137. stnllta.
I UltliMl ■ Prtl>, H. jHlJI »II.
[XVII. lelo.

.Slovenski Narod" velja v ^i«U|aai
na dom  dostavljen:
cclo leto naprcj   •   .   •   .    K 24*—
pol leta       m       •   .   .   .     • 12*—
ćetrt leta     «       •   ,   •   •    •   6*—
na mesec     m       •   •   •   •    •   2—
v upravništvu ptejtmaa: ćelo leto naprcj   «,   ,   .   .   K 22-— palleta       „       •   •,*,. 11*— četrt leu      „       •   •   •   •    ,    550 na mesec     -        .    •   •   •    .    l'OO
Dopis! naj se frankirajo. RokopUi se ne vračajo. Urtdni&ro: Knallova ulica *L 5 (v prffitfjn lero,' teUhNi tt. 94.
iBhalo vsafc šmm »v#*#r IitmhUI a«4«if« ui pnsalk«.
lasera ti veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po  16 vio., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vln    Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano visu 30 vio. Pri več] ih iosercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inaerati L t <L,
U> je administraiivoe stvari
———   Pomakmm%mm Atevtlka v«l|a 10 vimar|«v.   —^—
Na ptoaMM nafoćtia brez istodobne vpc*Utve Baročaiae te ae osin. nNar^ma ttekana« tetetoa ftt. SS.
•Slovenski Narod* veli« po poftts
za Avstro-Ogrsko:                  (
cek) leto skupaj  naprej     „   K 25*—
pol leta       „         m     .   #    # 13-- I
četrt leta     .         ....    6*50
na mesec    „         »     .   •    .    2 30 ■
za Nemčljo: ćelo leto naprej        .   .   .   K 30"-«
za Ameriko hi vse druge dežele: ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 35.—»
Vprašaajeai glede iaseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« OprvvBMtvo (spodaj, dveriftče \crol EEifltfa allM *L S, toUtoM ŠL M,
Hazmerje med flvstro-Djjr-sko in Srbijo.
Odnošaji med habshursko monarhijo in med sosedno Srbijo so se v zadnjem času vsaj nekoliko ublažili, da bi pa postali odkritosrčni, so-sedski, ali ćelo prijateljski, do tega pa je še zelo, zelo dolga rot.
In vendar se za sporazum s srb-sko kraljevino zavzemajo malodane vse javne korporacije v državi, da, ta sporazum zagovarja z malimi izje-mami vse časopisje, a kljub temu je razmerje med našo državo in Srbijo skoraj prav tako napeto, kakor je bilo za časa balkanske vojne, ali pa v dobi zloglasne Prochaskove afere, zlasti ako se to razmerje presoja po policijskih merah, ki se izvajajo s strani ogrskih organov na meji.
Ne vemo, ali se te policijske odredbe izvajajo na ukaz skupnega dr-zavnega ministra zunanjih del. ali pa samo po nalogu madžarske vlade, to pa vemo, da so te odredbe v danih razrnerah ne samo neumestne. mar-več naravnost abotne in glupe.
Dandanes se lahko po vsi Mvro-pi svobodno potuje. da, ćelo Rusija ^e pripravlja, da odpravi potne liste, ker je prišla do prepričanja, da potni listi pač silno zaviraio vsnk promet, ne nudijo pa tistih garancij, ki jih od njih pričakuje — policija.
Tega mnenja so bili merodajni krogi na Dunaju in v Pe^ti. tuđi pri na?, zato so leta 1911.. ako se ne motimo. tuđi napram Srbiji cdpravili naredba, da mora vsakdo, ki hoće preko meje v Srbijo, imeti potni list. Istočasno je odpravila potne liste tuđi Srbija.
Čim pa je izhruhnila vojna na Balkanu, je Avstro - Ogrska zopet jvedla »nasuše- m niej je seveda ta-koj sledila tuđi Srbija.
Ta odredba je bila za časa vojne še kolikortoliko razumljiva, a tuđi prometu ni bila tako zelo škodljiva, ker je v vojnem času itak padel na minimum tako trgovski, kakor oseb-ni promet na meji napram Balkanu.
Čim pa je bil na Balkanu zaključen mir in čim so zavladale v sosed-rm Srbiji redne razmere. se je snlo-
Šno pričakovalo, da se bo bre:: oblaganja vzpostavilo na avstro - ogr-sko - srbski meji stanje, ki je bilo v veljavi pred izbruhom vojnih za-pletajev.
Toda od tega časa je poteklo že skoro leto dni, a na meji napram Srbiji so še vedno v veljavi poiiciiske odredbe, ki jih je vlada odredila za časa vojnih dogodkov na Balkanu.
Čemu, zakaj? Ali so potrebne iz političnih ali   gospodarskih    ozirov?
Nai bo človek še ta!; zagrizen avstrijski »patrijot.< »Reichspoštine« vrste, vendnr mora, ako ima le ko-ličkaj soli v glavi, priznati, da nima v danih raznierah hermetična zatvo-rltev naših državnih meia napram Srbiji in posredno napram vsemu Balkanu v političnem oziru absolut-no nobenega pomena, v gospodar-skem in tnrovskem pegledu pa ie na-ravnest škodljiva.
Čemu še potem ta odredba? Ne moremo se ubraniti domnevanja, da ni nasilna zatvoritev naših meja napram sosednji Srbiji ničesar drugega kaker otročja nagajivost in šikana, sredstvo, ki naj našim sosedom na ju?u pokaže našo — moč in seveda tuđi — našo nenaklonjenost.
Če je tako postopanje v našem državnem interesu, o tem si seveda drznemo dvomiti. Pred vsem pa smo prepričani, da škodujejo policijske mere na meji v gosno-jarskem oziru izključno samo naši monarhiji, ker enostavno onemogočujejo vsak tr-govski in o^ebni promet.
A eno je, česar v svoji omejeni čr-žavljanski pameti absolutno ne moremo razumeti: čemu potrebuje slavna obmejna policija petne liste za lastne svoje državljane.
Doslej smo bili mnenja, da je uvedba potnih listov za to, da se država lahko eventualno ubrani na svojih mejah — nadležnih tujcev. — Kakor pa dejstva iznričujejo, imajo potni listi pri nas v Avstro - Ogrski docela drug namen. Potni listi so pri nas, kakor vse kaže, za to, da nme-jujejo v temeljnih zakonih zajamčeno svobodo kretanja.
Pri drugih državah ie lastnim državlianom svohoden preh cl nreko meje in tuja država je tist:». ki jim omeiuje ta prehod. Pri nas i to ravno narobe. Srbska državna    bl?st ne
<iela avrstro - ogrskim državljanom nobenih ovir pri prehodu preko srb-ske meje, pač pa je naša lastna r>bmejna oblast tista, ki skuša z vse-tni mogočimi sredstvi onemogočiti lastnirn svojim državljanom prehod preko meja.
Razume se samo ob sebi, da de-l\U) naše obmejne oblasti tuiim podanikom Še veliko večje potežkoče ob meji, kakor lastnim.
Ako se peljemo na primer s par-nikom iz Belgrada v Zemun, moramo ob pristar.iškem mostu mimo 3 do 4 redarjev. Vsakemu je treba po-vedati ime, stan in poklič in potrpe-žliivo čakati, da si vsak izmed teh :nož vse to zabeleži. Prišedši na suho, je treba oddati potni list, da ga cJneso v policijsko pisarno, kjer ga vestno prepišejo. Vsa ta procedura iraja pol ure ali tričetrt ure. dočim se iz Belgrada voziš samo pol ure.
Ako se vrneš iz Zemuna nazaj v Belgrad, se moraš podvreči isti proceduri samo v obratnem redu. A to ne velja morda samo za tujce, ampak tuđi za domaće zemunsko prebival-stvo. Branjevke iz Zemuna nosijo na primer leto in dan za dnevom zele-njavo na trg v Belgrad, a tuđi za te velja ista procedura.
Da v takih okolnostih silno trpi gospodarski in osebni promet, pač ni treba na^lašati. Taki^to je tuđi um-Ijivo. da je vsled takih in enakih po-licihkih naredb prebivalstvo, tako tostran. kakor onstran Save in Do-nave silno ozlovoljeno, to tem bolj, ker smatra — morda upravičeno — vse te policijske mere kot navadne šikane.
To so sicer malenkosti, a prepričani smo, da tuđi take malenkosti do-prinašajo mnogo k temu, da so odnošaji med monarhijo in Srbijo še vedno skorpj tako naneti, kakor so bili za časa balkanskih vojn.
A vendar bi bilo v interesu naše dr/ave, da bi se že vendar enkrat vznostavile normalne razmere s sosedno Srbijo, kar bi bilo na korist pred vsem naši trgovini in našemu narodnemu  gospodarstvu.
V to ie pred vsem potrebno, da ^c preneha 7badati sosedo z iglami in šivankami!
Skandalozno liub. mestno gospodarstvo.
Odgovarja župan dr. I. T.
(DaJJe.)
XIV. PHnarna.
Pri plinarni ni treba braniti mestne uprave, ki je v pravem trenutku pridobila si večino plinarni-ških delnicl Župan Iiribar si je pri-dobil s to pridobitvijo, katera je bila sama na sebi mojstrsko delo, velike zasluge, ki gotovo odtehtajo v polni meri izgubo, kafero so revizorji izračunali pri hotelu »Tivoli«. Nas danes čisto nič ne briga, kako je župan Hribar pri tej akciji postopal, ne vemo tuđi, kako se mu je posrećilo, pridobiti si nadpolovično število vseh delnic, katere so bile izključno le v nemških rokah. Nam zadošča, da je vsled modrega postopanja mestne uprave prišla mestna uprava do absolutnega gospodarstva pri plinarni. Tega uspeha se veselimo kot beati possidentes in smo hvaležni tištim, ki so ga nam priborili!
Deželni revizor pa se spodtma pri plinarni predvsem nad tem, da se v delnice vtaknjena glavnica pre-nizko obrestuj«; v drugi vrsti pa nad tem, da so se kupovale delnice še pozneje, torej v času, ko je obči-na imela že v posesii absolutno večino pri delnicah.
Deželni revizor je preračunil. ne da bi se pri tem o-dlikoval s posebno duhovitostjo, da se za delnice plača-na glavnica obrestuje z 219%. Če mu služi v zadoščenje, da je to obre-stovanje res tako nizko, naj blodi v teh sanjah! Obrestovanje v ljubljanski plinarni tičeče glavnice pa izgleda vse drugače, kakor ga je izraču-nala strokovna nezmožnost deželne-ga revizorja.
Vzemimo leto 1913. in preiščimo objektivno, kaj je mestu nesla v plinarni investirana glavnica, katero navaja revizijsko poročilo z zne-skom 381.889 K? Mesto je imelo v tem letu od plinarne te - Ie do-hodke:
a)  odškodnino za   porabo mestnega sveta .   .   .    10.000*—
b)  javno plinovo razsvet-ljavo, katera je plinar-
no stala nekaj nad .    .   32.000*—
c)  5% dividendo,    katero je revizor izračunal   z zneskom.....8.360*—
Skupni dohodki mesta torej znašajo        ....    50.360"—
z besedami:    petdesettisočtristošest-deset kron.
To je dohodek, ki ga mestu daje plinarna in če pokličemo sedaj Adama Riese, da naj priskoči deželnemu revizorju s kredo in šolsko tablico na pomoč, prideta oba skupaj do ra-čunskega rezultata, da se mestu v plinarni založena glavnica na leta obrestuje z dvanajstimi procenti!
Čemu je revizijska komisija na tem polju z izvanredno krvoločnostjo pobila resnico, ne vemo in se za to tuđi ne brigamo; nam ta poboj služi zgolj le v dokaz, da je revizijska komisija sila neobjektivno — takore'Koč s »Slovencevo« pristranostjo — izvrše vala svoj uradni posel!
Na drugem mestu se čudi revizor, kako je mogla mestna uprava še pozneje delnice nakupovati ter pre-taka debele svoje solze nad denar-jem, katerega je občina v ta namen izdala. Mi odobravamo postopanje občine, ker je tako postopanje zapo-vedano po tistem poštenju, katero bi moralo prevevati vse javno življenje. Nobena javna oblast ne srne svoje moči napenjati v to, da izrablja za-sebnike, da obira vdove in sirote in da grabi po denarju, ki leži v tujih žepih!
Ne borno tajili, da so, kakor hitro je imela občina v svojih rokah 35 delnic, vsi drugi delničarji bili v njenih rokah. Občina bi bila pri tem morda čisto lahko nastopila tako, kakor je nastopila recimo država pri akcijski družbi Dolenjskih železnic. Le - ta je svojo večino neusmiljeno izrabila: vzela je vse za svoje delnice, zasebne delničarje pa je postavila na cesto, vzemši jim vse, kar so imeli. Stari Rimljan sicer pravi: »Non olet!«, mi pa se vendar veselimo in ponosni smo na to, da je mestna uprava pri akcijski   družbi   ljub-
LISTEK.
Očenaš.
Spisal I. K.
(Dalje.)
»Ko bi bilo saj to. Toda v Ijudeh se porodi zavist in želja po mašče-vanju za to, česar jim niti prizadejal nisi. Ponižujejo te, grizejo, glodajo, dokier ne izmaknejo tal pod teboj in nirnaš. odkoder bi črpal, kajti za-strupijo ti vse, kar je tvojega. Takrat prijatelj — poznam jih vrlo malo. ki so si v dvaisetih tako utrdili pot. ua zamorejo mirne duše v tej mlakuŽi naprej.«
»Don Karlo! Prinesite še eno crno.«
»Na uslugo, gospod Rode!«
»Za boga, si videl obraz tega ćloveka?«
A'erjemi mi, že dolgo opazujem tega človeka. Vedno zatopljen sam vaše, obdan z neko fino molčečno-srjo, prinaša kavo, časc^ise, plačuje, se poslavlja, motri neprestano goste, vse z istimi gestami. Zdi se mi bolan, kajti žolta bledica prosojne kože ni ravno znamenje zdravja in brezskrb-nega življenja. Pa v prav vsakega gosta se zapičijo one modrosive oči, ohdane s črnimi podočnicami in sle-dijo mu kakor senca. Ne nasmeji se, da mu prideneš najbolj šaljivo naušnico.«
»Zanimiva je tuđi konstitrcija tega telesa. Ncsorazmerno velika glava na dolgem izsušenem telesu. Nehote se zdrzneš, če seže proti tebi s svojimi dolgimi. koščenimi pr^ti, vstvarjenimi, da te zadavijo ob vsa-ki priliki.
»Tako gospod,- ju je prekinil Karlo, postavil zahtevano kavo na mizo ter za trenotek bezbrižno po-stal pri mizi,                                        i
»Prazno, kakor vsak večer.«
>Tem bolic.« je zamr-1 ral zase ter dodal glasneje, obrnivši se s ce-lim telesnm k oVjerm. »Pr!gočacno tako življenje. Človrkn zaide v rne-so in kri. Verujte mi, da poznam navade in manire vsakega gosta tako natančno. da bi mu ustregel, če bi ga zavezanih oči spoznal po glasu. Monotono prihajajo vedno isti vsak ob določeni uri.«
»Toda pričujočo zimo se je malo premaknilo v tem ozračju. Dobro, da si je kavarnar omisiil gospodično Miči. Menda je tuđi njemu postalo dolgčas.«
»Don Karlu se je polagoma na-mestila kri v obrazu in poteze okoli oči so se pooštrile.                              :
»Saj bo menda tako. Z gospodično Miči je oživela kavama.«
»Povejte Karlo, poznate vi morda pobližje gospico in morda veste, odkod je prišla?«
»Kaj ne bi vedel. Sama mi je pri-povedovala,« je pristavil z bolest-nim nasmeškom in z globokim glasom*                                                    *
»Iz Trsta je prišla. 2e v mladosti je odšla tja v sh'/bo. Bila je mlada, krepka, polna tleče ž^javice, ki jo je vnel mladi gospodar, kaiti taVo zelo se mu je dop^dla. da i** dobiH svileno obleko, svoj voz. Tiho sta živela drug za đrugefra: ni ic vodil v družbo in niei se ie zdHo. skoro nre-pričana je biln. da tndi on ne hodi. Oče rjejrov, čmerik-iv 'itarec, veno-mer zaposlen v svoiern komntoarju, ni poznal tega razmerjn. kajti imela je zasebno stanovanje ob morju in shojala sta se le na večer. Vozil jo je seboj po moriu, ali e nrebU vse večere in noči pri r»je*. obdnl io ?e tnko 7 nepoznanim ble^1'^m novega življenja, da je požari 11 a pop >lnoma na svoj dom. na vzgojo in se mu ie vda-la vsa taka, kakorsna ie bila brez predsodkov življenia. Veliko jih je med naSimi dekleti. ki so sposobne tako velike liubezni, kakor ie bila ona, ki ne računajo, čeprav bi lahko, ne pomislijo in razmisljajo o življenju, temveč samo Ijubijo. Ćelo tako globoka je bila in vzvišena njena Ijubezen, da ga niti spomnila ni ni-kdar na resnejšo zvezo — ker veste, življenje takih žensk je kakor pesem, ki konca dostikrat z melanrioličnim refrenom, ki se nekaterim zažre v dušo, in čutijo venomer potem težko bolest nad življenjem, drugi pa se posmehujejo, ko se prikrade v n}ih dušo zveneči refren.«
»Ali §e niste nikdar pomislili, gospod Rode, da Je greh takim du-šam razodeti resnico? Zakaj jih ne puste, da se vtopijo v sreći in iščejo
povsod samo lepote. Tuđi Miči so povedali resnico v mrzleiru vsakda-njem tonu: da hodi mladi gospod, kadar ni pri njei. v to in to kavarno, kier ima nalašč za to najeto sobico, da hodi z njim mlada šansonetka — in mu delaio drusčino enaki njemu.«
Karlo je prestal, se ozrl naokoli, kakor da se kesa svojega govora, a se ne more več obvlaclati. Nemiren je postal, povesil oči. ali bi nadaljeval ali ne.
»V trenotku se je zavedala, da se mu je vdala in podarila vse, kar je imela: lepoto mladost, vero v živ-Herne, iskrenost in resnienost. Za vse to jo je ogoljufal. ocieranil. Zahtevala je resnice, kajti ona ni mogla pojmiti, da bi on vse njeno najskrivnejše ču-tenje tako za slepo ceno zamogel prodati. Naj se zabava, je pomislila, ker take čiste duše vedno odpusčajo, toda da bi pozabil name?«
Pravila je, da se ji je zmeglilo Dred ocrni in napol pijana se je ob-lekla ter opotekajoče hitela proti imenovani kavarni. Toda tišti večer ga ni bilo, pač pa ji je zatrdil kavarnar, da zahaja tja. Toliko ponosna je bila, da ni hotela spraševati po okolnostih, temveč je odšla domov, kjer je preživela strašen dan. Njega ni bilo; deloma jo je navdajalć* to dejstvo z gotovostjo, deloma z dvomom nad resničnostjo.
Ko se je zmračilo in jo je v šamoti še bol} okupirala razjedajoča misef, ni mogla več prenašati. Oble-kla je najlepšo toaleto in skoro letela proti kavarni
Kavarnar, da ji je prikimal. Vstopila je in noga ji je zastala. Napol razgaljena ženska je sedela v naročju, ga objemala ob grohotu na-vzočih, zavitih v goste oblake dima. V žilah je kri zastala, nato pa se ji je zbočilo telo in planila je k njemu. Enostavno so jo vrgli iz lokala.
Don Karlo je prenehal; oznojeno je bilo njegovo Čelo in nervozno so drhteli prsti.
Pri sosednji mizi so ga poklicali.
»Bože moj, kaj je z njim,« je de-jal po prestanku Rode. »Da bi ga prej pripravil do par besed, bi te občudoval, a danes govori, govori ...«
»Čudno! Ne morem se otresti vtiska, da pripoveduje vse nekako namenoma. Veš, že cei čas se mi zdi, da gre mimo mene neko življenje, ki ie izmišljeno, ki ni in ne bo postojalo. Toda zanima me tako zelo. da bi ga poslušal venomer, kajti zdaj in zdai se bo odprlo drugo, resnično življenje, do katerega nimava midva do-stopa. Si ga opazoval, kako se zamisli v to historijo* kako postaja zo-pet raztresen, se lovi za besede in te pogleda tako drzno, da čutiš njegovo dihanje tik poleg sebe — in potem vidiš one dolge, koščene prste, da se premikajo prav proti tvojemu vratu. Nemogoče, da je ime! ta Človek v življenju enega samega prijatelja.«
»Bah, pa ne morda? ...« (Dalje prihodnjtt.)
Strtn 2.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 19. juniji 1914.
137. ttev.
Danske pOnarm dragače postopala, nego fe postopala vlada pri Doten)-skih lelc^uicalL
Sieer je tuđi občina s pogodbo z dne 7. oktobra 1907 posnela skoro vse, kar se je posneti dalo; bila pa je tolika poštena, da drobim dclničar-3era ni vzela pravice do dividende, dovolita jiin }e to dividendo do leta 1928. Cisto in popotaoma oropala jih ni!
Ali stoji pogodba iz leta 1907. na trdnem fundamentu, tega si pri kla-vernem našem akcijsketn pravu niti trditi ne upamo. Kakor znano, je občina ljubljanska tožila akcijsko dru-Žbo Dolenjskih železnic na priznanle neveljavnosti tistega sklepa njene-ga občnega zbora, s katerim se je zasebnim delničarjem vzela kost in koža. ObČina je pravdo v drugi instanci izgubila in izgubila jo bo prej-kone todi pri najvišiem sodnem dve ru, ker ]e pravzaprav tožena ne akcijska družba, ampak avstrijska vlada. In Ie - ta je vsjkdar ne vama na-sprotnica v pravdi. Ce bi pa tožili delničarji ljubljanske plinarne, ki so sedaj vsi Nemci, torej podaniki nem-škega cesarfa, ni izkltačeno. da bi se ne pravdali z boljšim uspehom, nego se pravda občina ljubljanska! Del-niška družba »Ljubljanske plinarne« pač nima tistega Javnega pomena, kot ga imajo Dolenjske čeleznice! — Zatoref }e pametno, da občina vse delnice, kar Jih Se nlma, pokupi, ker to na eni strani zapoveduje pošte-nost, na drugi strani pa previdnost!
Ko so gospodje revidirali plinar-no, so prišli še na nekaj. kar jim je dalo polno skrbi, kar pa jih zopet postavlja v čudno luč kot tolmače za-konov.
»Pri sklepanju te pogodbe de-želni odbor ni bil naprošen, da do-voli v pogodbi navedeno porabo čest, ulic in trgov po zmislu določil cestnega zakona.
Enako deželni odbor ni bil naprošen, da bi bil tako porabo dovolil leta 1900, ko je mestna občina s'Kleni-la s plinarno začasno pogodbo z dne 15. julija 1900.«
Mi vemo, kam pes šapo moli! Deželni odbor bi rad postal gospodar trgov, ulic in trotoarjev, on bi rad ril po naših ulicah. kakor rije krt po travniku. On bi imel rad odiočilno in izključno besedo tedaj, kadar bi šk) za to, kdo naj grebe po ljubljanskih ulicah in kdo srne po izkopanih jarkih cevi poKladati. To bi bilo posebno prijetno v tišti dobi, ko bi hotela dežela električne mreže po mestnih ulicah in trgih položiti ter mestu vzeti razprodajo električnega toka ter tako dotični mestni dohodek speliati iz mestnih kas v deželne blagajnice! To bi bilo prijetno. ali žalibog danda-nes visi še vse visoko v zraku pod temnimi oblaki!
Da bi se mogle ljubljanske ulice in ljubljanski trgi potisniti pod pred-pise kmečkega cestnega zakona, to, gospodje. je prav niska norost. 2e takrat, ko je neki kavarnar na trgu tik svoje kavarne napravil maj-hen vrtič, izdal je občinski referent v deželnem odboru parolo, da spadajo ulice in trgi v Ljubljani pod cestni zakon. Ko pa se mestni zbor ni hotel udati tej paroli, se mož ni upal poseči po železu. To železo zdelo se mu je pač prerazbeljeno!
Vzlic temu se poje še nadalje pesem, da ima deželni odbor vsako porabo mestnih čest, ulic in trgov v smislu dotočil cestnega zakona potr-diti. To pesem poje inženir Sernec, kadar dela reklamo po Dunaju za de-želne električne naprave in to pesem so zapeli sedaj tuđi deželni revizorji. Mi pa odgovarjamo: pravniška norost! Amen!
XV.
Dobički pri prehodni  vojaški  nasta-nitvi.
Kar so revizorji tukaj zapisali, je več ali manj nerganje, ki zasleduje edinoie nameti, občinstvo zapeljati do vere, da se mu godi bogvekaka krivica, občinski upravi pa napraviti nepotrebne sitnosti.
V  revizijskem    poročilu   Čitamo stavek:
»V času do konca leta 1913, torei tuđi v tem slučaju še v času, ko ie bil župan dr. Ivan Tavčar, se je pri tem postopanju izterjala od hišnih po-sestaikov vsota 52 tisoč 880 kroa 2 v preveć.«
Namen tega stavka je prozorem Vsiliti se hoče mnenje, da so v času, kar posluje župan dr. Tavčar, hišni posestniki plačali ogromno vsoto 52.880 K 02 v več, nego so po zakonu bili dolžni. Drugćga pomena ta stavek ne more imeti in ga zatorej lah-ko denunciramo za grdo laž.
V  zadnjih  šestih letih so znaiali stroški   mestne občine pri   prehodni vojaški nastanitvi      .   K   123.722*57 dohodek pa je znašai    »   151.267 92
prebitek zadnjih 6 let
je torej znašai # . K 27.545*35 Vzlic temu imajo revizorji drzno Čeki — tuđi   tukaj   ne   moremo rabiti
drugega izraza — zapisati, da I* lp prebitek samo pod dr. Tavčarttvtaa posffu'f aii juu zmsat vcjsm iv « t,
V istini, deželni revizorji §e voj-skujcjo z jako Čednim oroijeflL Vsa čast jim!
O stvari sami borno M kratko povedali svoje mnenje:
Da ni treba hišnim rosestnikom prenašati prehodne vojaške na sta-nitve, priskočila jim je na pomoč ob-Čina. Prevzeia je to nastanitev naše ter dobiva za vsakega vojaka od erarja okrog 1 K 20 v. Matirao, da bi se hišni posesMfcl DuI janskl iako razveselili Se M pred hi ie prtearši-rall vojaik! oddelkl. pa fci hoteli faaeti za par dnl kvarttrja v hs ^ah, kjer so vsa stanovanja oddana* Da bi imeli pri tem v znesku 1 K -M v, katerega bi jim vojaški erar plac il za vsakega vojaka, preklicano sla- o tolažbo, je evidentno? Prehodna \ ojaška nasta-nitev bi postala za vse hišne posest-nike prava kalamiteta. Da je to na-stanitev občina naše prevzeia, ?e od-vzela hišnim posestni'kom veliko breme, sama sebi pa fe zopet nakopala veliko breme. Revizorji pa pravijo, da mora občina to breme Prenašati za tište kronce, katere ji plačuje erar!
To je zopet nazor, kojega ne moremo sprejet; brez ugovora. Vse skupaj ima drugačno lice. kakor si to domišljajo gg. deželni revizorji! Kakor smo praskali po aktih, nismo mogli dobiti sledu o kaki pogodbi, s katero bi se bila občina nasproti hišnim posestnikom zavezala, da jim bode od vzela v govoru stoječo nastani-tev proti tišti odskodnini. ki io plačuie erar.
Rekli smo, da ima občina s pre-hodno nastanitvijo vojaštva veliko breme; to se pravi: ona ima pri tem veliko dela, katero opravlja za hišne posestnike in edinoie njim v korist. Da se more to delo opravljati, nastavljen je poseben občinski uradnik, ki se s to nastanitvijo bavi najmanj pol leta. Tega uradnika moramo tukaj v račun vzeti s polletno njegovo plačo, katera znaša . . . 1600 K Po:em   je   tukaj   pisarniski
pomožni uradnik,    ki se
ćelo leto peča zgolj s to
nastanitvijo.   Ta pisarni-
ška moč stane na leto     .    1460 > Končno imamo še uradne-
ga slugo, ki stane letno .    1440 »
Opravljanje poslov prehodne vojaške nasta-nitve stane torej mestno občino vsa'Ko leto .    .    .    4500 K
Ce mestna uprava tišti odškod-nini, katero ji plačuje erar, prišteje še te administrativne siroške, s? j; to ne more vzeti za zlo; vsaj po našem mnenju ni zakona, ki bi ji to zabra-njeval. Radi pa bi poznali podvzetni-ka, ki bi za to beraško vsoto hotel leto za letom prenašati sitnosti prehodne vojaške nastanitve.
Na ćeli stvari :orej ni čisto nič, če mestna občina vsako leto razdeli stroške svoje uprave med hišne posestnike, ki bi te strošKe v tem po-nižnem znesku brez dvoma tuđi meli, ako bi sami jemali vojake pod vo-je strehe ali pa, ako bi se na cak drug način, ki bi bil sedanjemi: po-doben, korporativno preskrbljevali za prehodno nastanitev.
Tuđi se stroški dostikrat i ovi-Šajo s tem, da je treba popravljati Nušakovo vojašnico. Ti stroški so znašali v letu 1908. 8422 K 30 v. Ta znesek bi se bil moral po mnenju mestne uprave pokriti po deželi in sicer v smislu § 23. nastanitvenega zakona. Dežela je plačilo odklonila, vsled česar se je moral znesek po-razdeliti med hišne posestnike.
Dostikrat nastanejo višji stroški tu-di vsled tega, ker dežela ne plača svojega prispevka, dasiravno sama pripozna, da je k plačilu zavezana.
Stroški iz leta 1913. se imajo porazdeliti do 1. avgusta 1914. Tem stroškom ima dežela nekaj doplačati. Dotični račun ima dežela že davno v rokah, pa ne da od sebe niti denarja, niti odgovora. Dne 1. avgusta se bo moral med hišne posestnike razde-liti cei znesek brez ozira na tisto, kar dežela dolžuje. Ce bo dežela plaćala kasneje, se bo to upoštevak) še-le pri prihodnji razdelitvi.
Razlika med našim mnenjem in mnenjem revizorjev tiči torej v tem, da mi opravičujemo, če zahteva mestna uprava od hišnih posestnikov gotovo kvoto v pokritje dotičnih administrativnih stroškov. Mestna uprava torej nekako tako postopa, kakor postopa deželna uprava pri ustanovah, katere so ji v oskrbo iz-ročene.
Dose<i* nismo mogli izslediti sklepa občinskega sveta, i katerim bi se bilo ukazalo dotično postopanit mestnega knjigovodstva. Da ne bo torej kričanja, se bo stvar predložila mestnemu svetu, da naj odobri to po-stopanje, ker je popolnoma pravično.
(Dali« pribodnjl«.)
■Niiriiu i rnp.
Izvrievalni odbor čeških agrar-cev ia m*miGč*9kM struka ka tkH-cala trn, aoboto v Prago shodt, da se posvet^ota o kaofereflcah za fteško-nemško ^ravo. V sGfceto popoldne se sesUttMlo nato zastopniki vseh čeških straak k skupsanm posvetova-nju. V teških poslanskifc krogih se ?atrju)6t da se najbrže trn poneđeljek, dne 22. iimija napovedana druga kon-ierenca sploh ne bo vršila.
Neiiki Hitioultirbaii.
Včeraj dopoldne se je vršila na Dunaju seja nemškega »Nationalver-banda«:, ki je bila zelo številno ob-iskana od predsedstva in drugih po-siancev. Razpravljalo se je o poga-Janjih v Pragi in o nemškem shodu v Celovcu dne 21. junija. Nemško-radikalni predlog, da naj zahteva »Nationalverband- takojšno sklica-nie državnepa zbora, sicer bi moral »Nationalverband« že sedaj proglasiti opozicijo, ni bil sprejet. Alpski Nemci so bili strašno nudi, da se ho-Čejo nemski poslanci s Ćeškega ab-sentirati od celovškega shoda. Naj-rajši bi sedaj pogajanja sploh razbili. Alpski Nemci so seveda stokali zopet svoje stare jeremijade o zatiranju, o slovanskl ne\ arnosti, o trializmu in podobnem. Govorilo se je tuđi o italijanskeni vseučilišču, pri čemer pa poslanci nišo bili edini, ker je velik del »Nationalverbanda« sploh proti temu, da bi dobil katerikoli narod trohico pravic. Italijanom bi sicer kot svojim zaveznikom milGstno dovolili vseučilišče, ko bi to ne ustvarilo prejudica zlasti za Slovence. Tako se je gibala vsa seja nemškega »Nationalverbanda« v frazah zatiranju Nemcev in velikonemških tiradah.          __________
Hrvatski sabor.
V  včerajšnji seji hrvatskega sabora sta bili   predloga o učiteljskih olačah in uradniški    pokojninski zakon  v tretjem branju sprejeta.    Po rešitvi nekaterih manjših predlog, je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes ob 10. dopoldne.    Na dnevnem redu je predloga o izena-čenju dohodkov deželnih    uradnikov z dohodki skupnih uradnikov.    Najbrže bo sabor danes za par dni   odgođen,  da morejo    odseki    končati svoje delo.    _________^
Ogrshi državni zbor.
V  včerajšnji  seji  ogrskega    dr-žavnega zbora je predložil trgovinski minister Harkanvi zakonski    nacrt glede    koncesijoniranja    lokalne železnice Koros - Belovar - Verocze-Barč.   Nato je  bil  zakonski  nacrt  o pravnem  varstvu  oblasti    sprejet v tretjem branju.   Prihodnja meritorna seja se vrši začetkom julija. zbornica pa bo imela dne 24. junija še formalno sejo, ki se bo bavila z določitvijo programa  prihodnje  seje.
Revolucija v fllbaniji.
Zadnji poraz vladnih čet.
O zadnjih bojih, ki so prinesli albanskim vladnim četam tako odloči-len poraz, poročajo iz Drača sle-deče;
Povelje za prodiranje.
Ko so bili parlamentarji vstašev odpravljeni iz Drača, je zapovedal knez holandskemu rnajorju Kroonu, da naj rano zjutraj z vsemi razpolož-Ijivimi četami napade sovrazne po-stojanke pri Rašbulu. Major Kroon je sklical voditelje Miriditov in Mali-sorov Marka Oionija, Iso Boljetinca, Simona Dodo in brata Bejram Zura ter jim je zaukazal, da morajo biti ob 3. zjutraj pripravljeni, da bodo za-čeli prodirati proti Rašbulu. Ob do-ločeni uri pa je bilo samo 20 orožni-kov na zbirališču. Major Kroon je poklical voditelje Miriditov in Mali-sorov zopet k sebi, ti pa so mu krat-komalo povedali, da hočeio njihovi Ijudje spati in da ob tako zgodnji uri ne bodo sli v boj.
Prodirati)*.
Major Kroon se je moral vkloni-ti, vendar pa je sklenil ob 7. Zfutra), da izpolni povelje kneza, % onimi 20 orožniki in dve ma toponuu pri kate-rih sta bila postavljena Nemca Iz ral-ha Hartmann m Lorch pod povelj-ništvom avstriiskega inženirja HSss-lerja, sam pričeti s prodiranjem. — Ustavil se ie v blizini mesta za mostom ter začel streljati proti vstaiem na holtnih.
Medtem ie priilo z Mirtfiti in Malisori zaradi prodirania do sporazuma in ob poi 10. dopoMac )e do-spcio kakili 1000 moi do poaudle b»-joria KrooiuL 2^čelo se Je prodiranje,
pri čemer so vladne čete podpirali topovi pod poveljništvom holand-ske^a stotnika HeidetbeTjfa, Nemca iz rajha Mockela, pruskega rezerv-nega nadporočnika Tascha in ravna* telja Mertena. Velik del vladnih čet z enim maihnim topom je dospelo medtem do kakih 300 metrov pod glavne pozicije sovražnika na RaS-buhu
Protinapad.
Okrog poldneva so nenadoma iz-vrSili vstaši na treh straneh silen protinapad. Začelo se Je strahovito streljanje z vseh strani. Vstaši so streljali na vladne čete tuđi s strojnima puškama, ki so jih bili vladnim četam vzeli v boju dne 23. maja. Tz smeri proti šjaku in iz smeri od Ka-vaje sem so se prikazale vedno nove vstaške Čete in tuđi na severnih holrnih je prišlo do živahnega stre-Ijanja. Malisori in Miriditi nišo mogli na nobeno stran. Obrnili so se nazaj in začeli bežati. Top, ki so ga bili vzeli s seboj v bojno crto, so komaj spravili z največjo težavo do mostu.
Splošna panika.
v ^iestu, kjer so pozorno zasle-dovali boj, je izbrahnila, ko so za-čele bežati vladne čete, med vsern nrebivalstvom strahovita panika. — Številni Italijani so bili že dopoldne odpotovali z nekim italijanskim par nikom. Vse trgovine in vse javne lokale so takoj zaprli in vse ,e je pripravilo na beg. Moški, ženske in otroci so begali, kričeč in jokajoč po klicali, h konzulatom in v pristanišče, da bi jih sprejeli na vojnih ladjah. Sele ko se je izkazalo, da vstaši beže-čih sploh ne zasledujejo in da svojih pozicij sploh nišo zapustili, se je prebivalstvo nekoliko pomirilo. Streljanje pa je bilo slišati tuđi še popol-dne v kratkih presledkih. Tuđi so mestne baterije do večera obstrelje-vale vrhove Rašbula.
Ranjencl.
Ko se je začel splosni beg vladnih čet, so izkrcale avstrijske in italijanske vojne ladje po 200 mornar-jev v zaščito kneza !n njegove rodbine. Pri tem odločilnem porazu vladnih čet so imeli vstaši gotovo manj mrtvih in ranjenih, kakor vla.dne čete, ki so imele 20 (!) mrtvih in kakih 50 (!) ranjenih. Med ra-njenci je tuđi Nemec Hartmann, ki je bil ranjen na kolenu.
Nadaljni detaili.
Popolnoma zmedena pa so na-daljna poročila. Tako poročajo iz Drača, da so vstaši po Številu zelo slabi in da jih je komaj kakih 500 do 600. medtem ko vedo druga poročila, da je število vstašev naraslo na 14.000 mož. Tuđi je mnogo bolj ver-jetno poročilo, da je bilo 1000 Miriditov ubitih, kakor ono. ki pravi, da so imele vladne čete samo 20 mrtvih in 50 ranjenih.
Izborno vodstvo.
Očividci, ki so bili v ognju, poročajo, da so imele vladne čete tako velikanske izgube ne samo, ker so vstaši izborno streljali, marveč tuđi, ker so imeli zelo dobre pozicije in ker je bilo vodstvo naravnost presenet-jjivo dobro.
Knez.
O knezu listi ne vedo, ka] bi pisali, zato občudujejo njegovo veli-kansko junaštvo, da se je upal opa-zovati boje z daljnogledom. Baje je tuđi izjavil, da se bo v svoji palači brani! do zadnjega. Avstrijski in ita-Hjanski mornarji so napravili pri palači okope in knez pravi, da bo rajši padel z rdečo zastavo s crnim orlom v roki, kakor pa da bi pobegnil na kako vojno ladjo. Baje Je prišlo v Draču med knezom in mednarodno kontrolno komisijo do burnega nasto-pa, ravno tako tuđi med knezom in angleškim admiralom, ki je želei, da bi knez prišel na kako vojno ladjo, dočim se je ta branil to storrti. Mornarji delajo v mestu nove barikade.
Pomoč?
»Albanische Korrespondenz« po-roča: Vojaški položaj pred Dračem je silno resen. Zasledovanje vstašev s strani vladnih čet se je popolnoma potiesrečilo, kar pomeni, da je za en-krat vsak nastop proti vstašem brez-upen. če se bo Drač še nekal dni dr-žal, se bo morda situacija obrnila. Uganka je. da Ahmed beg Mati, ki je bil baje pred tremi doevi zasedel s svojimi četami Tirano, ne priđe s svofimi četami na pomoč, dasiravno je Tirana oddaljena samo en dan hoda od Drača. Tuđi Prenk Đib Doda bi bil mogel že napasti vstaše. Iz Fierija prodirajoče čete majorja Be-sUna korakajo proti Lju^ni. Upati je, da bodo prišle Draču na pomoč. Edi-no vprašanje je, ali se bo Drač držal še nekai dnu O Prenk Đib Dođi pravijo v Draču, da je z 2000 možmi že na potu proti mestu. Orof Karei Schdntarg - Harteustein Ie baje po-vedaL kakor poročajo iz Budimpešte, da piše njegova sestra, albanska kneginja obupna pisma, v katc-
rih pa vedno občuduje svojega moža kot junaka. Grof je izjavil: Ce zapu-stt kneza tndi ćela Evropa, mi ga ne borno zapustili. Jaz sam grem na pomoč.
Esad paša In Izmall Kemal.
Iz Rima poročajo, da je Esad paša nenadno izginil iz Italije in da je najbrže odpotoval v Albanijo. Tuđi bivSi predsednik provizorične albanske vlade Izmail Kemal beg je pri-spel iz Trsta v Brindisi ter se je od-peljal naprej v Valono. Izmail Kemal pravi, da je knezu vdan ter si obeta od svojega nastopa ugoden vpliv na razmere v Albaniji.
Po bojih.
Položaj v Draču je neizpremenje-no kritičen. Vstaši stoje neposredno pred mestom. Doslej se vstašem še ni posrećilo, vzeti mesta samega, vendar obleganci vedno bolj popu-ščajo v odporu. Mednarodne mornaričke čete, obstoječe iz Angležev, Italijanov in Avstrijcev, pod povelj-niŠtvcm angleškega admirala Trou-bridgeja, so se izkrcale, imajo pa striktno povelje, da smejo nastopati samo v varstvo kneza in njegove rodbine, tujih poslaništev in tujih podanikov. Izkrcanje se je izvršilo po konferenci poveljnikov ladij. pri ka-teri je bil navzoč tuđi takozvani albanski ministrski predsednik Tur-kan paša. Knez Viljem ni bil navzoč. Knez se brani iti na kako vojno lad-;c, pripravlja pa vse za preselitev, tako, da lahko vsak hip pobegne. Miriditi in Malisori se branijo nadalje-vati boi ter nočejo zapustiti svojih okopov. Ko so bežali, je velik del pometa! puške in municijo stran. Strašno so trpeli vsled boja. Ker so morali bežati skozi vodo, so premočeni do kože in se tresejo kot biike. Njih voditelja Marko Gioni in Isa Boljetinac sta se Ie s težavo resila. Oba izjav-Ijata, da je boj proti tako močnemu in tako odločnemu sovražniku brez-upen. Vstaši lahko vdro vsak hip v mesto. Obkolili so mesto kakor z že-leznim obročem ter so odlačeni, da se ne umaknejo prej, predno knez mesta ne zapusti. Malisori so imeli 300 (!) mrtvih in 250 (!) ranjenih, za 150 (!) ne vedo, kje so, najbrže so utonili.
Muricchlo.
Dunajski krogi so dobili baje iz zanesljivega vira iz Drača poročilo, da so našli v Draču pri italijanskeni polkovniku Muricchiju ključ za svet-Iobna znamenja, ki se dajejo iz Drača vstašem v okolici.
Thomson in njegov naslednlk.
V Trst je dospel včeraj dopoldne stotnik Thomson, brat ubitega pol-kovnika. Baje trupla polkovnika Thomsona ne bodo prepeljali preko Trsta na Holandsko, marveč je bodo prepeljali s holandsko ladjo *Noord Brabant« direktno na Holandsko. Holandski polkovnik Nahuys se je odpeljal preko Trsta v Drač, da pre-vzame mesto ubitega Thomsona.
Spor   med knezom in kontrolno ko« misijo.
Kakor smo že poroČali, sta prišla v Drač dva parlamentarja vstašev, ki sta hotela govoriti s kontrolno komisijo. Zahtevala sta Časa, da pokopljejo vstaši svoje mrtvece in sta izročila tuđi že znani ultimatum. Parlamentarjev pa nišo pripeljali pred kontrolno komisijo, marveč pred kneza. Vsled tega se fe sestala kontrolna komisija in ie protestirala proti temu, da jim ni bilo izročeno na kontrolno komisijo naslovljeno pismo vstašev.
Boji v poneđeljek.
Specialni poročevalec »Neue freie Presse« poroča o bojih, ki so se vršili v poneđeljek in v katerih so bili vstaši premagani, sledeče: Holandski stotnik Sar, poveljnik oroz-ništva, izjavlja, da so se Miriditi prav dobro držali, da pa so slabo streljali. Med tem, ko so ležali Ijudje v bojnem ognju, so se držali voditelji zada) v kritih pozicijah. Sar je dal pognati voditelje v prve vrste. Stotnik Fabris je bil od topa, ki je po stre-lu skočil nazaj, ranjen na kolenu, vendar je vstrajal cei dan v boju. Po objektivni sodbi se mora priznati, da je bila zmaga v poneđeljek posledica odločnega nastopa samo 10 do 15 mož. Albanci sami bi ne bili vzdržalr. Zlasti hrabro so se bojevali avstrijski in nemški prostovoljci. Kako dobro so streljali vstaši, je razvideti iz tega, da je inženir Kessler opazoval, da streijajo nekateri Albanci kakor za šalo, na daljnogled, ki je bil pritrjen na nekem topu in so končno ta dal}-nogled tuđi zadeli in uničili. Med branitelji se nahaja tuđi Bavarec baron Gumpenberg, kl se ie bojeval pod Enver begom tuđi že v Tripolitaniji na turftki strani. Poročevalec se brid-ko pritožute, da vojne ladje nišo stre-liale. Zakal vstail ne tasedejo Drača?
Rlmdci »Glomale d* Italla« pftro-ča Iz Drača, da so vstaši sicer popol~
137. star.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 19. junija 1914.
Stran 3.
noma gospodari! mesta, da 1» Dn&i nočejo zaseti, ker se bofo ćm bi prišlo potem do mednarodnih kompli-kacij, katerim pa se hočejo na vsak način izogniti, če ne bo neizogibno potrebno, da pridejo v Drač.
Avstrijske in italijanske vojne   ladje bodo streljale.
Z Dnnaja so poročila. da sma-trajo vladni albanski krogi kljub zadnjemu odločilnemu porazu vladnih čet. situacijo za nekoliko izboljšano. Dasiravno pa je seveda pclož?.j Drača silno resen, se zdi, da v trenotku ni nevarnosti za mesto. Ce bi se pa kliub temu posrećilo v^a.-em vzeti mesto, bodo avstrijske in najbrže tuđi italiianske vojne ladje bombardirale vstaše, kar bo gotovo i melo velik učine k. Čet ladje nebodoizkrcale.
Iz Drača pa poročalo od včeraj ob pol 3. popoldne sledeče: Danes zjutraj se je peljal parnik avstrijskega Lio y da Hercegovina, ki ga je bila najo-la albanska vlada, ob obali ter večkrat ustrelll iz t o -pov, ki so bili nameščeni na parnik u,   protiv stase m.
Vojna nEvnrnost med Mte in Turčijo.
Grski ultimatum.
Iz Carigrada poročajo, da zatr-Jujejo na grškem poslaništvu v Carigradu, d3 bo Grška stavila Turčiji ultimatum, če Turčija ne odgovori ta-koj na grško noto.
Turski odsovor.
Vceraišnji turski ministrski svet ?e je posvetoval o besedilu odgovora Grški. Besedilo se bo takoj, ko bo odgovor odposlan, objavilo obenem z grško noto. Turski ministrski svet je odgovor že sestavil. Odgovor vse-buje med drugim tuđi pasus, ki pravi: Ce bi se kljub potrebi ohra-niti mir, dogodili nepredvidni dogod-ki. odklanja porta vsako odgovornost. Turska vlada je izročila v sredo zvečer veleposlanikom v Carigradu noto, ki pravi v bistvu sledeče: Dej-stva, ki jih je sporočila Orška vele-silam. ne odgovarjajo resnici. Porta priznava. da so se dogodile nepravilnosti, toda dobra volja Anatolcev je preveč znana, kakor da bi se dalo tr-diti. da so vse to res storili. Porta opozarja nato na korake, ki jih je sto-rila. zlasti na inspekcijsko potovanje notranjega ministra Talaat bega v Odrin in Anatolijo. Ministru se je ba-je posrećilo, pomiriti razburjene pre-bivalce. Nato pravi nota: 2eleč, da se vse te trditve presodijo, prosi porta, da naj spremi Talaat bega en delegat velesi! in da se posije od vsakega veleposlaništva tuđi po en delegat v Makedonijo, da bodo ti odposlanci konstatirali, kaj vse morajo muzlima-ni tam pretrpeti. V Carigradu so prepričani, da bodo veleposlaniki odgovorili skupno na to noto.
Priprave na obeh straneh.
S kraljevim dekretom je btl ime-tfovan admiral Konduriotis za vrhov-nega poveljnika grškega vojnega brodovja. Grško vojno brodovje je že ponelnoma pripravljeno na boj ter caka samo na znamenje, da srne ođ-pfuti.
Iz Srairne poročajo, da je pristanišne v Smirni zaprto z minami. Pri Brusi so jarrški prebivalci Karandijake in Mudonije zapustili mesta ter se zbrali na okoliških vrbovih, kjer SO prerezalt brzojavne žice.
Velesile.
Do kolektivnega koraka velesil v Carigradu in Atenah ne bo prišlo, pač pa bodo velesile najbrže ugodile turski želji, da bodo odposlale delegate y spremstvo Talaat bega.
Bolgarska.
Glasom porocil iz vladnih kro-gov je bolgarska vlada trdno odloče-na, da ohrani pri eventualnem kon-i\\ki# med Grško in Turčijo popolno nevtraliteto.
Bamunshl prestolni govor.
Kralj je otvoril včeraj zasedanje konstituante s prestolnim govorom, ki pravi med drugim, da je kralj prepričan, da bo zbor uspešno dokonča! veliko delo revizije ustave, ki naj utrdi temelje države ter zagotovi dolgo dobo mirnega razvoja. Do je-senskega zasedanja državnega zbora mora biti delo dokončano. Obenem konstatira prestolni govor, da vlada-jo med Romunsko in vsemi državami dobre razmere in da bo Romunska tuđi nadalje zasledovala politiko rav-notežja na Balkanu. Obisk ruskega carja v Konstanci je dokaz visokega stališča, ki je zavzema Romunska vsLed svoje pametne politike. Ob-feoemjte M ta otok dokaz, kafe ceni
Rusija mirovna stremljenja Romanske, ter je tuđi dokaz obaovltv* boj-nega bratstva in pri}atetistva obeli dežel.
Burni   prizori v romunskem senatu.
V včerajšnji seji romunskega senata ie prišlo do silno burnih prizo-rov. Ko je 7mvze\ starostni predsed-nik svoje mesto, se ie obrnil konser-vativni senator Filipescu proti mini-strskim sedežem ter zaklical ministr-skemu predsedniku Bratianu in no-tranjemu ministru Mortzunu: »Ali sta še tu? Ali se ništa demisijonirla? Pemisijonirajta vendar po teh volit-vah! < Ministrski predsednik se mu je smehljal, nekateri člani večine pa so zakiicali: »Naše volitve so bolje, kakor one, ki ste jih napravili vi. Filipescu je odgovorili »Lažnjivci!« — Vsled tega je prišlo skoraj do prete-pa. ?ef konservativne stranke Marghiloman je miril senatorie. Fili-pescu pa ie vrget pred notranjega ministra čepico, kakor jih nosijo kaz-njenci, in zaklical: »To notranjemu ministru! Komaj se je posrećilo, da be senatorji nišo stepli. Vsi ti skandali so bili posledica, ker vlada neka-rerih opozicijonalnih mandatov ni po-trdila.
Štajersko.
I Sokolski zlet v Brezice. Zleta se je udeležilo od strani Šoštanjskega Sokola 6 članov in 7 Članic, kar s tem popravljamo s pristavkom, da nas je zelo vzveselila lepa udeležba najbolj oddaljenega društva iz domaće župe. Na zdar!
Slovenske posojilnice in — dvojezičnost. Na ^tajerskern je vec po-sojilnic, ki imajo slovensko - nemške zadružne knjižice in ki se ponižajo pred nemškimi in nemškutarskimi posojilojernniki tako daleč, da jim posojuje denar na nemška dolžna pisma. Kdaj ste pa že videli. da je dala kaka nemška hranilnica ali po-sojilnica Slovencu v podpis slovensko dolžno pismo, kdaj že videli, da je imela dvojezične knjižice? Nikoli! Slovenci smo res hlapčevski!
V  Mihaiovcih    pri    Ormožu   je proti toči streljal čevljar J. Stucl. Ko je vrta! neki možnar. ki je bil nabit se od lanskega leta in se takrat   ni hotel užgati, se je isti hipoma v:;el, ter ie ves naboj prasnil v nesrečnega strelca. Obzgalo mu je lice. obrvi in brke in tuđi obleka mu je že gorela. Sedaj leži v ormoški bolnišnici, vendar je upati, da bo okreval, in sicer tuđi na očeh. Pomenljivo je, da se je ta mož že enkrat pri enaki priliki ob-strelil.
Iz ormoških goric. Letos se vre-me nikakor ne more ustanoviti. Ved-nc deževje je povzročilo, da je že cvet zaostal. Dobro je grozdje, če v lepem odcvete in to kmalu. Dosedaj pa še cvete komaj izabela in amerikanski divjaki in nekatere zgodnje vrste. Peronospore še ni videti, pač pa se je na trsju (burgundcu, pošči-pu in izabeli) pokazala neka dosedaj nepoznana, stenici podobna grinta. Vsesava se na starejse ^ozge in s tem uničuje trs. Gg. stro ovnjaki in potovalni učitelji, od vas pričakuje-mo pojasnila in pouka.
V  nedeljo 21. iunija if*14 vsi za-vedni Savinčani k ponavli;»niu ljudske igre  »Revček Andrejček  !    Začetek točno    ob    3. popoldne        prostorih Sadnikove    gostilne ob Sav. mostu! Po predstavi prosta zabava na vrtu!
Iz Ptuia. V zadnjem času se je pri raznih prireditvah v naši „Narodni čitalnici* opazilo, da se v največjem obsegu nemškutari. Občevalni jezik v naši čitalnici je slovenski in mi člani ne uvidevamo in se tuđi ne damo prisiliti, eni ali drugi dami na ljubo, v družbi nemški govoriti. Sicer je pa skrajni čas, da se ptujsko slovensko prebivalstvo vzdrami in pokaže več narodnega ponosa in ne hodi v nemške kavarne. Prihodnjič več o tem.
Ropošho.
Sankcijonirani aklep koroškega deželnega zbora. Cesar je potrdil sklep koroškega dežeinega zbora glede regulacije Gline.
Železniška nesreća. Iz Beljaka poročajo: 15. t. m. zvečer so pripe-ljali s poštnim vlakom težko poško-dovanega kurjača južne železnice Ru-dolfa Mandla, ki se je med potoma težko oparii. Prepeljali so ga v bol-nišnico.
Koroiki nemški duhovnik! In škof. Kako so koroški nemški duhov-niki predvsem Nemci, je ravno pokazala slavnostna priredba v slovo nad-škofu dr. Kaltnerjn. To slavnost so priredili v hotelu Sandwirt In katehet Zernatto se je poslovil od nadškoia s popolnoma nemškonacionalnim govorom, v katerem je slavil nadškola kot zavednega Nemca. V istem smislu je odgovarjal nadikof. Zdaj pa vpra-šajmo, kdaj je ie kak slovenski duhovnik proslavlja! kakega slovenskega Ikate bol Slovenca,   Koroiki neniki
duhovniki se pač zavedajo svoje naloge napram svojemu narodu, dočim slovenski duhovniki ubijajo edino slovensko šolsko družbo, družbo sv. Ci* rila in Metoda. Značilno pa je tuđi, da je bil veliki nemški nadškof dr. Kaltner pokrovitelj družbe sv. Mohorja, ki naj dela baje za kulturni napredek slovenskega naroda.
Koncert »Savinjskega u*rtelj-skega društva« na Vranskem v proslavo društvene 401etnice, se vrši dne 28. junija ob 8. zvečer. Spcred: 1. F. Juvanec: »Na goro«, mešan zbor. 2. E. Adamič: »Fantu<, mešan zbor. 3. a) Fr. Drdla: »Romanca«; b) Sarasate Pablo de Ch. Gounod: »Faust«, svira na gosli s spremljeva-rMem klavirja gosp. A. Nerat. 4. dr. A. Schwab: »be ena-, mešan zbor. 5. a) Liszt: »Ernani<; b) Liszt: »Val-se impromtu«, igra na klavirju ga. M. Kokotova. 6. E. Adamič: »Na vrtu«, mešan zbor. 7. dr. A. Schwab: »Večer na morju«, moški zbor. 8. a) E. Adamič. »Planinec<; b) dr. B. Ipa-vec. Romanca iz operete >Tičnik«, poje baritonist gosp. Branko Zem-ljič. 9.A.Andel: ^Igra kolo .. .< ,mešan zbor. — Opozarjamo, da vozi h koncertu poseben avtomobil iz Celja cb 7. zvečer in se vrača po koncertu zo-pet nazaj.
Savinjsko učiteljsko društvo praznuje svojo 401etnico v nedeljo, Une 28. junija na Vranskem po sle-ae.em sporedu: 1. Slavnostno zbo-rovanje v soli ob 11. dopoldne. 2. Banket v salonu gosp. Košenine ob 1. popoldne. 3. Koncert ob 8. zvečer. K praznovanju 401etnega jubileja je povabilo društvo vsa sosednja učiteljska društva ter vse bivše elane in članice »Slovenskega učiteljskega društva«. Dosedaj se je prijavilo žc lepo Število tovarišev, a upamo, da se jih bo še več. Na svidenje na Vranskem dne 28. junija!
Drobne novjee. ćrozoviteži. Iz Trbiža poročajo: Aretirali so 76 letnega Jožefa Dalierja, ki je spolno zlorabil neko devetletno deklico, in pa 231etnega ključavničarja Horvatha, ki je posilil neko 231etno, slaboumno raznašalko kruha. — Otrok zgorel. Iz St. Petra pri Takenbrunnu poročajo: Triletna Antonija, hči dekle, se je igrala v hlevu igrala z vžigalicami. Pri tem se je vnela obleka in otrok se je smrtnonevarno opekel. Umri je v celovški bolnišnici.
Primorsko.
Politični proces zaradi razžalje-nia časti. Iz Gorice poročajo, da bi se bila morala v sedanjem porot. zase-danjem vršiti pred porotniki politična razprava radi razžaljenja časti, ki jo je naperil župan tržiški dr. A. Re-bulla proti odvetniku dr. A. Quaran-totto. Zadnji je za časa zadnjih de-želnozborskihvolitevnapadel na jav-nem shodu, ki se je vršil v gledali-šču v Tržiču, župana v njegovi od-sotnosti ter ga razžalii tako kot privatnika, kakor tuđi kot javnega funkcijonarja, kot župana. Te svoje razžalitve je dal tuđi natisniti v ča-sopisih. Proces bi se bil moral vršiti pred goriško poroto, vendar je pa radi vladajočih političnih razmer prosil tožitelj dr. A. Retulla najvišji sodni dvor na Dunaju za delegacijo kakega drugega porotnega sodišča. Najbrže se bo za to delegiralo porot-no sodišče v Celovcu.
Prepoved razobešanja slovenske trobojnice. Policija je v nedeljo prepovedala razobesiti Sokolu pri Sv. Jakobu slovensko trobojnico na svojem društvenem lokalu. Malo preveč pa Ie skrbi policija y Trstu za mirno kri Italijanov in upati je, da te prepovedi prihodnjo nedeljo, t. j. 21. t. m. ko se vrši telovadba pri Sv. Jakobu te svoje prepovedi ne ponovi.
Aretiran ponarejalec bankovcev. Pri Sv. Lovrencu v blizini Krmina so aretirali včeraj nekega Jožefa To-masina in sicer, ker je bil osumljen kot ponarejalec bankovcev. V njegovi družbi bil je tuđi njegov 171etni sin Celeste, kateremu se je baje posrećilo uiti z večjim zavojem ponareje-nih avstrijskih bankovcev čez mejo. Vsa poizvedovanja avstrijskih ob-mejnih oblasti so bila zaman, najbrže se mu je beg posrečil.
Železniška nesreća. Predvče-rajšnjem je brzovlak Trst-Pariz na progi v blizini Devina povozil pol-drugo leto staro dekletce Olgo An-tonič. Stroj je ubogega dekleta popolnoma razmesaril in vlekel truplo še kakih 10 m daleč. Otrokova mati je bila zaposlena v Devinu ter je otroka prepustila varstvu svojega moža, ki je železniSki čuvaj. Ker pa je imel slučajno na progi opravka, je pustil otroka samega, ta pa je zlezel na tir, kjer ga je vlak povozil.
UstjMOTtteate zavoda za zdrav-Oemie boteft nm vOmčth mm briooskik otoaJh. Kakor se poroča, je spreme* nil dr. Karei Kupelwieser brionske otoke, čilih edini posestnik ie bil do-sedai.  x   družbo  % ometenim Jam-
stvom. Oddali so se deleži do visine 800.000 K in sicer večinoma zdrav-nikom, ki postanejo na ta način so-lastniki. Med temi zdravniki so tuđi posestniki sanatorija »Wienerwald«, ki nameravajo ustanoviti na brion-skih otokih zavod za zdravljenje bol-nih na pljučih. — Končna rešitev te velepomembne akcije še ni doseže-na, ker se mornariško poveljstvo v Pulju brani, ker namerava baje samo nakupiti te otoke, da jih spremeni v razne strategične točke. Kakor znano, se nahaja v blizini teh otokov mnogo vojasko zelo važnih utrdb.
Rodbinska drama v Pulju. Te dni se je završila v Pulju rodbinska tragedija, ki je zahtevala troje žrtev. Fregatni zdravnik dr. Karl Zahalka poročil se je pred časom na skriv-nem s 241etno Heleno Tercis po pra-voslavnem obredu v Belgradu. V zadnjem času pa je pričela Helena Tercis očividno hirati in je v odsot-nosti svojega skrivnega soproga umrla. Ko se ie le-ta vrnil iz svoje službe, polastila se ga je silna žalost, pripravil je vse za pogreb, a ko je prišel na dan pogreba pravoslavni pop, našli so vrata v stanovanje za-prta. Ko so vdrli v stanovanje, našli so zdravnika in njegovo taščo v postelji. Dr. Zahalka se je zastrupil z morfijem, svoji tašci, ki je tuđi pri-volila v smrt, pa je prerezal žile. Zdravnika so našli mrtvega, njegovo tašča pa je še živeb, a se boje. da zaradi dobljenih poškodb umre. Vzrok samomora zdravnika je baje ta, da ni mogel izdati Helene Tercis za svojo ženo, da je skušal odpraviti plod, kar se mu pa ni posrećilo in se je sedaj bal, da priđe ćela stvar na dan in bi moral on zapustiti vojaško službo.
Drobne novice. Poboj med ciga-ni. Snoči so se na Opčinah stepli med seboj cigani in je bil pri tem 32Ietni Juri Hudorović ustreljen v Drsi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Dvasamomora. V tržaški bolnišnici se nahajajoči izdelovalec ko-čij Avgust Persa je skočil te dru radi neozdravljive bolezni iz stopnjišča v prvem nadstropju v pritllćje in se tako poškodoval, da je kmalu na to izdihnil. Včeraj okoli 6. zvečsr pa se je neki neznanec zastrupil v ulici dei Lavoratori s karbolno kislino. I "mri je na licu mesta. Truplo so prepeijali v mrtvašnico k Sv. Justu. — A r e t i-r a n t a t. Na zahtevo zidarja Lov-renca Frigo je bil predvčerajšnjem zjutraj aretiran neki 201etni zidar Anton Grandus v Škednju pri Trstu, ker je le-ta ukradel neko zlato žensko ovratno verižico, vredno 100 K. — Javno nasilje. V neki kavar-ni v starem mestu je pričel neki Her-mangild ZerqueniK ra^rajat-. a ko ga je poklicani stražnik hotel odstraniti, zagnal se je ta vani ter mu hotel iztrgati sabljo. Pr«; tem mu je pa priskočii na pomoč tuđi neki drugi težak, nakar se je vnel silen pretep, ter je moralo priti šc več redarjev, da so oba nasilneža ukrotili.
Dnevne vesti.
4- Konfiskacija. Državno pravd-ništvo je včeraj zaplenilo naš list zaradi članka »Dogodki v Brežicah in Ormožu ter c. kr. namestnija v Gradcu« in zaradi notice »Iz brežiškega okraja«. Ker smo docela prepričani, da je ta zaplemba brez vsake pravne podlage, se bomo proti tej konfiskaciji pritožili in nadejamo se, da bo sodišče tej pritožbi ugodilo in ne bo pripustilo, da bi se brez zakonitih razlogov omejevala že itak pičla tiskovna svoboda.
+ Reterirajo! Vsakomur je še pač v spominu, kako je kričal »Slo-venec« takrat, ko je deželni odbor poslal na ljubljanski magistrat revi-zijsko komisijo. Vpil je, da se vrše na magistratu tatvine in defravdacije in da je naloga te revizijske komisije, da razkrije pred javnostjo vse te malverzacije in pokaže v pravi luči »skandalozno« mestno gospodarstvo. Zlasti mnogo je takrat Šuster-šič-škofovo glasilo gobezdalo o mestnem ubožnem zakladu, v katerem se je zapravljalo in defravdiralo kar na debelo. Kako se je takrat ustil spoštovani Štefe, da bi opozoril javnost na ta fond, katerega so ti preklicani liberalci malodane vsega pohrustali ali pa ga porabili v pod-poro svojih političnih agitatorjev. Potem je začela »deiovati« visoka revizijska komisija. »Delala« je celih šest mesecev, a čim bolj je »delala«, tem ređKobesednejši je postajal »Slo-venec«, dokler ni legenda o tatovih in defravdacijah malodane utihnila. Samo semtertja se je še oglasil Ste-fe, da potolaži na izid revizije v mestnih uradih radovedno javnost, češ, počakajte in potrpite, da izreče revizijska komisija svojo končno uničujočo sodbo o mestnem gospodarstvu. In javnost je čakala na velika razkritja, ki jih Je napovedoval »Slovence«    ia    kančno  dočekala
»posnetek«, ki ga je škofovo glasilo priobčilo pretekli teden iz uradnega poročila revizijske komisije. S tem »posnetkom« je »Slovenec« zopet jel udarjati na boben ter jel kričati o škan4aloznem ljubljanskem mest^ nem gospodarstvu. Toda čim se je oglasil v našem listu župan dr. Ivan Tavčar z naravnost uničujočo kritiko »uradnega poročila revizijske komisije«, je postajal »Slovenec,« vedno bolj malobeseden in vedno bolj tih, včeraj pa se je čutil pod pezo dr. Tavčarjevih izvajanj in dokazovanj prisiljenega, da je slovesno izjavil to-le: »Konstatujemo, da revizijska komisija ni imela dokazati, da se je vsled stare šablone pri knjigovodstvu in zaračumbi (kakšna krasna beseda!) kaj denarja defravdiralo ali da so se dogodile nepoštenosti, ker kaj takega nismo nikdar trdili. Revizija je pa pač imela dokazati, ali so res računi nejasni in nepregledni in ali je res, da so se denarji protipo-stavno uporabljali za druge, nego določene namene, ker to oboje se je po pritožbah obč. svet. Iv. Kregarja in Iv. Štefeta poudarjalo in se je o tem zahtevala preiskava.« — Ali ni to velikanska retirada, s katero priz-navajo klerikalci vso svojo blamažo in svoj veliki fiasko z revizijsko komisijo na magistratu? In za to je bilo potreba 6 mesecev in 10 deželnih uradnikov, ki so vzeli deželi za niČ in zopet za nič na dijetah prav lepe tisočake! Pokale in krožile so gore in rodila se ie miška — nesmrtna blamaža dežeinega odbora, ki je z revizijo nasedel »modrijanoma« Šte-fetu in Kregarju.« Kondoliramo!
-1- Ni nič z razpustom postojn-skega gospodarskega odbora. Kakor se nam poroča, je županstvo postojn-ske občine že razpisalo volitev v gospodarske odseke temu županstvu pripadaiočega mesta in vaši. Volitev je razpisalo županstvo, pa ne zaradi klerikalnih zabavljani, ampak ker je funkcijska doba teh odsekov potekla.
-r Skesana obrekovalka. Marija Lavrenčič iz Podrage je pri zadnji državnozborski volitvi na Notranj-skem z veliko vnemo agitirala proti postojnskemu županu in ga je dolži-la, da je svoji občirii zapravil 600.000 kron. Marija Lavrenčič do teh volitev pač ni vedela, na kako nizki moralni stopnji so politikujoči duhovniki in da znajo tuđi podlo lagati in obrekovati. Ponavljala je laži, ki so jih trošili duhovniki in nesramni vi-pavski poslanec Perhavec in si s tem seveda nakopala tožbo. Zdai se je žena natančneje podučila in ko je spoznala, da so klerikalci o postojn-skem županu samo lagali, je šla iz Vipave v Postojno, prosit odpušča-nja. Župan Lavrenčič je ženi tuđi od-pustil s pogojem, da plača vse stro-ške in da za »Naš Glas« 50 K.
—  Zanimiva obravnava bo jutri, v soboto v Postojni proti dvema zeio glasnima klerikalcema,    ki sta    pri zadnji državnozborski volitvi    obre-kovala   župana    Lavrenčiča    zaradi mestnega gospodarstva v Postojni.
+ Nova božja pot — konkuren-ca Breziu. Kupčije na Brezju so sijaj-ne in očetje trančiškani morajo imeti že ogromno mnogo denarja. Zdaj nekaj let so bila pozabljena vsa druga božja pota in vse ie drvelo samo na Brezje. Toda ta cvetoča kupčiia je vzbudila zavist in štajerski Klerikalci so se odločili, da ustanove kon-kurenčno podjetje. Na Štajerskem pravijo: Kaj bi naši ljudje denar na Kranjsko nosili; če ga že hočejo za-praviti, na] ga doma zapravijo. Nova božja pot bo v Rajhenburgu. Tam so namreč sezidalo velikansko cerkev — seveda na ljudske stroške — in ta cerkev bo nova božja pot. Dne 2. ju-Iija se začne ta stvar. Zdaj je treba Ie še prirediti kak č u d e ž , da dobi nova božja pot primerno privlačno siio, Vodiška Johanca je preveč kompromitirana, da bi jo bilo mogoce angažirati, a najbrž je v prosvitleni naši domovini še kaj več takih umetnic kakor je Johanca in te naj bodo opo-zorjene na novo božjo pot. Čemu nai bi ravno frančiškani na Brezju imeli: nekak monopol.
—  Srbska kritika o knjigi piša-telja     Podlimbarskega      »Gospodin Franjo«. Sarajevski srbski list »Narod« priobčuje v svoji zadnji števil-ki izpod peresa   Petronija   obsežno oceno romana pisatelja   Podlimbarskega »Gospodin Franjo«,   ki   ga je letos izdala »Slovenska Matica«. — Srbski kritik pravi v svoji oceni med drugim: »Roman je pisan zelo trez-no in preprosto; pozna se mu, da se v njem govori o že urejenih spomi-nih. Zato se tem bolj da ceniti pisa-teljevo oduševljenje    za    krepko in plodno srbsko dušo. Zdi se nam, dal ie gosp. Podlimbarski hotel s svojim delom uvesti v svojo malo domovino neko novo vrsto lepe in visoke propovedi.   Zbog tega zremo v tej knjigi več kakor navadno književna delo . . . Nas najbolj zanima morala te knjige.   Podlimbarski   je s svoid
j£ii£Q n^pravU Aailep.ŠQ usluge lugon
Stran 4.
„slovenski nakod*, dne i& junija 1914.
136- 5tev.
sl&vanski misti. Ne borno tu govorili na Sfroko o stvareh, ki ne spadajo semkaK naglaSati pa nam je treba, da je eden izmed prvih pogojev jugo-slovanskega delovanfa spoznavanje in sprejemanje srbsk^ga narodnega mišljenja. Glavna zapreka fugoMo-vanskega zbliževanja je v tem, da niti Hrvati, niti Slovenci Še nimajo onega instinktivnega, nacijonalistič-nega čustvovanja, tako borbenega iti bujnega. kakršnega imajo Srbi in ka-krien edino more biti temelj jugoslo-vanskega delovania. Podlimbarski se javlja s svojo knjigo kot odličen pe-vec te rodoljubne misli. On je začutil v sebi našo dušo in o te] duši on govori. V tem je glavna moralna vred-nost njegove knjige . . . Opažanja so v svojih temeljiti pravflna in točna, a, kar je najbolje, tipična so. Ni treba mnogo truda, da se priđe do pre-prlčanja, katerega si je ustvaril Franjo Vilar. Toda njegova hvala srb-ske rase in njegova, izcrpljivo in slikovito podana krvava kritika av-stro - ogrske uprave zaslužuje osobito pozornost, ki se ji tuđi posveča v slovenski književnosti.«
—   „Glasbena   Matica".  — Tri javne  produkcije  gojencev  ob sklepu letošnjega šolskega leta se vrše v   dvorani   Uniona   v   ponedeljek, sredo in petek, v dneh 22., 24. in 26. junija zvečer ob pol 8 uri; interni šolski   izpiti   pa   v   društveni   dvorani v dneh 30. junija in 1., 2. in 3. julija.
—  Kresna slavnost v Trnovem. Kakor smo že poročali, se nahaja med bogatim sporedom zelo zanimiva točka in  da je  mogoča   edinole v Hribarje-vem gaju, je to pristni „žabji tov". Isti pa   ni tako enostaven,   kot si kdo misli.   Krakovčani   in  Trnovčani   nišo samo  dobri ribiči,  ampak  so tuđi izborni žabarji. Le-ti bodo pokazali, kaj da znajo  prihodnjo nedeljo na kresni slavnosti v Hribarjevem gaju.  Zabava brez konkurence!
—  Dijaki, ki so dokončali najmanj cpodnjo gimnazijo ali realko in absol-venti meščanske sole,  ki nameravajo vstopiti v kako višjo kmetijsko solo, dobe na tozadevna pojasnila pri „Društvu slovanskih agronomov" v Modlin-gu pri Dunaju. Pismu je priložiti fran-kirano kuverto z natančnim naslovom vpraševalčevim.   Dopise  je   naslavljati do   1. julija na:  Ivan  Andrejević  Posavski, Modling bei Wien, Wiesengasse 15., od 1. julija naprej pa na: Janko Doiinar,   agronom,   Smlednik  56   pri Medvodah. — Uvaževatl je, da je pri-tisk v višje kmetijske sole vedno večji in se je treba zato še za časa pobri-niti za vsprejem.
—  Spremembe pri c. kr. orožnl-štvu. Vsied najvišje odiočbe z dne 2. juni ja 1914 ima orožništvo sedaj na-slednje šarže: a) rnoštvo: 1. orožnik {kakor do sedaj). distinkcija: 2 zvez-di iz celuloze; 2. vodja    (do    sedaj orožnik. tituianii   postajevodja),   distinkcija: 5 zvezde iz celuloze;    3. podstražmojster   (do sedaj    orožnik, titularni    stražmojster),    distinkcija: 13 mm široki ovratni trak iz rumene svile in 3 zvezde    iz    celuloze;    4. stražmoister II. razreda    (sedaj postajevodja, titularni stražmojster)  in 5.   stražmojster   I.   razreda   (sedaj stražmojster, postajni poveljnik), distinkcija za oba 13 mm široki srebrni ovratni trak in 3 zvezde   iz   bele svile. - - b) Gaiisti brez    činovnega razreda: 1. štabni    stražmojster   pri deželnih orožrriških poveljstvih in 2. okrajni stražmojster na sedežih okr. glavarstev  in v orožniški  soli,    distinkcija 13 mm široki srebrni ovratni trak, poleg le^'a 6 mm široki srebrni ovratni trak in 3 zvezde iz bele svile.    Do sedaj  kot    posebni znak vpeljani gumbi odpadejo.    Orožmki, vodje, podstražmojstri stoje v plačij-nem  razredu   državnih  slug,     straž-mojstri I. in II. razieda v onem pod-uradnikov:    stražrnojstri    I. razreda dobivajo povrh še doklado letnih 100 krnn.    Šrabni in okrajni stražmojstri imajo plačo 10. Činovnega razreda.
Aprilsko vreme. Vreme, kakršno imamo sedaj, je bolj podobno aprilu, kakor juniju. Poljski pridelki, trta, travniki, vse letos izvrstno kaže in se kmetovalci nadejajo, da bi bil njihov trud dobro poplaćan, — toda deževje ne obeta nič dobrega. 2ita ne morejo zoreti, na grozdju se je bati rje, košnja je že povsod in bi bilo sena v popolno zadovoljnost živinorejcev, toda dež jim silno nagaja. Sena ne morejo posušiti po travnikih, v ko-zolce ga pa ne morejo djati, Ker imajo v njih še polno detelie. Upajmo, da se zboljša.
Smrtna nesreća. J 7. t m. zfutraj se je dogodila blizu St. Vida pri D»> bu smrtna nesreća. 331etna mizarjeva soproga Marjeta Požarjeva iz Vrbe je šla v mlekarno. Posestnik Jožef Hrovat jo je prosil, naj nekoliko prime njegovega konja. Ko je izpustila vajeti, ji je izpodrsnilo ter je padla pod konje, ki so jo s kopiti ubili.
Važno za obrtnike. Ker se snuje »Obrtno hranilno in posojilno dru-Stvo v Kranju« in se bode vsled tega vršil tuđi sestanek vseh obrtnikov na katerem se bode razpravljaio kako zamoreiiK> pomagali svojemu obitnc-
mn stanu do boljega obstatika, zato OpOžarjamo !n vabimo vse obrtnike, da se gotovo udeleže tega sestanka, k! se bode vršil v nedelfr, dae 21. |h-nija t. 1. ob 10. dopolđne v zadružni pišam i v Kranju. — Pripravljalni odbor.
V  kopatl&e    Krapinske Toplice je prispelo 600 strank z 1125 oseba-mi na tečenje.
Gospod generalni konzul sijajna veseloigra Nordisk Ko. v dveh dejanjih in senzacijska drama v tren dejanjih z rlatega zahoda „Zlato telo" je dvoje Nordisk-učinkovitosti, ki se bodeta predvajali danes na specialnem večeru v kinematografu Ideal. Jutri v soboto „Otroci s ceste" čuvstvena ljudska drama v treh dejanjih. V glavnih vlo-gah: Bubi in mala Suzana Privat po-znana iz ,,Otrok iz Pariza'4.
Kasimir, Nune in Pavlina uga-njajo najsmešnejše reci pri njih poto-vanju okoli sveta in lovu za milijonom, da se vse izborno zabava, v veseli parodiji „en milijon se lahko zasluži", ki se bode predvajala od jutri naprej v Bachmaier-Grand Elektro Bioskop v Lattermanovem drevoredu. Navadne znižane cene!
Kino Metropol v areni Narod-nega Doma. Kljub velikim zaprekam se ]e posrečilo Dram. društvu, da otvori v soboto 20. t. m. svoj Kino Metropol. V kratkem borno javnosti odkrili vse mahinacije in spletke, ki so jih kle-rikalci vprizarjali proti temu podjetju, kojega bistveni namen je bil že takoj spočetka, da podpira razvoj slovenske drame. Na občinstvu je sedaj vrsta, da se zanima za to podjetje, ki se otvori v soboto v areni Narodnega doma. Prostori so se prijazno adaptirali in bodo obiskovalci gotovo presenećeni, da se je dala arena za Kino tako vsestransko praktično urediti.
Pijanec in redar. Vceraj proti večeru je prikolovratil po Dunajski cesti pijan človek, ki je nadlegoval občinstvo z vsakovrstnimi opazkami in se končno ustavil pri redarju, ki je stal pri pošti. Redar je moža zlepa naprej spravil, a ker je bil še po Še-lenburgovi ulici nekam glasan, je šel redar za njim, ga še enkrat posvaril in ga potem prijel za ramo, da bi ga odpeljal na policijo, V istem hipu je pa pijanec že imel nož v rokah in sunil redarja v trebuh, na kar je redar potegnil sabljo in krepko mahal po pijancu pa ne da bi ga kaj poškodo-val. S pomočjo nekega vojaka so pijanca spravili na policijo. Redarjeva poškodba je lahka.
Nesreća. Ko so vceraj na leveni bregu Ljubljanice med frančiškan-skim mostom in Gerberjevo hišo na-peljavali elektriko, Jo delavec Jožef Jakiič zlezel na drog. ka.cr. se mu je podrl in je Jakiič padel cez obrežni zid na do strugi napeljane tračnice ur se na glavi in na srednjem delu telesa tako poškodoval, aa ie na licu nesreće nezavesten obležai. Prepe-Ijali so ga z rešilnnn vezom v de/el-no bolnišnico, kjer je Itz tri ure iz-dihnil.
Ponesrečen Izvošček. Ko je danes dopolđne peljal izvošček Ftrdi-nand Zargi po Ižanski cesti, mu pr le nasproti nek tovorni voz. s kater m sta s tako močjo skupaj trčila, da it Zargi padel s kozla ter zadobil ri padcu tako poškodbo, da je neza > sten obležai na cesti. Poklicali so re-šilni voz, s katerim so ga prepeljal v deželno bolnišnico.
Najden samomoriiec. Vceraj so našli ob državni cesti blizu Brezovice v travi mrtvega nekega mošKega, srednje starosti in čedno oblečene-ga, ki je imel na glavi rano, poleg sebe pa samokres, po čemer je soditi, da si je sam končal življenje. Truplo je ležalo tam, tako je soditi po mrt-vaškem duhu, že dlje časa. Kdo je, se še ne ve.
Stavka. V ponedeljek so začeli kamnoseški pomočniki pri tvrd'Ki Thomann stavkati. Zahtevajo 57c? iz-boljšanja plače in enak delaven čas pozimi, kakor poleti. Pogajanja so dosedaj ostala še brezuspešna.
V  mestni   klavnlci   so zaklali  od 31.   maja   do 7,   junija   t. 1. 59   volov (med temi 1 bivol), 9 bikov, 4 krave, 108 prašičev,  145 telet,  21  koŠtrunov, 41   kozHčev.   Vpeljali   pa   so   232  kg mesa,  31  zaklanih telet in 7 zaklanih kozličev.   Od  7. do   14. junija  pa  so zaklali 66 volov  (med temi 2 bivola), 4 bike, 7 krav (med temi dve bivolici), 106 prašičev,   178 telet,  28 koštrunov in 23 kozličev. Vpeljali pa so 452 kg mesa,  1 zaklanega prasica, 35 zaklanih telet in 20 zaklanih kozličev.
Društvena laznanila.
Javna telovadba »Sokola 1.« se
vrši letos dne 5. juliia na stavbnih parcelah »Kmetske posojilnice« na Dunajski cesti. Nastopilo bo pri tej telovadbi okrog 250 telovadcev in telovadkinj, ogromno število, radi Česar ne zadostuje več prostor na Ledini. »Sokol 1.« je pričel z delom
Iv vseh svojih odsekih in pododsekih ter se povsod dela za najboljši uspeh veselice.   Ma   občinstvu in bratskih
dmštvfh pa Je, đa v Km nafveSfem številu posetijo to zanimivo telovad-bo In veselico ter s tem podpro agilno in na vseh poljih kulture neumorno delujoče društvo. Na zdar!
Napredno §;osdopartko in pro-svatno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v nedeljo, dne 21. junija kresoo veselico v idiliSnem Hribarjevem gaju. Postavljeni bodo znani paviljoni za vino, pivo in jestvine, belo in crno kavo, ter slaščice. Na razpolago bodo trnovski Štruklji in bobi, razni šaljivi predmeti v zabavo starim in mladim. Točilo se bode zajamčeno pristno vino, izborno domaće navadno in crno pivo, po z mira ih cenah. Odiralo se ne bo. So delu je priznano dobra domžalska godba na znano obširnem plesiŠču. Ples s posebno godbo na znanem obširnem plesišču. Da bo krasna slavnost, popolna bo gorel ^elik kres, zažigat umetahu ogenj in streljalo s topiči, Da se od-pomore nedostatkom glederazsvetljave, ki so se do sedaj pojavljali, se pri-pomni, da bo napeljana električna luč. Odbor se je torej potradil, da bo zabava čim najboljša in ustreženo želji si. občinstva. Vstopnina samo 40 vin. za osebo; otroci do 14. leta so prosti. Kdor se hoče dobro zabavati, se malo oddahniti, oaj pohiti v nedeljo v Hri-barjev gaj.
Zadruga gostilničariev in kavar-narjev v Ljubljani se obraća tein potom na ono cenjeno občinstvo, ki jemlje pijace in drugo \z gostilen in kavaren čez ulico, s prošnjo, naj na-roča svojim uslužbencem, da vestno vračajo posojene vrčke, steklenice in drugo, kar so dobili po gostilnah na posodo, ker bi drugače zapet morali začeti delovati na to, da bodo stranke dajale položnino za izposojene reci. Vsled malomarnosti nekaterili strank, se namreč godi gostilničar-jem nepregledna škoda z izgubo po-
sodc.
,,Sokol v Stepanji vaši" opozarja Še enkrat vse narodno občinstvo v Ljubljani in okolici na svojo III. javno telovadbo, združeno z veliko ljudsko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 21. iunija t. 1. na travniku posestnika g. Matija Babška p. d. Mraka v Stepanji vaši. Telovadba bo obsegala proste vaje članstva, telovadbo na orodju in proste vaje telovadk ženskega tel. krcžka Sokola I. Ka sporedu veselice so naj-razliČnejse zabavne točke. Pred vsem ornenjamo plezanje za dobitke na 30 rn visok mlaj. Sredi vaši postavljeni okraseni mlaji so vča&ih redno oznan-jali Štepanjcem velike praznike, nekaj desetletij sem pa že ni bilo postavlje-nega mlaja v oaši vaši. V nedeljo pa bo zopet daleč okrog naznanjal na§ sokolski praznik. Z izvrstno pijaco, jedili i. t. d. bodo v paviljonih postre-gle domače gospodične. Ples se bo vršil na posebnem plesišču na prostem Godbene točke bo proizvajal salonski, orkester Sokola I Začetek veselice ob 3. pop. V slučaju neugodnega vremena se orireditev preloži na 28. junija t. 1. V Stepanjo vas občinstvo že itak rado prihaja vsled prijaznega sprehoda, tem-bolj zanesljivo pričakujemo sedaj obilne udeležbe. Noben prijatelj našega Sokola naj ne zamudi te prireditve 1 Na zdar ! Odbor !
Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju vabi prijatelje društva na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto, 20. t. m. ob 8. zvečer v lokalu Leitner I. Auerspergplatz 6. in je združen z četrtoletniškim večerom.
Zahvala. Odbor telovadnega društva »Sokol« na Jesenicah si šte-je v častno dolžnost. da se vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost razvitja društvenega prapora tako častno y moralnem in gmotnem oziru izvršila, izreci naj-srčnejšo zahvalo. V prvi vrsti naj velja zahvala gospe kumici in družl-cam, dalje vrlemu bratu Ferdinandu Arnejcu, ki je radevolje in brezplač-no dal ves potrebni les, isto naj velja tuđi našim posetnikom Luki Dizjaku, Ferjanu in Balohu za daro\rane mla-je. Dalje vsem, ki so se odzvali na povabilo za spominski žebelj, vsem, ki so pripomogli in priskočili društvu na pomoć z denarnimi podporami in dobitki. Vsem cenjenim damam. ki so z vso požrtvovalnostjo sodelovaie pri slavnosti, odposlancem »Slovenske Sokolske Zveze«, vsem bratskim društvom, slavnemu pevskemu zboru Jesenice. slavni godbi požarne brainbe v Kranju in vrlemu jeseni-škemu strelskemu klubu, vsern po-sestnikom, ki so ob tej priliki raz-obesili zastave, in vsem udeležni-kom našega slavja. Jeseniški »Sokol« v zavesti, da y težkem boju ni osamljen, marveč ima doveli prijateljev, ki mislijo in čutijo ž njim ena-ko, kliče še enkrat vsem iskrena hvala in krepak »Na zdar!« — Rudolf Osvvald, t. č. starosta. — Janko R a v n i k, t. č. tajnik.
Knjlicvnost
— »Slovenski Trgovski Ve§4-dik« ima v svoji 6. Stevilki sledečo vsebino: 1. Ivan Mohorič: Tarifna uprava Bclokranjske lelcznicc —
2. Val. 2tt!i: Konsurnna društva \n prodaja blaf a neudotn. — 3. O. S. B.: Razsodbe obrtnih sodiSč. — 4. Ir že-lezniške tarife. — 5. Anketa »Jugoslavije« o rabi narodnega jezika v trgovini. — 6. Raznoterosti. — 7. Društvene vesti. — 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
—  »Lovec«.   List za lov in ribarstvo ima v svoji 6. stevilki sledečo vsebino: Lov: M. Hanzlovskv: Iz zapiskov starega lovca. (Dalje prih.) — A. Seliškar: Albinizem in melani-zem pri živalih. (Dalje prih.) — Se-znaim o gnezđenju za nas važnejših ptić. — Listek: S. E.: Pri bukvi. — Iz lovskega   oprtnika. — Vprašanja in odgovori. — Izkaz. — Astronomski    koledar. — Mala    oznanila. — Oglasi.
Razgled po slovanskem svetu.
—  Poljska   umetniška  razstava v Bruselju.    Zacetkoma meseca novembra    bodo   priredili   v Bruselju razstavo poljske umetnosti v repro-duKcijah. Med razstavo, ki bo trajala en mesec,    se bo vršil ciklus franco-skih predavnj o poljski vpodabljajoči umetnosti.
—  Poljski mecen. V Gorze Kal-waryi pri Varšavri    je    umri Teodor Pelczvnski, ki je zapustil 50.000 rub-Ijev za poljske narodne institucije.
izpređ sodlsčo.
Kazen&ke  obravnave  pred  deželnim sodi scem«
Poslanec Turk — oproščen. Danes dopoldne se je vršila pred tu-kajšnjim deželnim sodiščem obravnava zaradi volilnih sleparij, ki so se baje vršile za časa zadnjih deželnozborskih volitev iz splošne kurije. Na zatozni klopi sede štiri osebe, neki Fran Šu-šterŠič, bivši hlapec pri g. Turku, Martin Jakiič, še sedaj hlapec pri g. Turku, Pajko Turk in poslanec gosp. Josip Turk. Obtožnica očita obtožencem sledeče: Dne 1. in 6. decembra 1913 vršile so se deželnozborske volitve, pri katerih sta volila prva dva obtoženca Fran Šušteršič, takrat še uslužben pri g. Turku na volilne listine Jakoba Gabra, Martin Jakiič pa na volilne listine, glaseče se na ime Martina Tekavca. Tretji obto-ženec Rajko Turk pa je izročil tema dvema volilne listine, glaseče se na ta napačna imena. Četrtemu obtožencu g. poslancu Turku pa očita obtožnica, da je, ko je stal pred hotelom Union, in ko je prišel od volitve Fran Šušteršič tega vprašal: „Ali te je kdo ustavil in kaj vprašal?*4 Na podlagi teh besed, pravi obtožnica, da je jasno, da je Josip Turk vedel za izvršeno volilno sleparijo. — Prvi obtoženec Fran Šušteršič priznava, da je šel volit, da pa ni vedel, da nima pravice in ker ne zna ne pisati ne brati tuđi ni vedel, da voli na napačno ime. Pri obeh vo-litvah, t. j. 1. in 6. decembra je šel volit, ker mu je dal g. Rajko Turk volilne listine in mu rekel, da naj gre volit. Kar se tiče pa besed, ki jih je napram njemu baje izrekel Josip Turk, ko je on že volil, pa izjavi, da ga je g. Turk vprašal: „Ali ti je kaj ostalo?" Na kar je odgovoril z „Ne". Nato mu je g. Turk rekel, da naj gre popoldne drva žagat. Te besede se mora razu-meti pa tako. On je dopoldne 6. decembra nakladal na kolodvoru premog in ga je g. Turk vprašal, če je še kaj premoga ostalo, to pa zaradi tega, ker se mora plačati, če ostane premog čez uro v železniškem vagonu od tega posebna pristojbina. — Kar se tiče agitiranja, izjavlja Šušteršič, da ništa ne g. Josip Turk, ne njegov sin doma kaj agitirala ali vsiljevala. — Drugi obtoženec Martin Jakiič pove glede volilnih listin isto, kakor prvi obtoženec, namreč, da mu jih je izročil g. Rajko Turk in je Šel on volit, ne da bi po-gledal listine. — Obtoženec Rajko Turk prizuava svojo krivdo ter pravi, da so mu pri r^zdeljevanju legitimacij ostali dve ter da jih je nič hudega sluteč izročil obema prvima obtožencema ter da se pri tem ni zavedal, da bi s tem zakrivil kako kažnjivo dejanje. — Ob-tožeftec poslanec g. Josip Turk izpove nato, da je izvedel za vse to, kar se je godilo pri volitvab sele, ko je bil klican na policijo, glede besed, ki mu jih podtika obtožnica, pa izjavlja od-ločno, da ni nikdar vprašal šušteršiča pred Unionom, če ga je kdo ustavil ali vprašal, marveč samo ono, kar je izjavil prvi obtoženec SuSteršič.sam. — Nato so bile zaslišane priče. Prva priča, Jakob Gaber, bivši hlapec pri g. Turku izpove, da ga g. J. Turk vedno vpraia, če pridejo delavci domov, če jim je kaj ostalo, to pa iz vzroka, ker se mora plačati posebna pristojbina, če kaj blaga ostane na kolodvoru, da bi bil kdo agitiral doma pred volitvijo ali med volitvijo. mu ni znano. — Draga priča, policijski agent Fran Možina, izpove, kako je na lastna ušesa stiša), kako je g. Josip Turk vprašal ŠuiterSiča, ki je prišel od vo-fitve, Če ga je kdo turt«vil io iiklju-čnje vsak dvom. Stal Jt opolđne kakih
Šest korakov od g. Turka in je pogovor natitiko slišal. — Priča Anton Ferenčak, ki je pet let uslužben pri g. Turku izopove glede navade vprašanja, če je kaj dela ostalo, ravnotako. kot prva priča. — Priča Janez Primo-žič, ki je uslužben pri g. J. Turku že 4 leta in 10 mesecev, izpove isto, kot prejšnji. — Končno je bil kot priča zaslišan Še g. Anton Bončar, gostilni-čar in posestnik na Sv. Petra cesti, ki izpove, kako se je g. J. Turk jezil oni večer, ko je bil poklican na policijo in ko je izvedel, kaj je storil njegov sin, v njegovi gostilni vpričo go-stov na svojega sina. Dobil je vtisk, kakor da je bil g. Turk takrat silno razburjen in silno hud na svoiega sina. — Nato se prebere še akt, s katerim izroča imunitetni odsek deželne-ga zbora poslanca g.J. Turka sodišču.— Govoril je nato državni pravdnik g. Neu-berger, ki je zlasti povdarjal krivdo g. Josipa Turka in povzdigoval v nebesa verodostojnost priče policijskega agenta Frana Možine. Za njim je govoril zagovornik g. dr. Fran Novak, ki je izpodbijal verodostojnost priče Fr, Možine, zlasti če je ta stal šest korakov od g. Josipa Turka in to ob času, ko je opoldne hodilo tamkaj mimo mnogo ljudi, zlasti ker so bile volitve in da ni izključeno radi podobnosti besed „ostalo** in „vstavil", da je policijski agent v svoji službeni gorečno-sti slišal to, kar je hotel slišati. Dalje poudarja tuđi dejstvo, da g. Turk ni stal prvič v volilnem boju ter da ne bi bil v sprico policijskega agenta, katerega je dobro poznal, stavil zanj tako kočljivo vprašanje. Tuđi je g. Turk na dan ožjih volitev dobro vedel, da bo zmagal z veliko večino glasov in je torej povsem izključeno, da bi se bil zaradi enega ali dveh glasov iz-postavljal nevarnosti. Po daljšem po-svetovanju je sodni dvor razglasil nato sledečo razsodbo: Fran Šušteršić in Martin Jakiič sta bila radi prestopka volilne pravice obsojena na tri dni za-pora z enim postom in enim trdim ležiščem, Rajko Turk pa na globo 100 kron. Josip Turk pa je bil po-polnoma oproščen, ker je prišlo sodi-šče do prepričanja, da s kakimi volil-nimi sleparijami ni imel ničesar opraviti Tako se klerikalcem in zlasti dr. Peganu kot načelniku imunitetnega odseka ni izpolnila njihova vroča želja, da bi spravili poslanca g. Josipa Turka   ob   njegovo   poslansko   mesto.
Razne stvari.
*  Žrtev zrakoplovstva.  Iz Char-tresa poročajo: Aviatik major Felix je poskušal neki nov aparat.   Pri tem je padel na tla ter se ubil.
*  Hmelj v Žatcu. Iz Zatca poročajo:   Neurje zadnjih dni je napravilo veliko škodo na hmelju v vsej   žatski okolici.
*  Truplo kraijiee Ivane. Iz Prage poročajo:  V cerkvi v Melniku   so  pri restavriranju cerkve našli truplo kraljice Ivane, druge soproge kralja Jurija Pod-jebradskega.
*  Frančiškan se  bo  oženil.    Iz Monakovega poročajo: Tukajšnji fran-čiškanski pater N. Engelbert Huber se je preselil v Carigrad. Od tam je pisal provincialu,   da izstopi  iz  frančiškan-skega reda, ker se bo oženil.
*  Zrakoplovna tekma. V zvezi s svetovno razstavo v San Francisko 1915 se bo baje pričela 15. maja zrakoplovna tekma okoli zemlje. Razstavno vodstvo je v to svrho dalo 150.000 dolar-jev  za  darila  ter  vsoto  deponiralo v banki.
*  Tovarnar vlomilec.   Iz   Monakovega poročajo: Tu so aretirali tovar« narja Jurija Stubenhoferja kot   pogla-varja organizirane tolpe vlomilcev. Med drugimi zločini je izvršil tuđi velik vlom pri nekem ritmojstru. Pri njem so našli   ćelo   skladišče   pokradenih   stvari. Dva sokrivca so aretirali.
*  Šufragetke.   Iz Londona poročajo : Veliko veselost je vzbujala pred-včerajšnjim  neka sufragetka,   ki se je z verigo priklenila  na   spomenik vojvode wellingtonskega   ter   imela   tam govor na zbrano množico.    Ljudje so se zelo  dobro zabavali ter bomdardi-rali damo z raznimi, ne preveč  deli-katnimi predmeti dokler je ni policija odvezala.
*  Crozen čin blazne matere. Iz Budimpešte poročajo : Žena poslovodje tovarne „Danubius", Angela Moser, ki je že dalj Časa kazala,  da je  blazna, je 16. t. m. vzela svojih   pet   otrok v starosti od šestih let do sedmih mesecev ter jih pometala v vodnjak.   Nato je Se ona skočila vanj: Triletni sin in sedem mesecev stari dojenček sta uto-nila,   ostale  so  umirajoče   prenesli v bolnišnico.
*  Nemiki poslanik v smrtni nevarnosti.    Iz   Champaigna   poročajo: NemJki poslanik grof Bernsdorff je bil predvčerajšnjim v smrtni nevarnosti, ko se je peijal k slavnosti na univerzi v Illinoios, ki ga je imenovala za častnega doktorja prava. Neki policijski uradnik je namreč ustrelil proti avtomobilu. Pri zasliševanju je izpovedal   policist,   da ni hotel streljati na konzula,   marveč je raeril na pnevmatiko,  ker je avto-mobil prehitro voziL
Z.U
137. šiev.
»SLOVENSKI RakOU*, dne IS  jumja 1914.
Stran 5.
*  Car proti alkoholizmu. Iz Pariza poročajo: Carjev ukaz proti alkoholizmu je zelo drakoničen.   Taka se prepoveduje   vsem   vojakom,    doktar složijo, uživanje alkohola v kakrtaikoU obliki.   Tuđi ofirirjem je prepovedano pošiljati svoje sluge po fganje.   Kdor je kaznovan zaradi uživanja alkohola, ne more avanzirati. Podčastniki, ki ao bili kaznovani zaradi uživanja alkohola, bodo degradirani za navadne vojake. Ćelo za oficirje so izdane zelo oštre odredbe. V oficirskih kazinah se smejo špirituoze prodajati le med jedjo.
•    Poroćnik   izginil z dvema da-mama.      »Nowa Reforma«  poroča: Pred par dnevi je izginil \z Pfemysla poveljnik 11. pionirske statnije Fride-rik Raab. Poneveril je 3000 kron ter pobegrnil v spremstvu dveh dam.
*  Ćastilakomen potitik. \z Messi-ne poročajo:    V  Ardore-Marina Je skočil župan Zappavigna v morje ter utonii.   Iz pišem, ki tih je zapustil, je razvidno, da je izvršil samomor, ker se je bal, da pri prihodnih občinskih volitvah ne bo več izvoljen.
•  Sredstvo proti tuberkulozi? Iz Sidneya v Avstraliji poročajo, da je sanitetni šef mesta Freementel v Za-hodni Avstraliji, dr. Paget, izumil radikalno sredstvo   proti   tuberkulozi. Tuđi zastarele bolezni je baje dr. Pu-get v šestih tednih popolnoma ozdravi!. Dr. Puget se je odpeljal v Ev-ropo in v Združene države ameriške, da da preizkusiti svoje sredstvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Sklepi delegacij sankcijonlranf,
Đuna], 13. juni ja. Uradni list pri-ohčuje sankcijonirane sklepe dele-gacil.
Rusin! proti zakonu o razbremenitvi sodišč.
Dunaj. 19. junija. Načelnik ukra-finskega kluba dr. Levickij je v sre-do predložit justičncmu ministru po-misleke Rusinov proti zakonu o raz-bremenitvi sodišč. Justični minister ni priznal upravičenosti teh pomis-lekov.
Sestanek v Konopištu.
Pariz, 19. junija. »Echo de Pariš« poroča z Dunaja. da je šio pri sestan-ku v Konopištu pred vsem za zopet-no uvedbo triletne vojaške službe v Avstriji in Nemčiji.
Rusija in Francoska.
Pariz, 19. junija. Sef ruskega mornariškega štaba, admiral Rusin, je dospel sem, da konferira s franco-skim mornariskim štabom glede fran-ccskih in ruskih mornariških zadev. Car proti alkoholu.
Pariz, 19. junija. Carjev ukaz proti zlorabi alkohola v ruski vojski je drakonično strog. Vsem vojakom je prepovedano med vojaško službo uživanje alkohola v kateri-koli obliki. Tuđi častnikom je prepovedano pošiljati služabnike-vojake po alkoholične pijace. Kdor Je kaznovan zaradi zauživanja alkohola, ne more napredovati. Zaradi zauživanja alkohola kaznovani podčastniki se de-kradirajo. Ćelo častnikom daje ukaz srroge predprse. V častniških obedni-nicah se smejo alkoholične pijace prodajati samo med obedom.
Angleško-nemškl sporazum.
London, 19. iunija. »Daily Tele-graph* izve, da je angleško-nemški sporazum glede Male Azije in Sred-nie Azije, ki je bil pred kratkim v Londonu podpisan, del deloma že izvršenih pogodb, s katerimi se dolo-čajo interesi Angleške, Nemeije in Turčije v teh pokrajinah. SredišČe konvencije tvori zadnji del Bagdadske železnice, ki se ne bo internacijo-naliziral.
Zelezniška nesreča.
London, 19. junija. Blizu Inver-fiesa je padel včeraj ekspresni brzo-vlak z visokega mostu v naraslo re-ko Dulno. Mnogo ljudi je utonilo. Stevilo mrtvih še ni znano. Mnogo trupel je voda odnesla, mnogo ljudi je bilo strahovito razmesarjenih. Mehika.
Washington, 19. junija. Pri Ma-zatlanu je prišlo do boja med Huer-tovo topničarko »Ouerrero« in vsta-ško topničarko »Tampico«. »Tampi-co« je podlegla. Admiral Howar poroča, da sta izvršila kaprtan in prvi inženir vstaške topničarke samomor.
Novi Jork, 19. junija. General Villa je poslai generalu Carranzi ultimatum.
Dagodki na Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Albanski prestol.
Carigrad, 19. junija. Neko albansko odposlanstvo je dospelo v Carigrad ter ponudilo princu Burhan Eddinu, sultanovemu najljubšemu sinu, albanski prestol.
V južni Albaniji.
Valom, 19. junija. Ntbiranje vladnih   prostovoljcev  traja naprei.
Novinee odpošiljajo v majhnih gru-čah v FierL Azu paša Bnoai, fcivši finančni miaifttor, ki je načotoval pio-stovoljcem, je bil aretiran ter ga dol-ie, da je v zvezi z vstaši v Lušniji.
Valona, 19. junija. Od tu bi bi! moral oditi včeraj oddelek 2000 mož proti severu z novimi topovi. Ker pa nišo znali ravnati s topovi, je moralo prodiranje izostati.              <t Sy„._.:
Pred Dračem.
DunaJ, 19. junija, Uradno se poroča iz Drača, da se vstaši zbirajo na Rašbulu. Ker se je bilo snoči bati ponočnega napada, so baterije pozno v noč obstreljevale vstaške pozicije. ZveČer je bilo zopet opažati, da iz-menjavajo vstaši z mestom svetlob-ne signale.
Skader, 19. junija. Prenk Bib Doda je baie izjavil, če'se mu Kroja ne bo prostovoljno udala, da mesta sploh ne bo skušal vzeti, marveč bo kora-kal naravnost proti Draču.
Novi porazi vladnih čet.
Rim, 19. junija. »Agenzia Stefa-ni« poroča, da je vladal v Draču včeraj mir. Prispele so vesti, da je bil Aziz paša aretiran in da sta bila Noureddin beg in Ferid paša, ki sta bila z večjo Četo vladnih prostovolj-cev na poti v Drač, od vstašev pre-magana
London, 1°. junija. Listi poročajo, da i majo vstaši Drač popolnoma cerniran. Obramba Drača je zelo slaba, le topovi še kolikor toliko iunkcijcnirajo, ker opravljajo posle pri lopovih tujci. Albanci sami so pasivni Zlasti Miriditi in Malisori so se izkazali kot popolnoma nesposobne. Včeraj dopoldne so jih zopet pozvali, da naj naskočijo vstaŠe. Miriditi in MaJisori pa so se uprli. Knez ima na razpolago samo kakih 500 še precej zanesljivih ljudi. Padec Drača je \ prašanfe le par ur.
Rim, 1°. junija. Kakor poročajo iz Drača, bi bili vstaši mesto lahko zavzeli že včeraj, pa so se bali med-narodnih kompliKacij,
Drač, 19. junija. Ćela okolica Drača je pokrita s trupli vstašev in Miriditov ter Malisorov, katerih no-beden ne pokoplje.
Med narodna intervencija. Berolin, 19. junija. Oficijozni kro-gi so prepričani, da je situacija kneza nevzdržljiva. Edina rešitev bi bfla še mednarodna intervencija, na katero pa nobeden ne misli več.
Tuje vojne ladje.
Drač, 19. junija. Včeraj popol-dne sta dospeli sem ruska križarka vTeres« in nemška križarka »Pan-:er«. Nemška križarka je takoj izkr-cala moštvo za ojačenje straž v Draču.
7 avstrijskega parnika streljajo na
vstaše.
Drač, 19. junija. Včeraj doooldne so bombardirali avstrijski prosto-voljci pod poveljstvom inženirja Hasslerja s krova avstrijskega parnika, ki ga je bila najela albanska vlada in na katerem so namestili več to-pov, na vstaše pri Kavaji in proti Rasbulu. Skupaj je bilo oddanih 60 srelov. Tuđi v okolici Krvaje je bilo slišati grmenje topovt ni se pa dalo dognati, Čegavi so ti topovi.
Dunaj, 19. junija. »Re hspost« poroča od danes ob pol 3. rf)poldnef da vstaši tuđi danes ponoči nišo sto-rili nadaljnih korakov.V me u vlada relativno mir ter upajo na prihod pomožnih Čet.
KHc po pomoći.
Dunaj, 19. junija. Albanski poslanik Sureja beg Vlora piše v »Al-banische Korrespondenz«: Drač je v največji nevarnosti. Nevarnost pa ne grozi samo glavnemu mestu, marveč edemu onemu delu Balkana, ki so ga ustvarile velesile kot albansko državo. Zato pozivlja velesile, ela urede razmere v Albaniji s silo.
Avstriiskl vojak! se vtnešavajo v iK^ie.
Berolin, 19. junija. »Deu^sche Tageszeitung« poroča iz Rima. da so se v zadnje boje pred Dračem vme-šavali tuđi avstrijski častniki in pod-častnii v uniformi. Opravljali se dela pri topovih. List svari pred podob-nimi incidenti, ki imajo lahkD dVeko-sežne posledice.
•     *     •
VOJNA   NEVARNOST  MED  TUR-
CUO IN GRŠKO. Pariz, 19. junija. Veleposlanik! v Carigradu so imeli snoči konferenco, v kateri so sklenili, da naj odpotujeta en nemški in en ruski delegat v iMalo Azrjo k Talaat begu. Turska vlada le I
izjavila, da grškega delegata ne pripusti. V političnih krogih se zatrjuje, 4a |e Mpotređtti iabmh konflikt med Grško in Turčijo za enkrat odložen.
Berolin, 19. junija. Grško-turško razmerje presojajo tu optimistično.
Carigrad, 19. junija. V včera|šnji noti, ki jo je izročiia turska vlada gr-Škemu poslaniku, pravi turska vlada, da je neposredni izbruh konflikta mej pritožbe, v kolikor se te tičejo gr-ških poslanikov, v ostalem pa zavra-ča grške zahteve ter opozarja Grško na neznosno stanje muzlimanov v Makedoniji. Uradno molče o vsebini turske note. Grski krogi zatrjujejo, da odgovor ne odgovarja grškim za-htevam.
London, 19. junija. Turski mor-nariški častniki so nakupili tu 120 ton premoga ter skušajo najeti 4 do 5 transportnih parnikov za tursko vojsko.
Atene, 19. junija. Turski poslanik Galib beg je obiskal dr. Streita ter mu poročal o korakih turske vlade v Mali Aziji. Grski krogi so mnenja, da pomeni to oficijalno priznanje krivde, ki zadene tursko vlado pri zadnjih dogodkih.                                    ,. ;^,
•     *     *           ".'š*rl'
Bolgarski kralj opsovan.
Sofija, 19. junija. Ko se je bol-garski car Ferdinand vračal z Ogr-skega v Sofiio, ga je v Pirotu mno-žica spoznala in opsovala. Srbska vlada se je zaradi tega dogodka takoj opravicila pri bolgarski vladi. Grki In Đolgarf.
Sofija, 19. junija. Dragoman bol-garskega konzulata v Solunu je bil v sredo v Solunu nai cesti aretiran. Bol-garska je protestirala pri grški vladi
I proti tej samovoljnosti solunske policije ter zahtevala, da dragomana takoj izpuste.
Sofija, 19. junija. Devetsto od Gr-kov pregnanih Bolgarov je dospelo v Dedeagač. Tuđi iz Male Azije je dospelo 300 skoraj nagih Bolgarov v Dedeagač. Bašibozuki so pozvali Bolgare, da morajo tekom ene ure iz-prazniti hiŠe. Živino so jim odpeljali vpričo kajmakama iz Kemeta. Muzlimani na Bolgarskem. Carigrad, 19. junija. V Gumuld-žini ie prišlo povodom razoroženja rnuzlimanov do krvavih bojev z Bol-gari, v katerih je bilo na obeh stra-neh kakih 50 oseb ranjenih.
Angleška in Balkan. London, 19. junija. Zunanji minister sir Edvard Grev je izjavil, da bo angleška vlada priznala aneksijo na Balkanu, če bodo balkanske države dale garancije glede pravice manj-sinskih narodov.___________________
Gospodarstvo.
—  Goriški eksportni trg. Iz Gorice poročajo: Na tukajšnjem eksport-nem trgu je bilo 17. t. m.  na prodai: 12  met.  stotov  hrušk po 44  K met. stot;  4  kg  breskev  po 2 K kg;  200 met. stotov češenj po 40 K met. stot; 4 met. stote areža po 40 K met. stot; 360 kg ribežlja po 60 vin.  kg; 20 kg jagod po 1 K 20 v. kg; 15 met. stotov   vstročjega   fižola   po   54   K  met. stot 20 met. stotov graha po 22 K met. stot; 7 met,  stotov špargljev po 68 K met.   stot;   25   met  stotov  krompirja po 13 K met. stot.
—  Budimpeštanska  hranllnica v težkočah.   Iz   Budimpešte   poročajo: Dalj časa že govore, da se nahaja hra-nilnica tretjega okraja v težkočah. Zavod je   špekuliral z  zemljišči in indu-strijskimi   podjetji, - kar   je   presegalo njegova sredstva. Obveznosti hranilni-ce znašajo devet milijonov kron.
—     Reforme    budimpeštanske banke.    Iz   Budimpešte   brzo javi ja jo: Vodstvo je zaradi  zadnje izjave grofa Tisze o reformi terminske kupčije skle- I
nilo, da bo zopet pričela s pred leti lačeto, poznejc pa prekinjeno reformo bočnih uzane in borzne terminske kupčije. Nikakor pa ne nameravajo popolnoma odpraviti terminske kupčije z žitom, marveč hočejo samo preurediti ter jo prilagoditi določilom o trgo-vinskopravni dobavni kupčiji.
9aaahp list ©bsegi 6 strani.
Izdajateli In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslaneć. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Razvada otrok, da dihajo skozi usta, ie vzrok mnogim katarom žre-Ia in sapnika, ki spričo majhne odpor-nosti otroškega organizma lahko za-vzame težke oblike. »SirGlin Roche«, že izza let pri prehlajenju preizkuše-no domače zdravilo, ki se dobiva v vsaki lekarni in bi ga torej skrbna mati otrokova morala rabiti pravo-časno.
Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastvero naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodiseče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih krog^c z znamko »Elsa kroglice« franko na Vaso pošto za 4 K.
Borzna poročila.
Linbljansha
„Kreditna banka v Ljubljani4'.
Uradni   kurzi dun.  borze 19. junija   1914
I_   .   _.       .              ...               }!    Denaril      Btagcral
4°'o majeva renta   . .  . «  ♦ ti    80 95      81*15
4-20/0 srebrna renta    .   .  ,  . \    84 20      84*40
4°'o avstr. kronska renta .  ..'    SI 45      8165
40/0 ogr. kronska renta   .  .      79*75      78 95
4° 0 kranjsko dež. cosojtto .1    — •—      89*—
40/0 k. 0. češke dež. banke . i    8575      86-75
Srećke.
Srečke I2 1. 1860 l/s t • . .    420—   430-—
|n      „ „ 1864.  f . ^ •    670-—   690-—
n      tiske......  .  ,    286-—   296'—
w      zemeljske  !. izdaje .    279—   289*-
•              »          H.     „     . I 233-—    243 —
9      ogrske hi potegne t  . I 224*30   234-50
„      dun. komunalne   ^  ,    45450   46450
m      avstr. kreditne ." ." •   481'—   491-—
„     ljubljanske . . . , »     57*25     61*25
w     avstr. rdeč, križa . .     49-60     53 60
„     ogr.        „       „      ,  t      2750     31-50
„     bazilika   . . ,•• «' * .     23*—     27 —
m     turske . . , ,«y •". | 212-—   215-—
Oelaloe.
Ljubljanske kreditne banke.    400-—    400*50
Avstr. kreditnega zavoda   ,   60025   60125
Dunajske bančne družbe    ♦    50425   50525
Južne železnice  .««.». i   8465     8565
Državne železnice , . .'»» .    683-25   C84 25
Alptne-Montan....., , \ 79075   79175
CeSke sladkorne družbe , t i 293 —   297-—
Živnostenske banke ,( f • .    266*25   26725
Valvt*.   <,^
Cekini   » • . , , # t Vvr.     H"42     11*46
Marke    •  .  ,  .  .'^*1 • • .  •    117-85   118*05
FrtnM   • . . . «".', V •" •     95*951   96 15
Lire.....•*,•#.      95-651   95*85
RubljI    .... VV;, . ♦ . i 251-50.  252*50
Žitna otne v Budimpešti.
Dne 19. junija 1914. Termin.
PSenica za oktober 1914   .   ia 50 kg 12 93
PSenica za april 1915    .   *   za 50 kg 1305
R2 za   okt. 1914   .   .   ,   ,   za 50 kg   9*45
Oves za oktober 1914   ,   ,   za 50 kg   7*94
Koruza za julij 1914 .   .-";.   za R0 kg   7*65
Koruza za avgust 1914 f  %   za 50 kg   7*79
1  Koruza za maj 1915 m   ^   *   za 50 kg   741
Meieorolotftno porotllo.
rifldi nad ■or'eiD 396*2             Srttajl trtW flrt 7SI ■■
f   Cm  Istanje1  Ab
i    ^1* i? mm! pđ j
18.  2. pop. 734.3      23.7 !  sr. jug.   del. jasno „   9. zvJ 734.T      17.1 j si. »h.    oblačno
19.   7. zj.    735-3 I   13.5   si. svzh.   de). jasne
.i                                          i
Srednja  vCerajSaja temperatura   16*9, norm.   18*1°. Padavina v 24 urah.  mm    87.
I Potrt? globoke žalosti Javljamt) I I vsem sorodnii<om, prijateljem in I | znancem prebridko vest, da je naša I I iskreno ljubljena mati ozir. stara m I mati, prastara mati, sestra, teta in ■ I tašča, gospa                                    I
Helena it nj. U I
I po dolgi in mučni bolezni v sta- I I rosti 75 let, previđena s svetotajstvi I I snoči, dne 18. t. m. ob 11. oii Dre- I I minula.                                    2411 I
I Pogreb nepozabne rajnke se I I vrši jutri, v soboto dne 20. t. m. I I ob 10. uri dopoldne iz hiŠe žalosti, I I na tukajšnje farno pokopališČe. 1 I        Blag ji spomin!                         ■
VAČE, dne 18. funija 1914.       I
I               talvfoči ufali.   I
2alostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pre-tresujočo vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi naso iskreno ljubljeno mater, sestro in teto, gospo
Marijo Furlan
roj- Jakše
in sicer danes, ob pol petih zjutraj, po dolgem mučnem trpljenju v 65. letu svoje starosti.
Zemeljski ostanki drage rajnice se pokopljejo jutri t. j. 20. t. m. ob 5. uri popoldne na pokopališču v Tomišlju.                                 2410
Priporočamo 30 v molitev in blag spomin.
VRBLJENJE, 19. junija 1914
Alo'zif, Pranćiiek, sinova. Marl|af rani, Iranka, Tereslfa, Lojska, hčere.  lUhael, Ivan, bratje.  Malija, Frančlaka, sestre.
►_______________________________________________________________                                                                                                                                                                                                                   _
:     posestvo na prodaj.
V  lepem kraju na  Štajerskem Posavju  36 ,     proda kmetisko zemljiSče (grunt) in sicer ,     hosta,   njive,   travniki,   pasniki,   vinograd, ;     sadonosniki, pitna voda  blizu hise, gospodarsko poslopje, vse  lepo urejeno in stane
;     20.300 kron. Oziroma bi se gospodar, ki ja I                               še samec,                   240S
oženil     .\
s 301etno žensko, ki premore do 3000 K. ' Naslov  se  izve v upravn. »Slov. Naroda««
Velik kres
In nmetalnl ogen]
se bode žgal na GolOTCU
y iorek, dao 23. L m. xreč«r.
Nudil se bode cenj. občinstvu lep večer in krasen razgled na Ljubljano in okolico. Za domačo zabavo, jed in pijaco, bode dobro preskrbljeno. Krajša pot čez poljanski most desno mimo vile  »Mira«  bode razsvetljena,
V  slučaju slabega vremena se vr§i kres V
sofcoto, dna 27. lnnl|a.       2407 K obiln! udeležbi vabi
Aloiiil KUUeki restavrater.
LJUBLJANSKI
ZVON
Jicsećnik za književnost In prostrto. letalk XXXIV. 09140.
nLJUBWAJftKI XV0M- Iskat« » n«Uk  90 eakrat n«
»MM IW ««M* M tolB t K M k. W*   MtllNtf
Itfri ktalKNh, n m BMnM)iki iettl« ff
tt K tO haa late. Pui—nm m*i 99 «ttti«|» fiNt,
„MavoiM tiskanu^ v Umbllnl,
! Vse obolelosfi I sopDnfh orgonor
pliučne bolezni
oatovsU kase]j.narad^ k*S€U.prehIajenjc,tnnuencaiu ^^^ffiS; MROUN WROCHE%
nrap--         Cenm: V« tte-      H\S| P*     llmica K T*0, Vi •**** 1
W     Hdor
f Odol doslcdno rabi \
vseck dan, po naših
današnjih vtdnosiih I
kor najbolf* negujt I
^obc in usta-        I
l Wm vln i*. J
($£
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD* dne 19. ju ni ja  1914.
137. štev.
Za naio p#praTl|alM teUmUa*    ——
m sprajma                   "^^
strugar
proti dobri plači.                               2396
Vevškc    papimice    pri    Ljubljani.
. *Hmi prUaorsfca
. to var na dvckc!*«
v „TRIBUNA*
IJeorfcs,    Trieftka ' nifca *t. 23, pref ^-----'                           piTOv&r    0or;up.
Velika eksportna  zaloga  dvokoies,  Sivalnih
in   kmetijskih   strojev,   pramofonov,   orke-
strijonov itd. itd.
Gorica, Stolna  ulica   £t, 2-4.
Prodaja na obroke.                Ceniki franko.
BBaap^iSBr      Bfi^ u^^E   ^aaaaaaaL  &^au      *       * *"       „^^BaaBaa    '
na travnikih ob Đalen]-ski cesti pod Rakovnifeom odđaia se ▼ nedelfo, dne 21. janifa ob 5, uri pop. Knpei se snidefo v gr.-stilnl Pl^nkar.              :38S
Trr ^li*
fal trafika,   v  prometnem   kraju   S;iv. dc!'rv\   til:   tame  cerkre  (re^ta   v  h »i\
se odsfa s I. Ak'sbrent brcx za-loge  pod  [ako tirpđsnml   pogoil , v na 1 era.                                    2397
Lepa   prilika   za   *rg   sotrudnike, ki se želijo etablirati.
Ponudbe pod !fStsra frcoviaa11
na Anončao ekspedicijo  J. HoČevar v Ljubliaci.
V eftljskam   Narođnera   doma se | od da v najem                  1
iai n trpim j
] 5    1. avgustomi    t   !.,   dalje   bodeta   §• j
đve dragi trgovini v isti h\<\ I clobtti v najem s 1. jannarjem 1915. Nudi se tedaj prilika za etabliranje ! narorfmh trgovce* na lepem prometnem mestu.                                    2395
Pojasnila    daje    Posojiiaica    V
1914      Slovenski vsesckolski zlet      1914
Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tuđi za narašča?, dalje vse v to svrho spadaioče potrebščine; čepiće, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi i. t. d. se dobijo natanfco po predpisih slovenske --------------------       in češke sokolske zveze pri tvrdki       ______________
A. & E. Skahorne,  Ljubljana, Mestni   trg  štev. 10.
I Mi io mm iifci
Povest.   —   Spisai   Blaž   Pohlin. j Cena broš. I K 60 vin , vez. 2 K
i: Opiv nfćiii.:
| Zgodovinska povest. Spisai Jv. Remec.
\  Cena broš. 1  K 80 vin., vez. 2 K I   70 vin.% s po^to  20  vinarjev  v
i
I
i
Ti   nainovejši    ziDavni   in   veseli   Icnjigi    pripcc^a   najtopleje j
J(aro5na knjigama v £jubl]ani.j
sistema „Sanerf'y 33 HP moćan, noseč 45 met. stotov, le malo časa v rs!)iy K^tcref s^ero dott, so zarad* opustitire obrti taftoj
proda proti Jako ugcdnfm placilnim pcgojcm.
Avtontobil se Ishko ogleds v
lovarni za wozrra Peter ICerSi6 i
Spodnja Siska pri Ljubljani.     2.i=2
Nobena varnostna odredba ne brani nikogar pred  smelimi tatvinami.
BoliBOst Je tore} vsakega, braaifl sveje lae^e
i mmm m ilukt n\m
katero pod zolo agodAlml pogofl sklepa la na Tsa vpraiaaja
x obratao poito odg#¥arfa                        2\ai
Generalni zastop banke n Slavi jea v Ljubljani
—    Prlporoča »o kot strokovnjak
k:. jurman
opttk-speclallstp optičnl zavod z eletkrlčn. obratom.
Bodite previdni pri   nakupu o6al, ker   le specialist   vam   lahko   določi
pravilno očala in Vas sirokovnja£ko postreie.
Zahtevajte :  cenik.  :

Ccne:
II lil
1    @evlji %a gospode
in dame.
Odiičvost r  kvaliteti in oblikah.
Setenburgova ulica 7
(nasproti e. fr. glavne po&ej.
\ SANATORIUM -EMONA/,
,?1 ZA NiDTPAMJE UST KHURGICNE -BOLESNO, li r                          PORODN3GN1CA
yf? L JUBLUANA • komenskega ulica- 4 ti f/ sef-zdfwkk PRrwkj-DR-FR DERGANCV
Ail je dobiti točno :n ne^  odljivo učin-ku>očega  sredstvi proti
Velezamiv opis o piesenctljivem razkritjti
nemškega   potovaka   po  Afriki   (pripo-
znano tuđi od štcvilnih nemških in ino-
[   zemskih profesorjev in zdravnikov)  raz-
|   po?ilja   za  20  h za  poštnino v zapr;em
dvojnem   pismu  brez   natiska   dr.   med.
| H. Segoiano. Sommsrfgid 03, (Ffo.)
Oospodje  vsake  starosti,   ki   so   doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, j   krogijice, metode, praške takozvane oja-|   čila itd.), mi hodo po nre';1*niu mojega [   opisa   hvaležni.   Pilile              ker  je na
i  razpolago samo omejor-,         vilo eksem
I                             nt,~v                     4.S83
KiNO METROPOl.
I V   areni   „Narodnega  doma*4,
Vhod  z BleiweisoT«s in Tom^nove   o!ice.
Oivoriheni predstavi v sekto ob 6. in % §• znlzi.
Senzacijonelni    film     no     Dumžsovem romanu. — Dol?ina 2600 metrov.
CENE: I. prostor  80  v.   H. prosto 23^3      60 v. III. prostor 30 v.
HMU tofna!        im solidne F i
Prva  največja            '
domaća la  e^f?nortna tvrdk*! |
Za!3f2fe!j c. kr. armade. tojns mornarice, domobrana. ,fd
um
Ljubljana v SUH trg it • y
Glavni zastopnik največjih tovara ur v Svicf
Mcanki bi Sttafilun m, tom m iM.
I    Kovaikega in   i I kolarskega pomoćnika
jji       sprejmem takoj v trajno delo.
^ Anton Petkoviek, Sp. Logatec.
Samostalna prodaialka
zmožna    obeb   jezikov    in    pisarniških
del, se takoj  sprejme v boljšo   trgo-
i  govino.    —    Pismece    ponudbe    pod
•  rStalna  Služba1'  na  upra^n.  »S'ov.
*   Naroda«.                                             2361
mi mi me?
Je Coletti?
100,900 X nagrade, kđor ga na|del
or stojeće iz 3 sob, kopalno sobe, in vse oritiL-!ine, se na Franca JOŽeZovi cesti Ođđa rrirni -tranki za avgust termin.                                              2376
Več se ?r.ve Polfanska cesfa Si 18.
z moderao torpsđo, 2 seđežno karoserijo, se ceito proda.
Pi-ma je nasloviti na upravD. »Slov   Naroda« pod   „AvtO   18 HP".
Znamka za od^ovoi.                 2384
Sli hoćete otvoriti trgovino?
Potem ne zamudite imenitne prilike kupiti pod   zelo  ugodntmi   pogoji
raziično blago za mešano trgovino, kakor fudi tehtnice, mere i. t. cL in nekaj oprave, vse v dobrein stanu, za smešno ceno.
Ponudbe je poŠiljati na upravn. »Slov. Naroda« pod Šifro 9)SluČal 1814 2372".                                 2372
I Nogavice in druge   pletenine, dalje  perilo, ovratnike in v to i stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & B. Skaberne
Mestni trg IO.                        *«
Velika   ftziteis*«**                   SoUdna    i»<»s^v^«;l» A J
Naznanjava slavn. občinstvu,  da se
v nedeljo, dne 21. t. m- odpre.
Za obilen obisk se priporočata
23č9                                      Valentin in Lucija Repinc.

! :    Odi dobrega najbolj^e    : I
!                       m kapi po Ba]nli)l cenl pri               233a   !
F. ČUDEN
i Ljubljana 81 — Prešernova ulica št 1. g
Fine9 zanesljivo idoče uref uhani,  I
prstani i. t. d.                 I
LHov o>wMr zastanj in poštnin« prosto.  ■ _____________1_______LM