★ m PRIH glasilo osvo Leto III . Cena 8 lir • 6^ugolir - 2.50 din OOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST torek, 8. julija 1947 Poštnina plačana y gotovini Sprdizlone in abbon. postale !Stev. 637 ZAKLJUČEK TRŽAŠKEGA MLADINSKEGA FESTIVALA živeLa enotnost tržaške mladine V ENOTNEM MLADINSKEM GIBANJU Veličastno mladinsko zborovanje na Garibaldijevem trgu - Brez-Hgpešni poskusi teroriziranja s strani fašističnih razgrajačev mlad dne tržaškega ■'/tigu J^kega fest‘vala, Je bilo na v ari*3a’^i veliko zborovanja jCJttev. Na zborovanju sta go- * tov predsednik «;.t n j to_ Gasparini in s siovenšči- * w ' °Ci'azd. Ljudstvo ju Je več-Ukinjalo s pleskanjem, zla- , m ^ ____________________________ 8ta poudarjala zahteve mla-P® miru, delu in napredku. ftacev Ta ko rL ®ora®3 Je uvodoma na kralji, v"83! P0lltičri0 stanje na STO-katerega'se Je vršil stvanf' festival- STO Je za nas le 23 druge pa naj bi a.. . 1191 točka ia mostišče proti v demokracijam raidoi-5 ^ državah ter ognjišče »lova«-, me^ italijanskimi in jugo lmi nar°di- Tu naj bi se tabor» fna deIitev Evrope v dva 5 6a za 1,1 Pfičel oni zid, ki Naše ^dn* reakcionarji tako žele. Hati stvo pa se ne ba dalo ^atsij "H^Prialtstom, temveč bo bčj upa !n s'-ožno živelo med se-«tv0 ,Se zaveda, da bo prijatelj-JiigOg, sosedno ljudsko republiko *tvom'ay!JO 40 italijanskim ijud-tem d.,^1 P01"015 za mir na Mi h a €yr°Pske zemlje. ^visui b"ti sarn“El°jnl in ne' kteVaJ, vno zato pa odločno za- Juslrij ° da ^ obnovi tržaška tore a v vsej njeni zmogljivosti. JS* in mc-kno razvito iamtVoy° 1)0 UEPevalo naše gospo feksko 'n 'kitno dosegli tudi de-bojg palitično neodvisnsst in svo ščevaic 0l5axali bomo tujim izkori-^toščln ®TO ’abko živi brez krediti 5 katerimi b: nas hoteli ti nai^fUnani »a namerno izvede-'tjonA1 šovinističnih skupin bo-tje, Variti v Trstu napeto ozra-ki ^ ", ba se bomo borili za mir, »trn^, avn' Pogoj za uspešno kon-V8i^° btlo m napredek, te. nas ne bodo prest ra- ta*t E, ltnQ na tej zemlji že tri- let ih imamo pravioo do A kulturnega in politične- vic. Delodajalci še vedno mislijo, da je najlaže izkoriščati mlade delavce in delavke. Tako morajo vajenci opravljati razne posle, namesto da bi se učili syoje obrti. Gospodarji mladince izrabljajo in se prav nič ne menijo zato, ali obiskujejo vajenci večerne tečaje ali ne. Najbolj pa je žalostno, da je v Trstu okoli 7000 mladincev brez posla. Temu je treba storiti konec. Poskrbeti je treba za strokovne šole, katere bodo vajenci pasečali med delom, izpopolniti yečerne tečaje in dati za enako delo enako plačilo. Tudi kmečko mladino je treba Izobraziti. Ustanoviti je treba poljedelske šole, v katerih se bo mladina učila modernega poljedelstya in u-pravljamja strojev- Slovenski mladini pa je treba poleg tega nuditi možnost, da se izobrazi v svojem materinskem jeziku, ki ga je fašizem toliko let preganjal. Mladina zahteva tudi demokratizacijo šol, v katerih veje še fašistični duh in zastarele metode poučevanja. Dijaki sami pa so pokazali, da se da z organiziranim nastopom mnogo doseči, kar nam priča tehniška srednja šola «Volta». Dijaki so pričeli yoliti šolske odbore na resnično demokratični osnovi in izdajajo šolske časopise. V šolah je treba dati možnost izobraževanja mladincem vseh razredov, če se pokažejo sposobni. Slovenski dijaki še posebej zahtevajo, da se odstranijo jz slovenskih šol- domobranski in belogardistični profesorji, ki so pribežali v Trst- Slovenska dijaška mlad na zahteva za dosego enakopravnosti ustanovitev slovenske filozofske fakultete na tržaškem ozemlju ter čim popolnejšo demokratizacijo univerzitetnega življenja. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti naših pionirjev in zahtevati zanje dobre vzgojitelje, saj so oni naša bodočnost. Tudi na športnem polju Je treba “k j, niA- Našo pravico do rae-vjj! toih^llslte kulture Pa smo si ii ‘ Ski r'^ V narodno osvobodilni S L z demokrat;čnimi Ita- Mnozica m trgu Garibaldi. narn stoje cb strani in JSfcah Pani sede le v raznih h!*1, da * a žalost moramo ugoto-ii vtxiitelji ne k ate rh ,> organizacij podpihuje- jo^, .j10 sovraštvo ter ne siore a Se prenehale neofa-•F; to pa zato, ker se C* etl£^hega nastopa tržaške mla- 1 >ju govornik k obrav- V, ’ak bat/ gospodarskega po- te!*4 Ji v T,rn'adlne- Delavska mla-koncu ;‘stu š? danes, dve leti v°jne, brez slehernih pra- vse obnoviti in preprečiti, da bi šport postal pok.ic maloštevilnega ozkega kroga, namesto da bi široke mladinske množice krepile s športom duha in telo. Mladinski festival je bil manifestacija povezanosti mladine STO-ja, je bil mogočen pregled dela, ki ga je mladina v tako kratkem času opravila na *vseh poljih. Na tem festivalu je mladina pokazala visoke tehnične in umetniške sposobnosti. Največje priznanje tržaški mladini pa je bila vključitev ZAM STO-ja v veliko svetovno družino mladine, ki je danes najdoslednejši borec za mir in bratstvo v svetu. V Pragi se bo delegacija naše mladine spoznala z delom in življenjem mladine drugih dežel ter obenem opozorila svet, v kako težkih pogojih se mora naša mladina boriti in delati. Toda tržaška mladina se ne bo ustavila. Borila se bo še naprej in določno korakala po začeti poti. Zahtevala bo, da se tu ustanovi demokratična viada, krepila bo bratstvo med obema narodnostdma, cb-navljala, se aktivno udeleževala volitev za enotni razredni sindikat, ki bo ščitil njene pravice. Zahtevala bo strokovno izobrazbo, enako plačo za enako delo, poljedelske tečaje, napredno šolo in enakopravnost slovenskega jezika. Po govoru tov. Gorazda Je pozdravil mladince mladi Biecher, tajnik mladinskega republikanskega gibanja. Po zborovanju se je ljudstvo mirno razšlo. To pa ni bilo po volji šov.nističnim golobradcem. Hodili so po središču mesta v velikih skupinah ysi podivjani, kakor stekli psi. Na trgu Goldoni in ul. Gallina smo videli skupine po 40 šovinistov teči za posamezniki, katerih policija sploh ni zaščitila. Na trgu Goldoni ^e je skupina kakih 30 poba- linov približala trem mladincem, ki so m;mo stali na vogalu. Najprej so iztrgali enemu izmed teh treh steklenico in jo razbili ter ga začeli pretepati. Tako so torej nekateri ljudje odgovorili na poziv z ZAM k sodelovanju- Ta poziv pa je vendarle rodil svoje uspehe, ker tudi mladina drugih gibanj spoznava, da je le s skupnim in enotnim nastopom vse mladine mogoče zaščititi vse njene pravice. Razvoj pa bo šel svojo pot kljub vsem jaloyim poskusom reakcije, da bi še nadalje vnašala med našim ljudstvom razdor in netila nacionalistične strasti. Zračni promet Trst-Praga Trst, 7. (ATI) — SISA — italijanska družba za zrakoplovno službo — ba v kratkem vpeljala zračni promet na progi Trst-Praga. Zrakoplovi bodo štirimotomlki, tipa Douglas C. 47. in boda prego od Trsta do Prage, ki je dolga 500 km preleteli v približno dveh urah. SISA je podvzela tozadevne korake zaradi sodelovanja pri češkoslovaški državni zrake p lovni družbi. Začasno, dokler Trst ne bo dobil laslnegi letališča, se bodo zrakoplovi ustavljali v Mirnu pri Gorici. Vseslovanski dan v Bratislavi Bratislava, 7. (Tanjug) — V Bratislavi se je včeraj vršila slovesnost vseslovanskega dne. Pri tej priliki je govoril predsednik vlade Klement Gottwald o pomenAi prijateljstva in sodelovanja med slovanskimi narodi. Poudaril je enakost med Cehi in Slovaki in kritiziral proti-češko in protisovjetsko propagau-do, ki jo vršijo nekateri slovaški politični krogi. n PRED NOVO KONFERENCO O MARSHALLOVEM PREDLOGU ZA PREMOG IA ŽITO NE BOMO PRODALI SVOJE SVOBODE Holandska, Belgija, Avstrija, Češkoslovaška in Turčija bodo sodelovale na konferenci - Togliattijevi štirje pogoji za evropsko politiko - Francoze skrbi predvsem nemško vprašanje 44 V Turinu je govoril včeraj o pariški konferenci komunistični voditelj Palmiro Togliatti. Dejal jr, da je Marshallov načrt sicer koristen za obnovo Evrope in Italije, toda pod pogojem, da je podano v prvi vrsti jamstvo, da sodelovanje pri izvedbi tega načrta ne vsebuje tujega političnega vpliva. Togliatti je poudaril naslednje štiri pogoje, ki bi morali biti odločilni tako za evropsko, kakor za italijansko politiko in sicer: 1.) Nobenega bloka proti Sovjetski zvezi; 2.) Nobene delitve Evrope v dve skupini; 3.) Nobene gospodarske podreditve Italije interesom kapitalistov; 4.) Nobeno politično vmešavanje v notranje italijanske zadeve. Ob zaključku svojega govora je Togliatti obžaloval, da se vršijo pogajanja za izvedbo Marshallovega načrta od strani takšne italijanske vlade, pri kateri ne sod:lujejo politične sile levice. Moskovska «Pravda» se v svojem članku prav tako peča s pariško konferenco in pravi: «Zaradi zadržanja, ki sta ga zavzele pri konferenci Francija in Anglija je vsakdo imel vtis, da so organizatorji konference zavestno zasledovali to, da konferenca propade in da dobijo te države proste roke v svojih na-daljnih akcijah. Značilno je, da sta Bevin in Bidault odklonila sovjetski predlog, naj bi tri velesile najprej vprašale vlado ZDA, do katere višine lahko nudijo gospodarsko pomoč. List pravi, da je bila zamisel Anglije in Francije v naprej ta, da je treba evropske interese podrediti volji »diplomacije dolarja*. Sovjetska zveza ni mogla iti prt ko osnovnih načel demokracije in enakosti narodov. Članek konča tako: «Naša žetev bo brez dvoma ugodna. Torej za vsak slučaj nesporazuma, kaj nam bodo mogli storiti nasprotniki?*. List «New York Times* izvaja, da pomeni uspeh že to, ako se bodo prihodnje pariške konference u-deležile samo nekatere države ter pripravile gospodarski načrt o proizvodnji in razdelitvi gospodarskih dobrin. Pariški tisk zanima v zvezi s pariško konferenco predvsem nemško vprašanje. Zaradi tega pričakuje od Bidaulta, da bo Bevinu pre- dočil tozadevne francoske skrbi. Francozi so mnenja, da Nemčija ne samo, da se ne okoristi iz načrta obnove Evrope, temveč obnova se mora izvršiti na stroške Nemčije. Po drugi strani »Populaire* dostavlja, da se Nemčije ne more izključiti iz Evrope in da je treba upoštevati njeno gospodarstvo. V Chalon sur Saonu je govoril Bidault in zatrjeval, da ima Francija čiste roke zaradi poloma zadnje pariške konference. Glede Marshallovega načrta je dejal, da Je Francija storila vse, da bi »e vsa Evropa pridružila delu za obnovitev Evrope. V Brestu pa je govoril glavni tajnik komunistične stranke Tno-rez in rekel, da mora postati Porurje «arzer,al za evropsko obnovo, ne pa vojni arzenal*. Na Be-vinov govor je Thorez pripomnil, da namesto da je moraliziral, bi bil boljše naredil, da bi posial Francozom porurski premog. Nazadnje je vzkliknil, da Francozi ne bodo prodali svoje vesti za premog in žito, da bodo raje jedli črn knih ter ostali svobodni. Češkoslovaška je sprejela vabilo k sodelovanju pri pariški konferenci. Zastopal jo bo njen pariški poslanik Nosek. Vsekakor hoče češkoslovaška vlada natančno poznati Marshallove predloge, pred-no se bo odločila glede udeležbe. Isto tako je njena udeležba odvisna od razgovorov Gottvvalda in Masaryka v Moskvi. Holandska, Belgija, Avstrija in Turčija so izjavile, da bodo njihove vlade sodelovale pri pariški konferenci. Zdi se, da s; bo otvoritve konference udeležil Bevin sam. Bevin bo imel s seboj 50 strokovnjakov. Za primer njegovega predčasnega odhoda pred zaključkom konference bo angleško delegacijo vodil Sir Oliver Franks. Skandinavske državo niso dale Še odgovora, ker se bodo v sredo prej posvetovale med seboj. Tudi ni še določeno, ali bo tisk pripuščen k razpravam. Konferenca sama bo trajala verjetno tri dni. Konferenca bo o svojem delovanju v smislu zadnjih sklepov obveščala mednarodno gospodarsko komisijo v Ženevi. Marseille, 7. (AFP) — Tajnik komunistične stranke Duclos je imel danes ob priliki obletnice ustanovitve komunističnega udruženja v Rodanu govor, v katerem je pozval socialiste in republikance, naj se združijo in s komunisti ustanovijo vlado, ki bo izraz ljudske volje, izražene pri volitvah. V Parizu se je vršil sestanek narodnega sveta francoske socialistične stranke. Nastopili so razni govorniki, od katerih so bili mnogi proti vladni gospodarsko-finančni politiki. Na seji je govori! tudi Ra-madier in izjavil, da je vlada izvedla Blumov načrt in uspela. Glavni tajnik seinskega okrožja Pivert je ostro napadel politiko Ra-madierove vlade. Pivertu so se pridružili tudi mnogi drugi somišljeniki. Na koncu zasedanja je sledilo glasovanje, pri čemur je bilo oddanih 2576 glasov za ohranitev Ra-madierove vlade, 2508 je glasovalo proti temu in 127 se je vzdržalo glasovanja. Delegati so odobrili tudi vladno gospodarsko politiko t?r njeno politiko v Severni Afriki in francoski uniji. Odobrena je bila končno resolucija gled; Marshallovega načrta ter zahvala ZDA za njeno pomoč. V Mautnausenu je umrlo 122.766 oseb Praga, 7. (Impress) — Udruženje avstrijskih političnih internirancev na Dunaju Je objavilo podatke o bivšemu internacijskemu taborišču ŽETEV V VOJVODINI Piičakuie se obilnejša 'žetev od lanske Novi Sad, 7. — Dosedanji uspehi pr; žetvi v Vojvodini dokazujejo, da bo žetev brž in s polnim uspehom končala. 2e kuncem meseca junija je bilo v severnem delu Bačke in Banata požeto okrtg 50% žita. V hačkotcpalSkem okraju so poželi 80% in v starebečejskem okraju 70% žita. V teh dveh okrajih in v nekaterih drugih bodo končat z žetvijo že kencem tedna V južnem Banatu je žetev pričela kasneje, ker kasneje dozoreva. Letos pričakujejo mnogo obilnejšo žetev cd lanske in tudi delo gre hitreje od rok, zaradi izkustev, ki so si jih lansko leto pridobili. Funkcionaiji kitajskih in ind jsk h sindikatov pri Tilu Ljubljana, 7. —Maršal Tito je sprejel danes predsednika sindikalnega udruženja svobodne Kitajske Lin Minga ter predsednika vseindij-skega sindikalna kongresa Sripada Dangera. Razgovoru je prisostvoval podpredsednik Osr-dnjega odbora združenih sindikatov Jugoslavije Voja Lakovič. FLRJ - Teheran Teheran, 7. — V Teheran je dospela jugoslovanska gospodarska komisija, da na licu mesta študira trgovinska možnosti med obema državama. Jugoslovanska delegacija se je razgovarjala s pirzijskim gospodarskim ministrom in z namestnikom zunanjega ministra. Husova proslava Praga, 7. (AFP) — Ob priliki obletnice smrti Jana Husa, ki je bil sežgan na grmadi v Kostnicah leta 1515., so se v Pragi vršile velike slovesnosti. Pri teh so sodelovali legionarji jz obeh svetovnih vojn. Predsednik republike Edvard Be-neš je imel govor, v katerem je razglabljal o odncšajlh med Cehi in Slovaki ter je oba naroda pozval k edinosti in priporočal strpljivosl In mir. Beneš je svoj govor zaklju- tv Mauthausenu. Iz statistike je raz- čil z bfsedam- da ne more nihče 1 vrinn Hm. v-r, Armiral nhui Predvidevat., kaj bi se zgodilo slo- vaškemu narodu, ako bi Ceškoslo- vidno, da so Nemci tamkaj ubili 122.766 os b, med katerimi je bilo 3218 sovjetskih in 4773 českos.ova-škrih državljanov. RIM. — Medpokrajinski kongres kvalunkvistov, ki se je imel vršiti danes v Kremoni, je bil od policije prepovedan. Ta ukrep je bil izvršen vsled posredovanja odbora za obrambo republike pri oblasteh. Kot razlogje odbor navedel bojazen pred incidenti. vaška ne oostejala več. Oviranje repatriacije Pariz, 7. (Tanjug) — Nedavno sta na povabilo Unrinega evropskega urada za begunce despela v Pariz dva jugoslovanska predstavnika. Hotela sta razpravljati pri Unri glede izboljšanja postopka pri repa- ii i Nstn!*1'1 r€žimu, W je pri-•o «na 108 moralnega «r3aii8k., ProPada, je odzvon1-V 2lr»i m°kratične sile se V*t>9stavifa Mdn;,i udarec in S "kušal lrepuWike- Fran-b, ' to(ja obrniti tok zgodo A FRANCU BO ODZVONILO ,8v°Jo r^50dov’na gre neizpro- Pot len naprej. CIO'1'1 °blaat od Hitler-Cf^žil tui, Ja' Jc ^anco ved-'ih dane8 A ‘nteresom in tako Je » 2mago demokratič-ijA PašUt-al Vellk Preobrat *014«ai u. i. 80 bili Potolčeni V, Usoda ^ranca čaka prav se i-. Pnnsko delovno ilfit. i^^*^ - t___. j ____ *^ie rtA' Pnvsod stavke in •*ti' khiet, °natracije proti la- S *? Sirilo wUplraJo> ilegalni ,ranca zapuščajo IV""', k! J16 s'ranke in fi-V JR mu l ,odkrito delajo V, Vu 'Vak0>' Piše »New ■ v VA Uko ne uživa i br», lajno pripravlja na Vradi odrJaikib krogih, ki .^»tranili. S'n!4a &Ja v ®Paniji, ne S*Č>« £$?r. ker se fail- 5u L aal°m,‘ ^d2 na8l,*m h!V«4rii nervn , Cgeneracijo. Z >!t;W 'Ani P an° siromaštvo, h t*°v,ot*xa ne'zrr‘Arnn oho-4lftv«tvn *n'h fa'anglstov. a 80 ostale kot v korup- 1936, a življenje se je podražilo za 452%, živila celo za 534%. Skrajna beda delovnega ljudstva je v kričečem nasprotju z ogromnimi dobički velikih podjetij, katerih glavni delničarji so falan-gistični voditelji. Francov brat Nicolas je delničar velike paro-plovne družbe «Asnar», ki je razdelila leta 1945 dobičke za 72 milijonov peset. Inflacija je zajela Španijo in preti s strahotno krizo vsemu ljudstvu, ki ga mečejo iz dneva v dan iz tovarn in podjetij na ulico, ker tovarne ne morejo delati zaradi pomanjkanja surovin in tujih valut. Proizvodnja jekla je padla n. pr. na 35%, bakra na 40%, žvepla na 20% itd. Način borbe proti Francu je tudi sabotaža: delavci nočejo delati za Franca, kmetje se upirajo, ker zemlja ni njihova. Občutno je padla proizvodnja premoga; leta 1945 je bilo posejane samo 8,750.000 akrov površine, medtem ko je bilo leta 1935 zasejano 11,250,000 akrov. Vzrok vsemu temu je, da je Franco privedel ljudstvo v položaj suženjstva, ki ga Je republi- ka ukinila. Špansko ljudstvo ne more pozabiti, da je že živelo svobodno in se ne more zadovoljiti a suženjstvom. Marsikaterega bo začudilo, da se je Franco obdržal na oblasti po porazu Hitlerja. Obdržale so ga na oblasti rekcionarne sile, ki hočejo na vsak način preprečiti demokratično rešitev španskega vprašanja. Španija je danes kakor leta 1936 bolna točka v mednarodni politiki. Franco danes prodaja suverenost Španije imperialističnim skupinam za podporo, ki jo uživa. Anglija »e bori z ZDA za vpliv v Španiji, ker si s tem hoče zavarovati imperialne poti in zadržati svetovna tržišča, ki bi jih hotela ugrabiti Amerika. Španija je na križišču poti med Evropo, Afriko in južno Ameriko. Amerika bi hotela preko Španije gospodarsko prodreti v Evropo, da bi odrezala trgovske poti Franciji, Angliji in Italiji, zagotovila sl komunikacije za petrolejska ležišča na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter si ustvarila nova oporišča v Sredozemlju, ki ji bodo omogočila nova strateška osvajanja v vsem svetu. Verjetno se bo Truman pojavil kot rešitelj malega in slabega Franca, kakor je bil primer z Grčijo. Za dosego svojih ciljev, je mednarodnemu imperializmu potrebna reakcionarna Španija. Zato je razumljivo, zakaj je Franco še vedno na oblasti dve leti po porazu fašizma. Imperialisti odkrito podpirajo tudi vzpostavitev monarhije v zameno za Franca, samo da bi ohranili svoje interese. Oni bodo skušali menjati režim, toda brez demokracije, svobode in proti suverenosti španskega ljudstva. Kljub temu bodo napori reakcionarnih sil propadli, ker co demokratične sile vsega sveta močnejše od skupin, ki sanjajo o nasiljih, tiraniji in zasužnfevahju narodov. Špansko ljudstvo je optimistično, ker se zaveda, da je vse demokratično ljudstvo svetr i nlim in da ga podpira v silni borbi proti krvavemu režimu Franca. Vse demokratično ljudstvo sveta mora biti solidarno s španskim ljudstvom, mora pre- Francove „voliIve Madrid, 7. — V nedeljo so v Francovi Španiji glasovali z «da* ali «ne», to se pravi ali odobravajo ali ne, zakon o naslrdstvu, ki naj bi napravil iz Španije kraljevino brez kralja. Kakor javlja Francov radio je bilo to v Španiji prvo glasovanje po enajstih letih. Predvsem v aristokratskih predelih Madrida je bila udeležba pri glasovanju zelo velika, v delavskih predelih pa bolj majhna. Z «da» je po dosedanjih rezultatih glasovalo od čez 16 milijonov volilnih upravičencev 14.454.456. Z «da» je glasovalo 12.628.982, z «ne» 643.501, ostali glasovi pa so bili neveljavni. Poudariti je treba, da to glasovanje nima nobenega pomena, kajti v vsakem primtru tega ali onega rezultata glasovanja so bili volilci prisiljeni dati zaupanje Francu. Tisti državljani, ki niso volili, bodo obdavčeni s posebnim davkom in njihova imena bodo objavljena. Zato je bila udeležba tako obilna. Leta 1939. ob koncu španske državljanske vojne so vse države razen Sovjetske zveze in Mehike priznale Francovo vlado. Sedaj pa bodo velesile in vse ostale države ponovno imele priložnost preudariti priznanja Francovega režima. prečiti dovo* surovin Francu in delati na tem, da vse vlade prekinejo odnose s Francom. Franco vedna prinaša iz ropotarnice staro gtslo, da se bori proti komunizmu, da bi prevaril svoje zaščitnike in naivno javno mnenje, toda ves svet ve, posebno pa špansko ljudstvo, da je to naj-nesramnejši izgovor in žalitev za špansko ljudstvo, samo da bi se obdržal na oblasti. Špansko ljudstvo tudi monarhije ne mara, ker e’ v svoji triletni herojski borbi ni borilo za monarhijo, temveč za republiko in zanjo je dal življenje cvet španske mladine, za njo umirajo španski demokrati po Francovih zaporih in za njo teži vse delovno ljudstvo Španije. O končni obliki državne ureditve bo odločalo špansko ljudstvo na svobodnih demokratičnih volitvah, katere mora omogočiti odstranitev Franca. Špansko ljudstvo se že sedaj pripravlja s svojo borbo, s stavkami in sabotažami na boljšo bodočnost, ki jo mora pod vsako ceno doseči. Špansko ljudstvo hoče živeti svobodno in v prijateljstvu z vsemi demokratičnimi narodi Sveta, kfr je tudi ono pripomoglo s svojo borbo k uničenju fašizma in za zmago demokracije. Posebna Evropske gospodarske komisije Čeprav je Sovjetska sveža odbila sodelovanje pri sestavi načrta su evropsko obnovo na podlagi angle-ško-Jrancoskcga predloga, je vprašanje izvedbe Marshallovega načrta še vedno aktualno, ker sta Anglija in Francija povabili ze drugih držav na konjerenco, ki naj bi izdelala takšen načrt brez Sov.etske zveze. Zanimanje svetovne javnosti za nadaljnji razvoj gospodarskih in političnih odnosov med raznimi porajajočimi se bloki čedalje bolj raste prav zaradi omenjenih dveh dogodkov V zvezi s stališčem, ki ga je zavzela Sovjetska zveza, je značilen komentar itraziskovalca evropskih razmern v londonskem «Observer-jun, ki je bil objavljen tik pred zaključkom pariške konjerence Ako bi Sovjetska zveza hotela sprejeti Marshallov načrt na takšnih osnovah, kakor sta mu jih stavila Bevin in Marshall, bi po mnenju «Observerja» morala popolnoma izpremeniti smer svoje dosedanje politike. Marshall namreč postavlja kot pogoj za ameriško pomoč sestavo askupnega programa za obnovo» od strani evropskih držav. Takšnega skupnega načrta pa ni mogoče izdelati, nadaljuje *Ob-server», ako se prizadete evropske države deloma ne odpovedo svoje suverenosti. Za države, ki hočejo biti deležne Marshallove pomoči ni tu nikakšne izbire. One morajo na pot, ki bi na koncu koncev dovedla do politične Jederacije- Na vprašanje, kaj je prav za prav pomenil Marshallov načrt po an-gleško-francoski zamisli, odgovarja moskovska n iz Starega mesta ni bilo všeč. Zato so ju v bližini ul. Sv. Frančiška napadli in začeli pretepati. To je videl neki mimoidoči angleški stotnik in se potegnil za napadena. Tedaj se je tolpa postavila tudi njemu po robu in se začela z njim prerivati. Policija je prišla na mesto šele čez kakšnih 20 minut (do glavne policijske postaje je od tam komaj nekaj minut), ko se je napadenima tovarišema že posrečilo, da sta se sama iznebila napadalcev in odšla po svoji poti. Kolikor nam je znano ni policija aretirala nikogar izmed napadalcJv. Malo pozneje so, morda isti razgrajači, tam blizu napadi! civilni avto samo zato, ker je nosil evidenčno tablico iz Hi vatske Istre, ter ga precej poškodovali. Ko je končno prišla policija in je lastnik avtomobila zahteval, da mu morajo plačati povzročeno škodo, je policija hotela aretirati njega, dočim je pustila napadalce na miru. Ljudje, ki so bili priča tem dogodkom, se aprašujejo, ali je policija postavljena zato, da čuva javni red, ali da vzdržuje javni nered. POKRAJINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO modernimi stroji, z dvema perilni-cama in dvema zračnima kuril-nicama- Pri podjetju dela 120 delavcev in delavk, ki delajo z akordnim tempom in so presegli normo za povprečno 25%. Čeprav je v rimskih mesecih slabo vreme zelo ovu*'o dovoz lesa, vendar so že v prvih dveh mesecih prekoračili določ“.*:o normo. Tedaj so predelali približno 800 kub. m lesa mesečno, sedaj pa se je proizvodnja dvignila na 1070 kub. m mesečno. Ako ne bo posebnih ovir, bodo dovršili letošnje delo že oktobra, najkasneje pa do polovice novembra. Tudi predvideni 10% dobiček so zvišali za 1 milijon 600 tisoč lir. Načrt proizvodnje je bil predviden na podlagi proizvodnje iz prejšnjega leta in bo v letošnjem letu prekoračen za 76%. Tovarni Falersa bodo odstopili 1200 kub. m odpadkov. armade in vzel vojaško obleko. Tako torej v coni A dobiva civilna policija ukaze iz Italije in aretira ljudi, ki v kratkem spich ne bodo več italijanski državljani, ker po mirovni pogodbi pripadajo Dane FLRJ. Zraven tega pa CP arčtira ljudi zaradi dejanj, ki so jih storili v vojnem času 'n tako pomagali zaveznikom. Ljudje žele, da jim oblast razjasni to zadevo. Na drugi strani pa imamo delodajalce, ki nikakor nočejo popustiti. Poskusiti hočejo še na en način Čim več doseči zase. Po njihovem mnenju morajo prcdstayn;ki sindi-datov pristati na njih stališče, ali pa predati stvar razsodniku. Dej bi pogajanja čimbolj zavlekli in pri tem izkoristili čim več možnosti, zato poizkušajo celo z razsodništvom. Stališče, ki ga zagovarjajo predstavniki sindikalnih organizacij pri sedanjih pogajanjih, popolnoma odgovarja potrebam delovnega ljudstva. Sindikalni predstavniki se za. vedajo svoje odgovornosti, zato tudi dosledno, in odločno zagovarjajo potrebe in koristi delavstva. Temu stališču pa nasprotujejo delodajalci, ki poskušajo s svojim pro tiljudskim stališčem vedno ovirati vsak napredek. Njihov postopek je vedr.o enak. Polni so sladkih besed a z vsemi sredstvi se otepavajo upravičenih zahtev delovnega ljudstva. Razredna zavest in sedanje žlv-ljenske razmere narekujejo delavstvu, da s svojo enotnostjo podpre svoje predstavnike. S strnjenostjo, ki jo nam narekuje sedanji položaj in borba proti vsakovrstnim izkoriščevalcem bomo nailaže zagotovili sebi in svojim družinam vsaj kolikor toliko znosno Življenje. CP izpolnjuje ukaze iz Italije Polovičen uspeh Skednja in Gasliniict Bolj ko gre pokrajinsko nogometno prvenstvo h koncu, bolj ogorčena postaja borba za prvo mesto med «naj3toricama Skednja in Gaslinija. Seveda pa gre velika zasluga za to tudi ostalim enajsto-ricam, ki od nedelje do nedelje pri. Veslanje: V veslaški tekmi četvercev s krmarjem je zmagalo moštvo Izole, drugo mesto pa je zasedel Col. Lahka atletika: moški: tek na loo m: 1- Trani Romans (Piran) v času 12”; 2. Vecchiet Romano (Skedenj) v času 12,3”. Tek na too pravijo kakšno presenečenje. Takoj m: 1. Fonda Lino (Sy. Marko) v je bilo tudi v nedeljo. Ko je sodn k ; času 23.1; 2. Contento Ferruccio (Pl- zaključil tekmo Ronke-Gaslini, ki j ran) v času 25.8. Tek na 400 m: 1 se je končala neodločeno, so bili Sedmak Lucijan (Vesna) v času najbolj veseli igralci Skednja. No j 56”; 2. Fragiacomo Tullio (Piran) čez dobro uro in pol se je uresničil , v času 56.9. Tek na 800 m: 1. Ra- pregovor, da se najslajše smeje i valico Guido (Piran) y času 2.16.2; tisti, ki se zadnji smeje, in to so j 2. Balbi Stellio (Sv. Marko) v ča- Racuni brez krčmarja Ameriški list «New York Herald Tribune* javlja, da se ameriški angleški, švicarski in italijanski finančniki zanimajo za investicije v tržaškem pristanišču. V načrtu imajo izsušitev močvirja okrog ZavelJ, kjer naj b; nastalo novo pristanišče. Stroški za ta načrt so predvidena na okrog 13 milijonov dolarjev in bi ta dela zaposlila 12 tisoč oseb. Izjaviti pa so, da ne nameravajo pričeti z deli, dokler ne bi bil zajamčen političen mdr na tem ozemlju. ZVU je baje izjavila, da ona jamči za mir samo dokler bodo tu njihovi vojaki. Poznejši položaj bo Odv^en od guvernerja. Morda je to samo manever, d4 bi lahko še dalje ostale tukaj njihove čete? Zaključek stenografskega, strojepisnega in knjigovodskega tečaja v Postojni Okrajni prosvetni »vet v Postojni je januarja t. 1. ustanovil stenografski In strojepisni tečaj. Stenografski tečaj se je začel 15. februarja t- i Posečaio ga Je redno 6 tovarišic. Strojepisni tečaj pa je začel 12. februarja v prostorih okrožnega sod-sča. Ker aa pokazale-tečajnice veliko veselje do strojepisja, je vodstvo tečaja sklenilo, da bo organiziralo v jeseni tečaj za stenografijo in za strojepisje. Tečaj bo imel dva oddelka, m scer višjega in nižjega. Na tečaju bodo obravnavali tudi slovensko slovnico hi korespondenco. 25. aprila t. L se je začel knjigovodski tečaj, ki ga Je organiziral OLO y Postojni. Tečaja ki se je vršil v prostorih osnovne šole, se je udeležilo 26 tovar.šev in tovarišic. S temi tečaji je bil storjen korak v naši petletki, kajti pristopili smo k dv.ganju strokovnega kadra. Priznanje pa. zas ušijo tako tečajniki učitelji. bili igralci Gaslinija, ki so z veli ko radostjo pozdravili uspeh Mon-tebella, ki se mu je posrečilo remizirati s Skednjem. Podčrtati moramo odločno igro enajstoric Montebella in Ronk. V ostalih dveh tekmah pokrajinskega prvenstva je enajstorica To. vame strojev odpravila Koper in se dobro revanširala za poraz v prvem delu prvenstva; enajsterici Izole In Tržiča pa sta si razdelili točki. Rezultati: Gaslini-Ronke 3:3; Skedenj: Montebello 0:0; Tovarna strojev-Koper 5:2; Izola: Tržič 1:1. Finale okrožnega prvenstva V nedeljo sta bili odigrani dve tekmi za finale okrožnega prvenstva, v katerih sta zrnagall enajsterici Magdalene in Rojana. Prva je po ogorčeni borbi zmagala nad Primorjem P z rezultatom 1:0, dru. ga pa je odpravila Rdečo zvezdo z rezultatom 2:0. Pokal »Vatovec Zvesti* Rezultati nogometnega turnirja za pokal »Vatovec Zvesti* so: Skorklja: Greta 2:0; Dreher-Opči-ne 3:1; Sežana-Kozman 2:0; Tovarna strojev B-OMMSA 2:0; Kraljič-Montebello B 2:0; Skedenj B-Ti-3karji 3:0. Delavski pokal v halincanju si je priborila S. Ana V nedeljo so bile na igrišču «To-rinese* odigrane štiri finalne tekme v balincanju za Delavski pokal, ki si ga je osvojilo moštvo S. Ane. Drugo mesto je zasedel Acegat, tretje Konopljarna in četrto Tomažič. Italijansko prvenstvo Milan-Napoli 4:2; Torino-Mode-an 4:2 Juventus Lazio 3:3; Ales-sandrija-Roma 2:0; Bologna-Fio. rentina 1:1; Bari-Genova 2:0; Brc-scia-Atalanta 5:1; Vicenza-Livorno 5:2; Triestina-Venezia 2:0. Kratke vesti Po 10. etapi kolesarske dirke okoli Francije «Tour de France* vodi v skupni oceni Francoz Viet-to, pred Italijanoma Brambillo in Ronconijem, Izločilne tekme za praški festival V nedeljo se je zaključil tržašk: mladinski festival. Spcrtni rezultati izloč.lmh tekem so: Košarka: ženske: R:naidi-Izoia i32;9. Moški: Col-Sv. Marko 34:23. su 2.18. Tek na lsoo m: 1. Faidutti Berto (Kraljič) v času 4.28.7; 2. Bembi Umberto (Col) v času 4.31 Tek na 6000 m: l. Faidutti Berto v času 17.42; 2. Bembi Umberto v :asu 18.28. Skok v višino: 1. Dolgan Marijan 1.60 m; 2. Dambrosi Aurelio (P,-ran). Skok v daljino: 1. Tirani Romano (Piran) 5.93 m; 2. Fanda Lino (Sv. Marko). Met krogli: l. Dolgan Marijan (Skedenj) 8.85 m; 2. Trani Romano. Met diska: 1. Venier Bruno (Piran) 26.25 m. Met kopja: 1. Dambrosi Aurelio (Piran) 34.38 m. Zenske: Tek na soo m: 1. Sulčič Marija (Sv. Ivan) v času 28.7; 2. Tomasello Nelia (Kraljič) y času 30 3. Skok v višino: 1. Sulčič Marija 1.25 m;; 2. Macarol Egle (Skedenj). Skok v daljino: 1. Sulčič Marija 4.24 m; 2. BrasofoKi Mariella (Piran). Met krogle: 1. Baičer Nclla (Ske-danj; 2. Cslautti Edda (Kraljič). Dne 26. junija je prišel v Dane kamion s civilno policijo. Na »redi vasi so policisti izstopili in začeli spraševati mimoidoče ljudi, kje stanuje tovariš Jelušič Edvard. Ko so zvedeli za stanovanje, so odšli na njegov dom, in takoj zastražili vse vhode v stanovanje. Ker je tovariš počival, so ga aretirali na postelji. Naslednjega dne pa so vaščani izvedeli, da je policija zaradi tega aretirala tov. Jelušiča. ker nima redne vojaške odpustnice Italijanske armade. Tov. Jelušič je namreč ob razpadu Italije dezertiral iz Badoglieve vojske in se prijavil v jugoslovansko armado. Ko so vprašali nekega civilnega funkcionarja civilne policije o vzrokih aretaoije, je izjavil, da je iz Cata-nije prišel ukaz, naj aretirajo Jeiu-šiča, ker je dezertiral iz italijanske LOKEV PRI SEŽANI Zakjuček Sole. Ob letošnjem zaključku šole so naši pionirji dne 28-VI. priredili lepo uspelo kulturno prireditev. Nastopili so z igro «Ve-dež» ter raznimi drugimi točkami, petjem in deklamacijami. Ob zaključku so pionirji korakoma !n s puškami na rami zapeli «Gremo v partizane*. Med pesmijo so si zamenjali puške s orodjem in nadaljevali pesem: «...gremo v Samac-Sarajevo*. «Gledalce je ta pr.zor pridnih pionirjev zelo navduš 1, ploskali so m zahtevali ponovitev. Opozorilo mladincem Vsem zmagovalcem tržaškega festivala, ki bodo odpotovali v Prago, sporočamo, da morajo prinesti danes do 12. ure na Tržaški odbor za praški festival sledeče podatke: ime in priimek, očetovstvo, materinstvo, kraj in datum rojstva, civilni stan, poklic, pristojnost, stanovanje, številko osebne izkaznice s sledečimi podatki: postava, oči, lasje, brada, brki, polt, posebni znaki in štiri slike. KOLEDAR Torek, 8. julija Elizabeta, Milojka Sonce vzhaja ob 5.20, rahaj ob 20.53. Dolžina dneva 1WJ- Jutri 9. julij Veronika, Hvalimir Spominski dnevi 1819 je bil rojen V. Lisinski, hrvat-ski skladatelj. 1944 so enote Južnoprimorskega partizanskega odreda uničile protiletalsko baterijo na Proseku. Opozorilo potnikom v cono j n mori Ponovno opozarjamo, °a „ vsakdo, ki želi potovati v_^eM imeti osebno izkaznico, opi s sliko in z zgom. Ne kok Bati se ni treba, pač pa biti oprezen. Preskrba Delitev mleka za dojenčke do 1 leta se je pričela z današnjim dnem in bo trajala do re osebne izkaznice, ne druga izkaznica, čeprav je Tj ena s sliko. ^ Izkaznico opremite s sna® ^ du za osebne izkaznice, «0. novembre št. 1. Izlet na Montaž »rit*' Planinsko društvo v Trstu P j# di v soboto in nedeljo, 14- jjpo 13. t. m., izlet na uri. Prij* MlVZV. konca tega meseca. Na cdrezke do- | iz Trsta v soboto ob 15. ur. ' ve sprejema Višin, trgovina datne nakaznice prejmete 1 škatlo mleka v prahu (2268 gr.) po ceni 340 lir. Ponovna delitev belih testenih ZVU je pričela danes za delavce, ki so zaposleni pr: zavezniški vojski. Delitev bo trajala do 15. t. m. Cena za kg je 44 lir. Delitev sladkorja in maščob za bolnike Do konca tega meseca bodo delile uradno določene trgovine sladkor za bolnike in noseče žene na julijske odrezke za sladkor po 210 lir kg. Bolniki, noseče žene, dojilje in dajalci krvi prejmejo na junijske odrezke mast po 280 lir kg. Konec delitve bo 19. t. m. Dvig nakazil Trgovci na drobno naj dvignejo pri obč. prehranjevalnem uradu na-kazila za sladkor in mast. Mlekar-narji naj dvignejo nakazila za mleko v prahu, evaporirano mleko, (0-1 leta), čokolado (odrezek št. 15) in kondenzirano mleko (za balnike). Oddaja odrezkov Tekom današnjega dne naj vsi trgovci na drobno oddajo občinske mu prehranjevalnemu uradu odrezke za testenine in skupine III, IV, VI, IX, XI in XIII tfr za koruzni zdrob. Enotni sindikati Skrivnostna smrt v umobolnici Mesarji. Danes ob 19. uri sestanek odbora. Hišniki. Delegati ES pri OOSS so vabljeni na 3ejo v ul. Imbriani ob 18. uri. Posvetovalna komisija industrijskih uradnikov ima danes sejo ob 18. uri. ul. Roma 18 in Pirc, «Tran: ul. Settefontane 3. Planinsko letovanje v gornji Soški dolini prir’ Planinsko društvo v Trs d: v poletni dobi letovanj ^jc;|i Soški dolini, in sicer prt ° ' jja» pri Tolminu in v Bovcu, 1 m nečlane. Letovanje ** %,cHe -nedeljo, 13. t. m. Inf°:rm vjJ,. vpisovanje v trgovini je3 ni v ul. Roma 15 in v Pirc »Transalpina* v altane 3. Rojstva, smrti in por°S® f: Dne 6. in 7. julija IM7 V4 dilo 17 otrok, umrlo je porok pa je bilo 14. ,. pip*?- UMRLI: 68-letni 66-letni Ferdinand Pišcanc. j0ii Lucij Rismondo, 13 dni 3 li- Conti, 52-letni Jakob Med1 letni Darij Caučič, 71',et”har(, ^ Marchl. 55-letni Franc letni Marij Hafner in 69-1« čiška Fonda. DAROVI IN PRI srEVtf •ali so za Vij**"- **’1 Škabar Josip 300 Ur, GerZ‘ Darovali so za D,jašk° p men 200 lir. _ «ij Za politično pripornik6:,^:*' mi 29. 6. t. 1. so botri m j iz Doline 104 darovali 130U šček Anton z Opčin 500 » • nat>.'l liki likofa v Tomačevici gsl h prisotni 500 lir, A.F-'g^ede^ 1000 lir, tov. I. terena --- ljr, k lir, ASIZZ Kolonkovec_5W jv.r‘ Slovensko narodno gledališče gostuje danes ob 20.30 v Kopru z Nušičevo igro «Pokojnik». Jutri, v sredo, pa v Ajdovščini ob 20.30 «Pokojnik». Pretekli petfk zvečer se je Stule | «esula» po imenu Gelsija Silvana j se nahaja že dalj časa v ukradel v «Silosu» tri kovčege z Prešernove! V nedeljo, 13. t. m., bo v Želez- Bruna, ki tržaški umobolnic: zaradi svoje in začela v podobn... ,•........——, . , j , , . strežnica, 53 letna Marija Salvi, ki j begnil pred aretacijo. Ker je obto- ^ na Češnjici. — Od jutra' stanuje v umobolnici, dala bolnici ženec zagrešil že več tatvin in je j vlakov bodo vozili iz Škofje . . • Kil *,,ai ,inl. ie IcHznnvan. ie dr- _ * . » . .. . . ... zana 5245 lir, tov. Mikec Jona sekt. A. 4850 lit. ,rp>T' »Lavoratore* 12.479 lir> Lonjer 2000 lir, pomorska £ strativna skupina 1250 m- ^5 h vovarnj Dreher 619 Ih ^ skupina delavcev P1'0,34?^^! K-lir, S.N.G. 1240 lir, uslužne ,,(>• voratore* 6615 Ur, III. raT, {70 540 Ur, II. rajon II- se" III. rajon V. sekt. 660 Im ^ ji’ ček prireditve III. vaj°n , sekt’. 2098, III. rajon VI lir, 7108, tov. Rijavec IR-^Ljd. X ' - sr, S •f. Andreja K.I. zuae. ril. 1 ajuu - - . 1(:, , HI. rajon VI. aekt. 540 ^ rajon I. sekt. 6087 lir, IIIir?iIt> 1 ajv/ll ovn»i * -» stkt. 2360 lir, III. rajon u sek4 lir, III. rajon II. sekt. dve injekciji: eno acopalmina m eno opomorfina. Nato so Stulejevo | žavni- tožiltc zahteval^ osem mese-zaprli čez noč v samotno celico. Razprava proti delavsk:m zadrugam Danes se prične na sodišču razprava proti nadzornemu odboru Delavskih zadrug, ki je obtožen, da se ni držal zadružnih pravil pri upravljanju Delavskih zadrug. To-žijc ga ljudje, ki se do sedaj sploh nikdar niso zanimali, da bi bile Delavske zadruge res prava delavska last. Zadeva je sedaj pred sodiščem. Ako bodo gospodje na sodišču sodili nepristransko, bodo morali dati prav nadzornemu odboru, ki je pr; svojem poslovanju postopal točno po zadružnih pravilih in zakonu, in ugotoviti, da so pobijanj sklepi zadružnega odbora zakoniti. Pogajanja delavcev brivske in frizerske stroke Zaladi neodločnosti predstavnikov delodajalcev bodo zaključna pogajanja verjetno v četrtek, 10. t. m. na uradu za delo. ' Zaradi tega je glavna skupščina delavcev te stroke, ki bi morala biti danes ob 15.30 v ulici Imoriani 5, odgodena na petek, 11. t. m„ na istem kraju in ob istem času. Danes ob 20. uri pa naj pridejo na sedež OSS-a stavkovni odbor, odbor za sindikani sporazum :n upravni odbori. Ko so naslednji dan odprli vrata, j šče ga je obsodilo na šest mesec-v da bi pogledali, kako ji je, so jo j našli na tleh mrtvo. Po vsem telesu , je imela modre lise in tud; viš-' bil tudi zanje že kaznovan, je državni tožilte zahteval osem mesecev zapora in 2000 lir globe. Sodišče ga je obsodilo na še zapora in 1200 lir globe. Ubiti se je hotela Al.ŠOU lil, ».V/V. ulili** - Tl, lir, tov. Vatovec III. r®| r«jo «Cebulec» 4391 lir, IR' 6ut. sekt 968 lir, III. rajon Loke do Železnikov avtomobili. ] ur, III. rajon II. sekt. 930 pina tovarišev La^ier."in't A5;1 Opozorite vse borce VII. UB na zbor brigade v svobodi! PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO* - , , 1 , ,, . J , sporoča, da odpade nocojšnji se- njeve, nabrekle ustnic* so izdaja c i Zaradi bolezni, ki jo je že dalj ! stanek za^ av„ v dr„. jasne znake zastrupljsnja. Osobje. casa mučila, je 53 letna B.anca; dvorani je takoj obvestilo ravnatelja dr. i Lanzi iz ul. Capuano št. 8 sklenila, Ivana Saija, ki je obvestil o dogod- ; da si bo vzela življenje. Svojo na-ku pristojne oblasti. Policija je po- j mero je hotela izvršiti na ta način, slala v umobolnico posebno komi- ’ da je skočila skozi okno svojega sijo, ki naj bi raziskala vzrok za-, stanovanja, ki je v četrtem nastrop-strupljenja, Preiskava pa j: zelo, ju, na cesto. Kljub visokemu pad-otežkočena, ker so že prejšnji ve-1 cu je ostala pri življenju. Z rtšilnlm čer vrgli proč stekleničice, v kate- Marka 750 lir, tov. Fonta1}0 1 340 Ur, III. rajon IL^8®,1^' ^ tov. Emili, S. Vito 775 ,5*2j, - sekt. javec III. rajon I. —- .eK* v tov. Rijavec III. rajon R- y. »Viharji* od S. Lopeza v Kinu ob morju V soboto, 12. julija bo ob 20.30 v Kinu ob morju nastopila dramska skupina italijanskega prosveU nega društva z Lopezovo dramo rih s; je nahajala tekočina za injek. cijo. Tudi madež;, ki jih je zastrupljena napravila po podu z nočnim bruhanjem, je osobje še pred preiskavo počistilo. Zato so vzeli dve drugi steklenlčici acopalmina ir. opomorfina, da bi ugotovili, če tiči tukaj vzrok smrti. Kadar se razžali policije •t tast« 14. junija zvečer je prišla civilna policija v neko gostilno v ul. Del Veltro in zahtevala od gostov, da pokažejo svoje dokumente. N*ki Ivan Sdraule je ob njihovem prihodu zaklical: «Kot Collottijevi policaji*. Civilni policisti so se čutili zaradi tega užaljeni in so zahtevali od Sdraulija, naj gre z njimi. Ker pa se je temu uprl, so ga odvrdli s silo. Včeraj Je bil Sdraule zaradi tega pred sodiščem obsojen na šest mesecev zapora in 2000 lir globe. Vzajemna pomoč med „ezuir Včeraj zjutraj je bila na sodišču razprava proti Arduinu Milliju, ki je pred časom s pomočjo drugega vozom so jo takoj odpeljali v bolni- «Viharji» v režiji tov. Visnovitza co. Pri zdravniškem pregledu soj Vstopnina za člane je 50 lir za ugotovili poškodbe na zatilniku in ! *:d.ei;Aa_,n.e‘l“.€ r,!dpr0,r 3400 lir, tov. Rijavec IR-_-" Mf. lir. Kulturni krožek M°r=. 70»' ljana 1000 lir, «Lavorator8'll# zlomila hrbtenico in pretresla možgane. Njeno stanje je zelo resno Kamion so odpeljali Včeraj zjutraj se je pripeljal Violin Morino iz Oglfja s svojim kamionom vrste Dodge v Trst po opravkih. Okrog 9. ure zjutraj je prišel pred glavni vhod starega tržišča (Sampo Marzio). Pustil je za kratek čas avto nezavarovan na cesti. To je bilo tatovom, ki so naj-brže tudi spretni šoferji dovolj, da so odpeljali kamion, ne da bi pustili kakšno sled za s’boj. Lastnik Ima preko 700.000 lir škode in m bil zavarovan. ja vstopnic v ul. Mazzini 32. Prosvetno društvo «1. Cankar* Smrtna nesreča Včeraj okrog 13. ure so pripeljal; v mrtvašnico glavne bolnice truplo 47 letnega delavca Uršiča Emila, iz Vrdele S. Cillino št. 1814. Ko je delal na balkonu neke hiše v ul. Ser-gio Laghi, je padel z balkona tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev. AL EKSANDER DECK. 146 VOLOKOLAMSKA CESTA Ne, gospodje, «zmagovalci», tod ne boste šli! VI ste nas odrezali. N-. Mi smo vam z ognjem prerezali pot, prerezali smo vaše kolone. Vi ste hiteli v Moskvo, v Moskvo? Da, ustavit« se malo. Najprej se pomenite z nami, zdrobite bataljon Rdeče armade. Fuškica, puskica, ali nas boš rešila? 1. Vse se j« ustavilo na cesti. Zadnja vozila so »e obračala nazaj in obšla ona, ki so Jih srečavala, zadrževala »o se na dogovorjenih krajih in se vračala v vasi. V konici sem pustil dva topa in ukazal, da tolčejo po vozilih, da spremenijo položaj, ko bo rasprotnik odgovoril na ogenj. Ostale topove smo odvlekli skozi gozd, krčeč si pot s sek'rami in žagami, na kraj, ki je bil najbliže vasi. Topniški opazovalci z daljnogledi in telefonskimi slušalkami so splezali na borovce. S teh opazovališč so sporočali: v vasi je vse polno vozil, spuščajo jih v stran po atranski poti, tam kamioni drsijo po blatu. Rekel sem komandirju baterije: — Dodaj jim malo ognja! Vrzi v to gručo šestdeset granat. Po. tem čakaj ukaza. Ponovili bomo, ako se začno pebirati. Napotil sem se v štab. Cete so zasedle v gezdu položaj za obrambo v obroču. Borci ao s« vkopali v zemljo. Klin gozda, kjer smo se utidili, je bil razsežnejši kot včerajšnji otolc. Nisem s« zadovoljil s tem in sem razredčil obrambno črto, da bi zmanjšal izgube zaradi nemškega ognja, ki bo — v to nisem najmanj sumil — neusmiljeno sledil. En mitraljezki vod in trije strelski so bili razporejeni v globini po raznih točkah kot rezerva. Borcem rezerve je bilo ukazano, da izkopljejo za sebe rove. V izkopana zaklonišča, v ozke vijugaste rove smo spravili s površin« zemlje tudi obvezovališče z vsemi ranjenci. Komora je kopala ležišča za konje. Stab bataljona tudi ni bil več pod šotorom, ampak pod zemljo pod hlodi zloženimi v več vrst. Tam je zopet gorela svetilka, stala je znana miza, v kotu so se namestili telefonisti; ko sem vstopil, je vstal, da m« sprejme, kot vedno,, Rahimov. Iz štaba sem se telefonski javil tja, kjer so bili Silovljevi topovi razporejeni na borbenem položaju. Imeli »o namerjene topove na stransko pot. Ta pot je bila zabasana z vozili, ki so bila oškodovana na razpotju. Ukaza! sem, da se izstreli petdeset granat na najbližjo vas. ki s« je nahajala ob stranski poti, kjer so se tudi zbrala vozila. Čutil sem: nasprotnik je prikovan: ne more ne naprej ne nazaj, dedaj bo pokazal svoje zobate čeljusti. L« naj poskuša, bomo videli, kako nas bo pogoltnil... Da mu ne bo ostal v grlu ta mali jež? Ne vem, ali vam je znan občutek popolne zbranosti, ko J« v ptern ku, zdi se, vsaka stanica možganov, ko je v glavi — nena-vadr.o jasno, toda v telesu čudovita lahkota? Z raznih strani »o grroei1 moji topovi. Napadal; smo mi. Igro smo vodili mi. Včerajšnje potrtosti, včerajšnjega straha kot da ni bilo več. Z Eno izmed taktičnih načel bliskovite vojne, ki so ga bili Nemci uporabili že na Poljskem, na Holandskem, v Belgiji In Franciji, bilo, kot Je znano, shdeče: prebiti na raznih točkah frontno črto in nato zdrveti naprej in naprej, puščajoč za sabo razbite, razs»kane, demoralizirane dele nasprotnika. Pred Moskvo ni to hitler.tvcem uspelo. (Se nadaljuje) javlja vsem pevkam, da se bodo pričele redne pevske vaje v sredo, 9. t. m. ob 20.30 v krožku »Redivo*. Opczarjamo na točnost in polnoštevilno udeležbo. Vpisovanje za novinke v ul. S. Marco 23. (gostilna pri Cirilu). V prosvetnem krožku »V. Šmuc* — Vicolo Ospedale Militare — je r.ocoj ob 21. uri običajno predavanje. Pridite vsi! Konzorcij gostilničarjev in krčmarjev za Trst in ozemlje sporoča vsem gostilničarjem in krčmarjem, da Je tajništvo odprto vsak dan od 10^ 12. in od 14.-17. ure na sedeZu v ul. An-toiio Caccia 3-1, kjer se sprejemajo tudi novi člani. Letovanja v Tolminu in Trentski dolini bo priredilo Tržaško planinsko društvo (CAT). Pojasnila in vpisovanja v ul. Conti 11, vsak dan od 18. do 20. ure. Za politične priporni*' kaznilnice daruje tov. Udov 1000 lir- „ Za delovns brigade jevo daruje tov. Furlan R lir. 41$ Za prvomajske ranjene* ,f jo: ASI2Z Kolonkovec 500 gj>! Bogomila Sv. Križ 1000 nr> baza Opčine 200 lir. a H Kinopredstaue#, ROSSETTI. 17.00: «Moja,z „ i« vedno prav*, Ana Sheri Benny. J FILODRAM MATICO. zakotnih ulicah Casbe»iJ so n IT ALI A. 16.00 »*$ «Ono noč 'f0' „V*- I prel^,)! sad*, Ginger RogerS i*1 Irene Dunne in R-ALABARDA. 16.00: «F‘j£y land. IMPERO. 16.00: »Smrt o» Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. MALI O G ■' 1 nol>rik' HROBAT MARIJA 1Z. L, ^4 na Vipavskem je A^^jvil^j/ torbico z dokumenti, -keznico, zapestno uro te . $ ■ co njene nečakinj« & vrpt ^. Pošten najditelj naj J° S. r.agi adl,_______________ - ŠIVILJO za na dom išče01‘ B'Annunzio 69 prit. Odšel Je k mamici In očetu naš ijubljtni Darko Kaučič dijak goriške gimnazije. Pogreb je bil včtraj. Podpisani, globoko razž*'0*^ naznanjajo žalostno veBt. Družine: Kaučič, Turk, Ton,*gtti Benedik, Bukovič in Colo?n til' V NEDELJO, 13. t. m., vsi v KOMEN na VINSKO RAZSTAVO S srečolovom in plesom Začetek ob 10. uri dopoldue. Prireditev bo v prijaznem gozdičku v Cirju. —■ Vabi)*