Ul
E5U;*U:«^m cc
E2E2H3E31 >o
ESE3SaS3i
EHEE2ES3
EsassnESui
DOLENJSKI LIST
EHEESES ESUSIinZESl ^ E2E2E3033
DOLENJSKI UST
nr^ KOČEVJE SE PRIDRUŽUJE BOJKOTU
KOČEVJE — Izvršilni odbor Obrt-ega združenja Kočevje je sprejel sklep, aJ vsi obrtniki kočevske občine bojko-iJpP uPorabo novih poslovnih knjig, ki {Je Podpisala decembra lani repu-ijska uprava za družbene prihodke, ortniki so se za ukrep odločili na po-[agi posveta predsednikov slovenskih ? ,nniJr združenj, ki je bil 17. januarja ros. Kočevski zasebniki so o svojem sklepu obvestili občinsko upravo za ruzbene prihodke in občinski izvršni vet. Odpovedali so tudi seminar za vo-enje poslovnih knjig, ker menijo, da zaenkrat ni potreben. Dokler se ne bo zadeva uredila, bodo vodili poslovne KnJige po starem.
-vd
SEMINAR O INOVATIVNEM POSLOVANJU
TREBNJE — Občinski sindikalni svet Trebnje prireja v sredo, 1. februarja, seminar za direktorje in vodstvene •e avce p inovativnem poslovanju. O inoviranju upravljanja, poslovanja in 6enologije bo govoril Maijan Ferš, iz-edenec za industrijsko lastnino, o pretoku v inovativno družbo pa bo predaval dr. Matjaž Mulej, o temi »naše Podjetje« pa bo vodil razpravo še Fra-"eek Ribič, sekretar republiškega odbora za inovativno dejavnost pri RS ZSS.
Razstava likovnikov
POSAVJA
SEVNICA — Predsednik občinske ^veze kulturnih organizacij Sevnica °ze Novak je prejšnji petek v galeriji m :*evniškem gradu odprl razstavo del likovnikov Posavja. Dela je izbrala strokovna žirija, v kateri sta bila dr. Ce-ne Avguštin, umetnostni zgodovinar in ndreja Koblar, umetnostna zgodovi-cj a ter strokovna sodelavka ZKO ovenije. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 3. februarja, je zapel Dekliški ktet KUD Anton Umek-Okiški iz “dštanja.
Zgodaj se je začel beg možganov
Dr. Matjaž Kmecl v Sevnici o potih slovenskega naroda — Slovenci tudi pomaga-li Dunaju ustanavljati univerzo — O jugoslovanstvu in jugoslovenarstvu
SEVNICA — »Bili smo ambiciozni, vse mogoče smo delali, ustanavljali univerze po Evropi. Dunajsko univerzo so pomagali ustanavljati Kranjci in dokumentirano je, da je tam bila prvih 200 let tretjina študentov in profesoijev iz naših krajev. Vse to smo znali, doma pa tega nismo napravili,« je v zelo zanimivem predavanju o potih slovenskega naroda povedal prof. dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS, na srečanju delavcev vzgoje in izobraževanja v Sevnici.
Kadarkoli poskušamo Slovenci ohranjati svojo kulturno in narodno istovetnost, smo zelo hitro označeni za separatiste, je ponazoril Kmecl z očitkom ilircev iz leta 1838, ker je nastal velikanski odpor v Čopovem in Prešernovem krogu, da bi se podredili zahtevam novega ilirstva. Do leta 1918 se pojavlja vprašanje, kje nam je živeti. Ali še naprej v okviru monarhije, ki je dajala razmeroma slabo izkušnjo, ali pa naj se združimo z južnoslovanskimi brati v enotno državo. In tako smo kot sorazmerno suverena skupnost prišli v skupno kraljevino. Zanimivo je, da smo v to kraljevino pripeljali tudi svojo vojsko,
Matjaž Kmecl med predavanjem Sevnici
BERITE DANES!
na 3. strani:
•	Svinčeni časi slovenskega kmeta
na 4. strani:
•	Računalnik povezuje Novoles
na 7. strani:
•	Grafični bienale na Otočcu bo
na 8. strani:
•	Govorica kamnov
na 9. strani:
•	Zakoni predpisujejo izgubo
na 11. strani:
•	Dolenjca v najglobljem breznu Jugoslavije
na 17. strani:
•	Tabletka na zatožni klopi
na 18. strani:
•	Skoraj vsak tretji neprivezan
^Tl ANTON PRAŠIČKAR — Takole veselo je bilo na sv. Antona dan pre-J' teden v zidanici Gazvodovih v Hrušici. Eni redkih so, ki niso pozabili na ari običaj, ki pravi, daje sv. Anton zavetnik prašičev. Navada ie zato, da na Jeg°v god nanosijo k njegovemu oltarju krač in klobas, v kostanjeviški okolici, temo, pravijo, daje treba na oltar dati prvo desno kračo. Običaj je bil, da so teetjc na ta dan živini dali prost dan, v jasli soji nametali najboljšega sena, češ J tudi živina ve, da goduje njen zavetnik. S klobasami in kračami so sv. Anto-a minuli torek počastili tudi Gazvodovi s prijatelji. Ne pomnijo, da so na nje-?Uv god 17. januarja kdaj doslej lahko zunaj plesali in peli kar v srajcah. (Foto: Budja)
okrog 30.000 vojakov in svoje lastno vojno letalstvo. Najbolj znana akcija tega letalstva je bila spet kulturna, ko je vojno letalo na Cankarjev grob odvrglo venec. Zelo kmalu je bilo tega vojnega letalstva konec.
Po letu 1918 se pojavljata dve zamisli: jugoslovanstvo in jugoslovenarstvo. Jugoslovanstvo v federativnem smislu: združenje enakopravnih, suverenih narodnih skupnosti, tudi bolj ali manj državno samostojno formiranih, in na drugi strani jugoslovenarstvo kot kulturna zamisel jugoslovanstva; se pravi asimilacija, pretopitev v neko enotno nacionalno kulturo — isti jezik, isti narod. Takrat vznikne krilatica: en kralj, en narod, en jezik!
Po Kmeclovih besedah Slovenci
KOLPE SKORAJ NIVEC
OSILNICA — Kolpe skoraj ni več. Kar je od nje ostalo, ni reka, še potoček ne. Tako nizkega vodostaja te reke ne pomnijo ljudje, ki žive ob njej, že desetletja. Padavin že dolgo ni, ne dežja in ne snega. Nizka voda bo gotovo škodljivo vplivala tudi na ribji stalež.
nismo bili nedovzetni za to reč, kajti celo Zupančič je v začetku tridesetih let napisal tisti znani esej o Adamiču in smehu, v katerem je trdil, daje Adamič
• Leta 1941 se po besedah dr. Kmecla pokaže zelo drastično, da je, žal nično, tisto temeljno upanje v kraljevino Jugoslavijo, da bomo z njo imeli vojaško dovolj trdno in utemeljeno obrambo svojega obstoja zoper masivni nemški pritisk, ki je dotlej tudi že trajal svojih 150 let. Kajti vse skupaj se je hitro sesulo in slovenski NOB se začne avtohtono. Z vojsko okrog 42.000 vojakov spet pridemo v novo Jugoslavijo, nekako s prepričanjem in entuziazmom, daje to popolnoma nova skupnost narodov in narodnosti v novi državi in da je normalno, da se vsi združimo zlasti v tistih rečeh, ki se nam zdijo življenjsko pomembne.
slovenski pisatelj ne glede na to, da piše angleščino. To pa pomeni, da se narodno bistvo kaže pri umetniku ne glede na jezik, v katerem piše. Takrat je prišlo do velikanskega razburjanja, do polemike, nastane Vidmarjev esej o narodu in tako naprej. Skratka, začne se ta novodobna polemika, kaj je to narod, zastavi narodnostno vprašanje in spraševanje kaj smo mi Slovenci.
P. PERC
Avto cesta naj ne zastrupi pitne vode
Brežičani zahtevajo zavarovanje rezervata na Krškem polju
BREŽICE — Avto cesta se nezadržno bliža in v krajevni skupnosti Čatež ob Savi je v drugi polovici februaija napovedana prva javna razprava v občini. Krajani, ki jim bodo odvzeli zemljo, porušili hiše in gospodarska poslopja, bodo zahtevali točne odgovore na svoja vprašanja. Občani, ki niso neposredno prizadeti, pa bodo hoteli vedeti, kakšne so druge posledice gradnje za sedanje in bodoče rodove tega dela Slovenije.
Za vse posege, ki na kakršenkoli način spreminjajo življenje v krajih ob avto cesti, zahtevjao Brežičani temeljito obrazložitev, da bodo pravočasno ukrepali, dokler je mogoče omiliti posledice nujnega zla. Predsedstvo občinske konference SZDL odločno vztraja pri zahtevi po učinkoviti zaščiti rezervata pitne vode med Skopicami in Krško vasjo, čeprav to podražuje gradnjo.
Brežičani tudi ne pristajajo na to, da bi kopali material za nasipe na gorjanskih pobočjih in s tem skazili krajinsko podobo. Graditelji se bodo morali zadovoljiti z gramozom iz savskega korita in površin, ki jih bosta poplavili akumulacijski jezeri bodočih savskih elektrarn. Laiki težko predvidijo škodo, ki jo prinašajo taki posegi, zato je predsedstvo OK SZDL predlagalo zborom skupščine imenovanje strokovne skupnosti, da se bodo strokovnjaki pogovarjali iz oči v oči.
J. TEPPEY
USPEŠNO TUDI ZA DOLENJSKE TEKSTILCE — Pred tednom dni se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani končal letošnji sejem mode, na katerem so se dobro odrezali tudi naši tekstilci. Ljubljanskega zmaja so za svoje izdelke prejeli v Novoteksu, Lisci, Jutranjki in Beti. Slednja je prejela tudi nagrado revije Jana za njihovo kreatorko Ano Marijo Vernik. Nagrado za kreacijo pa je prejela tudi ekipa iz Lisce. Na sliki: pred njihovimi »mrtvimi« modeli z izzivalnim ženskim perilom je bilo vselej dovolj občudovalcev. Več o modnem sejmu in novi modi v propagandni prilogi. (Foto: J. Pavlin)
OB SOBOTAH DEŽURNI VRTCI?
NOVO MESTO — V Novem mestu tehtajo predlog, po katerem naj bi ob sobotah organizirali drugačno otroško varstvo, kakor ga zagotavljajo vitci med tednom. Novost je v tem, da bi v času kurilne sezone ob sobotah delali le t. i. dežurni vrtci, medtem ko vsi drugi te dneve ne bi sprejemali otrok. Tak način dela bi, kot ocenjujejo, pomenil za vzgojno-varstvene ustanove precejšen prihranek. S predlogom so se seznanili tudi delegati občinske skupnosti otroškega varstva, ki so vztrajali, daje treba pobudo dodatno osvetliti s primerjalnimi podatki.
Demokrati so še brez kompasa
Dimitrij Rupel na sestanku v Kočevju — Trdnega programa demokratična zveza še nima — Program odvisen od želja in zahtev članstva — Člani tudi komunisti
KOČEVJE — »Kaj Slovenska demokratična zveza (SDZ) je in kaj bo, je odvisno od vas, ki boste njeni člani,« je v uvodu svojega nagovora na pripravljalnem sestanku za ustanovitev podružnice SDZ v Kočevju 20. januaija poudaril, dr. Dimitrij Rupel, Dredsednik SDZ.
Slovenska demokratična zveza naj bi pripravila prostor, na katerem bi se Slovenci svobodno politično izražali, za kar doslej ni bilo zadostne možnosti. Zveza bo samo slovenska, drugi narodi
• V ČRNOMLJU O DEMOKRATIČNI ZVEZI — V Črnomlju načrtujejo, da bo predvidoma v četrtek, 2. februaija, ob 17. uri v sejni sobi občinske skupščine politična tribuna. Na njej bodo predstavili novoustanovljeno Slovensko demokratično zvezo (SDZ), spregovorili bodo o političnem pluralizmu in še čem. Orga-nizatorja, občinski konferenci SZDL in ZSMS iz Črnomlja, sta na tribuno povabili predsednika SDZ dr. Dimitrija Rupija in podpredsednika republiške konference Šocialistične zveze Viktoija Žaklja. Vabljeni so vsi, kijih zanimajo nova družbena gibanja v Sloveniji.
pa naj se organizirajo po svojih željah in potrebah, če menijo, da je potrebno. SDZ ni le zveza intelektualcev in za intelektualce, ampak je zveza vseh, ki jim je za demokracijo pri nas. SDZ tudi ni-
ma ambicij, da bo postala stranka, ampak bo delovala v okviru SZDL. Vanjo se lahko vključijo vsi, tudi komunisti.
zveze in Pristopno izjavo k Slovenski demokratični zvezi. Kočevski pripravljalni odbor bo pripravil tudi ustanovni sestanek podružnice SDZ, poleg tega pa ima v programu tudi več razgovorov o raznih aktualnih temah. Kaže, da bo prvi tak razgovor že v kratkem, na njem pa bo tekla beseda o varstvu človekovih pravic.
J. PRIMC
Rozačarani nad šolsko zakonodajo
Mnenje učiteljev Posavja
KRŠKO — Do konca februaija bo pripravljen predlog treh novih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, vendar pa je že sedaj jasno, da bo potrebno pripraviti nove zakone, za katere so projekti že naročeni. Kljub temu pa so na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje preteklo sredo razpravljali o položaju vzgoje in izobraževanja po sprejetih dopolnilih in spremembah teh zakonov.
Gre za zakone o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, o spremembah in dopolnitvah zakona o usmeijenem izobraževanju ter zakona o pedagoški službi. Večina raz-pravljalcev seje strinjala, da novi zakoni ne prinašajo nič novega v šolski vsakdanjik, zlasti pa zakoni ne bodo spremenili materialnega položaja šolstva, kije vse težji. V krški občini menijo, da zakon o svobodni menjavi ni več potreben, saj šole iz tega naslova ne dobijo nobenega pravega denaija. Tako kot drugi Posavci se tudi oni zavzemajo za enotno prispevno stopnjo za srednje izobraževnaje, čeprav je le malo možnosti, da bi s tem predlogom prodrli. Po mnenju razpravljalca iz Krškega tudi zakon o pedagoški službi ne prinaša nič novega, kvečjemu nejasnosti. V Sevnici so razočarani nad zakonom o pedagoški službi in zakonom o usmerjenem izobraževanju, saj je treba ločiti nadzorno službo od svetovalne, medtem ko o zakonu o svobodni menjavi dela menijo, daje nedorečen, v njem je premalc ponujenih rešitev. Vsekakor pa, so menili, dosedanje pripombe iz razprave niso bile dovolj upoštevane. Menili so še. da osnovna šola skoraj ni omenjena v novih zakonih, čeprav so se ekonomske in družbene razmere v zadnjih letih bistveno spremenile, z njimi pa so se spremeila tudi programska in delovna izhodišča osnovnih šol, kar več stane denarja pa ni. To je še posebej očitno \ zadnjem času, odkar šolam reže kruh intervencijska zakonodaja.
Na seji so obravnavali tudi delovanji delavskih univerz, ki tudi še nimajo do rečenega svojega položaja znotraj izobraževalnega sistema. Delavske univer ze, ki bi lahko opravljale pomembei servis za združeno delo, ne bi smele bit' več prepuščene trgu,
K vsemu temu je treba vsekakor do dati, da nova zakonodaja ne bo prinesi; sprememb za posavsko srednje šolstvo zdaj pa so v njem vsi tisti programi, k jih je možno imeti. Spremembe pa bodi v samoupravnih splošnih aktih srednji! šol, zato'so se v Posavju ogreli za to, d;, bi imeli en sam zakon za vse izobražc
Vanj°	J. SIMČIČ

V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in dokaj toplo vreme z. meglo po dolinah in kotlinah.
VODJA SDZ V KOČEVJU — Na pripravljalnem sestanku za ustanovitev podružnice Slovenske demokratične zveze v Kočevju je prisotne seznanil s programom te zveze dr. Dimitrij Rupel, ki je odgovaijal tudi na vprašanja udeležencev tega sestanka. (Foto: Primc)
Iz razgovora je bilo čutiti, da SDZ še nima bolj določnih ciljev. Vse bo odvisno od predlogov in zahtev članstva. Glavni cilj je le, da bi ljudje lahko svobodno izražali svoja mnenja in da bi tako mobilizirali vse ustvarjalne sile naroda za njegov napredek.
Na sestanku so delili tudi Programsko izjavo Slovenske demokratične
Potuhnjena samozavest
Slovenci se najbrž še nikoli nismo tako kot sedaj zavedali svoje narodnostne samobitnosti in bogate kulturne dediščine, izročila naših razumnikov, razpršenih po vsej Evropi V še ne tako davni preteklosti je bilo profesorjev in učenjakov s Kranjskega toliko, da bi jih lahko zbrali za veliko in zelo ugledno univerzo, je dejal prof. dr. Matjaž Kmecl na srečanju delavcev vzgoje in izobraževanja v Sevnici Slovenci smo se običajno kar preveč potrpežljivo prilagajali vsem, ki so prihajali v naš, očitno bolj prehoden kulturno-civilizacijski prostor. In vse to je ustvarilo neko potuhnjeno, skrito skupnost, kipaje do današnjih dni ostala preveč drobnjakarska in predvsem premalo samozavestna Prav samozavesti in odločnosti pa pogrešamo še dandanes, ko se mora Slovenija bolj samostojno uveljaviti v Evropi Toda žalostno dejstvo, da shirano jugoslovansko gospodarstvo grozi, da bo potegnilo pod vodo še tisto nekaj zdravega tudi slovenskega, ne navdaja z velikimi upi že po naravi bolj črnogledo slovensko dušo. Tudi podatek, ki ga je obelodanil Unesco, da najmanj v Evropi dajemo za izobraževanje, nas bi moral bolj zaskeleti pri srcu. Brez tega, bistveno večjega vložka v znanje, kulturo in druge takoimenovane družbene dejavnosti, ki jih nekateri prevečkrat pribijajo na sramotilni steber porabe, ne bomo ujeli razvitega sveta. In potem seveda ne bo več pravih razlogov, niti za — potuhnjeno samozavest
P. PERC
1
f
J
gSEBfffl SM
»Podganji komunizem«
A kademik dr. Boško Gluščevičje v Budvi izjavil, da vodi Slovenija napadalni koncept nacionalnega gospodarstva in na ta način izvaja nekakšen rop stoletja, seevda nasproti drugim jugoslovanskim federalnim enotam. V zadnjih štirih letih je Slovenija povečala svoj delež v družbenem proizvodu Jugoslavije z 18 na 22 odstotkov in tako ukradla (besede dr. Glušče-viča) preostanku države najmanj 2,2 milijarde dolarjev. Kaže torej, da suverene republike ne smejo povečevati deleža v družbenem proizvodu skupne države. Ali drugače rečeno, vse štiri od sebe, kišta piva, pečen odojek in plošča Lepe Brene. Dokler gre, gre, potem pa skupinska smrt v bedi To, kar je kolega Igor Guzelj imenoval »podganji komunizem«.
Vendar Slovenci še nismo dokončno vrgli puške v koruzo, delamo tako, kot da bi bil imenovani komunizem samo slaba šala. Jože Smole je na primer v Kobaridu nam (še bolj pa Italijanom) izjavil, da Jugoslavija kljub prepirom ne razpada, res pa da je, da naši prepiri v tujini vzbujajo začudenje. Italijani so zdaj menda pomirjeni, mi pa še ne. Ko to pišemo, namreč še
ni bilo srede, ko naj bi vodstvo ZK Jugoslavije razpravljalo, za kakšno Ju-gosla vijo so pra vzapra vjugoslo vanski komunisti
V pripravah na obračun se še naprej vrste predvsem srbski napadi na predsednika predsedstva CK ZKJ Stipeta Šu varja. Na seji beograjskega mestnega komiteja (torej ne v kakšni zakotni vasici) je bilo rečeno: »Člo vek kot Stipe Šuvar, ki ima tako odklonilno stališče do Srbije in ki jo tako hudo sovraži, ne more biti vodja jugoslovanskih komunistov. Beograjski in srbski komunisti zahtevajo tudi izredni kongres.
Nekoliko drugače je zavrelo v Makedoniji Vevčanci, prebivalci vasi, katere staro in mlado so pred poldrugim letom z električnimi palicami zaradi nekakšne vode pretepali pripadniki posebne enote milice, so se preselili pred poslopje občinskega komiteja ZK v Strugi in zahtevajo njegov nepreklicen odstop. Struški občinski veljaki naj bi bili tisti, ki so priklicali pendreke in sicer poštenim ter predvsem delavnim Vevčancempo vsej Makedoniji poskrbeli image upornikov iz sebičnosti Vevčanci pa si
samo niso pustili vzeti vode za makedonski Neum, pri čemerjih je podprla vsa Jugoslavija. Resnica o vodi in Ve-včanih bo prej ali slej znana tudi Makedoncem, dodati pa je treba, da so Vevčanci ljudje, ki si tak upor lahko privoščijo. Vse za delo sposobno je namreč v tujini, domov prihaja ženam, otrokom in staršem na stoti-soče mark. Te pa so temelj ekonomske neodvisnosti vasi Vevčanci imajo od svoje države in oblasti neodvisno blagostanje, zdaj pa so si zaželeli še malo resnice in svobode. Ni blagostanja brez svobode. Kaže, da bodo uspeli, v Strugi in Skopju je rahla panika.
Za slovensko presenečenje minulega tedna pa je poskrbel Miha Ravnik, predsednik naših sindikatov. Vprašal se je namreč, ali je sindikatom še mesto v SZDL. In nadaljeval, da »sindikati nismo politična organizacija... nismo organizirani na osnovi ideologije, ampak interesa delavcev«. Vprašanje je, ali se Ravnik (doslej dokaj anemična politična figura) zaveda, kako neznanskega duha v steklenici skuša preklicati na dan. Ali pa Ravnik to še kako ve in je kot zvest človek sistema samo pohitel s tistim, kar se bo prej ali slej nedvomno zgodilo■ Če zadevo spremljaš v korak, ti bo težje ušla iz rok. Mogoče je tudi tretje. Da bo sindikat sindikat Z Miho Ravnikom ali brez njega.
Ogromen
ideološki
preboj
^yV'^y\AAAAAAAAAyySAA/WVWSA/N/''/V ^/V\AAAA/VWW' ■/" >

Mencingerjevo priznanje Mikuličevi komisiji
M. BAUER
Če so razlike v Jugoslaviji tako velike, da je družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji sedemkrat večji kot na Kosovu, potem je možen oziroma upravičen obstoj različnih, seveda primerljivih gospodarskih sistemov, je dejal znani slovenski ekonomist dr. Jože Mencinger na šoli za vodilne delavce na Brdu.
Dokaj nepričakovano je dal priznanje Mikuličevi komisiji, ker je pri nas prva načela vprašanje lastnine. Povabljen k sodelovanju je dr. Mencinger, podobno kot dr. Aleksander Bajt, Miku-ličevo povabilo odklonil, kasneje pa je ugotovil, da je komisija naredila več, kot je bilo moč od nje pričakovati. Prišlo je do ogromnega ideološkega preboja, ki ga ni nihče pričakoval. Komisija je posegla v temelj ekonomskega sistema, v
• DR. MENCINGER V NOVEM MESTU — OK ZSMS Novo mesto in društvo sociologov in politologov Dolenjske bosta organizirala v sredo, I. februarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol svobodno katedro o možnostih za jugoslovansko gospodarsko reformo. V razgovoru bo sodeloval dr. Jože Mencinger.
V Kočevju so na Janševi strani
Janez Janša je v Kočevju predstavil svojo knjigo »Na svoji strani« — Protestna pisma iz Kočevja na naslove CK ZK Vojvodine, Srbije in Jugoslavije
KOČEVJE — Predstavitev knjige Janeza Janše »Na svoji strani« je bila 20. januarja v Kočevju. Ob tej priložnosti je avtor odgovarjal na vprašanja poslušalcev o svoji knjigi in tudi o dogajanjih okoli ljubljanskega procesa proti četverici.
Dvorana je bila za to priložnost nabito polna. V uvodu je Janez Janša povedal, daje dobil prve vesti o protestih zaradi procesa prav po zaslugi Kočevja. To sta bila prispevka v Delu o protestnem shodu v Kočevju in kasnejši predlog delegatke iz Kočevja (Lea Oražem) v republiški skupščini, naj skupščina obravnava in razsvetli dogajanja v zvezi s procesom. Zato se je še s posebnim zadovoljstvom odzval vabilu na pogovor v Kočevje.
Večina vprašanj in odgovorov seje nanašala na že znane zadeve v zvezi s procesom in na današnja dogajanja v
presivni aparat. Malo odločitev se sprejema resnično v skupščini, več — tudi o kadrovskih rešitvah — na lovih in drugod. Večina tistih, ki so prišli na stolčke dirigirano, ni za neposredne volitve. V tajnem dokumentu (zaradi katerega so bili obsojeni) so določbe, ki so po Janševem mnenju nezakonite, protiustavne in ki niso v skladu s pravno državo, kar je ugotovila 'udi posebna skupščinska komisija.
Na vprašanji v srbohrvaščini: Naštej-
* Z razgovora so poslali tudi protestna pisma CK ZK Vojvodine, Srbije in Jugoslavije, da slovenski narod ne dovoljuje, da se kdo meša v naše notranje razmere, dokler se sami vzdržujemo. Ne dovolimo niti blatenja obsojene četverice, saj je bil proces očitno montiran, in tudi ne napadov na vodilne slovenske politike in voditelje v naši republiki. Slovenski narod si bo pisal sodbo sam. Prisotni so s ploskanjem odobrili vsebino pisem.
Sloveniji in Jugoslaviji. Zato naj na kratko ponovimo le nekaj Janševih odgovorov:
— Ni nas aretirala vojska, ampak slovenska policija. Del slovenske politike ima še vedno prevelik vpliv na re-
te mi države ali pa vsaj eno državo, kjer se izdaja vojaške tajne ne kaznuje! Zakaj naj bi bil kaznovan Borštneijev predpostavljeni, saj je bil Borštner na takem delovnem mestu, na katerem mu je bil tisti tajni dokument dostopen? je Janša odgovoril, da je taka država na primer Luksemburg, kjer izdaje vojaške tajne ni, saj ta država tudi vojske nima, takih držav pa je še nekaj, in da so v JLA pravilniki in spiski oseb, kakšni dokumenti so komu lahko dostopni, in da Borštneija ni bilo na spisku, kjer so bili našteti tisti, ki jim je bil tisti, zanje usodni, dokument dostopen, a zaradi tega ni bil kaznovan noben Borštnerjev predstojnik.
J. PRIMC
družbeno lastnino in samoupravljanje kot dve njegovi svetinji, in oba temelja našega sistema močno načela. Hkrati pa je prišlo do popolne teoretske zmede. Mnogi še vedno prisegajo na družbeno lastnino in samoupravljanje, ne zavedajo pa se, da družbena lastnina in trg kapitala ne gresta skupaj, kakor ne gresta po Mencingerjevem mnenju skupaj samoupravljanje in trg delovne sile.
Sedanje razmere so zelo nejasne, saj v Jugoslaviji niti tega ne vemo več, kakšen je naš družbeni proizvod. Poleg stagnacije je velika ovira inflacija, ki jo je moč ustaviti le z ustrezno denarno in davčno politiko. Zelo nesmiselno pa je napovedovati, kakšna bo letos inflacija, kajti v tako negotovih razmerah takšno napovedovanje ni več neškodljivo, saj vsi pričakujejo, da bo napovedana inflacija najmanj tolikšna, in to pričakovanje vgradijo v svoje ravnanje.(Glas)
• Cerkvena oblast in komunizem imata nekaj skupnega — grešijo lahko samo bogovi
• Ideologija je kot barvna slepota -vse vidi črno-belo.
M. BRADAČ
NA SLABEM GLASU
KOČEVJE — Udeležba na predstavitvi knjige Janeza Janše »Na svoji strani«, kije bila v dvorani srednje šole v Kočevju, je bila izredna. Mnogi so stali kar na hodnikih in v okoliških prostorih, ker pa ni bilo ozvočenja, so slišali le malo ali nič. Zato so nekateri glasno zahtevali, naj Janša na vprašanja odgovarja glasneje Janša pa:
»Ne morem. Veste, da sem na slabem glasu.«
P-c
JANŠA V KOČEVJU — Na fotografiji je poleg Janeza Janše še eden od organizatoijev razgovora, Ive Stanič. (Foto: Primc)
.JUGO**' lUt-** -
■55 . §
...
Mariborsko
pismo

turistične vasi, ki bi predstavljala malodane popolno ponudbo za ljudi, ki prihajajo v našo državo in odhajajo iz nje. Gre za zelo zahteven projekt, s katerim naj bi Maribor končno pobral »rento« od »svojega« bližnjega mejnega prehoda; doslej ni mesto niti približno komercialno izkoristilo bližine Šentilja. V Mariboru nadalje trdijo, daje turistična vas odprta tudi za Kompas, še več, petina v njej je rezervirana za kompasovce, pravijo. Kompas ponuja drugačen načrt:
Vroči Šentilj
želi zgraditi mostovž čez krak bo-e Šentilj—h
Maribor hoče tudi devize, ne le slab zrak in prometno gnečo
MARIBOR — Čeprav velja predsednik mariborskega izvršnega sveta Ivan Čuk za zelo temperamentnega človeka in na sestankih svoj temperament tudi pogostokrat dokazuje, ga celo tisti, ki ga dobro poznajo, že dolgo niso videli tako razburjenega kot na nedavnem sestanku s slovensko turistično ministrico Bogomilo Mitič in glavnim direktorjem Kompasa Egonom Con-radijem. Tema vroče razprave je
bila, kdo bo na bodočem novem iv Še,
mejnem prehodu v Šentilju zgradil svoj objekt: ali Kompas ali mariborsko gospodarstvo. Gre kajpada za velike denarje, saj so izračunali, da bi ob tako velikem prometu, ki gre čez Šentilj, bilo mogoče z malo poslovnega posluha in pametno naložbo zaslužiti letno najmanj 20 milijonov mark — če bi od vsakega potnika iztržili samo eno marko.
Mariborčani predlagajo gradnjo
doče avtoceste Šentilj—Maribor v neposredni bližini mejnega prehoda, podoben znanemu motelu Plitvice na avtocesti Zagreb—Beograd. Ni nepomembno, da ima ta projekt močne botre v republikih organih, zlasti v cestni skupnosti, ki še pred tremi leti ni bila pripravljena prevzeti koordinacije gradnje na mejnem prehodu, ko sojo za to prosili Mariborčani, zdaj pa je celo pripravljena sofinancirati Kompasov mostovž.
Vročo kri na omenjenem sestanku je povzročil predvsem očitek predstavnikov Kompasa, da se Maribor hoče zapreti pred konkurenco in ne želi nikogar pustiti blizu Šentilja, češ ta je naš, mi bomo z njim zaslužili. Predsednik mariborskega izvršnega sveta je ob tem očitku dobesedno skoraj skočil v zrak, hotel je celo prekiniti pogovor, potem se je le pomiril in odločno zatrdil, da si bo mariborsko gospodarstvo tako ali drugače izborilo svojo udeležbo v dohodku od meje, saj je mesto, kot je poudaril, doslej od šentiljskega prometa imelo samo škodo: luknjaste ceste, slab zrak in prometne infarkte.
M PREDAN
Delam, delam, delam...
Novi predsednik Zveznega izvršnega sveta bo imel pred seboj skoraj nerešljivi uganki: kako ugnati inflacijo in kako doseči, da naše plače ne bodo podobne bolj miliščini kot nekdaj tako idealno zamišljenemu osebnemu dohodku. Zakaj taka črnoglednost? V tabeli, kijo prilagamo in ki ne potrebuje komentarja, jejasno raz vidno, kako daleč smo zaostali v primerjavi z razvitimi zahodnoevropskimi državami v osebnem standardu.
I proizvod	SFRJ	Švica	Italija	Francija	ZRN
!kg kruha	29 min.	13 min.	10 min.	20,9 min.	11,2 min.
Ikg junetine	|6 ur 6 min.	1,4 ure	41 min.	1,55 ure	1,50 ure
isteki, piva	23 min.	2.5 min.	6 min.	' min.	3,5 min.
[ liter mleka	18,5 min.	5,1 min.	5.1 min.	(j,5 min.	4,2 min.
liter olja	2 uri	10,5 min.	12 min.	14 min.	25,2 min.
I čevlji	30 ur	8 ur	4 ure	16 ur	8.30 ure
'plašč	152 ur	45 ur	22 ur	45,45 ure	19,35 ure
! liter bencina	39 min.	3 min.	G.6 min.	7,5 min	2,7 min
'pralni stroj	(18 dni	12 dni	10 dni	16 dni	15 dni
barvni TV	182 dni	15 dni	17 dni	18 dni	10 dni
avtomobil	60 mes.	5 mes.	8 mes.	9 mes.	6 mes.
1 ilada)			i fiat )	iR 19)	(golf)
NOVI DEVIZNI TEČAJI
im devize, efektivo, čeke, kreditna pisma
državi	valuta	tečaj velja za	in poštne npkaznice nakupni	srednji	prodajni		
Avstralija	a. dolar	1	4936,76	4944,18	4951,60
Avstrija	šiling	100	43511.46	43576.83	43642,20
Kanada	dolar	1	4732,31	4739,42	4746,53
Danska	krona	100	78866,23	78984.71	79103,19
finska	marka	100	132168,99	132367,54	132566,09
Francija	frank	100	89735,01	89869,81	90004,61
/.K Nemčija	marka	100	305728,72	306188.00	306647.28
Grčija	drahma	100	3682,74	3688,27	3693,80
Irska	funt	1	8190,31	8202,61	8214,91
Italija	lira	100	416,97	417,60	- 418,23
Japonska	jen	100	4394,28	4400.88	4407.48
Kuvajt	kv. dinar	1	19685,53	19715,10	19744,67
Nizozemska	gulden	100	270824,02	271230,87	271637,72
Norveška	krona	100	94141,66	84268.06	84394,46
Portugalska	escudo	100	3727,86	3733,46	3739,06
Švedska	krona	100	89692,12	89826,86	89961,60
Svita	frank	100	360168.75	360709.81	361250,87
V. Britanija	funt	1	9987,67	10002,67	10017,67
ZDA	dolar	1	5637,51	5645.98	5654,45
Naša anketa
Vrniti odvzeto zemljo?
A\
Po vojni smo bili priča večkratnim zasukom v odnosu do zasebne kmetijske zemlje. Zlasti nemirno stanje je bilo od osvoboditve pa tja do sredine šestdesetih let. V tem obdobju so na nekaterih območjih v Sloveniji kmetje na razne načine in iz različnih vzrokov izgubili večje ali manjše dele svojih obdelovalnih površin, ki so postale družbena lastni-, na. Kaj seje potem s to zemljo dogajalo, je tudi znano. Postala je poligon za najrazličnejše poizkuse družbene kmetijske proizvodnje, ki so se v glavnem bolj klavrno končali, dele odvzete zemlje pa so dobili v najem celo prejšnji lastniki ali tisti, ki sojo bili pripravljeni obdelovati. zadnjem času se pojavljajo zahteve, naj bi to zemljo vrnili prejšnji® lastnikom, zlasti tistim, ki jo potrebujejo za smotrno kmetijsko proizvodnjo in sojo pripravljeni obdelovati, za kar so tudi usposobljeni. Še več, tudi drugo zemljo v družbeni lastnini, ki leži neizkoriščena, naj bi ponudili v odkup ali v najem kmetom. Na prvi pogled je to vprašanje enostavno, saj se ujema z geslom zemljo tistemu, ki jo obdeluje, vendaf pa se skriva v njem tudi določen politični naboj.
JANEZ JERMAN, kovinostrugar s Tanče gore: »Sem polkmet, saj imamo doma zaščiteno kmetijo in veliko zemlje. Pametno bi bilo, da bi kmetom vrnili odvzeto zemljo, toda sam dobro vem, da samo zeml- 7T~ ja še ni dovolj. Pri nas bi morali spodbujati ■'3 kmetijstvo z različnimi olajšavami. Boli pa me, da ljudje niti v kmetijstvu, ki bi lahko imelo pomembno vlogo pri reševanju iz naše krize, ne vidijo bodočnosti, ker morajo svoje pridelke prodajati pod ceno«.
N
teki
SUŠE
din:
JOŽE STARIHA, kmet iz Drašičev: »V naši družini niti v bližnji okolici ne poznam primerov, da bi ljudem po vojni odvzeli zemljo. Če pa bi jo že vračali, naj bi jo dali tistim, ki bi jo zares obdelovali. Mislim, da bi bilo celo boljše, če bi prešla v privatne ioke, kot da ostane v družbenem sektotju, kajti na družbenih posestvih je vedno izguba, kmet pa je ne sme prikazati. Prav bi bilo, da bi razmislili tudi o privatni zemlji, ki je sedaj v Dušči«.

A
A*
I S*
je p tore repi nak mili C
nov Pa I zen dav neg
JOŽE ŠPRINGER, delavec v Novolesu, Podgora: »Menim, da bi morali še enkrat din; preveriti, kako je bila zemlja odvzeta kme- , cev tom, in jo tistim, ki so jo pripravljeni obde- (cer lovati, tudi vrniti. Dostikrat se namreč do- pre: gaja, da kmetom primanjkuje površin za dvij racionalno kmetovanje, medtem ko leži le- jalr pa družbena zemlja v pušči. Seveda pa se mai
enako dogaja tudi z zemljo, ki je v privatni ___
lastni. Tudi tu bi morali napraviti več reda«, j
IVAN KOZOLE, glavni direktor M-Agrokombinata Krško: »V naši delovni organizaciji je tudi nekaj take zemlje, kije bila pridobljena z arondacijo. Vendar pa gre pri nas le za zelo majhne površine in takrat, ko je arondacija potekala, je bilo vse tudi pravno urejeno, tako da sedai ne pričakujemo problemov v zvezi s tem. Če pa bi se pojavile kakšne posebne zahteve, jih bomo tudi sedaj reševali po pravni poti, se pravi prek sodišča«.
FRANC BUT, vodja pospeševalne službe TOK kmetijstva KG Kočevje: »Arondacija je imela smisel in bi bila vrnitev zemlje kmetom v nekdanjih parcelicah koraj nazaj. Zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje. Na Kočevskem smo že leta 1982, se pravi precej pred ustanovitvijo kmečke zveze, začeli j družbeno zemljo dajati tako imenovanim j družinskim kmetijam. Nekatera območja ] občine smo celo že v celoti opredelili za kmetovanje na družinski način. Narobe pa je bilo, ko smo celo arondirano zemljo drobili in jo prepuščali nekmetom«.
SIMON LESAR, kmet iz Zapotoka v ribniški občini: »Edino pošteno in pametno je, da ima zemljo tisti, ki jo obdeluje. Samo tako bomo pridelali dovolj hrane, konkurenca bo večja in hrana cenejša. Prepričan sem tudi, da zna zasebni kmet bolje delati z zemljo kot pa družbeni sektor kmetijstva. Zasebnik obdeluje zemljo kot lastnik z ljubeznijo in pametno, družbeni kmetijci pa delajo predvsem za plačo«.
p
IVAN CURHALEK, živinorejec in ko- < operant brežiške Agrarie z Mosteca: »Aron-
dirano zemljo morajo kmetje dobiti nazaj- ________
Plačevali so jim jo po sramotni ceni, poleg j
tega jih ni nihče vprašal, ali sojo pripravlje- __
ni odstopiti. V mislih nimam samo neobdelanih površin, ampak vsa zemljišča, ki sojih , j odvzeli kmetom. Zemlje imajo kmetje že r. ^ tako premalo za dostojno preživljanje zato < j upam, da za vračanje ne bo ovir«.	j ^
NIKO ZAJC, kmet iz Boštanja: »Edino pravilno bi bilo, da bi kmetom vrnili zemljo, ki jim je bila nasilno odvzeta. Zdi se mi, da taka dejanja niso bila ničkaj v skladu z našo družbeno ureditvijo, ki se navzven razglaša za najbolj pravično in humano. Mislim, da bi se morali kmetje, ki so bili na ta način oškodovani, bolje povezati, da bi lahko učinkovito zahtevali in tudi dosegli svojo pravico«.
DRAGO KOTAR, direktor M-Kmetij-ske zadruge Trebnje: »Lastništvo zemlje sploh ni pomembno. Takrat, v času arondacij, je bila zemlja psihološko gledano ničvredna, saj sta bila na pohodu deagrarizaci-ja in policentrični razvoj, ko je vse s podeželja hitelo v tovarne. Danes pa sc za zemljo ne potegujejo le čisti kmetje. Moram pa reči, da pri nas nismo zaznali kakšnih posebnih pritiskov ali želja, da bi arondirano zemljo vrnili. Naša KZ je skoraj vso zemljo, od blizu 500 ha, dala kooperantom, ker stremimo k smotrnejši pridelavi hrane«.
sa
di
K
ir
V
it
h
I n
> Zi
' jt

DOLENJSKI LIST
St. 4 (2058) 26. januarja 19£
I
Hribovski svet nezadržno umira
Agoniji še ni videti konca — Ugotovitve s posveta na CK ZKS — Kmetijstvo samo ne zmore bremen — Gre tudi za vzdrževanje krajine in za slovenstvo
LJUBLJANA — Hribovska kmetija že vse povojno obdobje počasi, a vztrajno nazaduje. Ljudje bežijo za boljšim zaslužkom v dolino, polja pa neustavljivo in nekontrolirano zarašča gozd. Izgubili smo že skoraj tretjino kmetijske zemlje — po oceni kar 240.000 ha — in če se bo tako nadaljevalo, bomo po gozdnatosti prehiteli še prvo evropsko deželo Finsko. Na dveh tretjinah slovenske zemlje živi samo še 200.000 ljudi, zato pa so ekološko vse bolj preobremenjene doline, kjer se gnete velika večina Slovencev.
Da so razmere še slabše, imamo	Čas za kaj takega je zdaj primernejši,
zemljiško strukturo fevdalne družbe. kot je bil kdajkoli doslej. K revitalizaci-Povprečne kmetije so se od predvojnih ji, ponovnemu oživljanju hribovskega
Odškodnino bo prejelo 2.000 ljudi
Kar četrtini manj kot 40 tisoč dinarjev
, METLIKA — Škoda, ki jo je v preteklem letu v metliški občini povzročila suša, znaša 10 milijard 659 milijonov dinarjev, kar je 27,7 odst. družbenega proizvoda občine Metlika. Odškonina,
. J0 je zaradi tega deležna ta občina, pa i J® poltretji odstotek od ocenjene škode, torej dobrih 250 milijonov. Od tega je republiški solidarnostni sklad Metliki že nakazal okrog 230 milijonov, ostalih 20 milijonov pa pričakujejo v kratkem.
Od tega denarja bo okrog 10 milijonov dobil družbeni sektor, ostalo Vsoto Pa bodo razdelili med zasebne lastnike . jemlje, in sicer med tiste, ki plačujejo davek od kmetijskih zemljišč, torej od negozdnih površin. Teh pa je v metliški občini 2.168. Višina odškodnin bo različna, od 10 tisočakov do 1,2 milijona I uinaijev. Kar četrtina vseh upravičen-cev bo prejela manj kot 40.000 din. Si-•cer pa bodo vsi kmetje te dni po pošti Prejeli dobropis, s katerim bodo lahko dvignili v kmetijski lekarni ali v prodajalni kmetijske zadruge v Logu repro-material.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so že prodajali regrat, in to merico po 1.000 din. Kilogram solate je veljal 7.000 din, korenja in krompirja 2.000, črne redkve in kolerabe 2.500 in čebule 2.000 din. Skuta je veljala 6.000 do 9.000 din kilogram. Kilogram jabolk so prodajali po 1.500 do 2.500, hrušk in grozdja po 3.000 in mešanega suhega sadja po 6.000 din. Kilo ocvirkov je bilo moč dobiti za 8.000 din, ajdove moke za 7.000 in medu za 15.000 din, medtem ko je stala enaka mera krvavic 10.000 din. Smetana je bila Po 5.000 din lonček ali po 10.000 din “ter. Jajca so prodajali po 700 do 800.
O •	• V V
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 189 do 3 mesece starih prašičev in 27 starejših. Prvih so prodali 126, •n to po 9.000 din kilogram žive ježe, in drugih 12. Cena slednjih je bila 6.000 do 6.500 za kilo žive teže.
8,3 ha zmanjšale na borih 5,5 ha, kar še dodatno slabi njihovo gospodarsko moč. Zemlja prehaja v nekmetijske roke, k temu pa pripomore tudi viken-darska mrzlica, ki je še bolj razdrobila posest.
Vsa ta dejstva so že dalj časa znana, vendar očitno niso nikogar dovolj resno skrbela. Pač, bilo je nekaj zamisli in programov, ki pa niso dali večjih rezultatov. Brez splošne družbene podpore in tvorne kmetijske politike kmetijci sami niso mogli dosti narediti. Čeprav ni ali vsaj ne bi smelo biti več nikakršnih ideoloških ovir in bilo to prej naloga izvršne oblasti, se je problemov hribovskega kmetijstva lotila Zveza komunistov. Posvet, ki je bil prejšnji teden na CK ZKS, naj bi bil — v slogu našega političnega dela — prelomnica, ki bi zasukala tok stvari v pozitivno smer.
BREŽICE — Dvorano restavracije pri Blagovnici so v nedeljo napolnili kmetje, ki so prišli na ustanovni občni zbor Slovenske kmečke zveze v občini. Zanje je ta dogodek pomemben mejnik, ki jim ob zahtevah za agrarno reformo, za utrjevanje družinskih kmetij, odpravo desethektarskega zemljiškega maksimuma in prenehanje vseh vrst monopolov v kmetovo škodo napoveduje boljše čase, možnost, da si bo kmet sam krojil usodo, o kateri so do zdaj odločali drugi.
Člane iniciativnega odbora so udeleženci z glasovanjem potrdili za člane začasnega odbora občinske zveze do rednih volitev. Predsednik je Anton
kmetijstva, lahko mnogo prispeva splošno sproščanje podjetniške pobude. Če bo le-ta v nekaterih predelih Slovenije še spodbujena z uvedbo davčnih olajšav, posojil, beneficiranih obresti ipd., bo, kot je na posvetu dejal predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, kapital tudi v hribe krenil za dobičkom. Seveda ni moč ničesar narediti brez ljudi, ki na hribovskem območju živijo. Glede tega se imamo kaj naučiti v sosednjih deželah, zlasti v Avstriji in Italiji, kjer so s pomočjo gorskih skupnosti sprožili razvoj, ki je ob državni pomoči rastel potem tudi sam iz sebe.
Pri nas se na splošno misli, da je gos-
podrska učinkovitost v večjih središčih _______________
večja kot v manjših, natančnejša razi-	za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
skava pa je pokazala, da to sploh ni res.	no Milan Kneževič je takole strnil
To je dodatni razlog, da bi lahko uvedli najvažnejše naloge pri obravnavanju
hribovskega sveta v prihodnosti. V republiških načrtih naj ima ta svet prednost, pri čemer dohodek ne bo prednostnega pomena. Zaostriti in razmejiti je treba odgovornost za razvoj. Čimprej je treba narediti konkretne programe in določiti nosilce, pri tem pa morajo sestavljalci upoštevati izkušnje sosednjih dežel. In kot eno najvažnejših nalog: zagotoviti je treba ekonomsko in socialno varnost hribovskega kmeta.
tu ali mu omogočili delo na domu, kar so uspešno že preizkusili s tako imenovano celično proizvodnjo v Mežiški dolini. Hribovskemu kmetijstvu bi lahko precej olajšal položaj tudi drugačen zakon o gozdarstvu, sproščen zemljiški maksimum in zlasti spodbujen razmah kmečkega tnrizma.
Seveda bo prej ali slej ostalo dejstvo, da sta življenje v hribovitih predelih in prav tako kmetijska proizvodnja vsaj za tretjino dražja kot v ravnini. Tamkajšnjemu kmetuje zato treba pomagati in če tako dela vsa Evropa, bo recept primeren tudi za nas. Konec koncev ne gre le za kmetovo življenje, gre za življenjski prostor slovenskega naroda, ki se nevarno krči in ogroža tudi nekmetijsko prebivalstvo. Drugače rečeno, kmet je vzdrževalec krajine in na nek način mu je to treba priznati ter plačati.
Da ne bi ostalo samo pri besedah, je republiški izvršni svet pripravil nekaj predlogov, kako bi se lotili revitalizacije
Predsednik republiškega komiteja
manjše obrate bliže hribovskemu kme-
Veliko upov za kmetov jutri
V Brežicah ustanovili kmečko zvezo za občino
Zelo kritični so bili do temeljnih organizacij kooperantov, češ da tam ne-kmetje, delovne organizacije in sozdi odločajo o položaju kmeta, o cenah njegovih pridelkov, o usmerjanju kmetij in drugih življenjsko pomembnih vprašanjih.
Menili so, da bi v Posavju zadostovala ena sama kmetijska zadruga, če bodo sosedje enakih misli. Administraciji se bodo izogibali, želijo kmetovo zadrugo, prek katere bodo zahtevali uravno-vešenje cen kmetijskih pridelkov in re-promateriala. Udeleženci so se zavzeli tudi za uresničevanje ekoloških zahtev, kakršne postavljajo zeleni. Eden redkih starejših razpravljalcev, kmet Lepšina iz globoške krajevne skupnosti, pa je spričo velikih pričakovanj dejal, naj v razmerah, v kakršnih smo, nihče ne pričakuje čudežev. Starejši rod se zdaj bori le za preživetje, mladi pa za boljše življenje in razcvet njihovih kmetij.
J. TEPPEY
Predsednik upravnega odbora Anton Zevnik: »Zadovoljen sem z odzivom kmetov na ustanovnem zboru, moti me le, da smo v odboru na dveh bregovih, na enem kmetje, na drugem predstavnik TOK, kjer se cilji razlikujejo od naših. Vstopa v naše vrste ne bomo omejevali.«
Zevnik. Program organizacije za Slovenijo so prisotnim obrazložili udeleženci novomeškega seminarja. Seznanili sojih tudi z zahtevami po drugače organiziranih zadrugah in po ustanovitvi kmetijske zbornice. Razpravljalci si tudi pospeševalno službo drugače zamišljajo, čeprav ji ne odrekajo dobrih strani ob dosedanjem načinu dela.
Kmetijski nasveti
Nova obogatitev knjižnice
Kmečki glas izdal še štiri strokovne knjige
Čeprav se v njih nekatere teme ponavljajo, bodo v strokovni javnosti uobro sprejete štiri nove knjige, ki jih v svoji Knjižnici za pospeševanje Kmetijstva izdalo in založilo CZP Kmečki glas v lepi nakladi 5.000 izvo-5jov- Konec koncev znanje naglo zastareva in ga je treba stalno
doPolnjevati.
Na prvem mestu velja omeniti delo dr. Toneta Tanjška Pšenica, ki je Pfava mala monografija o strateško najpomembnejši poljščini današnjega asa in preteklosti. Sokrat je pred 22 stoletji dejal, da nihče, ki zanemarja Probleme pšenice, nima sposobnosti, da postane državnik, to je moto pisca, K' je sestavil knjigo, kakršne slovenska strokovna literatura še ne pozna.
, prof. dr. Mirka Leskoška, vztrajnega borca za uveljavitev družinske metije, kot najbolj za življenje sposobne in primerne proizvodne enote v sl°venskem kmetijstvu, kmetom ni več treba posebej predstavljati. Ze pred . petjem je napisal zelo uporabljivo knjigo Praktično gnojenje, zdaj pa je ,akratne strokovne napotke še dopolnil s sodobnimi izkušnjami in raziska-^mi^Njegovo novo delo Gnojila in gnojenje ne bi smelo manjkati na no-
dobrodošla bo tudi knjiga Prehrana in krmljenje prašičev, ki jo je napi-^lo več avtorjev: dr. Karl Salobir, dr. Janez Verbič, inž. Florjan Peperko, vi* J^»na Stekar, inž. Franc Grum, dr. Miroslav Struklec in dr. Joža Urbas. !\)eni nor.,«.:______i_____i—lionin nra&fov 7 domačo krmo
Njeni nasveti so usmerjeni predvsem v krmljenje prašičev z domačo krmo v i0 ^to republiški center za pospeševanje kmetijstva še posebej priporoča, 'armski nro?,cmr, ™tii v cipnr, ulico zaradi nerazrešlnvega proble-
hribovskega kmetijstva. Z usklajeno akcijo in programi želi ustaviti sedanje umiranje in zaobrniti smer razvoja, pri tem pa poudarja, da brez sodelovanja hribovskega prebivalstva, krajevnih skupnosti in občin ne bo rezultatov. Vsaj politične volje zanje ne manjka več.
EN
HRIBČEK; BOM KUPIL..
Uteja: Tit Dobersek
Jajčni beljak
Jajčni beljak je eno najstarejših vinskih čistilnih sredstev. Baje so ga v ta namen uporabljali že v rimskih časih. Kot čistilo za vino ga omenjajo že najstarejše strokovne knjige o kletarstvu, pri nas npr. Vošnjakovo Umno kletarstvo iz leta 1873 in druge.
Čistilni učinek temelji na albuminu. ki je v beljaku. Beljak tvori s čreslovinskimi snovmi vina drobno zrnasto usedlino. Čistilo je zanesljivo in ga lahko uporabimo brez predposkusa.
Jajčnji beljak je glavno čistilno sredstvo za boljša rdeča trpka vina. Resje, da jih malo razbarva (pozneje se barva popravi), vendar jih izboljša in jim omili okus. Uporabljamo pa ga tudi za čiščenje trpkih prešancev belih vin, ki imajo večje količine čreslovinastih snovi. Vino mora biti pretočeno najmanj teden dni pred čiščenjem z jajčnim beljakom, ne sme biti na drožeh in se mora po pretoku umiriti.
Kako čistimo
Vzamemo beljak svežih kurjih jajc (povprečno beljak 3 kurjih jajc za 10b litrov vina), nikoli manj kot od 2 in ne več kot '4 kurjih jajc za 100 1. Če kupimo jajčni beljak v prahu, ustrezajo 4 grami beljaku enega kurjega jajca (8, 12, 16). Količino beljaka prilagodimo stopnji motnosti in grenkobi vina. Pri pripravi čistila pazljivo ločimo beljak od rumenjaka in pripravimo beljak v posebni posodi za vsak sod posebej.
Iz soda z vinom, ki ga bomo čistili, vzamemo v dve posodi vino, in sicer — v eni do polovico. V tej
bomo mešali beljak, vino iz druge posode pa bomo porabili po dodatku čistila, da sod dolijemo. V posodo, kjer je polovico vina, vlijemo jajčni beljak, ki smo mu poprej dodali nekaj vode. Nato beljak mešamo z metlico za stepanje in nazadnje tekočino prelivamo iz posode v posodo (do 10-krat). Tako dosežemo, da se čistilo temeljito razs-topi. Praksa je pokazala (Vošnjak, dr. Radovanovič), da je čistilo bolj učinkovito, če na vsak beljak dodamo 5 gramov kuhinjske soli, potem ko smo čistilo v posodi že raztepli. Kuhinjska sol aktivira delovanje globulina in v tem primeru beljaka pred raztapljanjem ni treba precejati skozi krpo, kot nekateri svetujejo (inž. Judež). Pri raztepan-ju čistila pa ne smemo pretiravati (dr. Radanovič), sicer bi razpenjeno čistilo ostalo v večji meri na površini tekočine s čistilom. Ko čistilo vlijemo v sod, posodo, v kateri je bilo čistilo, poplaknemo z vinom in oboje vlijemo v sod. Čistilo v sodu dobro premešamo kot pri čiščenju vina z drugimi čistili. Nato pa dolijemo preostalo vino in z lesenim kladivom trkljamo okrog pilke po zunanji strani dog; s tem pene čistila ločimo od dog na notranji strani soda. V začetku pilko narahlo nastavimo. Trkljanje drugi dan ponovimo in šele nato pilko pritrdimo.
Po dodatku čistila pustimo sod pri miru. Sesedanje čistila z nesnago vina na dno soda je razmeroma hitro, usedlina je drobno zrnata, nesnažna.
14 dni po dodatku čistila vino pretočimo in pustimo nekaj časa pri miru. Šele nato ga začnemo uporabljati tako, kot želimo.
T. DOBERŠEK
Vsestransko sodelovanje s kmetovalci
METLIKA — V metliški kmetijski zadrugi že poldrugo desetletje tripravljajo predavanja za kmete. Včasih so bila množična, ker pa niso dala pričakovanih rezultatov, so se odločili za individualno delo s kmeti.
»Letos smo začeli s sadjarskim predavanjem, kije bilo tokrat prvič, namenjeno pa je bilo lastnikom manjših sodobnih sadovnjakov, a tudi tistim, ki imajo okrog hiše samo nekaj sadik,« pove Jože Malje-vič, vodja pospeševalne službe ter
n Na končaj omenimo šTtmdicionalni Kmetijski priročnik, ki prinaša 'nanje z nekaterih aktualnih področij, kot so pridelovanje zdravilnih je llšč’ soja, foliarno gnojenje, steklina ipd. Skupaj z drugimi tremi knjigam. Vsekakor vreden izdanega denarja.
Inž. M. L.
!
N
N
N
S
N
N
N
N
*
Jože Maljevič
organizator izobraževanja pri metliški kmetijski zadrugi. »Skupaj z enoto kmetijskega zavoda iz Novega mesta bomo februarja organizirali predavanja o živinoreji in poljedelstvu, in sicer v dveh ali treh krajih, odvisno od zanimanja. Društvo vinogradnikov Bele krajine bo pripravilo predavanje v Metliki, zadruga pa še 5 do 8 razgovorov z manjšim številom vinogradnikov na terenu,« pravi Maljevič. V zadrugi pa niso pozabili tudi na kmečke ženske, ki bodo letos pris luhnile, kako kolobariti na vrtu in urejati okolico hiše.
»Naš cilj je, da bi v prihodnje po polnoma sodelovali s kmeti na vseh področih življenja, kar je v svetu že uveljavljeno. Tako strokovnjaki ne bi svetovali le, kako kmetovati, ampak bi pomagali z nasveti vsej kmetovi družini, tudi kako šolati otroke ipd. Seveda pa moramo pri nas najprej urediti kmetijsko proz-vodnjo. Vse ostalo bo šele naslednji korak,« razmišlja o prihodnosti Maljevič.
M. B.-J.
M. LEGAN
Svinčeni časi slovenskega kmeta
S predavanja prof. dr. Franca Zagožena, enega naiostrejših kritikov kmetijske politike, v Slovenski matici — Predlogi za izhod iz sedanjih zagat
LJUBLJANA — Dr. Franc Zagožen je zanimivo ime iz kroga dobrih poz- nik gozda le predpravico do lesa in dela, navalcev našega kmetijstva. Je profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki pa še to si mora poprej samoupravno v prostem času obdeluje svojo kmetijo v Šmartnem ob Dreti. Strokovno velja- odobriti. Nič prijaznejših besed tudi m vo mu povečuje doktorat, ki gaje pred 20 leti dosegel v Gottingenu v Zvezni imel za lovski zakon, ki dovoljuje, da republiki Nemčiji. Velja za enega najostrejših kritikov povojne kmetijske politike, zato je razumljivo, da seje znašel med pobudniki za ustanovitev Slovenske kmečke zveze, v kateri je zdaj podpredsednik. Nastopa ob mnogih priložnosith.
Te dni ga je kot predavatelja povabila Slovenska matica, kjer je razlagal, kakšen je po njegovem mnenju izhod slovenskega kmetijstva iz realsocialistič-
ne zagate. Objavljamo krajši izvleček
Zgodovine ni mogoče spremeniti, zato pa se je moč iz nje kaj naučiti. Napake, ki smo jih po vojni delali v kmetijstvu, so splošno znane, po mnenju dr. Zagožena pa izvirajo predvsem iz tega, ker vladajoča ideologija ni trpela gospodarsko samostojnega kmeta, ter gaje skušala zlepa ali zgrda socializirati. Ne obdelovalne zadruge, ne socialistična kooperacija, ki jo ima za blažjo obliko razlastitve, ne združevanje zemlje, dela in sredstev ni dalo pričakovanih rezultatov, ker ni spodbudilo kmetov k delu in gospodarjenju tako, kot ga lahko zasebna lastnina.
Kot dokaz je navajal obdobje 1953 — 1960, ko so zaživele majhne, klasič-
• KMET BO —ALI PA NE BO TE DEŽELE — V polemični razpravi so sodelovali dr. France Bučar, dr. Tine Hribar, dr. Jože Ferčej, dr. Milan Dolenc, Marjan Rožanc in drugi. Vsi so poudaijali pomen kmetstva za obstoj slovenskega naroda, ki s tem postaja prvovrstno politično vprašanje. Zak-resala so se tudi mnenja o tem, kaj je Karl Marx v resnici zapisal o kmetijstvu, o katerem res ni imel najboljšega mnenja, so ga pa tudi večkrat zlorabili in napačno tolmačili. To velja zlasti za Stalina, kije, kot je bilo rečeno, leta 1929 s kolektivizacijo ruskega kmetijstva sprožil prvo načrtovano lakoto v zgodovini človeštva.
ne zadruge. Takrat se je obseg kmetijske proizvodnje povečeval bolj naglo kot kdajkoli prej ali kasneje. Slovensko kmetijstvo je spet močno napredovalo v sedemdesetih letih, ko kosilnica že zdavnaj ni bila več »mitraljez v rokah sovražnikov socializma« in ko so se slovenske kmetije izdatno opremile s stroji, zlasti s traktorji. Po kilovatih na 100 ha kmetijske zemlje imamo zdaj tako opremljenost kot v Zvezni republiki Nemčiji ali Nizozemski, šal pa so naši stroji mnogo slabše izkoriščeni. Ob tehnološki revoluciji je ostal nespremenjen zemljiški maksimum in to šteje dr. Zagožen za eno največjih napak kmetijske politike.
Zaradi umetnega omejevanja velikosti posesti in neugodnih gospodarskih razmer imamo zdaj v slovenskem kmetijstvu katastrofalno posestno struk-
turo, veliko izgubljene kmetijske zemlje in pol manjšo povprečno kmetijo, kot je bila pred vojno. Čistih kmetij je le še desetina, vse drugo so mešane kmetije, ki bodo upirale večanju družinskih
kmetij. Prav večanje kmetij pa je tisti
divjad odganja kmete z zemlje s tem, ko jim jemlje še tisti borni zaslužek.
Kot podpredsednik Slovenske kmečke zveze je dr. Zagožen dejal, da si bo prizadeval za novo agrarno reformo in za utrjevanje družinske kmetije kot najbolj trdne proizvodne celice. Z veleposestvi so slabe izkušnje ne le v socializmu, marveč tudi v kapitalizmu. Kmetu lahko najbolj pomaga tradicionalno zadružništvo, ki naj dobi nazaj odtujeno zadružno lastnino, je še poudaril dr.
Zagožen	M. LEGAN
dr. Franc Zagožen
nujen proces, brez katerega se bo napredek ustavil, to dokazuje razvoj v zahodnoevropskih deželah. Pri tem naglih sprememb sploh ni mogoče pričakovati, saj seje celo na Zahodu posest večala največ za 3 odst. na leto. Če bi pri nas dosegli tolikšno rast, bi se velikost kmetij podvojila v 15 letih, povprečno 30 ha velike kmetije pa bi po njegovi oceni lahko nastale šele po 80 letih.
Da bi se izboljševal položaj kmetijstva, je po Zagoženovem mnenju potrebno čimprej odpraviti monopol gozdnih gospodarstev nad gozdovi. Na predavanju v Slovenski matici je celo zatrdil, da so bile služnostne pravice slovenskih kmetov v fevdalizmu večje od pravic v sedanji zakonski ureditvi, ko ima last-
PREDAVANJA ZA VINOGRADNIKE
BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine vabi na zbore vinogradnikov, ki bodo v dragatuškem zadružnem domu v petek, 27. januarja, ob 18. uri; v črnomaljskem gasilskem domu v soboto, 28. januaija, ob 17. uri; v semiškem kulturnem domu v nedeljo, 29. januarja, ob 9.30 uri ter v metliški vinski kleti v nedeljo, 5. februarja, ob 9. uri. O zaščiti vinske trte, ekonomiki pridelovanja grozdja in trsnem izboru bosta predavala dipl. inž. Jože Maljevič in inž. Slavo Dragovan iz metliške kmetijske zadruge.
Bionapadi na plevelne rastline?
Na Angleškem raziskujejo možnosti za izdelavo mikoherbicidov
V poljedelstvu cela vrsta bolezni in škodljivcev streže po življenju večini kulturnih rastlin, mnogo manj pa plevelnim. Kako koristno bi bilo, če bi imeli na voljo take glivice, ki bi posnemale selektivne herbicide in bi gnjavile samo plevele, posevke pa pustile lepo pri miru. Doseči to, se raziskovalcem ne zdi neuresničljiva naloga in znanstvenoraziskovalna postaja Long Ash-ton blizu Bristola na Angleškem se je je že lotila. Denar za to delo je prispevala Evropska skupnost za razvijanje herbicidov.
Na omenjeni postaji so prepričani, da bodo vzgojili tako imenovani mikoherbicid, ki bo sam ali v sodelovanju z drugimi herbicidi napadel neželjeno plevelno rastlino. Z bionapadi, kot novo metodo imenujejo, se bodo najprej lotili črne trave, nadleženega plevela, ki mu bodo še oslabili že tako ne dovolj vitalno seme. To nameravajo doseči z dodajanjem rastnega regulatorja, ki bo zmanjšal odpornost plevela proti glivici.
Seveda je treba biti pri vseh tovrstnih posegih v naravo zelo previden, da ne bi izzvali kake neželje-ne posledice. Zaenkrat je biološki nadzor nad pleveli še daleč od komercialne uporabe in se še ne kaže zanašati nanj. (Sodobno kmetijstvo)
DOLENJSKI LIST

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Računalnik povezuje Novoles
Vlaganje v računalniško mrežo se Novolesu že obrestuje — Omogoča pregled nad poslovanjem, daje podobo proizvodnje in zalog — Najdlje v krškem Boru
STRAŽA — Z novim letom so v Straškem Novolesu dosegli pomemben, čeprav na zunaj malo viden uspeh, ki bi mu na Dolenjskem težko našli par. V računalniško mrežo so s centralo povezali še zadnjega od zunanjih tozdov in tako dosegli, da se iz zunanjih terminalov, teh je sedemindvajset, ter tistih, kijih imajo v Straži, skupaj več kot petdeset, na centralni računalnik lahko priključi v vsakem trenutku porabnik in iz njega črpa potrebne informacije ter ga uporablja tudi za lastne obdelave.
Velika prostorska raztresenost Novo-lesovih tozdov je brez računalnika predstavljala za centralno administracijo vedno velik problem. Otežkočen je bil pregled nad naročili, zalogami, izgotovljeno proizvodnjo, prav zato pa je bilo tudi otežkočeno planiranje proizvodnje in njeno prilagajanje dejanskim potrebam, da ne govorimo o podatkih, ki jih je potrebovalo računovodstvo. Sedanja povezava v celovito računalniško mrežo vse to omogoča. Tozdi v Metliki, Kostanjevici, Krškem, Brežicah, na Račjem selu, Dvoru, v Soteski in No-
vem mestu so preko najetih telefonskih linij — le-te si je pri novomeški PTT Novoles zagotovil s sovlaganjem — povezani s centralnim računalnikom, le do enega tozda pelje še telefonska linija na poziv. S posebnim multipleksorjem lahko vsako linijo usposobijo za to, da se nanjo priključi tudi po več uporabnikov hkrati. To pa pomeni, da imajo sedaj vsi, ki so za to usposobljeni in ki te
Propad kulture
Metlika se iz kulturne Meke spreminja v provinco — Le kriza človeka?
METLIKA — V prejšnji Številki Dolenjskega lista smo lahko znova prebrali o težavah metliške kulture, odstopih predsednika Zveze kulturnih organizacij Janija Bevka in kapelnika mestne godbe na pihala Staneta Križa, razpadu edinega pevskega zbora v občini. Bo tudi to tarnanje o Metliki, ki tone v največ-jo slovensko kulturno provinco, ostalo le na papirju, neodmevno, ali se bo morda končno le kaj zganilo?
Čas bi že bil, da bi se tudi v Metliki— vsaj kar se tiče kulture — kdo zganil. Vprašanje pa je, če se bodo v kulturne tokove znova vrgli tisti kulturniki, ki so pred časom iz Metlike naredili kulturno Meko, a pozneje zaradi nerazumevanja, ignorance do njihovega dela, odnehali Torej bi na kulturno sceno moral stopiti kdo drug. A kdo? Bo morda z napotki pomagala Socialistična zveza, v kateri naj bi se našli vsi ljudje, v dobrem in slabem? Težko, da se bodo vsi, ki so čustveno navezani na Metliko in jim ni vseeno, kaj se v njej (nejdogaja, sprijaznili z obrazložitvijo sekretarja občinske konference SZDL, da je kriza človeka največji vzrok za nekulturo. Problemska konferenca o metliški kulturi, ki naj bi jo sklicali v kratkem, pa bo pokazala, ali so dvomi omenjenega sekretarja, češ da je vprašanje, če bodo s pomočjo okrogle mize prišli do vidnejših rezultatov, upravičeni
In katero zdravilo bi bilo najprimernejše za ozdravitev in poživitev metliške kulture? Bi pomagala finančna injekcija? Morda delno tudi, toda kje vzeti denar? Občinska kulturna skupnost je v preteklem letu razpolagala s 140 milijoni dinarjev. Povprečna prispevna stopnja, ena najnižjih v Sloveniji, pa je bila za občinski program 0,33 odst. od bruto osebnih dohodkov, medtem ko je bila za republiški program 0,68 odst. V letošnjem letu se je prispevna stopnja dvignila na 0,5 odst., vendarje ne bodo plačevali, kot je slišali, iz bruto osebnih dohodkov, ampak iz čistega dohodka. Pri občinski kulturni skupnosti se zato bojijo, da ne bo priteklo dovolj denarja in da bo še ta skupnost — kot kultura v Metliki — nasploh propadla.
M. BEZEK-JAKŠE
podatke potrebujejo, pregled nad vsem, kar se trenutno dogaja v Novolesu.
Računalništvo v Novolesu ima že kar bogato tradicijo, saj so z njim pričeli že leta 1973, sedaj delujoča centralna računalnika pa imata za sabo za podobne aparature tudi že častitljivo starost: Facom ima za sabo že 11 let, Vax pa 4 leta dela v tej delovni organizaciji. Glede na to, da je nanju priključenih hkrati tudi po 45 in več uporabnikov, jima sicer včasih malo pojenjuje sapa, še vedno pa sta kos svojim nalogam.
Koordinacija dela, ki ga računalništvo omogoča, je poleg številnih drugih dobrih strani omogočila tudi občutno zmanjšanje zalog, poseben program za paletiranje, ki so ga izdelali v Novolesu sami, pa omogoča natančen pregled skladišča in tudi tega, kje se posamezne palete nahajajo.
Seveda tudi pri uvajanju nove računalniške povezave ni šlo brez težav. Prihajalo je do izpadov v centrali, velike preglavice pa so povzročale tudi atmosferske motnje, ki so, zlasti ob nevihtah, poškodovale občutljive naprave. Sedaj so se s posebnimi zaščitnimi modemi zavarovali proti temu, ne morejo pa se zavarovati pred trenutnimi preobremenitvami, ki pomenijo počasnejše delovanje celotnega sistema.
T. JAKŠE
• Pri uvajanju računalništva v proces proizvodnje je v Novolesu zlasti napredoval tozd Bor v Krškem. Ta tozd s 125 zaposlenimi proizvaja mize za jedilnice skoraj izključno za izvoz, računalnik pa s programom, ki so ga sami izdelali, pomaga pri spremljanju proizvodnje, izdeluje kalkulacije do-hodkovnosti, cene, planiranje proizvodnih operacij in planiranje otreb-nih materialov. S tem v okviru planskega obdobja, ki obsega štiri mesece, skoraj do dneva natančno določijo datum odpreme naročenega blaga.
POVEZAVA S SISTEMOM — Ob vsakem trenutku povsod in s kompletnimi podatki — tako bi lahko označili težnjo 19-članske Novolesove službe za informatiko, katerega duši sta Franc Erpič (levo), vodja programiranja, in Metod Saje (desno), vodja službe. (Foto: T. Jakše)
Zajeten spisek obveznosti
KRVODAJALSKA
AKCIJA
METLIKA — V ponedeljek, 30. januaija, bo v tukajšnjem zdravstvenem domu krvodajalska akcija, ki bo trajala od 7. do 13. ure. Na Rdečem križu pričakujejo, da se bo odzvalo veliko krvodajalcev, priporočajo pa jim, naj ne zajtrkujejo mastne hrane.
V KS Brusnice naj bi ta mesec sklicali zbor krajanov — Tema: odlagališče posebnih odpadkov
NOVO MESTO — Po enem od lanskih novembrskih sklepov novomeškega občinskega izvršnega sveta naj bi konec letošnjega januarja sklicali v krajevni skupnosti Brusnice zbor krajanov, kjer bodo udeležence seznanili s Študijo možnih lokacij trdnih posebnih odpadkov II. kategorije v občini Novo mesto. Na januarski zbor krajanov — novembra lani je bil v Brusnicah sestanek z vodstvom KS Brusnice — bodo povabili tudi vodstvo orehoviške krajevne skupnosti.
Slab teden po novembrskem sestanku v Brusnicah je občinski izvršni svet sicer sprejel vrsto sklepov o tem, kaj morajo različne ustanove ukreniti in početi v zvezi s predvideno leskovško deponijo, in o tem bo bržčas tekla beseda tudi na napovedanem zboru. Komunali in samoupravni komunalni skupnosti je naročil, naj do 15. decembra lani pripravita predlog o vodni oskrbi v Dolnjem Suhadolu in Leskovcu. Do
januarskega zbora mora Komunala pripraviti shematski prikaz načina deponiranja odpadkov in shemo lokacije posebne deponije ob sedanji komunalni ter imeti v rokah predlog za ogled kake deponije, podobne predvideni lesko-vški. Komunala naj bi tudi pojasnila kontrolo izcednih vod z odlagališča. Hkrati so tej delovni organizaciji naložili, da mora skupaj z inšpekcijskimi službami in milico strogo nadzirati dovoz odpadkov in vzdrževanje odlagališča. Na ta način naj bi bilo v bivšem leskovšekm peskokopu manj uporabnih surovin in s tem manj Romov, na cestah pa več odgovornih voznikov in pravilno opremljenih tovornjakov, namenjenih v Leskovec. Izvršni svet je
Vreti začelo tudi med delavci Beti
Zahteva o 13. plačo in za 70 odst. večje pre-emke
METLIKA — Pretekli teden je začelo vreti tudi med delavci metliške Beti, kjer sicer že nekaj časa vlada splošno nezadovoljstvo zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so nižji tudi v primerjavi s prejemki delavcev v drugih delovnih organizacijah tekstilne panoge.
V sredo, 18. januaija, so se okrog 6,15 zbrali na tovarniškem dvorišču Beti delavci iz tozdov Metraža in Konfekcija ter delavke iz vzorčnega oddelka. Imenovali so 12-članski stavkovni odbor, ki je v njihovem imenu prisotnemu vodstvu delovne organizacije postavil dve zahtevi, in sicer, da dvignejo osnovne postavke osebnih dohodkov za 70 odst. ter da jim izplačajo t.i. 13. plačo v višini 50 odst. lanskega povprečnega osebnega dohodka. Zahtevali so, da morajo tema zahtevama v tovarni ugoditi do včeraj, 25. januarja, ter zaposlene obvestiti o ukrepih v internem glasilu Novice, sicer bodo 25. januarja ob 6. uri zjutraj ponovno prekinili delo. Prekinitev dela pretekli teden je trajala kratek čas, saj so se delavci po zagotovilu vodstva delovne organizacije, da bodo njihove zahteve proučili skupaj s stavkovnim odborom, mirno razšli in začeli delati.
M. B.-J.
• Nad uresničevanjem sklepov bdi občinski komite za urbanizem in varstvo okolja, hkrati pa so k zadevi pritegnili tudi brusniško krajevno skupnost. Predlagali so ji, naj prek skupine krajanov sodeluje na vseh sestankih o posebnem odlagališču in tudi sama nadzira uporabo komunalnega odlagališča. Tudi domačini naj bi si ogledali kako deponijo, kot rečeno.
priporočil občinski cestni in komunalni skupnosti, naj pripravita načrt gradnje pločnika ob lokalni cesti med Ratežem in Brusnicami in v Brusnicah. Ker nadrobni razvojni načrti Kremena očitno niso jasni, je izvršni svet zadolžil občinski Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje za uskladitev Kremenovih in Komunalnih razvojnih načrtov.
L. M.
STOJALA, KI NOSIJO DOLARJE — Tone Miklič je za švedsko trgovino IKEA v osmih mesecih naredil 20.000 stojal za nože.
Kot da so sužnji
Mizarja Tone Miklič in Ivan Kranjc delata za švedsko trgovino
MIRNA PEČ — Švedska trgovska hiša IKEA je med največjimi trgovinami za notranjo opremo stanovanj na svetu, saj ima na vseh celinah več kot 80 velikih trgovin. Zanjo delata tudi dolenjska obrtnika, mizarja Tone Miklič iz Šrange pri Mirni Peči in Ivan Kranjc z Re-gerških košenic. ZIKEO sodelujeta prek obrtne zadruge Stenplast z Vrhnike že osem mesecev. Tone Miklič je v osmih mesecih naredil 20.000 stojal za nože v vrednosti več kot 70.000 ameriških dolarjev, Kranjc pa je z lesenimi vinotečnimi stojali ustvaril 100.000 ameriških dolaijev.
»Sodelovanje s tujimi partnerji je ob podpisu pogodbe še kar mikavno, čez leto pa se stvari v naši državi toliko spremenijo, da se posel komaj še splača. Les kot surovina za naš izdelek se hitreje draži, kot raste deviza, Švedov pa to ne zanima. Še dobro, da več plačujejo za strojno uro, od katere nekaj odvzamemo, da pokrijemo cene lesa. V IKEA vedo, da mora Jugoslavija izvažati z^ vsako ceno, zato je naročil za takšne izdelke vedno več, nas imajo pa za sužnje. Tudi v naši zakonodaji me kot obrtnika marsikaj moti. Ustvarimo toliko in toliko deviz, pravice do njih pa nimamo. Mislim, da tudi občina daje premajhne davčne olajšave za izvoznike. Kar je pa najhujše, pa so obresti in novo knjigovodstvo. Obresti nam tečejo tudi za naša obratna sredstva, knjigovodstvo pa bi bilo potrebno poenostaviti, ne pa zakomplicirati, kot se to pripravlja sedaj,« meni Tone Miklič.
J. PAVLIN
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 28. januaija, bodo (v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure) odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Dolenjkin Market na Ragovski
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	v Novem mestu bo v nedeljo od 8. do II. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu 3.
Kaj se skriva za govoricami?
Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto za referendum — Res letališče?
NOVO MESTO — Načeloma podpiramo referendum za samoprispevek, vendar občanom dopuščamo da se odločijo, kaj potrebujejo bolj in kaj manj. Tako stlaišče so zagovaijali na nedavni seji člani predsedstva OK ZSMS Novo mesto. Obžalovali so, da mora družba za financiranje različnih potreb še vedno uporabljati take oblike zbiranja denarja, kot je samoprispevek. Krivdo za tako prakso mladinci vidijo v dejstvu, da so nekateri »sistemski utopizmi onemogočili drugačen razvoj družbe«. Udeleženci seje so menili, da mora družbenopolitična skupnost pokazati, da je sedanji referendumski program kolikor toliko uresničen, če misli voditi priprave za nov samoprispevek. Glede časopisa Odločajmo so bili prepričani, da s tokratno predstavitvijo referendumskih načrtov ni najbolj posrečena, zlasti mestoma, propaganda za samoprispevek.
Mladinci so na seji poskušali prodreti v ozadje govoric o domnevni gradnji vojaškega letališča v Prečni. Izvedeli so, daje na občini Novo mesto res vojaška dokumentacija o preurejanju prečen-skega letališča, vendar uvodničar Albert Račečič ni zatrdil, da so pristojni občinski organi že tudi dali soglasja za asfaltiranje steze. Mladinsko predsedstvo je po obširni razpravi o tej temi zagrozilo, da bo naredilo vse, da bodo namere »potencialnega investitorja« postale javne. Predsedstvo novomeške mladinske organizacije »se zavzema za javno vodenje postopka za izdajo dovoljenj in soglasij«, in to vseh potrebnih.
L. M.
URADNI DEL JAVNIH RAZPRAV PRI KONCU
NOVO MESTO — Z današnjim dnem bodo po krajevnih skupnostih v občini uradno zaključili javne razgovore o bodočem predvidenem referendumu za samoprispevek. Na njih so razgrnili programe krajevnih samoprispevkov in razpravljali o bodočem občinskem referendumskem načrtu, ki gaje pred kratkim obširno predstavil delegatski časopis Odločajmo. Na občinski konferenci SZDL Novo mesto ob tem ugotavljajo, da so bile krajevne skupnosti, razen redkih izjem, pripravljene pogovaijati se o skupnih občinskih načrtih, ki naj bi jih uresničili z denaijem iz občinskega samoprispevka. O javnih razpravah in tam predstavljenih stališčih bo Dolenjski list poročal več prihodnjič.
PRVA SEJA PODODBORA
NOVO MESTO
V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri bo v fotogaleriji — mali dvorani Doma kulture v Novem mestu prva seja pododbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga pred časom ustanovili v Novem mestu. Na sejo vabijo vse kolektivne in posamične podpisnike izjave o pristopu k pododboru ter druge občane.
BAVČAR V METLIKI
METLIKA -— V četrtek, 26. januarja. bo ob 18. uri v kulturnem domu v Metliki razgovor o demokraciji, civilni družbi, gost pa bo predsednik odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar. Organizator — občinska konferenca ZSMS Metlika — pričakuje tudi obisk Janeza Janše in tajnika odbora Bojana Finka.
Končno več denarja za razvoj
V zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja želijo v metliški občini vsaj ublažiti zamudo pri gradnji komunalnih objektov in ptt omrežja_
METLIKA — Sprejem predloga odloka o plačevanju prispevka za rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter gradnjo ptt omrežja v metliški občini je med delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti naletel na burno razpravo, predvsem pa na neodobravanje. Glavni razlog za slednje je bila previsoka, kar 2,3-odst. prispevna stopnja.
nosti z akcijo za krajevni samoprispevek, kakršnega v ostalih krajevnih skupnostih že imajo. S temi pripomba-
Resje, daje bila prispevna stopnja za komunalno skupnost v metliški občini ena najnižjih v Šloveniji, še bolj res pa je, da so v občini pri razvoju komunalne infrastrukture veliko zamudili, kar želijo vsaj delno popraviti v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja. Zato so se tudi odločili za sprejem omenjenega odloka, ki ima pred samoupravnim sporazumom, po katerem sedaj zaposleni plačujejo komunalni skupnosti 1,5 odst. od bruto osebnih dohodkov, to prednost, da so v njem zajeti tudi zaposleni v poslovnih enotah, ki imajo sedež izven metliške občine. Teh pa je okrog 18 odst. vseh zaposlenih.
Nekaterim pripombam, ki sojih ime-
li delegati, so ugodili, neuslišan pa je ostal predvsem predlog, naj bi prispevek plačevali iz čistega dohodka, in ne iz dohodka. V skupščini občine vlada bojazen, da bi se iz čistega dohodka nateklo znatno manj denarja, kot predvidevajo. Prisluhnili pa so predlogu, naj bi pripravili komisijo, ki bo nadzorovala porabo zbranega denarja. Iz odloka so črtali tudi vzdrževanje parkov in ulic v Metliki, zimsko službo ter rekonstrukcijo in vzdrževalna dela v metliški mrliški vežici. Ta opravila so po mnenju delegatov krajevnega, in ne občinskega značaja. S tem so zmanjšali tudi prispevno stopnjo na 2 odst., medtem ko naj bi začeli v metliški krajevni skup-
• Zgovoren dokaz, kakšne razmere vladajo v metliški občini na področju ptt prometa in vodne oskrbe je podatek, da v občini ni moč priključiti niti enega teleksa več, medtem ko voda že predstavlja omejitveni faktor razvoja. 15 minut po tem, ko zmanjka elektrike, ostaneta dve tretjini metliške občine brez vode, ker na Veselici ne premorejo rezervoarja, ampak imajo le vodnjak, star več kot pol stoletja.
mi je bil odlok, ki za kolektive sicer predstavlja dodatno obremenitev, a je hkrati podlaga za razvoj občine, sprejet.
M B.-J.
Novomeška kronika
DIM — Picerija v kleti kavarne d' Glavnem trguje priljubljen lokal, še po*' teles
bej v zadnjem času, ko se zaradi pon#' neza jkanja cekinov vse bolj hranimo s takt ^
jivanja ucmiiuv vse uuij mamutu J..
imenovano hitro hrano. Prav vzorno je,® Silv se za mizami picerije ne sme kaditi, tiste,k so z ne morejo vzdržati brez hudičeve travice }.raj pa napode za točilni pult, kjer se lahk1 lepe dim vali brez omejitev. Na to. da se la®* Upa dim od šanka razdimi med mize, ni oči®' bod še nihče pomislil.	ga s
POZDRAVI —• Novomeščani, ki se'	s
jim zvečer ali čez noč zgode nujni dogo®: skuj (podaljšano kegljanje, potem je še Ja® tudi dal za liter, šef je imel rojstni dan itd.).* že c izumili nov način postopnega in običaj® naši nevarnega vračanja v objem ljubijo* ma| žene in otrok. Na dan, ko naj bi se pono(' pon no prikazali na hišnih vratih, naročej* nač domačem radiu Studio D čestitko najša* trgi rodbini, še posebej pa ženam. Nekaj® \ takole: »Rudolf, ki skupaj z Dragom,® se i nezom in Martinom keglja v Brežicah, M van svoji ženi Metki, tašči Slavici in otroke**! bo Bojanu ter Janiki lep dan in se veseliš*11 kot rajšnjega snidenja z njimi.« Potem pa P® odi dobno še Drago in Janez. Pozdrave za® ml;
roži pesem Ljubo doma, kdor ga ima > da
podobna.	I °d]
LUKNJA — V naselju Nad mlini m® od; blokoma št. 25 in 26 nad kanalom že t*
leto ni rešetke. Kdo jo je potreboval, ije*j so ucotovili. dejstvo Da ie, da se otro®
so ugotovili, dejstvo pa je, da „„ — ponočnjaki in druge ogrožene skup?
pUHUCUJaKl 111 UlUgC UglUZ-CIIC
občanov, kot bi rekel ta ali oni poli® luknje kar uspešno izogibajo.

Ena gospa je slišala, da si je da® neka Novomeščanka v Nemčiji po® laditi obraz, kar jo je stalo 24.0® mark. Kljub najboljši volji in odlk nemu vidu ne moremo ugotovi katera je za toliko lepša.
IZ NOVOMEŠKE PORODNišNi
V času od 12. do 19. januarja so v nO" vomeški porodnišnici rodile: Mojca Beg® Otočca — Majo, Janja Mikec iz Šentjtf u. neja — Janeza, Valentina Margon s Se-
novega — Marcela, Nataša Bajuk iz Me)" ;a tike — Danija, Jožica Malenšek d
Šmarjeških Toplic — Igorja, Joži® Rumpret iz Gornje Brezovice — Nejc® Marta Kodrič iz Šutne — Gašperja, Janj® Turk z Male Cikave pri Novem mestu -' Nejo, Anica Bošnjak iz Vrhovcev — Bog' dana, Andreja Lužar iz Vinice pri Šmarj®" kih Toplicah — Blaža, Božislava Pišotek? Senovega — Janka, Marica Novak ® Ozlja — Vedrano, Magdalena Mežič ® Malega Podloga — Roka, Irena Klente nčič iz Nove Lipe — Antona, Brank* Vardič iz Leskovca — Tamaro, Majd* Štih iz Hrastovice — Barbaro, Nevenk* Brezovar z Gorenjih Kamene — Primož*' Nada Simonič iz Drašičev — Brigito, J**' na Vrbos iz Varaštovca — Majo in Alen®
Zvonka Borse z Dolenjega Mokrega polj* — Benjamina, Andreja Sneler iz Crnoi*'
Ija — Viktorijo, Pavla Gačnik z Mirne Lidijo, Ana Bevc z Belega Griča — Mate jo, Breda Mulh iz Štefana — Tamare Štefka Slak z Jordankala — Martina, J?’" ica Kos iz Cerovega loga — Uroša, Aloj®" ja Golob z Senovega — Andreja, Sonj* Vinkovič iz Krškega — Željka, Ivank* Jenič iz Stranske vasi — Katjo, Bojan* Kastigar iz Preske pri Dobrniču — Nine Rozalija Barbo iz Gabrja — dečka, Jan* Mirčetič iz Bele cerkve — dečka, Milk* Markovič iz Šempetra — dečka. , IZ NOVEGA MESTA: Ruža Benkovič iz Majde Šilc 3 — Renata, Božica Simič iz Bršljina 18 — Zorana, Mira Mika* s Ceste herojev 22 — Borisa, Branislav* Došenovič Na lazu 23 — Miroslava, Senja Lesjak iz Bršljina 61 — Primoža, Nataša Murgelj, Nad mlini 39 — Leo, Vesn* Zupančič iz Šmihela 79 — Danijelko. Renata Jenkole iz Žabje vasi — 20 Mašo. Anita Majer iz Slavka Gruma 3 a — Saro. Helena Sladič iz Majde Šilc 19 — Manco-Čestitamo!
Sprehod po Metliki
KAPELNIK MESTNE GODBE METLIŠKE Stane Križ grozi z odstopom. N* živce mu gredo neurejene razmere v samem društvu, a tudi celoten odnos m*l" tiške širše družbene skupnosti do dela p°" sameznikov in skupin. Po odzivih odg°( '	'	metliški
vomih na podobne odstope v metlišK) občini gre sklepati, da bo jezni Križ še bo'J jezen, da bodo odgovorneži še bolj gluhi in da se bo spor razrešil tako, kot se takšni nesporazumi navadno končajo: s Stanetovim odstopom. Kolpa pa bo tekla naprej-
KULTURNO-UMETNIŠKA DRL: ŠTV A v metliški občini bodo imela te da' redne letne občne zbore, na katere vabi)0 tudi predstavnike družbenopolitičnih °r' 1 ganizacij. Praksa iz prejšnjih let je pokazala. da metliški vedno prezaposleni javni delavci nimajo nikoli časa priti poslušal tegob in težav tistih, ki se jim da ukvarjati * kulturo kljub nezavidljivemu in težken"1 položaju, ki vlada zadnje čase v občini n* sončni strani Gorjancev.
V ČRNOMLJU SO USTANOVILI INICIATIVNI odbor za pripravo osredij' je proslave ob dnevu Romov, ki bodo pr**" li tja 8. aprila, in sicer iz Novega mest*1 Murske Sobote, Kočevja, organizatorji Pl pričakujejo tudi metliške Rome. Vključili naj bi se v športna tekmovania in v kultu*' ni program. Prijaviti seje treba Jožetu Butali, predsedniku društva Rom Bolu krajina.
ri;
I 'Črnomaljski drobir
|3 ČASTNI KRAJANI — Na prvi večji —7 M™yni prireditvi v Vinici bodo tukajšnji te * f™lvalci sPrejeli med častne krajane ‘"'So Mollj in Mojco Blažej z ljubljanske mai „ evizUe’ Črta Vadnova iz Kompasa, Jatah' »tv °ez'ia iz dolenjskega dopisništva ie 4 ?!V ter Belokranjca Tonija Gošperiča in »g ,a M'Belčiča. V Vinici pravijo, da v,ct ?° ^siage, ki jih imajo ti ljudje za njihov alti' Ifaj’ r,aznovrstne, predvsem pa se jim zdi lih jt^°! aa so se navezali na njihovo Vinico, liti*	da vsaJ nekateri med njimi ne
„° tako hitro pozabili na ta kraj, kot so ,,, 6" spoznali.
5 , marke
.MARKE — V črnomaljski obči . JI™" hranijo med najdenimi predi......
'Mi 30 nemških mark. Na lastnika čakajo avameseca, toda glede na to, da so v lifl* rč! drzav.‘ Pla^e Se vedno v dinarjih, je kaj no'- ° m°zn°s'i. da ho pravi lastnik prišel ■ pr E**?6' ^aJe l'h 'zgubi, kot da bi na ta j/ri ** Pnznal, da jih je kupil na črnem
.Sh VlNlŠV A Drn. ,,, .
“gu.
'a ‘ V1NIŠKA REPUBLIKA — V Vinici ze pospešeno orinravliain na prazno-ppublike, ki urejati naselja,
«kc r~, ,nec aPr"a- Začeli so urejati naselja, kot slavnostni govornik pa se je vabilu iol mi j- *ndl Predsednik jugoslovanske rtJad,ne Branko Greganovič Upajmo le, .jjj3,v naslednjih treh mesecih še ne bo Pliikml plaz vsesplošnih iusoslovanskih
J	--—sz vivgauuviu. upajiuu 1C,
ga v naslednjih treh mesecih še ne bo P'az vsesplošnih jugoslovanskih
J5^V®UA — V več krajih v viniški
P mnroin rtioriOti liuUI
■» i,r.JLLLVTZIJA ~ V več krajih v viniški •i# Jevm skupnosti ne morejo gledati ljubl-j, mHSkeg? televizijskega sporeda, čeprav itil Mno plačujejo naročnino. Kot v posmeh sem tem ljudem pa so prav v tej krajevni upnosti prvi in edini v Sloveniji ustano-vih klub prijateljev TV Ljubljana. Noja, bi lahko gledali njihov program, se naj-gesto*6	M takšno prijateljsko
Drobne iz Kočevja
14 LABODI NA JEZERU - Labodi, ki so bili pred dvema mesecema na Rinži v Kočevju, so se preselili na jezero. Tu pa je precej debel led, saj se na njem vsak dan ?,rsaJ° t“di prebivalci Kočevja in okolice. # Nekateri ljubitelji živali vsak dan izsekajo y led večjo luknjo, da lahko labodi plavali Jo, medtem ko divje race čepe kar na ledu. U Ljudje te živali tudi hranijo, predvsem s kruhom.
g IZBIRAJO KANDIDATA — Tudi v '* ko&vski občini so se začele temeljne kandidacijske konference, na katerih izbirajo 'zmed 6 možnih kandidatov kandidata za elana predsedstva SFRJ iz Slovenije. V naslednje kolo, se pravi na občinsko kandidacijsko konferenco (ki bo 15. februarja), se bodo uvrstili tisti, ki bodo na temeljnih konferencah dobili najmanj tretjino možnih glasov. Na vseh konferencah razpravljajo tudi o programu revitalizacije Kočevske.
NA OKROGLO O KADRIH — Okrogla miza na temo Kako kadrujemo? no 7. februarja ob 17. uri v Nami. Udeležil se je bo tudi podpredsednik republiške konference SZDL Viktor Žakelj. O kadrovanju na Kočevskem lahko zapišemo le, da so načini kadrovanja še najbolj podobni črnogorskim. Tudi posledice so Pnbližno iste, saj občina že dolgo nazadu-t Je> vprašanje pa je, če bodo tudi kadrovske j. zadeve reševali po črnogorskem vzorcu.
Ribniški zobotrebci
KRVODAJALSKA AKCIJA — V ribniški občini poteka krvodajalska akci-■Jf* ???da se je včeraj, 24. januarja, v So-razici, danes in jutri (25. in 26. januarja) Pa bo v Ribnici, in sicer v prostorih zdravstvenega doma.
SELITEV K SMETIŠČU — Družina “ornkinje Romane Brajdič, ki šteje 8 čla-JJov, noče v Goričo vas, ker je ne sprejme _ ®nasl'ja sonarodnjakov Hudorovac. Zato ) je postavila zasilno bivališče ob glavnem nbniškem smetišču v Mali gori.
VSE REZERVIRANO — Ribniška Občanka se nam je pritožila zaradi čudnih 'govskih navad v trgovini Izbira v Ribni-Cl- V nakupovalno košarico je dala s polica garn, a je trgovka pritekla za njo in ji žela, Ja je garn rezervjran, čeprav to ni ' b .nikjer označeno. Podobno se ji je JUbdilo, ko sije zaželela napravo testomat tza izdelavo keksov), ki je bil v izložbi.
B'l izgovor, daje rezerviran, čeprav m bilo nikjer označeno. Do spora in ^j^rvadj« je prišlo seveda le zato, ker je °beh primerih šlo za staro zalogo in zato
[adi nižjo ceno, kot je bila takrat za isto ago v drugih trgovinah.
Trebanjske iveri
.ŠIROKO SRCE — Službeni avto tre-bJ1, e Part'je jugo so opazili na cesti tstva in enotnosti, kako je delal konku-Mco vlečni službi, ko je »šlepal« osebni o preizkušenega partijskega kadra. Ni c ??°> ali gre,zgolj,za dobrosrčnost ali za
"aKSen, hov plrmnt « <m„ralnru
ssen nov element MPK (moralno-kvalitet), kksi'šele utira pot. NEPRlzANESLJlvl — Čeprav skujmo biti
Vseh b'1' V lci rut>r'k' neprizanesljivi do dru’ neLaler' reagirajo na te bodice in Dri resnejše novinarske zvrsti pisanja envS?es^'vo’ "eltateri pa tudi srdito, z tekih0 1,0 s*ati*tem maščevanju. Kako vest jlragi bralci lahko razlagali tole i,Vr( 'J°je objavil Studio D: »Trebanjski ko n 'SVetie sklenil, da bo predlagal, ka-K)r»* V ^reBnjem ne podpišejo aneksa k
spora 1 'vonjem ne pouptsejo aneksa k rania P načinuin pogojih sofinanci-°Drav‘ - 'L® Dolenjski list, dokler se ne
'rst^o' ru?gnvor 2 Vodstvom Dolenjskega
°ben° °LjeI<ttvnem poročanju. Trebanjci ^htevajo, daje treba pred podpi-
verit.noVega sporazuma za leto 1989 prelij, ,	0 vse nai Imateira Dolenjski
da T r°Bu tcJ vestički naj spomnimo, »ustanovitelji DL prispevajo zgolj 2,6 pisn°'L.a celotnega prihodka naše čašo-



IZ NtvŠIH OBČIN
Smeti kar pred tuja zaklenjena vrata
KUHARSKI TEČAJ ZA KMETICE
ŠENTLOVRENC — Pospeševalna služba trebanjske kmetijske zadruge je pripravila za 23 kmetic v Šentlovrencu kuharski tečaj. Vodila ga je priznana strokovnjakinja Mrzlikarjeva z grobel-ske gospodinjske šole. Kmetice so spoznale pestre jedilnike tudi za take člane svojega gospodinjstva, ki morajo uživati lahko, marsikdaj že kar dietno hrano. Na kmetiji pa je ponavadi zelo težko pripravljati več različnih obrokov, zato so bili nasveti še kako dobrodošli. Prihodnji kuharski tečaj naj bi bil v Dobrniču, zaključka tega tečaja prejšnji petek v Šentlovrencu pa se je udeležila tudi Mara Rupena-Osolnik. Izobraževanje kmečkih žena pač uvrščajo tudi v program FAO.
JAVNA TRIBUNA
MOKRONOG — Turistično društvo Mokronog vabi krajane na javno tribuno o naravni in kulturni dediščini Mokronoga in okolice. Tribuna, na kateri bodo sodelovali tudi strokovnjaki novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, bo v domu Svobode v soboto, 4. februarja, ob 18. uri. Uro poprej bo občni zbor TD Mokronog, kamor vabijo krajane, ki menijo, da so naslednje programske točke turističnega društva za leto 1989 tudi njihove: skrb za varstvo naravne in kulturne dediščine, Igraj kolo, Kresna noč, turistična karta Mokronoga, dejavnost turistične sekcije v osnovni šoli in izobraževanje kadrov iz dela, informacijski sistem in banka podatkov TD Mokronog, metodologija skupnega nastopanja turizma, gostinstva in trgovine v Mokronogu.
i im tl
IZ NthŠIH OBČIN
ti
Tudi v obnašanju na smetišču se kaže kultura ljudi
ČRNOMELJ — Pred kratkim so se v črnomaljski občini izteklejavne razprave o lokaciji za novo odlagališče komunalnih odpadkov. Ob tem so bili ljudje večkrat nekoliko nezaupljivi do nove deponije, ni pa jih bilo sram povedati, da je slab vtis naredila nanje sedanja deponija pri Vranovičih. Toda to smetišče je zadnje čase vzorno vzdrževano, ograjeno, smeti sproti zagrinjajo in ob koncu obratovalnega časa vrata zaklenejo. Prav zaklenjena vrata pa so menda vzrok, da se je nered, ki je včasih vladal na odlagališču, preselil v bližnji gozd
Na Komunali, ki upravlja z deponijo, so bili na zahtevo sanitarnih inšpektorjev primorani uvesti obratovalni čas in po izteku le-tega vrata zakleniti O tem, da bo odlagališče ob torkih in petkih ter vsako 1. soboto v mesecu odprto od 10. do 17. ure, ostale dneve pa od 7. do 13. ure, so obvestili vse krajevne skupnosti, te pa bi morale poskrbeti, da bi bili z novim urnikom seznanjeni vsi krajani A očitno je obveščanje odpovedalo, kajti ljudjeprivažajo smeti kadarkoli jadikujejo pred zaprtimi vrati ter na koncu stresajo odpadke v gozd najbolj razjarjeni pa celo kar pred vrata.
V Komunali so storili dovolj, da se prilagodijo ljudem, pričakujejo pa, da se bodo tudi prebivalci prilagodili njihovi skrbi za red in čisto okolje. Ta obratovalni čas je namreč začasen, in če bodo po treh mesecih ugotovili, da se ni obnesel, bodo začeli zopet vsak dan ob 13. uri zaklepati vrata. Tega pa si gotovo ne želijo niti krajani niti Komunala.
M. BEZEK-JAKŠE
Uspehi s priokusom grenkobe
Uvozne dajatve za material dražijo Gorenjeve kompresorje
ČRNOMELJ — Čeprav je v Gorenjevem tozdu Kompresorji v Črnomlju zaposlenih le 184 ljudi, je bil v preteklem letu med naj večjimi izvozniki v občini. Pohvalijo se lahko tudi, da so lani povečali produktivnost kar za 17 odst., zaposlili pa le peščico novih delavcev. Od maja naprej so vsak dan izdelali namesto 2.600 kar 3.400 kompresoijev. Povpraševanje po njihovih izdelkih je bilo namreč zelo veliko. Na svetovnem trgu je v minulem letu primanjkovalo kar 2 milijona kompresorjev za hladilno-zamrzovalno tehniko.
Lani so Črnomaljci direktno izvozili na Kitajsko 55 tisoč kompresorjev, več kot 60 odst. izdelkov pa so prodali na tuji trg vgrajenih v hladilno-zamrzovalne aparate. Letos bodo z izvozom na Kitajsko, kjer imajo zagotovljen trg, nadaljevali, sicer pa imajo v planih zapisano, da bodo njihovi kompresorji namenjeni predvsem delovni organizaciji Gospodinjski aparati, katere tozd so, ter delovni organizaciji Bira v Bihaču, ki je prav tako v sestavu Gorenja. Šele od povpraševanja na domačem trgu, ki pa je zaradi padca kupne moči prebivalcev vse manjše, bo odvisno, koliko bodo Črnomaljci letos tudi izvozili.
Izvoza pa se po eni strani boje. »Svetovne cene kompresoijev so določene in ne moremo zahtevati višjih. Toda stroški vhodnih materialov so pri nas previsoki,« potoži vodja črnomaljskega tozda Leopold Pucelj. »Za pločevino za globoko vlečenje, ki jo uporabljamo za ohišja, kupujemo pa jo na tujem trgu, ker domači ne premore tako kvalitetnega materiala, moramo plačati uvozne dajatve. In ko želimo kompresor izvoziti, je že dražji za našo carino. Tako imamo le dve možnosti: ali delamo z izgubo ali pa imamo nekonkurenčno ceno. Težava je v tem, ker pločevina ni edina uvožena sestavina kompresotja, in če se ta politika ne bo spremenila, nas bo uničila,« opozarja Pucelj.
M. B.-J.
Vedno med kladivom in nakovalom
Psiholog, socialna delavka in pedagoginja o svetovalni službi petih črnomaljskih osnovnih šol — Neprestan boj za svoje mesto v družbi
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini imajo za 5 osnovnih šol — dve črnomaljski, starotrško, viniško in dragatuško-organizirano svetovalno službo, v kateri so priholog Zdravko Kunič, socialna delavka Katica Starc in pedagoginja Tatjana Pašič. Njihova naloga je predvsem pomagati otrokom, ki imajo težave, da se bolje spoznajo in si lažje pomagajo iz krize. Po pomoč pa se zatekajo tudi starši in učitelji, ki imajo probleme z učenci.
»Naše orožje je komunikacija. Do vsakega moramo biti tolerantni, niko-
gar moralno obsojati, verjeti otrokom, nikoli obupati, čeprav so ob določenem primeru že vsi vrgli puško v koruzo in čeprav je dejstvo, da bomo zares uspeli, skoraj utopija,« povedo strokovni delavci, ob tem pa potožijo, da marsikdaj
starši in družba nasploh od njih preveč
pričakujejo. »Prva, ki naj bi reševala
probleme otrok, naj bi bila družina, naš team pa le kot dopolnilo. Zato hočemo kdaj, da bi lažje reševali težave, poseči tudi v družino, toda tu nam največkrat prehitro zaprejo vrata.«
Najpogosteje se zatekajo k svetovalni službi otroci z učnimi problemi, kjer pa ne gre zgolj za pomoč tistim, ki imajo težave z učenjem, ampak tudi za skrb za nadarjene. Pogosto morajo pomagati tudi pri vzgojnih, čustvenih problemih, nevrotičnosti, poklicnem usmerjanju pa
otrokom, ki izhajajo iz materialno ogroženih in nasploh neurejenih družin. Za vsakega izmed teh področij bi sicer morali imeti posebnega strokovnjaka, ker pa to ni mogoče, poiščejo pomoč pri socialni, zdravstveni službi, otroškem varstvu, policiji, vzgojnoarstveni organizaciji. »V glavnem prihajajo k nam povratniki. Ko se začnejo podajati v težave, padajo vse globlje in globlje, zato so tudi naši uspehi majhni. Sicer pa opažamo, daje na vasi manj problemov kot v mestu. Na vasi otroci namreč niso prepuščeni sami sebi. Prav to, da morajo v mestu otroci največkrat preživljati popoldneve sami, brez staršev, in da prosti čas ni organiziran, pa je naj večji vzrok za delikventno obnašanje,« povedo iz izkušenj psiholog, pedagoginja in socialna delavka.
Skupina teh črnomaljskih strokovn-
Hud boj za višje plače
V podjetjih groze s štrajki in zahtevajo višje plače — Kakšni zaslužki v občinski hiši?
KOČEVJE — V Kočevju se je po novem letu začel prvi boj za višje plače. Veliko govoric je o štrajkih zaradi plač in o tem, da po kolektivih zahtevajo za 100 odstotkov višje plače.
Pri občinskem sindikalnem vodstvu smo zvedeli, da v Avtu in pri GG ni bilo štrajka, pač pa so bili sestanki, na katerih so delavci res zahtevali tudi višje plače. Krajša štrajka sta bila pri Zidarju in Trikonu, kjer so tudi zahtevali za 100 odstotkov višje plače. Pri Zidarju so vrednost točke zvišali za 75 odstotkov. Pri Trikonu so se to soboto odločili tako: pri januarskem izplačilu dobi vsak zaposleni za 250.000 din višji osebni dohodek, pri februarskem nato še 15 odst. in pri marčevskem še 15 odstotkov več.
Dobili smo tudi zagotovilo, da so vsa ta izplačila v okviru veljavnih predpisov, se pravi, da je glede na ustvarjeni (ponekod pa tudi načrtovani) dohodek možno izplačati višje osebne dohodke. Res je tudi, da so se ponekod že brez groženj in štrajka odločili za višje osebne dohodke, pa so z dokončnim sprejemom kasnih in so jih dogodki prehiteli.
Brez pomoči ne bo šlo
Za oživitev Kočevske in kočevskega gospodarstva v načelu že obljubljena tudi republiška pomoč
Uradno smo zvedeli, da tudi pri LIK zahtevajo višje osebne dohodke, in sicer po prvem predlogu za 100 odstotkov, po najnovejšem pa naj bi znašalo povišanje 300.000 din po zaspolenem in še 30 odstotkov.
Grozilci s štrajki so opozarjali tudi na visoke osebne dohodke na občinski upravi in zahtevali podatke o tem. Iz občinskega sekretariata smo dobili tudi podatke o tem. Lanski povprečni osebni dohodek v delovni skupnosti upravnih organov (75 zaposlenih) je bil (z minulim delom vred) 692.235 din (najvišji OD brez minulega dela je znašal 940.012 din, z minulim delom pa 1.062.213 din, z minulim delom pa 1.062.213 din — dobil ga je inšpektor z visoko izobrazbo; najnižji OD pa brez mninulega dela 361.394 din in z minulim delom 393.919 din, dobila pa gaje snažilka.
N a izvršnem svetu (13 zaposlenih) je bil lani povprečni OD 1,169.581 din, in to z minulim delom vred. Najvišji OD je imel s 13-odstotnim minulim delom vred predsednik IS, znašal pa je 1,388.890 din; najnižjega je imel vodja odseka, znašal pa je (z 11-odstotnim minulim delom vred) 1,118.840 din.
Samo v decembru sta imela najvišja osebna dohodka predsednik IS, in sicer s 13-odstotnim minulim delom vred 2,174.290 din, in predsednik občinske skupščne (z 19-odstotnim minulim delom vred) 2,382.560 din.
J. PRIMC
KOČEVJE — V teh dneh je v kočevski občini bilo, v kratkem pa tudi še bo, več sestankov, na katerih razpravljajo o programu revitalizacije (ponovno oživitve) občine Kočevje in o uresničevanju tega programa. Nazadnje so o tem razpravljali tudi na skupnem sestanku direktorjev in odbora občinske gospodarske zbornice, kije bil 18. januarja.
Na dosedanjih sestankih so med drugim ugotovili, da oživitev Kočevske ni le problem kočevske občine, ampak vse republike, in daje zato treba ta program vnesti tudi v regijske in republiške pla-
ne. Sklenili so, daje ta projekt presegel občinske meje (daje torej republiški in je v republiki potrebno poiskati tudi vire finansiranja), daje treba zamisli projekta vgrajevati v občinske in republiške plane ter se vključevati tudi
Izleti in »večni ogenj« v Mali gon
projekte »Evropa 1992«, itd. Program
revitalizacije je bil doslej povsod ocenjen kot dober, gotovo pa se bo zatikalo pri njegovem uresničevanju. Ovira pa ne bo le pomanjkanje denatja, ampak tudi pomanjkanje znanja, razumevanja in pripravljenosti za spreminjanje sedanjih razmer.
J. P.
Dim in smrad motita ljudi, ogenj pa ogroža oko-lišnje gozdove
Za dom že 2000 udarniških ur
Občinski gasilski center oz. dom v Trebnjem že pod streho — Prostovoljno delo ______in širša družbena pomoč — Ocenjena vrednost del 380 milijonov
TREBNJE — »Tudi letos bomo posvetili pozornost usposabljanju z vso tehniko, ki jo imamo v društvu, še posebno pa usposabljanju pionirjev in mladine. Zato bomo prišli na vse oblike usposabljanja, ki jih bo organizirala občinska gasilska zveza Trebnje. Seveda je ena naših najpomembnejših nalog v letu 1989 nadaljevanje gradnje občinskega gasilskega centra,« je povedal predsendik GD Trebnje Franc Gorenc.
Lani je pri gradnji tega centra, ki bo več kot zgolj gasilski dom, na katerega bi bili lahko ponosni ne le Trebanjci (kot so spomnili na letni konferenci GD Trebnje pobratimi iz Velike Gorice, predmestja Zagreba), sodelovalo 74 članov in tudi štirje nečlani. Vsega so oprvili okrog 2000 prostovoljnih ur. Posebno seje z udarniškim delom izkazal Božo Pungartnik, ki je opravil že 137 ur. Po njem bi se lahko zgledovala deseterica mladih fantov, ki bolj od daleč opazujejo gradnjo doma, in niso prispevali niti ene od dogovorjenih 30 prostovoljnih ur. Priložnosti za pomoč bo seveda več kot dovolj, saj, čeprav je dom že pod streho, preostaja za letos še mnogo del.
»Zahvaliti se moram vsem prizadevnim članom, podjetjem, občinski skup-
nosti za varstvo pred požari, trebanjski krajevni skupnosti in vsem, ki so nam doslej na kakršenkoli način pomagali pri gradnji centra. Ocenjena vrednost dosedanjih del znaša 380 milijonov dinarjev. Upam, da bomo povsod naleteli
• Lani je imelo GD Trebnje pet intervencij. Dvakrat so se gasilci spopadli z gozdnim požarom, enkrat pa z rdečim petelinom na gospodarskem poslopju; enkrat so posredovali pri čiščenju kanalizacije pri motelu Put-nik, enkrat pa pri črpanju vode iz cisterne za gorivo. Zelo marljivi so bili zlasti v mesecu požarne varnosti.
Franc Gorenc, Trebnje
predsednik GD
na odprta vrata tudi pri zbiranju lesa za drugo fazo izgradnje centra in da bomo s skupnimi močmi kljub težkim časom le pripeljali pomembno naložbo h koncu,« je rekel Gorenc.
P. P.
jakov toži tudi, daje njihovo delo dokaj drago, težko pa dosežejo kvaliteto. Na enega strokovnega delavca bi moralo priti 300 do 400 otrok, v črnomaljski občini pa jih pride dvakrat toliko. Med temi je vsaj 10 do 15 odst. tistih drugačnih, s katerimi se morajo temeljiteje ukvarjati. Zatika se tudi pri financiranju svetovalne službe, ki je v razširjenem programu. Poleg tega se morajo ti delavci neprestano boriti za svoje mesto v družbi, saj njihov status ni urejen. Ni čudno, da je fluktuacija v svetovalni službi velika, tudi zato, ker je neprestano med kladivom in nakovalom, med zahtevami družbe in njihovimi možnostmi.
M. BEZEK-JAKŠE
KAJ MED POČITNICAMI?
RIBNICA — Med počitnicami bodo v mladinskem klubu (bivša Delavska univerza) predvajali dopoldne risanke, popoldne pa pustolovske in akcijske filme. Mladim bodo tu na razoplago tudi družabne igre. V računalniški učilnici v šoli se bodo lahko pomerili v računalniških igricah. Prizadevanja pa bodo usmerjena tudi, da bi v drugem delu počitnic le usposobili plavalni bazen in ga začasno odprli. Če bo sneg, bo zanje organizirano še smučanje. Pri društvu prijateljev mladine Ribnica pa so razen omenjenega ocenili še nedavne novoletnp prireditve za mladino kot zelo uspešne. Se posebno so pohvalili učitelje in učence glasbene šole. ki so sodelovali pri skoraj vseh prireditvah.
POZABLJENA
POTREBA
RIBNICA — Ribničani prizadevno preurejajo Miklovo hišo v hram kulture. Doslej so že lepo prenovili del spodnjih prostorov, kjer prirejajo likovne razstave. V letošnji načrt obnove so zapisali streho, fasado in izgradnjo plošče nad prvim nadstropjem. Načrti so lepi, vendar si obiskovalci prireditev žele, da bi v hramu kulture poskrbeli še za eno prepotrebno malenkost — sanitarije. Iz vseh dosedanjih planov je namreč izpadlo stranišče, kot da to ne sodi na kulturno področje.
RIBNICA — Letošnja mila zima vabi ljudi na izlete. Samo prvih 14 dni po novem letu je priljubljeno izlemiško točko Ribničanov Sv. Ano v Mali gori obiskalo 248 izletnikov (toliko se jih je vpisalo v knjigo).
Obiskovalce pa posebno moti bližnje smetišče občine Ribnica, na katerem vedno gori ali vsaj tli. Smrad pa nosi veter zdaj sem, zdaj tja po Mali gori, tako da je vedno zadimljena. Bilo bi še huje, če dvakrat na leto ne bi na smetišču opravili deratizacije. Inšpekcijske službe pa pripravljajo še druge ukrepe, in sicer ograditev smetišča, sprotno zasipavanje odloženih odpadkov in razkuževanje tovornjakov (njihovih gum), ko spet odpeljejo s smetišča.
Seveda bi bilo treba čimprej zatreti ogenj. Lasiniki okoliških gozdov že opozarjajo, da se drevje suši in da prihaja do velike škode. Gozdarji, ki so tako rekoč varuhi narave, bi morali bolj odločno ukrepati, da bi bil ta »večni ogenj« na smetišču končno pogašen.
Pisali smo že, da sedanje odlagališče odpadkov za Ribnico v Mali gori ni na primernem kraju in da ribniška občina skupaj s kočevsko pripravlja novo skupno odlagališče, ki bo nekje na Kočevskem. Zanesljivo pa odlagališče ne bo urejeno še tako kmalu, saj za to manjka denarja pa še čas za ureditev je potreben. Zato je še bolj potrebno, da bi sedanje odlagališče v Mali gori vzdrževali tako, da bo najmanj škode.
J. PRIMC
Nova vežica
MOKRONOG — »Več kot 50 mrliških vežic sem si ogledal, pred-no smo se odločili za takšno, kakrš-
Peter Deu
na je v Mokronogu. Namera krajevne skupnosti Mokronog je, da organizira za Mirnsko dolino nekakšen pogrebni zavod, in sicer za KS Šentjanž, Krmelj, Tržišče, Mokronog, Šentrupert in Mirna,« je povedal podjetni gostilničar Peter Deu, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo mrliške vežice.
V mokronoški krajevni skupnosti so se odločili za takšno podobo mrliške vežice potem, ko so si njeni predstavniki z Deuom ogledali nekaj podobnih objektov zlasti na Štajerskem. Povedati pa je treba, da mokronoška vežica ni kopija, ampak izviren, prav za to krajevno skupnost prilagojen objekt.
Deu ponosno pokaže na v marmorno ploščo vklesani podatek na mrliški vežici Mokronog, da so jo namreč zgradili s pomočjo krajevnega samoprispevka. In če so hoteli zgraditi tako ličen objekt, kjer ne manjkata niti marmor niti baker, v več kot dostojno urejenih prostorih pa se takoj prepozna dobro obrtno delo, so v vodstvu KS Mokronog zaupali skrb pravemu človeku. Deu pravi, daje vrednost mrliške vežice od dobrih 100 milijonov narasla zdaj vsaj na 400 milijonov.
Ob gradnji mrliške vežice v Mokronogu sta Deu oz. njegov odbor razmišljala tudi o povezavi oz. ureditvi tamkajšnjega pokopališča. Dokončno ga bodo uredili v letu 1989, služilo pa naj bi vsaj trem rodovom. Pa še to: potem ko je Deu s sodelavci uspešno speljal naložbo v mrliško vežico najprej na Belem griču in zdaj še v Mokronogu, snuje gradnjo vežice še na Vrhu.	p p
I
j;
j (2058) 26. januarja 1989
SCLENJSKI UST
ul
IZ NK.ŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN jf
V kakovosti jih nihče ne prekaša
Regulator v Brežicah sam razvija svoje izdelke, odkar obstoji
BREŽICE — Pogodbene organizacije združenega dela doživljajo v Sloveniji
različne usode, prihranjeno.
Nekatere se dobro držijo, druge potonejo. Nič jim ni
Brežiški Regulator sodi med tiste, ki se s kakovostjo izdelkov brez slabe vesti
Začarani krog
Izvršni svet že dolgo zaman kritizira Kos tak
KRŠKO — Vsaka občina ima svojo komunalo in vsaka ima tudi svoje probleme z njo. Tudi krška občina ni izjema, zato ni nič nenavadnega, da je tudi letos ob obravnavanju poročil o tej dejavnosti spet prišlo do kritičnih pripomb.
Za sedaj je bilo te pripombe slišati samo na seji izvršnega sveta, ko bo poročilo obravnavala še skupščina, pa bodo pripombe iz vrst delegatov. Te druge bodo nemara čisto življenjske, letele bodo bolj ali manj na pobiranje smeti, na cene, na skrb za ceste itd Krški izvršni svet pa se za vzema za nekaj drugega: za sodobno komunalo, ki se ne bo končala pri pobiranju smeti in odvažanju teh smeti na deponijo.
Predsednik krškega izvršnega sveta je na poročilo izvršilnega odbora komunalne skupnosti naslovil celo vrsto pripomb. Predvsem se ni strinjal s tem, da med opravljalci komunalnih storitev poročilo omenja samo Kostak, ko pa komunalno dejavnost opravljajo tudi krajevne skupnosti. Kljub temu pa tudi za Kostak ni našel dosti prijaznih besed. Menil je, da z visokimi cenami pokrivajo svoje neznanje, in še da si je treba zastaviti na področju komunalne dejavnosti povsem nove naloge. Žal pa za kaj takega ni prave zamisli, te pa ni, ker ni znanja, in že smo v začaranem krogu. Zato v Krškem še vedno obstaja klasična komunala, brez sodobnih prijemov in tako ostaja na robu občinskega razvoja. To zaostajanje je toliko bolj očitno, ker niti v tako imenovanem klasičnem delu komunala ali Kostak kot najpomembnejši izvajalec ne more zadostiti potrebam. Zelo počasi prevzema v upravljanje vodovode, sanitarne raziskave pa kažejo na to, da bo to treba čimprej opraviti. Prav tako ne zmore z območja cele občine odvažati smeti itd.
Skratka, Dobrovnik je vrgel rokavico komunalcem in to ne prvič. A li bo čez leto dni, ko bodo na izvršnem svetu spet sprejemali takšno poročilo, vse skupaj kaj drugače?
J. SIMČIČ
Boštanjčani dali »zeleno luč« za HE in cesto
BOŠTANJ — »Po 14 dneh predaha od zadnjega zbora krajanov, ko smo sprejeli novo mikrolokacijo HE Boštanj z gradnjo v eni gradbeni jami brez obtočnega kanala 80 metrov višje, kot so prvotno predvidevali projektanti, in se tudi dogovorili, da speljemo skozi Boštanjsko polje plinovod, smo na današnjem zboru rešili še vprašanje ceste. Pred 14 dnevi smo bili za posodobitev ceste, danes pa smo opredelili lokacijo oz. traso ceste, kot sta pokazala razprava in glasovanje, v zadovoljstvo večine krajanov,« je povedal predsednik sveta KS Boštanj Alojz Rupar po sobotnem zboru krajanov.
Republiška skupnost za ceste je po besedah Jožeta Kolaija s sevniš-kega izvršnega sveta zagotovila tudi kontinuiteto te ceste, se pravi, da bo odvezala mošnjo za financiranje ceste od boštanjske graščine do mirenskega mostu. »Iz vseh vidikov, tudi glede zahtev krajanov, da ohranimo najboljše kmetijske površine in čim manj ogrožamo objekte, je sprejeta varianta 3 b najboljša od 6 predlaganih. V KS smo enotni, daje treba tudi po izgradnji HE Boštanj obdržati čimveč obdelovalne zemlje, izgubljeno zemljo ob cesti pa bomo nadomestili z drugo zemljo, na primer kmetijske zemljiške skupnosti, ki jo ima na polju. Ta inačica predvideva podvoz pod železnico Sevnica — Treb-nje in nadvoz prek magistralne ceste v Sevnico, obrtna cona pa ima svoje nivojsko križišče. Krajani želimo, da bi bila kakovost življenja ob gradnji tako velikih objektov čim manj narušena, zato skušamo doseči, da uskladimo in skladno z interesi ljudi omogočimo tako gradnjo, ki bo ljudi čim manj motila in ne bo skazila podobe krajine,« je dejal Rupar.
P P.
postavljajo ob bok konkurenci doma in na tujem. Osvojil je pretežni del jugoslovanskega tržišča in se prebil tudi na tuje, kamor izvaža 15 odst. proizvodnje. Pohvali se še lahko s posrednim izvozom prek jugoslovanskih izvajalcev po svetu. Regulatorjeve izdelke vgrajujejo na Kubi, v Sovjetski zvezi, v Iranu in celo v Mongoliji.
Prednost tega pozda (pogodbene organizacije združenega dela) je v tem, da proizvodnega programa ni povzel po drugih. Svoje izdelke so pri Regulatorju sami razvili. Od ustanovitve te delovne organizacije mineva dvanajsto leto. Trenutno šteje kolektiv 42 delavcev. Med njimi sta 2 inženirja in 11 tehnikov različnih usmeritev. V kontroli in razvo-
TUKAJ SE ZAČNE — Vsak izdelek in vsaka izboljšava nastaja pri Regu-latorju najprej za risalno mizo. Na sliki tehnik Slavko Lah. (Foto: J. Teppey)
ju dela 20 ljudi. Razvoju se stalno posvečajo štirje strokovnjaki z direktorjem na čelu. Regulatorje pritiska v cevovodih je on prvi razvijal že precej dolgo pred nastankom ozda. Deset let je delal kot zasebnik.
Brežiški Regulator veliko dela s kooperanti od Zagreba do Ljubljane. Ti imajo za kooperantska dela dovolj prostih kapacitet, zato je škoda, da bi jih podvajali. Sami si izbirajo le tiste delovne operacije, ki se jim zdijo smiselne. Kot zanimivost naj povemo, da imajo med kooperanti celo velikana, kot je Rade Končar iz Zagreba.
Pri Regulatorju svoje izdelke hitro prilagajajo in jih sproti izboljšujejo. Dele programa opuščajo in vpeljujejo novosti, kijih kupci iščejo na trgu. Ravno ta čas razvijajo spet nove izdelke za zahodno tržišče. Regulatorje izdelujejo serijsko in po naročilu. Po naročilu so na primer napravili regulator pritiska za akademijo znanosti v Moskvi. Najmanjši regulatorji iz Brežic imajo 10 cm premera, največji 1 meter. Vgrajujejo jih večinoma v vodovodne in plinske cevovode.
V Jugoslaviji glede kakovosti nimajo konkurence, izpodrivajo pa jih dumpi-nške cene, ki sijih lahko privoščijo velike firme. Pozd je za kaj takega premajhen. Kolektiv se trudi, da vsak dinar čim bolje obrne. Ravno zdaj so dokončali novo prozvodno halo in z njo vred imajo pod streho 2 000 m2 delovnega in skladiščnega prostora. Za firmo, ki je začela iz niča, je v tako kratkem obdobju tudi to dokaz dobrega gospodarjenja.
J. TEPPEY
Radio Posavje ustanavljajo za tri občine
Sedež bo v Brežicah
BREŽICE — Osamosvojitev lokalne radijske postaje je bila napovedana dlje časa, ker zakon o javnem obveščanju določa, da so to delovne organizacije.
Radio Brežice je bil doslej enota Zavoda za kulturo, kar je večkrat povzročalo težave. Nova organiziranost je dosti bolj sprejemljiva.
Med pripravo ustanovitvenega akta so nastale še druge spremembe. Občinskima konferencama Krško in Brežice seje kot ustanoviteljica naknadno pridružila tudi Sevnica. Skupaj torej ustanavljajo Radio Posavje z dvema študijema, brežiškim in sevniškim. Do poenotenja opreme in oddajnikov bosta studia oddajala ločeno vsak svoj program.
Radio Posavje bo veijetno še nekaj let delovna organizacija v ustanavljanju. Prehodno obdobje bo trajalo vse dotlej, dokler ne bo zgrajen oddajniški sistem in direktna povezava med študijema. Posavski radio bo poleg oddajanja radijskih programov opravljal tehnične storitve, agencijsko in založniško dejavnost. S temi dejavnostmi si bo zagotavljal tudi materialne pogoje za delo. Dopolnjeval jih bo z ekonomsko propagando, s čestitkami in sredstvi, ki sijih bo v družbenem dogovoru zagotovil za oddajanje posavskega programa, j ^
V tujini je konkurenca neusmiljena
Brežiška tovarna pohištva opušča nedonosne programe — Izvoz večji
Sindikat je na strani delavcev
V sindikatu menijo, da delavcev ne bo mogoče odpuščati brez programov
KRŠKO — O tem, da sindikat pridobiva vse večjo vlogo, ne kaže več dvomiti, zato tudi v krški sindikalni organizaciji zelo resno jemljejo nalogo glede prenove svoje organizacije. Zato je bila seja občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, tik pred letnimi sejami osnovnih organizacij, v glavnem posvečena tem nalogam.
V prvi vrsti je naloga sindikata, da se bori za socialno varnost delavcev, zato se tudi v Krškem zavzemajo za to, da bi bil tisti prag nekje pri 700 tisoč dinaijev. Hkrati pa se marsikdo zaveda, da ponekod tolišnih plač le ne bodo mogli izplačati. Torej bodo zapleti možni domala povsod in namen stavkovnih pravil, ki sojih tudi obravnavali na seji, je tudi v tem, da se konflikti razrešijo čim hitreje, še posebej v kolektivih, kjer ni možno reševanje po samoupravni poti. Takšno samostojno delovanje sindikata je med članstvom naletelo na podporo, saj je sindikat doslej že pokazal svojo vlogo in pomen prav pri razreševanju konfliktov med delavci in
KOMUNISTI O RAZVOJNIH MOŽNOSTIH
KRŠKO — Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Krško so članom predstavili razvojne možnosti občine Krško. O tem je govoril Vojko Omerzu in hkrati prikazal tudi kratek video film. Sicer pa so na seji sprejeli tudi finančni načrt za leto 1989 in sklep o ukinitvi osnovnih organizacij ter konference v IGMP Sava, kjer je prišlo že prej do nove organiziranosti.
upravno strukturo.
Druga pomembna naloga, ki so si jo zadali v sindikatih, pa je ugotavljanje tehnoloških in ekonomskih presežkov delovne sile. S tržno ekonomijo, ki jo pri nas šele uvajamo, bo prav gotovo prišlo do teh presežkov in sindikat se strinja s tem, ker tržno ekonomijo podpira v temeljih. Hkrati pa se zavedajo, da ta ekonomija v osnovi spreminja odnos do delovne sile. Prav tu pa je glavno torišče delovanja osnovne organizacije sindikata, ki bo morala poskrbeti, da se merila za odpuščanje presežkov delavcev vnesejo tudi v samoupravne splošne akte. Vendar pa je splošno načelo jasno že sedaj. Pogoj za presežke delovne sile ne smejo biti nekakšni seznami delavcev, kot seje to zgodilo v papirnici v Vevčah, ampak je to le sanacijski program ali projekt za prestrukturiranje proizvodnje. Le tako bo mogoče narediti analizo, koliko delavcev je preveč v enem kolektivu. Torej bo sindikat na strani delavcev, zato odpuščanje delavcev ne bo mogoče mimo in brez sindikata.
V krški občini so našteli okoli 500 do 800 delavcev z nizkimi plačami, pravih tehnoloških presežkov delovne sile pa niso ugotavljali. Kjer te tehnološke presežke imajo, imajo tudi akumulacijo,
torej tam delavci ne bodo problem.
Ker sindikat vse bolj pridobiva na pomenu, se zavzemajo tudi za drugačen sprejem. Poslej naj ne bi bil več avtomatičen in za vse, ampak naj bi postal član sindikata samo tisti delavec, ki to želi. Pa tudi sprejem naj bi bil poslej malo bolj slovesen.
J. S.
BREŽICE — Tovarna pohištva izvozi na Zahod nekaj manj kot dve tretjini proizvodnje. Za minulo leto bo zanjo iztržila 2,5 milijona dolaijev. Serije so majhne, od 200 kosov navzgor. Trenutno izdeluje 27 različnih programov in znotraj njih je nekaterih pohištvenih kosov tudi samo po 50. V vsakem programu je veliko različnih izdelkov, po dvajset in več, zato je za velikoserijsko industrijo, kakršna je bila njihova tovarna pred leti, to zagotovo uspeh. Nedonosne programe v Brežicah opuščajo in iščejo dopolnilne dejavnosti.
Direktor Izidor Slatner napoveduje v prihodnje prehod na kvalitetnejše pohištvo, s katerim se bodo povzpeli v višje cenovne razrede. Z nekaterimi programi so se že prebili. Inž. Slatner zagotavlja, da bodo poslej investirali predvsem v opremo za izboljšanje kvalitete izdelkov. Najprej bodo zamenjali stroje za površinsko obdelavo pohištva, kar jih bo veljalo okoli 150 tisoč dolarjev. Opremljali se bodo postopoma, odvisno od možnosti. Vzporedno načrtujejo več izobraževanja že zaposlenih. Bolj izbirčni bodo pri sprejemanju novih delavcev, od katerih bodo zahtevali kvalifikacijo. Osnovni program tovarne je ploskovno pohištvo, ki ga že nekaj časa plemenitijo z masivnimi elementi. Izvažajo regalsko pohištvo, spalnice in bolniške sobe, doma pa prodajajo poleg spalničnih programov opremo za dnevne in otroške sobe. Naj večji tuji partner, za katerega delajo, je švedska firma IKEA. Sledi ji Anglija, med dolgoletnimi kupci pa so tudi Združene države Amerike.
Pri izvozu jim delajo preglavice zapleteni papirji, ki so posledica velike zbirokratiziranosti. Ogromno časa porabijo samo za to, da dobijo skupaj potrebne dokumente. Izdelke izvažajo na pet različnih načinov.
Ta trenutek prištevajo med naj večje uspehe zmanjšanje zalog polproizvod-nje in gotovih izdelkov. Skrčili sojih za tretjino, in ker so zaloge dandanes zelo drage, se jim to veliko pozna.
J. TEPPEY
PRIZNANJA JUBILANTOM — Na srečanju delavcev v vzgoji in izobraževanju v sevniški Osnovni šoli Savo Kladnik je v imenu pokrovitelja srečanja, skupščine občine Sevnica, spregovorila predsednica občinske skupščine Breda Mijovič. O potih slovenskega naroda je predaval dr. Matjaž Kmecl, prijeten koncert pa je pripravil Silvester Mihelčič. Enajstim delavcem v vzgoji in izobraževanju so za 20-letno in štirim za 30-letno delo podelili priznanja. Ta so
LETOS SO SE ZBRALI NA BIZELJSKEM
BIZELJSKO — V celodnevni šoli Edvard Kardelj je komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski skupščini v Brežicah včeraj priredila novoletno srečanje za duhovnike in brežiške občine. Po razgovoru so goste povabili na ogled krajevne skupnosti in na po-skušnjo vin v Slovinovi kleti pod gradom Orešje.
prejeli Marija Koritnik z Blance, Mirko Bogovič (na sliki) in Dušan Milost iz Sevnice ter Štefka Plantarič iz Tržišča. (Foto: P. Perc)
Poskus s sodobnim programom
V Sevnici zaživela nova delovna organizacija — Tehnološki sistemi Sevnica
SEVNICA — »Za prvo četrtletje imamo dovolj dela in okrog 30 odstotkov zmogljivosti imamo zapreženih tudi v drugem četrtletju. Zavedamo se, da je zelo pomemben štart nove delovne organizacije, in zaenkrat smo lahko kar zadovoljni. Seveda pa bomo stremeli k temu, da bomo imeli v prihodnje pokritih kar 120 do 130 odstotkov zmogljivosti, da bi še spodbudili storilnost in zavzetost za še boljše delo,« je povedal diplomirani inženir strojništva Karel Platino-všek, začasni poslovodni organ nove delovne organizacije, ki deluje v Sevnici od novega leta — Tehnološki sistemi Sevnica (TSS).
renče, gotovo pa drži, da je ta trg še premajhen, zato moramo razmišljati.
J. PERC
PONOVITEV REFERENDUMA V KOPITARNI
SEVNICA — Delavski svet Mercatorja-Kopitarne Sevnica je sklenil, da razpiše referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, vključno s tabelo razvrstitve del in nalog po skupinah zahtevnosti, ki je sestavni del tega sporazuma. Referendum bo v torek, 31. januarja. Upajo, da bodo izidi referenduma boljši kot 3. novembra lani, ko ta sporazum na referendumu ni bil sprejet, ker je zanj glasovalo 215 volilnih upravičencev, kar je zneslo natanko 49,77 odstotka, torej manj kot polovica vseh volilnih upravičencev!
Ta organizacija je nasledila proslulo Tovarno konstrukcij, kije bila pred leti tozd, zatem pa obrat Strojne tovarne Trbovlje. Trboveljčani še komaj držijo glavo nad vodo, zato seje prisilna uprava STT odločila, da se najprej reši odvečnega balasta obrata v Sevnici, na tej poti pa je tudi obrat v Valandovu v Makedoniji, kjer so se najprej soočili s t.i. ekonomskimi in tehnološkimi presežki delavcev. V sevniških Tehnoloških sistemih je našlo delo še 73 delavcev Tovarne konstrukcij, vseh pa je 80 zaposlenih.
svojih rokah, in to brez konvertibilnega uvoza, izdelki pa bi bili na visoki evropski ravni. Razmišljamo pa tudi o razvoju strojev za tehnologijo prozvodnje, ki smo jih doslej v glavnem uvažali. V vsakem primeru pa bomo delali za znanega kupca, kajti zalog si ne smemo več privoščiti.
»Slej ko prej ostaja naš glavni proizvodni program procesna oprema, predvsem za kemijo. To so mešalniki za tekočine, pastozne in praškaste materiale. To je program, ki smo ga dobili od STT. Toda zadnjih 10 let očitno ni bilo nič narejenega za razvoj te opreme. Zato smo se odločili, da bomo delovali predvsem v dveh smereh, in sicer bomo spravili sam stroj na višjo tehnološko raven. Za ta del imamo vse rešitve v
Moram pa reči, da so bili doslej ti naši stroji že kar dobro sprejeti na tržišču. In še to je pomembno, da so naši
stroji za pol cenejši od uvoženih, kakovostna razlika pa sploh ni tako očitna. Na jugoslovanskem tržišču nam že priznavajo zaradi kvalitete naših izdelkov nekoliko višje cene od konku-
Karel Platinovšek: začasni poslovodni organ TSS
• Ljubljanski TMF, kije izdelal sanacijski oz. razvojni elaborat za Tehnološke sisteme Sevnica, pomaga »novorojencu« pri trženju in prodaji opreme, kajti TSS še nima razvitega prodajnega inženiringa, za katerega bi radi pridobili strojnike, ki ne bi imeli le smisel za razvoj, ampak tudi žilico za trgovanje oz. komercialne posle. Z nasveti pa pomagajo TSS tudi soustanovitelji nove firme — STT in Metalna-tozd TLK Krmelj.
Novo v Brežicah
N AJ SE VE, KDO JE KDO — V a tavraciji Blagovnice so nedeljske ležence ustanovnega zbora Slovet* kmečke zveze že takoj na začetku nata* no razmejili. Funkcionarji in delo® predsedstvo so bili osvetljeni, kmetje' marku. Kmetje so bili tokrat izjemotiv večini. Protestirali niso, ker so vajeni p* skanja v mračne kote. Ploskali so vstf govornikom po vrsti, tistim, ki so udrih* čez oblast in kmetijske organizacije* njihovim predstavnikom.
VSE JE DOLOČENO, LE SNEG’ NI — Starši se spet oglašajo, ker jim nip volji, da šole ne morejo predlagati zim* počitnic po lastni presoji. Tudi na podek ju bi raje videli, da bi imeli otroci M pravega zimskega veselja. Sneg napove* jejo v februarju, nihče pa ne da rok1' ogenj. Lahko bi se opekel in uradna IM ki vse določa, bi spet imela prav.
ZELENEC NI ZA VSE — Posavci* se komaj navadili na zeleni vlak in že> jim odmika. Odkar so ga podražili, P nekod spet priporočajo vožnjo s P' niškim. Za zgled drugim spodbuja va* nost zbornica, ki zelenega udobja * plačuje več.
MEGLE NA IZVOZ — Brežičam1 Krčani ne pomnijo, kdaj so bili nazad* tako dolgo zamegleni. Le to vedo, da* radi nizke Save hladilni stolpi jedrsked® trarne noč in dan bruhajo paro v ozraif Ko bi se kdo spomnil na to, da bi proda? atomsko meglo, mu je zlepa ne zmanjkalo.
li BR€ŽISK€<K^n
POR0DNI$NICtv**
V času od 14. do 20. januarja $ brežiški porodnišnici rodile: Martina f iz Gržeče vasi — Patricijo, Iris Karal* Brežic — Uroša, Višnja Rupar iz Lad?
—	Anito, Mirjana Grozdanov iz * vrščaka — Danijela, Irena Pavi® Brežic — Urško, Mirjana Mlinarič iz 1* protna — Marka, Ljubica Milič iz Krf jenovega — Josipa, Nevenka Brekov* Zdencev — Marino, Marjeta Bosa) Brežic — Mateja, Zora Žejavec iz Sar* bora — Maria, Hajrija Mehič iz Sevi*
—	Aljo. Čestitamo!
Krške novice
i
BANKA KOT MAČEHA — V k^ občini je kmetijstvo prav gotovo P membna panoga, čeprav v celotnem P podarstvu ne pomeni mnogo, ker je ind* trija pač tako močna. Kljub vsemu pa d* kmetijstvo zaslužilo malo več pozofflj ali vsaj takšno, kot jo ima v kranjski ob ni. V tej občini so namenili 4 milijarde1* za znižanje obresti za tako imenov* kmetijske kredite, medlem ko sojih v »* ki samo 650 milionov din. Kot vedo P vedati poznavalci bančnega poslovanja^ LB Temeljna posavska banka lahko# menila za to vsaj poldrugo milijardo d* PLONKANJE ZA MARKO — učenčki najnižjih razredov osnovne *
so že spoznali, kako malo seje zanest!!
ovnih šol (j*
dinar. Zato v eni izmed osnovnih šol C zagotovo odmaknjena in zato ne bi trie! reči, da gre pri tem za modno muho ved mest) v krški občini zaračunajo prejj* vanje domače naloge z eno nemško d1! ko. Podobno so se znašli tudi v drugi j®., kjer denar za končni izlet zbirajo v rtj kah. Skratka, kdor še razmišlja, kam j šel dinar, naj za mnenje vpraša učenčkd osnovnih šolah. Oni so glede tega že P vsem brez iluzij.
MEDNARODNA MATURA — K» bi si rad omislil potovanje v Evropo " za svoje nadobudne otroke, naj začne* rčevati že sedaj. Mednarodna matur*! vstopnica za Evropo bo namreč po seP njih računih stala okoli 16.000 švicajg frankov, opravljalo pa naj bi jo le 50*
100 slovenskih srednješolcev, je bilo sl®* na seji medobčinskega sveta SZDL za J savje. Zato, dragi starši, pohitite, kajti 9 vilo vozovnic je omejeno!
CESTARJI BEREJO — Malo po** a zato toliko bolj zadovoljni sporočaj*; da krški cestarji berejo tole rubriko. nedavnim so namreč zakrpali že sk^j vse luknje na cestah, o katerih smo
Sevniški paberki

sko granato iz z. svetovne vojne, . nekateri podcenjevali nevarnost, kakor bi bila bomba štruca kruha. Direktor®! tona pa je takoj začasno zaprl gradbišč® zaprosil za pomoč oddelek za obrambo oz. občinski štab za civilno zMJ to, ki sta poskrbela za vse potrebno. T°J ob vsem tem dogajanju je zanimivo to, da so starejši Sevničani opozarjali*; utegne zemlja skrivati še veliko ekspl®! va, saj je bilo med vojno v bližini sklad|S“ municije, kije šlo v zrak skupaj s hotel® Triglav. Ko so pirotehniki zaščitne eM milice iz Ljubljane z detektorjem odkn . li številne možne lokacije kovin, so nekateri kar malce razočarani, ker je b*R Janka Revinška iz nedrij zemlje izkop*1, staro železo, ni pa odkril domnevne kle polnimi sodi vina.
SKRPUCALO - Nova prom®! ureditev okoli železniške postaje in *', busnega postajališča s tem vred je na s*\ za preventivo in vzgojo v cestnem pr°\J tu dobila vzdevek skrpucalo. Svet je jT vočasno opozarjal na pomanjkljivo*1! predlagal rešitve, toda na koncu so sev', projektanti ukrenili po svoje in zdaj ■fj-Sevničani to, kar si zaslužijo — in*lcc: otočke precej velike nemunosti. V sc t^ komisija, kije šla na oglede, lepo popMj ostalo pa je še po starem. Tudi gr°\! predsednika sveta Jelka Štojsa, da bo®7 topil, če ne bo svet imel prave velja ve. J aktualna

Danes v Krškem Ribnica kulturni spomenik
ZVESTI TRADICIJI — Gledališka skupina KUD Prečna je za svojo deseto (neprekinjeno) sezono pripravila Mikelnovo komedijo »Afera Mandragol«. Na posnetku: prizor z vaj. (Foto: J. Pavlin)
Edina nagrada je aplavz
Prečenčani bodo nastopili z Mikelnovo Afero mandragol — Načrtujejo trinajst gostovanj
„ PREČNA — Prečenska gledališka skupina je za to sezono naštudirala komedijo slovenska dramatika Miloša Mikelna »Afera mandragol«. Delo, prepleteno s petjem, plesom in »atentati«, so pripravili Pod vodstvom Franca Pluta, dolgoletnega igralca, ki se tokrat preizkuša tudi kot režiser. Premiera bo v soboto, 28. januarja, v kulturni dvorani v Prečni.
Skupina prihaja na oder prej, kot je imela navado prejšnja leta. Igrati želi pozimi, ko imajo tudi obiskovalci več časa za takšne prireditve. Z vajami so začeli novembra, potem pa so zahtevno besedilo in igro vadili na vajah, ki so bile trikrat na teden. Vsakemu od igralcev se je tako nabralo kar lepo število ur skupnih vaj, upoštevati pa moramo, da so vsi vadili še doma.
Resnega dela so v Prečni vajeni in tudi igralcev ne manjka. Vsako leto se skupini pridruži kakšen novinec, kar je vsekakor spodbudno. V »Aferi mandragol« bodo igral: Martin Novak, Irena Vehar — Dragan, Magda Jazbec, Marjana Glavan, Miro Hočevar, Stane Juvan, Roman Kapš, Franc Plut, Ivan Jarc, Zdene Klančar, Ivan Glavan in Darja Kapš.
Člani marljive gledališke skupine v Prečni imajo tudi letos v načrtu gostovanja. Na odrih dolenjskih, belokranjskih in posavskih krajev nameravajo nastopiti trinajstkrat. »Želimo si, da bi bili obiskovalci z našo igro povsod zadovoljni, da bi bile dvorane polne. Ne nazadnje je prisrčen aplavz dvorane naša edina nagrada,« pravi članica skupine Irena Vehar — Dragan.
J. PAVLIN
lutkovna igra
Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane — Med počitnicami: filmi, risanke
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja je pripravil pester kulturni program za otroke med zimskimi počitnicami. V njegovi dvorani so od prvega do zadnjega dne počitnic vrteli za mladino zanimive filme, še posebej pa so pritegnile risanke. Obenem je poskrbel, da so podobne filme predvajali tudi v Velikem Podlogu in Koprivnici. Minuli torek dopoldne sta mlade obiskovalce v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja zabavala pantomimika Andres Valdes, v Ljubljani udomljeni Kubanec, in Jana Kovač.
Danes, 26. januarja, bo ob 10. uri v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja lutkovna predstava Pravljičarjevih pravljic češkega avtorja Jirija Strede v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V igri, ki jo je režiral Karel Makonj, sta združeni oziroma prirejeni pravljici Rdeča kapica in Princesa na zrnu graha. Izvedba temelji na otroški igri; tako so to lutkovno igro uprizorili leta 1978 tudi Čehi, ko so prvič pripravili predstavo Pravljičaijevih pravljic. Sicer pa bo že samo gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane pomemben kulturni dogodek za to posavsko mesto. Vedeti moramo namreč, da sodi to gledališče v sam vrh lutkovne ustvarjalnosti v Jugoslaviji in da je nemajhen tudi njegov mednarodni ugled.
IZ.
KRAMAR RAZSTAVLJA
NOVO MESTO — V tukajšnjem Domu JLA je od ponedeljka na ogled razstava umetniških fotografij inženirja kemijske tehnologije Zdravka Kramarja, ki je doma iz Zabrdja pri Mirni. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij iz Trebnjega.
? Grafični bienale na Otočcu bo
#-—------------------------------------------------
tl- Prvi bienale slovenske grafike v tem turističnem kraiu na Dolenjskem bodo odprli >i letos na dan mladosti, 25. maja — Razstave na Otočcu in v Novem mestu — Razpisanih šest nagrad — Organizatorji povabili umetnike iz Slovenije, zamej-% stva in od drugod po svetu — Že prva prireditev naj bi bila najvišje kakovosti
p	NOV O MESTO — Bienale slovenske grafike na Otočcu bo. Prvi bienale bo
a, letos od 25. maja, dneva mladosti, do 30. junija. Tako tudi Dolenjska dobiva d prireditev, ki bo zaobjela ves slovenski kulturni in duhovni prostor. S tem se di naposled ostvarja pobuda, ki jo je že pred kar nekaj leti dal akademski slikar in D grafik Branko Suhy, novomeški rojak, sama zamisel pa je bila lani na okrogli f m'z' na Otočcu strokovno verificirana. Toda če so bili takrat hkrati še pomisleki ki, daje kaj takega na Dolenjskem spričo finančno zapletenih razmer in kulturi L nenaklonjenega časa težko izvesti, jih zdaj seveda ni več. Organizatoiji so pois-,(j kali prave odgovore na vse izzive in nejasnosti in pesti le še za to, da bi manife-■jt slacija stekla po zamisli.
J? Organizacijski odbor, ki ga sestavlja-
nj Jo predsednik Janez Slapnik, predseduj n‘k upravnega odbora Franci Šali in Predsednik bienala Branko Suhy, je z ; pj osebnimi vabili povabil k sodelovanju (takih 150 slovenskih grafičnih ustvaril) jalcev iz naše republike in zamejstva, \i nekaj vabil je poslal Slovenski izseljen-■ * sk* matici, da jih bo posredovala sloji Venskim umetnikom in organizacijam Po svetu, večje število vabil pa tudi na aJ Društvo slovenskih likovnih umetni-Ijjr kov v Ljubljano, da bi morebiti prezrte iB grafike obvestilo o tem bienalu z okrožij nico. Vsak povabljeni ustvarjalec naj bi za razstavo bienala poslal tri grafike v izi* originalni grafični tehniki, in sicer nasta-1” le v zadnjih dveh letih. Prispela dela se J>odo zbrala v Dolenjski galeriji. Grafi-is* k'*6 *re'3a Pos'al' najkasneje do 28. februarja, zamujenih pošiljk ne bodo
r
Vpis spet večji od ponudbe šol?
Srednje šo e v Slovenji ponuja o jeseni v Prvih letnikih 28.000 učnih mest
y prvih letnikih slovenskih srednjih šol bo v šolskem letu 1989/90 nad 28.000 prostih mest za mladino. poleg tega pa še več kot 8.000 ■Trest v oddelkih za odrasle. Ponud-°a s temi podatki je bila v javni razpravi, bo pa tudi podlaga za razpis o ('Preu, ki bo objavljen najverjetneje ^ Proti koncu februarja.
Ponudba srednjih šol je bolj ali anj enaka kot lani na večini ob-Jbočij naše republike. Povečana je udi v PosaVjU (za 15 do 30 mest) in a Dolenjskem (za dobrih 100 iter še ponekod drugod. Ob juto VP'SU bodo številke prav go-I v° orugačne, saj bo treba v prvih rekih upojtevatj še ponavljalce in ence iz drugih republik. Lani, de-■mo, je bil vpis v prve letnike zara-1 Tega za okoli 2.200 učencev večji.
i so predvidevali.
upoštevali. Dopise v zvezi z razstavo bo sprejemala Tiskarna Novo mesto kot organizacijski sedež bienala.
Organizatorji si prizadevajo, da bi že s prvim bienalom pripravili prireditev
• Na bienalu slovenske grafike na Otočcu bodo podelili tudi nagrade. Mednarodna žirija bo predlagala grafike za (eno) veliko nagrado Grand Prix Otočec v višini 3 milijone dinarjev in za pet nagrad Novega mesta, vsako po 1,2 milijona dinatjev.
visoke kakovosti. To je cilj, kije zapisan tudi v pravilniku bienala, in sicer na prvem mestu. V splošnih določbah pravilnika pa še stoji, daje namen bienala tudi spodbujati mlade umetnike k ustvarjanju kakovostnih grafičnih del, povezati vse, kar je v zvezi slovensko grafično ustvarjalnostjo, zagotoviti domicil grafičnim stvaritvam in ne nazadnje obogatiti turistično ponudbo z umetniško tvornostjo. Ob tem ni moč
SAMOSTOJNA
KNJIŽNICA?
KOČEVJE — Na naslednji seji skupščine kulturne skupnosti občine Kočevje bodo med drugim razpravljali o bodoči organiziranosti Kulturnega centra Kočevje. Po najnovejšem predlogu naj bi se iz tega centra izločila knjižnica in vnaprej poslovala samostojno, medtem ko bosta kino in muzej še vedno v okviru tega centra.
prezreti želje organizatorjev, naj bi prireditev pritegnila pozornost ljudi k sodobni umetnosti, grafiki pa dala novih spodbud pri njenem razvoju.
Otvoritev prvega bienala slovenske grafike bo, kot rečeno, v četrtek, 25. maja, in to z osrednjo razstavo na Otočcu — v Garni hotelu in v gradu. Dopolnilne razstave pa bodo v Novem mestu: v galeriji Krke, Dolenjskem muzeju. Študijski knjižnici Mirana Jarca in razstavišču SDK (v Kandiji). To bodo manjše, osebne razstave grafičnih ustvarjalcev, ki bodo sodelovali na bienalu.
Bienale slovenske grafike na Otočcu bo poslej vsaki dve leti, vsakokrat pa pred mednarodnim grafičnim bienalom v Ljubljani, tradicionalno prireditvijo s svetovnim ugledom. Tako bo otoški bienale v nekem smislu ne samo ne-obhodno dopolnilo velike predstave grafične umetnosti v Sloveniji, ampak tudi in predvsem njen pomemben del.
I. ZORAN
NA ODRED S »POKOJNIKOM«
MIRNA PEČ — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva je tudi v tej sezoni naštudirala komedijo, in sicer Nušičevega »Pokojnika«. To delo so Mirnopečani pripravili pod režijskim vodstvom Antona Kosa. Prvič se bodo s to klasično srbsko igro predstavili jutri, ko bodo nastopili za invalide iz Novega mesta. To bo nekakšna predpremiera. Premiera »Pokojnika« pa bo v nedeljo, 29. januarja, ob 15. uri v mirnopeškem kulturnem domu. Potem se bodo zvrstila gostovanja. Podobno kot prejšnja leta bodo Mirnopečani tudi tokrat nastopili v številnih krajih na Dolenjskem.
KULTURNE IZ RIBNICE
•	MOJCA ŠIFRER, študentka etnologije, je pred kratkim v Miklovi hiši v Ribnici zagovarjala svojo diplomsko nalogo Lončarstvo v Ribniški dolini. Zagovor je opravljala v navzočnosti nemajhnega števila študentov in ribniških domačinov. Sifrerjeva se bo po diplomi zaposlila v Ribnici, kjer bo delala na področju etnologije.
•	NOVO RAZSTAVO bodo odprli jutri v Miklovi hiši. S svojimi deli se bosta predstavila akademska slikarja Brane Sever in Vlado Stjepič.
•	RAZSTAVO DEL, ustvarjenih na lanskih Ribniških srečanjih, bodo odpr-
Gre za staro mestno jedro, ki je začasno razglašeno za kulturnozgodovinski spomenik
Namen odloka je, da ne bi z raznimi posegi uničili videza starega mestnega jedra. Odlok o začasnem zavarovanju je pripravil ljubljanski zavod za zavarovanje naravne in kulturne dediščine. V pripravi je še nekaj podobnih odlokov za trajno razglasitev, ki bodo sprejeti še letos.
V dosedanjih razpravah o varovanju starega mestnega jedra Ribnice ni bilo na predlagani odlok posebnih pripomb. Edina omembe vredna je bila, naj bi v starem jedru tudi ulice imele imena v skladu sjtem. Pri tem je bila omenjena glavna, Šeškova, ulica, ki ima ime po narodnem heroju Jožetu Šešku, po tem predlogu pa naj bi imela ime, ki bi segalo dalj v zgodovino Ribnice. Predlagatelj je poudaril^da seveda nima nič proti imenu Jožeta Šeška in zgodovini NOB in da naj bi po heroju Šešku poimenovali kakšno drugo ribniško ulico.
RIBNICA — Staro mestno jedro Ribnice je tukajšnja občinska skupščina razglasila za začasen kulturnozgodovinski spomenik. Razglasitev velja le za obdobje enega leta, tako rekoč le za letos. To je prvi tak odlok v ribniški občini, kjer podobnih razglasitev doslej še ni bilo.
Letos bodo ugotavljali, ali so predlagane meje kulturnega in zgodovinskega spomenika (starega mestnega jedra) ustrezne ali pa jih je potrebno spremeniti. V tem letu bo imela precej dela tudi premoženjsko-pravna služba, ki bo morala razrešiti več zadev na tem območju, ugotoviti bo potrebno imetnike pravice uporabe teh objektov itd. Šele potem bo staro mestno jedro Ribnice trajno razglašeno za kulturnozgodovinski spomenik.
Korak naprej za revijo
»Samorastniška beseda« naj bi kmalu prvič izšla kot medobčinska _________revija_________
NOVO MESTO — V prizadevanju, da bi Samorastniška beseda kaj kmalu prišla med bralce kot medobčinska revija za literaturo, kulturo in sploh ustvarjalnost, seveda z novo zunanjo podobo, je bil narejen korak naprej. Medtem ko poteka akcija v zvezi s financiranjem — predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Jure Perko bo še ta mesec sklical sestanek predstavnikov občinskih kulturnih skupnosti kot ustanoviteljic, na katerem bo govor o financiranju revije — se je nekoliko bolj konkretno začela oblikovati tudi vsebina Samorastniške besede. O tem so govorili na sestanku pripravljalnega odbora, ki je bil prejšnji teden v Novem mestu, in sprejeli tudi nekatere zadolžitve. Tako bo Nataša Petrov pri reviji urednica za literaturo, Lucijan Reščič urednik za likovno umetnost in Boštjan Kovačič urednik za tisti del revije, v katerem se bo sproščala ustvarjalna dolenjska misel. Dogovorili so se, da bodo poskusili kmalu pripraviti prvo številko Samorastniške besede, jo predstaviti bralcem pa tudi tistim, ki jo bodo financirali. Menijo namreč, da bo pogovor s sofinancerji laže stekel, ko bodo ti lahko sami listali po reviji.
I. Z.
J. P.
V RAZSTAVIŠČU PRI SLONU NA OGLED ORAČEVI AKVARELI
NOVO MESTO — Razstava slikarskih del Borisa Zajca v razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu seje te dni iztekla in je na vrsti nova razstava. Z akvareli, ki jih je ustvaril na zadnji, 10. slikarski koloniji Krke, torej leta 1987, se bo ljubiteljem likovne umetnosti oziroma obiskovalcem tega razstavišča predstavil Janko Orač. Razstava njegovih stvaritev bo na ogled od danes popoldne, in sicer bo neformalna otvoritev ob 17. uri.
JAVNA TRIBUNA
MOKRONOG — V tukajšnjem domu Svobode bo v soboto, 4. februarja, ob 18. uri javna tribuna o naravni in kulturni dediščini Mokronoga in okolice. Na njej bodo sodelovali strokovnjaki iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Skrb za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je v svoj program vneslo tudi mokronoško turistično društvo, ki bo imelo omenjenega dne občni zbor.
DOBRODELNI KONCERT V BREŽICAH
BREŽICE — Godbeniki iz Kapel, dijaki in profesorji Glasbene šole Brežice prirejajo 10. februarja koncert v Domu JLA. Namesto vstopnine bodo pobirali prostovoljne prispevke, izkupiček pa darovali za nakup medicinske opreme v brežiški bolnišnici. Dobrodelni koncert organizirajo v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa.
PEVKE NONETA ROG — Na fotografiji so pevke noneta Rog iz Željn pri Kočevju, ko so pred kratkim slavile 80-letnico rojstva svoje najstarejše članice Frančiške Vodičar, kije dopolnila 80 let. (Foto: J. Primc)
Ohranjajo narodno pesem
Pevke noneta Rog zaželene predvsem pri starejših, želijo pa, da bi narodno pesem vzljubili mladi
li marca in s tem počastili ribniški občinski praznik. Določili so tudi, da bodo letos Ribniška srečanja, kakor se zdaj imenuje tradicionalna likovna kolonija, od 20. do 30. avgusta.
•	DO 15. APRILA se bo začelo nadaljnje urejanje Miklove hiše, kije v celoti predvidena za kulturni hram. Tokrat bo na vrsti prenova strehe in fasade, nad prvim nadstropjem pa bodo napravili betonsko ploščo.
•	PRIPRAVLJAJO nov pogovor o zdajšnjem kulturnem trenutku v Ribnici. Pogovor bo vodil novinar ljubljanske televizije Jože Hudeček, ki bo v Ribnico pripeljal gosta.
KOČEVJE — Nonet Rog iz Zeljn pri Kočevju, ki je marca lani slavil 20-letnico obstoja, je te dni napravil obračun nastopov v lanskem jubilejnem letu in pripravil okvirni načrt za letos. Kristina Trkovnik, ki nonet vodi in piše njegovo kroniko — bila pa je tudi pobudnica za ustanovitev noneta, je povedala: »Lani je naš nonet nastopil 31-krat. Dvakrat smo nastopile v pobratenem Rabu, trikrat na Kmečki ohceti v Ljubljani, na paradi narodnih noš v Kamniku, na srečanju pevskih zborov v Dolenji vasi, v Grosupljem na večeru pisatelja Louisa Adamiča, v Škofji Loki na izseljeniškem pikniku, v Kočevju na sprejemu naših izseljencev iz Amerike in Belgije pa na protestnem zborovanju ob sojenju četverici, kar trikrat pa so nastopile tudi v Zdravilišču Šmarješke Toplice.
Z veseljem se spominjajo predvsem nastopa ob sprejemu internirank iz vse Jugoslavije. Zahvale za topel sprejem in nastop so prejele od organizacij internirank iz Splita, Reke, Ljubljane in od drugod.
kultura
in
izobra-
ževanje
Nonetke nastopajo v narodnih nošah in pojejo izključno narodne pesmi. Zato so še posebno zaželene pri starejših. Rade se odzovejo vabilom za nastope v domovih starejših občanov po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem pa vabilom za nastope v zdraviliščih, za invalide, bolnike ipd.
»Najbolj smo vesele, če lahko razveselimo starejše in bolne, ki so za naše nastope tudi najbolj hvaležni. Tudi nas, ki smo vse starejše — najmlajša članica noneta ima 50 let, najstarejša 80 — in razumemo ljudi tu njihove stiske, gane nesreča drugih. Zadovoljne smo, ko vidimo, da ljudje v nesreči niso sami in da se z bolniki zelo trudijo medicinske sestre, z nepokretnimi v domovih starejših pa negovalke,« pravi Trkovnikova.
Nonet bo z nastopi letos nadaljeval. Turistična zveza Ljubljana jih je že povabila na Kmečko ohcet, ki bo 1 julija. Že naslednji dan bodo nastopile na izseljenskem pikniku v Dolenjskih Toplicah. Vabljene so na parado narodnih noš v Kamnik in tudi na srečanje internirank v Beograd. Vabila prihajajo še od drugod.
J. PRIMC
Nova knjižnica iz »rožnate domišljije«
Literarni klub Beno Zupančič izdal otroške pesmi Jožice Vogrinc-Drenovec z ilustraci-jami Vladke Štoviček
KRŠKO —- Tukajšnji literarni klub, ki nosi ime pred leti umrlega slovenskega pisatelja Bena Zupančiča, si je zastavil večje založniške ambicije, kot jih zmore, vseeno pa j e njegova bera na tem področju takšna, da zasluži širšo pozornost slo-venskejavnosti To velja še zlasti za program izdaj, namenjenih otrokom, oziroma za pesniške slikanice in najbrž pri tem ni potrebno posebej poudarjati, da so te knjižice proizvodi izključno domače ustvarjalnosti. Naključilo se je, da so obe dosedanji knjižici (več jih zaenkrat ni izšlo) ustvarile ženske, dve pesnici in dve ilustratorki, pesnicama pa sta to tudi knjižna prvenca.
O prvi knjižici, o Očku Svitu pesnice Bojane M. Kopina in ilustratorke Lučke Rojec, smo poročali lansko pomlad takoj po izidu. Zbirka je imela velik odmev med otroki, pa tudi med odraslimi, uporabljati pa so jo začeli tudi za šolsko čtivo. Druga knjižica, zbirka pesmi za otroke, Domišljava petelina pesnice Jožice Vogrinc-Drenovec, je izšla te dni V njejje deset pesmi, ki jih je iz tovrstne ustvarjalnosti omenjene avtorice izbrala urednica Kurirčka Berta Golob, celostranske ilustracije pa so delo akademske kiparke Vladke Štoviček, nekdanje sodelavke Jožice Vogrinc-Drenovec. Naslovnico, seveda barvno — takšne pa so vse ilustracije — so pomagali izbrati učenci OŠ Jurija Dalmatina, kjer je avtorica Domišljavega petelina knjižničarka. Povejmo še, da so knjižico natisnili v krški Papirkonfekciji, izšla pa je s pomočjo TCP Videm in ZKO Krško.
In o čem pojo te pesmi, ki jih je avtorica posvetila svojemu vnučku Tilnu? O stolpičih, ki so dobili krila in se naselili v zeleni dolini, pa o pomladi, ki je od trobentic vsa rumena, o vabljivosti rdečih češenj, o hudi uri, ko je v naravi vse narobe, o medvedji sladkorni, kjer se dobe same dobrote kot v Indiji Koromandiji, o dogodivščinah vasovalskega mačka, potem pa spet o dvorišču, kjer je vse narobe (narobesvet!), o dogodivščinah starega kolovrata pa znova o medvedku, ki hodi s Tilnom spat. Nazadnje, čisto na koncu, nastopa pesnik, ki si »skuha« v glavi rožasto domišljijo in pesmice iz sebe zliva. Te pesmi pojo torej o vsem tistem, kar buri domišljijo otrok, ko odkrivajo in spoznavajo svet okoli sebe. In ker so to pesmi za otroke, so kajpak spesnjene v njim razumljivem jeziku, z besedami, ki jih že poznajo, vse skupaj pa je prekvašeno še s pravo mero humorja, humornimi zapleti in razpleti. Šo, skratka, prave pesmi za otroke, to pa je tudi njihova poglavitna odlika.
V končno misel tega zapisa se po temeljitejšem pregledu Domišljavih petelinov sama od sebe vriva ugotovitev, da bo tudi ta knjižica pri najmlajših pa tudi že pri malo večjih bralcih lepo sprejeta. Večje nagrade, kot je sprejem pri bralcih, pa si avtor skoroda ne more želeti
I. ZORAN
VIBA SNEMA LUTKOVNI FILM
LJUBLJANA — V ateljejih Viba filma že dalj časa snemajo nov slovenski celovečerni lutkovni film Coprnica Zofka. Besedilo je napisala Svetlana Makarovič, prav tako songe, režira pa Matija Milčinski. Film nastaja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana.
SLOVENSKI FILM NA BEOGRAJSKEM FESTU
LJUBLJANA — Slovenski mladinski film Poletje v školjki (II. del) bodo predvajali v okviru beograjskega Festa, in sicer na Filmskih paradah, prireditvi, ki bo potekala v Beogradu od 7. do 11 februarja, na njej pa bodo predstavili le filme, namenjene otrokom oziroma mladini.

1(2058) 26. januarja 1989
DOLENJSKI LIST
7
Milan Markelj Tone Jakše
GOVORICA
KAMNOV
Minljiva je človekova beseda; izreče jo in že se izgubi v hrupu sveta. Tudi če jo zapiše v knjige, je kaj kmalu žrtev neusmiljenega mletja časa, izgublja se v papirnati poplavi, dokler se ne spoji s prahom knjižničarskih fondov, pozabljena in mrtva že čez nekaj rodov.
Govorica kamnov pa je večna. Kdor govorico svojega rodu in časa, videnja in razsežnosti svojega duna vliva vanje, ta govori tisočletja.
Ko pod jasnim grškim nebom zreš v slepečo belino marmornatih kamnov Parthenona, v ženstveno linijo kariatid, ko se usedeš na od noči prijetno ohlajene kamnite klopi gledališča v Epidaurosu in te zajame čarovnija odprtega, a harmonično sklenjenega prostora, ko se vzpneš po zrnatih gigantskih blokih na najvišjo točko Miken ali ko se izgubljaš med množino svetišč v svetih Delfih, takrat je s teboj ta govorica tisočletij. Naj bodo ostanki veličastni, do preusnjenosti lepi ali skromnejši, pritlehni, zabrisani in izlizani, kot so temelji palač v Knososu in Festosu, te govorica kamnov prevzame. Zaželiš si, da bi ji globlje prisluhnil, da bi jo čisteje razumel. Zamaknil bi se v mirovanje in se začel pogovarjatai z njimi, a kaj...
Ni časa. Drugače utriplje čas kamenju kot nam, ljudem. Današnjim še posebno. Popotnikom, kot sva bila tiste vroče dni lanskega septembra midva, pa sploh. In tako sva hitela preko tisočletnih kamnov knososa, Festosa, ujela le drobno besedo, zamrlo v skrivnostni akustiki antičnega gledališča v Epidaurosu, zaslišala le odmev sončnega prepevanja marmornatih svetišč na Akropoli, preslišala šepetanja v Sibilini votlini v Delfih.
Bila sva bolj ali manj samo popotnika, turista, kot milijon drugih, ki se z vseh koncev sveta zgrinjajo na starodavna grška tla, lazijo po njenih svetiščih, fotografirajo z vseh koncev štrclje preteklosti in mimobežno vzdihujejo od očaranosti, utrujenosti in vročine. Nemalokrat sva se počutila, kot bi bila v velikem bordelu slavnega imena, v nekakšni ogromni turistični fastfood restavraciji, kjer ljudem postrežejo s hitrimi požirki zgodovine in minule slave, jim te skope požirke krepko zaračunajo in odpravijo naprej.
AKUSTIČNI ČUDEŽ GLEDALIŠČA NA PROSTEM
Kako pa naj bi se človek počutil drugače, če se že v zgodnjih jutranjih urah, ko sva se odpravila do slovitega gledališča v Epidaurosu, že po kratkih nekaj deset minutah miru srečaš s šteivlnimi skupinami turistov, ki kot po nekem obveznem obredu lazijo po veličastno lepem odprtem gledališču, se poslikajo pod njim in nato za vrhunec doživijo še akustični čudež. Postavijo se na središčno točko odra in spuščajo kovanec na tla, množica pa na vrhu stopničastega gledališča presenečeno zija, ker kovinski zven slišijo prav tako dobro, kot če bi stali na samem dnu gledališča. Dokler je seveda v vsem vrvenju še kaj slišati.
Potem še zveš, da je ta čudovita zgradba služila za razvedrilo tistim, ki so se hodili pred davnimi leti v Epidauros zdravit — že takrat so torej poznali zdraviliški turizem. Zveš tudi o velikosti in edinstvenosti te zgradbe na prostem, si ogledaš bližnji muzej, popiješ mrzlo pivo, pogoltneš vroč suvlaki, kot v Grčiji pravijo ražnjičem, in že brziš dalje. Če si jugoslovanski popotnik, potem z novo luknjo v bornem kupčku deviz (vstopnina je za nas hudo draga), si-
Z avtodomom IMV na jug Evrope
cer pa v aklimatiziranem avtobusu nazaj v hotelsko sobo, kjer je vse tako kot doma.
Akustični čudež antične arhitekture pa se ti lepega dne prikaže na fotografiji, dotakne se te v spominu in prepozno se ti prebudi nezadoščenje in spoznanje: kamni so govorili, zaslutil si njih skrivnostno govorico, prisluhniti pa jim nisi znal.
Res jetudi.dajimne moreš. T uristična mašinerija melje. Vse gre na hitro, površno, po tekočem traku. Kot pač vse današnje življenje. Redki so tisti, ki se starim spomenikom posvetijo drugače. Nekaj takih popotnikov sva srečala. Medtem ko se reke turistov valijo mimo kamnov in jih pojoči, monotoni glas vodičke pelje od točke do točke, z enakimi litanijami od zore do mraka, pa pravi občudovalci grške preteklosti kot mali otočki, kpmaj opazni v širokem toku turistične reke, plavajo sami zase. A če jih povprašaš, kje je kaj, vedo tako rekoč za vsak kamen, za vsako letnico, za vsakega arheologa, ki je kdaj ril po starinah in načel to an ono plast temeljev, izkopal ta ali oni nenavadni lonec, košček mozaika, del kipa.
No, kljub vsemu je epidauroško gledališče naredilo na naju veličasten vtis. Kako tudi ne bi, saj je največje in najbolj impresivno odprto gledališče antične Grčije, ki je za nameček še izvrstno ohranjeno. Zgradili so ga v 4. stoletju pred našim štetjem v bližini Asklepijevega svetišča. Arhitektu Poliklitu gre že od dni dograditve gledališča do današnjih dni hvala, da je ustvaril najbolj akustično gledališče Grčije. Vseh 14 tisoč gledalcev, za kolikor jih je prostora v njem, odlično sliši prav vsako besedo, izgovorjeno na odru, naj bo tudi šepetajoča. O tem sva se seveda tudi midva prepričala. In da bi bil preskus le nekoliko drugačen, kot je običajno metanje kovanca na tla, sva vsak izmenoma zrecitirala del Prešernove Zdravljice. Naj se sliši še ta žlahtna beseda v prostoru, kjer so zvenele besede Ojdipa, Antigone in drugih junakov starih tragedij!
Pravzaprav zvenijo še danes. Vsako poletje, od junija do septembra, uprizarjajo v tem starodavnem teatru antične tragedije. Predstave pa so vedno polno obiskane. Grki so bili in so še veliki ljubitelji gledališča. Gledališke predstave so bile prava ljudska slavja in množice od blizu in daleč so v takšnih odprtih gledališčih, kot je epidauroško, zavzeto sledile dramskim mojstrovinam. Danes se na kamnitih sedežih družno stiskajo petični ameriški turisti, popotniki iz Japonske, vsepovsod prisotni Nemci, pa seveda domačini in gotovo tudi kakšen list naše gore.
DVIGALA V ATENINEM DOMOVANJU
Grška turistična mašinerija nadvse uspešno prodaja stare kamne, bi lahko rekli zlobno in surovo. Res, staro kamenje, zloženo na bolj ali manj velik kup. Le kaj bi z njimi! T oda to kamenje je treba videti. Morda se nikjer tako ne sesuje prezir do starin še tako zadrtega nevedneža, kot se na Akropoli. Ta grič sredi Aten obišče vsako leto na milijone turistov. Cele reke z aparati in prospekti ovešenih turistov z vseh koncev sveta se neutrudno od zore do mraka zlivajo po nekdaj svetih tleh, med čudesi starega sveta: Parthenonom, Erehteionom, Nikinim templjem in Propilejami. A čeprav mašinerija melje in melje, so obiskovalci nenavadno tihi, umirjeni. Nanje deluje čar tisočletij, svetost iz davnin.
Malo je stavb sveta, ki bi bile tako zelo poznane, kot je Parthenon. Slikan je bil z vseh možnih koncev in v vseh možnih urah dneva in noči. Pričakovali bi torej, da stavba v živo ne more več presenetiti. Celo razočaran bi človek moral biti. Eno od neizbežnih spoznanj vsakega popotnika je nedvomno to, da so barvne slike turističnih znamenitosti vedno lepše od resničnosti same.
Toda s Parthenonom ni tako. Ko se vzpneš po Propiljah, mogočni vstopni stavbi, se skozi kolona-do stebrov zasveti veličastno stebrovje Parthenona. Zares zasveti, da zabole oči, tako bleščeč je pante-lejski marmor v grškem soncu. Takega marmorja ni mogoče videti še kje drugje, morda le v Tadž Mahalu. Ni si težko predstavljati očaranosti in rodoljubnega ponosa, ki je v davnini prevzemal Atence, ko so se zgrinjali k slovečemu templju deviške Atene. A tudi tedaj, kot dandanes, vanj obiskovalci niso smeli vstopiti. Notranjost svetišča je bila rezervirana za svečenike in redke druge, množica pa je vedno lahko občudovala tempelj le od zunaj.
Parthenon je največji in najbolj slavni spomenik dorske arhitekture v vsej Grčiji. Od let 447—32 pred našim štetjem, ko so ga postavili po načrtih stavbarjev Iktinosa in Kalikratesa, do danes je svetišče prestalo marsikaj hudega, a prestalo je in se ohranilo skozi dva tisoč let. Dandanes doživlja obsežna konzervatorska in restavratorska dela, podobno kot ostali spomeniki na Akropoli. Jeklene roke žerjavov
Erehteion na Akropoli spada med najlepše primerke jonskega sloga. Po svetu slo*1 predvsem po kariatidah, zenskih kipih, ki jih je arhitekt Filokles uporabil namesto silnih stebrov malega svetišča. Danes namesto izvirnih kariatid stojijo replike. Cesar ® zmogel čas, je opravil onesnažen zrak. Poškodovane kipe so morali spraviti na varno1 muzej.
MESTO UNIČUJE SVOJE SPOMENIKE
Vsi spomeniki na Akropoli in mm Ne
gi v Atenah
sploh so namreč ogroženi. 'Ne od sovražnih vojakov in plenilcev kot skozi stoletja. Zdaj jih ogrožajo Grki sami, ogroža jih mesto, katerega zaščitnik je Atena, domovalka Parthenona, nekdaj bila. Dragocene spomenike načenja predvsem onesnažen zrak, smog, ki se dan za dnevom nabira kot pokrov nad milijonskimi Atenami. Prekomerna rast mesta, do prezasičenosti gost promet, vse to zastruplja zrak, z njim pa zdravje ljudi in spomenikov.
Poškodbe so resne. Žveplove spojine in druge škodljive snovi, ki se iz izpušnih avtomobilskih plinov in iz drugih dimov kopičijo v mestnem zraku, so smrt za marmor. Sicer čvrst in na vremenske nepri-like odporen kamen spreminjajo v krhek mavec.
Zaradi hude ogroženosti in poškodb so že morali spraviti na varno slovite kariatide, kipe žensk, ki kot nosilni stebri podpirajo del Erehteiona, na njihovo mesto pa so postavili ponaredke. To seveda zveš šele, ko si ogledaš muzej na Akropoli in za stekli strogo varovanih vitrin ugledaš tiste prave kariatide, izmučene od zoba časa in načete od onesnaženega zraka.
Ukrepi za varstvo zraka so različni, mnogi pa so nepriljubljeni, če ne že kar osovraženi, kljub temu da se Grki zavedajo, kakšno škodo imajo zaradi onesnaževanje oni sami in njihovi spomeniki. Ožje srdišče mesta, kamor spada tudi Akropola, je zaprto za ves tuji promet, le taksisti, dostavna vozila in tamkajšnji stanovalci smejo vanj z avtom. Spremenili so tudi delovni čas lokalov in trgovin, da bi preprečili prometno gnečo v času opoldanskega počitka. Nespoštovanje teh predpisov zelo strogo kaznujejo. Pravega uspeha pa s temi ukrepi še niso dosegli.
Obnavljanje Parthenona spremlja poleg vsega še spor, ki se že vrsto let vleče med grško in britansko vlado. Gre namreč za sloviti Elginov marmor, kot pravijo kiparskim mojstrovinam, ki so stale v frizu Parthenona. V frizu je ostal le delček nekdaj veličastnega reliefa, njegov večji del se dandanes nahaja v Britanskem muzeju. Umetnino je v Veliko Britanijo odpeljal lord Elgin in po njem ima danes ime. Grčija seveda zahteva dragocenost nazaj. Trdoživo vztrajanje bo menda rodilo sadove in marmornati reliefi bodo našli pot v svoj dom oziroma v muzej na Akropoli.
Ali se bo tistega dne Parthenon še tako bleščal v soncu, kot se je tisočletja in se še danes, pa je drugo vprašanje. Kaže, da človek nevrnljivo uničuje tudi večno govorico kamnov. In z njo svojo.
Biti v Grčiji, pa ne obiskati Miken, je skc raj da nepredstavljivo. Obzidje te minojfl* trdnjave je postavljeno iz tako mogocjj kamnitih blokov, da so stari Grki misli11 da so obzidje zgradili velikani.
Ta neugledna gmota kamenja je vse, kari ostalo od Sibiline jame v Delfih. Sicer pa? Delfi eno od najbolj bogatih arheološki najdišč, z obiljem templjev, stadionom v drugim.
se stegujejo med elegantnimi stebri Ateninega domovanja in po natančnem, skrbno pretehtanem načrtu pomagajo rekonstruktorjem svetišča.
vi
r
m '4L
'	“in
•vmeSP
*V


. / »'
saran*.;
Veličastno svetišče Parthenon, posvečeno deviški Ateni, spada med največje arhitektonske stvaritve sveta. Zasnovali so ga trije veliki umetniki: Iktinos, Kalikrates in Fidi-ja. Vsako leto ga obiščejo množice turistov z vsega sveta.
J
f,	J	4$
r
Parthenon je dolgo ležal povsem v ruševinah. Leta 1930 so se lotili obsežnih obnovitvenih del in svetišče postavili pokonci. Dela pa tečejo še danes. Notranjost svetišča je pregrajena z gradbenimi odri, med tisočletnimi stebri pa se stegujejo dvigala.
V zgodnjih jutranjih urah je velikanska golida epid®^; roškega odprtega gledališča še prazna, potem jo prepl®!) reka turistov, ki občuduje to največje antično gledali^, kjer še danes uprizarjajo slovita dela starih tragedov. _
Zakoni predpisujejo izgubo
V tem času gospodarstvo prešteva svoje »pluse« in »minuse«, prihodnji mesec bodo znani poslovni rezultati dolenjskega gospodarstva. Marsikatera delovna organizacija bo za novomeško SDK pripravila take podatke, iz katerih bo moč sklepati, da je dobro poslovala. Toda analize SDK včasih pokažejo, da poslovanje le ni duo tako dobro, da se za ugodnimi poslovnimi rezultati k11!®*0 tudi iz8ube vse to pa za naš gospodarski in ooračunski sistem ni nič nenavadnega, saj je v množici zakonov, predpisov in uredb še veliko prostora za mahinacije različnih vrst. Vsega tega se v SDK še kako za-vedajo, zato na domala vsaki tiskovni konferenci za novinarje slišimo, kako ne gre verjeti uradnim bilancam. Med najostrejše kritike našega obračunskega sistema prav gotovo šteje Tone Golobič, pomočnik direktorja novomeške podružnice SDK. Z njim se je za Dolenjski list pogovarjal Jože Simčič.
DL — Na tiskovnih konferencah, ki jih novomeška SDK Pripravlja ob periodičnih in zaključnih računih, kritizirate naš obračunski sistem, oias obračunski sistem je amreč tak, da na njegovi po-“»agi m mogoče ugotoviti finančnega položaja delovnih hiK?n*zac*i in njihove renta-in	Tako se lahko doga-
' da kljub silni množici preapmov mnoge delovne or * nizacije ribarijo v kalnem.
droči«*6 noveka ni na ten» po-celnt« Pr,nesel novi zakon o
issss&s&s
Printn® sPremljanje zadev iz Sk3°8ti zveznega zbora škj	®FRJ pri novome-
UBot«b»inski skupščini je Jgotovu® da se s pomočjo te-
izmifc °n£ lahko celo prikriva drph„a' Ali bi lahko bolj pote v J10, P° jasnili ugotovitve komisije katere član ste?
^*tn vodi tako ravnanje?
Golobič: »Priznati moram, da sem že močno utrujen in tudi razočaran, ker se kljub kritiki pri nas čisto nič ne premakne. Ob moji kritiki so popolnoma neprizadeti tako v SDK kot v strokovnih združenjih. Moje mnenje pa seveda ne temelji na občutkih, ampak imam za svoje trditve dokaze. Že ob periodičnem obračunu za prvo trimesečje leta 1987 sem za nekatere delovne organizacije izračunal dejansko stanje. Zanimivo pa je, da prizadete delovne organizacije niso ugovarjale trditvi, da so pri obračunu preveč uporabljale elastiko. Njihovi izgovori so značilni za našo vsestransko neurejenost. Na primer: zakaj bi se izpostavljali z izgubo, če zakon že od leta 1986 dalje dopušča prilagajanje rezultatov. Tako delajo tudi drugi, itd. Če bomo izkazali izgubo, nas bodo obravnavali na občini itd. Posledice bodo pri izplačilih osebnih dohodkov, postali bomo kršitelji družbe-
nega dogovora, sicer pa pričakujemo, da bo prihodnje leto bolje...
Ne dvomim o strokovnosti takšnih finančnih »frizerjev«, ki jim je povsem jasno, da na tak način ne bodo nič pridobili. Zagotovo vedo, da se vsak dinar, preveč razdeljenega dohodka ali prikrita izguba knjigovodsko prenaša naprej in je tako prikrivanje zgolj prelaganje. Knjigovodstvo sicer ni absolutno točno, vendar naše zlorabe presegajo vse meje. To pa seveda ni v skladu z mednarodnimi načeli in standardi, zato tudi jaz upam, da bo ta obračunski sistem po večletnem dopolnjevanju vendarle doživel svojo zasluženo usodo. Dejstvo je, da ne potrebujemo nikakršnega obračunskega sistema, saj česa podobnega nimajo nikjer na svetu. Potrebujemo povsem navaden in sodoben zakon o računovodstvu, ki bo vsaj take kakovosti, kot je bil zakon o enotnem računovodstvu iz leta 1946.«
DL — Ali je mogoče narediti primerjavo med tujimi in našim obračunskim sistemom?
Golobič: »Vse do leta 1975 med našim obračunskim sistemom in tujimi tako rekoč ni bilo nobene razlike. Razlika je bila samo v tem, da smo mi ugotavljali dohodek namesto dobička. Z zakonom o združenem delu pa smo marsikaj postavili na glavo. Namesto podjetij, zadrug in zavodov smo dobili organizacije združenega dela, tozde, delovne skupnosti itd. Uvedena je bila nova oblika financiranja družbenih dejavnosti — svobodna menjava dela. Naše iskanje povsem izvirnih prijemov nas je pripeljalo tako daleč, da sedaj ne moremo več izračunati niti produktivnosti, ekonomič-
nosti in rentabilnosti, ki pa so klasične kategorije za prikaz uspešnosti poslovanja. Namesto ugotavljanja plačilne sposobnosti smo začeli preganjati finančno nedisciplino. Skratka, pri nas na dolgo in široko razpravljamo o stvareh, ki so drugod že dognane in razčiščene.«
DL — Tudi dolenjske delovne organizacije se poslužujejo obračunske aerobike, kot pravite takemu načinu. Nekatere med njimi na papirju poslujejo dobro, podrobnejši pregled pa pokaže, dš v resnici poslujejo z izgubo. Ali bi lahko povedali, kako to počno, medtem ko je povsem jasno, zakaj to počno?
»Golobič: »Lahko bi naštel nekaj takih organizacij združenega dela, ki se poslužujejo aerobike, a to ne bi imelo nobenega smisla, ker so tudi njihovi obračuni sestavljeni po predpisih. Seveda se posledice takega ravnanja pokažejo takoj. Takšne organizacije so lahko nadaljevale z delom, le če so se na novo zadolževale.
Pri tem se potrjuje pravilo, da so kratkoročni krediti najbolj dolgoročni, saj jih je treba tekoče obnavljati, medtem ko dolgoročne tekoče izplačujejo. Pretežni del obresti je revalorizacijski, ta pa zakonu ni strošek in ne vpliva na finančni rezultat, ampak je revalorizacijski odhodek. Obresti pa je seveda treba plačati, zato je nujna še večja zadolžitev. Računi niso čisti, saj manjše računčke prelagamo na naslednje obračunsko obdobje, večje pa na pleča naslednjih generacij (dolgove v tujini in tečajne razlike pri narodni banki).
Kaj pravzaprav je revalorizacija? Uskladitev v knjigovodstvu izkazane vrednosti s stvarno vrednostjo. Revalorizacija je potrebna zaradi inflacije. Zato revalorizacija nikomur ne povečuje dohodkov, preprečila naj bi le izkazovanje in porabo dohodka, ki je nastal zaradi inflacije. »Naj bi preprečila« zato, ker smo po neki čudni »znanstveni« teoriji dobili nove edinstvene kategorije — revalorizacijske odhodke in prihodke.
Kako je mogoče porabiti revalorizacijske prihodke, bom ponazoril^ preprostim prime- -rom, ki bo, upam. razumljiv, .... vsakemu bralcu' Zaradi infla-cije nominalno narašča vrednost premoženja in seveda tudi cene v trgovini. Pri dnevnih nakupih to vsak dan občutimo v žepu. Hišo, ki je bila lani zavarovana za 150 milijonov, moramo letos zavarovati za 250 milijonov. Na ta način smo ustvarili 150 milijonov din revalorizacijskega prihodka. Ampak s temi prihodki si ne moremo kupiti niti kile kruha.
V obračunskem sistemu, ki je v veljavi pri nas, pa je za delovne organizacije tudi to možno. Tu gre za najbolj preprost primer. Za ponazoritev, kako se teh podvigov lotevajo v organizacijah združenega dela, bom navedel primer iz nekega tovarniškega časopisa. V njem sem prebral, da je finančni rezultat za obdobje januar — september 1988 realno veliko slabši od izkazanega. V uradni bilanci je zapisna izguba 2,8 milijarde dinarjev, realno pa naj bi izguba znašala kar 15,4 milijarde. Zanimiva je razlaga takega ravnanja. V njej so zapisali, da veljavni obračunski sistem omogoča izkazati boljši finančni rezultat, kot je v resnici. »To smo izkoristili tudi v naši delovni organizaciji, in sicer predvsem zato, da bi lahko izplačali take osebne dohodke, ki bodo stimulativni za naše delavce,« so med drugim zapisali. Tolikšna naivna iskrenost terja pojasnilo SDK.
Mi smo odkrili, da so podatki o realni izubi močno pretirani..
DL — Zdaj je v pripravi vrsta novosti. Zakon o podjetjih je medtem že bil sprejet. Pred sprejemom pa sta še zakona o računovodstvu in finančnem poslovanju. Zanju je značilna še večja normati-vizacija, čeprav smo se pri nas zavzemali za to, da se normativizem (ki v bistvu omogoča mahinacije vseh vrst) zmanjša. Nasprotno, zakona terjata še bolj podrobna finančna oziroma poslovna poročila.
Golobič: »V zakonu o podjetjih me moti predvsem izredno dolg rok za njegovo uveljavitev — do 31. decembra 1991.
Do takrat bomo lahko obdržali dosedanjo nesmotrno organiziranost (tozde in delovne skupnosti), naslednji mesec pa bomo že sprejeti v združeno Evropo. Vprašanje je, če bomo do takrat brez korenitih sprememb v celotni družbi sploh preživeli. V osnutku zakona je bilo namreč predvide-
no, da bo potrebno manj časa za reorganizacijo. V zakonu je tudi premalo povedanega o tem, kako naj bi potekala resnična reorganizacija. Najmanj problemov bodo zagotovo imeli v enovitih delovnih organizacijah, ki so mirno preživele vihro tozdiranja.
S sprejemanjem zakonov o računovodstvu in finančnem poslovanju pa smo že tako in tako v zamudi. Kljub vsemu pa se zdi, da bomo spet sprejeli mačka v Žaklju, ker je na predlog zakona prilepljenih še cela vrsta amandmajev, ki si med sabo nasprotujejo.«
DL — Po vsem tem se zdi, kot da so tržni odnosi samo fasada, v resnici pa si pri nas želimo ohraniti dosedanjo dogovorno ekonomijo, kjer bo imela država še naprej vse niti v rokah?
Golobič: »Načeloma smo vsi za tržne odnose, toda že zahteve po enotnem jugoslovanskem trgu so sumljive. Kajti trg je trg, pa ne samo v mejah Jugoslavije. Tržne zakonitosti se uveljavljajo same in pri nas jih že marsikje občutimo. Torej trga ni mogoče predpisati niti ga povsem onemogočiti. Lahko pa tržne odnose blokiramo, to pa lahko počnemo s prerazporejanjem dohodka, prikrivanjem resničnega finančnega stanja, socializacijo izgub. Posledice takega ravnanja so več kot očitne, poglablja se splošna družbena kriza, gospodarsko smo vedno manj učinkoviti, inflacija vrtoglavo narašča...
DL — SDK se včasih zdi tako rekoč vsemogočna, po" drugi strani pa se iz vaših besed kaže določena nemoč. Do kod segajo pristojnosti SDK Jugoslavije, Slovenije, novomeške podružnice? Kakšne spremembe bo doživela vaša služba?
Golobič: »Začetki SDK segajo v leto 4952, ko je bila pri podružnicah Narodne banke uvedena družbena evidenca, kot samostojna služba pa je organizirana od leta 1959 dalje. Doslej smo doživeli že nekaj temeljitih reorganizacij, saj so bili na novo sprejeti štirje zakoni o SDK. Sprememb in dopolnitev pa je bilo kar 28. Zaradi ustavnih amandmajev in predvsem zaradi ukrepov za reformo političnega in gospodarskega sistema so v obravnavi teze za novi zakon o SDK, ki naj bi njeno delo in pristojnosti opredelil bistveno drugače.
Preživel sem vse dosedanje spremembe v SDK in bil vedno znova razočaran nad dejstvom, da je SDK vedno manj skupna služba ali celo servis gospodarstva. Posebno v zadnjem desetletju, v obdobju obračunskih eksperimentov, se dobesedno izgubljamo v drobnjakarstvu, v preganjanju napak, ker je na področju finančnega poslovanja brez izjeme vse sankiconirano. Izgubljamo se v nenehnem izračunavanju »primerljivih« podatkov, v predvsem formalni kontroli izvajanja neštetih predpisov, ki do podrobnosti in brez kančka zaupanja urejajo poslovanje in obnašanje Združenega dela — čeprav je od uvedbe samoupravljanja minilo že 40 let!
Sicer pa je služba enotna, saj v prvi vrsti skrbi za izvajanje zveznih zakonov. Torej je neka hierarhija, ki praktično poteka preko republiških central. Problem pa je drugje. Za vsak zvezni zakon pripravijo v Beogradu podrobno navodilo o enotnem izvajanju v vsej državi. Kabinetna obdelava zakonov pa seveda ne dopušča najnujnejšega upoštevanja načela, daje SDK predvsem skupna služba organizacij združenega dela. Po letu 1976 je informativna dejavnost v še manjši meri namenjena konkretnim potrebam gospodarskih organizacij. Naše analize v glavnem vsebujejo podatke za »občinsko« gospodarstvo.
Spremembe v gospodarskem sistemu bodo prav gotovo narekovale tudi spremembe v
SDK. Ta vprašanje je odprl že zakon o podjetjih, še več pa jih bosta zakona o računovodstvu in finančnem poslovanju. Marsikaj bo treba spremeniti, menim, da celo ime »družbeno knjigovodstvo« in pojem »uporabnik družbenih sredstev« ne bosta več primerna. Ob vsem tem se mi zdijo povsem brezplodne razprave o tem, kdo naj se ukvarja s plačilnim prometom. Mislim, da bo za to še vedno najbolj primerna SDK, saj smo na tem področju zelo učinkoviti in poleg tega pokrivamo celo Jugoslavijo. Poslovne banke pa naj raje poskrbijo, da bodo občani namesto gotovine v večjem obsegu uporabljali sodobne oblike plačevanja, kot so čeki in kreditne kartice. Žal pa so pri nas le redke trgovine, kjer lahko kupec brez težav in na kulturen način napiše ček. Takšen način plačevanja pa bo vsekakor potreben, saj je v Jugoslaviji v obtoku tolikšna količina bankovcev in kovancev, ki bi zadostovala za trikrat večji obseg prometa blaga in storitev. Manipulacije z gotovino zaposlujejo v SDK, bankah in na PTT več kot 40.000 ljudi, da ne omenjam slavne tiskarne na Topčideru. Brezgotovinsko poslovanje bi namreč vsaj deloma ublažilo posledice visoke inflacije.«
DL — Dolga leta že spremljate stanje gospodarstva, zato nas zanima, v katero dolenjsko delovno organizacijo bi vložili svoj denar, 6e bi pri nas prodajali delnice ali kaj podobnega?
Golobič: »Finančna poročila, takšna, kot so predpisana, nam brez temeljite analize ne povedo veliko. Sicer pa lahko rečem, da na splošno stanje dolenjskega gospodarstva še ni tako slabo. Katere delovne organizacije poslujejo na kritični meji, je tudi znano, na kritične razmere pa nas opozarjajo tudi štrajki. To velja za cele branže, kot so tekstilna industrija, gradbeništvo. Vendar vrsta delovnih organizacij posluje celo nadpovprečno dobro, vse pa pestijo take ali drugačne težave. Seveda moramo počakati na učinke gospodarske reforme, ko se bo pokazalo, kdo je dober.
Ko bi imel denar, bi kupil delnice metliške Beti. Pa ne zato, ker aem Belokranjec, ampak zaradi dosedanjih poslovnih odločitev, ki temu podjetju zagotavljajo nekoliko manj črno prihodnost.«
DL — Je v delnicah ali v večjem deležu zasebnega kapitala v gospodarstvu tudi rešitev našega gospodarstva?
Golobič: »Najprej je treba odpraviti ideološke pregrade okrog lastništva in končati akademsko-politične razprave o družbeni lastnini oziroma nelastnini. Med raznimi oblikami podjetij, pa naj bodo to družbena ali mešana ali zasebna, mora prevladati zdrava konkurenca. To pa pomeni, da nekatera podjetja ne bi smela biti že vnaprej v boljšem položaju, ker so bolj socialistična. Vendar smo s to preobrazbo šele na začetku. Zaupanje v delnice in drugo soudeležbo v delovnih organizacijah bodo prinesli pozitivni rezultati, za zdaj pa iz te moke še ne bo veliko kruha.«
DL — Kaj se vam zdi bolj sprejemljivo: ohraniti socializem ali spremeniti sistem in postati gospodarsko uspešna država?
Golobič: »Ne bi se mogel opredeliti niti za eno niti za drugo. Prepričan sem, da je pravilna usmeritev le takšna, s katero bomo v socialistični družbeni ureditvi postali tudi gospodarsko uspešni. Ni treba v temeljnih menjati družbene ureditve, odpraviti je treba le ideološko navlako — dogovorno ekonomijo, birokratizacijo — ponovno afirmirati samoupravljanje v njegovi izvirni zamisli ter v demokraciji postaviti na prvo mesto človeka. Razviti in spodbujati moramo inovativnost svobodnega človeka in ne množice, saj smo na tem področju med zadnjimi na svetu. Naravnost grozljiva je (pre)velika apatija, zato nam že grozi, da ne bomo mogli izbirati med alternativami, ampak nas lahko čaka le še nekaj tretjega.
V neobvezen premislek
Nova samoprevara
»Smo praktično v izrednem stanju in pred našimi očmi z voljo ali vsaj s privolitvijo dela zveze komunistov in vodstev ali, točneje rečeno, posameznikov — sev Jugoslaviji dogaja tihi prevrat,ki spreminja podobo Jugoslavije. Ne dogajata se »samo narod in delavski razred«, ampak se dogaja oziroma rojeva tudi neka dru-
s homogenizacijo družbe Jugoslavijo v novo samoprevaro v pometanje problemov pod preprogo, v novo zaostrovanje
mednacionalnih nasprotij itd.
Učenje raz-
je z določenimi lepotnimi spremembami pisan na kožo tako rekoč vsem Slovencem, še posebej, ker ne izključuje možnost političnega delovanja izven okvirov presvete ZK in njene zveste spletične SZDL. Za takšno politično delovanje in razčiščevanje pojma pluralnosti pa bo še veliko časa in najbrž tudi dobre volje. Najprej je treba opraviti s totalnim boljševizmom.
ga Jugoslavija in neki drugi politični sistem.
„	______Pri nastajan-
ju takšnega sistema in takšne Jugoslavije pa slovenski komunisti ne želimo sodelovati in bomo storili vse, da se to brezumje konča, tej tendenci pa vzame, vsaj v Zvezi komunistov Jugoslavije, legitimile-ta,« je med drugim dejal Milan Kučan, predsednik slovenskih komunistov, na ponedeljkovi seji centralnega komiteja. Na tem pomembnem sestanku, nekakšni generalki za račišče-vanje v zveznem partijskem vrhu, so člani CK ZK Slovenije
■-------------
Nasprotno pa ustoličenje_____
ličnosti in političnega pluralizma omogoča spoprijem z zablodami in sprostitev ustvarjalnih moči v soočanju svobodnih izraženih mnenj in pobud. Čeprav tudi slednje ni garancija za izhod Jugoslavije iz krize, je to vsaj pot, ki pelje iz teme k svetlobi.
Lahko rečemo, da so slovenski komunisti s svojimi zadnjimi opredelitvami res stopili na oder resnične slovenske zgodovine. S tem so si zagotovili tudi prihodnost politične
sile, prihodnost, ki jim je že uhajala iz rok, saj med Slo-
Če bi bil komunist, bi rekel: »Če Miloševiča ne bi bilo, bi se ga bilo treba izmisliti«. Kajti Miloševič in njegov silovit pritisk sta bila tista, ki sta Zvezo komunistov Slovenije po vseh cincanjih in omahovanjih prisilila v bolj agresiven gard, »socializmu po meri ljudi« nadela manj pravljične obrise, slovenski komunisti so končno sprevideli, da ne morejo ostati vrtičkarji na sončni strani Alp, treba bo oblikovati lasten pozitivni jugoslovanski program. Morda potem Slovenci ne bomo več tako sami.
Ze druga glasbena pravljica
potrdili sklepe svoje lanske kr" ......................
onference in se odločili za izročila libertarnih (kot je domiselno rekel dr. Božidar Debenjak J stremljenj jugoslovanskih komunistov.
Ko bodo te vrstice objavljene (pisane so v torek popoldne), bo rezultat spopada dveh kril v jugoslovanski Zvezi komunistov že bolj jasen, če ne celo že znan. Zdaj že ves svet ve, da se v Jugoslaviji borijo za prevlado pripadniki takoime-novanega avtoritarnega populizma in zagovorniki institu-cionalizacije pravice do različnosti. Slovenija ima in hoče imeti — z vsemi svojimi posebnostmi — mesto samo v takšni federativni skupnosti, ki priznava raznolikost. Spopad je neizogiben, saj sta si med seboj se kosajoča pogleda
venci spontano nastajajo najrazličnejši programi, ki še kako pritegujejo politične svobode žejne in lačne množice. Program, ki ga ima današnja slovenska zveza komunistov,
Kaj pa če zmagata Miloševič in totalni boljševizem? Potem bomo, kot bi rekel Churchill, v prepiru med preteklostjo in sedanjostjo izgubili prihodnost.
MARJAN BAUER
na izhod iz jugoslovanskih i/ odi
kriz in razvoj odnosov v federaciji diametralno nasprotna. Slovenski komunisti menijo, da pelje avtoritarni populizem
lu razblini v nič. Zato sem si mislil: če otrokom že ne moremo dati bogatih daril, ki jih v glavnem tudi nujno ne potrebujejo jim dajmo vsaj primerne predstave. Teh na podeželju v manjših krajih pošteno primanjkuje. Saj navsezadnje otrokom ni toliko mar, kaj bo dedek Mraz pripeljal na saneh, ampak kakšen program bo pripravilo dedkovo spremstvo,« pripoveduje Darko. Seveda je Kočevar vedel, da so stroški preveliki, če bi povabili koga iz Ljubljane. In tudi zakaj bi ga, ko pa je v Črnomlju veliko glasbeno in igralsko nadarjenih otrok, ki so sposobni pripraviti igrico za svoje vrstnike!
z vabilom dedka Mraza dobili tudi besedilo pesmice, ki so jo zapeli na prireditvi skupaj s snežinkami.
Čeprav živijo v majhnem mestu in so amaterji, Darko in
njegovi sodelavci želijo, da bi , ^
Črnomelj, ki je nekdaj veljal za vse prej kot kulturno živahno mesto, se zadnja leta bolj in bolj prebuja. Zgovoren dokaz za to je že kulturni koledar, ki ga nekaj let zapored pripravljajo na kulturni skupnosti in ki je natrpan z različnimi prireditvami. A to ni edina potrditev, da to belokranjsko mesto preveva kulturna renesansa. Več in več je mladih, ki hočejo popestriti svoje in življenje someščanov, pri tem pa jim ne zmanjka ne fantazije, ne prodornosti, ne iznajdljivosti. Z vsem tem je dodobra oborožen tudi črnomaljski učitelj glasbene vzgoje na osnovni šoli Darko Kočevar, ki je imel konec preteklega leta premiero že druge glasbene pravljice.
Po uspehu s predlansko glasbeno pravljico Zimski dan je Kočevar decembra lani pripravil sklop pesmic, ritmike in igre z naslovom Tri snežinke. »Priznam, da smo se pred letom dni vsi z mano vred še učili,« pravi Kočevar. »In teh učencev nas je bilo kar veliko, saj je v igrici sodelovalo 50 otrok. Prav zaradi velikega števila se nismo mogli izogniti mnogim težavam, bodisi zaradi izostankov od pouka, prevozov, urnika vaj ali spodbud, ki so bile zaradi treme potrebne skoraj pri vsakem nastopajočem posebej. Zato sem se, ko sem pripravljal drugo pravljico, zavestno omejil le na nekaj oseb, da bi bilo čim manj problemov.« Tako v njegovem drugem delu nastopa le pet deklic, pritegniti pa je znal tudi vse otroke, ki so prišli na predstavo, saj so obenem
bilo delo opravljeno profesionalno. Radi bi, da bi se cftroci počutili kot v pravem gleda; lišču, zato so pripravili tudi gledališke listke. »Problem je v tem, da ljudje niso navajeni gledališke kulture, zato jih moramo najprej naučiti hoditi v gledališče. Začeli smo seveda pri najmlajših, saj le tako lahko pričakujemo, da bomo j vzgojili hvaležno, a hkrati kritično gledališko občinstvo.« | Kočevar namreč že razmišlja, da bi pripravil tudi glasbeno pravljico, ki ne bi bila, kot sam pravi, tako hitro pokvarljiva, ki bi jo lahko predvajali kadar koli, in ne le pred novim letom. Tako bi tudi lažje sestavi; i li urnik nastopov, predstavili pa bi se tudi otrokom izven meja črnomaljske občine. S Tremi snežinkami so namreč nastopili kar dvanajstkrat, a le v petih dnevih. V enem dnevu : so imeli celo po štiri nastope.
»Ko sem pred leti z otroškim pevskim zborom, ki ga vodim, spremljal na prireditvi dedka Mraza, mi je bilo hudo, ko sem videl, kako so ob koncu moje pevke kar druga čez drugo razdeljevale otrokom darila. Naj je prireditev še tako dobro pripravljena, toda če darila malomarno razmečejo med najmlajše, se ves sijaj prireditve v otroških glavicah kma-
Glasbene pravljice, ki spremljajo dedka Mraza, so bile šele Kočevarjev začetek. Sedaj se bo, po njegovih obljubah, začelo zares. »Najprej sem moral pokazati, kaj sem sposoben narediti, sedaj pa bom gradil naprej. Upam, da bom imel dovolj sodelavcev, ki mi bodo priskočili na pomoč. Somišljenikov med otroki mi ne manjka, saj jih je veliko, ki si želijo igrati. Večji problem so odrasli, vendar čutim, da bi z dobro motivacijo lahko odprl tudi njihova srca. Upam, da nisem prevelik optimist, če menim, da bi v Črnomlju lahko ustanovili celo ansambel, ki bi spremljal moje glasbene pravljice,« načrtuje Darko. Sicer pa je Kočevarjev glavni cilj vzgojiti podmladek, ki bi lahko nadaljeval njegovo delo. »Lepše bi nam bilo, če bi bilo v tej naši kruti vsakdanjosti vsaj včasih vse bolj pravljično,« pravi melanholično. Njegova želja se počasi že uresničuje. Martina, j Katja, Petra, Vilma in Jana, ki 1 nastopajo v Treh snežinkah, so na najboljši poti, da stopijo j po stopinjah svojega učitelja.
M. BEZEK-JAKŠE
Alojz Turk:
Škof, ki je podaril zadnjo srajco
Po posvečenju je novi škof napravil nekaj vljudnostnih obiskov in 6. XII. s spremstvom odpotoval preko Skopja v Prizren, kjer je bil zelo slovesen sprejem. V spremstvu je bil tudi škof dr. Jeglič. Ustoličenje je bilo na praznik Brezmadežne, 8. XII. 1924. Tudi v Skopju je svečano nastopil s pontifikalno mašo. Kljub hujskanju s strani albanskih in srbskih šovinistov so novega škofa vsi lepo sprejeli, saj je njegov nastop deloval pomirjevalno in človekoljubno. Tudi pri oblastnikih je s svojim iskrenim nastopom razbil zid predsodkov in osebne sovražnosti, četudi šovinizma in predsodkov ni mogel izkoreniniti ne tedaj ne poneje. Prav zaradi kršitve človeških pravic je veliko trpel in se kot skopski škof boril do konca svojega življenja.
Sedež škofije je bil takrat še v Prizrenu, četudi je škofija vedno nosila naslov skopska. Ze njegovi predhodniki, takrat nadškofi, so še pod turško okupacijo poskušali prenesti sedež škofije v Skopje, a niso uspeli. Enega nadškofa je zaradi takega poskusa skopski paša za več mesecev celo interniral. Kljub temu jim je uspelo zgraditi v Skopju v bližini železniške postaje novo cerkev in rezidenco ter albansko versko šolo. Srbski konkordat je določil, naj bo sedež skopske škofije zares Skopje, a temu so se upirali verniki Kosova, ki so hoteli imeti škofa v svoji sredini zaradi tolažbe in zaščite, četudi je bila ta zelo omejena. Vlada je v tej smeri izvajala pritisk na škofa preko Vatikana in nuncija, tako da je končno deset let po prihodu preselil sedež škofije v Skopje, kar je bilo zares potrebno’ Tam je bil namreč sedež važnih državnih ustanov, a tudi doseljenih katoličanov je bilo na področju Makedonije zelo veliko. S tem je imel škof več možnosti posredovati pri oblasteh za pravice in proti krivicam
TEŽAVE TAKOJ Ačl
OD ZAČETKA
Po odhodu zadnjega nadškofa mons. Lazara Mjeda v Ska-dar je škofijo upravljal kot apost. administrator prelat Toma Glasnovič, Hrvat iz Janje-va na Kosovu. Seveda je to bila samo zasilna administracija, zato je bilo potrebno v ordinariatu vse na novo organizirati, kakor so zahtevali novi predpisi in potrebe časa. Za vse to je primanjkovalo sodelavcev, pa je večino dolžnosti moral škof sam opravljati, saj niti tajnika ni imel.
Začele pa so takoj prihajati delegacije od vseh strani, ki so prosile za materialno pomoč, ker je bila v mnogih krajih velika revščina, še več pa za intervencije proti nasilju in krivicam, ki jih je v povojnih razmerah bilo na pretek.
Vzrok revščine je bila predvsem krivično izvedena agrarna reforma. Po vsej turški državi, kamor so spadali Kosovo in drugi južni kraji, je namreč v poljedelstvu vladal tlačanski sistem. Lastniki zemlje so bili turški veleposestniki, a kmetje obdelovalci so bili tlačani (čifčije); ti so bili razdel-
jeni na več kategorij, ker odnosi in obveznosti niso povsod bili enaki. Čifčije so pod določenimi pogoji obdelovali zemljo zato pa so dobivali del pridelkov za vzdrževanje družine. Albanci so takrat živeli v glavnem v velikih zadrugah, v katerih je bilo po patriarhalnem sistemu več družin skupaj. Zgodilo se je, da je v eni zadrugi bilo celo 50 do 100 članov pa tudi več. To so bile številne družine, kjer je bilo vse skupno, a upravljal je najstarejši član, podobno kot svetopisemski patriarh v Stari zavezi. Zaradi tolikega števila članov je bilo seveda veliko delovnih rok, pa so jim veleposestniki zato dodaljevali v obdelavo velika prostranstva. Privatno je imela vsaka družina nekaj ovc, koz, osličke za prenos materiala in kako kravico. Ko je z balkansko vojno prišla osvoboditev izpod turškega suženjstva, so oblasti v začetku razglasile, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Zato so tamkajšnji čifčije zemljišča, ki so jih obdelovali, proglasili z svoja. Toda po končani prvi svetovni vojni so prišli novi zakoni o agrarni reformi in o kolonizaciji novoosvobo-jenih krajev in so enostavno vse razlastili; agrarne komisije pa so se slepo držale pravila, da vsaki družini pripada 5 hektarjev zemlje. Sicer bi strogo po zakonu morali poročeni z lastno družino dobiti še po 4 ha, a so komisije to navadno
zelo po svoje priredile, vedno na škodo dotedanjih obdelovalcev, čifčijev. Raznim dosegljivim dobrovohcem in solunskim borcem, Črnogorcem in Srbom, z maloštevilnimi družinami pa so širokosrčno delili-najboljšo zemljo, zraven pa še razne pomoči in privilegije. To je rodilo sovraštvo.
Prejšnji obdelovalci seveda z malimi parcelami (navadno naj slabše) zemlje niso mogli prehraniti zelo številnih družin, saj takrat ni bilo nobene zaposlitve. Zato so ubogega škofa iz dneva v dan oblegali lačni in raztrgani bivši čifčije in prosili za pomoč in posredovanje, da se jim vrne zemlja, ki so jo nekdaj obdelovali. Škof je delil, dokler je imel kaj, duševno pa je silno trpel ob pogledu na lačne množice, ki so pričakovale pomoči, pa jim on ni mogel veliko pomagati. Sicer je res večkrat dobil iz ožje domovine in od prijatel-
jev kako pomoč, a vse to je bilo kapljica v brezno gorja in trpljenja. Najbolj pretresljivo je bilo, ko so matere v naročju nosile škofu kazat lačne otroke, ki so jim koščice silile skozi kožo. Mnogi so bili v ranah.
Škof Gnidovec je kot sv. Janez Krstnik protestiral pri oblasteh in oblastnikih zaradi takih krivic in prosil za koščke človeških pravic za uboge ljudi. S svojim nastopom, ponižnostjo in odločnostjo je sicer dosegel, da so poslušali njegove prošnje, razen praznih obljub navadno ni bilo nič. Ko pri krajevnih oblastnikih ni nič dosegel, je ponovno potoval v Beograd, trkal na vrata raznih ministrstev in ustanov, ni se ustrašil potrkati tudi na kraljeva vrata. Povsod so mu obljubljali, da bodo krajevnim oblastnikom dali potrebna navodila, da se krivice popravijo. Toda tudi tu je navadno ostalo samo pri obljubah.
POMANJKANJE
SODELAVCEV
Katedrala v Prizrenu
Taki so prihajali v Sirotišče sv Jožeia v Skopju
V južnih izpod turške okupacije novoosvobojenih krajih je bila življenjska varnost zelo majhna. Atentati so bili na dnevnem redu. Na delu so bile teroristične organizacije, ki so se borile za spremembo državnih mej. Makedonski in bolgarski komiti so se borili za samostojno Makedonijo, drugi pa za pridružitev Makedonije Bolgariji. Prvi so se sklicevali na dejstvo, da so že 1903.1-izborili svobodno republiko v Kruševu pri Prilepu, ki je bila prva balkanska republika, drugi pa so bili kačaki, ki so se borili za priključitev Kosova in zahodnega dela Makedonije k Albaniji. Vse te organizacije so imele v matičnih državah veliko moralno in materialno pomoč. V krajih, kjer so agrar; ne komisije in krajevni nasilni oblastniki povzročali krivice, so seveda uporniki uživali simpatije in podporo. Zaradi tega je oblast izvajala maščevanje, ki je bilo večkrat zelo brutalno. To seveda ni ustvarjalo pogojev za mir.
Albanci so bili v glavnem muslimanske vere. Ko so se na Kosovu naseljevali, so bili katoličani, vendar so zaradi pomanjkanja duhovnikov in zaradi turškega nasilja prešli v islam. Le malo jih je — z mučeniškimi žrtvami — ostalo zvestih Katoliški veri.
V letih 1843 — 1846 je bilo v gnilanskem okraju (v Skopski Črni gori — Karadak kakih
300 mučencev, ki so bili zaradi j
vere mučeni. Preživeli so bil' i preseljeni v močvirne kraje | Male Azije, kjer jih je v kratkem času od mučenja in ma- i larije večina pomrla. Po posredovanju hrabrega misijonar- j ja Dalmatinca Antona Maroe- j vica in evropskih poslanikov i v Carigradu se je kakih 100 , preživelih vrnilo v rodni kraj j in njihovi potomci imajo sedaj |j tamkaj dve župniji.
Ko je prišel škof Gnidovec I na Kosovo, kjer je bila večina j vernikov in župnij skopske j škofije (razen ene v Skopju,v J Makedoniji), so imeli večin" j Albanci zraven dveh hrvaških j' župnij (nekdanjih dubrovni- j ških rudarskih naselbin)
(Nadaljevanje prihodnjič) [
!
Bomo lepoto lahko le občudovali?
Tekstilci in usnjarji so se na sejmu Moda 89 uspešno pomerili v bitki za kvaliteto in modnost, toda doma je čedalje manj kupcev
Na letošnjem sejmu Moda 89, ki je bil v Ljubljani med 16. in 19. januarjem, je na Gospodarskem razstavišču pokazalo najnovejše iz svoje proizvodnje 460 delovnih organizacij iz vse države. Modni sejem je bil ob 35-letnici delovanja ljubljanskega razstavišča štiriintrideseti, spremljala pa ga je kot običajno vrsta drugih prireditev. Obiskovalcev sicer ni manjkalo, vendar ni bilo take gneče kot nekaj let poprej.
Prvi vtis z letošnje sejemske prireditve, ki je bila po prostornini bogatejša za celih 1000 m2 površine je, da si večina konfekcionarjev, proizvajalcev tkanin, usnjenih izdelkov in galanterije ter modnih dodatkov zares prizadeva uspeli. Kolikor bolj pada kupna moč, toliko bolj morajo biti izdelki modni, uporabni in privlačni, da bi potrošniku izpulili iz žepa
tisto, kar bi morda v bitki za preživetje namenih drugim izdatkom. Obenem pa je kvaliteta edino, s čemer lahko še uspešneje podrejo na svetovni trg, v katerem prav vsi vidijo rešilno bilko.
Kako se časi spreminjajo in kako tudi v poslovnih krogih vse bolj varčujejo," se je videlo tudi na zunaj. Labod iz Novega mesta, kije že lani opustil svoje lastne male modne revije ob razstavnem paviljonu, je imel tudi letos tih paviljon, čeprav pri ara-nžiranju niso bili tako skopi kot mnogi drugi. 0 viskiju in odličnih francoskih konjakih, ki so še nedavno tega na tovrstnem sejmu tekli v neomejenih količinah, letos ni bilo sledu. Poslovnežem so stregli v glavnem s sokovi in kavico. Tudi bučne glasbe iz zvočnikov na razstavišču ni bilo. Tu in tam je tišino diskretno zmotil edinole živi pianist v paviljonu M-cluba.
BREZ
KLASIČNEGA
JEANSA
Poprečnemu obiskovalcu modnih sejmov je najprej padlo v oči, da letos domala nikjer niso razstavljali klasičnih jeans kompletov in posameznih tovrstnih oblačil v različnih izvedbah, ki so jih bili prejšnja leta polni paviljoni. Kaže, da so se v tem izpeli, četudi v proizvodnji jeans oblačil še ne opuščajo, ker jih kupci zahtevajo. Modni sejem ima namen kazati modne trende in ne vsega, kar neka tovarna proizvaja.
v živih barvah, pastelne pa so pri mnogih bluzah iz odličnih materialov, krojenih pa tako, da segajo malce čez pas in jih nosimo čez krilo.
jo kajpada celo vrsto oblačil za vsakdanjo rabo, so razstavili večerne komplete jz žameta, brokata ah čipk, okrašene z zlatim ali srebrnim brokatom.
Komet iz Metlike je kolekcijo letošnjega perila bogato okrasil s tanko čipko kot zahteva moda.
Tudi dve kočevski tovarni nista ostali neopaženi. Medtem ko je Tekstilana kot novost pokazala avtomobilsko odejo v kovčku in razne inačice vzorcev kvalitetnih odej in pregrinjal, je Trikon ponudil modne hlače. Kroji so bili videti odlični in material tudi.
u r,
Nova moda je lepa! Pri ženskah še bolj poudarja ženskost, čeprav so oblečene v hlače. Teh namreč ne manjka v raznih izvedbah, so pa v pasu večinoma nagubane in zares modne hlače spodaj znatno širše, kot smo jih bili vajeni. Ženskim blazerjem ponuja moda številne inačice. Zgornji del oblačila k hlačam ah krilom je lahko modni bolero, brezrokavnik z ozkimi rameni, kratek in često z dvema konicama v sprednjem delu. Blazerje lahko padajoč ob telesu, le z rahlo podloženimi rameni in dokaj ozkimi rokavi z zavihki. Lahko sega le pedenj čez čas, je brez ovratnika in na hrbtu v pasu zavezan s pentljo. Tudi daljši blazerji imajo velikokrat okrašene hrbte z gumbi ah kako drugače. To velja tudi za podložene jakne in plašče. Malo je bilo videti plaščev običajnih dolžin. So ah tričetrtinski ah pa skoro do peta. Nekateri, ki so vzbujali pozornost tudi na modnih revijah v festivalni dvorani, so imeli velikanske ovratnike, nekateri ruske ovratnike, kimono kroji izginjajo. Videli smo lahko čudovite zimske kostime v ruskem stilu (ki osvaja Evropo), z zelo dolgimi krili, dolgimi jaknami, obrobljenimi s krznom, novi pa so zraven mufi. Prababice jih še dobro pomnijo kot odličen nadomestek za rokavice in žensko torbico.
Lepi in zares novi so tudi kroji moških srajc. Tudi te imajo mnogokrat ruski ovratnik, narejene so iz svile in imajo široke rokave. Moške klasične obleke so največkrat dvoredno zapete, suknjič pa ima na hrbtu spodaj dva kratka razporka.
In barve? Škofjeloški Kroj je razstavljal zimske plašče še vedno v rdeči in črni barvi, sicer pa za pomlad in poletje obetajo povratek živih barv, od močno rumene do rdeče, zelene in modre, poudarjena je lila — vse to pretežno v kombinaciji s črno ah kako drugo temnejšo podlago. Poleti bo veliko cvetnih vzorcev
MODA
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
Našim trije »zmaji« pa diploma in...
Med tradicionalno dobrimi na sejmu Moda 89 spet kolektivi iz naših krajev
Med 460 razstavljalci na nedavnem sejmu Moda 89 v Ljubljani so v hudi konkurenci iz vse države več najvišjih strokovnih priznanj odnesli spet proizvajalci iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Posebna priznanja pa so dobili tudi nekateri krea-torji iz naših delovnih organizacij.
Najvišje priznanje, sta-tuo Ljubljanski zmaj, si je prislužila Novoteksova tovarna tkanin za novo blago, ki so ga imenovali »satinka«. Sevniška Lisca je bila nagrajena z »zmajem« in odnesla prvo mesto med proizvajalci modnih dodatkov in perila, in sicer za kolekcijo damskega perila. Tradicional-
no odlična Jutranjka iz Sevnice je letos dobila »zmaja« za razstavljeno kolekcijo oblačil za majhne otroke, medtem ko je metliška Beti vrsti že pridobljenih priznanj na prejšnjih sejmih mode pridružila letos še zmajevo diplomo za kolekcijo oblačil za prosti čas.
Redkim kreatorjem, katerih kolekcije so navdušile strokovno žirijo revije Jana, ki jim podeljuje posebna priznanja, se je tudi pridružilo več ljudi tega poklica iz Lisce in Metlike. »Zlato Jano« je dobil celoten kreatorski team sevniške Lisce; prav tako pa Ana Marija Vernik, ki s svojo ekipo ustvarja modele za metliško Beti.
Splošno združenje tekstilne industrije, ki z nagrado »inovator leta tekstilne industrije Slovenije« spodbuja napredek v svoji dejavnosti, pa je letos eno izmed treh nagrad prisodilo Vladu Dularju iz Novoteksa za inovacijo »predelava vodil transportne verige na sušilnem stroju Mater Plat«.
Mura si je za svojo kolekcijo v tem stilu prislužila »zmaja« v skupini ženske konfekcije. Kot vedno so se izkazali pleteninarji, le da je letos Rašici prvo mesto od jedi a Almira, Rašica pa je dobila diplomo. Radovljiška Almira je prav za prav šokirala s kolekcijo ženskih živo-pisanih oblačil — krila in zgornji deli. V rdeči, ki ni bi la ne rdeča ne lila ne rjava, kombinaciji z rumeno in oranžno, ki spet ni bila čista oranžna barva, zeleno in črno kombinacijo in geometrijskimi liki za okras — so naredili večdelne komplete za svetovni trg. Malo spominjajo na Afriko, malo na davno izumrle Azteke.
Naj omenim le še usnjarje in proizvajalce tkanin za dom. Skoro neverjetno je, kaj znajo ukrojiti iz usnja! Več-delni kompleti nagrajene tovarne IUV Vrhnika so bili večinoma v semiš zenf barvi, kamniški Utok pa je imel
komplete v rjavem napa usnju, kombinirane s tem-norjavim perzijanerjem. Zares novih oblik so tudi torbice. Letošnje so nepravilnih oblik: kot rombi, romboidi, trapezi, s kratkimi ročaji.
Sicer pa: sejem kot sejem. Paša za oči, k sreči izdelki brez cen, sicer bi morah kam v bližino postaviti rešilca. V
črno je zadel dr. Rado Bohinc, član Z IS v ostavki in predsednik zveznega komiteja za gospodarstvo, ki je na svečani otvoritvi med drugim rekel: »Proizvajalcem želim mnogo uspehov, občanom pa take plače, da bi lahko vse te lepe stvari kupovali...«
RIA BAČER
BRAVO
DOMAČI!
Tekstilana: odeja v kovčku za avtomobiliste
ja, kolektiv Tekstilane pa novostim sledi.
Lisca, ki je za kolekcijo novega ženskega perila dobila »zmaja« in »zlato Jano«, seje že prej s temi izdelki potrdila na svetovnem trgu. Ko so novo svileno damsko perilo, ki je zgoraj svileno, spodaj kosmateno, pokazali na sejmu v Diissel-dorfu, so ugotovili, da gre za novost na evropskem trgu. Imajo ludi perilo iz elastične, kot dih tanke čipke, za okras raznim inačicam Liscinih spodnjih oblačil pa so drobni pliseji.
Novoteks iz Novega mesta je najvišje sejemsko priznanje dobil za novo metraž-no blago posebne vezave s posebnim leskom, ki je trenutno najbolj iskano na trgu. Tudi sicer je bilo na Novotek-sovem metražnem paviljonu vrsta novosti, blaga iz odličnih materialov in vzorcev, kakršnih se ne bi sramovale izložbe sredi Pariza.
Metliška Beli je v konkurenci proizvajalcev mode za prosti čas dobila diplomo. Razstavili so razne komplete v črno beli izvedbi, v kombinaciji s tkanino iz pikastih, črtastih ah šah vzorcev. Vse to sodi v vrh modnih trendov.
Jutranjka je bila najboljša med proizvajalci otroške konfekcije, in zares domiselna, posebno v modi za dojenčke.
Novost, predstavljena na ljubljanskem sejmu Moda 89
Letos ponujajo nove odeje iz 100-odstotnega bombaža za poletje, v oči padajoča novost pa je odeja v kovčku, praktična za avtomobiliste in ljudi, ki često potujejo v avtodomih, prikolicah itd.
Kočevska tovarna Tekstilana je na sejmu mode pokazala novo kolekcijo odej in posteljnih pregrinjal. Odeje imajo v pas-
telplfi barvah, največkrat modnih rumenkastih barv, živahnejše so v črno belih vzorcih. Tudi pri odejah se moda spremin-

Labodov paviljon je bil letos ves bleščav. Čeprav dela-


Proizvodnjo v Tekstila ni povečujejo, v izvoz grt nad 60 odst. izdelkov, kai tudi dokazuje njihove skrb za nenehno potrje vanje na svetovnem trgu
ZA ZIMO IN POLETJE PRAVŠNJA ODEJA — To nudi kočevska tovarna Tekstilana, ki je letos na sejmu v Ljubljani pokazala več novosti. (Foto: J Pavlin)
B*jr
2058) 26. januarja 1989
DOLENJSKI LIST
doleniskijekstnci na sejmu mode '89
'iPvT?!!;,

S »satinko« na prvo mesto
Novomeški Novoteks je dobil najvišje priznanje na ljubljanskem modnem sejmu za novo blago
Tovarna Novoteks iz Novega mesta letos na modnem sejmu ni vzbudila toliko pozornosti kot prejšnja leta s svojim kon-fekcijskim paviljonom, ampak z razstavljenimi blagi. Med proizvajalci tkanin je letos Novotek-sova tovarna tkanin dobila najvišje priznanje sta-
tuo »Ljubljanski zmaj« za novo tkanino, ki so jo poimenovali »satinka« in jo je žirija glede kvalitete in modnih barvnih odtenkov najviŠj e ocenila. Gre za tkanino posebne vezave s posebnim leskom, ki je trenutno med najbolj iskanimi doma ih v tujini.
»Satinka« je izdelana iz 60 odst. volne in 40 odst. poliestra, delajo pa jo tudi v več kvalitetnih izpeljankah, tako da je po kvaliteti in ceni vrsta možnosti za kupce. Novo tkanino so že pokazali konfekcijskim poslovnežem iz drugih republik in skoro vsi so jo naročali za svoje bo-
doče kolekcije. Mnogi so doslej tako tkanino uvažali.
Na konfekcijskem TEENS razstavnem prostoru pa so letos pokazali zelo domiselno kolekcijo tovrstnih oblačil za manjše otroke-baby program.
S tem so želeli potrošnikom predstaviti tudi ta del svojega programa in ne le najstniško garderobo, ki jo seveda še vedno proizvaja v celi vrsti novih modelov. Kot dodatek pa so kupcem kazali še ekskluzivne modele ženskih kompletov iz indijske svile, ki jih bo mogoče kupiti v najbolj znanih modnih prodajalnah po državi. Tovrstni ženski kompleti, sestavljeni iz krila ali modnih hlač in zgornjega dela, zagotovo ne bodo poceni, kljub temu pa bodo z malimi serijami predstavljali vrhunec mode in jih bodo petični kupci bržčas radi kupili.
APLAVZ ZA NOVE MODELE - Iz tovarne Novotek« prihajajo zares moderna oblačila prvovrstnih materi alov in najnovejših krojev. Posnetek je z modne revije
V PROIZVODNJI METRAŽNEGA BLAGA VELIK NAPREDEK - Novoteksov
v'*,
Klasični program Novo-teksove proizvodnje počasi preusmerjajo na novosti, skladne s svetovno modo, predvsem pa očitno napredujejo v kvalite-
i • ' u ,T^	čed%e
bolj odločilna pri naroči
Uh tiutilci m v.lujtni.	bki
TEENS TUDI ZA CICIBANE - Kako dobro se malčki počutijo v teens oblačilih novomeškega Novoteksa, se , je videlo na modnih revijah v festivalni dvorani. Ms‘ manekenčki in manekenčice so bili sila živahni J
tmm
Lisca navdušila s perilom
Prvo mesto med proizvajalci damskega perila in »zlata Jana« za kreacije so lepa bera s sejma
Tovarna Lisca iz Sevnice je vrsti priznanj z raznih sejmov po domovini in tujini nedavno pridala še dve novi, kar priča o nenehnem snovanju novega, modnega in o kolektivu, ki gre v korak z zahtevami svetovne mode.
Na ljubljanskem sejmu
Moda 89 je letos Lisca dobila kipec »zmaj« kot najvišje priznanje za razstavljeno kolekcijo damskega perila, ki zares pomeni novost ne le na domačem, temveč tudi na evropskem trgu. Poudarjena ženskost, ki je prva zapoved letošnje mode,
se kaže v krojih nedrčkov in steznikov ter hlačk. Nudijo razne kose perila iz najfinejše bleščave svile, ki je znotraj kosmatena in tako prijetna ter topla za nošenje.
Modeli so okrašeni pretežno z drobnimi plisira-
nimi dodatki ali čipkastimi okraski. Nekateri modeli so iz kot dih tankih čipk, vendar elastičnih in tudi praktičnih za pranje.
V svojem rednem proizvodnem programu pa ima Lisca še najrazličnejše modele kopalk, ki imajo po zadnji modi opore v nedrčkih v stilu slavne igralke Monrojeve. Kopalke so bodisi močnih barv, najnovejše imajo široke naramnice, nekatere so v cvetnih vzorcih, za okras pa imajo ali plisirane do-
datke ali neonske okraske.
Ženskam z nepravilno postavo nudijo tri tipe nedrčkov in tri modele hlačk za kopanje, izbere pa lahko vsaka tako kombinacijo, kot postavi pri-tiče. Od zelo izrezanih do klasičnih modelov. Posebej pa imajo v letošnji kolekciji nove modele kopalk za operiranke z amputirano dojko.
K vsem kopalkam pa je možno kupiti še elastične mini obleke, zelo pripravne za dekleta in žene, ki
se sončijo zgoraj brez,8 za sprehod v mesto ali v trgovino nadenejo dodat' ni kos garderobe.
Bluz letos Lisca ni razs-tavlj ala na sej mu, v proiZ' vodnji pa imajo bogat0 zalogo modelov po zadnjih modnih zapovedih. S° frfotajoče, oprijete v p®' su, malo podložene v ramenih, nekatere z ruskih ovratnikom, s pliseji ko1 dodatkom. Tudi aktualnih cvetilčnih vzorcev na Li' scinih bluzah ne manjka, da lahko vsaka izbere p° okusu.
9

oLi
u c
VSE NOVOSTI NA LISCINIH MODELIH — Za razne postave, različne okuse, iz različnih materialov, vendar najmodernejše, kar lahko ta čas v Jugoslaviji kupi te. PosOe tek iz Liscinega paviljona kaže le delček nove kolekcije proizvodnega programa tovarne, vendar je prav ta dobil najvišja priznanja. (Foto: Janez Pavlin)
Py?injP^ipPilP'T!l§j!lVMTW^N||lcMl(j/,'liJiPji*l(lij|r'li^^
iTT^r
dolenjski tekstilci na sejmu mode '89	Sp
V svoji proizvodnji pa ima Beti tudi perilo, vključujoč otroški in baby program. Kolikšno izbiro nudijo kupcem, pove podatek, da imajo v vsaki od dveh letnih kolekcij za domači trg tudi po 300 različnih modelov in da v posebni izvozni kolekciji kopalk tudi ni manj kot 250 modelov. Zanimivo je še, da so vsi materiali iz f irme Be ti, uvažaj o pa malenkostne količine tkanin in dodatkov, potrebnih za okrasne našitke.
Na modni reviji je Beti pokazala kopalke, za katere je značilna modna fluorescenčnost. Letošnje kopalke za ženske so še, čeprav malo manj visoko, izrezane ob bokih, prsi so poudarjene v stilu Mariin Monroe. Moškim pa Beti pripravlja presenečenj e v obliki novih kopalk, ki imajo tudi zgornji del, celo precej zaprt, kot nekak telovnik. Namenjen je predvsem vse večjemu številu surfarjev. Imajo tudi dopolnilna oblačila k
ženskim kopalkam, ki so prav tako na dopustu ves dan uporabna. Super moderne so tako imenovane tubegre za razne izpeljanke oblek iz elastične zmečkanine, ki se na bokih prav rahlo oprime, sicer pa je videti kot vreča, ki se konča bodisi visoko nad koleni, okrog kolenske kosti ali sega le pedenj nad peto. Take, največkrat črne tube so okrašene z raznimi plisejčki, geometrijskimi liki ali drugimi okraski.
Beti je vselej pri vrhu
Nova kolekcija v znamenju pik, črt in šahovnice
Ana-Marija Vernik vodi kreatorsko skupino v metliški Beti, in da ji delo še kako uspeva, pričajo priznanja. Letos je Tovarna dobila diplomo »Ljubljanski zmaj« na sejmu Moda 89, »zlato Jano« pa si je prislužila Vernikova s kolegicami kreatorkami.
Beti je letos pokazala na sejmu kolekcijo v črno-beli barvi, za katero so značilne pike, črte in šah vzorec. Vse to kot okras
in nevsiljivo, toda učinkovito dopolnilo osnovni tkanini v črni ali beli izvedbi. Novo je, da so prvič predstavili družinske komplete in ne več samo za ženski spol, kot je bilo doslej v navadi.
Naj reče kdo, kar hoče, toda razstavljene Betine komplete je mogoče nositi pozimi in poleti. Čeprav narejeni iz 100-odstotne-ga bombaža in velikokrat podloženi s tanko peno,
so na primer joggingi uporabni ne le za opravila v hiši in na vrtu, ampak tudi kot komplet apres-ski v hotelu, in tudi za tiste, ki radi tečejo v hladnih jutrih, in one, ki ob vetrovnih večerih posedajo ob morju. V kampu pa je tak komplet nepogrešljiv in vsestransko uporaben, zlasti še, ker ga sestavlja več kosov garderobe, ki jih med seboj lahko kombiniramo.
PIKICE, ČRTE IN ŠAH — Značilnosti nove kolekcije tovarne BETI so sila prikupne
družmBkik ko^ipletov^kpt.Ra^oMačilih, ki jih
m f
m 1 ■ -____________-.v	!__• -■ ~ ■_
bogatimi rokavi; bele srajce pa imajo razne modne	jšk
dodatke. Veliko je črtaš-tih srajc in iz enobarvne svile, kar pogrešajo mo-ški, ki se tudi radi modno
JU
k *1 n.i	EPv
kažejo modele za po-	Bi
črno-beli barvi z dodatki	0
rumene drugih	< ■	*
barv, ki bodo domi-	J j|g	T *
nirale v tej sezoni, imajo w	‘	”	BTf •	, |
enobarvne krila	9	'	« •f
bluze, taka oblačila v	■	\ , '
cvetličnih vzorcih in po-	* ž
tiskana z grafiti. Lahko	ž .	> jj|
kupite bluzo posebej, kri-	^ Z *	'
lo posebej,ali pa komplet.	! jf
zato ker	■- > f
(lovi modeli za vsakdanjo	f'
praktični m	f 'M* f
hkrati	ni	A-* L A
^ v . ■ v Jwl
zlasti zaposlene žene
različnejših poklicev.
V času, ko nismo dobili
niti še snega v tej zimi, pa MODELE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI je letos pol Labodove kreatorke že zal Labod na razstaviščnem prostoru ljubljanske snujejo kolekcijo zimskih sejma, črna barva v kombinaciji s svetlečim brol oblačil za leto dni vnaprej, tom tvori komplete, kakršnih hi si mnoge želele
Vedno nova je moda iz
Laboda
Na sejmu le večerna kolekcija, delajo pa na stotine zelo modnih oblačil
za vsakdanjo rabo
Na nedavnem sejmu Moda 89 v Ljubljani je bil Labodov paviljon spet deležen posebne pozornosti obiskovalcev. Kazali so kolekcijo ženskih večernih oblačil, ukrojenih po visoki modi, tako glede materialov kot krojev in tudi prikladnih za razne postave. Za lepe in mlade mini krila, za tiste v zrelih letih malo daljša in
povsem dolga, za dekleta in žene, ki jim taka dolžina prija.
Za te modele je bila značilna osnovna črna barva, bodisi žameta, čipke ali brokata, a v lepi elegantni kombinaciji z zlatim, srebrnim ali lila svetlečim brokatom. Kajpada je to le del nove kolekcije iz te tovarne, s katero so hoteli pokazati,
kako znajo slediti modnim trendom, medtem ko imaj o v redni proizvodnj i malo morje najrazličnejših oblek, kostimov, plaščev, bluz, kril, hlač in srajc za moške, kakršne nosimo vsak dan.
Izredno lepe in zares nove so moške srajce iz Laboda, ki modi sledijo z ruskimi ovratniki. Nekatere so iz satenske svile z
LABODOVI MODELI NA MODNI REVIJI — V festivalni dvorani so znova potrdili sloves
tovarne, da zna ponuditi ženskam to, kar je lepo, moderno in praktično.
lolenjski tekstilci na sejmu mode o /
■&AAA^s/SAA/\AAAAAAAAAAAA/VVVVVNA/vVVVVVAA/VVNA/SA/VVVSA/VV\,VsA/VVS/,

KOMET: perilo v svili in bombažu
Nova kolekcija bogato okrašena z nežno čipko
Po 28 letih uspešnega proizvodnem programu dela se 450 zaposlenih v ima Komet razne izvedbe metliški tovarni Komet nedrčkov, steznikov, kor-lahko postavi tudi na ljub- zetov, hlačk in pasov za ljanskem modnem sejmu, nogavice, kar kupci že ki velja za eno največjih dobro poznajo, modnih tekem v državi. V	Vedno pa skušajo z
modnimi novostmi dopolniti klasičen program. Tako so letos s serijami ženskega prila iz uvožene svile vzbudili pozornost zahtevnejših potrošnic. Perilo pa izdelujejo tudi iz priljubljenega bombaža.
Večina modelov iz letošnje kolekcije je bogato okrašenih s čipkami, ki so pri proizvajalcih perila spet najpomembnejši okras in znak vrhunske mode.
POVRATEK K ČIPKAM — Modeli metliškega Kometa, razstavljeni na sejmu mo de v Ljubljani, pričajo, da v tovarni znajo upoštevati zahteve svetovne mode, hkrati pa uporabnost in praktičnost svojih izdelkov.
TRIKON za kupce od 1. do 101. leta
Nudijo modne hlače in oblačila za dojenčke
Dva proizvodna programa v kočevski tovarni Trikon dobro uspevata-Proizvodnja raznoraznih hlač ima vse več uspeha, del nove kolekcije pa so pokazali tudi na ljubljanskem sejmu Moda 89. Kar 40 odst. vseh proizvedenih hlač prodajo v izvoz, in to v Zahodno Nemčijo in Italijo, kar priča o visoki modnosti izdelkov.
V Trikonu so lani naredili okrog 600.000 hlač, vendar so tu všteti tudi dodelavni posli za inozemske partnerje, s katerimi prav tako uspešno sodelujejo. Dolga leta pa je Trikon med kupci znan tudi kot proizvajalec baby programa — pletenin za dojenčke, novorojenčke in skratka malčke, dokler dobro shodijo. Tudi pri teh kompletih skušajo z barvami in kvaliteto materialov slediti modi.
trimo
TRIMO, industrija montažnih objektov p.o. 68210 Trebnje, Pri jati jeva 12, Jugoslavija, telefon: (068) 44-321
Na podlagi sklepa delavskega sveta DO TRIMO ponovno objavljamo prosta dela in naloge
VODJA FINANČNE SLUŽBE
Kandidat mora imeti:
—	visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj v finančnem poslovanju
—	zunanjetrgovinsko registracijo
—	organizacijske sposobnosti.
Mandat traja 4 leta.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov TRIMO Trebnje, Prijatljeva 12, i 68210 Trebnje, »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem raz-! pisnem roku.
48/4
Na podlagi sklepa sveta PETROL TOE Brežice z dne 13.1.1989
objavljamo
javno licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev:
—	osebni avto LADA, letnik 1986, ocenjena vrednost 4,000.000 din
—	kamp prikolica IMV 450, letnik 1979, ocenjena vrednost
■	3,000.000 din	.
Licitacija bo dne 2.2„ 1989 ob 10. uri na upravi PETROL TOE Brežice, Tovarniška 2.
V ceno osnovnih sredstev ni vključen prometni davek. Intere-senti bodo pred začetkom licitacije vplačali 10-odst. varščino. Nakup je po sistemu video-kupljeno.
44/4
4--------------------------------—--------------------------
Upravni organi občine Novo mesto razpisna komisija delovne skupnosti
razpisuje
prosta dela in naloge
ČISTILKE
Pogoji:
—	osnovna šola
—	6 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo.
Prijave sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo — kadrovska služba upravnih organov občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja TOZD PTT center Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
PREVOZ MATERIALA S TOVORNJAKOM
Pogoji:
—	šofer C kategorije
—	1 leto delovnih izkušenj
Vloge z opisom dosedanjih del ter dokazilom o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 deh po objavi na naslov: PTT podjetje, TOZD PTT center Novo mesto, Cikava. Informacije na telefon št. 22-741. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku oglasnega roka.
Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto Ragovska 18
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJA CENTRALNE KUHINJE
Pogoji:	. ,
—	KV kuhar(ica) ali tehnik kuharstva (V. stopnja)
—	5 let delovnih izkušenj
—	zaželene izkušnje pri pripravljanju prehrane za otroke,
—	izkušnje pri vodenju kuhinje,	J
—	smisel za organiziranje in koordinacijo dela z ljudmi
___ nn^ki mnn Hpln fi mp^prpv
Prošnje z dokazilom o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite na naš naslov do 3. februarja 1989.
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta dela in naloge:
1.	GLAVNEGA TERMINER J A - INŠTRUKTORJA,
2.	TEHNIČNEGA REFERENTA KOMERCIALE,
3.	SKUPINOVODJE V ODDELKU LIVARNE I. — INŠTRUKTORJA,
4.	POOBLAŠČENE URADNE OSEBE,
5.	LIVARJA.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
—	da imajo višjo izobrazbo proizvodno organizacijske ali ustrezne tehnične smeri, program za usposabljanje aii izpopolnjevanje in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 2:
—	da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, znanje tujega jezika, program za usposabljanje in izpopolnjevanje ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3:
—	da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo metalurške ali strojne smeri ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 4:
—	da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke ali druge ustrezne smeri ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri, s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, z odsluženim vojaškim rokom, in eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 5:
—	da imajo osnovnošolsko izobrazbo ter program za usposabljanje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge pod 1., 3., in 4. se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidatom za dela pod 1 in 2 nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Za ostale obstaja možnost rešitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi.
46/4
14
DOLENJSKI LISTi
15(2
Dolenjca
v
najglob
ljem
breznu
Jugo
slavije
V prvih dneh prvega letošnjega meseca so slovenski jamarji poskrbeli za prvovrsten podvig: spustili so se v Skalarjevo brezno na Kaninu in prodrli 896 metrov globoko, to je globlje, kot meri najdaljše doslej znano brezno v Jugoslaviji. Kaninski spust pa bo imel še več nadaljevanj, zanesljivo, saj jamarjem ne da miru, kar so videli, predno so se z 896 metrov pregneteni, premočeni in prepoteni vzpeli kvišku: Skalarjevo brezno gre še naprej proti središču zemlje. Dosežek ne preseneča, vsaj jamarjev ne. Skalarjevega brezna so se namreč lotili sami stari jamarski mački iz Kopra, Kranja, Ljubljane, Tolmina in, kar je za nas posebej zanimivo, iz Novega mesta. Iz Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja sta sodelovala v podvigu desetletja Mokronožan Tomaž Bukovec in Miha Rukše iz Gabrja.
Po zaslugi prvoimenovane-ga od obeh Dolenjcev so se letos bolj kot prejšnja leta razpisali časopisi. Tako je 12. januarja Tomaž sporočil javnosti, daje štiri raziskovalne ekipe v Skalarjevem breznu zaustavila petdeset metrov dolga, izredno ozka razpoka, kateri sledita še dve petmetrski brezni. Član odprave je sicer prišel skozi, a z izjemnimi napori in brez opreme. Ozka razpoka, utrujenost in pomanj-kanje časa so jamarje ustavili na doseženi in tudi izmerjeni globini 896 metrov.
Vendar jamarski kaninski spomini segajo že desetletje nazaj. Pred toliko leti je namreč več slovenskih jamarskih klubov in društev usmerilo svoja raziskovanja v masiv Kanina. Kljub izredni množini jam na majhni površini in precejšnji globini brezen so sa-
motni ljubitelji večne teme doslej pririnili najdlje 300 metrov globoko. Tu se je končevala radost, vse dokler niso člani jamarskega društva Dimnica iz Kopra 1986. leta odkrili Skalarjevega brezna. Že prvo leto so v njem imeli za sabo 370 metrov. Lani so se povezali z drugimi slovenskimi jamarji in tu se pravzaprav začenja letošnji uspeh, ki mu daje prvorazrednost globina spusta.
Vse drugo je, takole na oko, teklo po jamarjem bolj ali manj znanem delovnem načrtu. Kljub vsemu morda ne bo odveč pogledati še enkrat zadnje osvajanje. 24. decembra se je skupina 15 jamarjev iz petih slovenskih jamarskih klubov in društev odpravila na zadnjo lansko raziskovalno akcijo. Razdeljeni v pet ekip so začeli plezati v Skalarjevo brezno. Pri tako zahtevnem spuščanju že ne gre brez natančno razdeljenega dela in skupina je bila uigrano moštvo, sestavljeno iz raziskovalne, transportne, merilne, pomožne in varovalne ekipe. Vsaj v začetku je dober ducat mož pripravljenih stopati kot en sam previden in preudaren korenjak. Ali bolje-, samo v začetku, kajti več ko imajo samotni plezalci za seboj metrov, bolj je njihova gostiteljica jama v njihovih očeh samosvoja. Zato vsak od radovednih iskalcev vse bolj vsak po svoje odganja vlago, strah pred navpičnicami in zlomljenimi vodoravnimi špranjami, dolgčas, mraz, lakoto in spomine. Tako postane jamar v teminah bolj ali manj sam svoje sreče kovač. Jamarjevo telo tovariši zlahka zvlečejo na sonce in to je omenjeni znani delovni načrt, toda nihče ne more stlačiti v jamarjevo srce njegovega lastnega pobeglega poguma, ki očitno prinese ali odnese človeku v jami srečo. Tudi tako je ozadje velikih jamarskih spustov in ni razloga, da bi bilo kaj drugačno nedavno osvajanje skrivnostnih kaninskih brezen.
Tomaž Bukovec, očividec, ve povedati vse prav v podrobnosti. Ker se s strahom nihče ne prsi, raje obrne pogovor na svoje delovne naloge pri zadnjem raziskovanju Skalarjevega brezna. Tako zvemo za merilčevo pehanje v podzemnem raju in peklu hkrati. »Spoštovanje pred brezni, fotografiranje in ožine so dokaj upočasnili naš spust, tako da smo do 380 metrov potrebovali skoraj dve uri. Potem se je začelo pa čisto zares. Meander. Še preden sem vanj dobro pomolil glavo, sem se že izgubil, kar sploh ni čudno, ker je Igor prišel iz tiste smeri, kjer sem jaz hotel naprej. Nekako so me odvlekli do točke, kjer je predhodna ekipa končala meri tve. De j an iz Tolmina j e iskal pot naprej, Miha je vlekel meter, jaz pa sem se mučil z busolo. Ker moja draga čelna luč, lasser, povzroča odklon magnetne igle, sem moral pri vsakem viziranju sneti »klobuk«
z glave in ga dvigniti vsaj pol metra, kot v čast gospe busole. Kot pravi merilec sem seveda že pri peti točki izgubil svinčnik, pri deseti pa drugega. Čeprav bi bilo pametneje svinčnik privezati, sem kajpak vzel tri rezervna pisala. Prizor v rovu je bil sicer enkraten: vizure, dolge od pol do dva metra, širina meandra od 30 do 70 centimetrov, za nameček pa še ovinki, kontrolne točke, prerivanje med stenami. Kletvice in spet kletvice. Vmes se je Dejan enkrat celo izgubil in ni znal priti nazaj, čeprav je bil dva metra od naju.
Po petih urah, petdesetih merilnih točkah, 127 premerjenih metrih smo naposled le uzrli konec meandra. Tu smo srečali tudi transportno ekipo, ki se je vračala iz bivaka. Skupaj smo se spravili do prve razširitve, kjer smo malicali. Dejan nam je v zagnanosti pripravil celo specialiteto: iz mojega mleka z medom je naredil j koktail a la Kanin. Recept zanj je sila preprost: omenjenemu dodaš cedevito in primešaš veliko mero raztresenosti. Ogabna pijača je z okusom nekje med pudingom in limonado. Tako okrepljeni smo nadaljevali pot in ob štirih zjutraj smo po šestnajstih urah prilezli iz jame. Umazani in premočeni od potu, vendar zadovoljni, smo se spravili v mrzle puhovke, ki so nam hitro vrnile izgubljeno toploto. Potem smo ves dan pretegovali premražene kosti na toplem soncu, preverili meritve, spali in jedli.
Ob naslednjem spustu v Skalarjevo brezno sva s kolegom na 200 metrov ujela Dozino skupino, ki je že dve uri vztrajno iskala nadaljevanje, a ji sreča ni bila mila. Usmerila sva jih v pravo luknjico v stropu in se lotila fotografiranja. Po desetih posnetkih sva ugotovila, da fotoaparat ne dela in da je bil ves trud zaman. Temu spoznanju je sledilo bolj veselo snidenje, med sprehodom po Rovu dobre zemlje sva namreč zaslišala Igorja in Mitjo, ki sta se po 5 petdesetih urah vračala iz jame. Umazana, vsa raztrgana, utrujena, pa vendar zadovoljna, sta povedala: 850 je gotovo!
Tako je minilo pet čudovitih dni Kanina. V osami, kjer so srž življenja sonce, jama, spanje in hrana, pozabiš na vse, kar se dogaja v vsakdanjem življenju,« je poln zanosa povedal Tomaž Bukovec.
Tako pahljačo spominov bi bržda razgrnil vsakdo iz petnajsterice. Tomažev klubski tovariš Miha Rukše je že eden tistih. Morda bi zamolčal, daje tudi v kaninskih ožinah, tako kot malodane povsod v številnih obiskanih kraških breznih, kot jegulja švisnil med skalami, a na to ne pozabi Tomaž. Kot bi skrivaj namignil, da imajo »paderšičevci« še dovolj rezerve za prvorazredne podvige a la Kanin 1989.
M. LUZAR
MOČ ZOPER KOZAREC
Z malokatero mislijo bi človek v naših krajih naletel na večje zoprvanje kot z mislijo, da je pijača — ve se, da gre za alkoholno pijačo — slaba stvar. Da je škodljiva, da ne gradi, marveč ruši osebnost, da ni potrebna za polno dojemanje življenja. Kdo si le more zamisliti poroko, rojstvo ali smrt brez napolnjenih kozarcev vina, žganja ali katere koli druge alkoholne pijače? V takšen krog obnašanja smo vklenjeni in v takšnem krogu živimo. Tega ni mogoče zanikati.
Mogoče pa je vzpostaviti avtentičen odnos, ki človeku odpira možnosti, da je drugačen, da ravna in deluje v skladu z resnico, preprosto in enostavno, da mu alkohol škoduje. Alkohol je droga, je tisto, kar človekovo naravno zavest spreminja v nekaj drugačnega. In če jo družba za razliko od drugih drog dopušča, potem je potrebne toliko več skrbnosti, da ji posameznik posveti pozornost. Razumeti jo mora, dojeti kot drogo in ji ne dopustiti, da ga potegne v svoj čarni objem. Ko je zajet v tem objemu, potem človek ne razmišlja in ne odloča več on sam, marveč namesto njega droga.
Samospoznavanju in učenju iz samega sebe je namenjena knjiga Kako se upreti alkoholu, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v knjižni zbirki Dru-
TTalm j
se upremo alkoholu | j
<3?, Slavku Eihetf
žinska psihološka knjižnica. V tej zbirki je doslej izšlo že nekaj knjig, posvečenih samospoznavanju in samopomoči, vendar je s knjigo Slavka Ziherla zbirka dobila svojo prvo slovensko izvirno novost. Dr. Ziherl se s problemi zasvojenosti z alkoholom ukvarja že več kot deset let in iz njegovih praktičnih izkušenj, ki si jih je pridobil kot vodja centra za zdravljenje alkoholikov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, izhaja temeljno spoznanje, da je moč še pravi čas poiskati pot iz alkoholne zasvojenosti, če se posameznik zaveda, kdaj je prestpoil prag. Tako je napisana vsa knjiga kot prepoznavanje mejnikov na alkoholični poti. Nudi dovolj informacij in je dovolj povedna: kdor jo bo bral, bo moral svoj odnos do alkohola postaviti na resnične osnove. Ne samo zaradi testov, ki so v nji, zaradi splošnega spoznanja, ki ga ponuja knjiga, se bo moral soočiti s svojimi navadami, kolikor se tičejo uživanja alkohola, in jih postaviti na mesto, kamor sodijo. Zato ima knjiga pravilno postavljen, dobro premišljen podnaslov: »za izkušene in začetnike«. Tako izkušeni pivci kot zače-niki ne vedo, s čim imajo opravka, ko se začno bratiti z alkoholom.
M. MARKELJ
ZGODOVINA
LANGO-
RARDOV
Ob vsem tarnanju založnikov in objokovanju gmotnega položaja slovenske kulture ima slovenska knjiga za seboj eno najbolj bogatih letin. Lani je v Sloveniji izšlo približno 1.600 novih knjig! Med njimi je tudi Zgodovina Langobardov, pomembno zgodovinsko pisno pričevanje, ki ga je v 8. stoletju v slovitem samostanu Montecassi-no sestavil benediktinec Pavel Diakon, doma iz Čedada.
Langobardi ali Dolgobrad-ci, ki se jih nikoli ni dotaknila britev, kot piše Diakon, so
bili staro germansko pleme, ki je na svojem dolgem pohodu dobrih dvajset let živelo na naših tleh, delno tudi na Dolenjskem. V času selitve narodov je k nam prišlo iz osrednjega Polabja, izvira pa celo z »otoka Skandinavije«, kot trdi zgodovinar. Sredi 6. stoletja se je naselilo v Panoniji, langobardski kralj Alboin pa je o tem sklenil posebno pogodbo s cesarjem Justinijanom. To je bil čas, ko je dokončno propadlo Zahodnorimsko cesarstvo in se je začel vzpon Bizanca.
Prišleki v Panoniji niso dolgo vzdržali, saj so nanje vse bolj pritiskali Slovani, ki so iskali svoj življenjski prostor, zlasti njihova zahodna plemena, ki jih rimski zgodovinarji imenujejo Veneti. Končno so se Langobardi leta 568 prek Vipavske doline pred njimi umaknili v današnjo Lombardijo, ki ima po njih ime, tam pa so več kot dve stoletji vladali romanskim ljudstvom, dokler niso končno potonili v njih.
Langobardi so bili kljub napol nomadskemu življenju za tiste čase na dokaj visoki razvoj ni ravni in so močno vplivali na ljudstva severne Italije, delno pa tudi na naše prednike. To dokazujejo najdbišča; njihove grobove spoznavajo po značilnih pridatkih, umetelno izdelanem orožju. V širši javnosti ni dovolj znano, kaj so arheologi odkrili v najdbiš-čih v Velikih Malencah, Beli Cerkvi, Pendirjevki ali v Orehku pri Stopičah, bolj so popularizirana le odkritja v Vranju nad Sevnico.
Prevod Zgodovine Langobardov je izdala založba Obzorja iz Maribora. Levji delež pri prevajanju, pisanju opomb in zanimivih spremnih besedil je opravil akademik dr. Bogo Grafenauer. Vsem, ki jih naša preteklost zanima, knjigo priporočamo.
M. LEGAN
NA SVOJI STRANI
Časopis za kritiko znanosti ki ga izdajata UO ZSMS Maribor in Ljubljana, je na nedavni tiskovni konferenci predstavil knjigo (zbornik tekstov) Janeza Janše Na svoji strani. Gre za izbor be-
----podčrtano----------
JANČARJEVE
DRAME
Med slovenskimi dramatiki mlajšega rodu je Drago Jančar pritegnil največ pozornosti gledališkega občinstva, prav tako pa — kar bi moralo pravzaprav presenečati, pa ne — tudi knjižnih bralcev. Jančarjeve drame so namreč več kot samo besedila za uprizoritev, so berljive in ustrezno zažive tudi v knjigi, ne samo na odru. Kot je na predstavitvi nove Jančerjeve knjige Tri igre dejal Andrej Inkret, imajo Jančarjevi dramski teksti skrito literarno vrednost, odlikuje pa jih predvsem dobra zgodba.
Knjiga Tri igre je lani izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Vanjo so uvrščene tri Jančarjeve tragikomedije:	Deda-
lus, Klementov padec in Zalezujoč Godota. Gre za dela, tematsko in žanrsko sicer precej različna, a po vprašanjih, ki jih načenjata, aktualna in se po tej plati navezujejo na poznani Jančarjevi drami, Veliki briljantni valček in Disident Arnož in njegovi.
sedil, ki jih je Janša objavil v različnih slovenskih revijah od leta 1983 do 1988. Knjiga je razdeljana na štiri tematska poglavja, v katerih avtor razmišlja o splošnih političnih, vojaškostrokovnih, ci-vilnodružbenih in mladinskih vprašanjih. Janša sam v predgovoru poudarja, da je precejšen del objavljenih tekstov (predvsem tistih, ki obravnavajo mladinsko organizacijo) nastal iz aktivističnih potreb, zato bi v njih težko iskali večjo teoretično globino. Tudi sicer zbornik ni analitično poglobljena in celovita slika obravnavanega obdobja in tem, gre predvsem za na hitro oblikovane miselne reakcije, ki sta jih čas in dogodki sprožila v avtorju. Janša besedil ni dopolnjeval in popravljal, v zborniku so natisnjena kot ob prvi objavi, izražajo njegova stališča v času, ko so nastajala. Kdor bo iskal protislovja in dlake v jajcu, jih bo seveda našel.
V zborniku Na svoji strani so objavljeni tudi teksti, ki so bili ob prvi objavi deležni žolčnih napadov politike, nekateri pa tudi sodnega preganjanja. Opozarjamo predvsem na članka Vojak kot poklic in Parada. Inkriminirana sta bila v obtožnici ljubljanskega vojaškega tožilstva spomladi 1985; ob-tožnicaje bila kasneje umaknjena. Zanimivo je tudi, da so bili kot dokazno gradivo lanskega ljubljanskega procesa zoper Janšo uporabljeni tudi vsi teksti, ki jih je napisal za Mladino od januarja do maja 1988. Tudi ti članki so v zborniku.
če drugega ne, so nedvomno angažirani teksti Janeza Janša bleščeč dokaz, kako hitro se pri nas spreminja meter za (nedovoljeno. Demokracije in potice siti zanamci se bodo gotovo čudili, zaradi česa vse se je v Sloveniji v osemdesetih letih dvigoval prah in žvenketale plicijske lisice. Žal pa obstaja tudi scenarij, po katerem se bodo čudili in navduševali, kaj vse je bilo dovoljeno. Poslanstvo Janšine knjige Na svoji strani je tudi, da ta scenarij ne bi dobil režiserja in producenta.
M. BAUER
IZVIRNO
FILOZOFSKO
DELO
Za slovensko filozofsko literaturo, ki sicer ni prav pogost pojav na slovenskem knjižnem trgu, je v glavnem značilno, da v nji prevladujejo predstavitve znanih tujih mislecev ob dodanem avtorskem kritičnem razmisleku. Dr. Matjaž Potrč, ki ugotavlja to dejstvo, se je odločil, da napiše knjigo, ki bo stopila iz teh kolesnic. Čas je že, kot pravi, opreti se na lastno glavo in razvijati svojo misel ne glede na avtoritete.
Tako je namesto knjige, ki naj bi prinesla informacijo o , sodobni filozofiji, nastala izvirna filozofska novost, delo Jezik, misel in predmet. Naslov jasno opredeljuje vsebino knjige: avtor piše o odnosih med jezikom, mislijo in predmeti, pri čemer razvija in zagovarja tezo, da sta jezik in misel odvisna od predmetov, kar ga usmerja k zanimivemu razlaganju jezika in misli.
Knjiga je izšla v zbirki Epi-steme pri Državni založbi Slovenije.
MATJAŽ PO; RC
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih. ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
Nakradel
za
trgovino
blaga
Petek, 26. februarja, pred osemnajstimi leti. Bil je mlaj, ura nekje v Šmarjeti je udarjala tri ponoči. Tone in Jože, miličnika iz Dolenjskih Toplic, sta si drgnila premražene roke. V daljavi sta zagledala osebni avto nedoločne barve, stal je kakih 150 metrov vstran od krajevnega obrata pošte v Šmarjeških Toplicah in trgovine, ki je bila v isti stavbi. Stopila sta bliže, v opel rekordu zagrebške registracije je sedelo tudi dekle. Srečanje z milinčikoma ji očitno ni bilo pogodu, postajala je živčna, njeno obnašanje je postalo jasno potem, ko sta miličnika preko radijske zveze preverila lastništvo avtomobila. Odgovor stalne službe novomeške UJV je bil, da gre za ukradeno vozilo. Dekle je kmalu zatem priznala, da ni sama. Počakati je bilo treba torej še na voznika. Kmalu je pristopil mlajši moški s kovčkom v rokah. Miličniki takrat še slutili niso, da so prijeli enega naj večjih vlomilcev tistega časa pri nas in da bo bližnji sodni J proces označen za enega največjih v povojni zgodovini na Dolenjskem.
Okoli 100 miličnikov in kakih. 500 prostovoljcev je nekaj
irnii(■' . >H'>b ovon urin:,- ■' i
tednov v množični in temeljiti akciji skušalo priti na sled očitno dobro organizirani in izurjeni skupini, ki naj bi imela na vesti več deset vlomov po Dolenjski, Beli krajini, celo Štajerski in Hrvaški. Usodno za 26-letnega Zorana in njegovo osemnajstletno ljubico Vero je bilo tisto petkovo jutro, ko sta se vnovič pripeljala v Šmarjeto. Zoran je tam vlomil na pošti in s posebnim vlomilskim svedrom, imenovanim svinjska noga, iz velike železne blagajne odnesel več denarja in znamk, nato je obiskal še bližnjo trgovino, se tam založil z oblačili. Oblečenega v novo srajco in s kovčkom vlomilskega orodja v rokah so ga prijeli miličniki. Klobčič se je potem hitro odmotaval, še posebej po pregledu Zoranovega stanovanja.
Novembra 1970 je bil Zoran pogojno spuščen s prestajanja kazni v Stari Gradiški, kjer je sedel zaradi ropa, obsojen pa je bil na 3 leta in 6 mesecev zapora. Vendar ga je veselje do svobode kmalu minilo, žena seje, medtem ko je prebival za rešetkami, od njega ločila, ostal je brez stanovanja. Preselil se je k staršem, od očeta, obrtnika s kožno galanterijo, je nameraval prevzeti obrt, vendar denarja za obnovo delavnice ni imel. Iskal je posojila, a je povsod naletel na zaprta vrata, hotel je oditi v Nemčijo za zaslužkom, vendar ni dobil potnega lista, saj je bil na svobodo spuščen pogojno. Po pomoč se je zatekel k znancu iz zaporov Jožetu in kmalu sta našla izhod. Odločila sta se za vlamljanje, še prej pa je Zoran sklenil poiskati kakšno prostitutko, da bi vsaj začasno prebival pri njej. Našel je Vero, komaj 18-letno dekle, ki se je prodajala po Zagrebu.
Dolge mesece je trajala preiskava, v več kilogramov težkem spisu se je nabralo dokazov in pričanj kar za 44 kaznivih dejanj. Jeseni istega leta
'ii
sta poleg Zorana, Jožeta in Vere še dva njuna zaporniška kolega, ki sta sodelovala pri tem ali onem vlomilskem podvigu, sedla na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča. Šele sojenje je pokazalo, kam vse so segle njihove tatinske roke. Bili so v Šentjerneju, na Vinici, Dvoru, v Prekopi, Šmarjeških Toplicah, Brestanici, Kostanjevici, Drnju, Majšperku, Hajdini, Stubiških Toplicah, Poljčanah, da ne naštevamo vseh krajev. Na manj kot mesec dni trajajočih pohodih so poleg več železnih blagajn z denarjem nabrali toliko raznega blaga, da bi lahko konkurirali vsaki dobro založeni trgovini; na zalogi so imeli salame, predpasnike, brisače, nogavice, namizne prte, robce, britvice, brivske aparate, sladkarije, cigarete, orodje, električna stikala, kable, razne cevi, francoske ključe, verige, torbice, puloverje, vžigalnike, ure, jedilni pribor, likalnike, posteljne garniture, srajce in bluze, televizorje, stabilizatorje, magnetofone s trakovi, gumbe, žarnice, volno itd.
Sojenje je trajalo cele tri dni, zaslišanih je bilo 47 prič. Senat je na koncu Zorana obsodil na 12 let zapora, njegovega kolega Jožeta pa na 9. Prvi je sodnikom potem, ko je slišal za kazen, povedal: »Ker sem vlamljal, še nisem kriminalec! Vseeno se počutim človeka, katerega sposobnost bi lahko bila usmerjena v dobrobit naše družbe. To sem hotel tudi dokazati, pa ste mi z zaporom preprečili.« Drugi, Ivan, je grozil, da bo obnovil postopek z novimi dokazi, češ, da ima pismene alibije, a da drugih v to godljo zaenkrat še noče vmešavati. Vmešaval jih ni tudi nikoli pozneje. Skupaj z Zoranom sta se vrnila v njima dobro znane prostore Stare Gradiške. Kazen sta odsedela v celoti.
•	. . ■ B. B
OB
R*Z‘
k

Jože.
hlapec
in
partizan
Jožetu je bilo tri leta, ko mu je umrla mama. Očetu, bil je doma iz štajerske strani, ni preostalo drugega, ko da je štirim majhnim otrokom — sestrici je bilo takrat šele nekaj tednov — priskrbel drugo mater. Pa kaj, ko je bilo tudi v drugem zakonu obilo otrok. Tudi tu so bili štirje. Osem otrok pa je oče, hlapec na Kle-vevžu, težko preživljal. Tako so morali prvi kaj hitro od hiše, saj, se spominja Jože, so kruh doma le poredkoma videli: »Takrat, ko se je bog rodil, pa ko je umrl, je bila kakšne šnita kruha.«
Jože Srčič se je rodil med prvo svetovno vojno, ko je bilo pomanjkanje najhujše. Komaj je dobro shodil, že je moral na bližnje grajske njive pukat zel iz žita. Tako je dobil vsaj kaj za pod zob. Z dvanajstimi leti je napredoval, saj je že lahko pričel »bajzati« vole. Kleve-vški Ulm jih je imel kar dvanajst parov. S temi močnimi živalmi so orali težko zemljo, s konji, ki so bili urnejši, pa so vlačili. Takrat je Jože že opravljal cele dnine, ki so se pričele ob osmih zjutraj, končale pa zvečer, ko je zazvonilo avemarijo. Samo opoldne je bilo eno uro pros to^ kosilo, ki so '!Cj li ■<	,'A ilu/i ioJi:>!
si ga morali dninarji prinesti s sabo. No, poleti jim je gospodar privoščil tudi pol litra sadjevca na osebo, vina pa nikakor čeprav so ga bile kleti polne, saj je bilo rezervirano za boljše ljudi in za prodajo. Ponosen je bil grad, s polji in sadovnjaki obdan. Takega ga Jože ni nikoli več videl. Odšel je za hlapca v Mokronog, dvainštiridesetega leta pa v partizane.
Ko se je po vojni vrnil, je bil grad le še pogorišče. Pravili so mu, da so lastnike Nemci, ker so bili nemškega rodu, preselili na svoj konec, potem pa so se skupaj z drugimi umaknili na Nemško. Doživeli so isto usodo kot mnogi Kočevarji.
Jože je do odhoda v partizane v Mokronogu fural. S težkimi konji je iz gozda vozil hlodovino ter tesane železniške pragove. Sam je moral tudi nakladati, zato je postal kar krepak fant. Še dobro, tako je bil vsaj pripravljen na težko partizanščino. In kako je bilo v partizanih?« »Bili smo lačni, prezebli, ušivi, vmes pa so bile neprestane hajke, borbe in premiki!« Tako, nič kaj romantično in herojsko, ne popisuje tisto obdobje Jože. Bila je ena sama borba za preživetje. Mnogi so padli. Tudi Jože jo je skupil. Ko je z gubčevci napadal ustaško postojanko v Stoj Dragi na Hrvaškem, je dobil strel v nogo in ramo. Odpeljali so ga v roške bolnišnice. Bilo je to septembra 1943. Italijani so kapitulirali, Nemci pa so
teinvcoinifc nn-fensihd lijibuiČ
Ves mir v /a eno samo pot
Za Belo krajino imajo ljudje navado reči, da je naravni biser. Žal ta prispodoba v deželici ob Kolpi danes marsikje ne velja več, saj je tudi ta gričevnati svet ob eni še vedno najbolj čistih rek v Sloveniji postal žrtev razvoja, industrializacije, civilizacije. Marsikdo, ki obišče Belo krajino in misli, da jo je tudi spoznal, ne ve, da ta dežela zares premore nekaj pravih naravnih biserov, ki pa še vedno ostajajo skriti očem turistov. A ne le prišleki, tudi Belokranjci v glavnem ne vedo zanje. In prav zato, ker še niso postali žrtev civilizacije, ker se zdi, da se je v njih ustavil čas, so ti kraji pravi raj. Žal v glavnem le za tiste, ki se odločijo za kratek postanek, za prijeten klepet z domačini, ne pa vedo tudi za tamkajšnje ljudi, ki se morajo prebijati skozi življenje iz dneva v dan, kakor vedo in znajo. Pripravljeni so žrtvovati celo delček raja in miru v njem, da bi tudi . v njihov kraj prodrle pridobitve v dan, kakor vedo in znajo. Pripravljeni so žrtvovati cel odelček raja in miru v njem, da bi tudi v njihov kraj prodrle pridobitve današnjega časa. Edina želja teh ljudi je, da ne bi več ostali tako skriti in nedotaknjeni kot biser v školjki, ampak da bi tudi v njihove kraje ob zgornjem toku belokranjske Kolpe posegla človeška roka in jih odprla svetu. Njihova nesreča, a sreča vseh tistih, ki iščejo miren kotiček za počitek, je, da zaradi pomanjkanja denarja do teh posegov doslej še ni prišlo.
RAJ NA KONCU PEKLA
Eden od belokranjskih biserov je Breg, zaselek, potisnjen med Kolpo in strme skalnate stene, ki se dvigajo nad reko. Pravzaprav je ta zaselek danes le del vasi Breg, h kateri so priključili še nekdanji Hrib in Selce na vrhu pobočja. Zakaj takšna administrativna spojitev, Brežani ne vedo, a jih tudi > ne zanima. Zanje so še vedno Hrib, Breg in Selce, če pa se živinozdravnik razburja, ker
jih išče po napačnem delu vasi, se le nasmehnejo: »Saj nismo mi povzročili te zmešnjave!«
Ljudje so navadno dajali imena krajem glede na njihovo naravno ali kakšno drugo značilnost. V primeru Brega pa kot bi se hoteli poigrati. Zaselek leži prav na dnu doline in ne nekje visoko v bregu. Cesta je tako strma, kot bi vozil po strehi, in ko popotnik zagleda pred sabo prvo hišo, mu mimogrede uide vzdih: »Dol sem že prišel, toda sam bog ve, če mi bo uspelo priti tudi nazaj na obkolpsko magistralo, ki pelje proti Vinici ali Staremu trgu!« Je že tako, da moramo skozi prekel, če hočemo priti v ta obkolpski raj.
V Bregu so štiri hiše, vendar pa življenje teče le v dveh. Ena je že dolgo prazna — lastniki živijo na drugem koncu Jugoslavije — druga služi le kot počitniška hišica. Desetletja so Bregu ostali zvesti le Marija in Jože Žalec ter Štefanija in Ivan Špehar. Čeprav so morali gledati, kako so drug za drugim odhajali iz vasice njihovi otroci, nikoli niso pomislili, da bi odšli za njimi. »Kam pa naj bi šli? Ko smo bili mladi, ni bilo možnosti, pa tudi lepo nam je bilo tukaj, sedaj, ko smo stari, pa nas tako in tako nihče noče. A tudi ne bi mogli živeti drugje kot ob vodi, na katero smo se navadili kot race, čeprav nam večkrat na leto pošteno ponagaja,« povedo v en glas Špeharjevi in Žalčevi.
Malokdo ve, kako je Brežanom pri srcu tiste spomladanske in jesenske dni ali celo tedne, ko so zaradi poplavljene poti, ki vodi do zaselka, odrezani od sveta. Takrat ostanejo sami in z iskrico upanja pričakujejo dan, ko bo pot zopet prevozna. Prav pri Bregu je struga Kolpe tako plitva, da voda prestopi breg že, če naraste le za meter. Zgodi se celo, da je ob večjih nalivih cesta tudi 3 metre pod vodo. Na srečo Žalčevi in Špeharjevi že toliko poznajo reko in njene muhe, da vedo, kdaj bo popla-
vila. Takrat odpeljejo traktor, s katerim vsak dan vozijo mleko do zbiralnice, na pot nad vasjo, potem pa se s kanglami plazijo do njega po kozji stezici. Ta pešpot je ob poplavi edini dohod do vasi. Jože Žalec, sicer veseljak, ki zna še tako resno stvar obrniti v šalo, pravi, da jih bodo morali pokopati kar pod bližnjo hruško, če bodo umrli, ko bo Kolpa prestopila bregove. Prav zaradi teh težav si Brežani močno želijo, da bi jim uredili pot. Trasa za novo cesto je že narejena. Prebiti bi jo morali dobrih 200 metrov skozi skale, za to pa bi potrebovali nekaj deset milijonov dinarjev. Toda v krajevni skupnosti Vinica jih nimajo. Razmišljali so že, da bi za pomoč poprosili Kompas, a s tem, ko bi to področje odprli za turizem, bi bilo konec miru in nedotaknjenosti. In prav tega, da bi izgubili še en biser, se v krajevni skupnosti Vinica najbolj boje.
V Bregu pa mislijo drugače. Dovolj jim je nedotaknjenosti, zaradi katere so ostali tako odmaknjeni in ne nazadnje prikrajšani za marsikatero dobrino. »Tudi če bi bilo manj miru, samo da bi imeli pot. Potem bi se tudi otroci pogosteje vračali, morda pa bi se kateri odločil celo za kmečki turizem. Ko smo starejši in ko nas je v vasi vse manj, nas je strah, kaj bo z nami. Ko nas ne bo, bo tako in tako vseeno. Vsaj ne bomo videli, kako bo našo plodno zemljo zaraščalo grmovje. Najhuje pa bo, ko ne bomo mogli več delati,« tožijo. »Če bomo vedeli, da ljudje lahko
pridejo do nas, nam bo lažje pri srcu in bomo potolaženi. In da nam priključijo telefon! Žice imamo še nekaj časa speljane vse do vtičnice.« To sta edini želji teh skromnih, od. sveta odrezanih ljudi.
LEPO JE SLIŠATI PESEM MLINA
»Danes smo srečni, ker imamo vsaj traktorje, da se z njimi odpeljemo v 5 kilometrov oddaljeni Sinji vrh po živež in kar pač potrebujemo za vsakdanje življenje. Nekdaj smo se vozili s čolnom na Hrvaško, potem pa peš v Lukov Dol ali Severin,« pravijo štirje prebivalci Brega. Sicer pa njihovi obiski v prodajalnah niti niso tako pogosti. Denar, ki ga zaslužijo s kmetijo, komaj zadostuje za skromno življenje. Špe-harjevim dajejo zaslužek štiri krave, Žalčevim pa tri. Občasno prodajo še kakšnega telička pa les iz gozda. »Revežu tudi to, kar dobi za mleko, nekaj pomeni, čeprav je malo. Za silo živimo, da pa bi si uredili udobno življenje in modernizirali kmetijo, ne gre,« ponazori z nekaj besedami njihovo življenje Štefanija. Živijo pač v glavnem od tega, kar pridelajo doma. Toda ti njihovi pridelki in izdelki so slastnejši od hrane, kupljene v prodajalni, pa četudi je še tako estetsko oblikovana in deko-rirana. Že ob domačemu siru bi se še tak izbirčnež obliznil do ušes.
Da bi bili čim manj odvisni od sveta, je Špeharjev Ivan pred nekaj leti celo ponovno usposobil mlin. Nekdaj sta ime-
li družini vsaka svoj mlin. Bila sta sicer v eni stavbi, ki pa je bila pregrajena, vsak lastnik pa je mlel na treh kamnih. »To so bili zlati časi!« se spominja Ivan. »V bližini ni bilo nobenega mlina, zato so prihajali tudi kmetje s hrvaške strani. Posebno potrpežljive in vzdržljive so bile ženske onstran Kolpe. Na glavah so nosile tudi po dvajset in več kilogramov težke vreče. Potem so se začeli ljudje zaposlovati, sejali so vse manj žita, delo se nam ni več splačalo. Mlinsko kolo se je ustavilo skoraj za celo desetletje. Sosed pravi, da njegovi kamni ne bodo nikoli več mleli, saj do konca življenja ne bo pojedel toliko kruha, kot bi ga veljal ponovni zagon. Jaz pa nisem računal, kakšne stroške bom imel. Lepo je slišati, kako poje mlin, čeprav je pesem skromnejša kot nekdaj. Za našo pšenico in koruzo je dovolj le en kamen. A ponosen sem nanj, toliko bolj, ker je naš mlin — kolikor vem — še edini te vrste ob Kolpi,« veseo razlaga Špehar, ki ne pozabi omeniti, da z Žalcem tudi vzorno skrbita za jez.
Sicer pa jim je kot kmetom veliko lažje kot prebivalcem bližnjih Špeharjev ali Daljnih Njiv. Polja, ki jih imata družini v enem kosu in ki se razprostirajo v razširjeni dolini olpe, so rodovitna in prav nič.kra-ška. Vesel bi jih bil marsikateri belokranjski kmet. A to ni edina prednost, ki jo imajo Brežani pred krajani sosednjih vasi. Medtem ko zgoraj na hribu takoj občutijo vsako najmanjšo sušo in jim morajo voziti vodo iz Vinice, kar je vse prej kot poceni, Špeharjevim in Žalčevim nikoli ne zmanjka vode. 300 metrov od hiše je studenec, ki tudi v najhujši suši ne presahne. Iznajdljivi Brežani so nad izvirom zgradili rezervoar, v katerega prečrpavajo vodo, ki potem na prosti pad priteka v njihove domove. In kar je najpomembneje: ta voda je po kakovosti odlična in vsaj še nekaj časa se jim ne bo potrebno bati, da bi bila onesnažena. Tako, kot se v Bregu ne boje za čistočo svoje Kolpe. Gotvo bo preteklo še veliko vode, preden se bodo v tem koncu odločili zgraditi industrijo, ki bi jo lahko onesnažila. Res pa je, da je Breg
pripravljali ofenzivo na osvobojeno ozemlje. Večino ranjencev so spretni organizatorji in bolničarji pravočasno po- j skrili. Jože se je s še eno tovarišico in tovarišem znašel v skalni votlini nad Črmošnji-cami. Bili so popolnoma brez vode in hrane. Le nekaj cigaret se je po naključju znašlo j pri njih. Tako so prebili nekaj dni, lakota in žeja pa sta postajali že neznosni, vendar ni bilo pomoči. V dolini so se pomikale nemške kolone in vsak korak iz varnega skrivališča | bi jih že lahko izdal. In dnevi so minevali. Šele po sedmih dneh, ko je neposredna so- J vražna nevarnost minila, je I prišla pomoč. Bili so že čisto izčrpani, vendar so ostali živi.
Ko je Jože kolikor toliko ozdravel, je bil v bolj prištabnih enotah. Tam je tudi dočakal osvoboditev. Vrnil se je na i rodni Grič pri Klevevžu, kjer je bilo na opuščenem graj- j skem posestvu dovolj dela. Grad je sicer pogorel, vendar so gospodarska poslopja osta-la kolikor toliko uporabna. V njih je stekla proizvodnja v družbeni lasti. Najprej svinje- j reja, potem govedoreja, kon- i jereja in še nekaj drugih. Jože j je zopet dobil par konj in je z njimi prevažal, kar je bilo potrebno. Kmalu potem, ko so na posestvu zabrneli prvi traktorji, je stopil v pokoj.
V začetku petdesetih se je poročil z Marijo z Griča. Dobila sta nekdanjo dninarsko kočico v prijazni dolinici ob Ra-dulji z nič kaj romantičnim nazivom Kačja rit. Uredila sta si jo za bivanje, kupila nekaj zemlje in življenje je na nekdanji graščinski posestvi zopet steklo. Rodili so se jima štirje otroci, ki so že vsi poleteli iz gnezda. Štirje vnučki pridejo kdai pa kdaj na obisk k starima Šrčičevima. Malo je takih vnučkov, ki lahko rečejo, da je bil njihov dedek ; grajski hlapec pa še partizan, j Res ima Jože svojim vnukom kaj pripovedovati, pa tudi Marija, ki je kot dekle včasih živela v neposredni bližini gradu. Najbolj so ji v spominu ostala uršulinska žegnanja v grajski kapeli pa tisti mogočni > sij, ki je razsvetljeval vso okolico, ko je ponoči zagorel kleve-vškigrad.	j
TONE JAKŠIP' j litr/fvj.j .jibi.i)? 'jJbohu ilufflujl
i'1 •r	'.,4	! V" ■•Vid'3
zadnje naselje na slovenski strani Kolpe, kjer je reka še povsem neoporečna. V naslednji vasi Kotu, ki velja tudi za najjužnejše slovensko na- j selje, že čutijo posledice neodgovornega in prav nič ekološkega ravnanja v klavnici v Severinu.
BO BREG IZUMRL?
Štefanija, Marija, Ivan in Jože živijo v svoji dolinici kot ena družina. Navadili so se na samoto, da čez teden ne vidijo j drugih ljudi. Ob koncu tedna pa tudi njihov zaselek zaživi. Zopet je slišati otroški vrišč. Vrnejo se Žalčevi in Špeharje-vi sinovi z družinami iz Črnomlja, kdaj pa tudi Žalčeva hčerka z Reke. Najbolj težko pa Špeharjevi pričakajo sina Petra, ki dela v Črnomaljski delavnici pod posebnimi pogoji. »Veseli smo, da so mu omogočili delo med sebi enakimi-Doma mu ne bi mogli nuditi tistega, kar so mu v šoli s pri; lagojenim programom in sedaj v delavnicah, saj niti ne znamo niti nimamo pogojev,« je zadovoljna Štefanija. »Devet let sem vsak ponedeljek Petra vodila v Črnomelj. Do poltretji kilometer oddaljenih Daljnih Njiv, kjer je najbližja avtobusna postaja, sva morala peš.
Saj ni daleč, toda klanec s kar 19 odst. naklona je sinu delal nemalo preglavic. Večkrat em morala nositi njega in potovalno torbo,« se spominja Štefanija, vesela, da trud ni bil zaman in da zna danes Peter marsikaj postoriti tudi doma
Tako je torej teklo in teče življenje v Bregu ob Kolpi Mirno, brez večjih pretresov, toda danes z bojaznijo, da bodo domovi čez leta morda ostali prazni. Tega strahu predniki današnjih prebivalcev niso poznali. Vedno jih je bilo dovolj, da je eden od njih prevzel domačijo. Pri Žalčevih še hranijo natančne zapise od leta 1794 naprej, ko so na njihovi kmetiji gospodarili Šne-lerjevi. Kdo se je pravzaprav odločil prvi priti v te kraje, ne vedo, prav tako kot tudi tega ne, kaj ga je tako privlačilo. Boje pa se, da se bodo uresničile njihove slutnje o tem, kdo bo zadnji prebivalec Brega. Zakaj tako, pa že davno vedo: predaleč so od zahtev današnjega načina življenja.
M. BEZEK-JAKŠE

NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 1. nagradne križanke Izbral SLAVKO MOŽE iz Novega mesta in ji za nagrado podelil knjigo Phyllis Naylorja Ljubljeni blaznež, roman, ki po zago-tavilu pisateljice opisuje resnične dolske, govori pa seveda o ljubezni. Nagrajenki čestitamo in ji želimo prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 6. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega usta, Germova 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2.
rešitev križanke
ŠT. 1
Pravilna rešitev zadnje lanske kri-zanke je, brana v vodoravnih vrsticah takšna: AKMA, ATAL, ZDRAVNICA, mit, odriv, ikona, ada prešeren, fiat, rac, ld.karol, to, urin, aran,
AMI, REN, ODA, PE-MACESEN, EMONA, ALE-MANI, LOGAR.

Le tisti daje življenju in človeštvu, kdor daje narodu.
LOJZE UDE
Literature in slike ni potreb-™ razumeti, dovolj jih je ob-
M. PAVIČ
NAGRADNA KRIŽANKA	3
					DL	PTICA PEVKA	PREBIVALKA ETIOPSKE POKRAJINE	DAJATEV UPRAVNEMU ORGANU	STARO- ŽIDOVSKI VLADAR	VRSTA PISALNEGA PRIBORA	SESTAVIL J UDIR	NEKD. ZNANI JUG Sahist	ŽENSKO IME	gtBLUSKA OSEBA
m Hji' r T * \ .					ZGOD MESTO V SEV FRAN-CUl						ŽE UMRLI KIT VODITELJ			
					ZAČRTANA SMER						PRITOK DONAVE V AVSTRIJI PERUNIKA			
	I .	/1: m !	j m.				TEKMICA BRA-ŽIL PISATELJ iJORGE.									
	f X /			f j	>				IND0NEZ IME ZA NOVO GVINEJO SKANDINAVSKI DR08IŽ					
					>								ZADNJE ŽGANJE	palestinski VODITELJ
0L		ANTIČNO IME SEV NOMAD-	IT FILM IGRALKA fSOPHIAt	AM HUMORIST PISATELJ SOZVOČJA TONOV				BIVANJE (Fl- LOZi fin ARHITEKT ■ALVAR,				AVT OZNAKA PANČEVA HOBOTNICA		
SUROVINA ZA PIVO						REDKEJŠEM IME VRSTA PSA					DVOJICA CIGAN			
VODNA PERNATA ŽIVAL									PRAVOSLAVNI DUHOVNIK LUČAJ	M M				
MEDN BEGUNSKA ORGANI-ZACUA					NEKO. ŠVED PREMIER i ATENTAT) KEM SIMBOL ZA NIKELJ					J				
IN0USTR MESTO V SRED ITALIJI							NAUK0 TOPLOTI							
SUM ZBUJAJOČE ZNAMENJE							PEVEC PESTNER				POLOŽAJ PRI ŠAHU			
Krompir ima svoj muzej
V VVashingtonu je zasebnikTom Hughes zbral preko 2000 predmetov, povezanih s krompirjem — Ura
Dober kilometer proč od svetovno znanih Smithsonian muzejev v VVashingtonu, kjer si je mogoče ogledati vse mogoče, od umetniških slik do okamenelega dinozavrovega jajca, stoji nenavaden muzej, kjer pa je mogoče videti nekaj, česar v gigantski ustanovi Smithsonians Museums ne bi našli. Mali muzej je kot edini na svetu posvečen — krompirju. Čeprav ni tako znan kot njegovi muzejski sosedje, pa mu obiskovalcev ne zmanjka. Kustos muzeja, kije hkrati njegov ustanovitelj in voditelj, je Tom Hughes.
Mož je zbral približno 2000 razstavnih predmetov, ki so tako ali drugače povezani s krompirjem. Gre za stvari, narejene iz krompirja ali pa narejene v krompirjevi obliki. Poleg kuhinjskih pripomočkov za pripravo, kuhanje, peko, lupljenje in ostalo obdelavo krompirja se na Hughesovi domačiji kopičijo še gramofonske plošče in kasete s pesmimi, ki slavijo krompir, pa številni recepti in jedilniki, detergenti za pranje krompiija in podobno.
Najdragocenejša predmeta muzeja sta knjiga »Kako kuhamo krompir« iz leta 1664, se pravi iz prvih časov uveljavljanja krompirja na stari celini, in ura, ki jo poganja krompir. Uro
Vse na dlani
Branje iz dlani postaja vse bolj priljubljeno
je leta 1982 izdelal Bill Boršt. Gre za digitalni strojček z elektrodama iz cinka in bakra. Elektrodi se zabodeta v krompirjeva gomolja in ura začnd teči. Dva krompirja zadoščata za več tednov delovanja.
Obiskovalci si lahko ogledajo le droben del muzejskih vrednosti. Hughes namreč muzeja nima urejenega. Kot razstavni prostor mu služi kar vsa domačija, eksponati pa so razstavljeni po dnevni sobi, spalnici, hodnikih, celo v kopalnici so našli svoje mesto. Veliko jih še čaka v zabojih na lepše čase, ko bosta Hughes in njegova žena svoje krompiijeve zaklade lahko postavila v primernejše prostore. Zdaj zaradi stiske niti ne moreta vrat svojega muzeja odpreti vsem, ki si želijo ogledati edinstvene zbirke. Sprejmeta le omejeno število obiskovalcev, ki se pravočasno napovedo.
Kdaj bo muzej preurejen, bo lahko zvedel vsak, kdor prebira revijo Pee-lings. Prav razširjena ta revija sicer ni, saj je namenjena izključno krompirju, kar pove tudi njen naslov: v slovenščini se glasi Olupki.
Estetika masovnih medijev vsebuje imperativ nujnosti, da ugaja in da si pridobi občudovanje največjega števila, zato je njena estetika neizogibno kič.
M. KUNDERA
Tabletka na zatožni klopi
Ali je kontracepcijska tabletka kriva za vse pogostejše obolevanje za rakom na ______prsih? — Medicinski raziskovalci imajo različne odgovore
Že dolgo se vleče znanstveno pre-rekanje o tem, ali so kontracepcijske tabletke povezane z rakom na dojki, z boleznijo torej, ki prizadene vse več žensk v razvitem svetu, in tudi pri nas ni kaj dosti drugače. V svetu so v zadnjem času opravili kar tri znanstvene študije, ki so raziskale povezanost med rednim jemanjem kontracepcijskih tabletk in rakom na dojki. Čeprav splošno veljavnih ugotovitev študije niso prinesle, pa so odkritja dovolj zaskrbljujoča. Kontracepcijska tabletka, tako je vsaj mogoče razumeti izsledke študij, je časovna bomba. Dlje ko ženska uporablja ta način preprečevanja nezaželenih zanositev, bolj ji postaja tabletka nevarna.
Za tovrstne študije so še posebej zagreti Američani. Statistični podatki jasno povedo zakaj. Vsako leto v ZDA zboli za rakom na dojki 130 tisoč Američank, bolezen pa vzame življenje kar 42 tisočim. Število se vztrajno povečuje, vsaj kar se obolelosti tiče, medtem ko je zdravljenje precej bolj uspešno, kot je bilo pred leti. Poglavitna zasluga uspešnejšemu zdravljenju gre seveda zgodnjemu odkrivanju.
Za naše razmere velja, da se obolevnost prav tako povečuje. Podatki za Slovenijo govore, daje v obdobju od 1982 do 1984 umrlo 290 žensk za rakom na dojki, obolevnost pa se je od 177 obolelih žensk leta 1954 dvignila na 512 žensk leta 1984, se pravi, da gre za skoraj trikratni porast. Rak na dojki spada tako med naj pogostejšo obliko raka, za katero obolevajo Slovenke.
Strokovnjaki tolikšno obolelost za rakom na dojki povezujejo z različnimi vzroki, med katere zbirno štejejo zgodnjo menstruacijo, uživanje alko-
hola, stres, obremenjenost žensk, predvsem pa jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev.
Primerjalna študija skupine, ki jo vodi dr. Samuel Shapiro z bostonske medicinske šole, je pokazala, da je tveganost obolenja za rakom na dojki dvakrat večja pri tistih ženskah, ki so več kot 10 let jemale kontracepcjske tabletke, kot pri ženskah, ki uporabljajo drugačna kontracepcijska sredstva. Uporaba kontracepcijskih tabletk za obdobja, daljša od 10 let, pa tveganost početverijo.
Študija britanskih strokovnjakov pa obratno ni našla povezave med jemanjem tabletke in rakom na dojki. Analizirali so zdravniške kartoteke
47.000	žensk, analiza pa ni pokazala bistvene razlike med skupino jemalk tabletk in skupino, ki tabletk ne jemlje. Presenetljivo je bilo le odkritje, da je razlika pomembna pri ženskah v starosti med 30. in 35. letom. Samo za to skupino žensk so strokovnjaki ugotovili, daje obolevnost za rakom na dojki med uporabnicami kontracepcijskih tabletk trikrat večja kot med neuporabnicami.
Tretja študija, ki so jo opravili strokovnjaki uprave za nadzor živil in zdravil, je dala še najbolj ozko opredeljene ugotovitve. Študija ugotavlja, daje največja tveganost raka na dojki pri tistih rednih jemalkah kontracepcijskih tabletk, ki niso rodile in so spolno dozorele pred 13. letom ter tabletke jemljejo več kot 12 let. Tveganost za to skupino je zares velika — je namreč dvanajstkratna v primerjavi z drugimi ženskami.
Seveda zaradi teh ugotovitev ne gre zagnati panike. Kljub vsemu so omenjene nove študije v primerjavi s tistimi, ki niso odkrile povezav med kontracepcijsko tabletko in rakom na dojki, zares maloštevilne. Pretežna
svet v številkah
NARAVNI PRIRASTEK SFRJ
živorojeni otroci na lOOO prebivalcev
SO
SVET V MALEM — Daje naša domovina zares svet v malem, fazdeljena na razviti in nerazviti del, na vzhod in zahod, na zamirajoče in na narode v demografski eksploziji, dokazuje tudi grafikon 'v‘ga tedna. Na njem je s stolpci prikazan naravni prirastek po posameznih jugoslovanskih republikah in pokrajinah za obdobje od letu t.950 do lani (po ocenah). Število živorojenih otrok na 1000 Prebivalcev sicer povsod upada, razmerja pa v glavnem ostajajo enaka: v razvitih okoljih je to število majhno (premajhno!), na Kosovu, denimo, pa dosega rekorde.
večina študij sum v tabletko zavrača. Mnogi strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da dandanes sicer res ugotavljamo porast obolenj za rakom, vendar je ta porast značilen za starejše ženske, torej za tiste, ki kontracepcijske tabletke sploh poznale niso. Kritiki pa nasprotno trdijo, da se za izmikanjem okoli kontracepcijske tabletke skriva še marsikaj drugega kot težavno raziskovanje, med drugim interesi farmacevtske industrije, ki od prodaje kontracepcijskih tabletk gotovo nekaj ima.
Kakor koli že, previdnost pri dolgotrajnejši in stalni uporabi kontracepcijske tabletke le ni odveč.
MiM
Naci za šalo?
Pojavile so se računalniške igre z naci-stičnimi barvami
Preteklost je trdoživa in se lahko uspešno spaja z novostmi, tuJi kadar gre za najbolj temačno in najbolj zavrženo stvar zgodovine. Drugače ni mogoče razumeti nenavadnega pojava, ki so ga zabeležili v Zahodni Nemčiji. Tam so se namreč začele širiti računalniške igre, ki jih je navdahnila surova nacistična ideologija in početje nacistov v času njihovega terorja.
Nacistične igrice so zastavljene tako, da mora igralec v njih kar najbolj učinkovito pomagati Hitlerju voditi čete v zmagoslavja ali počistiti Nemčijo, kar pomeni pobiti kar največ Zidov, Turkov in drugih »tujcev«, pripadnikov »manjvrednih ras«.
Igre te vrste — menda jih je dvajset inačic — krožijo predvsem med mladimi, kar je po mnenju direktorja Zveznega zavoda za inšpekcijo didaktičnega gradiva Rudolfa Stefena še posebej vznemirljivo. »Žalostno je, da sodobna tehnologija 40 let po propadu nacizma spodbuja njegovo ideologijo,« pravi Stefen.
Kroženje računalniških iger je zelo težko nadzorovati, ker si jih uporabniki lahko predajajo po elektronski pošti. In kot sploh velja za računalniške igre in druge programe, sta piratstvo in črni trg zelo močna. Ne bi se smeli začuditi, če bi danes odkrili, da se tudi na kakšnem jugo računalniku za šalo kdaj pojavi katera od teh igric. Jugoslovanski softverski pirati imajo svoje lovke razpredene po vsej Evropi.
Navsezadnje pa tudi razni ramboji in ninje niso kaj dosti bolj plemenite igre: polne so ubijanja in nasilja, le da nimajo tako izrazitih ideoloških predznakov. Res pa je tudi to: za njimi ne stoji kruta resničnost preteklosti.
MiM
J
Kos so mu
Naravne snovi, ki obetajo postati orožje zoper aids
O aidsu je mogoče povedati le malo razveseljivega. Se naprej se širi, še naprej ostaja bolezen, zoper katero sodobna medicina ne pozna pravega zdravila, in še naprej ga obkrožajo ali preveliki strahovi ali pa omalovaževanja. Vesti, ki prihajajo iz biokemičnih raziskovalnih laboratorijev, pa so vsaj v nečem razveseljive. Znanstvenikom je namreč uspelo odkriti naravne snovi, ki, če že niso zdravilo zoper aids, pa so vsaj pokazale, daje mogoče z njimi preprečiti virusu HIV pritrditev na celico organizma, se pravi, da snovi zmanjšujejo kužnost virusa.
Gre za tri rastlinske snovi: casta-nospermin, ki se nahaja v semenih kostanjev, DNJ, ki so jo izvlekli iz korenin črne murve, in DMDP, ki jo najdemo v tropskih stročnicah. Koristna lastnost teh snovi je predvsem v tem, da lahko motijo sintezo sladkornih verig, kar z drugimi besedami pomeni, da virisu aidsa preprečujejo izmenjavo snovi s celico, ki jo napade.	*
Videti je, da bodo te naravne snovi lahko uporabili tudi za preprečevanje učinkovitosti drugih virusov, denimo virusov gripe, prehlada in podobnih nebodijihtreba, ki vsako leto polože v postelje na milijone ljudivajim nobeno zdravilo ni zares kos. Žal pa je pot od odkritja do zdravila še dolga.
V	antiki so bili ljudje, ki so videli v preteklost in prihodnost, zelo cenjeni, pa naj so svoja videnja ugledali v drobovju živali, v letu ptic ali zarisane v črtah dlani. Danes takšni vidci ne uživajo nekdanje slave, motil pa bi se, kdor bi menil, dajim je s svetom elektronske tehnologije in splošne pros-vetljenosti odklenkalo. Sploh ne. Če drugega ne, branje preteklosti in prihodnosti iz črt dlani doživlja pravi razcvet.
Branje iz dlani je veljalo za cigansko »umetnost«. Romi naj bi to nedvomno starodavno vednost prinesli s seboj iz stare domovine in izročilo dolgo ohranjali ustno. Tako je precej časa ta »umetnost« bila več ali manj omejena na ozke kroge »strokovnjakov«. Danes ni več tako. V svetu je veliko takih, ki se s hiromantijo, kot se reče temu, poklicno ukvarjajo. In ne njihovo življenje in ne zaslužek nista ciganska.
V	ZR Nemčiji se poklicno ukvaija z branjem iz dlani okrog 800 profesionalcev, ki so, kot se za privatnike spodobi, prijavljeni in plačujejo vse davščine in drugo od svojega poklica. Koliko je šužmarjev, pa, kdo bi vedel! A če 800 poklicnih bralcev iz dlani ne živi slabo, potem najbrž tudi za prikrite ni ravno s trnjem posuto. Zanesljiveje eno: veliko je Nemcev, ki v te stvari verjamejo, sicer ne bi bilo kruha ne za ene in ne za druge.
Sicer pa niti ni potreben strokovnjak. Branja preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in skritih značajskih črt se je mogoče naučiti sam. Množina knjig omogoča spoznati skrivnosti branja iz dlani. Potrebno je le nekaj volje, dober vid in pa smisel za logično razmišljanje, kot pravijo v učbenikih.
Manj delavni?
Japonska zagrizenost za delo naj bi se unesla
Kaže, da bomo morali v naslednjih desetletjih nekoliko spremeniti podobo, ki jo ta čas imamo o Japoncih. Najbrž ne bomo več mogli govoriti o kot mravlja pridnih in zagnanih delavcih. Z novo dobo, ki so jo na Japonskem začeli z letošnjim novim letom, naj bi namreč usahnila že kar pregovorna vnetost Japoncev za delo. Prihaja čas, ki naj bi bil bolj v znamenju uživanja življenja.
Prvi, ki so že delno začeli delati v duhu nove dobe, so bančni in drugi javni uradniki. Izborili so si pravico do prostih sobot. Doslej so namreč pridno delali vse delovne dni, po cele dneve. Za odmor, prehrano in ostale nujne stvari so si skopo odmerjali čas. Nič več, pravijo.
Statistični podatki kažejo, da so Japonci res (bili?) pravi delo-holiki, kot pravijo z novo besedno skovanko ljudem, obsedenim od dela. Leta 1986 je zaposleni državljan dežele vzhajajočega sonca v povprečju delal 2150 ur, medtem ko je delavec v Zahodni Nemčiji opravil 1655 ur, francoski pa 1643. Jugoslovanski je seveda razred zase. Mnogi zaposleni sploh niso izkoriščali pravice do letnega dopusta, ki je na Japonskem dolg največ dva tedna(!).
vaša zgodba
SLOVO
Gledam jo. Sedi ob mizi, odsotno gleda predse. Le čemu drži v roki revijo, ko ji pogled bega v prazno? Vem, kako ji je, in tudi meni ni laže. Obe sva z mislimi daleč stran, obe na istem kraju, vsaka zase pa sama, tako sama, kot da je okoli prazna, peščena puščava, kot da ni nikjer na svetu žive duše. Potem vstane, spusti revijo na mizo in odide ter me pusti z mojimi težkimi mislimi v temni kuhinji. Luč sem ugasnila, moti me svetloba, moti zvok in motil bi me tudi človeški pogled, ko bi me dosegel Kajti to je trenutek popolne osamitve.
Kako se končuje neko življenje.'
Eno samo in edino. Kratko, hitro izži- *> veto in končano nesmiselno, brez sledi. A li pa ne? Kje je tisti nemirnifant z dobrim srcem? In kje...? Ne, raje naj ostane spomin, kolikor toliko lep.
Spomini so skoraj vedno lepi; na srečo človek ohrani lepe spomine, grde pozabi.
Pet let neznosnega skupnega življenja, polnega nerazumevanja in nesk- Uničilo ga je tisto »življenje«, polno ladja, pa toliko neizživete ljubezni, ki pijančevanj in kajenja, brezciljnih dni sem jo poklonila čisto drugemu bitju, in nereda pa neprilagojenosti. Hče-s podobo tega, ki zdaj odhaja Potem rka trpi. Niji vseeno. Ko je oče odha-pa... sva krenila vsak na svojo pot, ki jal zadnjič v bolnico, je bila pri njem. ni bila za nobenega od naju lepa. Za Od njega je odnesla majhno glasbeno sabo sva pustila podrtije in grenak razglednico, ki jo je dobil iz tujine, občutek zamujenih priložnosti in ne- Voščilo za praznik. Posluša zdaj zna-povratnih let, zapravljenih na silo. ni napev, ki se tiho oglaša s papirja v Srečanja so bila vedno nemi-na.	roki in odsotno strmi predse. Čeprav
»Jaz hodim po svetu, živim...«	ni dolgo živela pri očetu, pravzaprav
»Jaz pa skrbim za najina otroka...« se tega sploh ne spomni več, pa ji le ni Dolgo je tega in konec je z opazo- vseeno za klavrni konec razmeroma vanjem življenja drugega. Odhaja, mladega človeka, kije njen oče. Mor-
da šele zdaj občuti tisto ljubezen, ki jo je vseskozi nekako odrivala, ker ni bilo prilike, da bi živela skupaj z očetom in potrjevala to ljubezen, razdeljeno na vsak dan.
Tudi jaz trpim z njo vred, zaradi nje, zaradi vsega. Bog ve, kaj se dogaja v notranjosti mojega otroka. Zdaj le ni samo moj. Kaj čuti do mene? A !j je v tem kapljh pelina in neizrečenega očitka? Me krivi? Če me, bo kasneje, ko bo skusila življenje v vsej njegovi krutosti, sodila drugače. Nimam je pravice karkoli spraševati, dregati vanjo. Ovira pa me tudi strah, da bi '''šala kai l"v bi me bolelo.
i^.uij leži tisti, ki ta trenutek misliva nanj, v tisti moderni stavbi, v sobi za intenzivno nego. Ko je prispel tja, je z besedami izrazil misel, da bo kmalu zdrav, zdaj leži v globoki nezavesti, na robu življenja in smrti.
Hčerka nenadoma pretrga tišino; »Ko bi videla, kako kri bruha iz njega!« in tiho zajoče v dlani
Pred nama je noč, za katero vem, da jo bom prečula v premišljevanju in bolečem ugibanju, kakšen bo jutrišnji dan, ko pride zagoto vo konec tistemu, ki nama je bil tako drag. Pa vendar konec je blizu, neizogiben konec, ki bo za sabo pustil veliko nedorečenih besed in misli, obžalovanj in kesanj in ne nazadnje — ljubezni, ki ni našla utehe, ki bo vedno prisotna na tej strani svetlobe, ne bo odšla tja, v temo in pozabljenje. In to slovo je zanja neznanka.
In memoriam
POTA Ii\ STJI?
■2*
Sedem krogel za sedem življenj
Zakaj je Ivan Cvetko streljal na 7-člansko družino? — Peterica v smrtni nevarnosti — Osem let zapora zaradi poskusa uboja — Zmanjšana prištevnost
m
GLOBOKO — O krvavem obračunu, do katerega je prišlo lanskega 23. julija okoli 21.30 zvečer v kuhinji hiše na Globokem 42 pri Brežicah, smo že obširno pisali, te dni je dogodek dobil tudi sodni epilog. Na zatožno klop novomeškega sodišča je namreč sedel 83-letni Ivan Cvetko, kije tistega večera s pištolo FN 7,65, napolnjeno s sedmimi naboji, segel po življenju sedemčlanske družine.
OB AVTORADIO — V času med 16. in 17. januarjem je nekdo vlomil v osebni avto Novomeščana Jožeta Zupančiča in mu odnesel avtoradio s kasetofonom znamke Grundig. Zupančič je oškodovan za okoli 500 tisočakov, medtem ko za tatičem še poizvedujejo.
IZGINIL PRSTAN — Nekdo je med 14. in 18. januarjem vlomil v stanovanjsko hišo 54-letnega Antona Ceglarja z Rebri in mu odnesel srebrn prstan z raznimi ornamenti, vreden vsaj 200 tisočakov.
VLOM V VIKEND — Novomeški miličniki so bili pred dnevi obveščeni, da je nekdo vlomil v vikend 42-letnega Novo-ineščana Marjana Somraka. Slednji je bil ob radiokasetofon, 6 litrov vina in liter žganja, tako daje skupne škode za okoli 3 milijone dinatjev.
AVTO GOREL — 32-letni Janez Dolinar iz Šmaija je 21. januarja okoli 10.30 v garaži stanovanjske hiše varil šasijo osebnega avtomobila, last Šentjemejčana Igorja Hribarja. Zaradi pregretja seje med varjenjem vnela zaščitna stena vozila in ogenj seje kmalu razširil še na ostale dele avtomobila. Škode je bilo za 500.000 din, požar pa je s pomočjo soseda pogasil oškodovanec sam.
RAZGRAJAL IN PRETEPAL ŽENO TER OTROKA — Trebanjski mi-feniki so 22. januarja okoli 13. ure pridržali do iztreznitve 47-letnega Ivana S., ki je vinjen doma razgrajal ter pretepal ženo in otroka. Ivanje za ohladitev potreboval 10 ur.
SPLEZAL SKOZ OKNO — Neznan storilec je v času med 21. in 22. januaijem splezal skozi priprto okno stanovanjske hiše 21-letne Martine Klemenčič na Ju-gorju in odnesel radiokasetofon z dvema večjima zvočnikoma. Škode je za poldrugi milijon dinaijev.
Cvetko je na svojem posestvu nekaj časa živel sam, hčerke so se iz hiše zaradi pogostih prepirov odselile; pred sedmimi je ostal še brez žene. Nevajen samote je pričel iskati skrbnika. Našel ga je v 32-letni Zdenki Pinterič. Poldrugo leto je, kar je z njo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju in tako se je Zdenka z možem Vladimirom in otrokoma kmalu preselila na Globoko.
LEPILO SE JE VNELO
GORENJA VAS — Novomeški poklicni gasilci so bili 22. januarja dopoldne obveščeni o požaru na stanovanjski hiši Jožeta Pirha v Gorenji vasi pri Šmarjeti. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik v svoji kurilnici z električno brusilko žagal železno cev, med opravilom pa je iskra padla na odpadno lepilo. To se je vnelo, ogenj pa se je hitro razširil po kurilnici in pri tem povzročil za okoli 3 milijone dinarjev škode. Zgorelo je lepilo, električna brusi-lka, obžgana je bila peč centralne kuijave, delovni pult, omara in več ročnega orodja.
NEPREVIDNO S TLEČIM PEPELOM
KOT PRI SEMIČU — 37-letni Marko Banovec iz Kota pri Semiču je 21. januarja okoli 8. ure zakuril peč za centralno kurjavo, ki stoji v kletnih prostorih hiše. Še prej je peč očistil in tleči pepel stresel v pločevinasto posodo, to pa postavil zraven deponije suhih odpadnih desk in premoga. Zaradi vročine so se odpadne deske okoli 11. ure vnele in deponija je zagorela. Z ognjem so opravili šele domači ob pomoči sosedov, požar pa je uničil vrata kurilnice, upepelil deponijo in poškodoval peč, tako da je škode za okoli 5 milijonov dinarjev.
V MEGLI ZADEL PEŠCA
BUKOŠEK — 35-letni Jože Avgusti-nčič iz Gornjega Lenarta pri Brežicah seje 19. januarja okoli 19.30 peljal z osebnim avtomobilom _po lokalni cesti iz Bukoška proti Selam. Še v Bukošku pa je zaradi goste megle prezrl 60-letnega pešca Antona Deržiča iz Sel, ga zadel in zbil po tleh. Deržič je bil hudo ranjen.
Skrivnosten rop ob mlinu
19-letni R. P. prijavil spektakularen rop
NOVO MESTO — Zgodilo se je te dni, točneje 16. januarja. Devetnajstletni R. P. je razburjen pritekel v prostore novomeške postaje milice in zasopel prijavil spektakularen rop.
»Na novomeški pošti sem pred dobro uro dvignil 980.000 din,« je hitel pripovedovati R. P.,« pred poštnimi vrati sem jih 480.000 izročil znancu za radio. Nato sem se peš napotil domov proti Šmihelu preko Glavnega trga in nato po Kristanovi ulici Ves čas sem imel občutek, da me nekdo zasleduje. Pri mlinu v Kristanovi ulici ob Težki vodi so me s fičkom dohiteli trije neznanci: eden je počakal v avtomobilu, dva pa sta skočila name. Zgrabila sta me in odvlekla za mlin, tam mi je eden od njiju nastavil nož na grlo, drugi me je zgrabil za pulover. Iz žepa srajce mi je vzel denarnico, nato sta oba skočila v avto in vsi trije so se odpeljali v neznano.« Takšna je bila zgodba R. P., ki je v dokaz resničnosti navedb pokazal tudi porezano roko.
Miličniki so skupaj s kriminalisti novomeške UNZ nemudoma zastavili obsežno akcijo, kot se pač v lakih primerih spodobi. Po kopici zaslišanj in preverjanj je bil rop že
naslednjega dne pojasnjen. In storilec? Nihče drug kot R. P., ki si je dejanje kratkomalo izmislil Druga, nič manj zanimiva ni zgodba o tem, zakaj je to storil.
R. P. je dejansko imel pri sebi 980 tisočakov, le da mu jih niso odnesli neznanci, pač pa jih sam lahkomiselno izročil Romu, 18-letne-mu V. K, da mu za ta denar priskrbi marke. Kmalu zatem je R. P. uvidel, da iz te moke ne bo kruha, da se je pošteno opekel in da ne bo videl ne denarja ne mark. Da bi prikril in doma opravičil primanjkljaj, si je izmislil rop in znanca za radio. Zanimivo ob tem je nemara, da R. P. že doslej nikoli ni imel sreče s podobnimi tovrstnimi kupčijami. Na dan je prišel celo podatek, da je R. P. pred časom dal 250 tisočakov za fotokopijo bankovca za 100 zahod-nonemških mark, misleč, da gre za pravega. Na prevaro so ga opozorili šele sodelavci, ko jim je na navaden papir preslikani bankovec pokazal.
Temeljnemu javnemu tožilcu bosta te dni predani dve kazenski ovadbi: ena zoper 19-letnega R. P zaradi krive prijave ropa, druga pa zoper leto dni mlajšega V. K. zaradi
goljufije-	B.B.
DESET NEPOJASNJENIH VLOMOV
BREŽICE — Miličniki in kriminalisti iz Posavja si te dni belijo glavo s tem, ker še ne vedo,kdo je minuli teden vlamljal v zidanice in stanovanjske hiše. Samo v noči pa 20. januar je bilo v Volčjem pri Sromljah vlomljeno v osem vikendov, oškodovani so bili Alojz Jakšič iz Bukoška. Brežičani Franc Krošelj, Dušan Kerič in Krešimir Tomin, Cane Spasevski iz Zagreba, Krčan Srečko Planinc, Ivan Ma-rčun iz Brežine in Boro Ilič iz Brežic. Noč kasneje je bilo v Brežicah vlomljeno v stanovanjski hiši Janeza Lapuha in Marije Novak.
KLOBASE KRIVE ZA POŽAR
VELIKI PODLOG — 19. januarja okoli 10. ure je prišlo do požara na gospo-. darskem poslopju Albina Jurečiča iz Velikega Podloga. Jurečič je tega dne v leseni prekajevalnici ob poslopju zakuril, nad ogenj pa obesil klobase. Zaradi prevelike temperature se je iz klobas pričela cediti mast, kije ogenj še razplamtela, tako da se je naprej vnela prekajevalnica, nato pa še gospodarsko poslopje,. Ogenj so pogasili krški poklicni gasilci. Škode je bilo za milijon din.
NI DENARJA ZA SIGNALIZACIJO
METLIKA — V tukajšnji občinski skupščini so pred približno poldrugim letom sprejeli odlok o ureditvi prometne signalizacije v Metliki, a se doslej ni še prav nič sptemeniio. ustavilo sc je namreč pri denarju. Posebna komisija je pripravila popis vertikalne in horizontalne signalizacije.
Živeli so mirno in spokojno življenje brez večjih prepirov in prerekanj, vsaj do lanske pomladi, ko je prišlo do prvih sporov. Pinteričeva sta hotela posestvo posodobiti, Cvetko, ki se je še zmeraj čutil lastnika domačije, novih metod in načinov dela ni sprejemal. Dotlej mirno življenje so zamenjali vse pogostejši prepiri, vendar je še danes skrivnost, kaj je obsedlo Cvetka tistega julija lani, da seje odločil za tako krut obračun.
Bila je sobota, Pinteričevi so delali na travniku in po končanem delu sedli k večerji. Poleg Zdenka in Vladimira so bili za mizo še njuna otroka, 10-letni Mitja in 3-letni Franc, Zdenkina starša Katarina in Jože Ramšek ter stara mama Marjeta Ramšek, pri večerji pa je bil seveda tudi Ivan Cvetko. Prav nobenega prepira ni bilo, padla ni ena sama ostrejša beseda, ko je okoli 21.30 Cvetko brez besede vstal, presenečenim navzočim pa pojasnil, da se takoj vrne. Besedo je držal. Stopil je le v sobo, tam vzel pištolo in se z njo v roki vrnil, rekoč: »Zdaj se bomo poslovili.« Potem je pričel steljati, najprej v hrbet Zdenki Pinterič, ki jo je krogla zadela v vretence, tako da ima danes spodnji del telesa hrom, nato v njenega moža Vladimirja, ki mu je krogla prestrelila prsni koš in trebuh. Jože Ramšek je bil ranjen prav tako v prsi in levo dlan, njegova žena Katarina v prsi, medtem ko je 11-letnega Mitjo krogla zadela v vrat. Vsi so bili hudo ranjeni in le pravočasni
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Med nami so tudi dolgoprstneži, ki dajo nekaj na lepoto. Tako je neznanec prejšnji teden vlomil v cvetličarno brežiške Agrarie-tozd Cvetličarna Trebnje in odnesel manjši lesen kolovrat, keramični vrč in dve skodelici. Vrednost teh neužitnih predmetov je 150 tisočakov.
•	Nekdo pa je v noči na 17. januar vlomil v osebni avto Novomeščana Ivana Komesa, parkiran pred blokom Nad mlini. Od vseh razpoložljivih delov si je izbral zaboj z malarskim orodjem in delovno obleko. Tatiči dobivajo očitno tudi delavske navade.
•	Januaija pa je neznanec obiskal opuščeno stanovanjsko hišo, last Ivana Zupančiča iz Velikega Gabra. Zadovoljil seje s štirimi litri žganja. Miličniki sklepajo, da ga je vzel s seboj, kajti sicer bi smrčeče truplo zanesljivo odkrili v hiši ali bližnji okolici.
•	Ljubljančan Jože Kužnik seje potožil miličnikom, da je bil ob obisku svojega vikenda v Češnjevku ob nekaj denarja. Spomnil seje, daje oblačila z denarnico dal v sobo na stol, sam pa zunaj nekaj delal. Zvečer je opazil, da mu je iz denarnice izginilo 130 tisočakov, za razplod mu je storilec v mošnjičku pustil borih 4.500 din.
Med tekom streljal za konjsko vprego
20-letni Boris Brajdič-Henko pobegnil
NOVO MESTO — Za 35-letnega Duška Brajdiča iz romskega naselja Žabjak seje minuli petek srečno končal. Tega dne seje namreč s konjsko vprego vračal iz Novega mesta proti naselju Žabjak, blizu vojašnice Milana Majcna v Bršljinu pa je iz smeri smetišča prišel peš do njega Rom Boris Brajdič-Henko. Z roko je Dušku velel voz ustaviti, a se ga je ta ustrašil in pospešil vožnjo. 20-letni Henko je zategadelj stekel za vprego in za Duškom iz pištole neznane znamke izstrelil 3 do 4 naboje. Na srečo nobena od krogel Duška ni zadela, medtem ko jo je Henko po dogodku pobrisal neznano kam. Možje postave ga še iščejo, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.
TREBNJE — Osebje trebanjskega zdravstvenega doma je 21. januarja nekaj po 19. uri obvestilo tamkajšnje miličnike, da seje tega dne v gozdu Kozjek pripetila huda delovna nezgoda, v kateri je izgubil življenje 24-letni Marjan Mulh iz Gornjega Kamenja pri Dobrniču.
Preiskava, kije stekla takoj, je pokazala, daje Mulh s še dvema vaščanoma v gozdu Kozjek pripravljal drva. Opravilo se je zavleklo skozi ves dan. Ura je
pomoči se imajo zahvaliti, da so ostali živi. Cvetko je po streljanju zaklenil vhodna vrata in se odpravil na podstrešje, tam zanetil ogenj, očitno hotel zažgati hišo, nakar je hotel narediti še samomor. Kot že rečeno, je hitra pomoč rešila življenja in hišo.
Cvetko je pred sodniki trdil, da se dogodka ne spominja, da je vse že povedal preiskovalnemu sodniku. Temu je pojasnil, da so imeli tistega dne skupno kosilo in večerjo, saj so bili v hiši na obisku Zdenkini starši. Nobenega prepira da ni bilo, pač pa da mu je naenkrat nekaj prišlo v glavo, zato je stopil po pištolo in streljal. Pravi, da se zaveda le dveh strelov. Sodišče je zaslišalo tudi izvedenca, ki je Cvetka pregledal. Povedal je, da gre za gospodavalno osebnost, trdno v odločitvah in zamerljivo. V odnosu do domačih daje bil tiranski in da je znal biti tudi agresiven. Izvedenec je še pojasnil, daje imel Cvetko zaradi starosti oslabljeno zmožnost razumske presoje in da je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. To mu je senat pri izreku kazni štel v olajševalno okoliščino, enako kot njegovo dosedanjo nekaznovanost, starost in dejstvo, da ga pestijo številne bolezni. Seveda pa ni mogel mimo nekaterih dejstev: tega, daje Zdenki streljal v hrbet, daje streljal tudi na njene starše, s katerimi ni bil v sporu, in ne nazadnje, da je kroglo namenil tudi komaj 10-letnemu otroku. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, je Cvetka obsodil na 8 let zapora, v kazen pa mu vštel pripor, v katerem je od lanskega 24. julija. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
TRČIL V SKALO IN SE PREVRNIL — 38-letni Veselin Vukovič iz Novigrada, začasno zaposlen v novomeškem GIP Pionir, je 17. januarja okoli poldneva peljal pionirjev kombi po regionalni cesti med Dvorom in Sotesko. Vsega nekaj metrov iz Soteske je v pregledni levi ovinek zapeljal preblizu desnega roba ceste, tam s prednjim delom avta trči v obcestno skalo, nakar je vozilo prevrnilo na bok. Voznik Vukovič seje v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je škoda na pločevini ocenjena na 3 milijone dinarjev.
PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK — Na magistralni cesti med Novim mestom in Metliko je prišlo 22. januarja ob 15.15 do hujše prometne nezgode, ki jo je zakrivila prehitra vožnja. 30-letni Ahmet Abdakovič z Vrhnike je s svojo stoenko prehitro zapeljal v nepregledni levi ovinek pri Cerovcu. Zaneslo ga je na desno bankino, po kateri je drsel blizu 18 metrov, nato pa je zapeljal na travnik, vozil po njem še 18 metrov in se končno zaletel v kup zemlje. Od tog ga je odbilo po nasipu navzdol, dokler ni avto obstal na strehi. Laže ranjeni so bili voznik Ab-
PREZRL OTROKA
SEVNICA — 16. januarja ob 7.30 je prišlo pri bencinski črpalki v Sevnici do hude prometne nezgode, ki jo je zakrivila neprevidnost voznika tovornjaka, 38-letnega Jožeta, Grilca iz Sevnrce. Ta je med vožnjo iz Šmarij proti Glavnemu trgu zavijal na levo proti bencinski črpalki, prav takrat pa so dovozno pot proti črpalki po prehodu za pešce prečkali otroci, med njimi tudi sedemletna Katarina Sta-roveški. Grilc jo je, kot že povedano, prezrl in jo, ko je bila na sredi prehoda, zadel in zbil po cesti. Hudo poškodovano dekle so prepeljali v celjsko bolnišnico.
dakovič in njegova sopotnika, 24-letni Ri-fet Beganovič in 23-letna Adila Abdakovič. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico.
V blagovnici prijeli
mlada tatova
V Posavje zato, da krade-jo po trgovinah
BREŽICE— 17. januaija popoldne so v brežiški blagovnici prijeli dva mlada tatiča, 23-letnega Predraga S. in leto dni mlajšega Nenada V., oba iz Zagreba, medtem ko seje njun (tretji) pajdaš zaenkrat izmuznil roki pravice.
Zaslišanje obeh mladeničev je prineslo zanimive ugotovitve. Predvsem to, da so se fantje tega dne odpravili iz Zagreba v Posavje z namenom, da bodo kradli po trgovinah. Pripeljal jih je Predrag S. s svojim avtom, najprej pa so se ustavili v krškem nakupovalnem centru. Tam so neopazno izmaknili 3 likalnike, 2 steklenici viskija, nekaj kave in 2 kompleta posteljnine, v blagovnici na Vidmu so ukradli kavbojke in kavo, v brežiški blagovnici pa jim je do prijetja uspelo izmakniti kavo in steklenico ce-zaija. Zoper mladeniča bo seveda podana kazenska ovadba tožilcu.
Sl	koraj vsa	k tretji ne	privezan
Celodnevna akcija po dolenjskih cestah o tem, kako se privezujemo z varnostnim pasom — Ustavljena 1.103 vozila — Še kup drugih kazni			
Smrt pod traktorjem
Huda nezgoda v soboto popoldne v gozdu Kozjek blizu Trebnjega — Marjan Mulh ob življenje
bila 16.30, ko je Mulh s traktorjem znamke Ursus, ki pa ni bil evidentiran niti ni imel varnostne kabine ali loka, vlekel debla iz gozda. Deblo je bilo k traktorju privezano z verigo, ta pa seje pri vleki pretrgala. Zato seje Mulh hotel vrniti s traktorjem do debla, najverjetneje pa je pri tem prestavil ročko, tako da je traktor pričel drseti po strmini navzdol. Trčil je v večji kamen, se pri tem prevrnil in pod seboj pokopal tudi ' voznika. Mulh je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče.
NOVO MESTO — Raziskave so pokazale, da pomeni privezovanje z varnostnimi pasovi tudi do 30 odstotkov manj mrtvih in poškodovanih v prometnih nezgodah, še posebej v naseljenih krajih, ko hitrosti niso velike. Tudi zaradi tega smo se Jugoslovani leta 1980 pridružili dvaindvajsetim evropskim državam, ki so predpisale uporabo varnostnega pasu. Toda ali ga med vožnjo tudi uporabljamo? Zakon namreč govori, da so varnostni pas dolžni uporabljati vozniki in potniki v vseh motornih vozilih, kjer je vgrajen. Torej ne le v osebnih avtomobilih, pač pa tudi v tovornih vozilih in avtobusih.
Prejšnji torek, 17. januarja, je, kot smo na kratko že zapisali, po slovenskih cestah potekala-obsežna akcija preveijanja uporabe varnostnih pasov. Njen dolenjski del, ki sta ga vodila Darko Poštrak, prometni inšpektor novomeške UNZ, in Iztok Likar, komandir prometne postaje milice Novo mesto, sta pozorno spremljala tudi kamera in pero Dolenjskega lista. Nekajurno druženje z možmi v sivomodrih uniformah je odkrilo veliko tega, navsezadnje so bila v času akcije med 6. in 22. uro ustavljena in* kontrolirana kar 1.103 vozila.
V obhod smo krenili nekaj pred poldnevom. Najprej se je modri golf ustavil na gorjanski cesti na Vahti. Začuda so bili privezani skoraj vsi vozniki, očitno je vnaprejšnja napoved torkove akcije zalegla. Med redkimi, ki so morali na Vahti miličnikom odšteti 10 tisočakov, je bil tudi voznik beemveja, ki je ponosno izjavil, da ni takšnega zakona, ki bi njemu predpisal privezovanje. Možakar ima, tudi po avtu sodeč, dovolj denarja za kazni, očitno je prepričan, da se da z njim kupiti celo življenje.
12.50 je bila ura, ko smo se zapeljali nazaj v mesto in naprej do Mačkovca. Patrulja je imela tukaj neprimerno več dela. Na dlani je, da se vozniki za mestno vožnjo neradi pripenjajo, čeprav statistika in raziskave kažejo, da varnostni pas prav pri takih in nezgodah v naselju odigra največjo vlogo. Med vožnjo proti Otočcu, kjer je stal tudi radar za ugotavljanje hitrosti, je bilo po UKW zvezi poslano poročilo to-pliških miličnikov o prometni nezgodi na cesti med Dvorom in Sotesko. Pionirjev kombi je zapeljal s ceste in se prevrnil, pod njim je obležal hudo ranjen voznik; glas po zvezi je sporočil, da gre za Veselina Vučkoviča, ki je nujno potreben zdravniške pomoči. Nehote smo v avtu priča borbi za življenje. Ni preteklo nekaj minut, ko je bilo v eter poslano sporočilo, daje rešilni avto že na poti. O usodi voznika do konca, našega druženja z miličnild nismo izvedeli nič dokončnega. Se ko smo bili na Otočcu, je bilo po vezi sporočeno le, da se nahaja v šok sobi novomeške bolnišnice, da je poškodovan po vratu, glavi in prsih ter da pogovora z njim ni moč opraviti. Sledilo je še nekaj pogovo-
rov o tem, kako in kam odpeljati poškodovani kombi. Miličniki so svoje delo opravili. Profesionalno za občutke in razmišljanja v takšnih trenutkih ni ne časa ne mesta.
Naša akcija se je nadaljevala, vendar tu ni prostora za podrobnejše beležke. Ustavljenih je bilo tistega dne na cestah črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine preko tisoč vozil, nepripetih in kaznovanih je bilo 279 voznikov in 58 potnikov, ob tem je bilo izrečenih še 273 drugih kazni in podanih celo 37 predlogov sodniku za prekrške za uvedbo postopka, medtem ko je bilo opozorjenih 50 šoferjev. Sicer pa podrobnejši pregled tega, kako se privezujejo dolenjski vozniki, dajejo podatki po občinah. V Črnomlju je bilo nepripetih (in seveda tudi kaznovanih s po 10.000 din) 55 voznikov in 20 potnikov, v Metliki je bilo takih šoferjev 37, potnikov pa 10. Največ neprivezanih je bilo na novomeških cestah, kar 158, od tega 136 voznikov in 22 potnikov, medtem ko je bilo v Trebnjem neprivezanih 51 šofeijev in 6 sopotnikov. Med ostalimi ugotovljenimi prekrški naštejmo tehnično pomanjkljiva vozila, prekoračitve dovoljene hitrosti, nepravilna prehitevanja, alkohol za volanom, našli so se celo taki, ki so za krmilo sedli brez vozniškega dovol-
jenja. Kakšni bi šele bili rezultati, če akcije ne bi napovedovali in pripravljali nanjo voznikov? Novomeški miličniki obljubljajo, da bodo kontrolo že v bližnji prihodnosti ponovili. Tokrat brez poprejšnjih
opozoril. „	.
Besedilo m posnetki: B. BUDJA
KONTROLA — Miličniki v torek niso le preverjali uporabo varnostnega pasu, pač pa so hkrati opravljali tudi svoje redno delo. K temu sodi tudi kontrola obremenjenosti tovornjakov in pregled tahografa.
PREKO ŠESTSTO KAZNOVANIH — Med torkovo akcijo so bila na dolenjskih cestah ustavljena 1.103 vozila, zaradi te ali one kršitve cestnoprometnih predpisov (na prvem mestu je bilo seveda neprivezovanje z varnostnim pasom) je bilo na kraju samem kaznovanih 610 voznikov in sopotnikov, 37 šoferjev pa se bo zagovarjalo pred sodnikom za prekrške. In to navzlic dejstvu, daje bila akcija napovedana v sredstvih javnega obveščanja.
PRVI NEPRIVEZANI — Voznik golfa novomeške registracije 135-320 je bil na prvi točki našega obhoda, na Vahti, tudi prvi, kije med patruljiranjem na vrhu Gorjancev odštel 10 tisočakov, ker ni uporabljal varnostnega pasu. Sicer pa je bilo za kontrolo na gorjanski cesti značilno le majhno število tistih, ki se s pasom niso pripeli.
J
Med najboljšimi ligaši
Stane Podkoritnik o uspehu kočevskih šahistov — Zelja obstati v družbi najboljših
KOČEVJE — Z uspehom na decembrskem finalnem šahovskem turnirju v Ljubljani je kočevskim igralcem uspel velik met: uvrstili so se v prvo republiško ligo in mnogi se sedaj sprašujejo, ali pomeni ta uspeh tudi t*ojše dneve kočevskega šaha. Če drugega ne, je nesporno, da sedanja ekipa veliko obeta.
"Menim, da je to največji uspeh kočevskega šaha po letu 1981, ko smo mli prav tako člani prve republiške lige," meni Slane Podkoritnik, eden najboljših igralce v klubu. »Pred dvema letoma smo prav tako igrali na finalnem turnirju in prvo mesto delili z Novomeščani, na zadnji turnir v Ljubljano pa smo odpotovali brez vsakršnih upov na podoben uspeh. Še posebej, ker so ostale ekipe imele v svojih vrstah nekaj res odličnih šahis-fov. Naš glavni adut je bila tokrat borbena in brezkompromisna igra, še Posebej na prvih, močnejših deskah.«
Ob tem velikem uspehu kočevskega šaha pa Stane Podkoritnik opozarja na nesmisel, o katerem vse glasneje govorijo tudi v drugih ekipah republiške lige.
»■Nobenemu ni všeč, da se prvenstvo igra po turnirskem sistemu. Sedem dni napornih iger na enem mestu lahko brez posledic prenesejo le profesionalni igralci, ne pa tudi igralci s svojimi drugimi delovnimi obveznostmi in plitvo klubsko blagajno. Zagotovo bi bila ena od rešitev, in sploh ne slaba, da bi ekipe svoje znanje dokazovale skozi ligaški sistem v dveh polsezonah, kot je to včasih že bilo. Navsezadnje je tak sistem igranje za druge športe povsem običajen.«
Ljubitelji šaha v mestu ob Rinži se veijetno še spominjajo, daje Kočevje v osemdesetih letih imelo močno mlado in poletno ekipo, katere igralci so svojčas branili tudi barve DVZ Ponikve, kajti odnosi v klubu niso bili najboljši. Prav zaradi tega je tudi njihov najboljši igralec Slobodan Ivic prestopil h Goranki z Ravne gore, \enakoje kasneje storil Samo Žilevski,
nedavno tega se jima je priključil še Bojan Mestek. Vsi ti so sedaj med najboljšimi v novem klubu, brez namenov, da se vrnejo v staro gnezdo.
»Navzlic temu smo danes lahko zadovoljni, kajti mladih šahistov je vse več, dobro se dela s šolsko mladino, največ po zaslugi mentorja -Iveta Staniča.«
In kakšne so želje kočevskih šahistov pred novo sezono?
»Cilj je samo eden: na naslednjem turnirskem prvenstvu ostati v družbi najboljših republiških ligašev, kar bi za ureditev razmer v kočevskem šahu ogromno pomenilo. Menim celo, da je ta ekipa sposobna za še kaj več, seveda pa je vse odvisno tudi od pogojev za delo, ne nazadnje je namreč treba povedati, da finančne podpore tako nekoč nimamo in da se znajdemo, kakor vemo in znamo. Skupaj s Cimrom, Ofakom, Malnarjem, Čukom, Kovačem, Mikličem, Marinčem in Kolaričem bomo naredili vse, kar je v naši moči. To pa bi vseeno moralo biti dovolj, da ima Kočevje tudi prihodnjo sezono predstavnika v I. republiški ligi.«
M. GLAVONJIČ
Stane Podkoritnik: »Šahu je v Kočevju zapisanih vse več mladih«.
S kasaškega tabora z žrebcem
Uspel kasaški tabor na Brdu — Šentjernejski klub peti, krškima sedmi Miri An-___________tončič glavni dobitek srečelova — Žrebec Aksi B_
BRDO PRI KRANJU — Letos slavi Konjeniška zveza Slovenije štirideset- mor drugam kot prav v Novo mesto, sreč-letnico in v znamenju tega jubileja je potekal tudi tradicionalni sedmi kasaški na dobitnica je bila namreč Novomeščan-tabor, ki je bil minulo soboto v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Predsednik ka Mira Antončič, ki je žrebca dobila za KZS Miha Petrič je ob tej priložnosti podelil priznanja najboljšim v minuli se- k>or'kl ? t'so4akov> kolikor je veljala karta zoni, razglasili so najboljšega kasača, dvoletnika, voznika in proglasili klub 23 sre4elov leta.
Letošnjega tabora so se udeležili predstavniki vseh devetih slovenskih konjeniških klubov, ki se ukvarjajo s kasaštvom, med njimi tudi Šentjernejčani in Krčani. Slavnostna govornica na taboru je bila Bogomila Mitič, predsednica komiteja za turizem in gostinstvo, kije navzočim čestitala za vrsto izjemnih lanskih uspehov. Sicer pa poglejmo nekaj lanskoletnih dosežkov. Med dvoletnimi kasači je prvo mesto z 88 točkami osvojila Arosa iz Ljubljane, na tretjem mestu pa najdemo Briško II, last Kluba za konjski šport iz Šentjerneja. Na absolutni lestvici lanskih najboljših kasačev je na vrhu prepričljivo Fit Avia (Ljubljana) s 168 točkami, drugi pa je Madaun, prav tako Ljubljana, s 114 točkami. Med vozniki najdemo na prvem mestu Ljubljančana Jožeta Hrovata, med deseterico najbolje uvrščenih za minulo sezono dolenjskih imen ni. In še vrstni red klubov po lanskem letu: 1. Ljubljana 748 točk, 2. Maribor 404,3. Ljutomer 376,5, 4. Brdo 360,5. Šentjernej 141,6. Komenda 125, 7. Krško-Posavje 93, 8. Triglav-Bled 38 in 9. Grosuplje 20.
Kot zanimivost omenimo še, da je bil vrhunec letošnjega tabora bogat srečelov s
VODI INLES-RIKO
RIBNICA — Odigrani sta bili dve koli tradicionalnega zimskega prvenstva v rokometu, na katerem sodeluje sedem ekip. Rezultati: Divji jezdeci — Inles Riko II 16:16(10:9), Itas — Krim 13:12(9:5), Riko Inles I — Polž 13:11 (7:5), Inles Riko I — Grosuplje 18:14 (10:5), Krim — Polž 12:13 (8:5), Grosuplje — Divji jezdeci 16:19 (10:7), Itas — Inles Riko II 18:19 (12:10). Lestvica: L Inles Riko 14, 2. Inles Riko II in Divji jezdeci 2, itd. Na lestvici strelec vodi Čirovič s 14 zadetki.
M.G-č.
PRVI TURNIR POVŠETU
SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je pred dnevi organiziral prvi redni klubski mesečni hitropotezni turnir, ki se gaje udeležilo 9 šahistov. Prvo mesto je osvojil Martin Povše, kije opravil z vsemi osmimi nasprotniki, drugi je bil lanski celoletni zmagovalec Ivan Levičar z enim porazom, tretje mesto je zasedel Gvido Šorli, četrto Bojan Smerdel, peto Predrag Lazič, itd.
J. BLAS
PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
KRŠKO — Občinska Zveza prijateljev mladine iz Krškega razpisuje ekipno občinsko šahovsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje ter pionirke. Turnir bo 30. februarja od 13. ure naprej v prostorih osnovne šole Leskovec, prijave pa sprejema organizator do 1. februarja. Vsaka šola lahko za prvenstvo prijavi po štiri ekipe, v vsaki pa tekmujejo 4 šahisti in rezerva. Obveznost vsake sodelujoče ekipe je, da na prvenstvo prinese po dva šaha, ekipe starejših pionirjev in pionirk pa tudi po dve šahovski uri.
Nadaljevanje brez zmage
14. kolo v košarkarski ligi: Rogaška—Novoles 109:76 (46:28) — V soboto s Color-Medvodami
ROGAŠKA SLATINA — Novomeški košarkarji so v 14. kolu prvenstva prve moške republiške lige v soboto gostovali v Rogaški Slatini in zabeležili še tretji zaporedni poraz v nadaljevanju bojev za točke.
Že v prvem polčasu so si gostitelji priigrali zanesljivo prednost, predvsem po zaslugi Trobiša in Volariča, nekaj pa so jim k temu pripomogli tudi gostje. Slednji so igrali pod svojimi zmožnostmi, kot da so se že vnaprej vdali v usodo. Nič čudnega, če so igralci Rogaške svojo prednost večali iz minute v minuto, in to navzlic temu, da je dal domači trener priložnost tudi mlajšim igralcem. Prednost 33 košev ob koncu pa bi lahko bila ob zavzetejši igri gostiteljev še večja.
Novoles: Gavranovič 11, Pintar 4, Bajc 13, Radulovič 11, Andoljšek 6, Lučev 12, Munih 19.
LESTVICA: L Mineral Slovan 26... 8. Rogaška 20,9. Novoles 18,10. Rudar 17. 11. Maribor 17,12. Iskra Nova gorica 15.
V naslednjem kolu potujejo Novo-meščani v goste k ekipi Color Medvod, kjer objektivno ne morejo računati na
uspeh. Omeniti pa velja ob tem, da sta jim najhujša nasprotnika v boju za obstanek Rudar in Maribor tik za petami. Lahko se celo zgodi, da jih bodo Mariborčani že v soboto prehiteli, bržkone pa bo odločilno srečanje med Novolesom in Mariborom v športni dvorani pod Marofom.
prvo nagrado — žrebičkom Aksijem B, last brdskega rejskega centra, potomcem Durbarja in Ase. Nagrada ni odšla nika-
KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
•	Nogometaši Kočevja bodo v spomladanski del prvenstva startali okrepljeni z dvema igralcema iz Ribnice. Janez Nosan in Stojadin Petkovški sta namreč v mini prestopnem roku menjala klubske drese in prestopila v kočevski tabor. Kočevci, ki po jesenskem delu prvenstva v ljubljanski medobčinski ligi zasedajo četrto mesto, imajo z novincema — prvi je vezni igralec, drugi pa srednji napadalec — vse možnosti, da posežejo celo po prvem mestu in naslovu prvakov.
•	Na novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju v Kočevju je nastopilo 18 igralcev iz Kočevja, Črnomlja in Starega trga. Zmagal je Stane Podkoritnik, ki je zbral 15,5 točke, sledijo pa: Franc Miklič, Miro Cuk itd.
•	V Ribnici so pred dnevi ustanovili teniško sekcijo, ki bo delovala v okviru tamkajšnjega TVD Partizan. Na ustanovnem občnem zboru je bilo med drugim poudarjeno, da ne gre za skupino ljudi, ki ji bo edini cilj igrati tenis, pač pa so si med naloge zastavili predvsem delo z mladimi in vsemi, ki jih ta šport veseli. Tako bo v kratkem organiziran tudi tečaj za začetnike. Za predsednika sekcije so izbrali Janeza Lapajneta, posle njegovega namestnika in tajnika pa bo opravljal Janez Lovšin.
M.G-č.
PORAZ KRŠKIH KEGUAVK
KRŠKO — V nadaljevanju prvenstva v I. republiški kegljaški ligi so igralke Krškega gostovale pri ekipi IPOZ Rudarja in zabeležile prepričljiv poraz z 2424:2284. Za Krčanke so kegljale: Arh 372, Škafar 371, Jakhel 402, Antič 382, Kovač 379 in Aba 379. V vzhodni skupini II. republiške moške lige so Krčani prav tako izgubili, Rudar jih je premagal s 5128:5041. V zahodni skupini pa so Kočevci premagali Adrio s 5023:4653, Kočevke pa v istem tekmovanju Logatec z 2363:2381.
S KEGLJAŠKIH STEZ
•	Osmo kolo v dolenjski kegljaški ligi je po pričakovanju minilo brez presenečenj. Gostitelji so osvojili nove točke in tako sta še naprej na čelu vrsti trebanjskega Mercatorja in Metlike s po 14 točkami. Sicer pa poglejmo tokratne izide: METLIKA — NOVO MESTO 5029:4835 (METLIKA: Draganjac 816, Šimec 844. Štupar 822, J. Popovič 839, Ž. Goleš 862, Hutar 846; NOVO MESTO: Avbar 852, Štanc 789, S. Blažič 784, Bruner 806, B. Vesel 792, J. Logar 812); MERCATOR — RUDAR 4917: 46b5 (MERCATOR: Tkavc 837, Maraž 840, Tratar 777, Logar-Vidmar 370+412, N. Goleš 898, Gričar 783; RUDAR: Ivanovič 792, Klevišar, 752, Modrinjak 745, Franc Popit 742, Ljubenko 781, Fredi Popit 853). Pogled na lestvico: L Mercator 14 točk (+ 1243 podrtih kegljev), 2. Metlika 14 (+ 1143), 33 Rudar 2 (-1126), 4. Novo mesto 2 (-1260). Para naslednjega kola: Metlika — Mercator, Rudar — Novo mesto.
•	Kar 63_kegljačev je nastopilo na predtekmovanju odprtega prvenstva Trebnjega na kegljišču Čož v Ivančni gorici. Po prvih lučajih sta povedla Milena Veber (Trebnje) pri ženskah in Vinko Hitar (Metlika) pri moških, vendar so razlike na vrhu minimalne. Na dlani je, da bodo odločitve padle v finalnih nastopih, ki bodo na sporedu 29. januarja. Ir, kdo so finalisti? Pri ženskah so to: Veber 389, Flisar (obe Trebnje) 376, S. Vidmar (Semič) 375,vProsenik (Novo mesto) 345, Tesari (Semič) 343, Tratar (Novo mesto) 341, Rus 340, Šerek (obe Ivančna gorica) 339, Okoren (Trebnje) 338, Braica (Ivančna gori-■ca) 336, Kočevar (Semič) 330, Pungartnik (Trebnje) 329. Med moškimi bodo v finalu kegljali: Hutar (Metlika) 834, Tkavc 827, N. Goleš (oba Trebnje) 822, J. Popovič 818, Ž. Goleš (oba Metlika) 814, Vidmar 810, Gričar (oba Trebnje) 810, Ivančevič (Vrhnika) 808, Miklavčič (Ivančna gorica) 803, Šulek (Vrhnika) 797, Lapuh (Brežice) 796, J. Logar (Novo mesto) 795.
Prebujeni blanški strelci
Razmah strelskega športa na Blanci — Vse več mla-d|h se odloča za ta šport — V. Mešiček najzaslužnejši
BLANCA — Še do pred nekaj leti je bilo o strelski družini na Blanci slišati kaj malo ali malodane nič. In šele, ko se je zamenjalo vodstvo, je strelski šport v *em kraju resnično zaživel, danes so strelci z Blance med najuspešnejšimi. Še Posebej pa razveseljuje, da se temu športu zapisuje vse več mladih, ki že tesno trkajo tudi na vrata najboljše strelske ekipe v družini.
Blanška strelska družina danes redno tekmuje v sevniški strelski ligi z dvema ekipama, še posebej pa so ponosni na
v rekreacijska namiznoteniška liga
NOVO MESTO — V nedeljo, 5. fe-+11 a rja, se bo ob 8. uri v novomeški Portni dvorani začela namiznoteniška rekreacijska liga v ekipni konkurenci. Prijavnina znaša 50.000 din, prijave pa sprejelo do torka, 31. januajra, in sicer Popoldne po telefonu 23-611 (Pezelj), ali
dvorani'11ietrtkih ob 20- uri v Šp°rtn'
ZMAGAL
kajuh-slovan
NOVO MESTO — Medregijskega amiznoieniškega prvenstva mladinskih Jop, ki je bilo v nedeljo, 22. januarja, v ovomeški športni dvorani, seje udeležilo ekip i/ Ljubljane, Zaloga, Sevnice in ovega mesta. Zmagala je ekipa Kajuha-hulana’ kfse je tako uvrstila na repu-nsko mladinsko prvenstvo. Novomeška ekipa se je uvrstila na 4. mesto, povedati P* je treba, da so v novomeški ekipi igrali mlaJŠi pionirji.
mlade, od katere predsednik družine Vlado Mešiček največ pričakuje. Prav slednji je tudi najzaslužnejši za tako hiter vzpon strelskega športa v kraju. V družini poleg članov delujeta še dve pionirski vrsti, izredno uspešna so dekleta, med katerimi je Ksenija Požun lani nastopila celo na državnem prvenstvu v Skopju. Podobnega uspeha se na Blanci nadejajo tudi letos, v ognju za republiško prvenstvo imajo kar tri orožja: Majo Slemenšek, učenko 6. razreda OŠ Blanca, ki je s 157 krogi tudi občinska prvakinja v svoji disciplini, pa Ksenijo Požun, učenko 8. razreda, in njeno sošolko Matejo Mešiček. Seveda pa dobrih strelcev ne manjka tudi med pionirji, omenimo le Marjana Kočnarja, ki se je že uvrstil na regijsko tekmovanje, veliko pa obetata še Benjamin Mirt in Gorazd Slemenšek.
Kot že rečeno, dve članski ekipi tekmujeta v občinski strelski ligi, njihovo glavno orožje pa je Mirko Slemenšek, družinski prvak in zmagovalec družinskega tekmovanja za zlato puščico, kije bilo pred dnevi. Zanimiv je pogled na rezultate tega tekmovanja, saj med najboljšimi opazimo tudi imena mladih pionirjev: L Mirko Slemenšek 510 krogov, 2. Špan 509, 3. Stane Slemenšek 491, 4. Vlado Mešiček 463, 5. Mateja Mešiček 460, itd.
A. M.
DELAVCI V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ — V okviru delavskih športnih iger, ki jih v črnomaljski občini pripravljajo že vrsto let zapored, so tokrat na sporedu tekmovanja v malem nogometu. V skupini A trenutno vodita ekipi Rudnika in Belta II, v skupini B pa Belt I pred ekipo obrtnikov.
Medalje, kovane kar na ulici
Krški kolesarji brez klubskega prostora — Novo ime kluba je KD Videm — Kranjec in Zvar v Novo mesto — Računajo na mlajše mladince in pionirje
KRŠKO — Čeprav krški kolesarski klub še ni dopolnil četrtega leta delovanja, je o njem v jugoslovanskem kolesarstvu vendarle veliko slišati, pred . sem po zaslugi odličnih pionirjev, ki so bili lani najboljši v državi, in seveda mlajšega mladinca Igorja Kranjca. Taje v minuli sezoni osvojil kar tri naslove državnega prvaka, da pa je danes eden največjih upov jugoslovanskega kolesarstva, je dokazal tudi z nekaj imenitnimi nastopi v tujini.
»Zares veliko smo dosegli v teh nekaj letih,« ne skriva ponosa novi predsednik kluba Vinko Jordan, ki je to funkcijo sprejel na nedavnem občnem zboru, prej pa je pol leta predsednikoval kot vršilec dolžnosti. Ne najbolj pomembna, a vsekakor objave vredna je novost, da klub v novo sezono starta z novim imenom.« S prejšnjim imenom Matije Gubca smo imeli veliko nevšečnosti, ponekod na jugu so na dirkah Matijo Gubca celo klicali na start in podobno. S pristankom tovarne celuloze in papirja Videm, kije naš glavni sponzor in pokrovitelj, smo od njih prevzeli tudi ime.«
Kolesarsko društvo Videm ima danes na spisku 15 tekmovalcev. Gre za
pioniije in mlajše mladince, za katere skrbita trenerja Franc in Stane Kranjec (sledji je Igorjev brat — op.p.).
»S pripravami na novo sezono smo pričeli že novembra,« razlaga Stane,« vadili smo v telovadnici osnovne šole na Senovem, trenutno pa je ekipa sedmih mlajših mladincev v Ostravi v ČSSR. Vedeti pa je treba, da imamo v klubu le vrsti pioniijev in mlajših mladincev, medtem ko smo Kranjca in Zvara, ki letos tekmujeta za starejše mladince, sporazumno odstopili KD Krka, iz Novega mesta pa je naše vrste okrepil mlajši mladinec Kavšek. Korist takšnega sodelovanja je obojestranska. Krka ima na ta način izredno močno vrsto starejših mladincev, fanta bosta imela z Novomeščani neprimerno več priložnosti nastopati na težjih, tudi mednarodnih dirkah in se bosta bogatejša za dragocene izkušnje, čez leto dni vrnila v matični klub. Po drugi strani se bomo tako lahko bolj posvetili vrsti mlajših mladincev, s katero čez leta računamo na prve nastope v članski konkurenci. Gre namreč za izredno obetavno generacijo, ki seje izkazala že v pionirski konkurenci; dva od njih, Jordan in Zupanc, sui lani že uspešno nastopala med
VELIKO OBETAJO — Mladinska vrsta krških kolesarjev, kije lani uspešno nastopila na državnem prvenstvu, čeprav sta bila v njej tudi pionirja Jordan in Zupanc, in zasedla 5. mesto. Stojijo (od leve proti desni): Žvar, Zupanc, Jordan in Kranjec.
mladinci. Prav Jordan, Zupanc, Kavšek, Jarh in Košir naj bi letos mešali štrene povsem pri vrhu, ob tem pa seveda računamo tudi na tradicijo dobrih pionirskih rezulatov.«
Še veliko večjo težo pa dobijo takšni rezultati, če vemo, v kakšnih razmerah delajo in živijo krški kolesarji. Klubskega prostora nimajo, sestankujejo doma ali po gostilnah, za treninge se dobivajo na določenih mestih po Brestanici. A to niti ni najhujše, veliko hujše je, ker se fantje po vadbi nimajo kje preobleči in stuširati. Rezervno obleko trener vozi s seboj, po treningu morajo tekmovalci namudoma domov, da ne obolijo.
»Navadili smo se na takšne razmere, čudilo bi nas, če bi se kaj spremeni-
• Igor Kranjec, zagotovo prvo ime krškega kolesarstva, je bil lani državni prvak med mlajšimi mladinci v ciklokrosu, cestni in gorski vožnji, priboril si je skupno zmago cestnih dirk v Sloveniji, bil skupni zmagovalec na Evropa Jugend to-uru in dobil tudi gorske cilje, zmagal kot član reprezentance SRS na etapni dirki v Avstriji, da ne naštevamo vsega, kristjan Žvar, ki je začel tekmovati šele predlani, je bil lani na pragu velikega uspeha na državnem cestnem prvenstvu, ko je vodil še 30 metrov pred ciljem, zmagal pa je zato kasneje na dirki starejših mladincev v Varaždinu. Med dosežki pioniijev naj omenimo le okoli 10 prvih mest Jordana in 8 Zupanca, tako da so krški pionirji lani na vseh dirkah po Jugoslaviji pobrali polovico vseh zmag.
lo,« razmišlja Vinko Jordan. Kolesarstvo je očitno pastorek krškega športa. «Lani smo za svoje delo porabili 3,3 milijarde starih dinarjev, krška ZTKO nam je k temu prispevala 7 milijonov. Vse ostalo moramo dobiti sami. največ s prosjačenjem po delovnih organizacijah. Vsa sreča, da imamo Videm, ki nam vseskozi stoji ob strani; po svojih možnostih nam pomagajo še Imperial-Žito, Sladkogorska, Kostak, Nuklearka, Kovinarska, Pio-nir-tozd Togrel in tozd Gradbeni sektor, osnovne šole, Tovarna pohištva
Vinko Jordan, predsednik KD Videm: »Pomoč občinske ZTKO je skromna, še dobro, da imamo tovarno Videm.«
Stane Kranjec, trener krških kolesarjev: »Rezervna oblačila vozimo med treningi kar v avtih.«
Brežice, zasebni sitograf Marijan Ge-ršak idr.«
Nič čudnega potematkem, če imajo krški kolesarji med cilji te sezone zapisane tudi stvari, ki se sicer zdijo same po sebi umevne: zagotoviti zdravstveno varstvo tekmovalcev, poiskati ustrezne klubske prostore, organizirati ustrezen trening, v prostorih garaže AMD zagotoviti redno servisiranje koles, zagotoviti finančna sredstva za normalno delovanje društva itd. Celo za vaška društva so časi, ko so morali s seboj od doma jemati hrano za tekmovanja, mimo. krški kolesarji to počenjajo še danes.
B. BUDJA
DOLENJSKI LIST
19
pisma
in
odmevi
Marsikatera še ni videla tega povprečja
Odgovor na odmev o stavki v Konfekciji Lisca Sevnica
Ako bi A. G. iz Konfekcije Lisca Senovo malo bolj pozorno prebral moje poročilo o stavki v sevniški Lisci (objavljeno 29. 12. 1988 pod naslovom Ogorčenje med delavci Lisce), bi ga go-'ovo malo manj »streslo«, kakor piše v odmevu v prejšnji številki DL. Tovariš A. G., nobenega drugega namena nisem imel, ko sem natanko dvakrat (in ne nekajkrat, kot pišete!) zapisal, da je povprečna novembrska plača v delovni organizaciji Lisca 995.000 din, v tozdu Šivalnica pa 946 tisočakov, kot tega, da b' lahko vzpostavil primerjavo znotraj Konfekcijske veje na Dolenjskem in v Posavju, kjer pa Lisca, glede na dobre poslovne rezultate, očitno nekoliko prednjači tudi po osebnih dohodkih.
Ne vem sicer, od kod vam, spoštovani tovariš A. G., informacija, da »ljudje
* s tem in višjim dohodkom niso bili med štrajkajočimi, ampak da so lepo pili kavico itd.«, toda žal vas moramo spet nekoliko razočarati in popraviti, če seveda hočete izvedeti resnico. Za to pa nama menda gre, kajne? Po vašem pisanju naj bi bile skoraj vse delavke pod tem lepim povprečjem, in »na zelo svinjskih normah tako, da marsikatera še ni videla 600.000 dinarjev«. Na stavkovnem odboru, na katerega so me povabili delavci iz neposredne proizvodnje, in ne vodilni Lisce, pa smo lahko slišali (bili so tudi delavci oz. delavke, da me ne boste spet lovili za besedo, iz vašega tozda na Senovem) iz ust direktorja tozda Šivalnica Sevnica Janeza Debelaka, da so 3 delavke v novembru zaslužile manj kot 600 tisočakov, 19 delavk 600 do 700 tisočakov, 70 delavk od 700 do 800 tisočakov in kar 246 delavk od 800 tisočakov do milijona. To pa je, če približno izračunamo, že polovica vseh delavcev tega tozda. Pa tudi v skupini 69 delavcev s plačo od 1 do 1,1 milijona in v naslednjih je kar veliko delavk, ki delajo in krepko presegajo normo. Čista proizvodnja v tozdu Šivalnica je imela v novembru povprečni OD 911.767 din. Povedati pa je treba, da so si tako debelo kuverto delavke Šivalnice Sevnica prislužile s skoraj 18-odstotnim prese-j ganjem norme, na Senovem pa je bila norma presežena za 11%.
Ker pač ni prostora, da bi nasul še več podatkov, bodi dovolj! Moram pa vas, tovariš A. G., ki se greste nekakšnega fiškala za delavke, ki jih zaradi »črnskega« dela že od nekdaj spoštujem, le zaprositi, da mi ne podtikate, da se pri pisanju bojim komu zameriti; namigujete, da naj bi bili to vodilni. Prepričan sem, da vas dejstvo, da so me o stavki obvestile delavke, tale moj današnji odgovor in, upam, da tudi moje dosedanje novinarsko delo odločno demantirajo.
PAVEL PERC
»NEKA SE GOSPODA MALO PROŠETA!«
Pride ženska brez zdravstvene knjižice v črnomaljski zdravstveni dom na cepljenje proti tetanusu, pa jo oseba v frajerskih usnjenih hlačah, z nogami na stolu in časopisom v roki na kratko zavrne, da ni možno naknadno prinesti knjižice, ampak »neka se gospoda prošeta«. Strinjam se, da sploh ni škodljivo, če zdravnik pacientu svetuje sprehajanje, vendar tokrat se ta zdravnik ni obnašal kot zdravnik.
Pa bi ta neljubi dogodek še prebolela, če ne bi imeli le malo nazaj tudi učitelji srednje šole »sprehajalnih« težav. Ko so prišli ob dogovorjenem času na obvezen vsakoletni zdravniški pregled, so jih s čudnimi obrazložitvami poslali nazaj in to »šetanje« jih gotovo ni spravilo v dobro voljo, ker so morali vse skupaj še enkrat ponoviti, ko smo končno razčistili, kdo je imel prav.
Najbrž je res, da dokler bomo v tej družbi zdravstvu samoumevno pokrivali tudi takšne in podobne usluge, se bodo nekateri lahko še naprej tako obnašali
G. V.-M.
Oblast ni nikoli ob lasi (Rudolf
•	Kratka pamet diktira dolgo pot v neznano. (Pavel Lužan)
•	Vlada vlada ali vlada nevlada, to je zdaj vprašanje. (Pavel Lužan)
Priporočila so kandidatu bolj v škodo
Kaj menijo v Pionirju o predlaganem predsedni-ku izvršnega sveta
NOVO MESTO — V predlogu za predsednika izvršnega sveta morata biti navedena najmanj dva kandidata, ki morata javno predstaviti svoj koncept in vsebino dela. Poleg tega moramo stremeti k temu, da se kandidati za predsednika IS iščejo med uveljavljenimi gospodarstveniki bodisi v družbenem bodisi v zasebnem sektorju. Obrazložitev predloga posameznih kandidatov za predsednika izvršnega sveta mora vsebovati ocene kandidatovega dosedanjega dela in delovanja ter usposobljenosti, ki so ozko povezane z nalogami predsednika izvršnega sveta. Navedbe v obrazložitvi, ki jo je podala OK SZDL Novo mesto za kandidata Adolfa Zupana, namreč da ima ta predlagani kandidat poseben posluh za sodelovanje v akcijah, kot so novoletne, živžav, večje proslave in podobno, so kandidatu bolj v škodo kot korist. Taka obrazložitev ne daje prave slike o njegovi sposobnosti za to funkcijo glede na zahteve časa in prostora. Predlagamo, da navedena stališča upoštevate pri nadaljnjem kandidacijskem postopku za predsednika izvršnega sveta, so menili v izvršnem odboru OOZS novomeškega Pionirjevega tozda gradbeni sektor, ko so 23. januarja razpravljali o predlaganem kandidatu za predsednika novomeškega občinskega izvršnega sveta.
Se druga plat o Davidu
Občinska služba skupnosti socialnega skrbstva Kočevje o »nanizanki« o Davidu in stari mamici
KOČEVJE — Zaradi člankov o Davidu, mami in mamici, objavljenih v »Nedeljcu« od 18. decembra do 8. januarja, je občinska skupnost socialnega skrbstva iz Kočevja poslala »Nedeljcu« pismo, ki pa še ni bilo objavljeno, zato so ta dopis poslali še uredništvu Dolenjskega lita (in Kočevskih novic). Iz obsežnega pisma, ki ga je podpisal vodja strokovne službe Anton Kajfež, na kratko povezmamo le nekatere misli:
ZAKAJ MANJ POSTANKOV VLAKOV NA DOBRA VICAH?
DOBRAVICE — Na železniški postaji na Dobravicah je pretekla leta ustavljalo v obeh smereh 20 vlakov, torej vsi, ki so vozili mimo, razen zelenega. Zaradi majhnega števila potnikov pa je Železniška tarnsportna organizacija (ŽTO) iz Novega mesta opravila štetje vseh tistih potnikov, ki na tej postaji vstopajo ali izstopajo. Na podlagi tega štetja so v preteklem letu ukinili postanek za 4 vlake, kar pa je med tamkajšnjimi krajani povzročilo razburjenje. Vendar na ZTO Novo mesto poudarjajo, da ne gre za nagajanje njihove delovne organizacije, temveč za bolj racionalno poslovanje. Na vlakih, ki v preteklem letu niso več ustavljali na Dobravicah, so se vnamreč vozili le slučajni potniki. Na ŽTO so pripravljeni prisluhniti potrebam krajanov, tako da bi namesto vlakov, ki sedaj ne ustavljajo, lahko ukinili postanek za katerega izmed vlakov, ki se zdi tamkajšnjim prebivalcem manj pomemben. V letošnjem letu so se na ŽTO odločili, da na Dobravicah le 3 vlaki ne bodo ustavljali, čeprav je potnikov celo manj kot ob zadnjem štetju.
Namen tega pisanja ni polemika z novinarjem Ladislavom Lesarjem v zvezi s članki, ki jih je napisal o mladoletni mamici Jožici in njenem sindu Davidu, ampak je to le naš protest zaradi zavajanja javnosti in neobjektivnega pisanja, česar ne bi pričakovali od novinarja, ki je za svoje delo prejel tudi nagrado.
Ko je pisal prve tri članke, se o zadevi ni pozanimal še na drugi strani, se pravi pri naši socialni službi, kar mu gotovo ni v čast. Sele pri zadnjem članku (Pravljica o dobrih ljudeh, ND, 8. januar 1989) je opravil razgovor z mano, Antonom Kajfežem, vodjo strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva, in to v manj kot pol šolske ure; iz razgovora pa je uporabil le tisto, kar je v prid njegovi »nanizanki« o tej zadevi, polni neresnic in sprenevedanja.
V svoji takratni izjavi sem poudaril, da široko pisanje (z imeni itd.) o tej zadevi ni v skladu z našimi strokovnimi načeli in tudi ni v korist ne mladoletne mamice in ne njenega sinčka. Ogorčen sem jaz in še marsikdo zaradi enostranskega pisanja in netočnih podatkov.
Davidova stara mama je sama vztrajala, da bo njegova rejnica. Rejnina ni edini dohodek družine, saj je treba sem prišteti še brezplačen vrtec in otroški dodatek. Jožici pa smo tudi pomagali pri iskanju službe, ki je v Kočevju ni dobila (zaradi mladoletnosti in delovnih posebnosti) v delovnih organizacijah izven občine pa ji je služba prenehala že v preizkusni dobi. Z družino je naša služba tudi stalno v stikih in ji pomagamo v okviru naših možnosti. Še naprej si bomo prizadevali, da bi Jožica dobila zaposlitev pa tudi za njeno in otrokovo socialno varnost, pravi v dopisu Anton Kajfež.
So težke kovine lahek izgovor?
Pripombe k dogajanju v metliški ribiški družini — Analiza na premajhnem krapu ____— Zakaj denar občinske raziskovalne skupnosti in ribiške zveze?_
Pod tem naslovom je bil pred letom dni v Dolenjskem listu objavljen sestavek o dogodkih v metliški ribniški družini, ko se ribiči na občnem zboru niso strinjali z ustavitvijo analiz rib na PCB in z obrazložitvijo za tak nerazumen in nesamoupravnem poseg. Poročevalec je tedaj podčrtal: »Kakšna je torej strokovna podlaga upravnega odbora ribiške družine Metlika in njenega predsednika (oba v ostavki), da trdi, da dosedanje analize niso uporabne, da zahteva nove podatke (kakšne), da se zavzema za zmanjšanje števila nadaljnjih analiz (na občnem zboru so se odločili za nadaljevanje po sprejetem programu) in da zahteva še analize rib na težke kovine in druge strupe. Očitno so »težke kovine« zgolj lahek izgovor za prekinitev strokovno preverjenega in potrjenega programa.« Predsednik in tajnik ter trije odborniki so potem užaljeno odstopili, a so si hitro premislili in po dveh mesecih na izrednem občnem zboru zopet uzurpirali vodstvo družine, ki ga držijo še danes. Sestavek v »Dolenjcu« pa jih je hudo pekel, bilje napovedan oster odgovor nanj, vendar iz tega ni bilo niti ni moglo biti nič. Na težke kovine pa niso pozabili, saj so hoteli pokazati, da tudi oni nekaj znajo in da bodo to tudi pokazali.
Zato je predsednik že februarja lani pisal na Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, da načrtujejo in želijo, »da se v analizi rib ugotavlja ob PCB tudi eventualna prisotnost težkih kovin, saj je na našem območju več potencialnih onesnaževalcev — zastrupljevalcev voda in s tem rib prav s težkimi kovinami (DO Beti-barvarna, Novo-les-poliester, lakirnica)«. Rezultat teh analiz pa »nam bo služil kot resničen dokaz pri naših eventualnih odškodninskih zahtevkih s strani onesnaževalcev«.
Jeseni je Dolenjski list objavil, da »bodo letos ribiči financirali analize rib na težke kovine, ker bi radi ugotovili, v kolikšni meri onesnažujejo Kolpo delovne organizacije«. Takšna sta torej bila osnova in program ugotavljanja vsebnosti težkih kovin v ribah belokranjskih rek. Rezultat teh raziskav smo dolgo in nestrpno pričakovali, ko pa sem pred kratkim izvedel zanj, sem osupnil, daje kaj takega sploh mogoče, oziroma spoznal, daje mogoče le v ribiš-
ŽIVŽAV, LE TAKO NAPREJ!
NOVO MESTO — Ni veliko stvari in dogajanj v Novem mestu ali občini, ki bi bile deležne tako enodušne hvale in spontanega odobravanja, kot je bil letošnji novoletni živžav. Posebne pohvale so bile namenjene domiselni okrasitvi Glavnega trga v Novem mestu.
Sprevod dedka Mraza je osrečil tisoče otrok v krajevnih skupnostih, ki bi bili sicer prikrajšani za to radost, obenem pa je spodbudil organizatorje v krajevnih skupnostih. Nikjer jim ni žal vloženega truda in že razmišljajo o izboljšavah za prihodnje leto. Želimo, da bi prireditveni odbor nadaljeval s svojo dejavnostjo tudi vprihodnje, zato mu bomo pri tem nudili vso podporo. Zahvala tudi vsem članom in drugim, ki so kakorkoli pomagali in prispevali, da je prireditev uspela.
Predsedstvo občinske konference SZDL Novo mesto
ki družini Metlika, v kateri samou-upravljajo ljudje brez znanja, razumevanja in poštenega odnosa do takih stvari, kot je skrb za čiste vode, neoporečne ribe in zdravje ribičev in ostalih uživalcev rib.
Namesto analiz rib iz Kolpe, Lahinje in Krupe imamo analizo vsebnosti šestih težkih kovin v eni sami ribi, mini krapu iz ribnika v Prilozju pri Krasincu! Krap je tehtal le 270 gramov in je kot tak celo podmerska riba, torej ni niti pravi vzorčni material, lov takega pa je še ribiški prekršek. To, mimogrede, ni toliko važno kot dejstvo, da analiza te ribe iz tega ribnika nima nikakršne zveze s programirano raziskavo. Vprašanje je, ali je Kolpa začela teči nazaj od Metlike in se preliva skozi ribnik, da bi se tam vsedale težke kovine iz metliške industrije. Ali metliška Beti in Novoles, semiška Iskra in črnomaljski Belt svoje odplake odvajajo v Prilozje? Metliški »raziskovalci« bi nam morali povedati, zakaj so se odločili za ribico v ribniku 50 x 50 m, ki je povsem nezanimiva s stališča raziskav vsebnosti težkih kovin v ribah. Da bi ta raziskava bila še bolj imenitna, so bile opravljene še (nepotrebne) analize na pesticide! pa še ista riba na vsebnost PCB. Jasno je, da v ribnici iz tako izolirane vode niso našli ničesar zaskrbljujočega. Toda te nepro-gramirane in nepotrebne analize ene edine ribe bodo stale metliško ribiško družino blizu 100 milijonov st. din. Kdo bo za to odgovarjal? Tudi ni res, da
bodo te analize financirali metliški ribiči, saj so za to dobili 50 milijonov st. din od občinske raziskovalne skupnosti in 20 od Ribiške zveze Slovenije, ostalo pa bodo dodali še sami.
Resno se zastavlja vprašanje, na osnovi kakšnega programa je odobren in nakazan denar občinske raziskvolne skupnosti in ribiške zveze, kako so spremljali izvajanje programa, kako bodo sedaj sprejeli »rezultate« raziskav in odobrili porabo denarja za čisto nepotrebne analize težkih kovin v ribi h ribnika na Prilozju. O pesticidih pa nikdar in nikjer ni bilo niti govora. Ali se kar tako deli in zapravlja družbeni denar? Spet je ostalo neobdelano tisto, kar bi mogoče bilo zanimivo, težke kovine v vodah, usedlinah in ribah belokranj; skih rek, s katerimi slabo gospodari metliška ribiška duržina. Za sedaj, ko imamo še probleme s PCB v ribah, so težke kovine resnična samo lahek izgovor in težak ter predrag spodrsljaj, zn katerega morajo vodilni v ribiški družini moralno in materialno odgovarjati, kot za tako škodo predpisuje statut družine. Del odgovornosti pa bi lahko nosil še kdo drug v Metliki. Denar, vržen v priloški ribnik, pa je le del denarja, zapravljenega za ponesrečeno popravilo jezu pri Mišincih, za nedokončana republiška tekmovanja, za izlet v Italijo in še kaj drugega. Ljudstvo bi reklo: »Obnašajo se kot pijani milijonarji.« O tem kaj več drugič.
Inž. IGOR JUGOVIČ
Odstop, ki je dvignil prah
Mestna godba išče novega kapelnika in prepričuje starega — Demokratična razprava
Odstopi se množijo. Vsi odstopajo. Širom domovine en sam velik odstop. Odstopiti poskuša tudi Stane Križ, kapelnik metliške pleh bande. Vzrok: neurejeni odnosi med članstvom in nerazumevanje širše družbene skupnosti za probleme 140 let stare pleh muzike. Kdo je pravzaprav ta družbena skupnost? To smo mi vsi skupaj, mar ne, ti, on, moja babica. Pa ne, da kapelnik odstopa zaradi moje babice, saj je ona zmeraj rada prisluhnila Dixi-land paradi, ki sojo izvajali metliški godbeniki? Ne, zaradi nje Stane ne poskuša odstopiti
Kako »poskuša«? Odstopi naj in pika. Od bi to rad storil, a obstaja problem. Napisal je odstopno izjavo in jo sklenil prebrati godbenikom na vaji. Revež ni mogel, saj zaradi slabe udeležbe godbenikov vaje sploh ni bilo. Potem je predsednik mestne godbe sklical občni zbor. In tam so se udarili. Pihalci so napadli trobentače, ti so se izgovarjali na ritem sekcijo, ki je bila užaljena in je vrnila udarec pihalcem. Vendar tudi sekcije niso bile poenotene. Prva trobenta je napadla drugo, da ne hodi na vaje, druga pa je enako vrnila prvi. Klarinet je napadel saksofon, da hodi le na pogrebe, ko je igranje plačano. Saksofon je rekel klarinetu, naj le hodi na vaje, saj je v zadnji petletki zasral na vsakem nastopu razen v Rajmerjevigostilni, ko je bil pijan. Sploh pa mu klarinet ne bo nikoli niti do kolen. Veliki boben sicer ni sodeloval v razpravi, saj je že dvajset let pri mestni godbi in je spoznal, da take diskusije ne vodijo nikamor, ampak le kalijo medčloveške odnose. Je pa pihat kot ris.
Takrat so se oglasile flavte, a njih nihče ne posluša, ker jih imajo vsi za navadne goske. V splošnem kričanju, tresku, gromu in bumu je kapel-
nik rekel: »Piši me v rit!« in odšel s scene. Občni zbor se je nadaljeval z že prej omenjenim demokratičnim dialogom. Stane Križ š vedno ne ve, če je odstopil ali ni. Bere časopise in posluša Studio D. Mogoče bo tam izvedel podrobnejše informacije.
Kapelnika, ki ne ve, kako je z njegovim odstopom, so obiskali predstavniki širše družbene skupnosti in ga poskušali pregovoriti, naj odpoved umakne. Baje bi bilo nespametno odstopiti v jubilejnem letu mestne godbe. Obisk je najbolj prizadel jeznega pesnika Janija Bevka, bivšega predsednika ZKO. Ko je on lansko leto odstopal, ga namreč predstavniki niso obiskali, čeprav je imel pripravljen cel liter žganja, ki sta ga potem spila s prav tako ogorčenim Janezom Vraničar-jem-Luigijem.
Predsednik metliške godbe Jože Vraničar je v škripcih. Prepričuje Staneta Križa, naj ostane za dirigentskim pultom, in hkrati išče us-
pogrebi, bi bil za kapelnika vsekakor najprimernejši Dušan Bečaj, saj bi si ob poslušanju godbe pod njegovo taktirko vsakdo želel umreti. Stane Križ v svoji odstopni izjavi naproša članstvo, da bi bil od odstopa naprej povsem navaden muzikant. Že dalj časa namreč opaža, da triangla ni v sesta vi mestne godbe metliške.
trezno zamenjavo. Ker mestna god ba velik del sredstev zasluži :
MATJAŽRUS
Žužemberk zahteva novo šolo
Pripombe na osnutek referendumskega programa za obdobje 1 $89—1994 — Zbor delavcev šole zahteva, naj bi najprej rešili problem šole v Žužemberku
Delavci OŠ 7. korpusa Žužemberk smo v torek, 17. januarja, na zboru delavcev obravnavali poročilo o izgradnji šolskega prostora v občini Novo mesto v obdobju 1962—1988 in osnutek občinskega referendumskega programa za- obdobje 1989—1994.
1.	Ugotavljamo, da smo v občini Novo ..litesto od leta 1962 do 1989 bistveno izboljšali prostorske razmere in opremljenost OŠ ter šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Ko bo uresničen sedanji program (1989—1994) izgradnje osnovnošolskega prostora, bomo imeli v občini Novo mesto 10 novih in na novo opremljenih OŠ, novo OŠ s PP ter dve primerno preurejeni in opremljeni šoli. Vse te šole imajo približno take pogoje, kot jih predvidevajo normativi za gradnjo OŠ.
V novomeški občini ostanejo torej še 3 šole, ki niso bile deležne bistvenih izboljšav. Te so: Žužemberk, Šmihel in Katja Rupena. Šolanje vsem otrokom v novomeški občini bomo izenačili, ko bomo 1 rešili vprašanje prostorske stiske in opremljenost navedenih treh šol in šole v Brš-ljinu, ki ob novogradnji ni bila v celoti zgrajena.
2.	Smatramo, da so že več let v najbolj neenakopravnem položaju učenci in delavci naše šole, kar utemeljujemo z naslednjimi dejstvi:
a)	Več kot polovica učencev nižje i. >pnje obiskuje pouk na podružničnih šolah Ajdovec, Dvor in Šmihel, kjer so
materialni pogoji neustrezni, posebno za izvajanje pouka telesne, tehnične, likovne in glasbene vzgoje. Tri četrtine druge polovice učencev nižje stopnje obiskuje pouk na centralni šoli v popoldanski izmeni, kar dokazano zmanjšuje učinkovitost pouka.
b)	Šola ima najmanj kvadratnih metrov površine na učenca. V občini je povprečno 6 m2 površine na učenca, šola v Žužemberku pa ima le 3,5 m2 (najmanj) površine na učenca.
c)	Vrednost premičnin na učenca je najmanjša. Amortizacije premičnin dobi šola Žužemberk letno 18.000 din na učenca, naslednja šola po višini sredstev za amortizacijo premičnin na učenca dobi že 50% več, novejše šole pa 3- do 8-krat več.
č) Za nepremičnine velja približno enako, čeprav ni tako vpijočih razlik. Stavba šole Žužemberk je na zelo neprimernem mestu, po površini precej premajhna (normativ je okrog 8 m2 površine na učenca) in nefunkcionalna.
d)	Število otrok na šoli je v preteklih letih padlo. V letošnjem letu seje povečalo. V naslednjih letih bo ta rast večja, kar kaže število predšolskih otrok (v naslednjih 6 letih povprečno 63 otrok na leto, do sedaj pa je bilo okrog 58 otrok na leto).
e)	2-odst. samoprispevka za potrebe osnovnega šolanja smo začeli plačevati v začetku 1966. leta in smoga plačevali še v letu 1967. Samoprispevek za občinski program pa plačujemo 17. leto, od 1972
do danes.
f)	Smo edina osnovna šola v občini z dvoizmenskim poukom.
g)	Šolo v Žužemberku obiskuje 340 učencev, ki so razporejeni v 13 oddelkov. Med njimi je več kot polovica vozačev, ki prihajajo v šolo iz 42 naselij, najbolj oddaljeni tudi 13 km. Popoldansko obiskovanje pouka pomeni za učence in starše dodatno skrb in obremenitev.
Na šoli je 9 klasičnih učilnic. Ena izmed teh je manjša (8 m x 4,5 m) in jo uporabljamo samo za oddelek z najmanjšim številom učencev (do 20). Skupna površina vseh učilnic znaša 508 m2. V isti stavbi s posebnim vhodom je v kletnih prostorih učilnica, ki jo uporabljamo za pouk tehnične vzgoje. Je neprimerna, ker je kletna, preslabo osvetljena, vlažna in slabo zračena.
Tehnično vzgojo (deljen pouk) izvajamo v učilnici v stavbi ob šoli, ki ni bila grajena za šolske potrebe.
Telesno vzgojo izvajamo za vse oddelke v telovadnici, kije last TVD Partizan in se nahaja na trgu, približno 250 m stran od šole. Učenci hodijo v telovadnico in se vračajo na šolo po najbolj prometnem in nevarnem delu ceste v Žužemberku, ob vsakem vremenu. Telovadnica je premajhna. Garderobe, sanitarije in hodniki pa skromni. Vsi ti prostori se v zimskem času ne dajo normalno segreti.
Ob teh prostorskih možnostih lahko organiziramo pouk v dveh izmenah. Veli-
kost zunanjih površin bi za rekreativne namene in za izvajanje telesne vzgoje na prostem še ustrezala. Velik problem pa predstavljajo površine za ustavljanje prevoznih sredstev. Veliko otrok se v šolo vozi. Površine ob šoli, kjer naj bi vozila ustavljala, pa ni. Zato učenci izstopajo in vstopajo na neprimernih, prometno nevarnih mestih. Še hujše so razmere v zvezi z ostalimi potrebnimi prostori. Garderobe so premajhne in neprimerne. Vsako šolsko uro dva oddelka vstopata v šolo in dva stopata iz šole, tako da je garderoba v vsakem odmoru polna. To prihajanje in odhajanje iz šole vpliva tudi na druge razmere v šoli in povzroča dodatne težave. Premajhne so komunikacijske površine. Kabinetov za učila praktično ni. Nobene površine ni, kjer bi lahko zbrali vse učence. Zbor vseh učencev ali proslavo za vse učence lahko organiziramo samo zunaj. Kuhinja ie primerna, toda jedilnica premajhna. Ce bi želeli, da bi učenci normalno sede pojedli obrok, bi morali organizirati malico v treh delih, kar je glede na stisko s časom nemogoče.
Delavci šole smatramo, da take razmere bistveno vplivajo na počutje učenca in delavca v šoli. V takih razmerah imajo delavci šole dodatne obveznosti, po obsegu in vsebini in ob večjih naporih težko dosegajo enake vzgojne rezultate.
Vsi prostori, v katerih izvajamo vzgoj-no-izobraž.evalno dejavnost, so skromno opremljeni. Premalo je omar in vitrin, kjer naj'bi bila shranjena potrebna učila in učna sredstva. Učnih sredstev je premalo, tako splošnih kot učil za posamezne predmete. AV sredstva niso nameščena po učilnicah in jih učitelji ob uporabi prenašajo. To povzroča izgubo časa in pogoste okvare. Tudi učil za posamezne predmete je premalo.
To velja predvsem za fiziko, tehnično vzgojo in kemijo. Ker sta učilnici za fiziko in kemijo klasični, brez blokov z vodo, elektriko in plinom, je izvajanje šolskih možnih poskusov zelo otežkočeno. Učil je primerno za izvajanje demonstracijskih poskusov, premalo pa za množične.
Opremo in sredstva nabavljamo v skladu z možnostmi. Te so pa za tako šolo, kot je naša, skromne. Šole se stalno ukvarjamo z vprašanjem finančnih sredstev. Teh je toliko, da lahko izplačujemo osebne dohodke in krijemo stroške dejavnosti. Sredstev za kakšno razširjeno nabavo ni. Za nabavo opreme in učil lahko porabimo le sredstva amortizacije premičnin. Teh pa je na naši šoli malo, ker je osnova za izračun amortizacije (vrednost neamortiziranih osnovnih sredstev) majhna. Naša šola ni nikoli dobila posebnih sredstev za nabavo učil, zato smo jih kupovali izleta v leto po možnostih. Oprema je v glavnem amortizirana. Vrednost amortizacije pa se z inflacijo zmanjšuje.
a)	StavbsrOŠ 7. korpusa Žužemberk stoji (ik prometnega križišča magistralnih cest Žužemberk—Novo mesto in Žužemberk-Trebnje. Hrup s ceste močno moti pouk, tako da ga moramo zaradi tega tudi prekinjati.
b)	Zgradba je bila že dvakrat prizidana.
c)	Najstarejši del šole (obnovljen leta 1947) bi zahteval za prenovitev ogromno sredstev (leseni stropi, slabi temelji).
č) Površine okrog šole je za dozidavo in ostalo uporabo premalo, pa tudi teren je neugoden za širjenje zgradbe.
Naša šola bi potrebovala po normativih za OŠ še približno 2000 m2 površine ob sedanjem številu učencev
4. Velik del sredstev za izgradnjo šolv obdobju 1962—89 sta predstavljala samoprispevek in združena amortizacija nepremičnin OŠ. Torej smo OŠ in šole Uj gradili in opremljali solidarnostno. V naši KSvsmo samoprispevek plačevali 19 let.
Šola v Žužemberku je bila v programa izgradnje v obdobju 1972—1979 in v obdobju 1979—1984. V obdobju 1984—1989 ni prišla v program, ker sO vodstva občinskih DPO in SIS prepričale delegate in predstavnike naše KS, da so druge šole v občini bolj potrebne kot šola v Žužemberku, in ker so na skupnih sestankih v naši KS obljubili, da bo izgradnja nove šole v Žužemberku prva v naslednjem referendumskem programu. V obdobju 1984—1989 smo pridobili 10® m2 površine za sanitarije in garderobe tet centralno ogrermnje. Nismo porabili vseh sredstev, iMfjfgniila predvidej^ programom (27.000.0o0,— din), ker .50-predstavniki obcinc-ugotpvtli. da bi biufvečja vlaganja v to stavbo nesmotrna
Suha krajina je še vedno manj razvita-Krajani zbirajo sredstva za življenjsko pomembne potrebe (voda, elektrika, ceste, telefon), ki so v razvitejših področjih že zadovoljene. Kljub temu krajani Suh* *-’ krajine nismo odrekli solidarnosti, v trd" j nem prepričanju, da bomo dobili novb šolo.
Zbor delavcev podpira program za dograditev in sanacijo bolnice,:zavrača p» osnutek referendumskega programa za izgradnjo OŠ in zahteva:
da se v občini Novo mesto najprei reši problem šole v Žužemberku,
da se v Žužemberku gradi nov*
šola.
Zbor delavcev OŠ 7. korpusa . n	Žužemberk

V vrečkah šumijo gozdovi
So papirnate vrečke res varovanje narave?
Veliko lepih besed je slišali o papirnati vrečki, ki naj hi tudi pri nas izpodrinila plastično. Proiz vajalec v skladu s spoznanjem, da je treba potrkali na občutljive strune ljudi, v propagiranju svojega izdelka poudarja varstvo narave, to geslo pa za njim brez premisleka ponavljajo tudi drugi. Toda ali je papirnata vrečka res lahko primer varovanja narave?
Plastična vrečka kot najbolj izrazit predstavnik plastične emba-laže je posttfla simbol potrošništva in nemarnega odnosa do okolja in narave, Nihče pa ne metre reči. da ni praktična in poceni. A če je plastično emabalažo mogoče videli vsepovsod. kamor stopiš, po gozdovih, v odmaknjenih dolinah in na gorskih vršacih, tega ni kriva plastična vrečka, marveč ljudje, ki brez premisleka odmetujejo, kar ne potrebujejo več. Kakšen premik v zavesti ljudi naj bi pomenilo to, da bodo namesto plastike zdaj odmetavali papirnate vrečke? Prav nikakršnega.
Ko, nekaj razlike bo. Plastična vrečka se dolgo ne razkroji, papirnata pa se hitro. In ne bo nas bodlo v oči smetje, ne bo nam kričalo od vsepovsod, kako nemarni smo. Papir bo sprhnel, ne bo dolgo motil
naših pogledov. Mi bomo zadovoljni, t' odnosu do okolja in narave pa v resnici povsem enaki.
Poglavitno vprašanje v resnici je, ali smo pripravljeni ravnati drugače: ne odmetavati neuporabnih stvari, nasploh odpadkov vseh vrst, vsepovsod, ne ravnati brez premisleka o vplivu vsakršnega našega početja na naravo.
Za lepšo kozmetično podobo okolja, brez plastične nesnage, bomo potrošili na tone in tone papirja. Za lemi tonami papirja slišim brnenje motornih žag po gozdovih, lomljenje vej in trušč padajočega drevja. Za goro papirnatih vrečk stojijo gozdovi, ki bodo padli. Gozd pa je izjemno pomemben dejavnik v naravi. Tako zelo pomemben, da bi morali prav vsak načrtovani poseg vanj zares temeljito premisliti. Varovanje narave je bitka za vsako drevo, ki ga ne bo treba posekati, ne pa načrtovanje še večje izrabe teh naravnih virov!
V svetu so razvili tehnologijo plastičnih mas, kise pod vplivom sončnih žarkov razkrojijo. Vprašanje odlaganja takih odpadkovje v marsičem ekološko manj problematično. Pri proizvodnji teh vrečk se ne posega v živ organizem narave. Ali ni to pot k pravemu varstvu narave?
MILAN MARKELJ
J
PrbDaZn*oBEnNa°čR^vTnTE
OBČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA IN VODJE ODSEKA ZA GOSPODARSKI IN SOCIALNI RAZVOJ
2.	SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ
iSpii!SSf«IE
pod 1:
•	visoka izobrazba ekonomske smeri
•	5 let delovnih izkušenj
•	aktivno znanje slovenskega jezika pod 2:
•	visoka izobrazba ekonomske smeri
•	3 leta delovnih izkušeni
•	aktivno znanje slovenskega jezika
in pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji; predvsem: moralno-etične vrline, zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema, sposobnost usklajevanja širših interesov na podlagi meril in pooblastil. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polno delovno obevznostjo.
Pomočnik direktorja in vodja odseka za gospodarski in socialni razvoj je vodilni delavec. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let in bo po preteku te dobe lahko ponovno imenovan ali pa razporejen k drugim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom sprejema 8 dni po objavi Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
41/4
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu dragega moža, brata, ata, očima in dedka
KARLA
ŠETINE-
DRAGA
**kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in srrfr °m’ ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli °zal)c in darovali cvetje. Posebna zahvala njegovim bivšim sodelav-lz GG Straža, DO Novoles in BOR Dolenjske Toplice, vojaški šoli ranča Rozmana-Staneta v Ljubljani in gospodu župniku za opravljeni vred. Hvala za tolažilne besede.
VSI NJEGOVI
Franc Sega
17. januarja smo položili k večnemu počitku Franceta Šego iz Grčaric v ribniški občini, kije bil rojen 17. februarja 1910 v Šegovi vasi v Loškem potoku. Bilje gozdni delavec, in kot gozdne delavce iz Loškega potoka opisuje v svojem delu »Hrovatarji« Zofka Kvedrova, je tudi on delal v gozdovih Moslavine, Posavine in Slavonije.
Ob začetku vojne je začel sodelovati v OF in bil 1942 aretiran in interniran. Ob razpadu Italije je s Šercerjevo brigado sodeloval v napadu na Grčarice. Nato je bil dodeljen VOS Ribnica ter v prvo brigado VDV, kjer je bil komandir transportne čete. Za svojo hrabrost je bil že takrat odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zaslug za narod. Tudi po vojni je prejel več priznanj in nagrad, med drugim srebrni znak OF. Po vojni je delal najprej pri gozdni upravi Grčarice, nato pa do upokojitve pri Posestvu Snežnik. Tudi po upokojitvi je bil vnet družbenopolitični delavec v domačem kraju, med drugim je bil dolgo let predsednik KO ZZB NOV.
Ob vstopu v novo leto je zaključila življenjsko pot Kovačičeva Milka z Gradca v Beli krajini. Od nje smo se poslovili 7. januarja na pokopališču v Kloštru. Pred 79 leti seje rodila v Gradcu v številni kmečki družini. Že z 9 leti je ostala brez očeta, ker je izgubil življenje v 1. svetovni vojni, zato je morala še nedorasla služiti kruh kot varuška. Z začetkom vojne 1941. leta seje vrnila domov in se kot večina Belokranjcev vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Obiskovala je sanitetni tečaj in postala ena prvih bolničark na tem območju. Nudila je prvo pomoč mnogim partizanom in civilistom, po ustanovitvi slovenskega odbora Rdečega križa v Gradcu je delala v novoustanovljeni ambulanti vse do konca vojne. Po osvoboditvi se je zaposlila v Mariboru v Tamovi obratni ambulanti in tam ob strokovnem izpopolnjevanju delala kot medicinska sestra do upokojitve.
Milka je prispevala k obnovi domovine z udarniškim delom v mestu in v delovnih brigadah zunaj Slovenjje. Kot članica ZK je sodelovala v AFŽ in organizacijah Rdečega križa ter v samoupravnem življenju podjetja. Nesebično seje razdajala za sočloveka, kot ženska vedre narave in pogosto z nasmehom, ki vliva upanje, je bila priljubljena med ljudmi. Čutila je z ljudmi. Milka je prejela za prizadevanja odlikovanja in priznanja. V znak spoštovanja in hvaležnosti smo se na pogrebu zbrali njeni prijatelji iz Maribora, Gradca in od drugod. Položili smo jo v njeno, belokranjsko zemljo.
J. R.
V Sodražici so se pred kratkim še zadnjič poslovili od 75-letnega Janeza Lesarja, znanega in priljubljenega delavca na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Izučil se je za žičnega tkalca, postal mojster in tudi direktor podjetja »Žičnica« Sodražica, ki je bilo predhodnik današnjega tozda Donit v Sodražici.
Med vojno seje leta 1942 vključil v delo OF, leta 1943 pa je delal v gospodarskem odseku rajonskega odbora Ribnica—Sodražica, nato pa je bil še poveljnik narodne zaščite. Za uspešno delo je prejel vrsto odlikovanj in priznanj, med drugim red za hrabrost, red raslug za narod, medaljo za hrabrost itd. pa tudi srebrni znak OF. politične, gospodarske in druge naloge je opravljal vestno, čeprav je pri svojem delu doživljal tudi nepričakovana razočaranja. Klonil ni, ampak se ie udejstvoval tudi v kulturi in bil med drugim tako rekoč do zadnjega diha tudi član sodraš-kega tamburaškega zbora.
|TELEVIZIJSKI SPOREDI
PETEK, 27. L
8.05	— 12.30 in 16.05 — 23.45 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	POČITNIŠKI SPORED
11.30	DAVID COPPERFIELD, zabavna oddaja
12.20	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45 MOZAIK: TEDNIK, ponovitev 17.35 ROPOT, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.17 NAŠE AKCIJE
19.30	DNEVNIK 2
20.05 NAŠ EDINI SVET: KITAJSKA IN NJEN SPREMINJAJOČI SE OBRAZ, 3. del dokumentarne serije
20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 4. del nanizanke
21.30	PESEM JE ŽENSKA: DITKA HABERL
22.00 DNEVNIK 3
22.10 ŽENSKA, KI JO JE LJUBIL,
ameriški film
23.45 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.3tj Oddaja za otorke — 9.00 Počitniški spored — 10.30 Poročila —10.35 Počitniški spored —12.30 Poročila —12.35 Zadnja dirka (jugoslovanski film) — 14.05 Počitniški spored -- 15.15 Noč in dan (ponovitev)— 17.15 Dnevniki — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Risanka — 18.30 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dt tektiva iz Miamija — 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima — 21.35 Dnevnik 3 —
SOBOTA, 28.1.
7.45	— 12.45 in 13.20 — 0.15 TELETEKST
8.20 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 10.05 NAŠA PESEM 88
10.35	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
13.35	VIDEOSTRANI
13.45	VIDEO GODBA
14.30	VELIKO PRIČAKOVANJE, angleški film
16.30	DNENVIK 1
17.00 KOŠARKA PARTIZAN:ZADAR 18.25 ROKOMET (MLADINCI), posnetek iz Celja
18.40 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 19.05 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30	ČIPKE, 5. del nadaljevanke
21.20	MEDNARODNI MONTAND, L del zabavnoglasbene oddaje
22.10 DNEVNIK 3
22.20	IGRATI JE TREBA, film
TV ZAGREB
8.50 TV koledar — 9.00 Jutranji program
—	13.20 Prijatelj ali sovražnik (angleški film) — 14.30 Prezrli ste, poglejte — 16.00 Sedem TV dni — 16.45 Dnevnik 1
—	17.00 Košarka Partizan:Zadar —
18.30	Teleobjektiv (dok. oddaja) —
19.30	Dnevnik — 20.15 Ben Hur (ame: riški film) — 23.35 Dnevnik 3 — 23.50 Noč in dan — 1.55 Poročila
NEDELJA, 29.1.
8.00	— 23.40 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI
8.25 OTROŠKA MATINEJA 10.40 ČIPKE, 5. del nadaljevanke
11.30	VIDEO MEH, 2. oddaja
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	LILI, ameriški film
14.00	LEDENI DVOR, ameriški film
15.45	PRISLUHNIMO TIŠINI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK, otroški musical
17.30	SMUČAJMO VSI
17.50 BEAVER CREEK: SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž) — KOMBINACIJA, L tek 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 SVET. PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Z) — KOMBINACIJA, 2. tek 2L10 KAKO SE JE KALILO LJUDST-
VO ZGORNJEGA JAUKOVCA, 2. del drame
21.55 ZDRAVO 23.30 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes za jutri — 13.00 Anglunipc — 13.15 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.05 Epopeja Rdečega križi (4. del dok. serije) — 20.45 Včeraj, danes jutri — 21.00 Bloke (posnetek) -- 2L3f Športne reportaže — 22.05 Športn pregled
PONEDELJEK, 30.1.
8.05	— 12.55 in 15.45 — 23.10 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	POČITNIŠKI SPORED
12.45	VIDEO STRANI
16.10 SMUČAJMO VSI, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2
20.05 Ž. ŽILNIK: GREŠNE OVČICE, drama TV Novi Sad 20.55 OSMI DAN 21.35 KRATEK FILM 21.50 DNEVNIK 3
22.00	ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINISKE GLASBE, L oddaja
23.00	VIDEO STRANI
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30
Otroški spored — 9.00 TV všoli— 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.40 Otroški spored — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.25 Risanka — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Srce in njegovi otroci (drama) —
21.00	Resna glasba — 21.45 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila
TOREK, 31.1.
8.05	— 12.05 in 16.00 — 22.55 TELETEKST
8.20 VIDEO STRANI
8.30	POČITNIŠKI SPORED 11.55 VIDEOSTRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45 GULLIVERJEVA POTOVANJA, ameriški risani film
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2
20.05 CIKLON TRACY, 6., zadnji del
nadaljevanke
20.55 DINAR
21.40 MALI KONCERT
21.50 DNEVNIK 3
22.00 JAZZ FAIRE ZAGREB
22.45 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 9.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.40 Izobraževalna oddaja — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program
—	17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Mali-veliki (otroška oddaja) —18.05 Številke in črke
—	18.25 Risanka — 18.30 Znanost — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 TV film — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Kontaktni magazin
SREDA, 1. II.
8.05 — 13.05 in 16.00 — 23.25
TELETEKST
8.20 VIDEO STRANI
8.30 POČITNIŠKI SPORED
11.40 CVEK Z ZVEZDICO, film
16.30 DNEVNIK 1 16.40 MOZAIK
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05 RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30 DNEVNIK
20.05	FILM TEDNA: URADNA VERZIJA, argentinski film
22.05	DNEVNIK 3
22.15	SVET POROČA
23.15	VIDEO STRANI
ČETRTEK, 2. II.
8.05 13.15 in 16.00 — 23.40 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	POČITNIŠKI SPORED
11.40 ČAROBNA MITNICA, ameriški film
16.30	DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK
18.20	SPORED ZA OTORKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	TEDNIK
21.00	ZBLEDELI BLIŠČ, 6. del nadaljevanke
21.05	DNEVNIK 3
22.00	ZIMOVANJE V JAKOBSFEL-DU, jugosl. film
23.30	VIDEO STRANI
•	telimo ujeti poslednji vlak, toda vedno pridemo — na napačno postajo.
•	Blagor čebelam, one se vsaj na zimo znebijo trotov.
•	Za razbremenitve gospodarstva je treba najprej razbremeniti — kongresne dvorane.
•	Toliko časa se bomo obračali po vetru — da nas bo odpihnilo.
N00,6
PONEDELJEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko,
17.00	Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SREDA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena
ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna,
16.30	Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu,
18.00	Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
ČETRTEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spor«! danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
Radio Sevnica
ČETRTEK 26. 1. 1989
17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda
17.00	— Glasbeni uvod za ogrevanje 17.15 — Aktualno
17.40	— Rezervirano za
18.10	— Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja
19.00	— Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 28. 1. 1989
17.00	— Pozdrav in predstavitev sporeria 17.15 — Morda niste vedeli
17.50	— Aktualni komentar
18.00	Bodice
18.40	—- Humoreska
19.00	— Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 29.1. 1989
10.30 — Uvod in napoved sporeda
10.50	— Kmetijska panorama
11.10	— Naš gost
11.40	— Kontaktna oddaja stavke in sta-vkona pravila
12.30-ZVN
13.00	— Nedeljski poročevalec Čestitke ii
13.30 poslušalcev
in pozdravi naš:..
j (2058) 26. januarja 1989
SREDA, L 2. 1989
17.00	— Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 — Informativna kronika
17.25	— Naši kraji in ljudje
18.25	— Glasbena oddaja
19.00	— Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije
DOLENJSKI LIST
11 TEM TtniUII 11A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V IEIVI lEUraU VMO Z.MNNVIM PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE-RAZNO-OBVESTILA-PREKLICI-ČESTITKE-ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 26. januarja — Tit Petek, 27. januarja — Vito Sobota, 28. januarja — Tomaž ^Nedelja, 29. januaija — Valerija Ponedeljek, 30. januarja — Martina Torek, 31. januarja — Vanja Sreda, 1. februarja — Nace
LUNINE MENE
30. januarja ob 3.02 — zadnji krajec
kino
ČRNOMELJ: 26. (ob 19. uri) in 29. 1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Velika gneča v kitajski četrti. 27. l.(ob 19. uri) ameriški grozljivi film Psiho lil. 29. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Neverni Malkom. 31. l.(ob 19.uri)jugoslovanska komedija Vohun na visokih nogah.
KRŠKO: 26. L (ob 20. uri) angleški film Rada se te spominjam. 28. in 29. L (ob 18. uri) ameriški akcijski film Policaj iz Los Angelesa. 29. L (ob 16. uri) risani film Racman Jaka. 31.1. (ob 18.
uri) domači otroški film Nekoč je bil neki snežak ter (ob 20. uri) ameriški film Usodna privlačnost.
MIRNA PEČ: 27. 1. italijanski pustolovski film Močni fantje.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 26. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Prostor v srcu. 27. 1. (ob 10. uri) matineja Pobesneli Max — I. del. Od 27. do 29. 1. (ob 16. uri) ameriška komedija Super vohljač. 27. in 28. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška zaporniška komedija Pod silo zakona. 29. in 30.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Velika prevara. 30. L (ob 10. uri) matineja Cestni bojevnik — II. del.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 27. do 29.1. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Andželovo srce. Od 27. do 28. L (ob 11. uri) otroški film Karate Kid.
SEVNICA: 26. in 27. L (ob 19.uri) ameriški pustolovski film Vohuni kakor mi. 28. in 29. L (ob 19. uri) ameriški akcijski film Policaj M NO L
TREBNJE: 26. 1. (ob 17. uri) ameriška risanka Prihajajo smrkci. 28. ob 19. uri) in 29. 1. (ob 18.30 uri) francoski erotični film Emanuela — II.
EZZSZiEESiZlIHMH
> AVTOMEHANIKA na programu RENAULTOVIH vozil takoj zaposlim. Osebni dohodek 2.500.000 din. Tel. (067) 76-9.9. (24I-SD-4)
250 SM lahko zaslužite poleg svoje edne zaposlitve. Delo ob sobotah in ne-eljah. Avto obvezen, plačilo tedensko, očna 8/a, Novo mesto — ponedeljek ob ). uri. (282-SD-4)
MLADIM in komunikativnim nudi-t o razgibamo delo na terenu. Telefon ,	68) 27-277 od 7. do 8. ure in od 20. do
1. ure. (P1-63MO)
tanovanja
SOBO ali STANOVANJE v hiši v ovem mestu ali bližnji okolici vzamem v ijem. Tel. (061) 773-309. (P4-25MO) MLADA ZAKONCA iščeva enosob-o ali dvosobno stanovanje v Novem mes-u za eno leto, po možnosti vsaj delno opremljeno. Plačava eno leto vnaprej. Tel. 24-383, po 15. uri. (312-ST-4) ENOSOBNO STANOVANJE (35 m2) v Novem mestu prodam. Tel. (0608) 81-302, po 20. uri. (P3-38MO)
motorna vozila
PRODAM R 4 GTL, star 2 leti. Tel. (068) 23-368, popoldne. (P1-83MO) PRODAM 126 PGL, star 6 mesecev. Tel. 26-416 (popoldan).
ZASTAVO 750, letnik 1985, lepo ohranjeno, prodam. Drago Tomše, Raka 37, Raka. (256-MV-4)
GOLF JXD, letnik 1987, prodam. Tel.
| 0608) 69-207, popoldne. (P4-19MO) GOLF, februar 1984, prevoženih >5.000 km, prodam ali zamenjam za cene-e vozilo. Tel. (068) 26-378. (268-MV-4) JUGO 45, prevoženih 40.000 km, rodam. Papež, Gor. Gradišče 16, Do-njskc Toplice, tel. 65-395. (280-MV-4) 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 36.500 n, prodam. Tel. 20-368. (269-MV-4) GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam, el. (0608) 75-587. (310-MV-4) ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, prodam. Tel. 25-071. (31 l-MV-4)
R 4 TL, letnik 1980, prodam. Tel. 27-626. (P4-41MO)
R 15 prodam. Tel. 22-841. (P4-42MO)
126 PGL, letnik 1986, prodam .Luzar, Cesta herojev 66/7, Novo mesto. (313-MV-4)
JUGO 45 AX, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. 22-886. (P4-43MO)
V W-hrošč, registriran do oktobra 1989, v dobrem stanju, prodam. Mirko Colner, Sotelsko 8. Krško. (P4-47MO) PRODAM avto GS 1220 break, letnik 1973, prva registracija 1976. Tel. 20-361. Novo mesto. (316-MV-4)
GOLF D, letnik 84, in 126 P, letnik 81, prodam. Štefan Zobarič, Ponikve 21, 68261 Jesenice na Dolenjskem. (P4-MV) PRODAM Lado 1300, prevoženih
12.000	km, letnik 1986. Tel.: (068) 24-651. (P4-52MO)
BMW 320/6, zelo ohranjen, star 10 let, prodam. Tel. 24-353. (P4-51MO) PRODAM Golf letnik 81 ali menjam za cenejši avto. Tel. 27-990. (P4-52MO) Z101,letnik 1979,70000 km, registrirano do julija, prodam. Alojz Počrvina, Jurka vas 24, Straža, tel. 84-658. (273-MV-4)
GOLF, letnik 1981, 67000 km, prodam. Novak, Cesta herojev 29 a, Novo mesto. (278-MV-4)
JUGO 55, letnik 1985, prodam. Turk, Velike Brusnice 58, tel. 85-905, dopoldne. (285-MV-4)
JUGO 45, letnik 1984, prodam ali menjam za golf z doplačilom. Turk, Mali Orehek 5, Stopiče. (285-MV-4)
OPEL comodore, letnik 1982, prodam. Cena 27 milijonov. Tel. (068) 44-893. (284-MV-4)
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Jože Lešnjak, Volčkova vas 9, Šentjernej. (264-MV-4)
DIANO, letnik 1979, (za 180 M), in avtomobilsko prikolico prodam. Anton Rozman, Potok 18, Straža.(246-MV-4) JUGO koral 45, star pol leta, prodam. Informacije po tel. (0608) 88-851. (248-MV-4)
JUGO koral 45, nov, neregistriran, prodam. Tel. 25-908. (P4-12MO) GOLF, letnik 1980, prodam ali menjam za Z 101 ali 128 ali lado. Alojz Štine, Nad mlini 57, Novo mesto. (250-MV-4) Z 101 mediteran, letnik 1982, prodam. Glavni trg 4, Novo mesto, tel. 24-017. (P4-2MO)
GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Perko, Gornji Križ, Žužemberk. (234-MV-4)
RENAULT 4 GTL modre barve, letnik 1986, prodam. Anton Težak, Dole 5, 68331 Suhor pri Metliki. (235-MV-4) KADET 1,6 D, letnik 1984, 65.000 km, prodam. Tel. (0608) 61-880, dopoldne. (249-MV-4)
MINI 1100 special, letnik 1979, obnovljen, športno opremljen, registriran do 30. junija 1989, prodam. Telefon 21-851. (232-MV-4)
126 P, november 1985, prodam. Toni Rangus, Dolenje Vrhpolje 15, Šentjernej. (P4-38MO)
GOLF DIESEL, september 1983, prvi lastnik, prevoženih 65.000 km, prodam. Tel. 57-731. (P4-34MO)
TOVORNI AVTO ZASTAVO, nosilnost 1,5 t, prodam. Tel. 44-528. (P4-37MO)
R 4 TL, letnik 1979, in Z 750 (za dele) prodam. Miklavc, Prečna 74, Novo mesto, tel. 23-796. (260-MV-4)
R 4 TL, letnik 1981, registriran do decembra 1989, prevoženih 65.000 km, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri na naslovu: Marijan Slak, Črmošnjice 8 pri Stopičah. (272-MV-4)
Z 126 PGL, letnik 1987, 15.000 km, ugodno prodam. Tel. (0601) 773-309. (P4-25MO)
GOLF DIESEL S paket, letnik 1985-
DOLENJSKI LIST
Črno-
tozda.
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja Predsednik: Nace Stamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda),
in>inn i nnon /nrinnimmi ■■raHniL\ AnHroi RartAli Marian Rauf?r
laitse, LUcllKd unuiu-uiaya9, maiim	muinv.j, .
vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.500 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 25.000 din, na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana.
junij, ugodno prodam. Tel. (0608) 75-723, po 15. uri. (P4-26MO) KARAMBOLIRANO ŠKOLJKO (v l£vi bok) za JUGO 45 prodam. Gimpelj, Žabja vas 15, Novo mesto, (P4-28MO) GOLF D, letnik oktober 1984,50.000 km, garažiran, ugodno prodam. Tel. 25-259 ali 21-079. (P4-29MO)
TOMOS AVTOMATIK z dodatno opremo prodam. Tel. (068) 52-060. (P4-31MO)
Z 101, letnik 1984, prodam. Prudič, Šmihelska 6, Novo mesto. (294-MV-4) PRODAM ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prevoženih 90.000 km, za 200 SM. Oglasite se lahko na naslov: Pejič, Pod vinogradi 2, Straža, ali po telefonu 86-239, vsak dan popoldne. (ček-MV-4)
JUGO 45, letnik 1983, dobro ohranjen, registriran do januarja 1990, prodam. Martina Vovk, Zbure 27, 68220 Šmarješke Toplice.(294-MV-4)
LADO 1200, letnik 1975, prodam. Tone Konda, Danila Bučarja 12, Novo mesto, tel. 28-754. (294-MV-4) ZASTAVO 750 prodam. Franc Kovač, Bršljin 21, Novo mesto, tel. 21-503. (298-MV-4)
R 4, letnik 1978, obnovljen, prodam. Anton Mervar, Gotna vas 12, Novo mesto. (300-MV-4)
Z 850, december 1984, 23.000 km, zaščiten, prodam. Može, Dol. Kamence 66, Novo mesto, tel. 20-432. (296-MV-4) JUGO 45, letnik 1983, 7. mesec,
53.000	km, prodam. Brane Hutar, CPB 9a, Črnomelj, tel. 51-908. (301-MV-4) UGODNO PRODAM NOV GOLF BISTRO (bencinar), metalik sin, z dodatno opremo, še neregistriran. Tel. 21-087. (300-MV-4)
126 P, letnik 1983 — oktober, prodam. Tel. 27-262, popoldan. (302-MV-4) 126 P, letnik 1980, simko 1000 in APN 4 prodam. Strajnar, Podgora 44, Straža. (305-MV-4)
R 4 TLJ, letnik 1977, obnovljen, registriran do aprila 1989,v prodam. Roman Tomažin, Zameško 7, Šentjernej, tel. 42-302. (P4-17MO)
R 4, star eno leto, in R 5, star tri leta, ugodno prodam. Dragman, Bršljin 36, Novo mesto, tel. 24-769. (P4-15MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam za 1,7 M in JEP WILLUS. Ogled popoldan na naslovu: Miha Štravs, Žužemberk 29. (P4-13MO)
GOLF JXD, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Tel. 26-348. (27 l-MV-4) ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Bečaj, tel. 49-562. (270-MV-4) PRODAM Z 128, letnik 1986, in JUGO 45, star 5 let, registriran eno leto, ali zamenjam za starejšo hišo in gradbeno parcelo v bližini Novega mesta. Tel. 27-751. (254-MV-4)
prodam
KOSTANJEVO KOLJE in stebre (nažagane) ugodno prodam. Pirnar, Prekopa 50, Kostanjevica. (261-PR-4) ŠTEDILNIK Gorenje (štiri plin, dva elektrika) ugodno prodam. Rajko Kumelj, Pod vinogradi 3, 68251 Straža. (266-PR-4)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Tel. 85-913. (258-PR-4) PRODAM motorno žago Alpina 45, novo, po zelo ugodni ceni. Ignac Jerovšek, Lunčakova 13, Mirna, tel. 47-441. (P4-22MO)
TELICO, staro 13 mesecev, in 20 betonskih mrež (9 x 6) prodam ceneje. Pirc, Sadinja vas 24, Dvor. (255-PR-4) UGODNO PRODAM rabljeno spalnico brez omare, kopalno kad, kuhinjsko omaro — kredenco, kuhinjski kot, omarico za čevlje in kuhinjsko napo. Ogled vsak dan do 10. ure dopoldne. Marija Rodič, Mestne njive 10, Novo mesto, tel. 28-307. (235-PR-4)
PRODAM ventilator za dosuševanje sena z dvižnim kanalom, posnemalnik mleka, iverne plošče (16 mm), parcelo za vikend, kosilnico Mertel. Tel. (068) 40-005.
DRVA (20 m) prodam. Anton Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna Peč. (275-PR-4)
PRODAM 15-colski gumi voz. Tel. 85-412. (P4-50MO)
GOZDARSKO VITLO, kosilnico ba-tuje (še v garanciji) in hrastove suhe deske (5 cm) prodam. Drakulič, Šmihel 23, Novo mesto. (31 l-PR-4)
KOLERABO prodam. Sketelj, Razdrto 13, Šentjernej. (P4-44MO) KOSTANJEVO žagano kolje prodam. Tel. 26-484. (309-PR-4)
KAVČ, star eno leto, ohranjen, električno kitaro »eko«, električni štedilnik in omaro za obutev prodam. Tel. 82-639. Prodam vse poceni. (P4-48MO) KUHINJO, kompletno, ugodno prodam. Prodam tudi pomivalni stroj, kuep-perbusch, avtomobilske rabljene gume 14 x 175 ter bencinske sode. TAKSIST Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto. tel. 21-148. (312-PR-4)
MOTORNO ŽAGO stihi 051 prodam. Alojz Jaklič, Dol. Straža 63, Straža, tel. 84-722. (P4-33MO)
PRODAM 5 kom. zimskih gum 165 x 13 in dve letni gumi 145x 13. Tel. 65-725. (P4-35MO)
PRALNI STROJ gorenje, obnovljen, prodam. Gimpelj, Žabja vas 15, Novo mesto. (P4-27MO)
2000 kom strešne opeke kaniža in 100 m2 mreže za tlak prodam. Tel. 42-534. (P4-30MO)
MOTORNO ŽAGO stihi 041, dobro ohranjeno in motorno škropilnico Stihi SG 17, prodma. Telefon popoldne 25-156. (286-PR-4)
PLEMENSKO TELICO, staro eno leto, prodam. Tel. 43-820. (289-PR-4) OMARO za jedilnico ugodno prodam. Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto, tel. 25-691. (304-PR-4)
KRZNENO JOPO, sive barve, kunec, številka 38, prodam. Čena 30 SM. Tel. 21-947. (306-PR-4)
KRAVO v A kontroli, brejo 7 mesecev, tretje tele, prodam. Hrastar, Stranska vas 36, Novo mesto. (283-PR-4)
HLEVSKI GNOJ in kostanjevo kolje prodam. Jablan 23, Mirna peč. (307-PR-4) KOSTANJEVO KOLJE prodam. Telefon 27-175 ali 27-307. (308-PR-4) BARVNI TV mirni color, star dve leti, ugodno prodam. Tel. 28-742. (281-PR-4) NUTRIJSKO (temno rjavo) jakno številka 40-42 prodam za 550 SM. Tel. 25-986, od 19. do 20.ure. (P1-58MO) SPALNICO, malo rabljeno, prodam. Tel. dopoldne 21-277, Tekstor; popoldne 25-738, Jeriček. (P4-11 MO)
DRVA prodam. Informacije na tel. 85-974.(244-PR-4)
PRODAM motorno žago Husquarna (švedska); črno-beli televizor Gorenje (3 leta) motorno kolo APN 4 (2 leti). Ogled vsako popoldne. Marjan Pincolič. Avguštine 12, Kostanjevica na Krki. (242-PR-4) PRODAM rovokopača Džonder, letnik 1976, in traktor IMT 560. Andrej Pintar, Velika Loka 66, telefon 44-779 zvečer od 19. ure dalje. (239-PR-3) VINOGRADNIŠKO KOLJE (izdelano) in jabolčnik prodam. Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto. (25l-PR-4)
kupim
BUKOVA DRVA (10 m3) kupim. Ponudbe na tel. (061) 265-554. (231-KU-4)
posest
VINOGRAD (500 trt na žici) s travnikom in staro zidanico v Dolžu prodam. Franc Cimermančič, Bereča vas 34, Suhor. (265-PO-4)
DVE HIŠI z možnostjo gostinske ali ostale obrtne dejavnosti v Krškem prodam. Informacije na telefon (061) 217-320, od 10. do 12. ure vsak delavnik. (P4-16MO)
VIKEND in 20 arov zemlje v Beli Cerkvi prodam. Vikend potreben popravila. Voda, elektrika v vikendu. Informacije na telefon (068) 42-376. (ček-PO-4)
VINOGRAD, njivico in starino (12 arov) v Razborah pod Trško goro, prodam. Gačnik, Črešnjice 24, Otočec.
(P4-1MO)
NJIVO (50 arov) v bližini vasi Gorica pri Krškem prodam. Tel. (0608) 68-343. (P4-40MO)
TRAVNIK in gozd na Orehovem pri Sevnici prodam. Informacije na telefon (0601) 81-298. (P4-39MO)
PARCELO na Ljubnu (cca 13 arov) prodam. Informacije na tel. 27-764. (ček-PO-4)
GOSTINSKI LOKAL prodam ali zamenjam za manjšo hišo v okolici Sevnice. Prosim, da pokličete na telefon 89-185, vsak dan od 15. do 16. ure. (P4-45MO)
NOVEJŠI VINOGRAD v Selah pri Bučki, nekaj gozda in opuščen sadovnjak, prodam. Možnost gradnje vikenda. Ponudbe po telefonu (061) 557-801. (P4-5MO)
2,50 ha gozda (bukev, javor) pri Rimskih Toplicah prodam ali menjam za osebni avto. Odkazano 120 m3 za leto
1989. Telefon (063) 730-623. Obvezen status kmeta.(P4-7MO)
VINOGRAD (10 arov) in vikend s kletjo (6 x 5 m) na Bučju pri Kostanjevici na Krki prodam. Ponudbe na naslov: Herman, Vinje 68, 61262 Dol pri Ljubljani. (P4-9MO)
MANJŠO HIŠO na Mirni prodam. Cena avtomobila golfa. Franc Saje, Podlog 1, Mirna. (P4-4MO)
MOŽNOST nakupa apartmaja na Krku. Informacije ob delavnikih od 9. do 12. ure na tel. (061) 323-631. (5908-PO-4)
kmetijski stroji
ENOOSNO traktorsko prikolico, nosilnost 2500 kg, ugodno prodam. Franc Žugelj, Čurile 22, Metlika, tel. (068) 58-735. (P4-14MO)
FREZO Gorenje Muta (8 KM), odlično ohranjeno, prodam. Jože Andolšek, Vel. Podlog 65, Leskovec pri Krškem. (P4-20MO)
PRODAM po ugodni ceni zelo dobro ohranjeno traktorsko snopovezalko za vse vrste žita. Alojz Bohinc, Mrzla Dolina 19, Zabukovje pri Sevnici. (P4-21MO) TRAKTOR TV 420, skoraj nov, z vsemi priključki, in gumi voz, nov, 16-colski, prodam. Tel. (061) 446-826. (P4-6MO)
TRAKTOR Zetor 35 (pogon na vsa 4 kolesa), generalno obnovljen, s 4 delovnimi urami, prodam ali menjam za novejši IMT 539. Tel. (0608) 69-611, Franc Gajski, Cirnik 13, Jesenice na Dol. (P4-8MO) KOSILNICO Figaro s sedežem (enaka kot BCS), ugodno prodam. Tel. (064) 42-751. (P4-3MO)
TRAKTOR zetor 3511 prodam. Milka Vovk, Rožno 54, Blanca. (P4-29MO) TRAKTOR deutz (40 KS), 1800 delovnih ur, prodam. Virant, Stara vas, Škocjan. (277-KS-4)
SIPOV SILOREZNIK, nov, prodam. Brečko, Jepeijek, Tržišče. (314-KS-4)
razno
INŠTRUIRAM angleški jezik. Telefon 22-428. (300-RA-4)
NA UGODNI lokaciji v Sevnici oddam v najem delavnico (223 m2) z dvoriščem. Informacije na tel. (0608) 82-874, po 15. uri. (P4-46MO)
preklici
MIRKO in ROZI PAVLIN s selvpri Semiču 3 a, Semič, prepovedujeva JOŽETU GOLOBIČU s Štreklejevca 21 vsako delanje škode na parcelah št. 4021,4022, 4023, k.o. Štrekljevec, pa tudi pašo ovac in perutnine v vinogradu, če tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan. (Pl-26MO)
BRANKA ŠIVAVEC iz Ravnika pri Šentrupertu opozatjam Albina ŠIVAV-CA iz Strmca, Olgo JURGLIČ iz Puščave, Jožefo ANDERLIČ iz Straže in vse, ki
širijo lažne govorice o smrti mojega pokojnega moža BRANKA ŠIVAVCA, naj prenehajo, sicer bom vse sodno preganjala, saj imam vse uradne dokumente o vzroku smrti iz SB Novo mesto — patološki oddelek. (297-PK-4)
obvestila
MAŠKARADNE OBLEKE za otroke od 2. do 14. let prodam, tudi pošljem. Tel. (061) 266-940, po 10. uri. (PA 10MO)
DVOMESEČNE JARKICE in rjave kokoši za zakol bomo prodajali od 18-marca dalje. Informacije in naročila sprejema Strugar, Svibnik, Črnomelj, tel. 52-774 in 52-919, po 15. uri. (P1-69MO) JARKICE, tjave, bodo v prodaji od L marca dalje. Beli piščanci pa bodo 20 aprila. Istočasno zbiramo naročila pri KZ metlika. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (291-OB-4)
STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za 4-tedenske bele, tjave, grahaste piščance. Jablan 23, Mirna peč (307-OB-4)
PRODAJAMO rjave kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo. Stane ZDRAVJE, Zalog 17, tel. 24-594. (263-OB-4)
IZOLACIJE — servis zamrzovalnikov! Po več letih delovanja smo ugotovili, da je izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične puščati, od zunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo dobite. Prihranite 50% elektrike! Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo:
Cenik storitev:
—	3451 —319.000 din
—	3001 —319.000 din
—	220 1 — 289.000 din
—	410 1 — 275.000 din
—	3101 —259.000 din
—	2101 — 245.000 din
Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočamo! Viktor Pajek. (Pl-12MO)
ENODNEVNI PIŠČANCI!
Sprejemamo prednaročila za enodnevne piščance, bele, rjave in grahaste. Humek, Irča vas 18, 68000 Novo mesto, tel. (068) 24-496.

Slovenija
Moja dežela-
Naše ljubljeno mamino srce: mama — enajst si nas rodila in vzgojila, dva v vojski in moža si izgubila, devet otrok se je od vas poslovilo in molilo.
Oj, preljuba mama vi, naj vam večna luč gori.
ZAHVALA
V 90. letuje 12. 1. 1989 mirno zaspala naša mama
IVANA GLIHA —
JAHČEVA mama
iz Žužemberka 129
Iz srca se zahvaljujemo skrbnemu zdravstvenemu osebju iz Žužemberka. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih: Jamskim, Andrejčkovim, Maretovim, Korenovim in Kocjančičevim. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebcem, govornikoam za poslovilne besede — Francki Ožbolt in Marjanu Leganu,, župnikom Nemaniču, Godcu in Mrvarju za pogrebno svečanost in obred, pevskemu društvu »Ciril« iz Žužemberka, upokojencem in gasilskemu društvu. Hvala darovalcem vencev in cvetja: sindikatu Emona center Cigaletova 2, Cvetličarnam Ljubljana, Farmi Stična 1. Vsem, prav vsem smo dolžni svojo iskreno hvaležnost. Za mamo ne bomo jokali, ker smo jo izgubili, ampak smo ji hvaležni in smo veseli, ker smo jo dolgo imeli.
Žalujoči otroci: Iva, Draga, Micka, Jože, Stane, Anica, Slavka, Janez, Mirko z družinami in številni
sorodniki
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
JOSIP DIDEK
diplomirani gradbeni inženir
glavni projektant našega urbanizma in objektov ter naš dolgoletni neutrudni sodelavec pri razvoju naše delovne organizacije.
Slava njegovemu spominu!
Sodelavci iz Industrije motornih vozil Novo mesto
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra, teta, stara mama in prababica
IVANKA ŠPRINGER
iz Dol. Straže 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti slovesa. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Novoles-tozd DSSS (razvoj) in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
MARIJA KLEPEC
Dolenjci 14
Iskrena hvala vsem, ki ste se v trenutkih žalosti spomnili pokojnice in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Cvitkoviču za poslovilne besede, pevcem iz Adlešič in g. župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
(Narodna)
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda vzela našega sina, brata in strica
ANDREJA
4"b strmoleta
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, nosite cvetje in prižigate lučke.
Vsi njegovi
Tragično je preminil
MARJAN MULH
skladiščni delavec
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 23. januarja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci Novolesa-TOZD tovarna akrilnih proizvodov Trebnje 22. L 1989
Prosim te, mama, ne joči tako, da v črni mi zemlji ne bo pretežko, le kadar tam mimo greš, malo postoj, v srcu prikliči v spomin obraz moj.
V SPOMIN
25. januarja sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
BOŽIDAR
HRIBAR
iz Zabrdja
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Neutolažljivi: mama Marija, ata Darko, brat Marjan z ženo Milko ter nečak Erik
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA
VODOPIVEC
iz Biške vasi pri Mimi peči
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom in vsem, ki ste se od nje poslovili ter jo spremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred ter organistki in govorniku za lepo slovo.
Žalujoči: vsi njeni
Kako pozabim naj gomilo, ko plemenito v njem trohni srce, ki zvesto nas vse ljubilo prav do zadnjega je dne.
V SPOMIN
27. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in tast
STANE
DIM
Račje selo 3
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov tihi dom.
VSI NJEGOVI
Pomlad bo na najin vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni
V SPOMIN
25. januarja bo minilo žalostno leto, odkar me je zapustila draga žena
LUŠA VUKŠINIČ
roj. Štrumbelj iz Vavpče vasi 4, Semič
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji prinašate cvetje, prižigate svečke, postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo počastite njen spomin.
Žalujoči mož Tine
Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA KAPLER
iz Šmaijete 8 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste našo mamo spremenili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Kresetovi, patronažni sestri iz ZD Škocjan in DO Elektro Šentjernej. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša __ hvala!	„	' i
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, oče, to je bilo vaše življenje. Ljubili ste nas, dom in našo zemljo, trta jokala bo, ko vas v vinograd več ne bo.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in
stric
ALOJZ PAPEŽ
z Velike Strmice 12
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo osebju oddelka intenzivne nege interne bolnice Novo mesto, vsem DO za podarjene vence, govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu, gasilskim društvom, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ni je večje bolečine kot v dnevih bede nositi v srcu
na najine srečne dni spomine.
ZAHVALA
Ko seje zimsko jutro prebujalo, je bila smrt močnejša od želja. Poln hrepenenja in veselja si v cvetu mladosti odšel od nas, dragi mož, očka in zet
BRANKO ŠIVAVEC
(18. 6. 1960 — 18. 1. 1989) iz Ravnika 12 pri Šentrupertu
Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje in Branka v tako velikem številu spremenili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja DO ZPS TZ Litostroj, sodelavcem Brusilnice hidravhčnih oblik, delavcem računovodstva, DO Trimo Trebnje, DO Dana Mirna, pihalni godbi Litostroja, govorniku tov. Stanetu Cizlju za poslovilne besede ob odprtem grobu, družini Frelih iz Šentruperta, pevcem, prijateljem in znancem ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Neutolažljiva: žena Branka, hčerkica Damjanca in mama Marija
Trdo delo in trpljenje — bilo je tvoje vse življenje.
V	tvojem domu ostala je praznina, v naših srcih globoka bolečina.
ZAHVALA
V	82. letu nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
ANA GRIČAR
roj. Štrazberger
iz Otočca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena in pismena sožalja ter vence in cvetje. Posebna zahvala sosedovima Cilki in Jožici za pomoč. Hvala vaščanom za cvetje in darove za svete maše, ter tako številno spremstvo k zadnjemu počitku, Jožetu Begu za lepe poslovilne besede, osebju intenzivne nege pa internem oddelku Splošne bolnice Novo mesto ter za vence Tiskarni Ljubljana in Vodovodu VKC Ljubljana. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, cerkvenemu zboru za pesmi, zapete v cerkvi ln na pokopališču, ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali!
Žalujoči: vsi njeni
Delo, poštenost, trpljenje, to bilo tvoje je življenje
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, očka, sin ,brat
JOŽE KOCJANČIČ
Sadinja vas la. Dvor
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vaščanom ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, stali ob strani, darovali pokojniku toliko vencev in lepega cvetja ter ga 'v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja IMP DO LIVAR VIKTOR KOLE-ŠA Ivančna Gorica zav denarno pomoč in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi DO NOVOLES TOZD TG DVOR, OŠ Dvor, govornikoma za poslovilne besede pevcem za zapete žalostinke ter gospudu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Silva s hčerkami Suzano, Tino, Katjo, mama, brat Zvonko, sestra Tončka z družino ter
ostalo sorodstvo
5 MARJANA ŠETINA — KLADNIK
Govorica komaj še kaže, da ni Dolenjka. Rodila se je namreč na Štajerskem, v številni kmečki družini na Vranskem. Morda tiči tudi v tem vzrok, da ježe v zgodnji mladosti sanjala o tem, da bi delala z otroki in se posvetila njihovi vzgoji. Ta cilj je že zdavnaj dosegla, saj danes kot ravnateljica stoji na čelu vzgojnovarstvenega zavoda s približno 270 zaposlenimi, ki vsakodnevno sprejemajo v varstvo in vzgojo več tisoč otrok. Pot do uresničitve otroških sanj pa je bila polna ovinkov in tistih naključij, ki mladega človeka na razpotjih neizbežno zaznamujejo.
\ Študij psihologije je končala v J Ljubljani, že med študijem pa seje k veliko ukvarjala z otroki, sai ie
^ veliko ukvarjala z otroki, saj je S med počitnicami delala v mnogih ^ otroških kolonijah Dvoje živl-
* otrosKin kolomjali Dvoje zivl-% jenjsko pomembnih naključij jo je ^ po končanem študiju pripeljalo v Novo mesto. Tu je doma njen sedanji mož, s katerim se je spoznala v Ljubljani, v novomeški Tovarni zdravil Krka pa je bilo prosto mesto psihologa. V Krki je bila sedem let, delala je tudi kot ^ vodja izobraževanja, potem pa se ■ s je zaposlila pri Zavodu za šolstvo £ v svetovalni službi Veliko je hodi-
*
S
*
V
*
s
*
la po terenu in spoznavala, kako
pomembno je okolje, pripravlje-
^ nosi in ustrezno predšolsko delo
S
za nadaljnji razvoj in uspeh otrok v šoli
»Opažala sem velike razlike med otroki, ki so prihajali v šolo iz različnih socialno-kulturnih okolij, poleg tega pa tudi med otroki, ki so obisko vali takrat še zelo kratko pripravo na osnovno šolo in med tistimi, ki so imeli možnost opraviti celoten pripravljalni program. Zasledovala sem njihovo delo v prvih in tretjih razredih, pa tudi razlike pri uspehu pri posameznih predmetih in analize so to moje opaženje še bolj potrdile. Pozneje se je spremenila zakonodaja, nudili naj bi več tistim iz dejansko manj spodbudnih okolij, in tako smo tudi v Novem mestu programe razširili in izboljšali«
Sedaj, ko je Marjana Šerina-Kladnik že peto leto ravnateljica novomeškega Vzgojno-varstvenega zavoda, ima sama veliko možnosti vplivati na to delo. »Naložba v človeka v predšolskem obdobju, se pravi v tistem, kije najbolj plastično, je neprecenljiva in se pozneje bogato obrestuje. Mi poskušamo dvigati strokovno raven dela z internim usposabljanjem osebja, s čimbolj zanimivimi programi, v katere uspešno vključujemo tudi zunanje sodelavce, vendar se zavedamo, da bi se dalo narediti še veliko več. Precej je namreč odvisno od materialnih pogojev. Kako je s tem, pove že dejstvo, da imamo v novomeški občini v primerjavi s Slovenijo zelo majhno zajetje otrok v vrtcih. Drugod tako kritično stanje rešujejo tudi s samoprispevki, pri nas pa za to ni pravega posluha.«
Marjano poznajo kot energično osebnost, ki na številnih sestankih zna pra vilno zasta viti besedo in prikazali probleme. Prav teh sestankov pa je veliko, zato le malo časa ostaja za zasebno življenje, za družino. Še sreča, da sta hčerki odrasli, sedaj že stopata po materinih stopinjah, nekaj časa pa le ostane za vrtičkarstvo, ki ji sprosti dušo in srce. Drugim razvedrilom se je treba ob tolikšni delovni obremenitvi pač odpovedati T. JAKŠE
Humano delo se ne da poplačati z denarjem
Počitnice sredi roških gozdov
30 let skrbništva Marice Omerzel iz Metlike
METLIKA — Gotovo bi bilo na svetu manj revežev, zavrženih, manj tistih, ki jim zadostuje stisk roke, nasmeh, spodbudna beseda, da zopet najdejo svoj smisel življenja, če bi se rodilo več ljudi, kakršna je Marica Omerzel iz Metlike. A takšni dobrosrčneži so zelo redko posejani po zemeljski obli.
Tri desetletja je tega, kar je Marica postala skrbnica. Takrat je kot medicinska sestra prevzela skrbništvo nad nosečima dekletoma, ki si sami nista niti mogli niti znali pomagati. »Kot zdravstvena delavka in kot človek sem takrat čutila dolžnost, da pomagam nebogljenima bodočima materama Mari Huda-novac in Jožefi Kraševec. Ko sta bila otroka rojena, meje socialna služba tudi uradno določila za skrbnico obeh deklet ter Marinega sina Cveta, medtem ko je skrb za Jožefinega sina prevzel oče,« se spominja začetkov Omerzelo-va. O tem, koliko potrpežljivosti je potrebno pri takšnem delu, koliko odrekanja tudi lastni družini pa skrbi in korakov, da so bili njeni nebogljenci zadovoljni, bi Marica lahko napisala cel roman. A na vse to se danes spominja z radostjo, srečna, da je lahko pomagala in daje pri 76 letih še vedno toliko pri močeh, da lahko priskoči na pomoč.
Odred gorjanskih tabornikov teden dni na Resi — Taborništvo se spet krepi^
manj uspešno deluje že 37 let. Nekdaj Odred se za lansko leto lahko pohvali s1 znam novomeški taborniki so pred leti številnimi akcijami. Tako so pripravili skorajda prenehali z delovanjem. Moj- zimovanje z vodniškim tečajem
ca in Marko Grein ter drugi prekaljeni	’—- ------■' ■ • • -
taborniški zanesenjaki pa so jih spet
RESA — Dvainštirideset članov odbora gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je med zimskimi počitnicami preživelo teden dni sredi kočevskih gozdov v gozdarski koči na Resi. Tradicionalni zimski tabor z vodniškim tečajem so v tem kraju ponovili že drugo leto zapored in mladi taborniki so bili nadvse zadovoljni. Medtem ko se je Novo mesto z okolico v teh dneh cmarilo v megli in smogu, je bilo na Resi sončno in za ta čas kar toplo. Snega res ni bilo videti, zato pa so zabavo poiskali v izletih in pohodih, učili so se topografije in orientacije, spoznali gozdove in njihov pomen in se navajali, kako preživeti v naravi. Vsak večer so v prenovljeni koči, ki je last Gozdnega gospodarstva in Novolesa, spletali družabne večere s kvizi znanja o taborniških veščinah, ob zaključku pa so pripravili tudi taborni ogenj. Nekateri so odšli domov tudi z uspešno opravljenim vodniškim izpitom.
Odred gorjanskih tabornikov bolj in
ČUDOVITI SVET STAREGA DENARJA
Mladinska organizacija je spet pripravila razstavo, tokrat so razstavljalci prinesli precej starega papirnatega in kovanega denarja. Seveda ga je največ prinesel kar tovariš Vlado, ki je že vrsto let navdušen numizmatik. Povedal nam je, da ima njegova zbirka, ki šteje približno 70 bankovcev in še več kovancev, veliko vrednost. Ta denarje res zanimiv in se po vrednosti ne da primeijati z današnjim. Mislim, daje razstava uspela. Z velikim zanimanjem si izmenjujemo star denar.
MATEJA JANKOVIČ
»Danes sem skrbnica le še Mari, a vsi radi prihajajo k meni, kot da sem njihova mati,« pravi zadovoljna in skromna Marica, ki ima v metliški občini najdaljši staž skrbnice.
»Saj bi to delo lahko opravljal tudi kdo drug, a kaj, ko humana dela niso plačana! Vsaj z denarjem ne. Pa se z novci tudi ne da poplačati zadovoljstvo, ki ga čutim, ko vidim, da sem nekaterim ljudem olajšala življenje,« razmišlja o svojem delu, pravzaprav poslanstvu,
ČRNOMLJU VEČERI EVERGRINOV
ČRNOMELJ — V restavraciji Grad, v okviru katere deluje tudi diskoteka Belokranjska klet, pričenja Viator z večeri evergrinov, plesnih ritmov in koktejlov. Poskrbljeno bo za zabavo in širšo ponudbo hrane. Vabljeni!
Stotnija
Moja dežela.
Marica.
M. B.-J.
SMEH JE RES POL ZDRA V JA
To, kar je ljudska modrost vedela od nekdaj, je zdaj potrdila tudi znanost. Smeh je zdrav, povečuje telesno odpornost, znižuje bolečinski prag, pospešuje dihanje, uri mišice, spodbuja prebavo, izboljšuje sposobnost za razmišljanje in pomaga do boljšega *Tanja. Na tem gradijo privrženci nove medicinske discipline, ki ji pravijo gelotologija. Francoski zdravnik Henrik Rubinstein priporoča smeh, ki nič ne stane, za zdravilo proti astmi, migreni, bolečinam v hrbtu ter proti nekaterim motnjam v spolnem življenju.
Skrb za Rinžo in Kolpo
Pa tudi za pitno vodo na Kočevskem — Sodelovanje s Hrvati pri vzdrževanju jezov na Kolpi
KOČEVJE — V zadnjem obdobju je bilo na pobudo Sveta za varstvo okolja pri OK SZDL več razprav in razgovorov o varstvu voda, predvsem Rinže, Kolpe, jezera in tudi Krke. Nekatere pobude iz teh razprav so vnesene tudi v predlog plana območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava, ki bo predvidoma sprejet še ta mesec.
Po tem predlogu bo Območna vodna skupnost (OVS) sofinansirala do višine 30 odstotkov vse vodovode, ki bodo letos grajeni na območju občine Kočevje (največja taka investicija bo vodovod za Kočevsko Reko). OVS bo sofinancirala študijo o čiščenju reke Rinže, poleti pa bodo s čiščenjem tudi že začeli. Razen tega bo OVS sofinansirala prenovitvena dela kanalizacije na levem bregu Rinže, s čimer bodo preprečili iztok iz kanalizacije v Rinžo. Pri Slovenski vasi bodo sofinancirali gradnjo praga na Rinži. OVS pa bo finansirala še razna druga vzdrževalna dela na Kolpi in Rinži. Predstavniki kočevske občine se bodo dogovorili tudi s predstavniki območne vode skupnosti Reka o prispevku te hrvaške skupnosti k obnovi jezov na Kolpi. Po sedanjem pre-
dlogu naj bt jezove nad Brodom na Kolpi vzdrževala reška skupnost, jezove pod Brodom pa OVS Ljubljanica-Sava, kije doslej od 10 jezov obnovila že 6.
Razen vsega naštetega pa bo OVS Ljubljanica-Sava predvidoma prispevala 350 milijonov tudi za zavarovanje vodnih virov na Kočevskem.
S KROFOM DO BOGATE NAGRADE
OTOČEC — Zadnjič smo pisali, da letošnje pustno veseljačenje v otoški restavraciji ne bo skrčeno zgolj na rajanje in izbor najlepših šem, pač pa bodo vsi gostje imeli priložnost priti do bogate nagrade. Do kakšne in na kak način, je že znano: v krofe, ki bodo gostom na voljo od sobote do pustnega tokra, bodo zamesili tri žetone. Kdor bo najditelj največjega, mu bodo precej odšteli, reci in piši, 500.000 din, dosti manj pa tudi preostali nagradi ne bosta vredni. Za take krofe se potemtakem le splača iti poveselit na Otočec, kjer prijetnega vzdušja in še česa ne bo manjkalo.
• Filozofi so doslej 5 vet različno razlagali, gre pa za to, da uskladijo stališča.
NOBENEGA EKSPLOZIVA VEČ — Pirotehnik zaščitne enote milice RSNZ iz Ljubljane (na posnetku) je s kolegom s pomočjo detektorja, ki odkriva feromagnetne materiale tudi do globine 6 metrov, prečesal celotno gradbišče bodočega Hotelsko trgovskega centra (HTC), in ni odkril eksploziva oz. municije iz 2. svetovne vojne. Pri Betonu, kjer so dobili to veliko delo, vredno okrog 12 milijard dinaijev, so si oddahnili, kajti nov HTC mora biti končan v 9 mesecih, torej do prihodnjega občinskega praznika v Sevnici. (Foto: P. P.)
• Važno je, da smo poskrbeli za nesposobne. Sposobni se bodo že sami znašli.
•	Iznajdba srpa in kladiva je povzročila pravo revolucijo.
•	Kako naj človek ostane cel po toliko prelomnih trenutkih.
•	Revolucija je trajala od 4 L do 45. leta in bo verjetno zmagala.
BISERNA ZA ZUPANOVA — V gradu Otočec je bila v soboto poroka, kakršnih ni veliko po Dolenjski. Zakonca Ana in Franc Zupan iz Gorenje vasi pri Šmajeti sta po zlati dočakala tudi biserno poroko. Kot se spodobi, ju je poročil predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Šali. Zanimivo je, da sta biserno poroko praznovala natanko po šestdesetih letih »zakonskega jarma« in daje bila 21. januarja 1929. leta tudi sobota. V dolgoletnem zakonu sta doživela marsikaj hudega, bili pa so tudi trenutki sreče. Rodilo se jima je osem otrok, od katerih je živih še šest. Danes sta vesela ob 16 vnukih in 9 pravnukih. (Foto: J. P.)
• Zasluge za uspešno delo novomeških tabornikov nosi tudi sekretariat za ljudsko obrambo, kije v preteklem letu tabornikom pomagal pri nabavi najnujnejše opreme, prispeval pa je tudi denar za udeležbo tabornikov na »taborniški univerzi« v Bohinju. Pomagale so tudi krajevne skupnosti, kjer taborniške čete delujejo, in delovne organizacije Novoles, Vodnogospodarsko podjetje, Tovarna zdravil Krka, Ljubljanska banka, Gozdno gospodarstvo in še nekateri drugi.
•.niiv/fuujv c- vvjitiuaiviiu
Mirni gori, opravili pohod k izviru Te-; menice, sodelovali na akciji Partizanski kurir, opravili tridnevni izlet v Bohinjsko Bistrico, Ribčev Laz in k slapu Savice, udeležili so se občinskega in področnega mnogoboja, dvajset članov je bilo na gozdni šoli v Bohinju in Rogli-pripravili so propagandni tabor v okviru vaje Loka 88 in še vrsto drugih akcij-V letošnjem letu bo več kot 100 dolenj;
skih tabornikov sodelovalo v republiški akciji »Ekološka izvidnica«. V posebtle
spravili k življenju. Danes je v zelenih oblačilih že 280 tabornikov iz čete Zelenih otokov in krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec ter iz osnovnih šol Katja Rupena, Grm in čete Porečanov iz osnovne šole Milke Šobar-Nataše.
karte bodo vrisovali vsa ilegalna odla gališča smeti in druge nesnage v Nove® mestu in okolici. O odkritjih bodo sproti poročali pristojnim službam v obči®-T udi letos bodo za svoje člane opravili vrsto zanimivih izletov, pripravili odredov tabor na Kolpi, udeležili se bodo jubilejnega 10. zleta slovenskih tabornikov v Medvodah, za svoje delovanje pa nameravajo obnoviti tudi staro ® nekdaj slavno taborniško kladaro n» Otočcu.
J. PAVLIN
POČITNICE SREDI ROGA - Mnogi dolenjski šolaiji bodo letošnje zimske počitnice zapisali med slabe. To pa ne velja za 40 osnovnošolcev iz odreda gof-
janskih tabornikov, ki so teden dni preživeli v gozdarski koči na Resi. Snega re8 ni bilo, zato pa dovolj sonca in iger. (Foto: J. P.)
£
___ TOP LESTVICA
*/tUdi0 ^ DOLENJSKEGA LISTA
Top lestvico sestavljajo v uredništvu Radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa v Dolenjskem listu. Številke v oklepaju povedo, na katerem mestu je bil posamezen hit prejšnji teden.
L (2) Slow tuming — JOHN HIATT
2.	(3) Nobodys perfect — MIKE & THE MECHANICS
3.	(1) Angel of Harlem — U2
4.	(5) As long as you follovv — FLEETWOOD MAC
5.	(7) Giving you the best that 1 got — ANITA BAKER
6.	(—) Twist in my sobriety — TANITA TIKARAM
7.	(9) Del Rios song — BLUE OYSTER CULT
8.	(4) Bad medecine — BON JOVI
9.	(6) Baby mine — B. RAITT & WAS NOT WAS 10. (—) Exile — ENYA

Lestvica narodnozabavne glasbe
^studio ^Studia D in Dolenjskega lista

Nagrado Studia D sije teden dobila MATEJA POVŠE z Uršnih sel. Lestvica pa je takšna:
1.	(1) Dolenjski sem kmet — COF
2.	(3) Ej oča, povejte — FANTJE Z VSEH VETROV
3.	(2) Soncu naproti — HENČEK
4.	(5) Lepo je bili doma	ANSAMBEL I. RUPARJA
5.	(4) V Beli krajini sem doma — NOVI ODMEVI
6.	(6) Za vse hvala ti — ANSAMBEL F. MIHELIČA
7.	(10) Ko pride pomlad — NAGELJ
8.	(—) Vsi na ples	ANSAMBEL T. VERDERBERJA
9.	(8) Sem ribce lovil SLOVENSKI MUZIKANTJE
10.	(9) Valček ANSAMBEL J. GOTLIBA
Predlog za prihodnji teden: Za vas — MARJAN PODLOGAR.
wVWWWWWVWVVVWVVWWW«ArVWWWVWWV
»Š
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošliljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
• Umrlje od milice. To je neozdravljiva bolezen.
(Filip Mladenovič)
■,kozerija>
NAJ SPI, NIČESAR NE BO ZAMUDIL!
Ko mi je dolgčas, gledam televizijo. Sicer ne. Škoda življenja.
Najbolj navdušen sem nad risankami, šele nato pridejo na vrsto kavbojski filmi, grozljivke in umetnine, ki prikazujejo našo polpreteklo zgodovino.
Ne zamudim pa dnevnika, to priznam brez mučenja.
Dnevnik najprej poroča o domačih temah. Kmalu zatem o dogodkih po Evropi in svetu. Na koncu je vremenska napoved.
Posebej me zanimajo dogodki iz moje domovine. TV se je specializirala na sestanke. Prikazuje delega-
te, kako sedijo: v Beogradu, Skopju, Sarajevu, Ljubljani, Prištini, Novem Sadu in Zagrebu. Nekaj jih je tudi, ki govorijo. V istih mestih, v istih skupščinah in v istih telesih. Govorijo o pomembnih, zgodovinskih rečeh. Že nekaj desetletij. Delegati pa poslušajo, podpirajo si glave, pogovarjajo se med seboj, zehajo, se nasmihajo, mežikajo, listajo kilogramska gradiva, se ozirajo, buljijo v televizijskega snemala, si trebijo zobe, si rinejo mezince v uhlje, si zapisujejo v notese, se grebejo po hrbtih, si čohajo lasišča in se drugače dolgočasijo. Če bi kdo opazo-
val mojo domovino po televiziji, bi menil, da tu ljudje ne počenjajo drugega, kot sedijo, poslušajo in čvekajo.
Devetič: društvo za zaščito človekovih pravic.
Desetič: društvo za zaščito mišljenja.
Enkrat: sindikat. Drugič: partija. Tretjič: izvršni svet. Četrtič: skupščina. Petič: Sezedele. Šestič: mladina. Sedmič: borci
Nedolgo tega sem videl po televiziji delegata, kako je trdno spal Gledalci, moji prijatelji in znanci, so to njegovo dejanje globoko obsoditi Jaz pa sem bil navdušen nad njim-Spal je na sestanku republiškega sindikata. Spal je na sestanku ozimničarjev. Prav je storil. Ničesar ni zamudil!
Osmič: kmetje, združeni v kmečki zvezi.
TONI GAŠPFRIČ