Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Leto II. - Štev. 29
Gorica - 19. julija 1950 - Trst
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Izhaja vsako sredo
„ Satanova semenišča “
Satanizem se danes dejansko ostvarja in izživlja predvsem v komunističnem borbenem brez-boštvu. Strašno sovraštvo do Boga in do vsega božjega tako razjeda satana, da se poslužuje še tako podlih ukan in zlobnih ustanov, samo da bi škodoval češčenju božjemu ter po možnosti izrul vero iz src. Pristno satanska ustanova je »Orginform«, ki naj bi po zamisli moskovskih boljševiških brezbožnikov vzgajala v »satanovih semeniščih« kadre peklenskih aktivistov za rušenje kraljestva božjega na zemlji.
Ustanova »Orginform« ima svoj sedež v Moskvi. Neposredno odvisna je od samega kremeljskega Politbiroja. Vodi jo odpadli pravoslavni menih Vasilij Gorjelov, bivši podpolkovnik sovjetske tajne policije. Namen »Orginforma« je, da ustanavlja po vzorcu cerkvenih semenišč posebna učilišča
Pretekli teden so se razvijale vojne operacije na Koreji po predvideni poti naprej. Komunistične severnokorejske čete so še vedno napredovale za umikajočimi se četami Mac Arturja. Svoje velike uspehe dolgujejo komunisti v prvi vrsti svojemu izbornemu orožju, zlasti tankom, ki so zgrajeni iz posebno trdega jekla tako, da jih celo 100 kg težke bombe iz letal ne morejo predreti. Veliko prednost pred ameriškimi četami imajo komunisti tudi v tem, da so njihovi vojaki v veliki večini veterani iz bojev v Mandžuriji in na Kitajskem. Tudi vojaška komanda je izborna. Poleg tega pa imajo še vedno znatno premoč po številu vojakov. Razmerje med enimi in drugimi je še vedno 1 proti 4.
Vsled tega je taktika Mac Arturja sedaj ta, da s počasnim in načrtnim umikanjem skuša pridobiti na času, dokler ne bo okrog južnokorejskega pristanišča Fusana zbral dovolj čet in orožja, da lahko začne uspešno protiofenzivo. V teni primeru bi se ponovil položaj zaveznikov v drugi svetovni vojni, ko so se izkrcali na mostišču v Normandiji, od koder so začeli svojo posrečeno invazijo Francije in Evrope, potem ko so na majhnem
Ob jugoslovanskih mejah
Vznemirljive vesti prihajajo tudi iz Jugoslavije. Tukaj je uradni list »Borba« že parkrat pisal o premikanju čet na bolgarski in ogrski meji, o streljanju med obmejnimi stražniki, o preseljevanju jugoslovanskih manjšin na Ogrskem itd. Vse to stavijo v zvezo, da se morda pripravlja kak nenaden napad tudi na Jugoslavijo. Pri Združenih
za vzgojo laži-duhovnikov in laži-redovnikov. Upravičeno se kličejo »satanova semenišča«. V teh učiliščih zbirajo nadarjene brezbožnike, zlasti izključene se-meniščnike, odpadle duhovnike, propadle dijake, sploh elemente, ki so brez vsake morale in časti.
V	sistematičnih tečajih predavajo tem »črnim semeniščnikom« komunistične brezbožne nauke in vso marksistično in leninistično-stalinistično teorijo, nato pa še bogoslovne nauke, seveda primerno prikrojene in izmaličene. Tako vzgajajo »kadre satanovih duhovnikov in redovnikov«, ki se teoretično in praktično vadijo za veliko delo »pohujševanja v Izraelu«: vriniti se bodo morali med verni narod ter na zvit način glumiti goreče duhovnike in redovnike, pri tem pa bodo morali vbrizgovati strup nevere, dvigati šumne škandale ter pohujšanja ter tako otipljivo doka-
in ozkem ozemlju nagrmadili dovolj čet in materiala. Tako vsaj napovedujejo vojni opazovalci. Medtem se vrši do sedaj najostrejša bitka na Koreji ob reki Kum, katero Amerikanci brani-J®’ Korejci pa skušajo prekoračiti. Po zadnjih vesteh so jo že prekoračili in sedaj prodirajo ! proti Fusanu.
Na političnem polju jc v zvezi s korejskim sporom beležiti dvoje poskusov za mirno poravnavo. Na eni strani si prizadeva angleški poslanik Kelley, da bi pripravil Ruse in Amerikance do pobotanja, na drugi strani pa je indijski ministrski predsednik Pandit Nehru poslal osebno pismo Stalinu ter se ponudil za srednika v sporu. I)a bodo pa ponujano posredovanje sprejeli
v	Moskvi ali v Washingtonu, je zelo dvomno.
Nova vlada v Franciji
Plevenu, članu majhne politične stranke, a odličnemu finančnemu strokovnjaku, se je posrečilo, da je sestavil novo vlado iz zastopnikov treh glavnih strank, socialistov, radikalcev in republikancev. Koliko časa bo živela njegova vlada, bomo pa videli. Po vojni ni še nobena francoska vlada učakala starosti enega leta.
narodih so vsled teli vesti zaskrbljeni. Italijanska javnost pa izraža svoje pomisleke zoper verodostojnost takih vesti in njiliovo važnost, češ da Tito hoče izrabljati zase mednarodni položaj ter si pridobiti ameriško pomoč. Možno je tudi to. Vendar ni izključeno, če je Stalin sklenil začeti novo vojno, da ne pošlje lepega dne, oziroma neko lepo noč čete svojih satelitov v obiske k Titu v Beograd. Sicer pa pra-,
vi	jo, da je sedaj Tito na Bledu, kjer se zubava z diplomati. j
zovati, da je vera zgolj sleparija in hinavščina.
Orginform je že odprl svoja »semenišča« na Litvanskem, v Latviji, Ukrajini, Romuniji. Na Poljskem deluje podobna organizacija, ki se imenuje »Desin-form« in ki je tudi odprla kar pet sličnih komunističnih semenišč, kjer je vzgojila in vzgaja krog 3.000 lažiduhovniških kandidatov.
Tudi na Ogrskem, in sicer \ mestu Szeged, deluje slično »semenišče«. Prvi tečaj je trajal šest mesecev. Slušateljem poda-
Korejski spor odmeva kakor silen grom po vsem svetu in tudi v notranji politiki Italije. Prvi glasen odjek je bil govor ministrskega predsednika De Gasperija na Trentinskem, kjer se je z odkritimi besedami dotaknil »pete kolone«, ki skrivaj deluje pod zaščito demokratičnih svoboščin zoper demokracijo samo, ter pokazal pri tem na komunistično peto kolono na Koreji, ki je izvedla tako zahrbten napad na Južno korejsko republiko. Proti petim kol ona ui se bo znala italijanska demokratična republika na postaven način boriti, je zaključil De Gasperi. Te besede so močno odjeknile v italijanski javnosti, ki se še vedno ni pomirila. Ko so razpravljali o prora-
Pretekli teden je vodja apostolske nunciature v Bukarešti škof Gerald O' Hara dobil od romunske vlade ukaz, da mora skupno z avditorjem in tajnikom nunciature zapustiti romunsko ozemlje v teku treh dni. V noti, ki jo je izročilo romunsko zunanje ministrstvo nunciaturi, se trdi, da je proces, ki se je vršil v Bukarešti od 20. do 30. junija proti skupini vohunov in izdajalcev, dokazal, da so se člani apostolske nunciature vtikali v notranje zadeve romunske ljudske republike s tem, da so započeli, vodili in se tudi osebno udeležili kovarskega delovanja skupine vohunov ,ki so bili v tem procesu obsojeni. — Ta proces je končal, kakor znano, z dveniu smrtnima obsodbama in s petimi obsodbami na zaporno kazen. Najmilejša teli obsodb -—■ sedem let zapora
—	je zadela nekega Nikola Po-pesco, ki je bil pri nunciaturi za šoferja in ki je pri procesu baje izjavil, da je bil za to sprejet v službo, da bi vohunil v korist — 'I určije. Vse obtožbe s strani romunske vlade so seveda brez vsake, najmanjše podlage. Ko-minformističnim oblastem je šlo le za to, da bi s podlim obrekovanjem oblatile sv. stolico, jo ožigosale kot sovražnico romunskega ljudstva ter da bi mogle tako tem laže pretrgati diplomatske odnošaje med Romunijo in Vatikanom. Po izgonu msgr. De Liva iz Prage, je bila Romunija
jali nauk iz verstva, teologije in drugih cerkvenih ved. Nato so se slušatelji preoblekli v duhovnike, redovnike in redovnice ter pričeli svoje »peklensko delo«: na eni strani so s svojo obleko in teoloških znanjem zavajali in varali verne ljudi, na drugi strani pa so dvigali javno pohujšanje z nesramnim vedenjem v javnosti, na tramvajih, v gledališčih, na ulicah...
Satan je na delu, toda Bog je močnejši. Peklenska vrata ne bodo zmagala!
čunu zunanjega ministrstva, se je ob zaključku zopet dvignil De Gasperi in povedal par gorkih na račun social komunistov, ki na eni strani pobirajo podpise za mir in zoper atomsko bombo, na drugi pa zagovarjajo in odobravajo zahrbtni napad korejskih komunistov. Pravijo, da v parlamentu ni De Gasperi še nikoli rabil tako hudih besedi j kot to pot. Socialkomunisti so odgovorili na to z veliko propagandno kainpanijo v prilog korejskih komunistov in miru ter strašijo italijansko javnost z lažnivimi vestmi o pošiljanju italijanskih čet na Korejo. Ponekod so začeli celo pošiljati ponarejene pozivnice k vojakom.
do zadnjega časa edina komin-formistična država, ki je imela z Vatikanom diplomatske zveze. Čeravno je bila kriva romunska vlada najbolj krutega verskega preganjanja sedanje in morda tudi pretekle dobe, čeravno je morala biti sv. stolica priča premišljene in nasilne ugonobitve grškokatoliške cerkve na romunskem ozemlju ter progresivnega zatiranja katoličanov rimskega obreda, čeravno je morala z neznansko nevoljo v srcu gledati preganjanje svojih duhovnikov in škofov, ki so šli raje v pregnanstvo in zapore, kot da bi izdali Kristusa in njegovo Cerkev, — kjub vsemu temu ni hotela z odpovedjo diplomatskih odnoša-jev odvzeti romunskim oblastnikom možnosti, da bi se vrnili na pot človeškega ali vsaj mednarodnega prava. Toda vsa dobra volja sv. stolice je bila zaman. Njeni zagrizeni sovražniki niso mirovali, dokler niso njenih zastopnikov z zvijačo, obrekovanjem in nasiljem pognali z romunskega ozemlja. Iznebili so se s tem, kakor menijo, nadležne priče, n zgodovina, nepristranska sodnica ljudi in časov, bo tudi to novo nasilje primerno ožigosala ter pokazala — če bi bilo sploh še potrebno — kako brezbožen je komunizem v svojem bistvu in kako krivičen, nasilen in hinavski je v svojih sredstvih in metodah.
Kaj bo z Eritrejo?
V Lake Succes se je zbrala »Mala zbornica« Združenih narodov, da razpravlja o tem. kaj narediti z bivšo italijansko kolonijo Eritrejo. V glavnem je bila predlagana dvoja rešitev:	Abe-sinci in Angleži hočejo, naj se Eritreja priključi deloma k Abe-siniji deloma k Sudanu; drugi pa zastopajo načelo, naj se ji podeli samostojnost. To slednjo rešitev želi doseči Italija, ki ima pri tem precej prijateljev, kateri jo podpirajo. Za Italijo bi bila ta rešitev ugodna, ker bi v samostojni Eritreji italijanski kolonisti kot naprednejši del prebivalstva imeli vedno veliko besedo.
Komunistični napad na Trygve Liea
»Nuw Yprk Times« razpravlja v enem izmed svojih člankov o komu* nističnem napadu na glavnega tajnika Združenih narodov, Trygve Lie*a. List pravi, da je ta moskovski napad ponovni dokaz, da do sovjetskega komunizma rji mogoča nekakšna mo* ralna nevtralnost.
Sovjetska »L:terarna Gazeta« je obdolžila Lie*a, da pomaga z vso go* ročnostjo predsedniku Trumanu in zunanjemu min stru Achesonu rušiti Organizacijo združenih narodov. 1£* nako je obtožil Trvgve Lie*a pred nekaj dnevi tudi namestnik sovjet* skega zunanjega min:stra Gromiko.
Zverinski umor ameriških vojakov na Koreji
S	Koreje je prišlo poročilo, da so našli sedem ameriških vojakov zve* r nsko razmrcvarjenih. Vsi nesrečne* ži so imeli z žico zvezane roke na hrbtu. Jasno je torej, da gre tu za zločinski umor vojn h ujetnikov. Prav pa je, da ob tej pr i ki pouda* rimo še neko drugo dejstvo. Enake stvari se godijo povsod, kjer pride na oblast komunizem. Komuivsti ravnajo s svojimi nasprotniki, kruto •n brezsrčno; naj bodo to evropski ali azijski partijci, vs imajo enake metode.
Novačenje tujcev v ZDA
V obrambnem ministrstvu Združe* nih držav zdelujejo podrobnosti za* kona, po katerem bodo lahko uvr.stil; 2.500 posebno sposobnih tujcev v vojsko Združenih držav, ki bodo eventuelno potem postal; ameriški državljani.
Po tem zakonu, ki je stopil v v c* Ijavo v juniju, lahko vojska Združe* n h držav sprejme v svoje vrste za dobo 5 let sposobne tujce, neporoče* ne in v stari.stj od 18 do 35 let. Sprejeti tujci bodo ves čas svojega službovanja člani redn h ameriških vojaških edinic z ;sto plačo ;n isto možnostjo napredovanja kot jo ima* jo amerški vojaki.
Glasnik obrambnega ministrstva je izjavil, da bodo amerška poslaništva in konzulat' v tujini razglasila po» drobnostj, čim bo »mehan ka« progra* ma izgotovljena.
VOJNA NA KOREJI
Odmevi korejskega spora v Italiji
Romunija izgnala zastopnike sv. stolice
OSMA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 16 1-9)
Tisti čas je povedal Jezus učencem to priliko: Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel: ,Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj poslej ne boš mogel bili več oskrbnik.' Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ,Kuj naj storim, ker mi moj gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom od oskrbni-šlva odstavljen.' In poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu:
,Koliko si dolžan mojemu gospodu?’ ,Sto mer olja', je rekel ta. On pa mu je dejal: ,Vzemi pismo, brž sedi in zapiši: petdeset.' IS ato je rekel drugemu: ,Koliko si pa ti dolžan?' Ta je rekel: ,Sto mer žita.' Pravi mu: ,Vzemi svoje pismo in zapiši: osemdeset.' In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno storil. Zakaj otroci lega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči. In jaz vam pravim: Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom. da vas, ko obnemorete, sprejmejo v večna bivališču.
Čudna se nam zdi ta zgodba, ki poveličuje oskrbnikovo sleparsko iznajdljivost. Morda sc je res kdaj zgodilo, da je prebrisano sleparstvo spravilo v začudenje celo oškodovanega gospodarja samega. Jezusu služi ta zgodba, da nas pouči, kako moramo uporabljati premoženje, bogastvo.
Bogastvo imenuje ,krivični ma-mon’, ker je mnogokrat po kr:-vici pridobljeno: včasih s sleparstvom, včasih s tatvino, včasih z izžemanjem delavcev. Gotovo je pa tudi večkrat pridobljeno po pošteni poti s skrbnostjo in pridnostjo.
Bogastvo je človeku zelo nevarno in ga lahko spravi v pogubo, lahko pa mu tudi pomaga do zveličanja. V bogastvu postane človek pogosto trdosrčen. Nikogar ne vidi poleg sebe. Ne zmeni se za tiste, ki živijo v potrebi. Kaj njemu mar! Pomagajo naj si, kakor si je on. — Jezus večkrat toži, kako težko se bodo zveličali bogataši. Raj so si pač
Za nedeljo, 9. julija, je bilo določeno svetniško proglašenje blažene Marije Ane Jezusove de Paredes iz mesta Quito v državi Equador. Rojena je bila tamkaj iz španske družine 1, 1618. Živela je vedno med svetom, čista kot lilija med trnjem. Spokor-nejša kot marsikatera redovnica, je krotila svoje telo s poslom, bičanjem do krvi, počitkom pogostokrat na golih tleh, * gorečo molitvijo na kolenih, z molitvijo križevega pota obtežena s težkim križam na rami. Vse to ne toliko za svoje grehe, ampak v zadoščenje za grehe ljudi, ki so se ji smilili. Ko so državo Ecuador stresali hudi potresi in je divjala
napravili na zemlji in ga ne iščejo po smrti. Prejeli so svoje plačilo.
Ni pa rečeno, da se mora vsakdo pogubiti, kdor je bogat. Bogastvo mu celo lahko pomaga do zveličanja, če ga prav uporablja. Jezus pravi: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamo-nom — to je z bogastvom! Vedno bo okrog nas dovolj ljudi, ki so potrebni naše pomoči. Nikdar se socialne razmere ne bodo toliko zboljšale, da na svetu ne bi bilo revežev. ,Reveže boste imeli vedno med seboj’, pravi Jezus. Če tem revežem pomagamo, jih napravljamo za svoje prijatelje, ki bodo za nas prosili pri Bogu. Pri poslednji sodbi bo Jezus najbolj gledal na naša dobra dela. Dobrim bo govoril: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta... zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, popotnik sem bil in ste me sprejeli. Začudenim pojasnjuje: Resnično, resnično povem vam: karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
Skušajmo doumeti, da popolni-gospodarji svojega imetja nismo mi sami, ampak Bog. In On hoče, da od svojega obilja pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Le na ta način bogastvo ni ljudem v prekletstvo in pogubo, ampak celo v blagoslov in rešenje.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ NAM MILOSTNO, PROSIMO, GOSPOD, DA BOMO VSEKDAR MISLILI IN DELALI, KAR JE PRAV, DA BOMO MOGLI, KI BREZ TEBE NE MOREMO, PO TVOJI VOLJI ŽIVETI.
Koledar za prihodnji teden
23. julija. NEDELJ A. 8. pobinkošt* na. Apolinarj.
24. PONEDELJEK. Kristina. Zače* tek tako imenovanih pasjih dn^ ki trajajo do sv. Jerneja (24. avgusta). V tem času se računa, da je najhujša vročina, zato tako ime!
25. TOREK. Jakob, apostol.
26. SREDA. Ana, mati Dev"ce Ma* rije. Zavetnea krščanskih mater.
27. ČETRTEK. Pantaleon, muč.
28. PETEK■ Nazar’!j.
29. SOBOTA. Marta, devica.
tam strašna kuga, je la 27 letna deklica Gospodu ponudila svoje življenje v rušenje državljanov od strašnih nesreč. Bog je ponudbo sprejel, Marija Ana je umrla, kuga pa je tudi nehala pobirati svoje žrtve takoj po njeni smrti.
Ta kratek življenjepis svetnice, je sv. oče orisal v svojem nagovoru neštevilni množici svelolet-nih romarjev, zlasti iz Equadorja, in vseh držav Južne Amerike, v svojem nagovoru med sv. mašo v vatikanski baziliki. Zaukazal je, da se spomin te nove svetnice obhaja v vesoljni cerkvi vsako leto 6. maja, na obletnico njene smrti, ki se pa po stari navadi
sv. cerkve imenuje njen rojstni dan, ker jo je rodil za nebesa.
Slovesnosti sv. Marije Ane je prisostvovala množica vernikov še iz drugih krajev sveta:	iz
Viet-Nama v Aziji, iz Indije, iz Egipta, iz španske, Irske, Ari .zlije, Belgije, Nemčije, Avstrije s pomožnim škofom Jachvmom, iz ZDA, Kolumbije, Mehike, Brazilije in veliko romarskih skupin iz Italije, iz Maroka in Tripoli-tanije. Res vesoljna je sv. cerkev.
Otvoritev razstav
Na dan svetniškega proglašenja so na trgu Pija XII. v bližini cerkve sv. Petra odprli tudi naslednje cerkvene razstave:	Raz-
stavo cerkvene dobrodelnosti, razstavo cerkvene dejavnosti za blagor duš, mednarodno razstavo cerkvene umetnosti v zapadni cerkvi, v vzhodni cerkvi in v misijonskih deželah.
Spokorni romarji
Prvi spokorni romarji so pešci. Te dni je prišel v sveto mesto IEOŽ iz Modene, ki je v petih dneh prehodil svojo romarsko pot, dnevno povprečno 75 km.
Prekosila sta ga v požrtvovalnosti dva Belgijca, oče rudar Herman Sayette in njegov 13 letni sinček Herman, iz vasi Lode-linsart, v okraju Charleroi. Mali Herman je imel desno nogo vsled poškodbe krajšo celih 9 cm. a je na dan svojega prvega sv. obhajila 1948 izprosil od očeta dovoljenje za operacijo, češ da bo po priprošnji Marijini prav gotovo zopet pravilno hodil.. Ope-racija je popolnoma uspela in v zahvalo za veliko milost je mali Herman z očetom dne 25. aprila nastopil romarsko pešpot črez tri države do Rima, kamor sta v vsej vročini srečno prišla 10. julija.
Ameriški črnci in kat. cerkev
V Severni Ameriki živi kakih 14 milijonov črncev, od katerih je le 350 tisoč katoličanov, medtem ko pripada kakih 5 milijonov in pol raznim protestantov-skim sektam; ostalih 8 milijonov črncev ne pripada nobeni veroizpovedi.
Velika zapreka za njihovo pokristjanjenje oziroma pokato-ličanjenje je sovraštvo, ki vlada med belimi in črnci in ki ga ni mogoče odpraviti od danes do jutri, akoravno se mnogi plemeniti možje trudijo, da bi to sovraštvo odpravili ter pripomogli, da bi ti potomci pred stoletji v Ameriko prodanih sužnjev prišli do popolne enakopravnosti. Za ta namen se bori tako zvano »medrasno ali medplemensko gibanje«, ki ga podpirajo v prvi vrsti razne katoliške organizacije in ki priredi vsako leto meseca marca »teden medrasne pravičnosti«. Z raznimi manifestacijami, zborovanji, lepaki, radijskimi oddajami, javnimi govori in diskusijami se dela ob takih prilikah na to, da bi izginilo vsako plemensko zapostavljenje ter da bi prišli črnci do vseh svojih pravic.
Sv. maša na najvišji gori Oceanije
Neki misijonar z otoka Borneo se je povspel s sedmimi domačini na goro Kinabalu, ki je najvišji vrh Oceanije (4170 m). Po veri domačinov pribivajo na tem vrhu duše umrlih in zato se vodniki turistov branijo vršiti svojo službo, ako se ne prej opravi običajna daritev sedmih kokoši in sedmih jajec. Misijonar je z izgovo-
rom, da je duhovnik, dosegel, da mu ni bilo treba opraviti daritev. Ko je prišel na vrh, je daroval sv. mašo za spreobrnjenje vseh poganov ter se vrnil zdrav v dolino, kjer so se vsi čudili, ko so videli, da se ni ne njemu ne njegovim spremljevalcem zgodilo nič hudega, akoravno niso opravili predpisane daritve.
Sveto leto v Berlinu
Ker n maj o sredstev za romanje v Rim je 180 katoliških fantov berlinske župnije Steiglitz, obiskalo 4 cerkve v amerikan-skem delu mesta in opravilo predpisane svetoletne molitve. Začeli so romanje o polnoči, prehodili v procesiji okoli 30 km v osmih urah in so zaključili v domači župni cerkvi s sv. obhajilom.
Pozor — strup!
Lahkoživa in nepokorne kristjane, k še vedno berejo boljševiški »Pri* morski dnevnik«, opozarjamo na strup, ki ga sika imenovani list te dni proti našii sv. cerkvi. Objavlja daljši sramotilni sp s (pamflet) proti svetemu letu. Neki »pisatelj« Ive M hovjlovič je v1 svoji bolni lobanji in brezbožnih« srednjevešk!h lažeh zbral najbolj sramotilne domislice. Vsa resna slovenska javnost je že pied leti prelomila s tem listom. Po vseh račuivh bj moral list že davno umreti, toda podpira ga Beograd na račun stiskanega ljudstva.
Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Tako moremo reč; o »Primor5 skem dnevniku«: lagati bo nehal, ko bo- končal svoje mizerno življenje.
Opomba: Ob tej prhki opozarja* mo na cerkveno določbo: Katoličan, ki mora zaradi svoje službe ali štu« d j ja hrat:‘ prepovedane časopise in knjige, mora za to dobiti posebno dovoljenje od svojega škofa. (C. i. c. 1402).
Najvažnejša zadeva v tej silni nevarnosti za vero
»V duhovno križarsko vojsko«. To knjižico bi morali imeti v rokah že vsi verniki naših škofij. Vsi, ki so to knjižico prebrali in gledajo na svetovno dogajanje današnjih dni v luči vere, se kaj lahko prepričajo, da je la duhovna akcija najvažnejše duhovno podjetje te ure. Ali smo tako majhni, da bi ne mogli z molitvijo tudi mi poseči v razvoj dogodkov ?
Gospode prosimo, naj to zadevo razložijo vernikom, ki radi sledijo pastirjem, ko jim kaj izredno velikega priporočijo.
Duhovnikom
V mesecu septembru bosta v go* riškem Malem semen šču dva tečaja duhovnih vaj za duhovnike. Prvi bo od 18. do 23. sept. v slovenskem je* ziku predvsem za slovenske duhov*' n:ke goriške in tržaške škofje; dru* gi pa od 25. do 30. sept. v :tal jan< skem jež ku. Duhovniki smejo 'izbi* rati med enim ali drugim tečajem, ali pa 'ti tudi drugam na duhovne vaje. Za te duhovne vaje se je pri* glasiti na goriškem nadškofijskem ordinariatu.
Dekletom
ki se želijo udelež:ti duhovnih vaj v Gorici, katere se bodo vršile od 22. do 26. avgusta, sporočamo, naj poh;* ti jo s prijavami, ker je razpoložljivih mest le omejeno število. Za sprejem pa se bomo oz:rali na one, ki se prej prijavijo. Prijaviti se je treba: Stol* no župnišče, Corte S. Ilario N. 7, Gorizia.
Možem in fantom
sporočamo isto kot dekletom. Tud vi pohitite s prijavo za duhovne
vaje, da ne boste prepozn'. Iz vsake j fare naj se vas nekaj zbere, da pri* dete k duhovnim vajam si okrepit duha in očistit dušo. Naslov za pri* jave je isti kot za dekleta:	Stolno
župnišče, Corte S. Ilario 7, Gorzia.
Sv. oče sprejel nuncija iz Bukarešte
Dne 17. julija je sv. oče sprejel v Gandolfu, kamor se je preselil- za* rad. rimske vročine, msgr. O’ flara, nuncija, ki ga je romunska vlada izgnala iz komunistične republike.
Avdienca je trajala dolgo in so v njej poročali o stanju katoličanov v Romuniji in na Balkanu. Pred od* hodom jz Bukarešte je nuncij izročil romunski vladi protestno noto zarad izgona in je odgovornost za ta njen korak odklonil, ker se .nunciatura ni nikdar umešavala v notranje romun* ske pol t ene zadeve, temveč je le branila pravice katoličanov v Romu* r.ijii glede svobode vesti in verskega prepričanja.
Vatikanski radio je 17. 7. sporočil, da je umrl v romunski ječi eden ;z* med 11 zaprtih romunskih katoliških škofov, msgr. Basil Aftenie zaradi trdosrčnega ravnaja z jetnikom, ki je imel šele 51 let.
Dirigent A. Neffat umrl
V Ljubljani je umrl dirigent Ijb. opere, skladatelj in biv. d'rektor ma* riborske opere Anton Neffat. Pokoj* nik je vse svoje velike sposobnost' stavil v službo napredku slovenske opere, ter si je za njen razvoj pri* dob'l velike zasluge. Pred leti je bil nekaj časa tudi dirigent pevskega zbora »Ljubljana« in Sattnerjevega zbora v franoiškansk'' cerkvi v Ljubljani.
Zlatomašnika
Dne 22. julija bo minilo 50 let, odkar sta prejela sv. mašniško po* svečenje če. gg. Valentin Batič, žup* njk na Slapu pri Vipav , in Jožef Milanič, dekan v Medani v Brdih. Voščimo jima še mnogo' delovnih let v krepkem zdravju.
Brata Ušeničnika zbolela
Težko sta zbolela v Ljubljani brata msgr. dr. Aleš in dr. Francc Ušenič* n:k. Dr. France Ušenjčnik si je zlo* mil nogo v kolku. Ker sta oba v visoki starosti (oba že nad 70 let), se v Ljubljani resno boje za njuno ž: vij en je.
Romanje na Sv. Višarje
Goriško dobrodelno društvo pri* red:	romanje na Sv. Višarje prvo
nedeljo avgusta. Odhod jz Gorice s koriero v nedeljo 6. avgusta dopol* dne. Povratek drugi dan zvečer. Kdor se želi udelež ti romanja, naj se zglasi v pisarni Dobrodehiega društva v Gorici Riva Piazzutta 18 vsak dan od 9. do 12. ure.
Goriškim romarjem
dajemo na znanje, da se bo sve-toletno romanje vršilo od ponedeljka 11. sept. do sobote 16. sept. V ponedeljek 11. sept. bo odhod s posebnim vlakom z goriške postaje v prvih dopoldanskih urah. Prihod v Rim istega dne zvečer. V večnem mestu se. ustavimo tri dni, v torek, sredo in četrtek, da prejmemo svetoletne odpustke, obiščemo sv. očeta in si ogledamo glavne rimske zanimivosti. Odhod iz Rima bo v petek zjutraj proti Asiziju. Mesto sv. Frančišku si ogledamo še isti dan popoldne in nato bomo ponoči nadaljevali pot proti Gorici, kamor dospemo v soboto 16. dopoldne. To je v glavnem spored goriškega svetoletnega romanja. Natančneje bomo pa o lem sporočili. Kdor se še misli vpisati, naj pohiti, ker z 31. julijem se vpisovanje zaključi.
SVETO LETO
Sv. Marija de Paredes
Težave z agrarno reformo
Agrarna reforma v Italiji je zelo sitna zadeva. Predvsem je zemlje premalo, da bi mogli zadovoljit kos likor toliko vse zemlje potrebne. Nekatera, dobro organizirana velepo* sestva, ki dajajo visoke pridelke jn ki zaposlujejo mnogo ljud’, sploh ne kaže razdeliti, ker bi zaradi tega do* nosnost zemlje padla, prazni1 bi bdi vzorni velikanski hlevi, hrezpotrebna gospodarska poslopja itd. Pa tud z razdelitvijo latifu.ndijev, k:	morajo
dati največ zemlje v agrarni- fond, n’ zadeva enostavna. Predvsem je zelo draga.
Latifundiji, predvsem v Južni* Ita* lij; in na Siciliji, so velikanske po* vršine zemljišč, ki so bile dosedaj slabo obdelovane; večinoma so* sejali
samo žito, ali so služili za pašo ovčjim čredam ali' pa kot lovišča. Na teh latfundijih ni stanovanjskih n gospodarskih poslopij — alj so zelo daleč narazen —, večinoma ni cest jn vode, okoli. Zato na teh lati* fundijih ni mogoče izvesti agrarne reforme samo na ta nač:n, da se se* danje lastnike razlasti, se j'm plača odškodnina jn se zemlja razdel med zemlje potrebne. Potrebno je mnogo drugega.
Izvedniške kombije za agrarno re* formo predvidevajo na latjfundijih ostvaritev zaokroženih posestev v srednji razmeri 10 hektarjev. Če pa hočejo taka posestva biti* življenja
Prej ali slej pa bodo gotovo mo* rale pasti meje med posameznimi državami: industrja se bo razvijala tam, kjer so dani naravni* predpogoj: za njo, jn kmef jstvo tam, kjer ima najboljše pogoje. Posebne komis-'j e proučujejo celotno vprašanje.
Omembe je tudi vredno, da so osrednje organizacije živinorejcev z posameznih držav ustanovile posebno živinorejsko zvezo za celo Zapadno Evropo. Sedež te zveze je v Rimu skupno z mednarodnim kmetijskem, oziroma uradom za razdeljevanje živeža (FAO).
PREVEČ MASLA .
Mnogi si ga ne morejo kupiti, ker je predrago,, a trenotno je v Zapadn;
V	torek 11. t. m. je imel mestni svet ob 20.30 svojo sejo. Obravnavali so proračun za 1950, ki je skrbno se* stavljen in obravnava vse zadeve mestnega gospodarstva. Iz njega je razvidno, da mora centralna vlada obrniti posebno pozornost našemu ohromljenemu mostu.
Izmed slov. svetnikov je odobril g. Paglavec (fronta) zidavo novega šol. poslopja na »Malih Rojcah«, ki naj omogoči*, da bosta štandreška slov. osnovna šola in otroški vrtec zopet prišla v posest svojih šolskih prostorov.
G. Bratuž (SDZ) je pr:poročil g. županu in ožjemu svetu, ki kažejo vso dobro voljo za podvig šolstva v občini — 65 milijonov, je v ta na*
men v proračunu   naj bi se v me*
stu odprla vsaj dva otroška vrtca za slov. otroke na zračnem in sonč* nem kraju. Župan in svetniki so izjavi* obeh slov. zastopnikov spre* jeli mirno na znanje in si j;h zabe* ležili*.
Oglasil se je tudj g. Pavlin (frou* ta), ki je priporočal, naj pri* odpu* ščanju iz obč. službe ne bodo pri* zadeti samo Slovenci — to je vzbu* ddo nekaj hrupa na desnici. Župan je obljubil, da bodo pri tem strogo pravični.
Svetnik Batt? (kom.) je priporočal več razsvetljave na periferiji mesta in več redu na mestnem pokopališču.
Dr. Culot je govoril o olepšavi mesta, lej naj se doseže tudi s tem, da se poderejo razni neokusni zidovi, ki zastirajo pogled v lepe vrtove :n ovirajo zraku in luč;* pot.
Dr. Verbi je svetoval, kako bi se koristnejše uporabljali odpadki \ mestni klavnici*.
Ker je odbila ura polhočj, so za* ključih sejo, ki se je nadaljevala v petek ob 20.30 na Gradu.
Po uvodnih besedah županovih je spregovoril prof. D' Gianantonio, re* ferent za šolstvo, ki je z njemu last* nim poudarkom hotel svetnku Bra* tužu za vselej dopovedati, da število razredov v vseh šolah, nižjih, osnov* nih jn srednjih, zavisi 0d števila
Evropi preveč masla. V Franciji je država vskladiščila ogromne množine masla, k* ga bo prodajala v zimskih mesecih, ko ga je redno premalo. — Na Danskem je maslo glavn; izvozni predmet, ki je bil redno prodan v Angl jo. Slednja se pa danes obo* tavlja, da bi' vsega pokupila, ker je zelo dvignila domačo proizvodnjo in ker ga mora kupovati od Avstralije in Nove Zelandije, ki sta v zvezi angleške države. Amerika ne more kupovati evropskega masla, ker ga 'ma sama preveč in bi ga rada pro* dala drugam. — Kje je izhod? Zn;* žanje cen oziroma dvig nakupovalne možnosti potrošnikov! To pa je lah*
otrok. Čim več vp sanjh otrok, tern več bo razredov, tem več učnih moči. Slovenska manjšina naj ne bo vedno polna predsodkov in strahu. Veruje naj v pravičnost in dobro voljo ob* lasti, ki' je vedno pripravljena up*)* števati in ugoditi upravičenim zahte* vam državljanov. — (To naj si zapomnijo slovenski starši! Od njih je odvisno, če bomo meh slovenske šole v Gorici ali ne. Op. uredništva). Nato je g. svetnik Di Gianantonio podal statistične podatke o sedanjem stanju in razmerju učencev do učnih prostorov in učn h moči. Ugotovit je, da pride na 20 slov. otrok 1 učitelj in 1 učni prostor. Poudari je še enkrat, da občinski proračun ob* sega samo upravo šol, a da nima no*
IZ DOLINE
G. urednik! Pošiljam Vam nekaj veselih in žalostnih hovje iz Doline. Kakor se v življenju vrstijo veseli in žalostni dnevi, tako je tudi prava kronika ogledalo naših sončnih in temnih dni.
PRVO SV. OBHAJILO
Pri nas se je letos zgodilo, da smo imeli kar dvakrat prvo sv. obhajlo. Na praznik sv. apostolov Petra ;.n Pavla je pristopalo prvič k angelski mizi devet mlad h kristjanov iz So* cerba (Cona B). To niso bili več šolarji ampak po večini starejš1 in le povojne razmere so krive, da so komaj sedaj opravili svojo krščansko dolžnost.
ROMANJE NA BARBANO
Prve dn,i julija smo poromal na Barbano. Kakor vsepovsod pravijo starejši ljudje, je današnje romanje le še komaj podoba pravega romanja. Sedaj smo se že tako navadili, da združujemo romanje z izletom, kar
benega vpliva v didaktčni vpra* šanjih.
Glede vojašnice na »Mal h Rojcah« je izjavil, da zadobi vzvišenejši na* men, ako bo spremenjena v šolsko poslopje.
Sledlo je burno odobravanje od strani italijanskega občinstva. (Jem* ljemo na znanje. Saj nič drugega ne zahtevamo kot pravičnost). Le to nam ne gre v glavo, da je med tem občinstvom še vedno kak element, ki bi najraje skoči jz kože, ko le sFši ime »slovcno« in ki straši za* stopnike manjšine z imenom »huj* skačj ljudstva«, ki bodo dajali nekoč težak odgovor.
Nato je občinska seje razpravljala o hiralnici, sirotišnicah, bolnicah in drugih dobrodelnih ustanovah, kj sta« nejo občino letno nad 77 milijonov. Dobrin teh ustanov so deležni tudi premnogi revež', begunci itd., ki niso stari goriški Občinarji.
Na vprašanje svetnika Bratuža smo 'zvedeli, da sta v Slcv. sirot’šču le 2 otroka, kj imata pravico in uživata podporo od občine.
Dr. Culot je nasvetoval v zvezi s šolo na »Rojcah«, naj bi se tam po* stavil veličasten občinski dom, ki b; objel vse občinske urade, ki so raz* treseni po mestu, in bj prihranil nb* činarjem s tem mnogo tekanja ter z znižanjem števila osebja tudj zmanj* šal obč:nske izdatke. Predlog naj služi občinskemu svetu le v premi* slek, a ne za današnje glasovanje.
Proračun je bil nato sprejet z gla* sovanjem, ki pa se ga je vzdržala fronta.
pa je seveda še vedno prav, čeprav sj kakšen drugače misF. V zvezi s tem romanjem samo eno novico, ki bo za mnoge nam podobne kaji ko* ristna: za delavniške izlete ju ro* manja imamo sedaj na razpolago velik avtobus (52 sedežev), ki ima vse prednost najboljšega avtomobila. A\ tobus je last openskega tramvaja.
GOD SV. URHA
V	sredo 4. julija smo obha* jali god sv. Urha, našega farnega patrona. Bil je prav lep dan, a bi moral bit' še lepši Dopoldanska po* božnost se je izvršila v vsej sloves* nosti, popoldne pa smo molili rožni venec — žalostni del in še druge spokorne moltve v skupno zadošče* nje Bogu za veliko pohujšanje, k: sc je zgodilo prav na dan farnega za* vetn.jka. V kinu »Dolina« so predva* jap umazani nemoralni film, ki je cerkveno za vse prepovedan, po po* licijskem predpisu pa samo za mlad )» letne. Vse se je storilo, da bi se to pohujšanje ne zgodlo na največji farni praznik. Končno so lastmki
sposobna, je treba potrositi za orga* liizacijo ogromne vsote, in sicer:
1) Odkupnina zemljišča — gola zemlja .................................L	1.000.000
2) zgraditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij ...» 4.000.000
3) zravnanje grap, odstranitev kamnja in nepotrebnega gr*
m čevja ...........................................................»	1-000.000
4) ureditev notranjih cest, dovodnih in odvodnih jarkov .	»	1.000.000
5) Nasad sadnega ih drugega drevja na 1/10 površine (1 hekt.) »	1.000.000
6) nabava živega jn mrtvega inventarja (živine in orodja) .	»	2.000.000
skupaj .....................L	10.000.000
Iz tega računa razvidjmo, da pred*
stavlja vrednost zemlje komaj 1/10 vsega potrebnega kap tala. In če se nima agrarna reforma tako izvesti, če se nima ostvariti žvljenja sposobnih posestev, je bolje, če sc pusti' vse pri miru. To pa zopet ni mogoče in zato je pač država pris ljena poiskat potrebna denarna sredstva. Zato pa gre vse počasi.
LJUDSKE ŽITNICE v Italiji bodo prevzele 16 milj. q le* tošnje letine pšenice. Pr: nas je za prevzem mehke pšenice določena ee* na 6250 lir za 100 kg. Trda pšenica, ■ki je pa pri nas ni* in iz katere pro* izvajajo testenine, ima za 750 lir višjo ceno.
Francosko-nemški kmetijski „pool“
V	dveh predzadnjih številkah smo pisali o jekleno*premogovnem dogo* voru med Francijo in Nemčijo. Omenili smo tudi, da bodo vklju* čene v ta dogovor tudi Italija in dr* žave Beneluxa.
Takrat smo tudi pripomnili, da bo jekleno*premogovni »pool« le začetek tesnejšega gospodarskega sodelova* nja med državami jn da se bo so* delovanje gotovo razširilo tudi na druga gospodarska polja.
Danes se že resno govor o kme* tijskem dogovoru med Francijo in Nemčijo, predvsem kar se tiče slad* kome pese in industrije sladkorja. Francija prideluje preveč sladkorne pese, katere pokupijo domače tvorni* ec sladkorja komaj en del. Na drug strani pa Nemčija prideluje premalo
16. milj. q pšenice odgovarja pri* bližno 1/5 letošnje letine. Kmečke organizacije sc borijo zato, da bi dr* žava vskladiščila večje količine pše* niče •— in jo plačala po omenjen: ceni —, ker predvidevajo veliko po* nudbo isi znatno zn:žanje cene na prostem trgu s pšenico.
USKLADIŠČEN J E ŽITA G. prefekt v Gorici je z dekretom 10. 7. t. L določil, da so predelovale; pšenice, ki so v preteklih letih od* dajal' pšenico v skladišča (amasso), dolžni tudi letos uskladiščiti v enak mer' svoj pridelek do 31. avgusta. Morebitne pritožbe proti odmeri ko* lične je treba vložiti do 20. julija.
druge hrane in krme in bi zato lah* ko prenehala pridelovati sladkorno peso. To je ena točka dosedanjih pogovorov.
Stal šče Italije je zelo prijazno poskežnjam, da pride do ožjega so* delovanja med zapadno*evropskimi državami glede kmetijskih pridelkov. Ital'jani' bi radj dosegli, da bi bila v Zapadni Evropi sploh prosta trgo* vina s kmetijskimi' pridelki. Na ta način bi Ital'ja lahko prodala, po* sebno v Nemčijo, odvišek kmetijsko* vrtnarskih pr delkov. — Ni pa ver* jetno, da bo taka prosta trgovina s kmetijskimi' pridclk-’ kaj kmalu uve* dena, ker bi visoko 'ndustrijalzirane države — predvsem . Nemčija — zahtevale tudi prosto, to je carine prosto, trgovino z industrijskimi iz* delkl, kar bi* gotovo škodilo Italijan* sk' industriji.
ko reč', a kako izvesti?
Seja goriškega občinskega sveta
dbobpbibsbi
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji dneol pctifecga mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DE* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
Pet tednov je že preteklo. Timan* kov zunanji nastop je ostal mrzel in ošaben; toda ostremu patrovemu oče* su ni bilo ušlo, da se je naselila globoka žalost v mladeničevo srce. Vedno bliže je prihajal čas, ko se bodo irokeški vojščaki vrnili s svo* jega pohoda; z vsakim dnem je izg:* nj! dober del upanja na rešitev iz ujetništva. Mladeniča je najbrž težko žalostilo, ker ni dal Chionata še no* benega znamenja svoje navzočnosti.
Tudi misijonar ni več mnogo ra* čunal na -pomoč Huroncev. Sklenil je, da na ta ali oni način pobegne. Pri tem se je nekoliko zanašal na
Uuangovo ženo in na večjo svobodo gibanja, ki si jo je pridobil vsled bolniških obiskov. Spoznal je vas in polagoma tudi navade prebivalcev. Brž ko mogoče morata zasnovati s Timankom, ki je gotovo pogledal vsak kotiček, načrt za beg.
Bilo je soparno jutro. Ponoči, je divjala huda nevihta, ki je pognala prebivalce Andagarona, ki so v po* letni vročini spali ponaiveč na pro* stem, v njihove koče in iim utrgala marsikako uro spanja. Sonce je že davno vzšlo, ko so šli otroci hrumno k belemu možu. Toda danes so ob* stali* v majhni razdalji. Videli so, da je prihajal Timanko z dolgimi koraki k patru. Ta j,im je prijazno ponrgal bliže, ne da bi se brigal za Huronca, in ko jim je tudi Timanko namignil, j:h je strah popustil.
»Ondessonk, pomagal H bom,« je rekel Timanko in mu ponudil roko. Tega že dolgo, dolgo ni b:I storil.
»Če hoče moj prijatelj, dobro!«
Beseda prijatelj je vidno razvese*
lila mladeničevo srce. »Delal bom kot oče molitve.«
Misijonar ni zaupal lastnim očem, ko je videl, da je ponosni Huronec vzel na kolena Huangovega sinčka. Malček je plaho pogledal Timanku v oči; ko mu je pa ta nežno izmival obraz, je tiho in m;rno držal in se zadovoljno smehljal. Potem je tekel domov in klical: »Timanko ni več hud; Timanko ni več hud!«
Ko je bilo vse končano, je stop'1 Timanko s patrom v kočo. »Oče mo* litve, ali se sedaj veseli tvoje srce svojega sina Timanka?«
»Vriska, Timanko. Samega sebe s: premagal.«
»Timanko nima trdega srca. On pozna in razume duhovnikovo 1 ju« bežen. Reci, Ondessonk, ali živim v tvoji duši?«
»Da, Timanko.«
»Danes bolj kot pred tedni, ko sem ti stavil jsto vprašanje? Ali se spominjaš?«
»Mnogo bolj.«
»Pokaži mi torej podobo krščan* skega Boga.«
Pater je izvlekel križ. Timanko ga je vzel v roko in ga pogledal. »Ljubim tega Boga; toda še ne do* volj. Oče molitve, ne jezi se nad svojim sinom.«
M:sijonar je spoznal, da notranja zmaga še ni popolnoma dobljena; vendar ni silil Timankove dobre vc» lje k hitri odločitvi. Vsled silno razvitega čuta svobode, ga je moral pustiti, da je sam dobojeval no* tranji hoj. Zato mu je prijazno od* govoril: »Tudi črna suknja ga še ne ljubi dovolj.«
Huronec je pritisnil svoje ustnice na križ, kot je videl včasih patra in ga je vrnil. Potem pa je rekel s tihim glasom: »Ondessonk, kaj je slišalo tvoje uho to noč?«
»Bobnenje groma.«
»In z glasom groma?«
»Jastrebov krik.«
»Oče molitve, ali jgovori tvoj jezik resnico? Krik si slišal?«
»Zvenel je' dvakrat, trikrat. Samo vajeno uho ga je moglo slišati.«
»Odkod je prihajal glas?«
»Zdelo se mi je, da od reke Mo* hawka.«
»Oče, tvoje uho je tanko kot Hurončevo. Sedaj ve Timanko za* trdno, da je Chionata blizu; vedel sem, da bo prišel.«
»Kaj misli moj prijatelj sedaj storiti?«
»Ondessonk, nocojšnja noč nama prinese življenje ali smrt. Chionata moram najti. Ti pa moli k Velikemu duhu, da se tvoj sin vrne in te reši.«
»Da, to bo Ondessonk storil. To* da, ako zabrani kaka zapreka sestanek?«
»Potem morava na vsak način to noč ubežati. Chionata je tu. O tem sem gotov. Vsaka ura je dragocena. Timanko je vse pripravil. Ali ve Ondessonk, kako se človek zvije skozi ozko luknjo?«
Pater se je moral smehljati. »Luk*
kina prišli tako daleč, da so predla« gal:, naj župnik plača stroške (15.000 lir) in filma ne bodo predvajali. G. župnik je bil takoj pripravljen plača« ti veliko vsoto, česar seveda nasprot« nik: niso pričakovali. Po daljšem razgovoru so požrli besedo in tako poleg dneva prvega sv. obhajila s slabm Llmom umazali največji farni praznk.
NESREČA NA BOLJUNSKEM MOSTU
Štiri dni nato se je zgodila na boljunškem mostu znana velika avtomobilska nesreča, pri katerih je bilo ranjenih pet oseb. Kakšno vzne« mirjenje je zaradi tega nastalo po vsem Bregu, znajo samo prebivale^ teh vasi. Ko se duše ubijajo, se skoro nihče ne zgane, ko se žali Bog in težko prestopajo njegove zapovedi, skoro r:ihče ne premakne z mezin« cem, ko pa se rani par ljudi, vse hiti na pomoč. Še tako deleč bomo kmalu prišli, da pri cestni nesreči navzoč5 duhovirk ne bo mogel podeliti svetih
zakramentov, ker je ranjeni v veliki nevarnosti, da kmalu izdhne in zato mora hitro bolnišnico. Oj, kristja« ni, kam. plovemo! Pri vsej bablon« ski zmešnjavi ostane neizpremenjeno: Duša je več vredna kakor telo!
ŠOLSKA RAZSTAVA
Na prvo julijsko nedeljo, ko smo imeli farno opasjlo, se je zopet pri« smejalo sonce. Naši šolarji so prire« d;li veliko razstavo ročnh del in za« igrali prekrasno spevoigro »V kra« ljestvu palčkov«. Udeležba je bila ogromna. Velika skupna razstava jz vseh šol dolinskega ravnateljstva je zbudila izredno zanimanje jn žela vso pohvalo. Kdor bi v teh časih, ko preveč starejših ljudi zgublja glavo, od mlad ne več zahteval, ta pač ne bi živel na Tržaškem! Dokler se bo mogla mladina svobodno vzgajati pod vodstvom krščanskih uč teljev, tako dolgo še lahko upamo, da m e bo vreme tudi na Primorskem zjasni« lo in bo zopet pamet merilo vsega našega življenja!!!
6	let. Družinski oče je izpovedal, da doma n. mogel preživljati družine, dasi je cele dneve pridno delal.
Na kolod voru na »Blančah« pa sta preskočila bodečo žico dva tam: zapo« slena delavca in sta se izročila ob« mejnim stražnikom.
Komu pa je še dobro tam preko meje, če že delavci tarnajo, da ne zaslužijo dovolj za preživljanje?
N
O
V
S
C
Blagodejni dež
Po hudi 'n izredni vročini je 7. julija popoldne le prišla nevihta, ki je vsaj nekoliko ohladla zrak. V goriškem mestu samem ni bilo večjih nalivov, zato tudi vrtovi niso dovolj zaliti, a huda nevihta s ploho je divjala nad Trstom, kjer je tudi povzročila precej škode na poslopjih v mestu, zlasti v okoPci Montebella. Nevihta s točo pa je razsajala se« verno od Padove, kjer je ruvala drevje, v Karniji okrog Tolmezza in v Tirolskih Alpah :n dolinah.
V	gorskem mestu in okolici je končno le žejno zemljo namočil dež 15. 7. zjutraj, ko je dobro lilo cele 3 ure. Seveda bomo še prosili za dež, ker je julijska vroč5na še vedno huda.
Nova maša v Rimu
Dne 2. julija je imel novo mašo v Rimu v kapeli šolskih sester v Via dei Colli štajerski frančiškan p, Alfonz Ferenc. Za to priliko se je zbralo pr' sestrah precej naših ljudi, ki so pripravili- g. novomašniku okusno domače slavje. G. novomaš« niku čestitamo tudi mi [n mu vošči« mo obilo božjega blagoslova pri nje« guvem bodočem delu v domovini ali kjer koli drugod, kamor ga bo božja Previdnost poklicala.
Pravda za Trgovski dom pred sodiščem
Pred prizivo m sodiščem v Benet« kah se je dne 5. julija vršila razpra« va zaradi lastnine b5všega Trgovske«
ga doma v Gorjci. Palača je namreč bila last Trgovske in obrtne zadruge v Gor ci, toda leta 1933 so tedanje fasist čne oblastj zadružni odbor raz« pustile jn njeno premoženje Fkvls dirale. Tako je • vladn5 komisar ing. Faleschinj prodal stavbo federalu Avenantiju. Prodaja se je torej res izvršila »med brat «. Kot last bivše fašistične stranke je Trgovski dom po letu 1945 postal državna lastnina. Razprava v Benetkah se zadnjič še ni končala. Odgodila sc je na poznej« ši čas. Vsekakor bo zanimivo vedeti, kako se bo končala. To nam bo po« kazalo, v koliki meri je italijansko državno sodstvo neodvisno od pol « tike jn v službi pravice.
Društvo „Pravnik“
»le dni se je vršil v Trstu usta« novni občni zbor društva »Pravnik«, političnega stanovsko»strokovnega u« druženja tržaških pravnikov sloven« ske, hrvaške in srbske narodnosti.
Namen društva je preučevanje jn gojenje pravnih ved ter udejstvova« nje z nasveti in predlogi pri tvorbi n praktičnem izvajanju zakonov.
Za prvega predsednika društva je bil izvoljen g. dr. Josip Abram, v čigar p’sarni v ul. Torrebianca 18 je začasni sedež društva.
Vedno novi pobegi
Tudi pretekli teden so pribežali čez mejo novi »osvobojenci«. Na mostu čez Vipavo pri Rupj so obmej« ni stražniki zasači!: družino iz Renč s tremi otroki, koj h najstarejši šteje
Iz Belgije
Naše fante jz okolice Kanala ob Soč:, ki delajo v belgijskih premo« gcvnikjh, je zadela težka nesreča. 4. julija j m je zasulo v jami ncp<« zabnega rojaka 37 letnega Franca Koširja, doma j.z Gorenje vasi pri Kanalu. Z njm vred so našli smrt v globini zemlje še 4 drugj rudarji. Pok. Franca je prišel pokropit tudi tamkajšnji škof. Pogreb je bil v Peronnes 6. julija ob številni udelež« bi. Bog daj Francu mir jn pokoj, njegovim domačim pa tolažbo!
Nova stanovanja
, Mestni občinski odbor je sklenil, da bo obč:na sezidala v Via Lantjer; in v Via Brjgata Pavia nekaj novih hiš s 60 stanovanji, nekaj drugih pa še v predmestjih.
Notranja kom:sija občinskih na« stavljencev je prosila, da b-i zaradi
velike vročine bil uveden enoten ____
nedeljen urnik dela. Občinski odbor je prošnji ugodil za meseca julij in avgust t. 1.
Leseni most čez Sočo v Stražicah
je še vedno zaprt, ker se še n hče ne more odločit', da bi ga popravil. Zastopniki delavcev so se oglasili pr; g. prefektu jn mu predočili kake težave in stroške imajo z dolgo potjo čez druge mostove, da pridejo do tovarne. G. prefekt jim je obljubil, da se bo sam zavzel za skorajšnje poprav lo mostu. Najbrže manjkajo sredstva. Za bodočnost bi se temu pomanjkanju prav lahko izognili, če bi pob5rali mostnino.
Napredek vojne tehnike
Ameriška bojna letala so na m,a« nevr h z posrečenim poizkusom spn« stila na zemljo nekaj 105 mm topov, takoj nato je druga skupina spustila tako zvane avtomobile »jeeps«, ki so v prav kratkem času že odpeljal' iste topove.
Opereta o Titu
Iz Budimpešte poročajo, da je v tamošnjem gledališču na sporedu opereta, ki je dobila Stalinovo nagra« do :n je sad kolektivnega dela sovjet« skih avtorjev W njekova, Krachta in Tjipota. Delo prikazuje zgodbo brezposelnih tržaških mornarjev, ki dohjo ponudbo, da bi razkladali orožje, ki ga pošilja neka imperia« listična država nek' jadranski drža« vi. Mornarji se upro in zapojejo
svojo pesem »Svobodni: veter«.
V	opereti' nastopijo še intriganti, vohuni, agenti, kapitalisti s pipami' v ust h jn denarnimi nakaznicami v žepih in še oseba — z masko držav« nika neke jadranske države.
Zapadnoevropski listi, ki to poro« čajio, odklanjajo vrednost in pamet« nost take tendenčne umetnosti, ki naj bi se imenovala komunistični so« cialistični realizem.
Konec roparske tolpe
Po petih letih polnih zločinskih dejanj je prišla tudi ura maščevalne pravice nad proslule-ga sicilskega roparja Salvatora Giuliano. Bil je najpredrznejši poglavar zločincev, ki mu cela armada v to izbranih, izvežbanih policijskih sil dolgo ni mogla do živega, ker je imel izvrstno organizirano obveščevalno službo. Neka radovedna norveška časnikarka je preteklo leto pač našla poti in sredstva, da ga je obiskala v njegovih skrivališčih, ki jih je stalno menjaval, a državna varnostna služba ga ni mogla najti. Bil je celo tako predrzen, da je pisal izzivalna pisma v Rim, napadal je varnostne straže iz zasede, se rogal vsemu preganjanju —- a pretekli teden se je obroč zasledovalcev le stisnil okoli njega tam v bližini Castelvetrano, prov. Trappani, in Giuliano je bil v zgodnjih jutranjih urah ustreljen, ko je hotel pobegniti iz hiše, kjer se je skrival. — Po smrti poglavarja, se je vdala tudi večina njegovih »podpoveljnikov«, par jih še iščejo. Na vesti imajo nešteto umorov in ropov, tudi bogataše so zaplenjevali in jih vodili v svojo »razbojniško republiko«, dokler niso dobili velikih odkupnin od njih. Tako se jim je ta razbojniška obrt razvijala in so postali od plena kar bogati, saj je sestra Giulia-nova zlahka plačala celih 70 tisoč lir za prevoz mrtvega brata na domače pokopališče v Monte-lepre.
Zdaj je konec strahu v zapadni Siciliji pred to roparsko tolpo.
Pesmi zelene pomladi
Na razpolago je še nekaj izvodov »Pesmi zelene pomladi«, vse prezgodaj umrlega pesnika Lado-ta Piščanca. Naj ne ho Slovenca, ki bi si ne obogatil srca s to prelepo zbirko. Knjige dobite v Katoliški tiskarni, na Piazzutti in v Katoliški knjigarni.
Darovi za sklad L. Kemperleta
G. Lovrenec Stojan 500; V. B. 300; K. Č. 500— lir.
Hvala!
Radio Trst II.
Petek, 21. julija.:	13.00	Glasba po
željah. — 18.15 Nekaj Mozartovih skladb. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede — Henrik Sz:enk'eviicz. — 22.00 Kon« cert violinista Karla Sancna.  ,
23.00 Nočne plašče.
Sobota, 22. 7.; 13.20 Salonski kvintet.
— 18.30 Oddaja za najmlajše — Seb čnj princ. — 20.10 Južno ame« riški orkestri. _ 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobota5 večer.
— 22.00 Večerni koncert.
Nedelja, 23. 7.: 9.00 Kmetijska odda«
Ja- — 11.30 Aktualnosti. —• 12.(X)
Od melodije do mclod'je. 13.00
Glasba po željah. __ 18.00 Filmski trak. — 19.00 PogovoT z ženo.__________
21.00 Z domače knjižne police. ________
23.00 Plošče za lahko noč. Ponedeljek, 24. 7.: 13.00 Pr5ljubljene
slovanske melodije. —■ 18.15 Anto« nin Dvorak: Dumky trjo op. 90. ________
19.00 Evropski obnovitven5 načrt.
— 21.00 Vokalni koncer tenorista Renata Kodermaca. — 21.30 Men« delssohn: Simfomja št. 3. — 22.30 Melodije z juga.
7	orek, 25. 7.: 19.00 Mamica prtipove« duje. — 20.00 Operna glasba. —
21.00 Vzori mlad ni — Tomaž Edi« son. — 21.30 R. Strauss; Koncert za oboo jn orkester. _ 22.30 Me« ledije z juga.
Sieda, 26. 7.: 19.00 Zdravn ški vedež.
20.00 Iz VVagnerjevih oper.   21.00
Vokalni kvartet Veseli brate5. — 21.20 De Falla: Nočj v španskh vrtovih. — 22.30 Priljubljene me« lod’je.
Četrtek, 27. 7,:	13.10 Vokalni duet
izvaja slovenske narodne. — 19.00 Slovenščina za Slovence. _ 21.00 Radijski oder — František Langer: »Iskra v pepelu«, igra v 3 dej. nato pestra glasba.
Za smeh e pasjih dneh
»ENAKO, GOSPOD PROFESOR!«
Na .neki gimnaziji se jo profesor postavil pred Božči od svojih učen« cev: »Vesele božične praznike vam želim. Naj bi vas srečala pamet v novem letu!«
»Enako, gospod profesor!« je od« govoril razred enoglasno.
TOLA2BA.
Sinček je prišel s slabim izprjče« valom domov. »Kaj?« se je razjezil oče. »Ti si zadnji? Vsaj predzadnji da bj bil. A?« — Nadebudni kratko* hlačnik je odgovoril: »Saj predzad« nji je že eden.«
D A ROVI ZA »SLOVENSKO SIROTIšCE P. n. Podbršič Terezija 200; zbirka (B) 167; gospa Paveskov5č je daro« vala nekaj prav čednih oblek za naše Trote; N.N. v Gorici 200; Valentin Bensa 325; Mavr5 Štefan 100— lir.
Vsem dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve!
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
nja seveda ne sme biti preozka?«
»Poglej, Ondessonk!«
Timanko je naredil v steni iz šib, ki je delila misijonarjevo kočo v dva dela, ozko luknjo, legel na tla in rekel: »Dvigni desno roko kvišku in jo pomoli skozi, nato potegni za sabo ramo, nato glavo, dvigni trup«
—	in Timanko je bil na drugi strani stene.
Pater je počenil na tla in naredil iste gibe. Šlo je laže skozi razmero« ma majhno luknjo, kot je misl i »Kje naj sedaj poskuša Ondessonk svojo umetnost?«
»Timanko tj bo pokazal kraj. On pozna vse kote v Andagaronu in vsak kol v ograji. Pojdi, spremljal te bom k bolnikom: nikomur se ne bo zdelo čudno, če pojdeva skupaj na grič, ki loči vas od reke Mohavvka.«
Zamišljeno sta odšla in čez dobro, uro sta bila na griču, tik pri notra« nji ograji. Timanko je stopil z no« go na velik kamen, k; je ležal pred trpkim kolom, »Ondessonk, zapomni si ta kamen,« je zašepetal, »T:man«
ko ga je privalil sem. Kol za njim je gnil in stoji le rahlo v tleh.«
M sijonar je pogledal gladek les in dvom se je pojavil v njegovem po« gledu.
»Timankovo ostro oko je takoj odkrilo škodo. Trikrat je že izdrl kol. Oglej si trato, ali ni, kot da bi se je še nikdar ne dotaknila roka?«
Res je bilo tako.
»Ondessonk, močan pritisk podere kol. Tu pojdeš skozi. Druga ograja n: olupljena od znotraj in se zaradi tega lahko prepleza. Če črna suknja tega ne bo zmogla, stopi lahko na moje rame. Ko smo enkrat tam. nam bodo prijatelji pomagali naprej.«
»Toda stražniki in psi, ki hodijo od časa do časa med ograjama?«
»Manitu in Chionata nam bosta pomagala.«
»Tako bodi!«
Pater je še dolgo gledal kol. Nato sta sc počasi vrnila v vas. Ozračje je .postalo silno soparno; pot jima je stal na čelu, ko sta dospela do pa» trove koče.
»Bog naj nama bošlje viharno noč kot včeraj,« je rekel misijonar, ko je krepko stisnil mladeniču roko, »in naj nama stoji ob strani v uri nevarnosti.«
Medtem ko sta snovala ta načrt za beg, so pa tabor li ne daleč od Andagarona njihovi prijatelji iz hu« ronske dežele,
Bilo je opoldne prejšnjega dne. Sončni žarki so sc iskre se bliskali iz valov reke Mohavvka, ki se je vila kot velikanski srebrni pas okoli je« lovih gozdov. Tam je sedel v senč« natem grmovju dobro skrit Fernan s petdesetorico svoj h rojakov in z Indijanci. Dolga pot je utrudila .močne može. Neznanje potov in ve« lika skrb, s katero so zbrsavali vse sledove, sta njihov prihod nekoliko zavlekli. Zadnje dni so bili vedno v bližini majhne čete, ki je očividno spremljala bolnega Irokeza. Slutili so, da je Huango. Ker pa je b5la glavna sda komaj en dan za njimi, sc niso upali jih napasti.
Sedaj so ugledali na drugem bregu Andagaron, cilj svojega potovanja. Zavedali so se, da je potrebno hitro in odločno delo. Komaj se je za« čenjalo mračiti, sta se vzdignila Fernan in Chionata in odšla na poizvedovanje. Kmalu sta dospela na breg rekč Mohavvka in io preplavala. Tu je Chionata vprvič kriknil kot jastreb. Oprezovalca sta se potem skrJa v obrežno grmovje in čakala, da se je popolnoma zmračilo.
Sonce je kmalu izginilo jn mogoč« n5 v:harni oblaki so pokrili nebo. »Hvala našemu velikemu Bogu,« je zašepetal Fernan. »Pošilja nama krasno noč. Pojdi, Chionata, pogum« no na delo!«
Z lahkim', hitrimi korakj sta sc bli« žala vasi. Že sta razločila prvo temno črto ograj, kar je Indijanec nenadoma ustavil svojega tovariša. Njegov oster voh mu je javil bli« žjno prve irokeške straže. Hitro sta se vrgla na tla, se obrnila v stran in se vila kot kače skozi visoko travo. Čez nekaj časa je ustavila prva vr»
sta kolov njihovo prodiranje.
Kaj storiti? Jo preplezat5? Toda če se ponesreči, bodo beli možje in Algonkjnci brez veščega vodnika. In vendar sta morala napeti vse sile in doseči razgovor s Timankom. Brez, dogovora z njim bi se lahko vsak rešilni poskus izjalovil. Zato sta sklenila, naj samo eden preple« za ograjo. Žreb je zadel Indijanca. Stop 1 je na močne Fernanove rame, se zavihtel z njih na leseno ograjo in splezal na drugi strani na tla. Tu je med bobnenjem groma kriknil drugič. Napeto je čakal na odgovor. Nič glasu. Lezel je dalje. Še en« krat je zadonel hripavi krik preko vas5. Vse tiho.
Daljše ustavljanje bi bilo nevarno. Chionata je hitro preplezal ograjo in poiskal^ Fernana. Malo razočarana sta se vrnila. »Če je Timanko še živ,« je rekel končno Indijanec, »je gotovo sl šal krik. Jutrišnji večer bo prinesel gotovost.«
(Nadaljevanje)