ZATON
(Poletna refleksija) JOE POGANIK
JL oasi in trdo
osem ur natel je bron.
Oolnce je omahnilo v zaton.
kakor da podrl se je steber irok,
naslonjen na zemlje napet obod
razpal duee-beli je nebeki strop:
hipoma razpala je vroina.
Spet nad nami mila
modra boi se sinjina
mehka vzdihnil bi, pa bi se premaknila.
Hla dno od gora
dahnilo je,
v travi, prej tak tihi,
se zbudilo je:
murni, rnohaljasti menihi
zaklenili celice so svoje,
pod zelenjem rosnim zvonek zbor
veernice zdaj poje.
JVakor ta veer tako je menda mehka smrt -------
l_Ja poslal si sla, o Bog, skoz asa dver oznanit mi, da e odbil je as, o, rad odpel od ledij bi vojaki pas, snel z glave bi borca bojega elado, z angelom poromal prost na sinji vrt. . .
IVlehka, mehka mora biti smrt!
kot je ta veer,
tako bo menda v dui, ko razpade beli strop
nad srcem mojim
in v zboru za prihodnico v sinji raj
Bogii jutranjico zapojem -------
NARAVNOST
JOE POGANIK
IN aravnost proti Lui grem. O Solnce, neizmerna mnoica je med teboj in med menoj stvari in name pade senca sleherna. Jaz Kritof, ki ne nosi Jezusa, jaz nosim rno oblo sveta rnega.
Jaz nosim v sebi senco vseh stvari.
Zato, glej, pestujejo svetle me dlani,
zato ko v YpdaJl Kritof tonem v milosti,. .
BUDILKA
JOE POGANIK
Jjudilka, budilka na mizi blestea
as mi drobi.
Glavo podprl bi za misel budilka
me prekrii. ^
Vasi
v topli vasi
ura poasna za vrati je pela,
vsakemu as je bogato odtela:
leta in mesece o, vsak dan\
v srcu je ivel in srce zanj:
Oetev pomladna in majnika pletev, junijska konja in julijska etev, v hii druina in v hlevu eda, praznik, nedelja in tiha beseda, rojstvo, ivljenje in du zorenje
vse je imelo svoj svobodni as, vse, vse je lo skozi nas . ..
llotel sem iti za mislijo drago,
v toplo domovje bi prila v gosti.. .
Ali budilka na mizi nestrpno mi trka:
asa ni, asa ni, asa ni!
Ivam bi se zvezde utrinjale, kam? Pust je na dom in pust je duh sam. O as! Vse gre s teboj mimo nas . . .
NO
JOE POGANIK
iN a modri blazini noi
zaspala je vas.
Na daljni cesti
v borovem gozdu nekje
e voz ropota.
Ali je lovek, ki ie do svojega doma?
Ali je dua nemirna, ki tiplje do pravega pota?
.Lui nikar ne prigi!
Pri nas se nikdo ne zgubi.
V nai vasi ta as
le lu pred oltarjem gori.
llipoma-------ve ni uti voza.
' Ah je lovek priromal do rodnih vrat? Ali je dua zdvojena skoila v prepad?
JNajnija zvezda nad gozdom rnim se je utrgala,
v vetru na strehi cerkveni znamenja vsa so zavzdihnila ...
230
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si