Letnik XI. Št. 1. ■v lažajihri obleki Ql££££££££££££££££££££££P *< I T , . >® .»< Izhaja po >c *< dvakrat na mesec ali 24 krat ^ na leto v Ljubljani, kedar ga ^ »< prebere ih ne konfiscira >® •< policija. fi Vrednik Jakob Alešovec. Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji, Kljnčahičarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v II. nadstropji. <*£££££££££££X££££££££££P «s »< Veljž >« *; celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. >« »< 50 kr. in četrt leta 80 kr. za >• >0 « •< narodnost in vero. >• >* orr*'irririflivroliis Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kazndval. 2s=— Zdihovanje novega leta 1879. Komaj komaj sem že čakal, Da prišel na ta sem svet, A kak strašn6, grdo se zmotil, Vidim zdaj, ko sem že vjet. Nisem imel glave prave, Zdaj spoznam še le težave, Ki mi mlademu grozč; Bom premagal jih — kdo vč! Vse je polno le beračev, Vsak roko proseč moli; Zadovoljen ni ne eden, Vsak si le še kaj želi. Naj napolnim vsim posode, A jaz imam prazne sode, In po shrambah zrna ni, V žepu cvenk ne zadoni. Se Francoz je že oglasil: Republika m mu všeč; A Spanj61 mi je povedal, Da mu je en kralj preveč. In Anglež prišel je tožit, Da se past mu neče sprožit', Ki nastavil Rusu jo, — Da se. Turek vjel je v nj6. V Nemca hiši silno straši Socijalistična pošast; Jaz izženem naj jo s hiše, Zd-njo znajdem kako past.. ’ Tudi v Rusa zali hiši •Vgnjezdile se v žito miši; Naj jih jaz zdaj pokončam, A kako li? sam ne znam. Lah požrešen odkrušiti Hoče Avstriji zemljč, Jaz pri tem naj mu pomagam, Da razširi Bi mej6. Turk se po kolenih plazi, S prošnjami za mano lazi, Da bi dal nazaj mu vse, Kar zapravil lani je. V Avstriji mi bo najtežje Narodom postreči vsem; So preveč nasprotne želje, Vseh spolniti že ne smem. M ¿žar hoče le jemati, Nemec noče nič dajati, Naj dajal bi le Slovdn, Bil obema le tlačdn. Mnogo Nemcev venkaj sili, Jim Prusija bolj diši; A lahonov drzna četa Laško krilo si želi. In Slovani — ti želijo Le pravice, da živijo — Kakor narod drugi vsak Izobražen, njim enak. Mnogi si želč bogastva, Drugi slave in časti, Vsak želi si svoje sreče, Vsak svoj ideal lovi. Jaz skrbim naj za neveste, Ženine dobim naj zveste; Ta postal bi vdovec rad, TJna vdova na spomlad. Vsem tem nisem kos postreči, To v začetku že spozndm; Malokdo bo zadovoljen, Kedar jaz svoj tek končdm. Dosti v meni jih bo umrlo, Mnogo sreče se razdrlo; Slednjič ko slov6 bom vzel, Marsikdo me bode klel. Oh, zakaj sem se že zbudil! Mar bi bil še dalje spal! Dokler svet je tak različen, Kdo se nd-nj bo li podal? Spet na jugu bo se vnelo, Spet orožje bode pelo; Kdaj bo konec vseh nadlog, To le On vč: večni Bog! Pavliha. Prazniki so pri kraji, padel je sneg in mraz je, kaj bom počel domá, kjer ljudje mrjo! Za pečjo vendar ne morem noč in dan ležati, zato sklenem zopet nekoliko iti po svetu, da kaj novega vidim. Pa kam? V Bosni ni nič ko sneg, kakor pri nas, naši fantje se tam dolgočasijo in zmrzujejo, čemu mene doli ? Boljši iti kam v gorke kraje, kjer se človeku ne dela srež pod nosom. — Ko tako premišljujem, pride mi na misel turški sultan, kterega že tako dolgo nisem videl. Hajdimo toraj proti Carigradu! .... Kdor pot tje vé, lahko pride; meni je tako znana, kakor Ljubljančanom pot v Šiško, zato oblečem zimski kožuh, za palico pa mi je marela, in jo vsekam po bližnjici preko Bolgarije, tam se pri Rusih nekoliko pogrejem, potem stopim čez Balkansko goro in ko se ravno noč dela, sem že v Carigradu. Tam je vse na nogah, vse zabavlja vladi tako, da sem mislil, da je punt. „Ali ste znoreli?“ vprašam nekega Turka, ki je najhuje razgrajal, „ali kaj vam je?“ Kruha nimamo,“ jih zaupije več, „lačni smo strašno, lačni.“ „Da imate le denar,“ jim rečem jaz, „za denar se dobi vse, ne le kruh.“ | _ $fP§p|H9 „Denarja imamo dosti,“ kriče dalje, „ali peki nam ne dajo kruha zá-nj.“ „Ej, tak so pa peki ob pamet. Pri nas ga pa še ponujajo za denar.“ ^ _ : Vsi odpro usta in zijajo, kakor da bi se jim to popolnoma neverjetno zdelo. To se meni res čudoo zdi, zato rečem: „ni vrag, da bi se za denar ne dobilo kruha,“ stopim k peku in mu pomolim srebrno Šestico. Komaj jo pek zagleda, se prikloni in mi nameče kruha, da bi ga bil komaj nesel. Tisti, ki so prej zijali, me zdaj kar obsujejo, jaz, ki nisem lačen in turškega kruha tako ne maram, ga razdelim med nje. Zdaj vse plane k peku in zahteva kruha, a ta majé z glavo in slednjič zapré svojo prodajalnico. .Í . „No vidiš, da ne dobimo kruha za denar!“ očitajo meni vsi. # . „I, kako dane?“ poprašujem na dalje, „pokažite mi denar!“ ... ' Vse mi moli papir, jaz vzamem en listek v roko, ga ogledujem od vseh strani in prašam, kaj je to. „To je naš denar, ki nam gaviada dajé,“ je splošen odgovor, v jji y , . „A, se ve, za te cunje vam zdaj ne bo dal nobeden dobrega blagá,“ rečem na to, „jaz sem plačal v srebru!“ „Živijo naš denarni minister!“ zagromé zdaj vsi, in predno se prav zavém, kaj se godi, sem že vzdignjen od tal, množica me nase proti sultanovi palači in me tam postavi na tla, potem začne bobnati ob vrata, da sultan pogleda skoz okno in praša, kaj ves ta krik in ropot pomeni. „Živijo naš denarni minister, ta ima še srebro,“ je splošen odgovor. Ko sultan mene zagleda, pride mi brž sam odpret, množica, s tem zadovoljna, se počasi razide, jaz pa grem s sultanom v njegovo sobo. Tu je že vse bolj revno, vi- deti je, da je moral sultan že marsikaj zastaviti. Ko sedeva, me praša: „Moje ljudstvo hoče imeti tebe za denarnega ministra, te je li volja postati to?“ „Le počakaj no malo,“ rečem jaz, „da se beseda vleti. Prej se nekoliko zmeniva. Ti in tvoje ljudstvo nimata nič denarja, je li?“ • . «■ Namestu odgovora sultan globoko zdihne, jaz pa poprašujem dalje: „Če ima gospodar prazen hlev, čemu mu bo pastir?“ „Da bo hlev zopet z živino napolnil,“ mi odgovori. „Kako, če nimaš nič? Ali naj jo grem krast?“ „Čudim se, da ti, ki po vsem svetu sloviš za prebrisanega možaka, ne veš, da se državne kaše polnijo z davki,“ reče na to sultan in nadaljuje: „Pri nas je davek premajhen, mora veči biti, zato sem bil včeraj sklical vse svoje svetovalce, da bi natanko pregledali, ktera reč ali stvar še ni zadavkana. Pa slamnate glave ne vedó nič, zato sem jih spodil in zdaj premišljujem sam, kako bi se naredilo, da bi prišlo več davka v naše kaše, ker to mora biti, drugače pridemo popolnoma na kant. Morda tebi, ki si znana modra glava, kaj pametnega na misel pride. Le to naj še pristavim, da pri nas ni nobene reči več, od. ktere bi se davek že ne plačeval.“ Jaz si nabašem svojo lulo, ker pri tobaku se lajše premišljuje, potem pomolim mehur sultanu, ki si nabaše tudi eno, in tako se zamisliva v turške ñnance, kakor da bi tuhtala večnost. Ko sem parkrat spustil dima iz ust, se mi zabliska v glavi, da prašam sultana: „Po koliko ur na dan so tvoje davkarije odprte, da sprejemajo denar?“ „Po štiri ure, izvzemši praznike,“ mi odgovori. „No vidiš,“ rečem jaz, „tu je napaka. Dan ima navadno po 12 ur, 12 jih ima noč. Štiri je ije le tretjina, toraj se davki plačujejo le tretjino dneva, če na priliko v štirih urah pride v kašo 1000 gld., koliko bo prišlo v njo v 8 urah?“ „Se enkrat toliko, to ve vsak otrok.“ „In koliko v 12 urah? poprašujem dalje poskušajoč, če sultan zna računati. „Štirikrat toliko, to je 4000 gld.,“ odgovori ponosno. „No, vidiš! če to ne bo zadosti, ukaži, da se ima davek pobirati še tudi ponoči, ob delavnikih in praznikih, in potem ni vrag, da ne bi bile kaše čez in čez polne, čemu toraj treba novih davkov?“ „O, to je izvrsten finančen načrt,“ reče sultan in me objemajoč stiska tako na prša, da bi me skoro zadušil. „Ti moraš biti moj denarni minister, ni drugače.“ Jaz pa se lepó zahvalim za zaupanje in odklonivši to čast, prosim sultana, da bi tega mojega načrta nikomur ne povedal, ker se ga bo gotovo poprijel tudi avstrijski državni minister, ki je vedno v denarnih zadregah; potem bi jaz prišel v slabo ime, reklo bi se, da dobre svete drugam nosim, in Bog vé, kak izdajalec bi bil! Sultan mi to obljubi, jaz se poslovim in vkrenem v drugo stran — kam, bote že prihodnjič zvedeli. Različne misli o starem letu. Denarni minister Depretis: Staro leto je bilo veliko prekratko, ker je premalo davkov dalo. Avstrijski narodi: Staro leto je bilo predolgo, komaj smo zmagali še davke. „BrenceljStaro leto je bilo tako dolgo, pa je vendar preteklo prej, nego so vsi naročniki plačali zaostalo naročnino. Rešpehtarjova kukarca. No vidte, toko je prov, de smo po novem let spet skep, bomo spet lohka s plavianjem mal untergoltenge imel. Nej-preh nej povčm, de sem že spet mogla dinst pre-menit. Frava so bli zgrun-tal, mende jim je kakšen žleht jezik na uho per-nesel, de sem z gospodom naštiftala tisto feršverengo zoper njih kužke, al pa so 'še kej druzga od mene mislil, k’ so toko perbučal k men v kuhnjo in se zadrli nad mano: „Ti, Spela, tga pa jest ne lajdam!“ „Koga ne lajdajo?“ se obrnem jest k njim. „Ti si prava tiča,“ se giftajo naprej, „kaj za en bindel-bandel pa imaš z gospodom, de so ti toko drag fa-canetelj kupil, pa še barenblago za kikljo, k’ s’j o v nedeljo imela, he? En uržah more bit.“ „Kakšen uržah?“ baram pa jest zdej res zjieana, „al mislijo morde kej žlehtnega od mene?“ „O, jest sem že tolk všajt,“ rekč, „de vem, zakaj «tari gospodje belj mladim kršencam prezente daj6. Le brž mi povej, kaj imata skep, 6e ne, pošljem po pulcaja.“ Zdej se pa tud jest; na noge postavim in brez vsga strahu se odrežem: „Toko? S polcajem žugajo meni, ki še nisem imela nikol nič žnjiro opravit, koker zavolj tistga tinstbiheljna? No, bom že bešJerala se per gospod, de le dam pridejo.“ „O, se ve de,“ se špotajo frava, „gospod bo s teboj držal, koko pa!“ Men se še le zdej zabliska, kaj mislijo od mene, zato vprem roke ob ledje in rečem: „A, vejo kaj, če pa od Njih gospoda toko slab mislijo, sram Jih bod! Mene pa ne bodo toko ferdahtal, če ne, bom jest poslala po polca j a.“ De b’ vi vedli, koko sva se zdej sprjele ¡Jest nisem «e nič več masala, frava pa tud ne, morde b’ se bli še zravfal, če b' ne bli peršli glih v tem gospod. Zdej se je pa ves veterdoner zlil na nje, jest Bern kar kuhnjo zaprla, nej se sama luftata. Tist sem pa že naprej vedla, de sem zadnji dan v hiš, sej b’ tud ne bla več ostala že zavolj ferdohtenge ne. Spetir v cimri je bil tak, de so že vse babe po hiš nastavljale ušesa. Cez en cajt pridejo gospod vsi razmršen in razjican ven in mi rekč: „Ti s’ me spravla v lep šmir! Kaj ti je blo treba povedati, od kod imaš ta nov gvant?“ „Sej jest nisem nič plavšala, nej mi verjamejo,“ rečem jest. „Ej, se ve de ne! Koko bi bla pa ona zvedla! Zdej je vse ven. Tukej imaš Ion za štirnajst dni, pa še za kvartir in košto in kar pojdi, de bo mir v hiš.“ Jest se nisem votla špetirat, sem vzela dnar in šla še tist* dan. Ce je zdej mir v hiš, ne vem, ta nova ku-harca pa že spet vodi s fravo dva pinčarja na plač in zvečer tud vselej spet kvarte pojo, lačenbergarji hodjo ke. Toko vsa moja kenšt ni nič nucala, ampak le men škod-vala. Med zakonske se zdej že ne bom več vtikala, nej se le sami rihtajo, koker očjo. K’ sem šla ha kvartir, koga trofim tam? Lizo, tisto Lizo, k’ je enkrat v Novem mest bla v dinst, potlej pa po več grajšinah. Pove mi, de je služila ta zadnji bart per pridejo, se rade kej pogovarjajo, ink’ sva imele glih cajt, sem Lizo prosila, nej mi kej povč od tistga imeni-tenga polža in če je res toko strašen, de ga morjo perklenenga imet, al pa če jim je kej naredil, de ga imajo zdej na ketnah samo za štrafengo. „Od polža jest nič ne vem,“ reče Žefa, „ga imajo gvišen v kakšni temni kehi zaprtga, morde je imel ključ tist naš baron. Pa nekaj druzga je tam dol, kar je še belj imenitno, in to je ena šomašterca.“ „Kaj? Al imajo tud njo perkleneno?“ prašam jest prestrašena. „O ne, nič se ne boj zAnjo,“ se smeje Liza, „ti bom brž povedala, zakaj je imenitna. Veš, to je ena izmed tistih šomasterc, k’ jih je enkrat že „Brencelj“ poštatal, k’ so ble tam dol v Hvačevji — mende se za Seti novo piše.“ „Ja, ja, že vem, jo že poznam. Takrat je blo tolk lafer, koker de b’ človk v sršenov meh dregnil. Alje zdej v Višnjigor?“ , „Je ;a, pa še koko obrajtana. Ta zna otroke meštrat, koker nobeden šomašter. No, če se per ti ne bodo tajč naučili, se ne bodo nikjer, per nobenem šomaštru.“ „Pejd no, koko je to?“ I „Jest sama ne vem, pa je vender toko. Zdej jih je že tolk naučila, de, kder pride ona v šolo, morjo vsi reči: „Ghsdihan, frajla,“ in če jo srečajo zunej šole, morjo nardit koplement in grisat: „kutentog — kutmorgen — kuten-omt, knedel-frajla.“ Veš, to ježe strašno velik in če bo ta frajla še delj cajta dol za šomaštra, bodo vsi otroc kmal tajč znal, koker tist štamcar Peter Toman na cest preke svetem Krištof.“. „Jej, jej, potlej more pa tist ltijski pecirksavtman strašno veselje imet nad njo. Morde jo bo spravil še ke na velki Gaber za šomaštra.“ „A, to je tam, ker je tista birtnja?“ „Se vč de, kej pa!“ „Pa ni treba, de b’ ti to komu povedala, de ne bo spet kakšnih lavfarij.“ „O, nič se ne boj, sej nisem taka plavša.“ To je bil najin pogovor, k’ sva glih cajt imele. Naprej tega ni treba pravit; če pa kdo za kakšen dinst vč za-me, kar lohka šriftlih piše. Moj antres je koker preh: Frajla Spela Smtlih v Ibljan, zdej vakant, pošte reštane. Adijo za drug bart! Kako znajo dandanes ljudje goljufati. V nekem kraii so se ljudje že več časa pritoževali pri peku, da jim slab kruh peče. Ta pa je vsakemu pri-aušil se, da jemlje najlepšo in najtežjo moko, k ero je ljudem tudi kazal. Ko kruh vendar-le ne postaja boljši, zatožijo peka pri magistratu, ta pride preiskovat moko in najde res, da je moka več ko na pol s snegom zmešana in zato tako bela. Ko so nato dalje preiskovali, našli so pri njem pod streho več zabojev posušenega in zmletega snega. Mogoče, da je poleti kruh iz samega snega pekel. Se vč, da je nepošteni pek prišel ▼ sodnijsko preiskav» zarad te goljufije. v doli. Učitelj. Kdaj je najkrajši dan, Janezek? Janezek. Kedar šole ni. Učitelj. Kdaj je potem najdaljši? Janezek. Kedar je šola. Kako se žival v drugo spremeni. V nekem kraji so se menili ljudje o veri starih Grkov in Rimljanov, ki so verovali, da so se njihovi bogovi spreminjali v živali, ravno tako, da so preminjali take ljudi, ki so se jim zamerili, v ostudne živali. Tudi se je večkrat zgodilo, da se je ena žival v drugo spremenila. Veliko poslušalcev ni hotelo tega verjeti, kar se oglasi bolj izobražen in izveden človek ter reče: „O, to je gotovo, saj se še dandanes sem ter tje kje zgodi, da kak človek postane — osel ali še kaj druzega.“ „No no, to že vemo,“ rekó eni, „saj smo skusili večkrat kaj tacega — posebno ob volitvah.“ „A ne samo to,“ se oglasi prvi, „tudi kaka žival se utegne spremeniti v drugo in to celó po smrti. Jaz vem primerljej, da je vstreljeni volk spremenil se v psa.“ „Ni mogoče, to ni res,“ oporeka vsa družba. „Če ni res, naj se tudi jaz spremenim v psa,“ reče pripovedovalec. _ „Kje je to bilo in kedaj ?“ praša vse radovedno. „Kje ? v Kočevji. Kedaj ? Komaj mesec dni je tega.“ „Le brž povejte, kako je bilo 1“ sili družba. „I, naj bo!“ reče pripovedovalec in nadaljuje: „Bilo je ob štirih popoldne, toraj pri belem dnevu, ko neka Kočevska žena priteče na pošto in kriči, da sta dva črna volka pred hišo. Na to vsi drvé brž po puške, jih nabijejo in hajd nad volka 1 Neustrašljivemu lovcu R. se res posreči vstreliti eno teh zveri, druga je odnesla svojo črno kožo. Ko tako do smrti zadeta zver leži na tleh in se več ne gane, šine tudi drugim junakom^ pogurn v noge, da si z napetimi petelini upajo približati se črni pošasti, a kaj vidijo! Čudež, pravi čudež! Črna volčja pošast se je bila spremenila v —! — črnega psa.“ Vsi se temu čudijo, pripovedovalec pa sklene svojo povest s temle: „ . , „Ta vseskozi resnična dogodba spričuje dvoje: 1. da se po mestu Kočevji klatijo še volkovi o belem dnevu in 2. če kdo tacega volka vstreli ali ubije, se volk spremeni v psá.“ Vse se smeje, tudi prijatelj „Brenceljnov“, ki mu to resnično dogodbo s Kočevskega mesta brž sporoči. Koristen nasvet deželnemu odboru kranjskemu. Deželni odbor kranjski, v kterem imajo zdaj večino nemškutarji, je v zadnji seji s^oji sklenil med drugimi tudi to, da se ima dopisovati in odpisovati slovenski le takim županom, ki nemški ne znajo. Ta sklep je sam na sebi jako nejasen, ker deželni odbor ne vč, kteri župan zna, kteri ne zna nemški. Zavoljo veče jasnosti nasvetuje „Brencelj“ se te-le natančneje določbe: 1. Župani se del6 v take, ki znajo nemški in v take, ki ne znajo. 2. Kdo zna, kdo ne zna, to odločuje deželni odbor. 3. Kdor trdi, da ne zna nemški, se dene na po-skušnjo, n. pr.: v njegovi nazočnosti se reče nemški: „Ako bi ta mož nemški znal, bi se mu lahko davek odpustil.“ Če pri tem ne bo nič obraza spremenil, je znamenje, da res ne zna nemški. 4. Kdor govori le par besedi nemških ali vé, da se pravi riba — fiš, miza — tiš, že zna nemški. Kdor zná pa celó „kuheltajč“, se upiše med učenjake. 5. Lahka poskušnja je tudi ta: Pokaži županu bankovec za 1 gld. in druzega za 10 gld. Če ju bo razločil, že zna nemški, ker so veliki napisi na bankovcih le nemški. 6. Za razsodbo o tem, kdo zná nemški, kdo ne, se postavi posebna komisija, kteri načelnik bo Johan Kecelj iz Kamnika, namestnik njegov pa štamcar Peter Toman na dunajski cesti v Ljubljani. Nekaj za deželni odbor kranjski. Ker je ta odbor sklenil, da se bo slovenski dopisovalo le tistim županom, ki nemški ne znajo, bo gotovo nasledek vsaj tu pa tam ta, da se bodo župani podvizali, tudi nemški odgovarjati. „Brenceljou“ je že prijatelj poslal tako pismo župana tako-le se glaseče: „An avšus fon der lontkran Birt begen anfrog jier kvise peršon urŠa M. giramc Er-Tiobendas, ist nitcu gavs bajl son halbajnsjar in Trst zu Tinstpot di groš Štup Madl pajn kvisen Pirc Aus bo Gmajd Avšus niksda Firkan Bos Tinshofentlih fermelibirt J. B. Gmejforšter“ To bo masten grižljej za dr. Rohberta Sraja, ki tako odriva povsod slovenski jezik 1 „Brencelj“ bo iz takih dopisov sestavil poseben „album“ in ga o novem letu poslal temu zagrizencu. Dobrota nemškega jezika. Oče pripelje svojega sina k šolskemu vodji s prošnjo, da bi ga vpisal v prvi razred. „V kteri oddelek: v nemški ali v slovenski?“ praša vodja. , , , „O, le v nemški oddelek, v slovenskega ne,“ odgovori oče odločno. " , . . . „Kako to? Saj vi ne znate nič nemški, kakor se sliši?“ poprašuje vodja dalje. „Ravno zato, ker jaz in njegova mati ne znava nič nemški, naj se fant uči,“ odgovori mož. „Toraj, da bi se pozneje tudi vi lahko kaj nemškega naučili od njega, je-lir“ praša vodja. „To ravno ne, ker nama tega treba ni, že lahko ži-veva brez nemščine,“ odgovori mož. „No, se ve, vaša misel je, da bo dečku nemščina kedaj koristna?“ „Tudi to ne! Fant naj hodi v nemško,šolo zato, da. bo slovenski pozabil.“ „Zakaj?“ se čudi vodja. „No, gospod vodja, to yam bom na uho povedal, da fant ne sliši.“ Ko gresta v kot, pritisne mož usta svoja k vodjinemu ušesu in zašepeta. „Jaz bi rad, da bi fant pozabil popolnoma slovenski, zato, da ne bi razumil grdih besedi, ktere si jaz in nje-gova mati v zobe mečeva, kadar se prepirava. To je, ni6 druzega, zato naj hodi v nemško šolo.“ Načrt postave kakorsna bi bila pri nas neke baze ljudem, po volji, §• %; Kdor je po kakem človeku na časti ali na kaki drugi reči poškodovan, ne sme se za to še posebej kaznovat'. J §. 2. Ce kak uradnik komu krivico dela, za to re sme dobiti ne pohvale ne plačila. Poškodovani tudi ne sme stopiti zarad tega namestu onega na višo stopinjo. §. 3. Ce kak uradnik, mešajoč se v zadeve, ki mu niso nič mar,^ n. pr. o volitvah, pri poštenih ljudeh nič ne opravi, te poštene ljudi nima zadeti nobena kazen. §. 4.^ Ce kak prilizovaleC kje komu, kteri mu, je bil na pod, kruh odjé ali ga iz službe spravi zarad nje-£0.vev?1?a^aÍn0Btb njegovega moštva, imá zadnji pravico Pritožiti se; tudi jokati in Stradati mu ne more nihče braniti. Stradati ima sploh vsak neomejeno prav co, če bi se mu to branilo, se lahko pritoži. §. 5. Politični sleparji niso nikdar zavezani, da bi svoje obljube držali. §. o. Tatvina se Je takrat kaznuje, če jo kak človek stori. Kazen zadene tatú le takrat, če ga dobé. §. 7. S silo komu kaj vzeti sé pravi rop; če pa kdo ali njih več s silo jemlje celim narodom pravice, se pravi to: zmaga večine v zboru; to hudodelstvo se kaznuje le samo. §. 8. Narod svoj zatajiti je posebna zasluga. §. 9. Pravica: davke plačevati se ne sme nikomur kratiti. §. 10. Vojakov ni več treba, ker se ima, vsaka reč poravnati z dolgim jezikom in širokimi U9tmi. ''Kar stane armada, to se razdeli sproti med kolovodje raznih strank, zlasti med poslance. §. JI. Večina je zmiraj na tisti strani, kjer jemanj ljudi. Ce je pa teh, ki jih je manj, več, onih pa, ki jih je več, manj, je to tem bolje. §. 12. Ce kdo nič ne zna in je zabitega duhá, to ni zadržek, da ne bi prišel lahko do najviše časti. §. 13. Če je kdo bogat ali vleče veliko penzijo, se ne sme nikdar prašati, od kodi to ima. (Paragrafi 14 do 10C0 so enake smisli, zato si jih vsak bralec lahko misli.) Zdililjej političnega renegata. To je hudo, da ima človek le eden materni jezik in je le enega naroda, ker ne more zatajiti več nego eno mater in eden narod svoj. Pogovor. A. Kaj je bolje: obešen biti ali zaprt? B. Bolje je obešen biti. A. Zakaj? B. Zato, ker človeka lahko obesijo, da ga zraven ni, zapreti ga pa ne morejo, če ga nimajo. A. Ta je bosa. B. Ni ne, le prašaj Andraža. „Brencelj“ piše: Gosp. S. v T. Naročnine za drugo polovico 1. 1878 'nismo prejeli. Gosp, M.. J. v H. S poslanima 2. gld. plačano do konca lanskega leta. Gosp. P. B. S. » Gr. Vaša grudnom lanskega leta. Gosp. V. M. v P. v. (Dele.) oknica Vaša do konca leta 1879. naročnina je potekla z zadnjim S poslanimi 3 gold. zamašena t> » ^0S?‘ A\.Tt na S poslanimi 4 gld. 50 kr. ste se prikupli „Ur.4 do 1. julija 1880. r 1 1879^’ J' N' V P* Zapisnik kaže' da je zda-¡ PlaSan° do konca v Gosp* A,. K. v M, (na K.) S poslanimi 3 gold. smo izpolnili se prazno oknice lanskega leta. Za letos ni ostalo nič. Gosp. J. St. v B. Želji Vaši zarad lista bodi vstreženo, knjige „vojska na Turskem“ pak ne moremo poslati nikomur drugače, nego ce posije dot.eni znesek (55 ali 65 kr.) ali proti poštnemu povzetju ker se prodaja le pri založniku gosp. J. Giontini-ju. Mi jo svojim naročnikom preskrbijujemo le iz prijaznosti, zakladati za-nje denarja pa ne moremo. r \y r Gosp. A. M. v A. Posebne knjige o,.Hadži Loji“ v slovenskem jeziku ni. Saj ta mož tudi ni tako imeniten; da bi vredno bilo njegovo življenje v posebni knjigi popisati. Kar najdete o njem v knjigi „Vojska na Turskem1- bo menda zadosti, če tudi niste brali slovenskih listov, ki so večkrat omenili kaj o njem. Zdaj menda mož ne bo veš ropota Gosp. F. A. v B. Priimek „turški list“ si je pridobil ljubljanski nemcurski „Tagblatt“ zato, ker je bil o začetku ustaje ves vnet za Turke. Ne izhaja pak v turškem jeziku, ker njegov vrednikše celo slabo nemški, slovenski pa prav nič ne zna, „Ljubljanski butelj“ so ga krstili zato, ker je med vsemi ljubljanskimi listi ta list najbolj neumen. To vam bodi v pojasnenje na Vaše vprašanje. Gosp. S.'V L. Kakor smo po drugih zvedeli, ste Vi naročenega >>®r . sprejemali le zato, da ste ga dajali V. in drugim nemčurjem vi?*" ,™u