Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja : vsako srcdo popoldnc in soboto zjutraj. Stane za celo leto )5 L. „ pol leta 8 „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L Na naročila brez do- poslane naročninc se ne moremo ozirati. Odgovorni nrednik: Polde Kemperle. St 13 V Gorki, v soboto 14. febraarja 1925 utoviu. Nefrankirana pisrna s? ne sprejemajo. Oglasi se račnnajo po dogovoru in se pfačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskame v Gorki 1,'iV'a Piazzutta št. 18. Uyfjva in uredništvo: ulicu Mamcli štev. 5. — (prej Scuolc). — Shfauk dveletne skušnje. Z odliodom goriškega podprefekta Nicolottija sc zaključuje v naši deželi važno poglavjc vladnc politike med goriškimi Slovenei Bilo je pred približno dvenia letoma, ko so videmski oblastniki pod povelj- stvom Pisentija in Nicolottija šli na delo, da rešijo po fašislovsko manj- šinsko vprašanje na meji državc. Njih načrt je bit zelo prepwst in enostaven: slovensko Ijudstvo je treba pritegniti nasc z gospodarskimi dobrotami in obljubami, slovensko razumništvo pa h treba prezirati, mu vzcti ves ngled in politično ugonobiti. Preprosto ljud- stvo se namreč prenneto inalo briga za 'hirodne in jezikovne praviee in bi se brez težave poitalijančilo, ko bi ne bilo slovenskih politikov, diihovnikov, uči- teljev in odvetnikov, ki neprestano huj- skajo na odpor. Izločimo torcj iz jav- nega življcnja slovensko razumništvo, dajmo Ijudstvu gospodarskih koristi in v par letih postanejo slovenskc množice italijanske, kakor se je zgodilo po letu 1866. z Rezijani. Pisenti, Nicolotti in tovariši so na- Povedali iorej najostrejši boj sjovenskim fcizamnikom, hodili na deželo hujskat ljudstvo proti svojtm vodiieliem, pred vsem proti dnhovnikom in učiteljcm, ter izganjati istočasno naš jezik iz javnega življcnja. Kakšenje bil uspeh ? Slovenske mno- Žjce so se odvrnile z ogorčenjem od čudnih neznancev in se oklenile z vso it'o srea in prepričanja iv.oz, Id so vzrastli iz njegove srede. Boj Pisentija, Nicolottija in tovarišev se je obrnil zato nenmdoma proti tistemu delu slo- venskega Ijndstva, ki se je držalo zvesto svojih dosedanjih voditeljev, vztrajalo v dosedanjih organizacijah, čitalo svoje dosedanje Časopise. Toda ta del slo- ^enskega Ijudstva je bilo slovensko Ijudstvo v celoti. Peščica brezznačajnih °dpadnikov in izdajalcev, je utonila v sPlošnem zaničevanju in ni prihajala rcsrio v poštev. Tako se je sprevrgla borba Pisen- Kja in Nicolottija že po prvem mese- cu v najljutejšo borbo proti sloven- skemu Ijudstvu na tej zemlii. Začela je za naš narod doba naj- hujscga preganjanja. doba krivične- ga zalirunja in najgršega nasilja. Toda dveletna izkušnja je dokuzu- la, da se vprašanje slovenske narod- ne manjsine po tej poti ne da rešiti, Naši nasprotniki so preizkiisili vsa I src-dstva, Ui jih nudi sila. imeli so v svojih rokah vso moč državne ob- lasti, ves uparat uradništva in orož- nistva, razpuščali so naše občtne, po- siijali na deželo komisarje, zvezali roke nušim učiteljem. odmtščali sto- "ensfce uradnike, izgnuli »Goriško Strctžo« iz goriške dežele. zabranje- ^cHi slovenska izobraževalnu drustva, podpirali slovensko snoparijo, prete- pali slovenske voditelje po goriških ulicah, delali za časa volitev najgrša nasilstva, jcmali našim obrtnikom II- rence, grozili vojnim oskodovancem, vritiskali na invalide, a vse Je bilo zamanl Čitn večje je bilo nasilje. tem hujši je bil odpor v slovenskem Vmdstvu, jam globlji gnev se je nabiral v nje- govi duši. Politika železne roke ni oribližala Slovencev niti za milimeter državt, ;)ač pa ie ugled države med Ijud- stvom popolnoma izpodkopala: Izkušnja teh dveh let je dokazala, da je naravnost otroeja tista politi- ka, ki hoče z nasiljem spremeniti Slo- vence v navdušene italijanske držav- Ijane. Ljudstvo lahko trenutno umolkne, se upogne pred silo, prenaša prega- njanje in zatiranje^ a zlomiti in znt- šiti gci ni tnogoče. Vsi njegovi zati- ralci in nasilniki bodo padli in se zrušili, slovensko ljudstvo na bo še vedno stalo krepko in trdno net svojt zcmlji. Slovensko ljudstvo je večno in ne more umreti. Kdor hoče pridobiti Slovence za državo, ta ne opravi s silo nič, iskati mora z ljudstvom sporazum. in sicer sporazum na podlagi gospodarske in narodn e enukopravnosti. Kaj se godi po svetu? Te dni je poslala angleška vlada ^Vancozom spomenico o vo.inih dol- Kovrh, ki osvctljuje z žarko lučjo veis Položaj danasnjega kapitalističnega sveta. Da bodo čitatel.ii »Goriške Straže« spoznali, kam je prignal ölo- veštvo protikrsčanski kapitalizem in 'niperializem, hočemo nekoliko bolj nutančno spregovoriti o zadnji an- ^lcški spomenici. Politika nove angleške vlade. Največji uspeh delavske vlade Makdonalda je bil ta, da je uredil za ^ilo nemške gospodarske zmešnjave fc potegnil pogrezajočo se Nemcijö ^olikor toliko iz blata. Na konferenci ^ Londonu je pregovoril Makdonald ^raneoze, Italijanc in Amerikance, ^a dajo Ncmčiji veliko posojilo v ^latu in spraznijo francoske čete Po- !Xie, najbogatejšo deželo Nemčije. ^ito so se pa Nemci obvezali, da od- n'"ičnjejo vsako Leto točno in vestno vöjno odškodnino antanti. in sicer v$ako l^to tem večjo svoto, čim večji "odo dohodki iz oživljencga nemSke- jte gospo'darstva. Za prvo leto je do- (pčonih 1000 miljonov, za peto leto y^ 2500 miljonov zlatüi mark. Odbor za odplačila. Ko čita človek te velike številke,« se začudi, odkod bo jemala Nemčija toliko denarja. Sai če pojde vsako le- to 1000 do 2500 miljonov zlata v tu- jino, bo začela nemška valuta zopet strašno padati in se spremenila iz- nova v ničvreden papir, tako da se nemško gospodarstvo sprevrne zopet v stare zmešnjave. Na to nevarnost so mislili tudi An- gleži in Amerikanci in zato so skle- nili nov način odpldčevanja. V Nem- čiji se je ustanovil poseben odbor an- tante, ki ima nalogo nadzorovati na- tančno gospodarsko življenje nem- škega naroda, tako da je antanta vsak čas poučena, kako napreduje ali nazaduje nemška industrija, kak- šni so dobički in kakšne zsru'be. Ko je odbor tako vse preštudirai, javi antanti, koliko zlatih mark sme iti letos v tujino in koliko jih mora o- stati doma v Ncrnčiji, da se valuta ne poslabša in da ne nastane dragi- nja in vsled tega gospodarska kriza. Ali ne bo torej Nemčija plačala na- tančno 1000 do 2500 miljonov zlata na leto, kakor je bila sklenieno? Se- veda mora plačati, toda na dva na- čina: del miljonov gre v zlatu čez niejo, drugi ostanejo pa v Nemčiji, in &i postavijo na razpolago antanti. Nemčija jih vplača v posebno nem- ško blagajno, toda nad njimi gospo- clarijo antantne države. Antanta si liakupi s tem denarjem lahko nemška podjetja, ustanavlja v Nemčiii lastne tovarne ali pa postane solastnica že obstojcčili nemških podjetij. Antanta je dobila torej v roke orožje, da za- I v;ada v notranjosti nemške države nad gospodarstvom nemškega naro- da in je podvrgla njegovo industrijo syojemu popolnemu nadzorstvu. Obljube Makdonalda. Težko je odkupila Nemčija svoje gospO'darsko odrešenje. Odkupila ga je z brklkimi žrtvami in prodati je morala ponos neodvisne države. Toda klJLib temu se Francozi in Ita- Ii.va.ni niso lahko odločili za predloge Makdonalda in Amerikancev. Zahte- vali so, naj Angleži in Amerikanci iz- b'-isejo ali vsaj zmanjsajo dolgove, ki sta jih naredili francoska in italijan- ska država med vojno v Ameriki in n? Angleškem. Ce nam sprcgledate ili>lgove, — so rekli Francozi in Italijani — potem sc šele priključimo vašim predlogom glede Nemčije. Ni nič pomagalo. Francozi in Italijani so se morali vdati in so se zadbvoljili z obljubo Makdonalda, da se skliče v kratkem posebna konferenca, na kateri bodo razpravljali v prijatelj- skem ter prizanesljivem duhu tudi o francoskih in italijanskih dolgovih. V to obljubo so Francozi in Italijani lr.^ogo upali, a med tem je padla de- lavska vlada Makdonalda in v Lon- donu so zagospodarili angleški kon- servativci. Pritisk na dolžnike. Naslednik Makdonaldov, gospod Baldwin navidezno sicer ni snedeT besede, ki jo je bila dala prejšnja via da, in se je lot II brž francoskih in fctalijanskih vojnih dolgov, toda na tak način, da je vsa francoska in ita- ilijanska javnost polna ra'zburjenja in ogorčenja. Angleški časniki po- zivajo namreč neprestano Francoze in Italijane, naj plačajo Angležem, kar so dolžni, češ da je čakanja že dovolj in preveč. Isto delajo časniki v Sevenli Ameriki. Obenem ie posla- la angleška via;.!a v Pariz spomenico, kjer stavi Fraucozom točne predloge za odplačevanje. Angleži predlagajo, naj odstopi Francija Angliji del svo- jih tirjatev v Nemčiji, tako d!a bo Nemčija odštela del vojne odškodni- ne Angležem mesto Francozom. Na- dalje je treba določiti na posebni kon- ferenci točno in zaokroženo svoto miljard, ki jo morajo plačati Fran- cozi v letnih obrokih Angležein, in sicer brez ozira na to, če bo ali ne bo Nemčija izvršila svojih plačil Franciji. Pri določitvi zaokrožene svote — pravi angleska spomenica — se bo treba ozirati na bogastvo in davčno moč Francije. Francozi in Italijani se boje go- spodarske kontrole. Angleški predllog je silno razburil j Francoze in Italijane. Ne smemo nnmreč zabiti, da tlolgujeta Francilja I in ltalija Angležem in Amcrikan- cem strašne svote miljonov. 30. ju- nija leta 1924. je dolgovala ltalija Angliji nič manj ko 14.133 rnilljonov zlatih lir, Ameriki pa 8.588 miljonov. Samo za obresti odplnčuje naša dr- žava Angležem in Amerikancem par tisoc miljonov papirnatih lir na leto. Koliko davkov mora odplačati naš kmet, delavec in obrtnik vsako leto samo za obresti angleškim in ameri- kanskim kapitalistom! Ravnotako kakor v Italiji je na Francoskem. In pomislite, da je to samo za oto- resti! Ko bi pa morali odplačevati razen obresti še kapital, potem bi narastel letni dolg Francije in Italilje rra tolika miljardna bremena, da bi pod njimi ornagali davko'placevalci obeli držav. Najbrže bi moral vsak prebivalec Italije in Francije odraj- tati več ko tretjino svojega zasluž- ka samo za odplačevanje dolgov A- inerikancem in Angležem. Kako1 naj daivkoplačevalci vzdržujejo povrliu še svojo lastno državo, kako nai plaču- jejo uradnike, sodnike, armad'o ltd.? Takih žrtev ni mogoče zahtevtili od ljudstva. Kako naj torej plačujeta Francija in ltalija dolgovc Angle- žem in Amerikancem? Ako bi po- šiljala Francija in ltalija mesec za mesecem zlato čez mejo, bi njuna va- luta padala, kakor je v Nemčiji, na- stala bi velikanska gospodarska beda. Kdo bo plačal? Na Francoskem in v Italiji si de- lajo sive lase pred nevarnostjo, ki jim preti iz Anglije in Amerike. ->Corriere della Sera« pravi, da ne more nobeua država plačati Angliji in Ameriki več, uego ima čistega pre- bitka, sicer se mora» gospodarsko u- propastiti. Recimo, da potrosi drža- va v tujini vsako leto 2000 miljonov za nakup žita, preinoga, m!ösa, tkanin itd. in da pro da v tujino za 2.400 mi- ljonov svojega blaga. V tem slučaju znaša prebitek 400 miljonov. Več ko toiiko ne more plačati država v zla- tu čez mejo, če se noče upropastiti. Vzeniiiiio Italijo. Lcta 192«. ;e ltali- ja plačala v tujino za 1005 miljonov več, nego je dobila v denarju iz tu- jine nazaj. Prebitka ni bilo nobenega, ]3ac pa zguba v iznosu 1005 miljonov. V letu 1922. je znašal prebitek Italije 232 miljonov papirnatih lir. Ie toli- ko in nič več bi torej mogla plačati Angležem in Amerikancem. Kdo naj plača, ostale dolgove? Ali naj vplačuje ltalija ostale miljonske svote v posebne italijanske blagajne ter jih stavi v notranjosti države na razpolago Angleženi in Amerikan- cem, kakor so storili Nemci? Fašisti protestirajo. Proti takirn uačrtoni se odločno u- pira vsa italijanska javnost. Lepa bi bila, pravijo," da bi imeli Angleži in Amerikanci pravico, kupovati v I- taliji naše hiše, našo zemljo, naše banke in da bi se polastili z našim denarjem naših najboljsih podjetij! Ali smo zmagali v vojni zato, da po~ staiiejo Angleži in Amerikanci gospo- darji v naši deželi? Ali naj dovoli- mo, da se nastanijo amerikanski in amgileški nadzorni uradniki v naših ministrstvih, na železnicah in v na- . ših carinarnah? Nato ne moremo in ne smemo niti misttti, ker ie preveČ poniževalno. Fašistovska stranka se ie zbrada te dni k posvetovanju in razpravlja- la tudi o dolgovih Italije. Sklenila je, da je treba prositi Angleže in Ameri- kance, naj bodo prizanesljivi in zinerni, zakaj ltalija ne more plačati dolgov, kakor ze;lita Anglijai in Ame- rika. To bi bilo tudi krivično. zakaj Anglcži so pobasali največji vojtii plen, Italijani niso dobili skoro nič. Angleži so se polastili bogatih nem- skih kolonij, ltalija je dobila Ie Juž- no Tirolsko in Primorsko, dve revni deželi, ki sta ji gospodarsko bolj v breme kakor v korist. Kako naj lta- lija plača, ko pripušča Amerika vsako leto Ie 4000 italijanskih izse- ljencev v svojo državo! Ko bi dovo- lievala Amerika stotisočem Italijanov Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« izseljevanje, bi pošiljali svoje zasluž- ke domov in s tem denarjem bi mo- gb Italija plačevati velik del svo.iih dolgov. Revni dolžniki. Toda Angleži in Amerikanci so ne- popustljivi, kljub temu da razpolaga- jo z velikanskim bogastvom. Ameri- kanski in anglcški papirnati dcnar jc enak zlatu. V Ameriki je nakopiee- nih 42 odstotkov vsega zlata, kar ga jc na svetu. Ker imajo Angleži doiiia preveč dcnarja, ga nalagajo v ino- zemstvu. V letu 1924. so naložili Angleži v tuiih dezelali 3.250 milijonov zlatih lir ali 15 milijard papirnatili. Ameri- ka je pa izvozila v inozemstvo leta 1924. nič iiianj ko 6000 milijonov lir v zlatu, kar znači ogromno svoto 30 milijard italijanskega papirnatega de- narja. Iz teh številk vidimo. da sta postal! Anglija in Amerika gospodarici vse- ga sveta. On! dve sta edini državi, ki laliko posojujeta denar na debclo. Razen tega sino iz našega člankai spoznali, da so Amerikancem in An- gležem gospodarsko podvržcne naj- mogočnejše države Evrope. Obstoji nevarnost, da' pride vsa Evropa v po- polno odvisnost in suženjstvo Ameri- kancev in Angležev. Kakor vedno, mora nositi tudi ta bremena delovno ljudstvo. Nastane vprašanje, kdo bo moral plačati rnilijardne svote Amerikan- cem in Angleškem, ako bodo prodrli s svojimi zahtevami. Na zunaj bosta p'acali italijanska in francoska vla- da. Odkod pa vzameta francoska in italijanska vlada denar? Iz žepovsega časa. davkoplaeeva.lcev, iz žejx)v ljudskih množic. Da se naberejo milijoni in milijarde, se bodo trudili in mueili kinetje, delavci in obrtniki, bodo siradali ob majlinih plačali uradniki, vpokojenci in profesorji. Vse trplje- nje in pomanjkanje bod.o nosili le re- veži, zakaj bogati sloji bodo tudi ob najstrašnejših davkih še vedno do-- bro živeli s svojimi ženami in otroci. Koliko bede, obtipa morajo prenesti delovne množice, da se zadovolijo Amerikauci in Angleži. Kakšni Ame- rikanci in Angleži bodo vlekli naše milijarde? Ali je to amerikaiisko in angleško ljudstvo? Kaj še! To so a- merikanski in angleški bankirji, kapi- talisti in bogataši, ki so podpisovali med vojuo velika vojna posojila za Franeijo in Italija ter daj-ili državi denar na obresti. Ore tore! po večini za ljudi, ki niso poskusali vojne be- de, temveč so se redili in bogatilj, ko so milijoui knietov, delaveev, o- brtnikov in razurnnikov krvaveli v sirelskih jarkih. In kar delajo Amerikanci ter An- gleži s Francijo in Italijo, to dela Francija z Nenicijo, s Poljsko in z Bolgarijo, to Italija z Nemci in Av- strijei, to druge države z manjšimi sosedi in tako gre veriga naprej brez konca in kraja. Ena država drži dru- go za vrat, ena izkorišča drugo in visa bremena in vse gorje nosijo po- vsod le reveži, le delovno ljudstvo. Milijone in milijarde plačujejo v vseh Jržavah delovne množice, v žep jih pa stavijo v vseli državah skoro ved- no le kapitalisti in bogataši. To so posledice protikrščanskcga kapitalizma ter modernega imperiali- zma, ki sta največje socialno zlo na- DNEVNE VESH Gospodom pri „Voce di Gorizia!" V goriškem listu »La Voce di Go- rizia« je začel priobčevati neki Ga- lante dolge članke o noveisi zgodo- vini mesta Gorice. Clanki so sicer ' površni in nimajo nobene znanstvene vrednosti, toda treba je vendar, da se z njimi pečamo. Zakaj gospod Ga- lante razlaga v svojih člankih itali- janski javnosti, da so Slovene! pred vojno zatirali ltalijane in uživali naj- izdatriejšo ponioč Avstrije. Mož trdi, da so bili Slovenci ljubljenci Avstri- je in zavezniki Ncmeev, ko je šlo za tlačenje goriških Italijanov. Kakšne pravice so uživali pod Av- strijo Slovenci in kakšne Italijani, o ¦em ne bo odločal gospod Galante v »Voce di Gorizia«, ampak zgodovin- ska resnica, ki je že ugotovljena in st> ne da več popravljati. Prosimo »La Voce di Gorizia«, naj nam odgovori samo na tri vpra- šanja. | Prvič: je res ali ni res, da so imeli pod Avstrijo gofiški Italijani v me- stu italijanske ljudske sole za vse svoje otroke, dočim so morali tisoči go risk ih Slovencev vzdržcvati za svojo deco ljudske sole iz privatnih sredstev, ker jkn ni dala slovenskih sol ne država in ne občina? Drugič: je res ali ni res. da so imeli pod Avstrajo goriški Italijani v de- želnem zboru večino, Slovenci pa le manjšino, četudi je bilo nas Sloven- cev v deželi skoro dve tretjini? Koga je torej podpirala Avstrija: Sloven- cc ali ltalijane? Tretjič: je res ali ni res. da so se goriški Italijani združili pri zadnjih občinskih volitvah v Gorici leta 1913. z Nemci proti Slovencem. tako da se je pojavila prvič v zgodovini Goirice v mestnem svetu poleg Italijanov ncmška manjšina? Kdo ie bil torej zaveznik avstrijskih Nemcev: Slo'- venci ali goriški Italijani? Za danes naj nam odgovorita go- spod Galante in »Voce di Gorizia« ; samo na ta tri vprašanja. Ko bodo sestavljali odgovor, upa- mo, da jih bo minila voüa, hujskati še nadalje italijansko javnost proti goriškim SJuvencem, češ, da so skup- no z Avstrijo tlačili ltalijane. Ne lažite, zakai z lažjo se neti le prepir med plemeni. Volilni izidi v Jugoslaviji. še vedno niso znani. Vladni listi so pisali začetkoma, da imata Pašič in Pribičevič 40 poslancev večine, iiato so znižali večino na 9 poslancev, po zadnjih vesteh pa ima vlada le 4 po- slance večine. Opozicionalno časo- pisje trdi pa še vednoi, da sta Pašič in Pribičevič v manjišini. Treba je to- rej še čakati par dni, preden izvemo lesnične številke. Čudno pa je le, da toliko mečkajo in mečkajo in še vedno ne povedo, kdo je zmagal. Pogajanja Jugoslovansko - italijanska konfe- rtrica, ki je doslej imela svoie razpra- ve v Benetkah, se je nomaknila malo bolj nazaj. Italijanska in jugoslovan- ska vlada sta. se začeli pogajati, kje naj bi se pogajali. Pogodili so se za Florenco. Morda se bodo tarn uspeš- nejše pogajali. Kdo je volil v Ljubljani Ljudsko stranko? Kakor čitamo v ljubljanskem »Ju- tru«, so glasovali za Slovensko ljud- sko stranko v Ljubljani mnogi vseu- čiliščni profesorji, kulturni delavci in pisatelji. Tako prišteva »Jutro« med volivce drja Korošca, vseučiliščna profesorja Šerka in Metoda Dolenca, tajnika Samostojne kmetijske stran- ke g. Bukovca, Goričana dria Maru- šica, profesorja Mašero in Novaka in pisatelja Albrechta. Razume se, da je »Jutro« radi te- ga silno ogorčeno in da obsoja te gospode, češ, da so izdali »svobodno misel in naprednost«, kar da ie kul- turne delavce močno razžalostilo. Cudno, da pozna »Jutro« tako do- bro volivce, ko so bile volitve tajne. Zanimiva izjava. Vseučiliščni profesor d.r. Šerko je objavil v »Slovencu« tole izjavo: »Z ozirom na notico v včerajšnjem »Ju- tru«, da se govori v klerikalnih kro- ^ih, da sem volil dria A. Korošca, iz- javljam, da sem ga res volil. — Je se- daj ta stvar v redu? Prof. dr. Alfred berko.« Povišanje uradniških plač. Kakor smo že poročali. namerava vlada zvišati place državnim uradni- kom. Za to povišanje mora finančni minister preskrbeti 800 milijonov lir. Ker takale svotica ne čaka lepo na dnu skrinjice v finančnem mini- strstvu, da bi jo kdo dvignil, bo treba denar drugod dobiti. Pa je dejal mi- nister: »Zvišajmo poštne pristojbine in se kake druge takse, pa bodo lire skupaj!« „Socialna misel". Te dni je izšla prva stevilka leto- šiijega letnika te krasno urejevane »socialne revije. Cela stevilka je po- svečena vprašanju demokraciie. Zel» zanimiv je članek dr. Besednjaka o razmerju italijanske ljudske stranke do Vatikana. V članku se upravičeno obrača proti tisti neso-dobni cerkveni struji, ki hoče osloniti moč Cerkve na mogotce, ki slučajno danes odloču- jejo, mesto na široke plasti krščan- skega ljudstva. Janko Krali pise o strujah med francoskimi katoličani, ki bas te dni okušajo sadove sta.rega nedeniokratičncga nazirania. Ostali članki opisujejo borbo med demokra- tičnimii in nazadnjaškimi strujami v Jugoslaviji. Ta stevilka je krasen u- vod v četrti letnik. Vsak naš razum- nik bi moral zajemati iz »Socialne misli«. Stari lisjak. Ko^ je po volitvah v Jugoslaviji vprašal neki časnikar rninisterskega predsednika Pašiča, ali se bo sedaj uredilo vprašanje sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi, je odvrnil: »O torn nesmo još razgovarali.« Pašiču se ni ljubilo govöriti, pa se je po svoje odrezal. Vzgoje in pouka, ne kinemato- grafov in prostosti! Pred par dnevi so v nekem ba- varskem mestu obravnavali slučaj, ki naravnost vpije, naj se današnji mla- clini ne dovoli toliko prostosti, kot jo ima, Dva pobiča, štirinajst in petnajst let stara, sta lani v oktobru umorila očeta, mater in dve sestri. Ponoči, ko so vsi spali, sta vse štiri zabodla z nožem. Potem sta pobrala ves de- nar in pohajkovala, kunovala slaš- čice in kadila cigarete. Šele čez par dni je policija dognala, kdo je izvršil grozni umor in je rnlada izprijenca zgrabila. Dober glas seže v deveto vas. Italiji je dosti na tem, da si onrani v tujini dobro ime. Razna poročila o fašistovskih nasilstvih so temu slo- vesu precej škodila. Pa ne le slovesu tudi italijanskemu žepu; saj pustijo tujci milijone in milijarde vsako leto v Italiji. To Italijani dobro vedo in so si vsled tega osnovali društvo »Enit« pod predsedstvom senatorja Rava, ki mora skrbeti za dobro ime Italije v svetu s spisi, slikami, fikni, predava- nji i. t. d. Vlada podpira to društvo z vsemi sredstvi Iz njegovega poro- čila je razvidno, da je društvo, po- sebno letos moralo zelo pobijati v inozemstvu »napačno mneuie o ne- mirih v Italiji«. Letos pričakujejo V Rimu dosti romarjev. Turški parlament. Poslanci Kemalove drvaže v Ango- ri si na precej čuden način vtepajo v glave svoje nazore. Pri neki burni razpravi je poslanec Ali-bev kar stre- Lial s samokresom in smrtno zadel svo:ega tovarisa. Zato n,e bodo smeli več odslej poslanci hoditi v orožjem k zborovanjem. Cudno, da Jim je bilo prej dovoljeno! Odbor društva Skalnica bo imel sejo v ne- dcljo dnc 15. t. ni. ob 4. uri pop. v društ' venih prostorih v ulici Mameli St. 5 Lucko išče dekle. Spisal Peter Rossegger. - Podomačil Zagorski. (Dalje.) Da, mizar Lucijan. Cigara ni bila za nič, jo je vrgel v grmičje malin. Zdaj bi pa vendar rad poskušal zače- ti s kakim dckletom. — Le kako na- vezati s kakšnoi? Ni tako, kot pravi stari pomočnik, on — Lucijan — je imel presneto malo opravka z dekleti in se tudi nikoli ni ninogo brigal, ka- ko se drugim to pripravi. Za eno je pač vedel, za eno prav posebno, — no, na to celo ni misliti. Pa drugo. Morda to dekle, ki prihaja iz grape od Potokarjevih. Ni preveč brhka, de- narja pa nič. Zanjo se ne tržeio. Prav mlada je vseeno. Ta bo prava, te se pri memo. Tako je modroval fant, istopil1 proti deklctu in rekel: »Saj je časa dovolj, Potokarjeva, jaz bi rad imel družbo do cerkve.« »Me veseli,« je odvrnila, »pot je za dva široka.« »To inislim tudi jaz,« je rekel Lu- cijan, »in zdaj te bom kar prašal, ka- ko ti je ime.« »Tina, če ti je prav!« ¦ »Seveda! Tina, praviš? Tina je čedno ime, Tina. Tako zveni ko bi zvonovi pritrkovali: Tma-tona-tina! In zd:aj bi rad vedel, Tina, oe me ma- raš za fanta!« »Da!« je rekla, »zakaj pa ne, če bi drugega ne imela? Pa imam že encga.« »Toi je pa škoda,« se je odrezal fant, »že sem se te veselil. Glej no, zdaj mi je prišlo na pamet, čakati rnoram nekoga, ki za mano pride. Pozdravi doma, Potokarjeva.« Šla je naprej, on je obstal in je ča- kal na drugo dekle, ki je prihajalo po poti. Ta je bila še lepša kot Tina in se je fantu že od daleč smejala. »Stopi, Metka, pridi, že čakam na- te!« ji je zaklical. »Tako?« je dejala nagovorjena, »to je pametno. Sama hoditi, — je pač tako dolgočasno.« »Saj pravim, Dajmi roko. Metka.« »Tu jo imaš. Aj, aj, kdo bo pa kar hitro tako trdo stiskal roko? Saj to boli!« »Tega je kriv tale prstan,« je raz- ložil fant. »Ali mi ne poveš. kdo ti je nataknil ta prstan?« ' »Če že hočeš vedeti: sama sem si ga nataknila.« »Takle prstan bi si želel,« ie dejal Lucijan. »svojega ti dam zani.« »Fantič, ne, tega pa ne dobiš.« »Od koga ga pa imaš?« »Če že hočeš vedeti: od moje ranj- ke mate re.« »Ali je že umrla, tvoja mati?« »Da, seveda.« »Ali ti je oče tudi že umrl?« »Tudi on je že v grobu.« »In bratje, sestre?« »So tudi že umrli.« »Beži!« je zinil fant in ni prav ve- del, kaj bi rekel. »Vsi mrtvi. To je pa čudno. Zdaj si pa moraš fanta dobiti.« »Zakaj pa ne! Ce kdo pride!« »Eden je tu.« »Več pa jih ne potrebujem.« »Torej boš šla d'anes z menoj v go- stilno, Metka?« »V gostilno pa že grem.« • j »Plačam ti časo vročega vina.« »To se pa začenja prav nobel,« je rekla. »H pravi ljubezni spada vroče vino, pravi naš stari hlapec. In kako sem ; zdaj vesel, da imam dekle.« »Men! tudi ni zoprno,« je priznala i deklica. »Arnpak eno ti moram še povedati' Metka,« je menil Lucijan. »saj ti ne ; bo h Li do storilo, in prav je, da se prej domeniva, da ne bo nepotrebnih pre- pirov. Za ženo te pa ne vzamem.« Šla sta v cnakem koraku vštric eden ob drugem, zdaj pa je obstala» j je pogledala fanta in kot v sanjah re- kla: »Poročiti me nočeš? In to si drZ' neš mi povedati v obraz?« »Ker ne morem trpeti hinavščine.« »To je prav lepo od tebe,« ie rekla» »tudi jaz hočem biti poštena kot ti ifl ti povem: Meni ni za ljubinkanje. Za inoza pa vzamem prvega, ki ga do- bim, jaz se hočem omožiti.« »Zdaj sva že končala pomenek,« Je dognal Lucijan, »in zmeraj je dobro» če dva tako lahko govorita.« »OORIŠKA STRA2A« Stran 3. „Človekoljubni" baron V Roveretu na Tirolskem ie avto- mobil nekega baron a tako blazno di- vjal po ulicah, da je povozil neko žen- sko. Avtomobil so takoj ustavili in na- ložili nanj umirajočo žensko, ki je ma- ti enajstih otrok. Kljub temu. da jo je baron prepeljal v svojem avtomobilu v bolnico, je še isti dan umrla. Listnica upravništva. „Goriška pratika" je doposlana že vsem celoletnim naročnikom našega lista. Če jo kdo pomotoma ni prejel, naj sc oglasi. Ob tcj priliki odgovarjamo onim, ki po- vprašujejo, ali je še „Goriška pratik", da jih ima uprava še nekaj malega. Kdor bi jo še rad imel, naj čim prej pošlje naročnino. Nekateri naročniki so poslali po nakaznici naročnino za celo leto 1925, a so pri tern pozabiii zapisatj svpj naslov. Tako je uprava „Straže" prejela denar, a ne ve, kdo ga je poslal in dotični naročnik ne dobiva lista, ker ga ne venio komu poslati. Nekaj teh smo že ugotovili. Ne venio še kdo je poslal naročnino z Dolenja 29. decembra 1924 in 14. januarja 1925; z Robiča 7. jaiuiarja; s Štanjela 29. januarja in s Ccrkna 3. febru- arja 1925. Te in vse druge. ki ne dobivajo lista, čeravno so plačali, uljudno prosimo, da sporočijo to upravi, da bo red. Koncno se zahvaljujcmo vsem narocnikom, ki so nam ostali zvesti, pozdravljamo nove ter izrekarno iskreno zahvalo vsem, ki so se trudili in se šetrudijo za razširjenje „Goriške Straže". Naprej po tej poti za naše Ijudsko glasilo in ni se nam treba bati narodne smrti! GOSPODARSTVO. Kruha, kruha! Množice celega sveta vpijejo>, naj se vkide pobrigajo za žitnice. Kruh se vedno draži. Draginja pa ne na- rašča le v Italiji, ampak po vseh dr- žavah. V Angliji, Švici in v Severni-h evropskih državah je to vprašanje še bolj pereče kakor v Ita.Ii.ii. Zetev je bila zadnja leta slabša kot poprej; toda vendar še na povprečni višini. Pomanjkanje iniai torej druge vzroke. Svetovna vojna je tudi v krušnem vprašanju vpcljala nekaj sprememlb. Uradni izvidi dokazujcjo, da se danes je dosti več belega kruha kot pred vojno. Pšcnice je pa manj. Evropska žitnica Rusija nima več toliko žita za izvoz kot v prejšnjili letih; ko je iz- bruhnila v ruskih pokrajinah znana lakota, so morale celo evropske d,r- žave pošiljati Rusiji kruha. Balkan- ske države so tudi glede žetve na slabšem kot pred vojno. V Franciji je pomanjkanje kmetskih dninarjev, zato pada produkcija. In če pomisli- ftio še na opustošene kraje in vedno siaraščajočo industrializacijo, ki po- tiska srednje posestnike v stran, smo spoznali poglavitne vzroke današnjih krušnili težav. Kako pa temu odpo- moči? Spomnimo Sie na vojne case. Ko ni bilo kruha, smo jedli krompir, poga- eo. Marsikomu se bo čudno zdelo>, češ zdaj hočejo narodni gospodarji s sklicevanjem na krušne izkazniee in vojno stradanjc spraviti po- manjkanje kruha s sveta. Le po- čusi! Dokler jc sila in se razmere ne Z'boljsajo, bo pač treba poseči po tern sredstvu. S finim pecivom, Ki ga kon- sumira morda 40 odstotkov ljudi, Proč in namesto tega naj se uvede enotna vrsta kruha. Ta način se je na Francoskem že izkazal kot ute- nieljen. Drugi odpomoček proti po- manjkanju žita je tudi koi pri rokah. To je izboljšanje njiv in s tern v zve- i\ boljše žetve. Naredili so poskus: na hektarju tal, ki je donašal 10 kvin- ta.lov žita, so dosegli z izboljšanjeni 20—30 kvintalov. Ne da li to misliti? In takih poskusov so naredili več. Če bi se to obneslo povsod, bi bila krašna kriza pr.i kraju! Naši kmeti.iški stro- kovnjaki naj se zdaj lotijo dela. Pod- uk in dobra volja bosta izboljšala tudi naša pol ja, tudi nas gospodarsko okrepila, tudi našim ljudem do 'In eh. v Avstralijo Carignano 23. februarja 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle st. 4. Valuta. Dne 10. februarja si dobil : za 100 franc, frankov 129.50 do 129.75 Lir za 100 belg. frankov 122.50 do 124.50 Lir za 100 švic. frankov 464.— do 467— Lir za 100 češ.-slov. kron 71.30 do 71.70 Lir za 100 dinarjev 39.40 do 39.70 Lir za 1 sterling 115.35 do 115.55 Lir za 1 dolar 24.05 do 24.15 Lir za 1 zlato marko 5.70 do 5.80 Lir za 100 avst. kron 0.0330 do 0.0346 Lir Beneške obligacije. Dne 10. februarja: Srednji kurs L. 81.48, v Trstu 81.50; v Milanu 81.55, v Rimu 81.40 L. Šlrite ,6oriško Stražo'! Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko pitaijo Du. IQE FIORI B GORICI, COHSO WITT. EM. 111. «. W SFRE3EIH9 OD 9 - IZ IN Z - 4; Fotograf JOSIPIäRDIN se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palace. Najboljüi ciga- retni papir je Oleschaii 51aunn zalaga zn luiijsfio Benecijo Kotolišlra knjigapna - Gorica (Montova Irišca šl. 2) PGDRUŽNICA Ljubljanshe hretiifne bflnhe v Eorici Corso Verdi „Trgovski Domu Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. I zvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbeccv i. t. d. i.t. d Prodajam pasti in posebno meso za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje. 09** Nihče nima pravice kupovati zame.----------------------------- Halter Rindspoch - BoFics Via Carducci šteu. 6. Pozor na izpremenjeni naslov E Qdiikovana pekarna in slaščičarna 3AHOB BHflTUŽ ulica fllameli št. 6 (prej Scuole). Cenj. odjjemaflcem in slavitemu obcinstwu naznanjam, da sem v hiši, kjer imam že dolgo let dobroznano pekarno in slaščičarno, preure^ dil na novo slaščičarno z najboljšim pecivom^ slaščicami, likerji in delikatesnimi vini. Priporocam se vscm novoporočencem, bir- mancem in drustvom za obilen obisk in jamčim s solidno postrežbo. Sprejemajo se naročila.Odlikovana pekarna in slaščičarna J.BRATUZ. Hove ppeuPEjena slasčičgrna B p a t u ž ilia Alemeii steu. 6 (ppej Scuole).