foStnln* ftfttana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._________________________________________________    Cena	posamezni	številki	Din	1’50.
SlVifir'
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovlno, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v torek, dne 8. januarja 1935.
štev. 3.
HasfiV&tMko m	ga-
svela
V	zadnjem času je bilo objavljenih v slovenskih listih več člankov, da so gospodarski sveti o-dveč, ker da bi ustanovitev teh svetov neizogibno dovedla do škodljivih kompetenčnih bojev med političnimi zakonodajnimi telesi in gospodarskim svetom. Neki list pa se je celo povzpel do te trditve, da zahtevajo ustanovitev gospodarskega sveta le gospodarski diletanti, in to le iz slabo ali nič prikrite želje, da bi zadostili svojim osebnim ambicijam. Misel o gospodarskem svetu da je iznašel nekdo, ki bi rad prišel v ta svet, če že ne kot predsednik, pa vsaj kot izvedenec, da bi dobival primerne dnevnice.
Jasno je, da ne moremo slediti nizki argumentaciji lista, ki vidi v vsakem predlogu le skrite osebne želje ambicioznih ljudi. Po tem argumentu je sploh vsak za-stop napačen, kajti kje je zastop, v katerega ne bi hotel zaiti kakšen ambiciozen Č' ^nliko pa je tudi tistih mož, ki bi si: ’ raiiui dnevnic, če bi jim bile te dosegljive! Takšna argumentacija zato pač ne zasluži posebnega odgovora, razen če ima kdo posebno veselje, da se bori z demago-škimi argumenti. Vendar pa moremo tudi v tej stvari opozoriti na staro resnico, da r.amreč ravno javni delavci iz gospodarskih krogov najmanj zaslužijo očitek, da delajo zaradi dnevnic, ker so danes edino še v gospodarskih javnih zastopih častna mesta neplačana.
Ne moremo pa se na tem mestu spuščali tudi v razpravo o sicer zanimivem vprašanju, kdo je gospodarski strokovnjak in kdo gospodarski diletant, dasi bi razprava o tem vprašanju prav gotovo dala čisto druge rezultate, na kakršne pa je mislil častivredni pisec članka: »Proč z gospodarskimi diletanti!« Prav skromno bi pa vendarle pripomnili, da očitek gospodarskega diletantizma prav gotovo ne more zadeti one praktične naše gospodarje, ki so dvignili vse naše gospodarstvo, ki z uspehom upravljajo milijonska premoženja in ki so »e v vsaki dobi, pred-, med- in povojni, izkazali kot strokovnjaki svoje stroke. Prav iz teh vrst pa je tudi bila naglašena potreba po ustanovitvi gospodarskega sveta.
Očitek, da zahtevajo ustanovitev gospodarskega sveta le diletanti, se je torej zrušil nad glavo avtorja nesrečnega očitka in pod prahom teh ruševin naj še enkrat preudari svoj očitek, da spozna, kako zelo ga je polomil s svojim očitkom.
Mnogo več upoštevanja pa zasluži ugovor proti gospodarskim svetom, češ, da bi ti takoj zašli v kompetenčne boje s političnimi parlamenti. Samo žal je napravil nasprotnik gospodarskih svetov to napako, da je čisto pozabil na razlog, ki je dovedel do predloga o ustanovitvi gospodarskih svetov. Ta razlog nikakor ni specifično jugoslovanski ali slovenski, temveč je splošno evropski in je nastal v vseh državah, v katerih so politični parlamenti zaradi strankarskih skrbi pozabili na gospodarske potrebe dežele. Ker se politični parlamenti niso zadostno bavili z gospodarskimi vprašanji, zato je nastala zahteva po gospodarskih svetih. In da je bila ta zahteva najbolj glasno poudarjena baš v dobi gospodarske krize, j© tako naravno, da bolj biti ne more.
Zato ne gre tu za kompetenčne spore, ki bi šele nastali, temveč za kompetenčne spore, ki so že nastali. Gospodarski krogi namreč ne uvidevajo potrebe, da o vseh gospodarskih vprašanjih odločujejo le politični krogi, zlasti ne, ko so ti že dokazali, da tudi najbolj strogo gospodarska vprašanja rešujejo le iz političnih vidikov, pravilneje: strankarskih vidikov. Gospodarski krogi hočejo, da o gospodarskih vprašanjih sami odločajo, in tudi tedaj, če posegajo ta vprašanja že na politično polje. Katero vprašanje pa danes pri vsesplošni vladi politike ni politično!
Ugovor, da so za strogo gospodarska
vprašanja poklicane razne gospodarske organizacije, ne drži, kajti te smejo samo dajati svoja mišljenja, a ni noben parlamentarni zastop in nobena državna upravna instanca obvezana, da ta mišljenja tudi upošteva. Zahteva gospodarskih krogov pa je, da oni soodločujoče sodelujejo pri reševanju gospodarskih vprašanj in zato je nastala in je morala nastati zahteva po
gospodarskem svetu.
Zahteva po gospodarskem svetu pomeni končno tudi protest proti neupoštevanju zahtev gospodarskih krogov, ki so morali neenkrat konstatirati, da propada vse gospodarstvo, ker se vsa vprašanja rešujejo le iz strankarskih vidikov. Naj se na to ne pozabi in potem bo tudi zahteva po gospodarskem svetu prav pojmovana.
(f&diMld odsek Mamice UeftdUuican
Pomemben govor predsednika Jelačina o nalogah novega odseka
V soboto je bil pomemben dan za našo Zbornico, ko se je konstituiral novi odsek Zbornice, gostinski odsek. Z imenovanjem novega odseka bo delo Zbornice izpopolnjeno, zlasti njeno delo za dvig tujskega prometa.
Z odtokom trgovinskega ministra Demc-troviča z -dne 8. decembra, ki pa je bil Zbornici dostavljen šele minogo kasneje, so bili imenovani v novi gostinski odsek ti gospodje:
Ciril Majcen, restavrater v Ljubljani, Maks Dolničar, kavamar v Ljubljani, Anton Hainer, gostilničar iz Dvora pri Škofji Loki,
Fran Šušteršič iz Zapuž pri Št. Vidu, Lavoslav Bučar, restavrater iz Kostanjevice,
Avgust Dolinšek, gostilničar iz Hrastnika,
Matija Goričar, restavrater iz Mozirja, Josip Berlič, restavrater iz Ptuja,
Štefan Coli, restavrater iz Rogaške Slatine,
Fric Zemljič, hotelir iz Maribora.
Za njih namestnike pa so bili imenovani: Geza Vezir, gostilničar iz Martjancev pri Murski Soboti,
Leopold Zupančič, gostilničar iz Ljubljane,
Jernej Černe, hotelir iz Ljubljane,
Pavel Olip, restavrater iz Lesc pri Bledu,
Ivan Skrij, gostilničar iz Dol. Logatca, Vojko šribar, restavrater iz Litije,
Josip Žumer, hotelir iz Celja,
Franc Iletzer, gostilničar iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah, in Karl Pojbie, gostilničar iz Dol. Lendave.
Na podlagi tega dekreta se je sestal v soboto, dne 5. t. m. novi gostinski odsek k svoji prvi seji, da se na tej konstituira in si določi smernice za svoje novo delo.
Pozdravni govor predsednika Ivana Jelačina
V svojem govoru je dejal zbornični predsednik med1 drugim:
Zbornica je že pred dvema letoma, ko je sestavljala svoja pravila, predvidela ustanovitev posebnega gostinskega odseka, da ustvari s tem posebem forum za vsa strokovna vprašanja, ki se tičejo gostinstva, zlasti pa v zvezi s pospeševanjem našesa tujskega prometa. To je pač najboljši dokaz, da je bila od nekdaj želja Zbornice in njenega predsedstva, da angažira čim več delovnih moči za pospeševanje našega gostiteljstva in v njegovo zaščito. Ta želja Zbornice pa ni nastala samo zaradi ve’i-kega števila gostinskih obratov na zborničnem področju, temveč tudi iz spoznanja, da preživlja gostinstvo danes veliko dobo transformacije, ko zahteva duh časa in tempo življenja temeljitih reform, novih oblik in novih naprav. Da te nove naloga pravilno spoznamo in jih strokovno dobro rešimo, je prav posebnega pomena za naš tujski premet.
Delokrog gostinskega odseka je zelo obširen in po čl. 18 zborničnih pravil spada tudi v delokrog odseka; zaščita in pospeševanje gostinskih obratov, tehnični napredek gostinstva, izobrazba strokovnega naraščaja, strokovni tisk in propaganda, razstave, priredbe in ustanove za pospeševanje gostinskih strok, obrtna po-• licija in higiena, socialno zavarovanje.
davčne, trošarinske in taksne zadeve, tarifne zadeve, tujski promet, zdravilišča in letovišča, vozni red, carinske in prometne olajšave za pospeševanje tujskega prometa, tujsko-prometna statistika in nadzor nad gostinskimi združenji.
Že ta’kratek obris nalog dokazuje, da čaka gostinski odsek mnogo dela. Dosedaj so to delo opravljali z uspehom Vaši zastopniki kot člani trgovinskega in obrtnega odseka in nebroj predlogov, ki so jih podali, so zgovoren dokaz, da je Zbornica tudi pred ustanovitvijo posebnega odseka posvetila ugostiteljstvu posebno pažnjo. Prepričan sem, da se bo to delo sedaj še bolj intenzivno nadaljevalo. O tem sem zlasti prepričan, ker vidim med imenovanimi člani zaslužne javne delavce iz vrst naših strokovnih organizacij, tako predsednika Zveze združenj gostilničarskih ob rtov Cirila Majcena in bivšega predsednika Zveze gostilničarskih združenj g. Zemljiča, našega bivšega zborničnega svetnika g. Bučarja, nadalje banovinskega svetnika g. Goričarja in druge. Tudi krajevna razdelitev mandatov imenovanih novih zborničnih svetnikov je tako srečna, da je tudi ona jamstvo za uspešno delo novega odseka.
Zbornica‘je predvidevala ustanovitev posebnega gostinskega odseka tudi zato, da bodo mogli zastopniki gostinskih podjetij v koordinaciji z že obstoječimi odseki tem intenzivneje opravljati funkcije zborničnega delokroga.
Naloge novega odseka.
Znano Vam je, da je naloga zbornice zastopati, ščititi in pospeševati vse v njej zastopane panoge gospodarstva, upoštevaje pri tem občne koristi narodnega gospodar-slva ne samo na svojem področju, marveč tudi na področju vse države. Ze ta določba člena 3 zborničnih pravil jasno začrtava smernice Vašega bodočega delovanja. Vaše delovanje v zbornici se ne sme usmerjati v vidu ekskluzivističnih tendenc, ki bi poznale samo gostinska podjetja in negirale vse ostalo, marveč more biti skladno z interesi trgovine, obrtništva in industrije ter s splošnim napredkom gospodarskega blagostanja. Tu je težišče Vašega dela. To je bistvena in glavna naloga skupne zbornice, ker le v vzajemnosti in skupnosti, v koordinaciji interesov in skladnosti nastopanja gospodarskih strok in stanov vidim poroštvo za našo bodočnost in za napredek gospodarstva. To prosim, da blagovolite imeti pri vseli Vaših razpravah in pri oblikovanju Vaših sklepov vedno in povsod pred očmi. To je ono, kar sem Vam hotel kot zbornični predsednik, ki sem doživel in preživel že mnogo gospodarskih bojev, položiti na srca in kar Vas prosim, da uvažujete kot geslo svojega bodočega udejstvovanja v Zbornici.
Prepričan sem, da prihajate v zbornico z mnogo dobre volje, z občutkom resnične potrebe, da doprinesete vsak s svojim strokovnim znanjem, ki ga mu je obogatila dragocena praksa življenske izkušnje, da se zbornično delovanje izpopolni ter pogubi in zagotavljam Vas, da si bo zbornično predsedstvo prizadevalo, da Vaše delovanje vsestransko podpira.
Živimo •
v veliki prehodni dobi, ki jo občutimo vsi, ali vsak slan po svoje. .Gostinski obrati navidezno po zbornični
statistiki ne nazadujejo. Mi se dobro zavedamo, da se iz tega ne da delati zaključka, da gostinski obrati nimajo svojih težav in neprilik. Predobro so nam znane posledice, ki jih kažejo izpreinenjene prilike v našem gospodarstvu v svojem odsevu na gostinske obrate. Mi vidimo, da zahteva sedanji tok časa novih oblik obratovanja in da so gostinska podjetja postavljena pred alternativo: ali se prilagoditi ali pa bo šel tok časa čez nje. Že v zadnjem poslovnem poročilu sem na seji zborničnega sveta obširno poročal o zadevah gostinskih podjetij in razmotrival posledice padca kupne moči in preorientacije gostov. Tu stojimo pred velikim problemom, ki je organiai-tornega značaja in kjer igra administrativna intervencija le majhno in podrejeno vlogo.
Omenil sem tedaj tudi čezmerno ustanavljanje novih obratov kot nezdrav pojav, ker je že število dosedanjih obratov preveliko. Ze v tem poročilu sem očrtal smernic-', v katerih naj bi se gibala v bodoče politika odobravanja novih gostinskih obratov in prepričan sem, da se z mojimi izvajanji na tej seji, ki so Vam gotovo znana, načelno v celoti strinjate. Izrazil sem tudi svoje zadovoljstvo glede novih uredb, ki jih je izdalo ministrstvo glede ustanavljanja in ureditve gest slcih obratov in glede dokaza izobrazbe za njihovo opravljanje, ki pomenita na sicer nejasnem horicontu dve svetli točki.
Ugotovil sem tudi, da nas navidez efektne številke letošnje tujske sezone ne smejo zavajati k napačnim zaključkom. Navidezni porast gostov in nočnin je pripisovati izrednim okoliščinam in ni morda posledica normalnega razvoja ali pa stvaren uspeh naše propagande in akvizitorne službe. Cista bilanca našega tujskega prometa pa je v resnici letos mnogo slabejša kot prejšnja leta. Ne smemo pa tudi pozabiti, da se odpirajo turizmu vedno širši novi interesantni kraji v naši državi, kjer so cene frv hrani mnogo nižje ko pri nas in ki postajajo vsled tega vedno uspešnejši konkurenti našim krajem. Imamo računati v doglednem času z vedno močnejšo konkurenco in treba je pravočasno pripraviti in organizirati vse, da jo bomo laliko vzdržali.
Stanje našega hotelirstva je Vam samim najbolje znano in zato ne bom opisoval prizadevanj zbornice, da se najdejo solu-cije za razbremenitev podjetij, ki so investirala, kakor tudi za organizacijo novih kreditov, da se omogočijo adaptacije in modernizacije tam, kjer konkurenčnost obratov to neizogibno zahteva. Tudi tu smo postavljeni pred nove važne probleme, ki so bili že doslej opetovano predmet razprav na posebnih konferencah v naši zbornici.
Pripravlja se zakon o turizmu in kraljevska vlada ima pooblastilo za donašanje drugih važnih rredb v interesu gospodarstva. Tu se nam odpira istotako obširno polje dela, kjer hočemo in moramo uveljaviti naše interese. Sosedne zbornice so izjavile nedavno željo, da se omogoči stik zbornic, ki so na vprašanjih tujskega prometa posebno interesirane, in tako nameravamo še v toku letošnje zime sklicati v Ljubljano strokovno konferenco zagrebške, splitske in naše zbornice, na kateri se bodo obravnavala vsa viseča in pereča vprašanja našega ugostiteljstva in tujsko-prometne propagande.
Če tako premotrimo obeležje našega gospodarskega stanja raz vidik interesov gostinskih podjetij, vidimo, da Vas čakajo polne roke dela. Pri tem delu se je treba zavedati, da zbornica sama teh vprašanj ne rešuje in reševati ne more, marveč da jih le pripravlja tako, da jih oblasti, v katerih pristojnost spadajo, lahko rešijo. Uspeh zborničnih prizadevanj je zato odvisen od tcžiiio argumentov zborničnih nasvetov in predlogov, od točnosti podatkov in prcpričevalnosti navedb, ki jih vsebujejo zbornične spomenice. Zato je v interesu dosege uspehov, da ostanemo pri vseh svojih predlogih realni, stvarni in objektivni, da ne identificiramo osebnih interesov posameznika z načelnimi vprašanji in s sploš-
no potrebo, da ločimo med kolizijo lokalnih interesov in škodljivimi pojavi za splošno gospodarstvo tako, da ostane zbornica vedno le objektiven opazovalec in kritični mentor, ki pri vsem strokovnem in podrobnem obravnavanju vprašanja vedno vidi pred očmi le interese splošnega gospodarstva.
Prepričan sem, da boste uvaževali pri Vašem delu v zbornici te moje uvodne besede, ki mi jih narekuje moje dolgoletno izkustvo kot zbornični predsednik in pred-Bednik stanovskih organizacij in želim, da bodi Vaše delo v zbornici koristno in plodo-nosno ne samo v prilog napredka in r z-voja gostinskih obratov in tujskega prometa, marveč v interesu vsega gospodar-Btva Dravske banovine.
Novi odsek so nato pozdravili predsednik trgovskega odseka Elsbacher, predsednik obrtniškega odseka Rebek in predsednik industrijskega odseka Drago Hribar in gen. tajnik Zbornice Mohorič, ki je prosil za iniciativne predloge.
Vsem govornikom se je zahvalil za njih
tople besede g. Majcen, nakar se je gostinski odsek konstituiral in je bil izvoljen za njegovega predsednika Ciril Majcen, za podpredsednika pa Štefan Čoh.
Odsek je takoj prešel na razpravo dnevnega reda.
Odsek je odklonil zahtevo glede znižanja vpisnine, ker je to znižanje nepotrebno. Nadalje je odsek sklenil, da se izločijo gostilničarji iz skupnih obrtniških združenj. Nadalje je sklenil odsek potrebne sklepe proti poseganju drugih obrtov v delokrog gostilničarjev in hotelirjev ter glede razmejitve obsega obrtnih pravic gostinskih obratov. Nadalje je sklepal odsek o novi uredbi o dokazu usposobljenosti. O vseh teh predmetih je obširno, izčrpno in temeljito poročal zbornični pomožni tajnik dr. Koce.
Končno se je razpravljalo še o referatu pom. tajnika dr. Koceta o krizi hotelirstva. O njegovem referatu poročamo prihodnjič.
Nato je bila seja zaključena in delo novega gostinskega odseka se je pričelo.
Se. a obv&zMm iadafanfa kotkai/amk
cacunw
Ugleden trgovec nam piše:
Menda je še dovoljenih nekaj opazk in kritike, zlasti o vprašanju, ki dan na dan razburja tako prodajalce, ko nakupovalce. Mislim na novo določbo o obveznem izdajanju kolkovanih računov za vsak prodan predmet, ki velja več ko 20 Din.
Prav gotovo je bil tudi ta predpis izdan, ne da bi bili preje vprašani za mnenje trgovski krogi. Kajti drugače pač ne bi mogel zagledati luč sveta predpis, ki je ne samo nad vse nejasen, temveč tudi skrajno neroden za vse in tudi za davčno upravo samo.
Tako še do danes ni pojasnjeno, če imajo trgovci pravico zahtevati od odjemalcev plačilo takse ali ne. Poleg tega pa je praktično stvar takšna, da sicer trgovec zahteva od kupca plačilo takse, da pa mora takso plačati lepo sam, ali pa blaga sploh ne proda. Tako pomeni nova taksa zopet znatno davčno obremenitev trgovca, in to pri najcenejših predmetih, ki dostikrat ne dajo dosti več zaslužka, kakor znaša taksa sama.
V	praksi pa razkriva ta taksa še druge napake. Kakor v vseh drugih stanovih, tako tudi med trgovci niso sami angeljčki in tako tudi nimajo vsi visoke davčne morale. Pri nas pa se davkarija že celo ne sme zanašati le na dav?”.o noralo, temveč more računati na natančno plačevanje taks in davkov le, če poskrbi za kontrolo, da bo vsak kaznovan, ki ne stori svoje davčne dolžnosti. Edinole dobra kontrola preprečuje neplačanje taks. Zato pa je tudi vsak davčni predpis napačen, če je nemogoča kontrola o njegovem rednem plačevanju. Ce kontrole ni, potem bo pač en trgovec porabil teh taksnih knjižic tudi petkrat toliko, ko navihanec, ki se zna tej dolžnosti ogniti. In če pošten trgovec to vidi, da plačuje petkrat več taks ko njegov konkurent, ker pač ni nobene prave kontrole, potem mora izginiti tudi zadnji ostanek njegove davčne morale!
Da bi mogla davčna uprava kontrolirati, če je bila v resnici izdana za vsako nad 20 Din vredno blago kolkovana taksa, pa je čisto izključeno, ^a kontrola bi veljala tako ogromne zneske, da bi država več izdala za kontrolo, kakor pa bi taksa sama mogla dati.
Predpis obveznega izdajanja kolkovanih računov pa je tudi skrajno krivičen in nesocialen. V trgovino pride n. pr. krojač, ki ima morda komaj toliko denarja, da založi kupnino za stranko za en meter podloge. Račun za podlogo znaša 24 Din in sedaj naj plača še 50 par za kolek. Drugi dan kupi zopet drug predmet in zopet plača takso 50 par. Tako je kupil 5 m podloge in plačal pri tem 2*50 Din takse. Pride pa drug krojač, ki je bogat in ki kupi takoj 10 m podloge. Ta pa bo plačal le 1 Din, dočim bi moral plačati reven krojač 5 Din.
Sedaj pa še drugo vprašanje? Kako naj trgovec postavi ceno za blago? Saj vendar ne ve naprej, če bo prodal blago 10 krat po 1 meter ali pa vseh 10 metrov naenkrat! Ker mora trgovec določiti ceno blagu naprej, zato mora biti tudi cena blagu od takse neodvisna. Takso bi torej moral plačati odjemalec. Na ta način pa bi bili od nove takse obremenjeni izključno le najbolj revni konsumenti, dočim bi ostali veliki skoraj prosti.
Ali ne bi bilo mnogo bolj praktično in tudi za davčno upravo bolj plodonosno, če bi se mesto vseh novih taks in davščin
kratkoinalo povišal davek na promet? Ta davek se itak plačuje pri uvozu vsakega tujega predmeta, prav tako pa ga plačuje tudi vsaka domača tvornica, ki ga proizvaja. Plačal bi torej ta davek vsak in z ozirom na vrednost kupljenega blaga. Kontrola bi bila pri tem silno enostavna, bi veljala malo in bila bi zanesljiva.
Iz vsega sledi jasno, da je sedanja določba o obvezni izdaji kolkovanih računov za vsak predmet silno nepraktična, tako za trgovce, ko za kupce in davčno upravo samo. Treba jo je zato odpraviti, ali pa tako temeljito reformirati, da od nje nič ne’ ostane.
Pa še nekaj!
V	zadnjem času se dogaja, da ustavljajo finančni organi na cesti stranke in jih sprašujejo, kje so kupili blago, če so dobili kolkovan račun, kje ga imajo in koliko so dali za blago. Vprašamo, kdo je dal finančnim organom takšno zapoved, ki je pač v ostrem nasprotju z vsemi zakonitimi predpisi. S takšnim postopanjem se ovira trgovina, ker se bodo stranke bale sploh kaj kupovati! Vprašamo pa tudi, kdo si upa zagovarjati tako žaljivo postopanje proti trgovcem!
Zahtevamo, da se pokliče na odgovor tisti, ki je izdal tako nezaslišano navodilo!
Olajšave za plačevanje pri-dobnine
Finančni minister dr. Stojadinovič je izdal odredbo, da se morajo vse eksekucije zaradi vplačila viška med letos odmerjeno in lansko plačano pridobnino ustaviti, dokler ne bodo rešene pritožbe proti višji odmerjeni pridobnini. Uradno poročilo o tej odredbi finančnega ministra se glasi:
Proti odmeri pridobnine za leto 1934. je prijavljenih izredno veliko pritožb. Večinoma se te odmere nanašajo glede uporabe § 7. februarske davčne novele, a zlasti proti odmeri minimalne davčne osnove na podlagi stanarine. Da bi zaščitil vse davčne zavezance pred eksekutivnimi ukrepi, dokler se ne popravijo fiskalne pretiranosti, ki bi se ugotovile v pritožbenem postopku, je bilo izdano podrejenim oblast-vom to navodilo:
1. da se more z vplačilom zadevne razlike počakati do konca marca, če se je v konkretnem primeru prijavila znatnejša razlika v odmeri za leto 1934. od one v letu 1933., če je bila odmera določena po uradnih podatkih.
2. Ce se je davek za leto 1934. odmeril na podlagi najemnine za stanovanje in lokal, čeprav so bili konkretno zbrani in zadostni uradni podatki, po katerih bi se odmerila nižja davčna osnova, vendar pa večja od one v letu 1933., se izterjuje do konca marca samo oni del razlike, ki odgovarja odmeri po uradnih podatkih. Ostanek razlike se mora plačati šele po rešitvi pritožbe in če bo ta rešena pred koncem marca, tedaj do 31. marca.
3. Ce je davek za leto 1934. odmerjen na podlagi najemnine, a v konkretnem primeru ni uradnih ali ne zadostnih uradnih podatkov, se počaka na izterjavanje davka, dokler ni rešena vložena pritožba. Ce je ta rešena pred 31. marcem, potem se mora plačati davek do 31. marca.
Iz tega poročila sledi, da imajo tudi zavezanci, ki se niso pritožili proti davčni odmeri, pravico, da prosijo za odlog plačila davkov do konca marca.
Zaupnica finančnemu ministru dr. Stojadinoviču
V	Skoplju je bila te dni konferenca trgovcev, ki je bila zelo dobro obiskana. Na konferenci so poročali predsednik S a veza Varoščič, predsednik borze Nastič in drugi
o uspehu intervencije pri novem finančnem ministru dr. Stojadinoviču. Koncem konference je bil izdan ta oficialni komi-nike Saveza: Na konferenci navzočni trgovci so naglasili pomen imenovanja dr. Sto-jadinoviča za finančnega ministra. Trgovci smatrajo to imenovanje za veliko pridobitev ter so prepričani, da bo novi finančni minister s svojo energijo in sposobnostjo opravičil vse nade. Izvozniki Vardarske banovine so mu dolžni posebno zahvalo za hitri odlok, da se jim še nadalje dajejo predujmi za blago, ki ga izvažajo v Grčijo. Prepričani so, da bodo tudi druge njihove zahteve enako hitro rešene in da bo s tem omogočen nadaljnji izvoz v Grčijo.«
Delavstvo je oproščeno lodstotnega izrednega prispevka
Proti razsodbi upravnega sodišča v Celju, da je delavstvo oproščeno lodstotnega izrednega prispevka, in sicer ne le ročno delavstvo, ki je bilo najeto na hitro roko in za izredna dela, se je pritožilo finančno ravnateljstvo na državni svet v Beogradu. Državni svet pa je v celoti potrdil razsodbo upravnega sodišča in dokončno razsodil, da so lodstotnega izrednega prispevka oproščeni vsi delavci, ki dajejo svojo telesno delovno moč stalno ali začasno tretjim osebam v službo, in to tudi kvalificirani delavci. Pač pa ni več smatrati za delavce, ki so oproščeni lodstotnega izrednega prispevka onih kvalific. delavcev, ki nadzorujejo druge, če delajo tehnično in gospodarsko pravilno, kakor n. pr. obratovodje, poslovodje, polirji itd. Razsodba državnega sveta je dokončna in zato ni nobenega dvoma več, da so delavci oproščeni lodstotnega izrednega prispevka. Pričakujemo zato, da bo finančna uprava izdala razsodbi državnega sveta primerna navodila svojim organom ter odredila, da se že plačani izredni prispevki delavcem vrnejo. Bila bi naravnost kršitev zakona, če se ne bi razsodba državnega sveta takoj in v celoti upoštevala.
Zakaj je bila davčna osnova tako visoko odmerjena
O	tem je poročal na seji beograjske trgovinske zbornice tudi g. Živko Bočarski iz Zemuna. Med drugim je dejal, da je določilo, da se davčna minimalna osnova odmeri na podlagi stanarine, zapeljalo nekatere davčne uprave, da so določale stanarino s parifikacijo z najbolj luksurioznimi stanovanji. Tako se je vzelo za parifikacijo stanovanje bivšega pomočnika finančnega ministra Stanoja Nedeljkoviča, ki stanuje v hiši svojega tasta ter je splošno znano, da je to stanovanje eno najbolj luksurioz-nih v mestu. Isto tako sta služili za podlago ocene stanarine dve drugi stanovanji v tej hiši, ki sta tudi znani kot najlepši in zato tudi kot najdražji.
G. Andon Andonovič iz Niša je navedel, da določa davčna uprava v Nišu čisto brez ozira na sklenjene pismene stanovanjske pogodbe višino stanarine in je tako določila stanarino za neko stanovanje na 900 dinarjev mesečno, čeprav je bila v pismeni pogodbi določena stanarina na 600 dinarjev. Slučajno pa je to stanovanje pripadalo finančnemu direktorju v Nišu in zato je potem tudi davčna uprava znižala svojo oceno, da je odgovarjalo pismeni pogodbi.
O	teh in podobnih primerih je zbornica tudi pismeno poročala finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, ki je nato odredil, da se počaka z izterjavanjem razlik med lanskim in letošnjim davkom do konca marca.
Centralizacija bolniških blagajn preprečena
Kot odgovor na nemogoči sklep ravnateljstva SUZOR-a, da se vse tri zasebne bolniške blagajne odpravijo, je bil v petek v Beogradu sestanek vseh treh bolniških blagajn, to je Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, »Merkurja« iz Zagreba in Trgovačke omladine iz Beograda. Po sestanku so odšli delegati društev k ministru za socialno politiko dr. Marušiču in mu predložili resolucijo, ki je bila sklenjena na sestanku. V resoluciji se naproša g. minister, da sklep ravnateljstva SUZOR-a odkloni in da zasliši vse tri bolniške blagajne. Minister dr. Marušič je nato izjavil, da ne bo podpiral sklepa SUZOR-a, ker je mnenja, da se morejo takšna vprašanja reševati le v sporazumu Z vsemi interesenti.
PoKfičnevcsih'
V	posebnem kominikeju se je sporočilo novinarjem, da je bil dosežen med Lava-lom in Mussolinijem sporazum, ki se nanaša tako na afriške kolonije, ko na srednjeevropsko vprašanje.
Laval je izjavil novinarjem, da so rodila pogajanja pozitiven uspeh. Prijateljstvo med obema narodoma je utrjeno. Nobena stranka ni nič žrtvovala od svojih bistvenih interesov. Odpravljene pa so ovire, ki so preprečevale sodelovanje. V ozračju zaupanja je treba sedaj rešiti še druga vprašanja. Sporazum ni proti nikomur naperjen. Veliko upanje, s katerim je prišel v Rim, se je izpolnilo.
Mussolini pa je izjavil, da so pogajanja, ki sta jih začela že de Jouvenel in de Chambrun, rodila zaželene uspehe. Dosežen je bil sporazum tudi glede sodelovanja Italije in Francije v srednjeevropskem vprašanju. Sporazum ne vsebuje niti ene točke, ki bi bila proti komurkoli naperjena. Ni še odrejeno vse, upa pa, da bo doseženo to, kar pričakuje svet.
Sporazum, ki je bil v Rimu podpisan med Lavalom in Mussolinijem, obsega štiri točke, in sicer: 1. protokol o istovetnosti naziranj obeh vlad glede najvažnejših vprašanj zunanje politike. 2. Priporočilo obeh vlad vsem nasledstvenim državam, da sklenejo konvencijo o spoštovanju sedanjih svojih mej in o nevmešavanju v notranje zadeve druge države. 3. Konzultativni pakt med obema državama, da se medsebojno posvetujeta o vseh korakih, ki bi bili potrebni za ohranitev avstrijske neodvisnosti. 4. Konvencijo o ureditvi afriških kolonialnih vprašanj.
Italijanski tisk poroča z velikim zadovoljstvom o doseženem uspehu in pravi, da otvarja rimski sporazum novo dobo v Evropi.
Tudi francoski tisk je zadovoljen, čeprav mora priznati, da je bil dosežen sporazum v glavnem le o francosko-italijanskih zadevah, dočim glede srednje-evropskega vprašanja še ni pravega soglasja. Vendar pa bo doseženi sporazum utrdil dobre od-nošaje med Italijo in Francijo.
Popolnoma zadovoljen je z doseženim rimskim sporazumom tudi angleški tisk, ki pravi, da je sedaj nastala možnost, da se povrne v Društvo narodov tudi Nemčija.
Laval je v ponedeljek obiskal sv. očeta, ki ga je sprejel v zasebni knjižnici. Avdienca pri sv. očetu je trajala skoraj eno uro in ji ni prisostvoval niliče drugi. Med drugim je bilo govora tudi o sklenitvi konkordata med Vatikanom in Francijo.
Konferenca vseh nasledstvenih držav, poleg držav Male antante ter Avstrije in Madjarske tudi Poljske in Nemčije, bo v kratkem sklicana v Rim, da se sklene konvencija v smislu priporočila Italije in Francije o medsebojnem spoštovanju mej, ki si naj bi jih medsebojno jamčile vse srednje-evropske države.
MacDonald je v svoji novoletni poslanici dejal, da bi imel sporazum med Lavalom in Mussolinijem največji pomen za mir in da bi bil s tem sporazumom mir zagotovljen za dolgo vrsto let.
Konferenco vseli ministrskih predsednikov britanskega imperija je napovedal MacDonald v svoji novoletni poslanici. — Konferenca bo ob priliki proslave 251etni-ce vladanja angleškega kralja. Konferenca bo za nadaljnji razvoj britanskega imperija odločilnega pomena.
Po vesteh grških listov je bila vstaja v Albaniji udušena v krvi. Po drugih vesteh pa je število upornikov naraslo že na 10 tisoč in se vstaja še ni končala. Grški listi nadalje demantirajo vest albanske vlade, da bi bil ujet vodja upornih Albancev Muharem Barjaktar.
Španski ministrski predsednik Lerroux je izjavil, da je španska vlada v latentni krizi. Vendar ne bo podal deinisije svoje vlade, temveč bo samo izvedel rekonstrukcijo svoje vlade.
Vesti o bolezni maršala Pilsuilskcga se uradno demantirajo.
Madjarska vlada je končala preiskavo o delovanju teroristov na Madjarskem in bo poročilo o preiskavi predložil madjarski delegat Eckhardt že na 12. t. m. Svetu Društva narodov. Šele potem bo poročilo madjarske vlade objavljeno.
Prvo glasovanje v Posarju je bilo preteklo nedeljo. Glasovalo je 30.000 javnih nameščencev. Izid glasovanja ne bo posebej objavljen.
Varšavska policija je prišla na sled veliki komunistični zaroti. Nad 100 oseb je bilo aretiranih.
V	Tunisu je prišlo na novoletni dan do težkih komunističnih nemirov. Vlada je nato izgnala nekatere tuje komuniste.
Otvoritev tretjega kolodvora v Mariboru
V	nedeljo, dne 6. januarja se je slovesno otvorilo in blagoslovilo novo železniško postajališče na Teznem pri Mariboru. S tem je Maribor dobil svoj tretji kolodvor, ki bo za nadaljnji gospodarski razvoj predmestnih naselij na desnem dravskem bregu izredne važnosti. Prizadevanja za tezenski kolodvor segajo že dvajset let nazaj v predvojno dobo. Že leta 1913. so imeli zbranih 3000 kron ter obljubljene znatne podpore za novo postajo. Vojna je preprečila izvršitev načrta, ki se je potem v povojni dobi pojavil zopet z vso nujnostjo. V povojnih letih se je iz skromne tezenske vasi razvilo veliko industrijsko predmestje, kjer so se udomačila največja kovinarska podjetja Maribora, se začela naseljevati tekstilna industrija in se je prejšnja vas iz-premenila v strnjeno naselje, ki je najožje povezano z mestom. Zato je naravnost nerazumljivo, da se je vprašanje osebnega kolodvora tako zavlačevalo, dasi se je že leta 1920. zopet osnoval akcijski odbor, ki je v kratkem času zbral 200.000 dinarjev, s katerimi bi se že takrat moglo postaviti primerno postajališče. Ker pa je železniška uprava zahtevala zgradbo večjega kolodvora s skladišči, ki bi stal 1 milijon dinarjev, ni prišlo do uresničenja načrta. — Pred dvemi leti se je zopet osnoval nov odbor, ki je zbral potrebna sredstva, da se je sedaj postavila sicer skromna zgradba, ki pa bo zaenkrat povsem odgovarjala namenu. Veliko zaslug so si za to postajo pridobili poleg krajevnih činiteljev mariborski gospodarski krogi.
Nedeljska blagoslovitev nove postaje je bila zelo slovesna. Izvršil jo je knezoškof dr. Tomažič osebno. Navzočni so bili mariborski župan dr. Lipold, okrajni glavar Makar, poslanca Krejči in dr. Pivko, načelnik gradbenega oddelka žel. direkcije inž. Žakič iz Ljubljane z nekaterimi višjimi železniškimi uradniki iz direkcije, ravnatelj Tujsko-prometne zveze Loos, zastopnik gospodarskih krogov Andrej Oset, predstavniki tezenske industrije in krajevni činitelji. Prvi vlak, ki se je ustavil na novi postaji, je bil ljubljanski osebni vlak ob 9.06 uri.
Zasedanje gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma
Na zasedanju Gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma so bile izvoljene te sekcije: za trgovinsko politiko, za promet, za gospodarsko sodelovanje in za turistiko. Vse seje sveta so tajne, ker so nekatere države izrekle željo, da se razna prometna in trgovinska vprašanja obranijo v tajnosti, ker sklepi sveta niso definitivni, tem-vče bosta o njih sklepali šele konferenci v Bukarešti in Ankari. Z njih predčasno objavo bi se moglo skupnemu delu samo škodovati. Grški vladni listi poročajo, da napreduje delo Gospodarskega sveta zelo uspešno.
Tromesečno plačevanje telefonskih pristojbin
Novi trgovinski minister dr. Vrbanič je predložil prometnemu ministru, da bi se v bodoče plačevale telefonske pristojbine ne več polletno, temveč tromesečno. Prometni minister Vujič je ta predlog sprejel ter se bo v bodoče taksa za naročnino na telefon pobirala tromesečno.
Dr. Matej Pretner, odvetnik:
ItatiiaMki devizni odloki
z dne 8. in 15. decembra 1934
[
Konkuvzi in
prisilne poravnave
Odpravljeni so konkurzi: posestnika Br-carja Antona v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa; trgovca Avgusta Čadeža v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa; družbe Elcktroton v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava; trgovca Alfreda Šumija v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa in zapuščine po Amaliji Zorčič v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa.
Potrjena je prisilna poravnava, sklenjena med Elizo Šturm, lastnico mehanične izdelovaluice pletenin v Poljčah pri Begunjah in njenimi upniki.
Končano je poravnalno postopanje posestnika in tesarskega mojstra Josipa Pcr-nuša v Kranju.
Italijanska trgovinska bilanca je močno pasivna, a v zadnjem Času se je zelo poslabšala tudi vsa druga njena plačilna bilanca, ker so se zaradi svetovne gospodarske krize zelo zmanjšale denarne pošiljke italijanskih izseljencev, ker so padli dohodki iz tujskega prometa in ker so se znižali tudi dohodki parobrodnih družb iz prevoza potnikov in blaga. Vse to je imelo za posledico, da je začelo italijanskim uvoznikom primanjkovati deviz in tujih valut za plačilo uvoženega blaga. Zaradi pomanjkanja tujih deviz in valut morajo plačevati v zlatu del uvoza potem Italijanske banke (Banca dTtalia), pri kateri so se zaradi tega žejo zmanjšale zlate in devizne zaloge. To padanje zlatega kritja, ki ograža že vrednost italijanske lire, hočejo preprečiti zadnje stroge devizne odredbe italijanske vlade z dne 8. decembra. Namen teh odredb je:
1. dati javnemu Zavodu za menjavo z inozemstvom (Istituto nazionale per i cam-bi con 1’estero) možnost, da zaseže in pridobi vse obstoječe denarne terjatve (devize) Italijanov proti tujini in njih inozemske vrednostne papirje, vključno italijanske vrednostne papirje, izdane v tujini.
2. zagotoviti imenovanemu zavodu dobavo vseh inozemskih terjatev za blago, izvoženo po 8. decembru 1934 iz Italije, in sredstev za plačevanje.
Za dosego prvo imenovanega namena so bile izdane naslednje določbe.
Vse banke in bankirji, tvrdke (to je trgovci), družbe in juridične osebe, ki so italijanske narodnosti in ki imajo svoj sedež v Italiji ali njenih kolonijah, morajo do 18. decembra 1934 ponuditi potom Italijanske banke zavodu »Istituto nazionale per i cambi con Testero« in mu na zahtevo prodati ter odstopiti vse svoje terjatve proti inozemstvu (torej tudi terjatve, ki niso trgovinske). Obenem morajo tudi prijaviti vsi svoje obveznosti proti inozemstvu. Zavod ima nato pravico prevzeti ponujene terjatve v 10 dneh po prijavi ponudb. Prevzete terjatve mora plačati po kurzu borze v Milanu, odnosno če na tej borzi ne kotira dotična valuta, po kurzu prevzete likvidne terjatve na inozemskih borzah; če terjatev ni likvidna ali če še ni dospela v plačilo, se dogovore pogoji odstopa. Le zavarovalna podjetja in podjetja pomorskega prevoza smejo z dovoljenjem finančnega ministra imeti še nadalje inozemske valute, kolikor je to neobhodno potrebno za njih poslovanje.
Vsi italijanski državljani, ki imajo svoje bivališče v Italiji ali njenih kolonijah so bili dolžni samo naznaniti do 31. decembra 1934 banki dTtalia vse svoje terjatve proti inozemcem.
Do istega dne morajo ti italijanski državljani (in tudi bankirji, trgovci in juridične osebe italijanske narodnosti) prijavit' svoje inozemske vrednostne papirje — tudi italijanske vrednostne papirje, ki so izdani v inozemstvu, neglede na to, če se nahajajo v Italiji ali so depozitirani v inozemstvu. Če razpolagajo s temi vrednostnimi papirji ali če razpolagajo italijanski državljani s svojimi terjatvami proti inozemstvu, morajo vsako tako izpremem-bo naznaniti v 15 dneh banki dTtalia.
Opustitev in neresničnost navedenih ponudb in prijav se kaznuje z zaporom do
1	leta. Opustitev prijave pa je mogoče popraviti z odlokom finančnega ministra proti odplačilu takse v višini 25 do 45% neprijavljenih vrednosti.
3.	Namen, naveden pod št. 2., hočejo doseči določbe:
Javni zavod »Istituto nazionale per i cambi con Testero« dobi monopol za trgovino z inozemskimi valutami in sploh s sredstvi, ki služijo za plačevanje zunaj Italije. Samo ta zavod sme kupovati in pridobivati devize, menice, plačljive v inozemstvu, inozemski bančni in državni papirnati denar, realizirati v inozemstvu inozemske vrednostne papirje in inkasirati njih kupone.
Izvoz inozemskih vrednostnih papirjev iz Italije ni dopusten, če ga ni dovolil Istituto nazionale per i cambi con Testero.
—	Ta zavod opravlja navedene posle po banki dTtalia in pod njenim nadzorstvom ter potem naslednjih bank, ki v tem oziru poslujejo kot njene agencije: Banco di Na-poli, Banca di Sicilia, Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano in Banca di Roma.
Banca dTtalia sme pooblastiti posamezne menjalnice, da menjajo pod njenim nadzorstvom inozemski državni in bančni papirnati ter kovani denar.
Še globokeje v promet posegajo določbe
0 izvozu blaga iz Italije v inozemstvo.
Vsak izvoz blaga iz Italije, tudi če je izvoznik inozemec in ni trgovec, je dovoljen le pod pogojem, da izvoznik odstopi potem banke dTtalia, oziroma preje navedenih bank zavodu »Istituto nazionale per i cambi con Testero« devize, terjatve, sploh inozemska plačilna sredstva za blago, ki ga hoče izvoziti. Temu odstopu terjatve mora biti priložen prepis fakture.
Važno je, da izvoznik ne sme dovoliti kupcu za plačilo kupnine daljšega roka, nego je običajen. Izvoznik pa zamore dobiti od carinskega urada potrebno dovoljenje za izvoz le proti predložitvi potrdila banke, kateri je odstopil svojo dotično terjatev, da ni nobenega zadržka proti izvozu.
Tako bančno potrdilo za izvoz mora izvoznik predložiti carinskemu uradu, tudi če pošlje samo začasno ali v shrambo ali za komisijsko prodajo blago v inozemstvo.
V	teh primerih mora napraviti izvoznik tudi navidezno fakturo (pro forma) in jo preložiti banki. V primeru začasnega izvoza mora izvoznik naznaniti banki tudi razlog pošiljatve in termin vrnitve blaga. Če v nakazanem terminu ne pride blago nazaj v Italijo, je izvoznik dolžan izročiti zavodu »Istituto nazionale per i cambi con Testero« devize, odgovarjajoče vrednosti blaga. Če se pa pošlje blago v shrambo ali pa za komisijsko prodajo v inozemstvu, mora prevzeti proti »Istituto nazionale per
1 cambi con Testero« obveznost, da bo njemu odstopil devize in terjatve in plačilna sredstva, katere bo dobil za blago, in to tudi pri vsaki delni prodaji.
Iz navedenega je razvidno, da je izvoz blaga iz Italije zelo otežkočen, posebno če izvoznik nima svojega bivališča v mestu, v katerem je sedež katere od preje navedenih bank, oziroma podružnic. V zadnjem primeru more sicer doseči tudi brzojavnim p6tem tako dovoljenje, kar pa je seveda zvezano s precejšnjimi stroški.
Te nove naredbe o izvozu blaga bodo pač še bolj skrčiie izvoz iz Italije in gotovo neugodno vplivale na italijansko plačilno bilanco.
Te devizne uredbe, kakor sploh vse devizne uredbe, so slabo zdravilo za bolezen, na kateri trpi vsa svetovna trgovina, ker ne odstranijo vzroka te bolezni, katera je povzročena z raznimi uvoznimi prepovedmi, kontingenti, visokimi carinami in tudi deviznimi uredbami. Evropske države ne storijo nič, da bi se te škodljive zapreke odstranile, če tudi trgovci čutijo njih neugodni vpliv in če tudi so gospodarski strokovnjaki že pogosto opozarjali na njih škodljivost. _________
Posojilo izvoznikom Vardarske banovine
Za pospeševanje našega izvoza v Grčijo je finančni minister izdal Narodni banki nalog, da sme dajati izvoznikom na terjatve pri izvozu posojila do 80 namesto do 50% zneska, kakor je veljalo doslej.
Švica svari pred špekulativnim izvozom v Nemčijo
Švicarski narodno-gospodarski oddelek je izdal svarilo na vse izvoznike, ker se v zadnjem času veča nenormalni in le špekulativni izvoz v Nemčijo, ki je škodljiv za švicarsko gospodarstvo. Zato se ne bodo za ta izvoz več izplačevala v Švici naplačila.
Slika tujskega prometa v Mariboru
Maribor si že nekaj let sem krčevito prizadeva, da bi dvignil tujski promet ter si iz njega ustvaril vir dohodkov za svoje gospodarstvo. V to svrho je zlasti mariborsko mesto že investiralo znatne vsote, da omenimo predvsem zgraditev kopališča na Mariborskem otoku, pa tudi od zasebnikov se je v ta namen veliko žrtvovalo. Novi hoteli in kavarne, moderniziranje raznih kavarn in drugih tujskoprometnih ustanov priča o duhu naprednosti, ki oživlja mariborsko gospodarsko podjetnost. Poleg tega je začel Maribor zadnja leta s prirejanjem »Mariborskega tedna«, ki se je dosedaj prav dobro obnesel. Vse to se sedaj izraža v znatnem napredku tujskega prometa, ki pa vendar še ni tak, da bi odgovarjal pričakovanju. Maribor, ki ima vse naravne pogoje za izrazito letoviščarsko mesto, je v tem oziru še malo znan in slabo obiskan. Lansko leto je obiskalo Maribor 24.041 tujcev. Od tega je bilo 16.741 naših državljanov in 7283 inozemcev. Največ obiskovalcev je bilo iz Dravske banovine (brez Ljubljane) 9667, iz Ljubljane same 1427. Med inozemci so na prvem mestu Avstrijci (3416). Nočnin je bilo v preteklem letu 35 tisoč 122, in sicer je prenočevalo v Mariboru od 2—8 dni 7620, 8—14 dni 470, 14 dni do 1 mesec 237, nad 1 mesec 88, eno noč1 pa 26.707. Po nočninah sodeč tvorijo glavni kader obiskovalcev poslovni krogi, ki se zadržujejo v mestu le kratek čas. Če računamo nočnine in dnevno potrošnjo s povprečno Din 50 —, so pustili tujci v Mariboru Din 1,856.100—.
Nabavite si davčne karte za hišno služabništvo
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Po noveliranem členu 95. zakona o neposrednih davkih se plačuje za hišno služabništvo na leto po Din 50'— usluž-benskega davka za vsakega posla. Dokaz o plačanem davku je davčna karta, na kateri pa morata biti napisana s črnilom ime in priimek službodavca. Davčna karta se mora nabaviti najpozneje do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo.
Davčne karte se dobijo v trafikah, ki prodajajo davčne znamke. Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen 5kratno vrednost davčne karte.
Vsi maloprodajalci davčnih kart za hišno služabništvo se v smislu razpisa finančnega ministrstva štev. 106.978/III od dne 31. decembra 1934 opozarjajo, da vrnejo vse neprodane in nepoškodovane davčne karte za leto 1934 najpozneje do 10. januarja 1935 davčni upravi, ki jih bo zamenjala za nove, veljavne za leto 1935.
Aktivni v kliringu
Koncem decembra je znašal saldo v klirinškem prometu z Nemčijo v našo korist že 223 milijonov Din. Kakor smo že poročali, se je tudi naš pasivni saldo s Češkoslovaško znižal za polovico. Postali pa smo aktivni tudi v prometu z Italijo in znaša presežek naših terjatev že 9 milijonov Din. Tudi v prometu s Švico smo postali aktivni za 3'8 milijona Din.
Povišana taksa za vplačila po čekovni položnici
Prometni minister je odredil, da se 6 1. februarjem poviša taksa na vplačila po čekovni položnici ter se bo po 1. februarju plačevalo: za vplačila do 500 Din taksa Din —'50, za vplačila do Din 5.000'— Din 1'—, do 10.000 Din 1'50, do 50.000 Din 2'—. do 100 tisoč Din 4 Din in za vsote nad 100 tisoč Din taksa 5 Din. (Dosedaj se je plačevala za vplačila do 500 Din taksa 50 par, za višja vplačila pa 1 dinar.)
Že v 24 urah r: S* .Lt:
klobuke itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. 8.
Telefon št. 22-72.
2)p. ilircev« sladtna kava
je prvovrsten dtemač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke, r. Pirieva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
'ffafeko-prometua konferenca zbornic
Ljubljanska zbornica za TOI je povabila tfg.-ind. zbornico v Zagrebu ter zbornici v Splitu in Dubrovniku na skupno konferenco, ki naj bi bila v Ljubljani in na kateri bi se obravnavala tujsko-prometna vprašanja. Konferenca naj bi pripravila vse gradivo za skupno akcijo za dvig tujskega prometa. Določilo naj bi se tudi vse potrebno za skupno propagando naših krajev v tujini.
Dnevni red konference je naslednji: 1. Organizacija propagande za tujski promet (referira ljubljanska zbornica). 2. Prilagoditev železniškega in parobrodnega prometa tujsko-prometnim potrebam (zagrebška zbornica). 3. Devizne in potne olajšave za tujski promet (ref. ljubljanska zbornica). 4. Ovire razvoju in pospeševanju gostinskih obratov (Zagreb). 5. Maksimiranje cen, javne dajatve (splitska skupna zbornica).
Opozorilo izvozniškim podjetjem
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je poslal vsem izvozniškim in industrijskim podjetjem vprašalne pole, da popravi in izpopolni svojo kartoteko o vseh naših izvoznih in industrijskih podjetjih. Vsakemu podjetju mora biti jasno, kako velikega pomena je zanj, če so vsi podatki o njem natančni in zanesljivi. Zato opozarjamo vsa izvozna in industrijska podjetja, da v lastnem interesu čim preje izpolnijo vprašalne pole Zavoda ter jih potem tudi takoj pošljejo Zavodu. Če katero podjetje ni prejelo vprašalne pole, naj samo zahteva od Zavoda, da mu jo poSlje.
Bolgarska petletka
V	bolgarskem ministrstvu za gospodarstvo, ki je nastalo iz prejšnjih ministrstev za kmetijstvo, trgovino in industrijo, se izdeluje načrt bolgarske petletke za izpre-membo bolgarskega gospodarstva. S tem načrtom se namerava doseči izprememba proizvodnje v tem smislu, da se v večji meri goje industrijske rastline mesto žitaric. Zlasti bi se povečala gojitev bombaža, da bi mogla Bolgarska po 5 letih sama kriti vso svojo potrebščino na bombažu. Nadalje naj bi se povečala proizvodnja namiznega grozdja in zgodnje povrtnine. Nadalje se nameravata začeti pridobivati srebro in svinec v Lakavici v Ro-dopskem gorovju. Cestno omrežje bi se povečalo za 5000 km. Novi načrt predvideva tudi modernizacijo bolgarskih zdravilišč in večjo propagando v tujini za obisk teh letovišč. Nova petletka naj bi stopila že letos v veljavo.
H«
Skupina 150 poljskih gospodarstvenikov obišče Madjarsko, da doseže bolj živahne gospodarske stike med Madjarsko in Poljsko.
Nova angleško-nemška trgovinska pogajanja so se začela, ker je angleški izvoz v Nemčijo zelo narastel. Nemčija bi hotela sedaj ta izvoz zmanjšati z omejitvijo izdajanja klirinških certifikatov.
Japonska zunanja trgovina izkazuje za prvih 11 mesecev leta 1934. za 10 odstotkov povečan obseg, ki se je povečal od 3-7 milijard jen v letu 1933. na 4'26 milijard jen v letu 1934. Japonska zunanja trgovina je s tem dosegla isti obseg ko v letu 1929. Vendar pa je bila trgovinska bilanca še pasivna za 66 milijonov jen.
Cisti dobički ameriških industrijskih podjetij so bili lani za 70 odstotkov večji kakor v letu 1933. Pri tem pa je bila skupna vsota vseh izplačanih plač že v prvih 10 mesecih za 25 odstotkov večja ko v letu 1933. Dohodki kmetijskih podjetij so znašali 5 milijard dolarjev, za eno milijardo dolarjev več ko leta 1933.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. januarja objavlja med drugim: Odločbo o potnih stroških članov upravnega odbora državne razredne loterije — Odločbo o prepovedi uvoza vseh vrst živih rastlin in delov živih rastlin — Pravilnik o priznavanju posevkov v Dravski banovini — Člane osrednje komisije za semenogojstvo
—	Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
2akai sc m skUce iaUfni (Muci
Tako sprašuje beograjska »Štampa« ter nato nadaljuje:
»Minulo je že leto, odkar se ni sestal tarifni odbor pri prometnem ministrstvu. Zakaj?
Tarifni odbor je sestavljen od približno 20 članov, ki zastopajo vse naše gospodarske panoge. V njem so predvsem zastopane naše trgovske, obrtniške in industrijske zbornice ter zemljoradniške zveze. Z eno besedo: tarifni odbor tvori danes neke vrste zaupno telo, v katerem edinem je zastopano vse naše gospodarstvo po svojih najboljših strokovnjakih. Tarifni odbor je posvetovalni organ prometnega ministrstva ter izreka svoje mnenje o vseh vprašanjih tarifne politike, ko tudi o drugih vprašanjih, ki mu jih pošlje prometno ministrstvo. Sodelovanje tarifnega odbora je brezplačno. Naravnost čudno je, da se tako važen forum ne izkorišča v zadostni meri od pristojnih oblasti.
Nikdar ni bilo tako potrebno, kakor sedaj, da se doseže tesno sodelovanje med oficialno državno gospodarsko politiko in življenskimi potrebami vsega našega narodnega gospodarstva. V današnjem času more biti samo ona oficialna politika na višini, ki je vse svoje napore osredotočila na ohranitev obstoječe gospodarske delavnosti in na sistematičnem pospeševanju te delavnosti, v kolikor ima ta delavnost važnost za našo splošno materialno kulturo. Zlasti državne železnice so močno sredstvo za gospodarski napredek države. To je treba imeti vedno pred očmi. To zlasti velja, kadar so železnice državna last ali v državni upravi. V prvi vrsti morajo železnice služiti gospodarstvu in šele potem pridejo drugi cilji, kakor so fiskalni, socialni in kulturni. Državne železnice so poklicane, da store skrajne žrtve za ohranitev gospodarske aktivnosti v deželi in da dajo podnet za koristno podjetniško delo v državi. Samo v močnem gospodarstvu dežele je zdrava podlaga za javne finance, a v naših javniii financah zavzemajo železnice eno najbolj važnih mest. Država ima mnogo večje koristi od uravnovešenih financ v narodnem gospodarstvu, tudi če je uprava železnic deficitna, kakor pa ima koristi od aktivne železniške uprave z deficitnimi financami v narodnem gospodarstvu. Zato predvsem:
Glasilo »Trgovačke novine«
Savez trgovačkih udruženja v Beogradu je pričel izdajati tednik »Trgovačke novinec kot glasilo Zvez trgovskih združenj. Prva številka je izšla 7. t. m. Namen tega glasila je, da prinaša razprave o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo gospodarske politike ir. interesov jugoslovanskega trgovstva, da poroča o delu in akcijah Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, objavlja poročila Zvez in drugih stanovskih organizacij, skratka, da daje trgovstvu vse informacije o vsakokratnem trgovskem, gospodarskem, socialnem in kulturnem položaju v državi.
Že prva številka je bogata na raznem gradivu, ki zanima trgovstvo. Tako razpravlja glasilo o pravičnejši in znosljivejši odmeri pridobnine. Zanimiv je opis o upo-stavitvi Zvez trgovskih združenj z ozirom na delo, ki je bilo potrebno za ustanovitev centralne organizacije. Razpravlja nadalje o kreditu, o dinarju v letu 1934, o gospodarskem značaju turizma in ima tudi mnogo drugih dobrih poročil v informacijo trgovstva.
»Trgovačke novine« bodo postale, kakor sodimo po vsebini prve številke, centralno glasilo • vsega jugoslovanskega trgovstva, ki bo imelo vsekakor velik vpliv na gospodarske in trgovske prilike.
List bo, ko se bo finančno ojačil, v izdaji povečan in bo izhajal v cirilici in latinici.
Trgovstvu, zlasti pa našim združenjem, priporočamo, da se na list naroče. Naročnina znaša letno ob tedenski izdaji 50 Din; za pol leta 25 Din, za četrtletje pa 15 Din. Naroča se pri upravništvu »Trgovačke novine«, Beograd, Poenkareova 7.
Dne 16. januarja pri Vojno-tchničnem zavodu v Kragujevcu za dobavo 71 dvigalnih naprav in 8 nakoval; dne 17. januarja
o	dobavi ca 23.000 kg železa; dne 18. januarja pa o dobavi 2 aparatov za čiščenje vode s pripadajočimi deli.
Okrepiti treba narodno gospodarstvo. Z
okrepitvijo narodnega gospodarstva pa se bo neizogibno doseglo tudi vsestransko napredovanje železnic, in to v prvi vrsti v finančnih uspehih uprave.
Treba je priznati, da med našimi državnimi železnicami in narodnim gospodarstvom ni tesnih vezi niti ni koristnega sodelovanja. Mnogoštevilne zahteve gospodarstvenikov se razbijajo ob stereotipni frazi tarifne službe generalne direkcije državnih železnic: »iz finančnih razlogov se ne more ustreči izrečenim predlogom«. Ti finančni razlogi pomenijo približno to, da nimajo državne železnice možnosti, da prevozijo blago ali potnike po drugačni, ko določeni tarifni postavki. Naj tudi propade gospodarsko podjetje, raj se začne svet posluževati tudi drugih prometnih sredstev, naj sploh prevoz vedno bolj prehaja na druga prevozna sredstva, vse to je brez pomena za železniško upravo. Kajti glavno je to, da ona nima možnosti. Vse to pa v dobi, ko je padel železniški promet v ogromni meri, ko je prav gotovo polovica voznega parka kot odvisna izločena iz prometa in ko razpolaga železniška uprava z osebjem, ki bi moglo obvladati tudi trikrat večji promet, kakor pa je današnji.
Tarifni odbor je dragocena ustanova, čegar sodelovanja železniška uprava ne bi smela pogrešati v današnjih težkih časih nazadovanja vsega prometa. Gospodarska javnost pričakuje od novega železniškega ministra, da krene s poti svojih prednikov in da oživotvori delo tarifnega odbora, tega nad vse pomembnega foruma. Nasveti niso nikdar odveč, zlasti pa ne, kadar prihpjajo od tako izkušenih strokovnjakov, kakor so oni, ki zastopajo v tarifnem odboru naša najpomembnejša gospodarska središča.«
Slovenski gospodarski krogi v polni meri podpisujejo zahtevo po sklicanju tarifnega odbora, ki pa naj se ne sklicuje le za parado, da se more reči, da je bil tarifni odbor zaslišan, temveč naj z razlogi vedno dobro okrepljeni predlogi 'nrifnega odbora dosežejo tudi uresničenj?, da bodo naše železnice res v službi gospodarstva, ne pa samo čisto navaden firskalni :nstru-ment, od katerega ima več škode ko koristi.
Dne 18. januarja bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 150 etuijev. — (Pogoji so na vpogled pri skladišču.)
Dne 18. januarja pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo kovinskega materiala.
Dno 15. januarja bo pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ustna licitacija za dobavo 70.000 kg masti.
Pri Vojno-tehničneni zavodu v Kragujevcu bodo ofertne licitacije: dne 16. januarja za dobavo nakoval; dne 21. januarja za dobavo 400 m2 klobučevine, ca. 4000 žarnic; dne 22. januarja za dobavo 2100 kg svinčenih trakov.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
iia p© svetu
Predsednik bolgarske vlade Georgijev je ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov pozdravil s posebnim pozdravom jugoslovanski narod ter mu želel v imenu vsega bolgarskega naroda mirno in srečno bodočnost. Po toplih besedah priznanja velikemu delu blagopokojnega kralja je zaključil predsednik Georgijev svoj pozdrav z željo, da bi Bolgari in Jugoslovani v mirnem delu in sporazumu mogli dati človeški kulturi to. za kar so sposobni in da bi s tem pripomogli k utrditvi miru na Balkanu.
Razglašena je bila amnestija za vse tiskovne prestopke, nadalje splošna amnestija za kazniva dejanja po zakonih o gozdovih; odpuščena je nadalje kazen osebam, ki so bile obsojene na zapor do treh mesecev ali na globo do 2000 Din. Amnestija ne velja za žalitve in klevete, ki se preganjajo na zasebno tožbo, dalje za one, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države ali ki so bili obsojeni zaradi podkupovanja ali ki so pobegnili iz države.
Nadomestne volitve za senat so razpisane za nedeljo, dne 3. februarja. Dravska
banovina izvoli tri senatorje. Glasovati sa sme samo za potrjene kandidatne liste.
Predsednik beograjske občine Petrino-. vi6 in ve8 občinski odbor sta bila razrešena svoje dolžnosti, obenem je bil imenovan nov občinski odbor s predsednikom industrialcem Vlado Iličem na čelu.
Strašna nesreča se je pripetila na pravoslavni sveti večer v beograjski trgovini za igrače Nikolaja Mandla. Eksplodirale so otroške bombice, da se je na mah vnela vsa trgovina. Nastala je silovita panika in zaradi tesnih vrat mnogo ljudi ni moglo pravočasno zbežati iz trgovine. Štirje ljudje, med njimi lastnik trgovine, so zgoreli, 20 pa jc zelo nevarno opečenih.
V rudniku Trebča je zasulo več rudarjev. Dosedaj so potegnili izpod zemlje 5 trupel.
Bafa sporoča, da so likvidirale do dne 18. decembra, ko je stopila v veljavo uredba o prepovedi nadaljnjega obstoja tvorni-ških popravljalnic za- čevlje, vse Batine popravljalnice. Oblasti da imajo o tem že dokaze.
V Kolašinu je do tal pogorelo poslopje okrajnega sodišča z vsem arhivom.
V Split so prišle tri francoske križarke, ki so bile dosedaj stacionirane v Bariju.
Plaz jo zasul v Marmolati sedem smučarjev iz Munchena. Dosedaj so potegnili izpod snega 4 trupla.
Tvorniška cena sladkorja se je v Vojvodini znižala od 4 na 3, mestoma tudi na 2'50 Din za kg. V trgovini na drobno se plačuje v Vojvodini sladkor po 12 Din za kilogram.
Rim šteje po zadnjih podatkih 1,137.000 prebivalcev.
Japonsko ministrstvo za vere je izdalo poročilo o stanju verstva na Japonskem. Iz poročila je razvidno, da je na Japonskem prijavljenih 500 priznanih verskih sekt.
Bivši francoski minister Francois Marsa! je bil obsojen na 18 mesecev zapora, zaradi zlorab, ki jih je zagrešil kot predsednik družbe »Zapadna Afrika«.
Mariborski svinjski sejem
Na svinjski sejem dne t. januarja 1934 je bilo pripeljanih 154 svinj; cene so bile te: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad po Din 50—70, 7—9 tednov stari 90—110, 3 do 4 mesece stari 130—150, 5 do 7 mesecev stari 220—250, 8 do 10 mesecev stari 300—3G0, 1 leto stari 560-680,
1	kg žive teže 4—5, 1 kg mrtve teže 6'50 do 8-50 Prodanih je bilo 73 svinj.
Torek, dne 8. januarja. 12.15: Zbor donskih kozakov na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Harmonika in citre na ploščah — 18.00: Otroški kotiček (Makso Simončič) — 18.20: Kako naj se opremi nevesta (ga. Minka Krofta) — 18.40: Radijski orkester — 19.30: Nacionalna ura
— 20.00: Cas, jedilni list, program za sredo — 20,10: Slovenske božične pesmi v duetu, pojeta gdčni Rudolfova in Korenča-nova — 21.10: Radijski orkester, vmes čas in poročila — 22.30; Angleške plošče.
Sreda, dne 9. januarja. 12.15: Pesmi iz operet (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Havajske kitare na ploščah — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Sokol —• 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: Cas in poročila.
Četrtek, dne 10. januarja. 12.15: Orgelski koncert na ploščah — 12.50: Poročila
— 13.00: Cas, Lahka solistična glasba na ploščah — 18.00: Koračnice na ploščah — 18.20: Smuška ura ljubi j. zimskošportnega podsaveza — 18.50: Radijski orkester — 19.25: Cas. jedilni list. prograr' za p?tek
— 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Mando-linistični sekstet Samarin igra božične narodne, vmes Fantje na vasi — 21.30: Cas. poročila — 21.50: Radijski orkester.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek oh 20.
Torek, dne 8. januarja: Cvrčok za pečjo. — Gostovanje v Celju.
Sreda, dne 9. januarja: Matiček so ženi. — Red A.
Četrtek, dne 10. januarja: Žalujoči ostali. Red C.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 8. januarja: Štirje grobijani. — Red B.
Sreda, dne 9. januarja: Jenufa. Red Sreda. Četrtek, dne 10. januarja: Rigoletto. Gostovanje tenorista Dariana.
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: 0. M1HALEK, Ljubljana.