! /»mehiška Domovi ima
IH	''8-8,
yK /7 4NINSPIMT
fOftiiv.. / lAIMHIA©^ OMl^	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 10, 1968
SLOVCNUM
MORNING NCWSPAPCBi
STEV. LXVI — VOL. LXVI
ien. Fulbright bi rad zopet načel vprašanje "lonkinške resolucije"
gre mu toliko za samo preiskavo napada severnoviet-namskih bojnih čolnov na a-meriška rušilca, kot za načel-»o zahtevo po skrbnem preverjanju dejstev, predno se na njih osnovi dela kake odločilne sklepe.
Washington, d.c. — Ton-
kinška resolucije je tista, ki sta Jo izglasovala senat in predstavniški dom in ki daje predsedniku Pooblastilo za vojskovanje v Vietnamu. Resolucija temelji v glavnem na uradnem poročilu, je 2. in 4. avgusta 1964 vietnamska vojna mornarica napadlo naša rušilca Maddox in Turner Joy. Prvi napad je nesporno dognan, drugi je pa zavit v neko skrivnost, ki daje Fulbrigh-*u povod, da bi rad dognal, kaj 1° resnica na njem.
Nekatera poročila trdijo, da scvražnih bojnih čolnov sploh ni kilo blizu in da je napačno tolmačenje nekih pojavov na radar-ski mreži dalo povod za poročilo c drugem napadu. Ni torej izključeno, da drugega napada sPloh ni bilo in da so pomanjkljive slike na radarju krive, da le prišlo do uradnega poročila 0 njemu.
Fulbright zaenkrat preiskuje 2adevo kar samo kot predsednik odbora za zunanjo Politiko. Pomaga mu pa pri lem odborova pisarna. Pravijo Pa> da bo kmalu prišel pred od-kor s poročilom o svoji preiskavi In zahteval, naj odbor sam skle-116 uradno, da bo zadevo preiskal.
Fulbright hoče dati tej zadevi r'ačelno obliko. Postavlja nam-reo vprašanje, ali sme federalna administracija objavljati uradna Poročila, ki lahko dobijo značaj Izredne važnosti in rodijo dale-^osežne posledice, morda celo v°jno napoved, še predno jih ni k° dna in ne samo enkrat pre-kontrolirala. Taka opreznost je *ern bolj potrebna takrat, kadar r‘aj taka uradna poročila služijo 2a gradivo, ki naj ga Kongres ^°rabi za svoje zakone in reso-
Cije’	1 : itoim
. ^ načelu ne bi mogli ugovar-lati Fulbrightovemu stališču. 4di se pa, da v tej njegovi akciji vendarle preveč osti proti "^hnsonovi zunanji politiki. Saj ne bo malo med Johnsono-Vimi nasprotniki, ki bodo kar Javnost trdili, da je predsed-^k namenoma naslikal drugi na-
pad
v taki luči, da je Kongres
°bil vtis, da so bile naše vojne adje res dvakrat napadene. Tak °citek smo že slišali. Ako bi tiskava dognala, da drugega *jaPada sploh ni bilo, bi očitek °bil vrednost pravega dokaza, bi Johnsonovi politiki hudo kodovalo. ge prav posebno v
Volivnem letu.
si brezobziren pri vožnji. Pozabi, da se boi zaradi kesali
P' Temenski prerok pran,
^0bIaeno z naletavanjem snega. aWišja temperatura okoli 20.
Novi grobovi
Mary Svette
Po dolgi bolezni je preminula 87 let stara Mrs. Mary Svette, roj. Mulh v vasi Kozjak, fara Dobrnič na Dolenjskem, od koder je prišla pred 65 leti. Družina je bila med prvimi slovenskimi v Randallu. Zadnja leta je pokojna živela pri sinu Louisu na 3605 Glenwood Blvd. v Solonu, Ohio. Bila je članica ADZ št. 31. Mož Frank ji je umrl leta 1946, zapustila pa je sinove Johna, Antona, Franka, Martina, Josepha in Louisa ter hčere Anno Bobnar, Mary Krecek, Paulino Stepic, Roso Grega, Agnes Koble in Frances Phou, vnuke, pravnuke, (v starem kraju) brata Jožeta in druge sorodnike. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob devetih iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Rite v Solonu ob desetih, nato na Kalvarijo.
John E. (Whitey) Median
Včeraj je umrl John E. (Whitey) Mochan z 22790 Fairlawn Drive, Euclid, mož Matilde (Til-lie), roj. Lorber, oče Jamesa in Dale, stari oče Jimmia in Michaela, brat Frances Mochan, Katherine Vukovich (Canal Fulton), Franka in Ann Cirelli (Canal Fulton). Pogreb bo v soboto ob devetih iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek.
Diana Douglas
Po dolgi bolezni je umrla na domu svoje hčere na 627 Ledge Rd., Macedonia, Ohio, Diana Douglas, roj. Mandel, vdova po pok. Edwardu J., mati Diane Schussler, Lorette Hastings (Calif.), Ronalda (Columbus, O.) in Edwarda P., 6-krat stara mati, sestra Emme Joles, Josephine Vidmar, Lodija in pok. Chrisa. Zadnja štiri leta je bila zaposlena pri May Co. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je živela na 1975 Torbenson Dr.,
Proračunski direktor zvezne vlade odstopil
Predsednik L. B. Johnson je imenoval namesto odsto-pivšega Schultzeja za proračunskega direktorja C. J. Zwicka, njegovega namestnika.
SAN ANTONIO, Tex. — Proračunski direktor Charles L. Schultze je dejal časnikarjem v zvezi s svojim odstopom, da je o tem govoril s predsednikom že v lanskem juniju, pa je obljubil o-stati na svojem položaju tako dolgo, da bo pripravljen novi zvezni proračun. Ta je sedaj na tem, da ga bo predsednik predložil Kongresu, čas za odhod je torej prišel.
Predsednik je imenoval na mesto C. L. Schultzeja, ki je v tem uradu bil najprej pet let kot namestnik, od leta 1965 pa kot direktor, njegovega namestnika Charlesa J. Zwicka, 41 let starega gospodarskega strokovnjaka z doktoratom v ekonomiki Harvard univerze, na kateri je nekaj časa tudi predaval ekonomiko. Schultze, ki je star šele 43 let,
Vojna v Vietnamu kriva 1.5 bilijona dolarjev primanjkljaja
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Fowler je dejal, da je treba na račun vojskovanja v Vietnamu zapisati 1.5 bilijona dolarjev primanjkljaja v lanski ameriški zunanji plačilni bilanci, ki znaša okoli 3.5 bilijona. Dva bilijona primanjkljaja je v turističnem prometu.
Glavni grešnik je vendar vlaganje ameriškega kapitala v tujih deželah, zlasti v zahodni Evropi, Kanadi in na Japonskem. Zato je zvezna vlada odredila tu ostre omejitve. Prav tako je pripravila stroge omejitve za posojila v tujino in sedaj pripravlja tudi predloge za omejitev potovanj Amerikancev v prekomorske dežele.
K vsem tem ukrepom hoče zvezna vlada dodati še 10-odstot-no davčno naklado, ki naj bi omejila primanjkljaj v zveznem proračunu in zavrla inflacijski pritisk v samih Združenih državah. Davčna naklada bo po besedah zakladnega tajnika Fow-
Nova presaditev srca v N. Yorku ni uspela
Včeraj je skupina zdravnikov pod vodstvom dr. Adriana Kantrowitza v Maimonides bolnici v Brooklynu izvedla tretjo presaditev srca v ZDA. Danes zjutraj je 57 let stari Louis Block, ki so mu vsadili v telo srce 29 let stare ženske, ki je umrla zaradi tumorja na možganih, umrl.
NEW YORK, N Y. — Dr. Adrian Kantrowitz je včeraj s skupino zdravnikov presadil v 57 let starega Louisa Blocka, upokojenega policaja, ki je imel že skozi leta težave s srcem in je bil po zadnjem napadu na tem, da umrje, srce 29 let stare Helen Krouch iz Patersona, N.J., ki je u-mrla zaradi naglo rastočega tumorja na možganih. Srce H. Krouch ni bilo dosti veliko, da bi moglo poganjati kri po telesu L. Blocka, vendar se je dr. Kantrowitz odločil za presaditev, ker sta bili krvi obeh tako enaki. Novemu srcu je pomagala poganjati kri po telesu L. Blocka še posebna naprava. Louis Block je danes zjutraj umrl.
Dr. A. Kantrowitz je izvedel
je dejal v Washingtonu, da ne	“dobro f varovanje” ame-
sme nihče njegovega odhoda iz nskeSa f^nenega položaja m
administracije tolmačiti s kakim nesoglasjem na področju gospodarske politike v vladi. Zavzel se je javno za povišanje davkov, kot jih vlada predlaga.
Schultze je bil poleg zakladnega tajnika Fowlerja in načelnika predsednikovega gospodarskega sveta Auckleya glavni Johnsonov gospodarski svetovalec. Čeprav bo od te trojice ostal v vladi le še Fowler, ne pričakujejo nobenih bistvenih sprememb gospodarske politike same.
seveaa — dolarja.
Cleveland. Bila je članica KSKJ št. 169 in Oltarnega društva pri fari Kristusa Kralja. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek zjutraj.
“Srebrni most” ni kazal znakov staranja?
CHARLESTON, W. Va.—Guv. H. C. Smith je izjavil, da niso na jeklenih palicah, na katerih jo visel Srebrni nv it čez reko Ohio pri Point Pleasant, našli veliko rje in drugih znakov staranja. Preiskava doslej še ni mogla najti nobenega pravega vzroka za združitev mostu 15. decembra lani.
Skoraj celotno ogrodje mostu so« spravili iz rečne struge, prav tako so potegnili iz nje tudi 36 trupel ponesrečencev, med tem ko 10 oseb še vedno pogrešajo.
svojo prvo presaditev srca komaj 3 dni po dr. C. Barnardu, ki je izvedel prvo tako operacijo na svetu v Capetownu v Južni | Afriki. Prejemnik srca Wash-;kansky je umrl po 18 dneh zaradi uničenih pljuč. Dr. A. Kantrowitz je presadil srce dva dni starega dojenčka v dva in pol tedna starega. Srce je delovalo le 6 ur in pol. Zdravniki niso mogli dognati, zakaj je odpovedalo, povedali so le, da so imeli težave z vzdrževanjem kemičnega ravnotežja v telesu dojenčka, ki je dobil tuj^ srce.
Dr. P. Blaiberg v Capetownu, ki mu je vsadil dr. Barnard srce mladega mulata, umrlega na možganski kapi, se počuti odlično in bo, če seveda ne nastopi kaka nenadna kriza, lahko v nekaj tednih že zapustil bolnico. Vse kaže, da je ta presaditev srca uspela. Tudi stanje M. Kas-peraka, 54 let starega delavca, ki mu je vsadil dr. Shumway
srce 43 let stare žene, umrle nenadno zaradi možganske kapi, se je popravilo, čeprav je še vedno na kritični listi. Kasperak je imel hude težave z ledvicami in jetri. Kmalu po presaditvi srca je prišlo pri njem do obsežne krvavitve v želodcu in črevesju. Ko je dobil v ponedeljek močno transfuzijo zdrave krvi, se mu je stanje popravilo in kr vavitev je prestala.
Dr. C Barnard in dr. N. Shum-way sta študirala skupaj na univerzi v Minnesoti. Tehniko presajanja srca je razvil dr. Shurn-way v medicinskem laboratoriju
Iz Clevelanda in okolice
Visoka starost—
Mrs. Mary Krall, 411 Dumbarton Blvd., praznuje danes, 10. januarja, svoj 88. rojstni dan. Živi pri svoji hčerki Mrs. Stanley Zupančič. Dolgoletni naročnici AD, ki list kljub visokim letom še vedno vsak dan težko pričakuje in bere, čestitamo ter ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstvo!
Uprava išče raznašalca—
Ameriška Domovina išče raznašalca za ceste Trafalgar Ave„ Lucknow Ave., Ridpath Ave., E. 161 St., 162 St. in 163 St. Kličite 431-0628.
V bolnici—
Mrs. Ana Lenarčič z 18601 Underwood Avenue je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 924. Obiski so dovoljeni in zaželjeni.
Nova odbora—
. Oltarno društvo sv. Vida ima za leto 1968 sledeči odbor: duhovni vodja msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farč-nik; rediteljica Anna Marinček; nadzornice:	Dorothy Strniša,
Cecilia Žnidaršič in Jennie Femee. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Podr. št. 25 SŽZ ima za Igtp 1968 sledeči odbor: duhovni vo-
Slanford univerze v Kaliforniji.
To tehniko sta uporabila poleg dia msgr- Louis B- Baznik, prednjega tudi dr. Barnard in dr. sednica Mary Kolegar, podpred-Kantrowitz.	| sednica Silva Mihevc, tajnica in
blagajničarka Mary Otoničar,
DR. STANISLAV LENIČ BO POSVEČEN V NEDELJO
LJUBLJANA, Slov. :— Posvetitev novoimenovanega Ijubljan-
1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in
Zahodni časnikar o nacionalizmu v vzhodni Evropi, zlasti v SFRJ
Jugoslavijo je lani med drugim obiskal tudi Viktor Meier, urednik nemške revije “Der Monat”. Prepotoval je vso državo, opazoval dogajanja pri naš in v drugih srednjeevropskih državah, zbiral podatke, ki so se mu zdeli zanimivi, in prihajal v stik z vodilnimi komunističnimi osebnostmi. Svoja opazovanja in ugotovitve je strnil v članek, ki ga je objavil v svoji reviji.
Po Meierjevem mnenju, se je v vzhodnoevropskih državah, ki imajo komunistične režime, prebudil nacionalizem zaradi zgrešene sovjetske politike, ki v te države ni samo prinašala komunizem, ampak je določala tudi to, kakšen mora biti ta komunizem. Tako se je začel rojevati odpor proti sovjetom najprej v Jugoslaviji, iz; nje se je pa prenesel tudi v druge komunistične države. Ta odpor je danes že tako velik, da je v vseh komunstičnih strankah čut za lastne narodne koristi mnogo močnejši od čuta za “internacionalno solidarnost”.
Glede nadaljnjega razvoja tega stanja v komunističnih državah je Meier mnenja, da je malo verjetno, da bi v komunističnih državah mogli u-sperti tako imenovani revizionisti, ki se zavzemajo za “humanizacijo in demokratizaci-
jo” komunističnih režimov, ker da narodi Vzhodne Evrope od sociološkega pojmovanja in mišljenja prehajajo znova na zgodovinski način mišljenja. Zato po njegovem mnenju Djilas in Mihajlov nimata dosti izgledov za uspeh, ker da za organiziranje opozicije na splošni jugoslovanski osnovi skoro da ni več pogojev.
Govoreč o bodočnosti narodov Jugoslavije pisec članka pri presoji posameznih narodov prihaja do različnih sklepov. Tako avtor pripisuje slovenskemu narodu in tudi slovenski komunistični partiji zaslugo, da je nastala skupna fronta proti izkoriščanju slovenskega gospodarstva v korist “nerazvitih” republik. V tem Meier vidi začetek demokratizacije. Slovencem so po piscu sledili Hrvati, za temi pa so nastopili še Makedonci, ki da so danes na “najpomembnejših mestih liberalizacije”.
Tak razvoj, kakor v Jugoslaviji, je po avtorjevem mnenju mogoče opazovati tudi po drugih komunističnih državah. Zavrača pa mnenje tistih, ki pravijo, da je mogoča narodna samostojnost na gospodarskem področju, ob istočasnem političnem vztrajanju na internacionali zrnu.
Glede bodočega razvoja dogodkov v Jugoslaviji Meier izjavlja, da je zanj dal hrvatski
vodilni komunist dr. Bakarič še najbolj sprejemljive predloge. Ugotavlja pa takoj, da niti Čehoslovaška, niti Jugoslavija, kot večnarodni državi še nista našli ustavnih oblik, ki bi omogočale skupno življenje brez trenja.
Za Jugoslavijo pravi, da izgloda, da je v njej edino možna pot neprestano spreminjanje federacije v konfederacijo, ki naj da posameznim republikam svobodo, da bodo svoje notranje zadeve urejale tako, kakor to odgovarja stopnji njihovega razvoja in njihovim tradicijam. Ni mogoče izdajati in izvajati enakih zakonov za Slovenijo in Makedonijo. Tu zopet opozarja na Bakariča ter pravi, da je v tem pogledu dal pametne predloge, katere bodo morali v teku časa gotovo uresničiti.
Zanimive so Meierjeve ugotovitve glede političnih sil, ki so sedaj skrite, jih je pa čutiti in ki naj bi za komunisti prevzele usodo svojih narodov v varstvo. V Sloveniji so to “krščanske-katoliške sile”, na Hrvatskem vsaj po mestih, socialdemokrati, za Srbijo pa pravi, da je vsaj “v znaku nacionalističnih prič akovanj.” Glede Slovenije dobesedno pravi: “V katoliški Sloveniji, ki je imela pred vojno močno klerikalno stranko, je že danes stanje takšno, kakor da smo pred oživitvijo Cerkve kot idealnega političnega čini-telja. V Sloveniji in na Slova-
škem bi katoliški stranki po vzoru italijanske krščanske d e m o kr a cije in avstrijske ljudske stranke z gotovostjo dobile večino:1*
O kmetskih strankah ima Meier slabo mnenje. Zanje pravi, da nimajo več nobenega izgleda na uspeh. Tudi da niso več privlačne. “Hrbtenico” da jim je na eni strani zlomil komunistični režim, na drugi strani pa spoznanje, da je samo z industrializacijo mogoče doseči lasten napredek.
Glede odnosa demokratskega zahoda do “nacionalizma” v komunističnih državah, Meier pravi, da ga mora zahodna demokracija podpirati, ker ima od njega korist že v tem, da zavira nadaljnje sovjetsko prodiranje proti zahodu. Meier gre v tem tako daleč, da prihaja celo do zatrjevanja, da nacionalizem v komunističnih državah že prekinja s komunističnim pojmovanjem stroge delitve družbe v razrede ter da za graditev države zbira ves narod. Po njem da se partija vsaj po svojih težnjah spreminja iz u-zupatorske zarotniške organizacije v skupnost rodoljubne elite.”
Tako Meier o dogajanju v državah s komunističnimi režimi, zlasti v Jugoslaviji. Pravilnost ali nepravilnost njegovih ugotovitev in sklepov bo najbolje pokazal razvoj dogodkov samih.
Sv. Slov.
skega pomožnega škofa dr. Sta- Antonia Miheva Mladinska ak-nislava Leniča bo v nedeljo, 14. januarja ob štirih popoldne (Ob 10. dopoldne po clevelandskem času. Op. por.) v ljubljanski stolnici.
Posvečevalec bo apostolski cie-legat, nadškof M. Cagna, sopo-svečevalca pa ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik in mariborski škof dr. M. Držečnik.
V Vietnamu doslej zgubljenih preko
1,000 vojnih letal
SAIGON, J. Viet. — Vojno letalstvo poroča, da je do 5. januarja pogrešilo v Vietnamu 999 letal, 220 se jih ni vrnilo z vojnih poletov v juž- v današnjem oglasu! nem Vietnamu, 779 pa v Severnem. Niso pa vsi pilotje med pogrešanimi. Velik odstotek so rešili naši helikopterji, večkrat celo sredi sovražnikovega ozemlja.
tivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer. Članice sprejemajo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
Letna razprodaja—
A. Brofman Department Store na 6806 St. Clair Ave. začne jutri letno čistilno razprodajo oblačil za ženske in deklice ter osebnega perila, delovnih hlač in jopičev za moške in dečke po globoko znižanih cenah. Razprodaja bo trajala dva tedna. Prilika za izredno ugoden nakup. Več
Neposredni telefonski klici z Evropo
LONDON, Vel. Brit.—Britanski poštni urad je objavil, da bo še letos mogoče klicati iz Britanije v Kanado in Združene države
Dopolnilo —
Pokojni Frank Cerkvenik, o katerega smrti smo poročali vče-laj, je zapustil tudi brata Avgusta Cerkvenika v kraju Zg. Vreme, Slovenija.
Ameriški bombniki bombardirali kitajsko ladjo?
TOKIO, Jap. — Komaj dva kar naravnost. Prav sedaj po- dni potem, ko se je Moskva pristavljajo potrebne naprave. Raz- tožila, da so ameriška letala bom-
govori bodo v bodoče cenejši. Sedaj stane 1-minutni razgovor
bardirala v Haifongu rusko tovorno ladjo, se je oglasila kitaj-
$2.50. Za nje bodo delno upora- ska vlada s tožbo, da so ameriška
bljali kabel delno pa satelit.
Maine glavni dobavitelj rakov v ZDA
BANGOR, Maine. — Ribiči iz države Maine nalove in pošljejo na trg okoli 70% vseh rakov v Združenih državah. Njihov povprečni letni nalov v zadnjih petih letih je znašal okoli 21,400,000 funtov.
letala bombardirala njeno ladjo Hongqui 158 v luki Campha, severnozahodno od Haifonga.
To je že drugi slučaj ameriškega piratstva, trdijo v Peipingu. Preje so ameriška letala 25. novembra bombardirala ladjo Hongqui 134. Kitajski protest je seveda zabeljen z običajno komunistično propagando. Državno tajništvo ZDA se še ni oglasilo.
I^OHOVIIWI


6.17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publ.shed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
<6a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
pad Jugoslavije pomenil ravno za velike države celo kopo nevarnosti, ki bi lahko vodile do lokalnih ali celo večjih vojn- Ravno tega ne želi nihče. Slučajno je v tem pogledu istih misli tudi komunistični svet. Razpad Jugoslavije po Titovem odhodu ni torej nikomur v korist, razen morda jugos'ovanskim narodom.
Ako hočejo doseči ta svoj cilj, se morajo najpreje pobotati med seboj in stopiti pred svet s konstruktivnim predlogom, kako parcelirati Jugoslavijo. Ako tega ne storijo, bodo prepuščeni sami sebi. Pri tem bodo tiste struje v Jugoslaviji, ki so za obstanek države, uživale simpatije in podporo svobodnega sveta, struje za razpad Jugoslavije se bodo pa lovile semtertja pri iskanju prijateljev in zaveznikov. Kaj bodo dosegle, se ne da reči.
Tajnik skusiva Presv, a Jezusovega št. 1 KSKJ zopet doma
Še v zadnjem pismu 16. marca se ga lahko držali vse leto. Jaz 1967 si Tvoje trpljenje izročil sem napravil samo tri sklepe,
Srca Jezusovega Šf. !T2 božji volji, ko Ti je Zdravnik pa eden je že odfrčal skozi okno,
[pokazal Tvojo rentgen sliko, ki drugemu se kolena že tako maje pokazala kaj slabo bodočnost jejo, da se bo vsak čas sesedel,
CLEVELAND, O. ________ Iz bolni-' ^'V0''e^a z^rav-ia- Kako zaupno tretjega pa čuvam kot punčico
ce sem se zopet vrnil in to že|m	V tem plsr™J zapf al svojega očesa. Kakšen je ta
drugič. Zdaj se zdravim doma. I . d°brega zdravnika' ^ sklep, bom pa povedal čez leto Dobim razna vprašanja, a zdrav-' .ern iZV1 u irnara M 111 z rav| a Obljubljam pa, da bom sto-nik mi je prepovedal vsako pi- m v,em'.da, m,.n°ben0 teh ne bod'il vse, kar je v moji mooi, da sanje in zapovedal, da moram en ™sll°. z;vlj™Ia m "’lrn0 na" se ga držim zvesto in pošteno!
°	H o 11 n t de? \r a I o H ri cm or-ir*! r\i^or*Cir»i _ '
mesec dni popolnoma mirovati.
daljuješ “vsled neuspele operaci-
že bruham še vedno več krvi”.1
KONGRES. — Iz kongresne-
Tako nekaj časa že ne bom mo- ^ ^ ^ "dobrotnik" "os ^ ŠV ga zap^sn'ka sem zvedel, da je
---c -r--------------- ,gel odgovoriti na nobeno pismo,1. Y6 Y 1 h ^ ^	v- bd na® velecenjeni rojak sena-
Pri tem grozi še druga nevarnost; lahko se vname pa naj se tiče društva ali česar- sek tudi aomonransKi mvana, KI lor Lausche imenovan V delega-
državljanska vojna. Takrat seveda bi se položaj hitro spre- koli drugega. Oko je oko! jle je stalno ol lsk0^al ia b0 ril> cijo, ki bo zastopala ameriški
menil, pa ne zanesljivo v korist tistim, ki bi jo zanetili. I	Pozdrav!	.•ie..poruOCu odboTUKProt^Um' Kongres pri zasedanjih Interpar-
1	stičnih borcev Tabor, da le je ,	,	d . i,
.	,	.	’	. lamentarne zveze v Rimu. Tam
, kmalu po	tem pismu polno pri- u j i r .	,
, ,	, .	j x j- , z. v	se bodo letos	spet	sestali	zastop-
> jel rak in seveda tudi kot izcr- ...	,	,	x 1
^	m u-i A 7C ri hi y-inr* I	oT7«ro -it«
Vsega tega ne smemo pričakovati že v letošnjem letu. Zato je mogoče, da se bo Jugoslavija letos zvijala le v kr-
Jože Grdina
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 7 Weds., Jan. 10, 1968
že pri borcu gosp. Sešeku, sem
» svežem grobu domo- „ar,ga kmalu k« sem
postavil gospodarsko in družbeno reformo na napačno pod-1 brdnCž! r0ld@S3 ZsfrSlIld lago. Je napravil tri napake; ni prilagodil reforme razpolo žljivemu kapitalu; je obdržal za svoje pristaše monopol na vsa vodilna mesta v gospodarstvu in s tem izročil usodo
niki vseh parlamentov sveta in
Jugoslavija in leto 1968
■
S
Smo v dnevih, ko poklicni in amaterski proroki napovedujejo politično zgodovino letošnjega leta za ves svet, pa tudi za posamezne dežele, za nekatere več, za nekatere manj. Med temi deželami je seveda tudi Jugoslavija, saj tam zmeraj “nekaj visi v zraku”, kar naganja človeka k ugi-
ban^Tak povod je na primer starost predsednika Tita, pa ^ tudi njegovo zdravje. Resda ni nobenih resnih poročil, da mu zdravje peša. Da pa ni mlad, to se mu vidi na obrazu. Zadnje njegove fotografije kažejo zaskrbljen obraz. Ali so vzrok temu leta ali položaj v Jugoslaviji, to je seveda nje-gova tajnost. Tito je torej lahko zaskrbljen, niso pa radi tega tisti, ki so prepričani, da se v Jugoslaviji ne bo zgodilo ničesar, dokler bo on mogel biti na krmilu- Tega mnenja so tudi diplomatični krogi.
Kaj pa, če bi ga zmanjkalo? Tu gredo seveda ugibanja narazen. Pesimisti sodijo drugače, optimisti pa zopet drugače. Morda bo še najbližje resnici tista sodba, ki se opira na skušnje iz povojne dobe v komunističnih državah. Ni se namreč zgodilo v nobeni komunistični državi nekaj strašnega, ako je diktatorja nenadno zmanjkalo. To se je videlo posebno ob dnevih Stalinove smrti. Vodilni ruski komuni-' sti so takoj vedeli, da je treba skleniti vrste in ustanoviti; kolektivno vodstvo, ki naj režim prepelje preko prvih nevarnosti. Tega mnenja pa so bile tudi ruske oborožene sile, zato ne je mogel vršiti prehod od Stalinovega režima na novi režim tako mirno. Na podoben način so se menjali re-.
dolžan mu s tem Izreči mojo vda- ‘° h“do in težko Je	f6*:-
CLEVELAND, O,-Pred mor-'™ ^!ala “	bodoVzSaH inTato mora!
.	.v i	do bližnjega sotrpina. Iskreni	x	,
na voa vuuuiia ui^oia v guapuuai aiv u m o icm i/.iuuu uavjuu ud 13 leti mi nepričakovano	Hčii Enako zahvalo naj našemu slavnemu rojaku le
gospodarstva nesposobnemu delu svojega novega razreda; prinese iz Italje Tvoj sotrpin, ki	0(Jbor za stalno'pozor- čestitati- Good luck> Senator!
ni postavil nobenega varuha, ki bi varoval interese pod- se je rešil taborišča in dosegel resničnemu trpinu ki je bil zda;' sem se pa neka;i spomnil jetij kot takih. Zato se bo Titova reforma gibala tudi letos svobodno Ameriko, Tvoje poz- gtaln^ na listi podpirancev kako in bom to tudi zapisal> ker vem> na robu gospodarske krize. Dokler bo kriza omejena na drave iz taborišča blizu Rima. mirno brez h a zbira Tabor da g- senator ne bo hud- Veste,
-----u- - X-	-------------------------- Ta Tvoj tovariš nam tudi pove, j dobrotnikih in po prireditvah tu v prestolnici, v Washingtonu
da Ti radi bolezni in ran ne bos 1	—i'1'- x—
gospodarstvo, bo že še šlo, ako se pa prekucne na politično polje, takrat bo pa joj.
BESEDA IZ NARODA
Zlatoporočenca Frank in Ana Svigel
CLEVELAND, O.
Kot je
žimi tudi v drugih komunističnih državah. Sedaj na primer bilo ž očano v clevelandskih vsi želijo, da bi režim Novotny čim preje odšel popolnoma	je 5 1anuarja 1968 po.
s češkega političnega odra pa vendarle nihče na Cehoslo- teklo 50 let; odkar sta si še v sta. vaškem ne pričakuje, da bi to povzročilo ostrejšo notranjo ^ cerkvi sv Vida v Clevelandu
krizo V deželi.	....	, i.'na Glass Avenue pred Bogom,
Zato bi lahko rekli, da bo tudi 1 itu sledilo na v a i duhovndcom in zbranimi verniki kolektivno vodstvo, ki bo v smislu sedanjega ustroja Zveze !bljubila dosmrtno zvestob0 po-komunistov Jugoslavije nabrano med člani predsedstva, od-tznana in spoštovana pionirja nosno glavnega zveznega partijskega odbora. Odgovorni ,ank in ,Svigel) ki imata komunisti v Jugoslaviji imajo v tem pogledu gotovo ze svO'i^c mn0g0 jet svoj lepi in mirni je pomenke, morda celo svoje dogovore, ah vsi skupaj ali 'dom na 5gl4 prosser Ave lPoro.
pa posamezne skupine.	|^.j2 ju je takratni svetovidski
Vendar pa organizacija kolektivnega vodstva ne bo lah-!župnik jernej Ponikvar, ki že od ka stvar, gotovo ne tako lahka, kot je bila po Stalinovi smrti jeta ^52 počiva na clevelandski
Kalvariji.
O. 5. jauuarja 1918, ko sta se
v Moskvi. V Jugoslaviji imamo namreč šest republik in nobena med njimi ne bo hotela biti zapostavljena v kolektivnem vodstvu. Dalje imamo armado, ki bo gotovo hotela ime-	.
ti svojo besedo v tem vodstvu. Ako bi morale biti vpošteva-,lubllanta poročila, se je zgodilo ne vse te želje, bi bilo kolektivno vodstvo podobno kar ma- (marsikaj veselega, prijetnega, pa lemu parlamentu, torej gotovo neučinkovito. Pa to še ni ^arfkal žalostnega, ne sa-vse. Zveza komunistov Jugoslavije je razklana najmanj v j^0 v svetu, ne samo v zgodovini dve osnovni struji: prva je za reformo, gospodarsko in druž- slovenskih clevelandskih nase-beno, druga pa škili nazaj na dobo pred 1. 1965, ko še ni .^ncev pac pa tudi v ožjem kro-bilo reforme. Obe struji bosta hoteli imeti glavno besedo- !|u nasib 'siavbeneev^Mr. m Mrs.
Za dosego svojega cilja bosta iskali zaveznike doma in na	dotom^dano
skupno prenašala, kot sta si to pred 50 leti pred oltarjem oblju-
tujem. Svobodni svet pri tem ne bo prišel v poštev, pač pa svet za železno zaveso. Pri tem lahko nastanejo komplikacije. Konservativna struja bo gotovo škilila v Moskvo,	. . . ,	,	. c
kjer že od nekdaj niso naklonjeni jugoslovanskim eksperi- blla- Vsak SV0J del s*a dopnnes-mentom v domači in zunanji politiki. Zato bodo rdeči ju-,la d° lepegd zakonskega zi Ij -goslovanski konservativci našli več razumevanja v Kremlju n-ia- do mirnega krščanskega do-kot pa zagovorniki sedanjih reform. Kremlju bo hodilo kar ma’ do vzorne katollske dnrzme.
Beg je blagoslovil njun zakon z dvema otrokoma, s sinom Frankom ml. in s hčerko Rose-
prav, da lahko pride do večjega vpliva v Beogradu, kot ga ima pod Titovim režimom.
Čisto drugačen bo položaj v takih satelitskih prestoli-cah, kot so Bukarešta, Budapešta, Sofija, morda tudi Var- marie, ki je poročena z g. Edvar-šava in Praga. Tam sicer niso navdušeni za jugoslovanske jdom Godič. Do sedaj imata zlato-reforme, jugoslovanska zunanja politika jim je pa kar všeč. poročenca tudi enega vnuka, ki
ju razveseljuje na stara leta. Jubilant Frank Svigel je ro-
Saj vedo, da je Beograd zmeraj na njihovi strani, kadarkoli pridejo navzkriž z Moskvo. Zato bodo v satelitskih prestolicah bolj naklonjeni jugoslovanskim “revizijoni-stom”, kot pa konservativcem. To lahko rodi izredno zanimive diplomatske spore in trenja za železno zaveso. Vsekakor bodo tako Moskva kot satelitske prestolice zainteresirane [je bila rojena v vasi Doljna Stra-na tem, da Jugoslavija ohrani komunističen značaj. V tem ža, fara Prečna pri Novem me-
tudi zgleden faran Sv. Vida. Ko-
liko časa je žrtvoval v večno čast božjo, pri kolikih svetih mašah in drugih cerkvenih obredih je pel in s tem poživljal dojemanje božjega delovanja v dušah vernikov. Pravijo tudi, da kdor lepo v cerkvi poje, dvakrat moli! Zato bi bilo prav, da smo zvestemu cerkvenemu pevcu hvaležni tudi farani prelepe svetovidske fare. Naj mu dobri Bog nekoč bogato poplača te žrtve!
Preteklo nedeljo ob pol enajstih dopoldne je bila v cerkvi sv. Vida zlatoporočna zahvalna sveta maša, katero je daroval mon-signor Louis B. Baznik. Nevestina družica ob 50-letnici poroke je bila nevestina sestra ga. Karolina Govže, tovariš pa sorodnik g. Frank Pajk St. iz Mentorja, Ohio. Nevesta je bila oblečena v zlato obleko, na prsih pa je imela pripet skladni šopek krasnega cvetja. Po petdesetih letih skupne poti, ji je njen ljubljeni Frank pred oltarjem nataknil na prst nov zlat prstan, ki ju bo vezal v ljubezni in slogi vse do takrat, dokler ju smrt ne loči.
Popoldne sta zlatoporočenca sprejemala goste v šentviškem avditorijumu. Prišli so ju počastit in jima čestitat sorodniki, prijatelji, znanci, prijazni slovenski rojaki in farani Sv. Vida. Nekaj prejšnjih in sedanjih članov cerkvenega zbora Lira jima je zapelo par milih slovenskih
dom iz Reke, od koder je prišel pesmi. Nad 600 gostov se je vese-v Ameriko leta 1913, jubilantka lilo s slavljencema, jima izreka-
Ana Svigel, rojena Derganc, pa
stu, od koder je prišla v Ameriko leta 1913. Oba sta se takoj ob prihodu v novo domovino nase-
pogledu ne bo med Moskvo in njenimi sateliti nobene razlike.
Kaj pa svobodni svet? Gotovo ne bo nobeni državi hodilo na misel, da bi se aktivno mešala v jugoslovanske doma- lila v Clevelandu. Frank je bil če zadeve, ki jih bo rodil Titov odhod iz politike. Vedele‘zadnjih dvanajst let svojega po-bodo, da Titov odhod ne bo pomenil konca komunizma v klicnega dela zaposlen pri Steel Jugoslaviji, ker tega čisto navadno ne bo hotel dovoliti ves j Improvement and Forge Co. in komunističen svet od Albanije do Koreje in Vietnama. Vprid je stopil v pokoj leta 1960. Na
tem mestu in ob tem lepem do-
koncu komunizma ne bo v svobodnem svetu nihče niti mig-i nil s prstom. Vsem bo za ohranitev miru več kot za poli- [godku moramo tudi omeniti, da tično svobodo jugoslovanskih narodov.	je bil zlatoporočenec Frank Svi-
Pač pa bo svobodni svet, posebno pa velike države za- gel nad 40 let zvesti pevec cer-interesiran na tem, da Jugoslavija ostane cela- Saj bi raz- kvenega pevskega zbora Lira in
lo svoje čestitke in svoje lepe želje za njuno nadaljno življenje. Navzoči so bili tudi častiti du hovniki, msgr. Baznik, č. g. Relic, č. g. Falež, č. g. Francis Pajk, mali nečak zlatoporočencev. Nepopisno lepo, prisrčno in slovesno je bilo!
Zlatoporočencema g. Franku
nikdar mogel doseči te sreče, da bi se znebil taborišča.
Ko sem Te dosegel z mojim pisanjem, me je kot mojega bivšega svaka iz prvega zakona takoj zaskrbela Tvoja usoda. Ker
kapital za podpiranje najbolj za-
služnih žrtev, žrtev borbe za svo- ce’ In v šepetanju je, kot vedno, bodo, ve le tisti, ki to človeko-!tudi mnogo ugibania- čenč, res-
Ijubno delo z vso nesebičnostjo
od blizu opazuje.
v prestolnem šepetu nedavno začela krožiti tale zgodbica o našem senatorju. Pravijo, da jo
V pismu od 16. marca 1967 se
.prav nič ne pritožuje nad Svojo si bil brat moje blage prve po- zapečateno usodo zivijenja, am- Je on sam prvi povedal. Bilo je
kojne žene Frančiške, ki je bila' k mirno pričakujej kdaj ga bo P& takole: ko je po enem slav-iskrena prijateljca moje druge Bog rešil trpljenja. Nikakor pa v'nih govorov senatorja Dirksena-blagopokojne žene Marije, s ka-| tem pismu ne p0Zabi vseh članov ,1Z minoisa senator Lausche za-tero sem preživel 43 let najsreč- mo..h mladih družin in zlasti'pustil senatno zbornico, ga je i ne j šega zakona, se je tudi druga bolehne moje žene) ki pa v mar. j hodniku pred vrati nenador
žena Marija živo zanimala za • cu še nikakor ni kazal0j da jQ bo j ustavila neka dama in reki
Tvojo težko usodo in me stalno j g	4 majnika poklical k [“Čestitam, čestitam od srca, se-
podpirala s prav iskreno prošnjo, lSeb. Komaj 3 mesece po smrti jnator Dirksen! Jaz sem iz Ohia da Te nikakor ne smem prež- j	žene Marije; pa je dragi in je prav velika škoda, da tudi
reti. Danes, ko že trije uživate j polde odšel k Bogu pQ pjačii0|mi nimamo takega senatorja”
večno veselje pri Bogu in to prva žena, druga žena in kratko po smrti druge žene tudi Tvoja mirna poštena duša, pa kar nehote premišljujem Tvoja zaupna pisma polno spoštovanja do moje druge žene polna strpnosti in spoštovanja do moje družine vštevši do moje druge žene Marije. Kakšen balzam je tako razmerje med obstoječimi sorodniki v teh divjih razburkanih časih, to ve samo tisti, ki tako življenje sredi življenskih- viharjev doživlja. Za vsako priliko me je opozorila draga mi pokojna žena Marija. “Da ne boš Poldeta pozabil!” Ti pa si se za vsak spomin, kar najbolj udano in ponižno zahvalil in nisi v nobeni zahvali opustil Tvojo prošnjo k naši skupni Materi Božji, ki naj prosi za nas vse zlasti za bolehno drugo mojo drago ženo. Vse najino dopisovanje je potekalo menda kar 14 let v naj lepši medsebojni ljubezni do bližnjega.
Ko bomo pisali 1969, bo minulo petdeset let, ko je moral tvoj dobri oče radi nesrečnega padca z zvona kot odličen zvonarski mojster Vas dobro družino za vedno zapustiti in ko je bila Tvoja dobra sestra moja nevesta. Po očetu si podedoval miren in ponižen značaj, kateri pa je hudobnim ljudem nudil tvarino obrekovanja. Samo enkrat v Tvojih mnogih pismih si mi prav kratko omenil Tvojo veliko bo-
ža svoje ponižno in pošteno življenje.
Ne pozabimo naših žrtev za svobodo, z vsem spoštovanjem opozorimo naše soborce prav v vsakem primeru, ko zvemo za'dim> da je Hrvatska katoliška smrt prizadetega, pa naj je bil /-ajednica že 8. novembra podpi-pokojni znan širom naših vfšt''sala dogovor za gradnjo hrvat-ali je bil malo poznan radirke kapele v vseameriškem na-skromnosti in ponižnosti. Zato rodnem svetišču Brezmadežnega vabim vsakega, ki mu količkaj .Spočetja. Posvečena bo Mariji čas dopušča, da se udeleži spo-'Bistrički, ki med Hrvati doma minske svete maše v cerkvi sv. zavzema isto mesto kot naša Ma-Vida 12. jan. ob sedmih zjutraj rija z Brezij. Bo pa kapela preža pokojnega Poldeta Žafrana, cej večja, kot je bilo prvotno Počivaj v miru in lahka naj Ti zamišljeno. Govora je bilo naj
bo gostoljubna zemlja Švice!
preje, če se ne motim ali pa ni-
Glede obrekovanja posamez- sem pravilno razumel, o 50.000 nega borca ali skupno narodno dolarjih. Iz gornjega časopisa pa človekoljubno podporno organi-,razvidim> da b° kapela stala šti-zacijo Tabor po komunističnih [rikrat toliko. Hrvatski Glas nam-sopotnikih, pa se vselej ravnaj-1reč poziva rojake, da naj se med mo, kakor se je ravnal naš bla-[njimi oglasi 2,000 rojakov, ki bo-gopokojni Polde po nauku iz do darovali po 100 dolarjev. Iz-
arije “Domovina”. O Bog brez Tvoje volje se nič ne zgodi. Ne glej na grehe živih, temveč po zasluženju mrtvih odpusti”!
Bog, Narod Domovina in zadostili bomo vsem dolžnostim, ki nam jih nalagajo potrebe za dosego svobode in prave vere v domovini.
Rudolf Lukež št.

izmenjali svoje misli o tem, ka-
namreč, se veliko, veliko šepe-
Hm, to je res zanimivo, kako ljudje včasih stvari zamešajo na nepravem kraju ....
SVETIŠČE. — Iz Hrvatskega (Glasa od 30. decembra razvi-
ŠEPET POD TURNOM
WASHINGTON, D.C. — No-lečino tako na telesu, kakor na voletno praznovanje je, hvala
duši. Ko sem čutil Tvojo skrom- Bogu, za nami in z veseljačen nost in ponižnost, nisem dalje jem si lahko oddahnemo vsaj do stikal po Tvoji duševni bolesti, pusta. Novo leto 1968 pa je le V tvojih pismih sem vedno le tu in kot prestopno leto bo ne-bral, kako trajno izročaš Tvoje koliko daljše, kot običajno. Po-telesne in duševne bolečine Ma- trpeti bo seveda treba z njim teri Božji in da nikdar tudi ne ,tako, kot s prejšnjimi in kot bo opustiš isto prošnje za mojo dra- treba s prihodnjimi, kolikor jih go drugo ženo Marijo.	pač bo Bog še dal. Želim pa vsem
Brez visokih šol modroslovja bralcem še enkrat vso srečo, za-in ne vem še kaj, se mi zdi vred- dovoljstvo in zdravje. Zdravje no javno sporočiti vzorno med- še posebej. Kadar sem, ko sem sebojno strpnost in prav po veli- bil še majhen, slabo oblečen ska-kem našem apostolu sv. Pavlu kal po snegu, me je mama ved-trajno prav do smrti obeh priza- ^o opominjala:	“Čuvaj svoje
detih oseb ljubezen do bližnje- zdravje, ker bolezni je sto tav-ga, ki ne sme zlasti v stiski poz- žent, zdravje pa je samo eno!” nati prav najmanjšega prezira. Tega takrat seveda nisem bog-Nekaj let si se mučil v tabori-[ve kako resno jemal, mladost
in ge. Ani Svigel, ki sta vsa leta'šču v Italji ob skrajno slabi je norost, a zdaj dobro vem, kaj tudi zvesta naročnika Ameriške' oskrbi, dokler se tudi Jebe ni je s tem mislila. Upam, da se Domovine, k 50-letnici poroke1 usmilil dober italijanski zdrav- nisem zbrihtal prepozno. Pa še iskreno čestitamo in jima želi-j nik in Ti preskrbel odlično oskr- to želim bralcem in vsem osta-mo še mnogo božjega varstva, bo v krasnem zdravelišču Saan- lim rojakom, kjerkoli so: da bi medsebojnega razumevanja in en v Švici pod zelo skrbno zdrav- jim vsaj eden od vseh novolet-Ijuibezni!	A. D. niško nego.	nih dobrih sklepov ostal in bi
gleda, da so uvideli, da je sto-dolarski klub še najhitrejši način zbiranja . . . Slovenskim rojakom zato priporočam, da se slovenskemu s t o-dolarskemU klubu pridružijo čimpreje in v čimvečjem številu, kajti čimpreje zberemo denar, tem preje bo konec zbirke in kapela brezjanske Marije zagotovljena. Pa imam vtis, da ni treba, da si zaradi tega preveč belim svojo prezgodaj osivelo glavo. Naš narod zna skočiti na noge, kadar gre za velike in važne stvari. Na svidenje torej prihodnjič! ? 4	BČ
SLOVENSKA KNJIGA
CLEVELAND, O. — Maroltova povest: Rojstvo, življenj6 in smrt Ludvika Kavška je sedaj na razpolago v Slovenski pisarni v Baragovem Domu. Prišla je večja zaloga vezanih i11 broširanih izvodov. Pisarna sedaj knjigo razpošilja tistim, ki so jo vnaprej naročili. Drugi j° lahko dobite ali naročite pri’ Slovenska Pisarna, Barago^ Dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Za strank6 je pisarna odprta ob nedeljahi torkih in petkih popoldne.
Veliko praznih sedežev
HOLLYWOOD, Calif. — Ta trdijo statistiki, da je na sveta toliko kino-gledališč, da pride v njih sedež za vsakega 44. pr6' bivalca na svetu.
^0<cz>o(><jr>oo<r=>oo^^
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
^o<c^o<=r>oo<:z><)()<r>o()<cr>o()^r>o
Zbor: “Zibala, zibala, zibala • ■ •” vsi so se zibali kot Bevava. Sevava: “In zdaj je zginila.” Zbor: “Eh ... eh ... eh.” Neznansko napeto je bilo. ^udi atek in Monika sta po svo-M močeh plesala z njimi in se 2ibala.
Nato je prešel k opisovanju °elih zvezd in Monikinega pokuša, se približati menarinemu stanovanju. Pripovedoval je o Svojem odporu. Pri tem ga je ‘bor pridno podpiral. Šele po-*ern. ko je bil ves potek prika-2an> je bilo mogoče začeti po-SVet, kako bi dobili orhideje, ne da bi si nakopali menarino maščevanje.
Izkazalo se je, da so vsi poz-nali to rastlino, četudi pod razami imeni. Pokazalo se je, ko-liko vljudneje imenujejo Mal-§aši lepe cvetke kot Evropejci. Namesto “zajedalka” nazivajo Crhideje, ki žive na drugih rastlinah, “blagodišeči gost”.
Končni izid velikega posveto-v“nja je bil seveda, da menara 116 sme biti motena, a ker si je Polaska tako zelo želela “bla-^dišečega gosta”, so ga hoteli v;akavelo in njegova četa poi-:ati drugod. Dr. Ozvald jim je dopovedal, da gre za to, da bi ^branili rastline pri življenju, in wim svetoval, naj prineso tudi §°stitelja orhidej sabo — to se I^vi, naj odsekajo vso vejo, na kateri orhideja raste.
Z mnogimi “eh ... eh ... eh” Sc zaključili kabo in klepetajo 80 jo udeleženci mahnili na-vzdol proti vasi tonika se je morala vdati v °i da se lova na orhideje ni ude-ežila. V goščavi pragozda bi le v napoto in atek je me-kil, da je najbolj pametno izo-S'bati se mrzlici, kljub ahitrovi |[0di, kajti on ne verjame, da bi jbl tako dober strežnik, kot je ba Monika. Tako ie bila Mo-
Ob otvoritvi novega urada Kotlandrovega potniškega podjetja
b'ka ves drugi dan zelo nestrpna 11 stekla je stokrat po hribu bavzgor, od koder je imela raz-^ed na stezo, po kateri so se korali rjavokožci vrniti.
Ko je že sonce zahajalo, sta slednjič slišala iz gozda vriska-^e. ki jima je povedalo, da je
bil
Se i
pohod uspešen. Kmalu nato 8e Je vzpenjala po hribu četica, ,' je popolnoma zginjala pod remenom s cvetjem posutih Vei- In že so ležali krasni pra-stsri primerki macroplectra ob Monikinih nogah in druge orhideje so jih obdajale kot dvorjane svojo kraljico.
XIV.
Nazaj v kraljestvo ljudi.
.Nlalo dni pozneje so se popot-n^i poslovili od Tenganale. Za ^'bideje so bili spletli posebne °šare, v katerih so počivale vlažnim mahovjem, pred §°čim soncem pa so jih varo-an slamnata pregrinjala. Mo-’ba jih je negovala in v njeno ^ebko veselje so cvetele dalje dehtele, kot da še vedno žive kraljestvu svete kače. Dr. Oz-si je bil zapisal vse one vaščanov, ki bi jih mogel Predvidoma v Vangaindranu iz-b°briti. Nameraval je v zahvalo izkazano gostoljubnost nato-°riti vračajoče se čolne z darili, ^b odhodu je mislila Monika a skrivnostno jezero nad sla-v0tb- Kdaj bo zopet stopila člo-,eska noga v kraljestvo rdeče ace? Mar ni bila menara v res-ci čuvarica zakladov, ker je rah pred njo varoval krasoto ^ragozda pred oskrumbo? Toda .jG.i, Moniki, je bila naklonjena Z1 ji je dovolila, da je odnesla 'ko od čuvanih zakladov, kot 'ttogla v svojem spominu od-'esti. Vse lepo, kar človek vidi, “ !y i ali doživi, naj zbira tiho v j i kot jezero vodo nad slapom cuva naj te svoje zaklade kot
sveta kača. Toda ko se jezero . napolni do roba, naj brezskrbno dopusti, da se voda odteka dol v deželo. Jezero zaradi tega ne bo usahnilo. Kogar sta lepota in ljubezen obogatila, ta ne more nikoli več obubožati, pa naj še toliko da drugim stran.
Zaradi atkovega zdravja so delali le kratke dnevne pohode. Minul je skoraj teden, preden so prispeli v Vangaindrano. Vsi so se veselili, da so zopet prišli v obljuden kraj in pločevinaste strehe na hišah Evropejcev so Moniki to pot bolje ugajale. Čim bolj so se bližali vasi, tem živahne j e je postajalo krog in krog. Na riževih poljih, ki so se v obliki teras spuščala s hriba proti reki, so delale ženske. Črede goved so v brezkončnih vrstah šle po ozkih poteh. Vsi hribčki so bili posejani z vasicami, na reki pa je mrgolelo čolnov. Kraj sam je bil sezidan na več hribih in tvorilo ga je na tisoče tesno se stiskajočih koč. Zemlja je- bila rdeča, reka rumena, riževa polja svetlozelena, koče svetlorjave, nebo in ocean pa kobaltno modra. Bele opasnice Malgašov so se blestele, man-govci so ustvarjali senčne otoke in nad vsem pisanim vrvenjem je plapolala nad komisarjevim poslopjem modro-belo-rdeča zastava. Makavelova truma je zdirjala kot obsedena po strmi poti tja. Komisar je popotnike prijazno sprejel. Zvečer so sedeli v lepo razsvetljeni sobi ob belo pogrnjeni mizi. Dva orjaška, stasita malgaška vojaka v uniformi sta stregla. Belolasko so nazivali z ‘mademoiselle’ in bilo tudi ni več ‘tobiby valala’, ampak le še ‘monsieur le docteur’.
Dr. Ozvald je užival razgovor z Evropejcem, ki je vsaj enkrat na mesec prejemal od doma časopise in pisma, in komisar, ki vse leto ni imel druge družbe kot misijonarja, s katerim je bil skregan, se je zelo veselil razgovora z nemškim doktorjem, ki je govoril francoski skoraj tako dobro kot on sam. Monika je ležala že vdavnaj v svoji paradni postelji, ki je bila tolišna kot majhna soba, ko je prišel atek k nji in ji povedal, da se je odločil potovati do Fortdauphina na jadrnici. Veter je bil ugoden in morje mirno, ladja bi rabila za pot najbrže samo en dan in eno noč. Menil je, da se dandanes redko nudi priložnost, potovati z jadrnico in da bo to vsekakor bolje prijalo Monikinim orhidejam, kot da jih pet dni cincajo po kopnem. S tem se je Monika zelo strinjala — ne samo zaradi orhidej, temveč tudi zaradi at-ka, za katerega je bilo potovanje v nosilnici še zelo naporno.
Drugo jutro je peljal komisar svoja gosta na svoj vrt, na katerega je bil zelo ponosen. Dal ga je napraviti v senci starih, neznansko visokih kavovcev, ki so jih pred približno sto leti nasadili kreolski priseljenci. Kljub starosti so bili čez in čez pokriti s plodovi in komisar je pripovedoval, da je vrsta, ki se je izcimila tukaj, nekaj svojevrstnega in da bosta mogla njegova gosta pri zajtrku presoditi, če ima prav. Na skrbno negovanih gredah so cvetele razne evropske cvetke, ki jih je Monika z vzhičenjem pozdravila. Morala je občudovati tudi zelenjadni vrt, na katerem so rasle najžlahtnejše zeli in zelenjave v čudovitih množinah. Monika ne bi bila nikdar mislila, da bi mogel biti komisar, pred katerim so bežale cele malgaške vasi, skrben vrtnar.
O marsikom bi pač sodili bolje, če bi ga bolje poznali.
(Dalje prihodnjič
so z dosedanjimi poskusi ugotovili, da je mogoče. V Švici namreč že uvajajo začetno pitanje telet na paši, pri nas pa dajejo nekatere krave 10 do 15 litrov mleka dnevno brez krmljenja z močnimi krmili.
Notranjščina novega urada na 589 E. 185 St., tel. 531-1082.
CLEVELAND, O.
po prvi svetovni vojni je mnogo Slovencev, ki so se bili naselili koncem prejšnjega in v
______________________,........................ItT
V letih tovalna zveza z JET letali do j Najmočnejša slovenska strnje-letališča Ljubljana za vso se- na naselbina je vedno bolj v
zono leta 1968. Od srede maja bodo slovenske potniške skupi-
zacetku sedanjega stoletja v ne mogle z Jet letali doseči v
Ameriki, želelo obiskati svojo rodno domovino. V tistem času je pokojni August Kollan-der ustanovil potniško pisarno Kolander Travel Bureau in začel organizirati obiskovanje domovine v skupinah. V skupinah zato, da bi bilo potovanje prijetnejše in cenejše. Na tisoče Slove ace ■■ se spominja na srečne dni ki so jih preživeli na svojih potovanjih pod vodstvom pok. Augusta Kol-landra. Za stotine sorodnikov in prijateljev je to potniško potovalno podjetje uredilo varno pot iz domovine v Ameriko, bodisi, da so prišli na 0-bisk ali pa da so se za stalne preselili.
Pred desetimi leti je ustanovitelj August K o 11 a n d e r umrl. Naslednik in sedanji vodja podjetja — tudi August Kollander — je vsa ta leta u-spešno nadaljeval prizadevanja, da bi podjetje čim bolje služilo Slov-mcem v Clevelandu in povsod po širni Ameriki.
Zadnja leta je Koliandrovo potniško podjetje posebno vneto delalo na tem, da bi letalska prevozniška podjetja začela in vzdrževala redne letalske zveze med Ameriko in letališčem LJUBLJANA-BRNIK, da bi Slovenija in njena prestolica imele redni zračni promet s širokim svetom, da bi letalske potniške zveze med Ameriko in Ljubljano bile direktne, kar le mogoče brez prestopanja in postajanja.
Napori so uspeli. Kollander World Travel sedaj more z veseljem javljati, da bo v polet-
ŠESTIH URAH letališče AMSTERDAM, ki je najmodernejše v EVROPI in od tam po kratkem prestopu bodo prispele na letališče LJUBLJANA v eni uri 45 minut.
Da bodo potniki čutili domačijo že med letanjem, je preskrbljeno, da bo letalska družba med letom AMSTERDAM-LJUBLJANA servirala kranjske klobase z domačimi prikuhami. Muzika narodnih pesmi bo donela iz zvočnikov med pristajanjem na letališču LJUBLJANA in dekleta in fantje bodo nastopili z narodnimi plesi v pozdrav obiskovalcem.
V Ljubljani si bo vsakdo lahko izbral vrsto izletov po Sloveniji in šel občudovat jadransko obalo ali pa bo pogledal druga evropska mesta in središča zanimivosti. V Ljubljani so namreč pripravljene in organizirane KOLLAN-DROVE POTOVALNE TURNEJE prav z namenom, da bi nudile slovenskim potnikom čim bolj pestro izbiro izletov po panoramah naravnih krasot in da bi mogli videti vse, kar jih zanima, na najugodnejši in najcenejši način. Na teh turnejah vozijo luksuzni najmodernejši avtobusi, skupine spremljajo vodiči, ki razlagajo pot v slovenščini in angleščini, kakor potniki žele. Rezervacije za Kollandrove turneje je seveda treba urediti vnaprej v uradih KOLLANDER WORLD TRAVEL.
Tudi v clevelandski slovenski naselbini so se v teh letih
ju 1968 v obratu izvrstna po- razmere močno spremenile.
področju, ki obsega Euclid, Wickliffe, Willoughby, Collin-wood in neposredno okolico. Da bi bilo rojakom vse bolj pri rokah, da bi jim potniško podjetje moglo bolj ugodno postreči, je firma KOLLANDER WORLD TRAVEL ustanovila poleg dosedanjega še en nov urad nekako v središču tega področja na: 589 East 185 St., EUCLID O. 44119, telephone 531-1082.
Poleg urejevanja potovanj v Slovenijo bosta oba urada tudi v bodoče pospeševala potovanja in prodajala vozovnice za izlete, počitniške turneje, p o s lo v n a potovanja k WEST COAST, HAWAII, Florida;' carribean,
BERMUDA, SOUTH AMERICA in ROUND THE WORLD.
V uradih Kollandrovega podjetja sedaj delajo:	vodja
uradov August Kollander, njegova soproga Main Kollander in Mrs. Martina Štepec. V sezoni pomagata še dva strokovno izkušena uradnika. Vsak govori po več jezikov, vsak ima poleg znanja tudi bogate izkušnje v vprašanjih potovanj, imigracijske zakonodaje, dovoljenj za obiske, za študijske namene bivanja v USA. Z veseljem bodo pomagali vsem, ki bi želeli dobiti koga iz Slovenije na obisk ali za stalno naselitev.
Zapomnimo si naslova obeh uradov:
KOLLANDER WORLD TRAVEL 589 East 185 Street, Euclid, O.
Telephone 531-1082 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio — Telephone 431-4148
M. K.
Sedemkrat več mleka, 60% več govedi!
V lanskem novembru so imeli deželah že precej časa bolj ceni-govedorejci svoje zborovanje, ki jo alpske travnike in pašnike so se ga udeležili tudi strokov- kot pri nas. Njihovo vrednost so njaki iz sosednjih alpskih dežel menda najbolj proučili v Švici. Avstrije, Bavarske in Švice. O- 1 jo alpske v Švici, pisali so svojim gostiteljem raz- | Z raznimi poskusi na alpskih mere, organizacijo dela in napo- ^ travnikih in pašnikih v Sloveniji ra ter dosedanje uspehe pri ^ in z uspehi pri tem sicer ne zao-zboljševanju reje goveda v teh^stajamo daleč za sosedi. Razlika deželah. Dopisnik ljubljanskega med našimi govedorejci in gove-lista “Delo” je objavil s tega po-jdorejci v sosednjih deželah je le svetovanja tole zanimivo poro-j v tem, da smo pri naš tako rekoč čilo:	obtičali pri poskusih, ki so ome-
Naravne razmere v alpskem njeni na ozek krog, vtem ko so §vetu so, v vseh; navedenih • de- ^ se tam dobre izkušnje hitro, raz-'želah precej podobne. V višjih širile na večino rejcev. To so do-legah prevladuje travnat svet, Uegli z dobro strokovno pospeše-ki je najbolj primeren za gove-1 valno službo, ki ji posvečajo ve-dorejo. Po referatih gostov pa je (liko več skrbi kot pri nas, za njo ,'bilo moč oceniti, da v njihovih pa imajo tudi več sredstev.
Na posvetovanju so opozarjali, da bo pri nas treba razširiti pospeševalno službo na vse govedorejce, ne le na kooperante s kmetijskimi organizacijami in na njihovih 10 odst. goved. Pospeševalna služba bo morala skrbeti zlasti za pridelovanje boljše in cenejše krme, boljše krmljenje in selekcijo, če naši govedorejci naj še naprej ne zaostajajo za sosedi. Zaostajanje namreč ogroža našo govedorejo pri konkurenci na svetovnem trgu, pa tudi doma, zaradi male porabe mesa. Obsojali pa so mesari je, češ da se je odkupna cena goved precej znižala, v naših mesnicah pa je meso enako drago kot prej.
Po skromnih računih, ki so jih naredili na posvetovanju, bi Sloveniji lahko povečali tržno količino mleka za sedemkrat,.prirejo goved pa- za 601 ods." na 100.000 ton letno, in sicer brez velike uporabe močnih krmil. Pridelke travnikov in pašnikov je le treba povečati tako, kot
Predvojni dolg bodo plačali
Vse kričanje in žuganje prvih let na oblasti in vse kasnejše u-piranje ni komunističnemu režimu v Jugoslaviji veliko pomagalo, stvarnost terja od njega svoje. Tako se je rad ali nerad odločil za poravnavo starih računov s Švico. Dogovoril se je z njo o plačevanju dveh dolgov, iz 1. 1934 in 1. 1938, v skupni vsoti okoli 2 milijonov dolarjev. V Belgradu so se obvezali, da bodo dolgove odplačali v 30 letih.
Slovo so vzeli
Čudovito se je poslovil s tega sveta dekan in župnik v Št. liju pri Velenju JURIJ LEBIČ, rojen 1898 v Novi cerkvi. Kot po navadi je šel zvečer v cerkev in sam odzvonil večerni Ave in za verne duše v vicah. Nato se je vračal skozi cerkev, prišel do obhajilne mize in se zgrudil. Srce mu je obstalo. V duhovnika je bil posvečen 1923 v Mariboru, bil pet let za kaplana v Slov. Konjicah, nato dve leti korni vikar v Mariboru in nato osem et škofijski tajnik in je s škofom dr. Karlinom in pozneje z dr. Tomažičem preromal ob birmah vso škofijo. Od 1. 8. 1938 je Dil župnik v Št. liju pri Velenju. Med nemško okupacijo Slovenije je bil izseljen. Po vojski se je vrnil v svojo župnijo. Umrl je 20. 11. 1967. RIP!
Na državni praznik 29. nov. dopoldne je spremila v Trebnjem velikanska množica h grobu daleč okrog znanega živino-zdravnika ALOJZIJA ZUPANČIČA. Živel je iz vere. N.p. v m.
Hvaležni vaščani iz Luž pri Kranju sporočajo, da je ugasnilo življenje njihovemu zvestemu cerkovniku ANDREJU OSTERMANU.
Takšnega pogreba kot letos 18. nov. Rodi j e ob Dravi že dolgo niso vedele, ko so spremili k poslednjemu počitku IVANKO KORN, uslužbenko v mariborski bolnišnici. Pogreb je vodil gen. vikar dr. Jož. Meško; v cerkvi pa se je od rajnke poslovil njen župnik msgr. Ivan Škafar.
Na Trati v Poljanski dolini so 8. dec. položili k večnemu počitku mater 16 otrok MARIJO AN-DREUZZI, Podgozdovnikovo mamo z Žirovskega vrha.
V	Zabukovju pri Sevnici je 13 duhovnikov spremljalo h grobu mater 6 otrok ANGELO KINK.
Velike stvari navadno rastejo na skrivnem. Tako neopazno in skrito se je na Jesenicah razcvetela in 25. nov. letos dozorela LINICA ZAGODA, 25-letna profesorica angleščine in francoščine. Gospod jo je kot zrel sad odtrgal (rak) in jo prenesel v svojo večnost. 27. novembra so jo pokopali.
V	soboto, 11. nov. je obiskal svoje prijatelje na Rakovniku v Ljubljani openski kaplan JOŽE VIDMAR, salezijanec. S sobrati se je zvečer srečno vrnil na Opčine pri Trstu, šel potem peš od Marijanišča do cerkve; pri prečkanju ceste ga je zadel motorist. Z glavo je padel na rob pločnika. Potrebna je bila večurna operacija v glavi, dva dni nato še v grlu; po sedmih dneh popolne agonije je blagi duhovnik 18. nov. umrl, star 58 let. Pokopan je v svojem domačem kraju na Otlici nad Ajdovščino.
Powell v Wattsu
LOS ANGELES, Calif. —Črnski vodnik Powell iz Kongresa izključen zastopnik Harlema v New Yorku, je prišel sem s svojega skrivališča na otoku Bimini. Dejal je, da bo imel vrsto predavanj na /kalifornijskih visokih šolah.
Adam Clayton Powell je dolga leta zastopal Harlem v Kongresu, postal je celo načelnik adbora za delavstvo in šolstvo. Ker je svoj položaj izrabljal in prišel v spor s sodiščem v New Yorku, so ga njegovi tovariši lani izključili iz Kongresa. Proti temu se sedaj bori na sodnijah. V New York med svoje volivce se ne upa, ker imajo tam oblasti nalog od sodišča, da ga primejo in zapro, ker se ne briga za odločitve sodišča.
idejo, da bi pomožno policijo rabila v večernih urah (od 6. do 12. ure) ko se zgodi največ zločinov, posebno tatvin in ropov. Pošiljala bi jo pa v tiste mestne predele, ki so najbolj razvpiti, kar se tiče varnosti. Pomožna policija ne bi imela orožja, pač pa žepne radio oddajnike. Člani pomožne policije ne bi dobivali redne plače, pač pa nekaj odškodnine, ki bi jo plačeval okraj Erie.
Kako se bo ta ideja obnesla, je težko reči. Poklicni policaji nimajo dosti zaupanja vanjo.
Moški dobijo delo
Peka ali vajenca iščejo Nosanova slovenska pekarija, 6413 St. Clair Ave., išče spretnega peka ali vajenca. O-glasite se osebno v pekariji, ali kličite 361-1863.
(5, 10, 12 jan)
Mesar dobi delo
Slovenska mesnica v Euclidu išče izkušenega mesarja za delni čas. Prosimo kličite 481-2386.
(10,12 jan)
DELO DOBIJO
Zakonski par
Iščemo zakonski par za o-skrbovanje poslopja na za-padni strani. 875 mesečno in stanovanje, blizu transportaci-je. Pišite, kje ste bili prej zaposleni, priporočila in telefon:. Box 234, American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(12)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi varovala otroke zvečer. Kličite 361-9510.
-O)
Delo za žensko
Iščemo žensko za čiščenje im delo v pekariji • podnevi. Dobra plača od ure. Oglasite se na 3246 Lorain Ave.
(7),
RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino.
(x)
MALI OGLASI
Buffalo hoče povečati pomožno policijo
BUFFALO, N.Y. — Mestna uprava v Buffalo ima že pomožno policijo, ki šteje 3,000 mož. Ni pa vsa izvežbana za policijske posle. Sedaj jo misli mestna uprava reorganizirati in dobro izvežbati. Prišla je namreč na
Naprodaj
Enodružinska hiša na 957 Maud Ave., 84500. Potrebuje popravila. Pripravno za delavca. Kličite IV 6-3406.
(7)
Kupim
Kupujem hišo in posestvo ali samo hišo v Sloveniji. Po mogočnosti priložiti .sliko od hiše, kakor tudi ceno. Pisati na naslov:
Mike Danojlich
2531 So. Hamlin Ave.
Chicago, III. 606'23
(15)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, spredaj, na 955 E. 76 St. Kličite 888-3521.
(10,17 jan)
C
Sir Arthur Conan Doyle:
IZGUBUENI
SVET
(THE LOST WORLD)

Vede- torej priljubljen, pesnik za vse,
ti morate, da bova midva tri ogle podpirala pri tem početju. Saj bo stari Summerlee kar od kraja potrebe pestunje. Pa čuj-te, ali niste vi oni Malone, o katerem pravijo, da pride za letošnje rugby-tekme v irsko reprezentanco?”
“Med rezervno moštvo, morebiti.”
“Zdelo se mi je, da se spominjam vašega obraza. Bil sem namreč zraven, ko ste zabili gol Richmondu — lepšega strela res nisem videl tekom vse letošnje sezone. Ne zamudim nikoli, če mi je le mogoče, nobene rugby-tekme, ker je to najbolj moška igra, katerokoli imamo. Well, sicer pa vas nisem zato povabil, da se meniva o športu. Urediti morava najino zadevo. Tukaj, na prvi strani Timesa imate vozni red oceanske plovbe. Prihodnji petek odrine parnik družbe Booth-line v Paro, in če bo vam pa profesorju prav, se ga tudi lahko poslužimo — kaj? Velja, ne, in lahko se že z njim domenim. Kako pa kaj z vašo opremo?”
“Za to že poskrbi moj list.” “Ali znate streljati?”
“Za silo, če ni cilj predaleč.” “Za Boga milega, nič boljše? To je pač zadnja stvar, za katero se brigate vi, mladi fantje, da se je naučite. Vsi ste kakor čebele brez žela, pa niste prišli v svojem panju dalje kakor od peči do vrat. Presneto neumno boste zijali, kadar pride k vam prej ali slej kdo, pa vam pograbi med! V Južni Ameriki se boste že morali prav čvrsto oprijeti risanke, zakaj, če le ni najin prijatelj, profesor, prismodež ali lažnik, bomo lahko videli nenavadne stvari, preden se povrnemo. Katero puško pa imate?”
Stopil je k hrastovi omari ob drugi steni in ko je odprl vrata, so se zasvetile pred mojimi očmi kakor orgle lepo v vrsto postavljene puškine1 cevi.
‘Pogledal bom, ali vam ne bi lahko kaj prepustil od te moje batefrije,” je rekel.
Jefrnal je iz omare krasne puške drugo za drugo, rožljaje sprožil in zopet napenjal pete-line in je tako nežno potrkal po vsaki, ko jo je spravljal zopet v stojalo, kakor boža mati otroka.
“Tole je Blandova 577-ska ekspresna repetirka,” je pripomnil. “Ustrelil stem z njo tegale orjaka,” in je pogledal belega nosorožca. “Samo deset yardov je manjkalo, pa bi me bil on uvrstil v svojo zbirko.
“Ta drobna krogla je edini up, le strel slabiču proži zma-go in uspeh.”
Upam, da poznate Gordona, ki opeva konje in puške, pa je
CHICAGO, ILL
ki imajo opravka s temi stvarmi. Poglejte, tale puška bi bila še za rabo: 170-ska je, s pre-ložljivim iskalom za daljavo, dvojnim zatvorom, centralnim 350-meterskim strelom. Baš te puške sem se posluževal pred tremi leti v Peruju v boju zoper trgovce s sužnji, bil sem šibo božja v teh predelih, to vam lahko povem, dasi ne boste našli nič takega v nobeni Plavi knjigi. Včasih se pač dogodi, mladi prijatelj, da se mora človek postaviti v bran za postave in človeške pravice, če le hoče ostati pošten. Baš iz tega vzroka sem tam pričel malo vojno. Sam sem jo napovedal, sam vodil in sam končal. Vsaka izmed teh zarez na kopitu pomeni enega trinoga za sužnje, pa lepa vrsta jih je, kajne? Ta, največja, pa velja Pedru Lope-zu, njih kralju, ki sem ga u-strelil ob nekem pritoku reke Putomaya. Poglejte, tukaj pa imamo neko stvarco, ki bo prav za vas.” Vzel je iz omare prekrasno temnokostanjevo, s srebrom okovano puško. “Kopito je lepo podloženo z gumijem, iskalo je prav ostro, za-tvor šteje petero nabojev.” Izročil mi jo je in zaklenil vrata hrastove omare. “Pa res,” je nadaljeval med tem, ko je zopet sedel, “kaj vam je znano o tem profesorju Challenger-ju?”
“Do danes ga nisem nikoli videl.”
‘No, jaz tudi-ne. Ali ni smešno, da hočeva zdaj odjadrati oba z zapečatenimi povelji človeka, ki ga sploh ne poznava. Kakor ošaben, star tič je. Tu-
sten in čudežen del našega pla-'gledom
neta, če ga le prepotujete v pravilni smeri od Darienskega zaliva do Ognjene dežele. Ljudje še premalo poznajo to pokrajino in si sploh ne morejo misliti, kaj vse se tam lahko naredi. Bil sem tam povsod, prepotoval deželo od enega konca do drugega in ostal zaporedoma dve suhi poletni dobi baš v okolici, kjer sem se vojskoval, kakor sem vam pravil, s prodajalci sužnjev. Baš tam sem čul neke povsem slične stvari — indijanske pravljice in druga izročila, ki morajo vsebovati, kakor se mi zdi, nekaj resnice, čim bolj spoznavate to pokrajino, mladi prijatelj, tem bolj morate biti prepričani, da je tam vse, prav vse mogoče. Ozke vodne poti so tam edina prometna sredstva, razen njih pa je vse zavito v temo. Poglejte tukaj, na primer, Matto Grosso,” naredil j je s cigaro krog nad zemljevi-j dom, “ali pa tu, gorenji kot, I kjer se stikajo meje treh držav: tu se ne bi ničemur začudil. Kakor je pravil naš prijatelj nocoj, imamo tukaj 50,000 milj dolgo vodno pot, ki pelje skozi pragozd, in ta je velik kakor približno vsa Evropa. Delila naju bo lahko razdalja, ki odgovarja oni med škotsko in Carigradom, pa vendar o-staneva oba še vedno v enem in istem orjaškem brazilijan-skem pragozdu. Tu in tam je zabeležil kak potovaleč svojo pot ali samo blodnjo skozi puščavo. Razen tega se dviga in zopet pada vodna gladina, pa znašajo razlike dobrih 40 čevljev. Radi tega pokriva polo-j vico dežele nedostopno močvirje. Zakaj ne bi bilo v taki ^ deželi kaj čudežnega in novega? In zakaj ne bi bili baš mi oni, katerim je sojeno te čude-i že odkriti? Razen tega,” je dodal, in njegov izraziti suhi o-braz je zažarel od veselja, “bo to nevarno ptitdVkhje tudi za športnika pomembno. Jaz sem namreč kakor stara žoga pri igri v golf: davno se mi je že
Predolgo sem se morebiti zadržal pri novem znancu, a moral mi je postati tovariš za dolgo časa, in zato sem ga poizkusil popisati, kakor sem ga prvič videl, naslikati njegovo značilno osebnost ter gotove male posebnosti njegovega jezika in mišljenja. Slednjič sem ga vendar moral zapustiti, ker treba mi je bilo še spisati poročilo o predavanju. Zapustil sem ga medtem, ko je sedel v rdečkasti električni luči, mazal z oljem zatvor svoje priljubljene puške in se tiho smehljal, zatopljen v sanje o bodočih pustolovščinah. Bil sem globoko prepričan, da ne bi našel zlahka v vsej Angliji preudarnejše glave in pogumnejšega duha,
da bi z nemoj delil nevarnosti, če bi nam bilo sojeno, srečati jih.
Bil sem dokaj utrujen po vseh čudežnih današnjih dogodkih, a vendar sem obsedel do pozne noči pri McArdleu, našem glavnem uredniku, in mu tolmačil, kako daleč je dospela vsa stvar. Zdela se mu je toliko važna, da je o njej takoj zjutraj poročal siru Georgeu Beaumontu, ravnatelju. Sklenili smo, da bom jaz spotoma redno poročal o vseh svojih doživljajih v izčrpnih pismih na McArdleu-ov naslov, in da se bodo ta poročila takoj po prejemu objavljala v “Gazeti” ali pa bodo izšla pozneje, kakor bo pač hotel profesor Challenger, kajti nismo vedeli, pod ka-
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
J7002 Lake Shore Blvrf.	1M3 East ffžnd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-208?!
Grdina trgovina a pohištvom — 15301 Waterloo Boad KEnmore 1'1235
GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealer*
fill
:
■ ^
/ . i;
di njegovi učeni bratci niso °luPda vsa bela barva, zivlje-menda zanj kaj navdušeni. me lahko premetava sem Kako ste se vi prav za prav J5*1 ^Ja’ ne cki bi zapustilo kake
pričeli zanimatii. za to zadevo?”	f
Povedal senf.tnu na kratko o dopoldanskih'doživljajih in me je pazno poslušal. Dobil je potem zemljevid Južne Amerike in ga razgrnil na mizi.
“Prepričan sem, da je sleherna beseda, 'katero vam je povedal, sama živa resnica,” je pripomnil resno, “in bodite prepričani, da imam svoje vzroke, vam tajco govoriti. Južna Amerika je moja priljubljena dežela. Sploh' sem mnenja, da je to najbolj bogat, veliča-
vidne sledove. Toda športne nevarnosti, mladi prijatelj, pomenijo smisel našega življenja. Samo radi njih se izplača bivati na svetu. Vsi smo se preveč pomehkužili, postali razvajeni in preleni. Dajte mi samo veliko, razsežno deželo, puško v pest in kako nalogo, za rešitev katere bi se bilo vredno potruditi. Poskušal sem se v vojni, pri konjskih dirkah in letalcih. A lov na pošasti, ki so slične prividom umobolnega, bo povsem nov, napet doživljaj.” Ves srečen se je nasmehnil tem iz-
STARO UMETNOSTNO IZROČILO — Obdelovanje usnja in njegovo povezovanje s kovinami je skrivnost, ki jo škotski obrtniki skrbno čuvajo. Na sliki vidimo Andrewa Barra, mojstra te stroke, pri delu.
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME PROPERTY 9913 Ewing, Chicago. 9 furn. rms., newly dec. on 2nd floor. Plus office & rm. apt. downstairs. Over $3,000 net income. 2 new gas furnaces. Priced for quick sale. Call 219-931-6681 or 219-933-6580.
(9)
BUSINESS OPPORTUNIXT
DRY CLEANING PLANT By owner. East on 79th St. 50 lbs. pantex perk unit. Priced for quick sale.	798-4848
|	(7)
terimi pogoji nam izroči svoje podatke, ki so nas morali voditi v nepoznano deželo. Na naše brzojavno vprašanje nismo prejeli nobenega točnega odgovora, temveč samo besen napad na tisk v splošnem. Samo na koncu je bilo pristavljeno, da nam profesor sporoči, ko mu bomo naznanili, s katero ladjo odrinemo, pri odhodu one podatke, ki se mu zdijo za to primerni. Na ponovno vprašanje sploh nismo prejeli nobenega odgovora, samo njegova žena nam je z moledujočim glasom naznanila, da je njen soprog že ves divji, pa izrazila upanje, da ne bomo ie poslabšali njegovega stanja.
Tretji poizkus, ki smo ga tvegali dokaj pozneje, se je zaključil z grozovitim rbpotoirii in potem nam je sporočilo telefonsko ravnateljstvo, da mora biti telefon pri profesorju Chal-lengerju pokvarjen. Opustil' smo nato nadaljnje poizkusni6 doseči z njim zvezo.
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
OSTANEK STARIH ČASOV — Kronberški grad v Esinoru na Danskem je nekdaj čuval morske prelive med Baltikom in Severnim morjem. Zgradil ga je v 16. stoletju kralj Friderik 11. Sedaj je le še zanimiv spomenik na obrežju Oresunda.
L BROfMAH DEPARTMENT STORE
68S6 Sf. Clair Avercne Phone: EN 1-0150 SAMO DVA TEDNA V JANUARJU
Letna čistilna RAZPRODAJA
Celotni zalogi so znižane cene za 29%.
Skupina ŽENSKIH OBLEK in delovnih halj gre v razprodajo po polovičnih cenah.
Skupina ŽENSKIH HLAČ je v razprodaji po 50% znižanih cenah
ŽENSKE BLUZE, redno po $3.98, so v razprodaji po $1.00.
ŽENSKE NOČNE HALJE, redno po $3.98, so sedaj po $1.00.
Vsa zaloga ŽENSKIH ZIMSKIH PLAŠČEV ima za 30% znižane cene.
POSEBNA MIZA OSTANKOV gre v razprodajo po globoko znižanih cenah.
\
SKUPINA HLAČ ZA MOŽE IN DEČKE, redno po $5.98, v razprodaji po $1.94.
SRAJCE ZA DEČKE, redno po S2.98, sedaj po $1.00.
MOŠKE BELE SRAJCE, redno po $2.98, sedaj samo $1.00.
MOŠKE SRAJCE, redno po $3.98, sedaj po $1.49.
ZIMSKI SUKNJIČI za dečke v vrednosti do $6.98, da gredo vsi v denar, sedaj samo po $2.49.
RAZPRODAJA ZAČNE V ČETRTEK DNE 11. januarja ob 9. uri zjutraj.
Dajemo in odkupujemo zelene EAGLE znamke.
N
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■'»■■»»■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■O
Želite imeti oni '68 gladki
modni izgled?
DOBITE ELEGANTNO

TRAJNO KODRANJE
Vaše najočarljivejše — in najtrajnejše!
Veselite se enega od teh finih, kvalitetnih, krasno izvršenih, splošno priznanih trajnih kodranj, po naši čudovito nizki ceni. Spretno izvršeno po naših strokovnjakih. Naravni izgled, lahko česanje v današnje najmodernejše pričeske. Bodite gotovi, da Vam bomo napravili najlepše kodranje, četudi so Vaši lasje fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani. (Zajamčeno seveda)
Krasno $20.00
VANITY FAIR
$5'95
Oboje vključuje umivanje, friziranje in striženje
Oboje v osnovnem ali regularnem kodranju Sijajna podlaga za vse današnje pričeske
Umivanje in	Barvanje, vici. umivanje	Ob petkih, sobotah in
friziranje	2-25	in friziranje	5.45	pred prazniki friziranje,
Striženje	1.75	Roux barvni obliv .75 Stiliranje lasulj	3.95	barvanje in kodranj«
Pristriženi®	•70	čiščenje lasulj	2.50	samo 50c več.
PRIHRANITE »/a PRI FINIH KVALITETNIH 100% NARAVNIH
DELNIH LASULJAH	I	LASULJAH	I	KITAH
Rec. 926 do $»6	I	Rrg. $60 do $160	I	R.(r. 980 do 9160
12.50 do 17.50	I	29.50 do 79.50	|	39.50 do 79.50
Izberite si odgovarjajoči barvni odtenek — Po meri napravljeno in stillrano.
^4ndre Obuval
FRIZERSTVO • LASULJARSTVO
EAST
•	Downtown
•	Southgate
•	Eastgate
•	Severance
•	Shoregate
781-3161
663-6346
449-3435
382-2600
382-2569
944-6700
WEST
•	Southland
•	Westgate
•	Parmatown
•	Midway Mall
Elyria
Lorain
845-3400
333-6646
884-6300
324-5742
233-8020