHfM Mkrttia >ITll«»|«. K* tU pritrditi M vaako tnivbodBo polioo i kosud ir i K s komadi to ft-M K. Kajtpodilja preti ponrtja InMk W«tM. Člani in društveeiiki k o ii z uuuiega društva v Šoštanju opominjajo :: :: se, da plačajo brez izjemi' dolžin* zneske za sprejeto blago do 1. maja lt>07 v roke gospoda dr. Fran Majorju, odvetniku v Kofttanju. kot zastopnika konzuimiegn društva v likvidaciji, sicer bi se moralo sod-iiijskiin potom iztirjevati. V ŠOŠTANJU, due 1.1. aprila 1907. Konzumno društvo v likvidaciji »i i v Šoitanju. Likvidatorje za škodo po toči kakor tudi zanesljive ia zmožne agente za zavarovanje prati teči lUe 1»! 3-9 c. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba „DUNAY" Pisarna: GridOC, Hlfgilie it. 8. kamor naj se blagovolijo ponudbe poslati. N*. ry Z^agreb. - # Kr. hrv-slav-dal m. d«L vlada •dlok od 2L Ju1.1090; *tr. 3707. Velecenjena gospodinja I Nikar ti m pustite dopovedavati, da aed pridatkem in pridatkea ni nefeenefa raz-lečka, — — tar aataate pri kakavaati katara tli ža aami preizkusili ia katera ia ad papreje pa-znate i namreč pri : Francko vem : podata za km v lesen* zabsjčldk ali pa v papirnatih zavojih, te saravia