Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemau velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eona primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

Y Ljubljani, v petek 12. februvarija 1892.
T^etnilt XX.
Donavska parobrodna družba.
i.
Kakor je znano našim čitateljem, vrši se sedaj v državnem zboru razprava o podpori donavske pa-robrodne družbe. Z veliko večino je državni zbor sklenil, da nadaljuje o tem vprašanja nadrobno razpravo. Dr. Liieger, vodja »združenih kristijanov," je proti predlogi govoril v resnici izvrsten govor, brez ovinkov in ne boječ se ugovorov moramo priznati, da je mnogo povedal in trdil, kar podpišemo z obema rokama. V ognju svojega govora je seveda tudi dr. Lueger marsikaj trdil, kar se je zgodilo že pred leti in kar se more le domnevati, a ne lahko dokazati s pričami. Ker se bodemo še pečali s tem zanimivim govorom, omenimo danes le toliko, da so mnogi poslanci pod vtisom tega govora premišljali, kako naj bi glasovali, in da so se štajerski nemški konservativni poslanci zdržali glasovanja. Sicer pa takoj dostavimo, da več razlogov govori za podporo parobrodni družbi, kakor proti podpori.
Kakor je že naš gosp. dunajski dopisnik omenil, zahteva vlada za dobo desetih let za donavsko pa-robrodno družbo na leto 250.000 gld. neobrestne in nevračljive podpore ter poleg tega še 250.000 neobrestnega pa vračljivega posojila, torej vkupe 5 milijonov gld,, katerih polovico bi družba vrnila brez obrestij.
Nekateri govorniki so odločno ugovarjali državni podpori, češ, da je donavska parobrodna družba sama zakrivila svoj propad vsled grozno slabega gospodarstva. Dr. Steimvender je v imenu svojih ožjih tovarišev omenil, da ne bodo glasovali za nadrobno razpravo, ker ne morejo prevzeti odgovornosti da bode družba v resnici koristno porabila državno podporo
Našim čitateljem bodemo gotovo najbolje ustregli, da jim najprvo ob kratkem naštejemo vzroke, ki govore za podporo, in potem vzroke, ki govore proti podpori. V prvi vrsti navedemo iz govora trgovskega ministra Bacquehema
vzroke propadu parobrodne družbe.
Minister je rekel dne 6. t. m. mej drugim: „Več azrokov je bilo, da je propadala donavska parobrodna družba. V prvi vrsti vedno večje število železnic ob Donavi, znižanje železniških tarifov in druge enake naredbe so družbi mnogo škodile. Ker je družba imela vedno manj prometa, morala je znižati tarife, nasprotno pa je imela vedno večje stroške za nove ladije, poprave itd. Poleg tega pa je družba na spodnji Donavi imela nevarna konkurenta. Tako je Srbija 1. 1890 dala šestodstotno državno garancijo za novo parobrodno družbo s kapitalom treh milijonov frankov. V Eumuniji je zbornica vladi dovolila kredit za ustanovo parobrodne družbe.
Najnevarnejši konkurent pa je Gagarinova parobrodna družba, katere ladije vozijo po Črnem morji spodnji Donavi gori do Srbije ter ima jako nizke tarife in veliko podporo. Tudi to je družbi mnogo škodilo, kar so z Rumunijo pretrgane trgovske zveze.
To so uzroki propada, katerih družba sama ni zakrivila. Tako je družba prišla v stiske, posebno ker prejšnje njene uprave tudi neso bile brez napak."
Borzni davek.
Govor drž. poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 3. februvarija 1892.
Med nagibi, moja častita gospoda, kateri so mi dali povod, da izpregovorim o tej stvari, je tudi nekak pijetete polen spomin. Beseda „borzni davek" je sedaj silno popularna v Avstriji, in klic za uve-
denje tega davka tako glasen, da se dotični borzni krogi ne mislijo več ustavljati temu obdačenju, videč, da bi to bilo brez vsake koristi in vspeba. Gled6 na te razmere se mi ne more zameriti, če jaz i nekakim ponosom na to opozorim, pa je prvi inicijativni predlog o uvedenju borznega davka v avstrijskem parlamentu prišel baš od majhne skupine slovenskih poslancev, da je tak načrt predlagal v 1881. letu poslanec Obreza, katerega je žal smrt prezgodaj pobrala, in ga obširno utemeljil.
Gospoda moja! Od tega priprostega in dobrodušnega moža ne morete misliti, da je to stvar sprožil le zaradi tega, da ima kako sredstvo za agitacijo. Ne, kako resno mu je bilo za stvar samo, to pač najbolj dokazuje razlika mej utemeljevanjem predloga 1. 1881. in pet let pozneje v 1886. letu. Neposrednega gospoda predgovornika bi opozoril b&š na razliko teh dveh govorov, ker iz njiju sledi, da je naš rojak Obreza v tej meri bil vzdržljivejši v svoji zahtevi glede davka, ki naj bi ga plačevala borza, kolikor bolj se je vglobil v to težavno stvar in to baš zaradi tega, ker mu je bilo na tem, da doseže zares praktično izvršljiv, borzeu davek.
Gospoda moja! Pod vtisom teh spominov vzel sem v roko pred nami ležeče poročilo pristojbinskega odseka in ga pretehtoval in prišel sem naposled do sklepa, da je vzlic vsem mogočim, deloma tudi utemeljenim ugovorom predlog vendar tak, da morem zanj glasovati.
Načrt, kakor ga imam pred seboj, v resnici nikakor ni čisti borzui davek, temveč ne pomenja nič več in nič manj, kakor obdačenje vsega prometa z vrednostnimi papirji, kolikor se sploh d& kontrolirati. In to je pač opravičeno, kajti če se gre za kritiko tacega novega davka, bode se pač najprej vprašalo po njegovem notranjem upravičenju in utemelitvi.
LISTEK.
Slovensko-konservativno časopisje.
m.
Vnanje lice spisov za naše časnike.
Uredništva najbolje vedo, koliko je ležeče na vnanji obliki časnikarskih izdelkov, zato hočemo iz-pregovoriti besedo o pravilih vnanje oblike, na katere naj se ozirajo sodelavci naših časnikov pri svojih spisih. Poznamo vrle in učene gospode, ki so nandušeni za slovensko - konservativno časopisje ter nam radi pomagajo pri našem težavnem poslu, a premalo pazijo pri svojih sp;sih na primerno vnanj-ščino. Važno je n. pr. pravilo: ne popiši nikdar obeh stranij papirja, kadar kaj pišeš za kak časnik, vendar dopisniki to nujno pravilo tako radi prezirajo. V ozir vnanje oblike časnikarskih izdelkov se ravnaj po teh pravilih:
1. Kadar namerjaš za „svoj časnik" kaj spisati, vzemi dotični časnik in pogledi, kako obliko daje navadno urednik take vrste spisom, kakeršnega želiš izdelati. Nekatera uredništva stavijo na čelo vsakemu dopisu kraj, od koder se je poslal dopis, tiskan z debelimi črkami; druga stavijo pa dopisu na Čelo kratek izraz vsebine celega dopisa; druga zopet želijo na čelu dopisa kraj, od koder prihaja dopis, zajedno pa v oklepih vse glavne točke poslanega dopisa. Pri časnikih, ki izhajajo na teden le jeden-krat ali dvakrat, ugajajo uredniku bolje kratki, ce-
lotni spisi, urednik dnetnika pa ima prostora dovolj za daljše in obširnejše razprave. Isto velja za podlistke in vse ostale vrste časnikarskih spisov. Dnevnik n. pr. prinaša lahko obširne podlistke, ker se podlistek lahko nadaljuje dan za dnevom, uredniku tednika bolje ugajajo kratki pa celotni podlistki, ker bralec težko čaka celi teden nadaljevanje svojega berila.
2. Kadar pošlješ „svojemu časniku" kako dnevno novico, ne odkladaj s poročilom. Kar precej sedi, zapiši, pa pošlji pismo s prvo pošto, da te s poročilom dotične novosti ne prehiti drugi časniki. Marsikatera novica postane ob naglosti današnjega časnikarskega poročanja čez nekaj ur „stara novica", ako je ne pošlješ uredništvu precej, ko se je zgodila ali ko si je zvedel.
3 Karkoli spisuješ za kak časnik, bodisi članek, dopis, podlistek, piši kratko pa jedrnato. S tem prihraniš mnogo časa uredniku, korektorju, stavcu in samemu sebi. Bodi tvoje vodilo: pisati le stvarne in resnične dogodke ali fakta, ter se ogibati praznega besedovanja in dolgega premišljevanja.
4. Piši razločno in čedno, zlasti imena in številke. Kako zamudno in mučna je za urednika hitra, nerazločna pisava! Koliko nepotrebnega truda ima urednik, ko dobi med dvajsetimi rokopisi komaj pet takih, da jih more čitati brez težave. Mnogi morda celo menijo, da urednik rad študira hijero-glife njih pisave ter mu je to prijetna zabava njegovega časnikarskega posla.
5.	Lastna imena oseb in krajev, zlasti bolj nepoznanih, zapiši na prazen rob papirja še jedenkrat in sicer tako, kakor jih citaš v zemlje-pisji ali zgodovini. Dostikrat prihraniš s tem uredništvu mnogo dela in zabraniš, da te ne vkrade v kak stavek mesto pravega lastnega imena nezmi-selna spaka. Koliko preglavice prizadene uredniku včasih jedna samo nerazločno zapisano ali svojevoljno popačeno krajevno ime! Urednik brska, dasi ima drugega posla, po vseh svojih zapisnikih krajevnih imen, išče po zemljevidu in išče, pa dotič-nega kraja ne najde, ker je bil nerazločno zapisan ali ga je pa dopisnik tako pokvečil in po svoje zasukal, da ga ni moči spoznati. Da pa bi urednik vse tudi najbolj nepoznate kraje celega sveta imel v glavi, ne more nihče od njega terjati. Ker je pa v vsakem dopisu ime kraja poglavitna stvar, lahko se zgodi, da postane radi nerazločne pisave lastnega imena ves dopis neraben in se mora zavreči; dopisnik se pa jezi, da mu je uredništvo poslani dopis vrglo v koš
6.	No piši „včeraj", „danes", ampak zapiši vselej mesec in dan.
7.	Ne delaj v svojih spisih dolgih, zavitih stavkov, ker naš jezik slovenski ljubi le bolj kratke stavke; tudi ne pozabi na pike, vejice in drugo ločnice.
8.	Na strani papirja pusti vsaj dva prsti širok, prazen rob, kamor urednik lahko zapisuje popravke in dodatke; napačno zapisanih številk in imen nikar
/m
Borzni davek se lahko proglaša za davek na izredni dobiček, kot pridobitni davek. Da je pa to mnenje napačno, kaže pač to, da bi potem ne mogli obdačiti onih mnogobrojnih borznih kupčij, ki so združene z zgubo.
Tudi se lahko opozarja na to, kar se pjgo-stoma zgodi in je baš danes neposredni gospod predgovornik tudi storil, da je razlika mej pravo kupčijo z vrednostnimi papirji in pa čisto diferenčno kupčijo. Dosledno se hočejo višje obdačiti baš te diferenčne kupčije, v katerih prav za prav vidijo bete noire. Misel je čisto prava; toda, gospoda moja, kako naj se pa izvrši?
Kako naj se pa diferenčna kupčija spozna? Kar se na borzi vrši, vrši se vse v obliki kupovanja in prodajanja. Ce se misli zares kupčija dejanjski izpolniti ali je pa le igra, stava, se v obliki ne spozuati, torej se diferenčna kupčija od prave ločiti ne more. Ne ostaje torei druzega, da se davek zmatra za prometni davek na prodajo vrednostnih papirjev, pristojbina od premene posestva premakljivega kapitala.
Posebno v Avstriji je taka pristoibina od pre- , memba v posestvu boij opravičena, kakor kierkoli si bodi. Stari profesorski prepir, je li t«k prometen davek opravičen, pu<t>mo l*hko ua straui.
Mi v Avstriji smo že obdarjeni z množino pristojbin od prememb v nepremakljivem posestvu in le opravičeno je, če se tudi od premakljivega Kapitala zahteva taka pristojbina. (Prav res!) Ce se za pre- j membo v posestvu naiman.jše nepremakljive lastnine, j za vsako ped zemlje, za vsako kočo katera premeni ■ svojega posestnika, mora takoj plačati visoka pristojbina, potem je res vprašanje opravičeno: Kako da se od prometa stotisočev premaklnvega kapitala ne zahteva prav nobena pristojbina?
Iz tega vzroka mislim, da ta prometni davek lahko prav mirno dovolimo in jaz grem v tem oziru še dal|e, kakor častiti gosood govornik od levice, ki je kot prvi zagovornik odsekovega predloga v tej debati govoril in priporočal, da bi se določil neki najmanjši znesek, ki bi bil prost davka.
Odsek se je v § 3. oziral na to in določil pri prometu obrestljivih državnih obdolžnic do nominalne vrednosti 5000 gld. le polovičen davek s petimi krajcarii. Samo na sebi je to brez pomena, in tudi če si revnejši mož ali kuharica pridobi rento v menjalnici, bode tudi še plačal višji postavek diference petih krajcarjev; če bi tudi diferenco dotično stranko popolnoma zadela, veudar to še ne bode no-beuo neznosno obremenjenje. Zdi se mi, kakor bi gospod poročevalec ne bil popolnoma preverjen o tehtovitosti svojega argumenta, ker je na straui poročila stvar s tem utemeljil, da bi ta naredba pripomogla k popularizaciji državnih papirjev. Za to je to vprašanje preveč neznatno, toda ta izjema nasprotuje sistematiki zakona, nasprotuje teoretični podlagi njegovi in jaz naravnost povem, da dajem
ne popravljaj, ampak prečrtaj skaženo besedo ali številko ter jo zapiši razločno še jedenkrat na prazni rob papirja.
9.	Važno pravilo zaradi tiskanja je to-le: Ne popiši nikdar obeh strani papirja ! Ako je še toliko vrst pisanih na eni strani, hitro bo vse pripravljeno za tisek, kajti pola se lahko razreže in slobodno med stavce porazdeli; ako ste pa obe strani popisani, more staviti le jeden stavec. Iu utegne se primeriti, da se kak dopis, ki je prišel uredniku kesno j v roko, danes ne more več spreleti v list ampak odložili se mora za jutri ali pa morda popolnoma zavreči, ako so se med tem dotične razmere hitro drugače zasukale.
10.	V poročilih in kritikah odijozuh stvari p ši vselej le toliko, kolikor mor»-š doknzati, a tudi o stvareh, katere lahko dokažeš, treba dosturut, da te vodi spiritus discretionis; kajti včasih so okiluosti take, da ne kaže k«ke stvari kar obesiti na veliki zvon, ker bi se s tem stvar le shujšala. Uverieni smo sicer, da naših poročevalcev ne vodi nikdar strast ali sovraštvo do nasprotne osebe, ampak vestno prepričanje in gorečnost za sveta načela, katera zagovarjajo. Natorna taktuost že zahteva, da se vedemo do svojega nasprotnika po geslu: fortiter in re, suaviter iu modo; poleg tega bo pri takem postopanju tudi naš vspeh večji.
11.	Povej uredništvu vselej svoje ime! Uredništvo namreč lahko po tem precej razsodi vrednost kakega dopisa ali sestavka; uverjen bodi, da tvoje ime ostane občinstvu tajuo!
prednost inicijativnemu predlogu častitega gospoda ! poročevalca pred to premembo, katera se je pozneje priljubila pristojbiuskemu odseku.
Iz tega sledi še daljša posledica. Pri tem prometu premičnih vrednostij je že samo po sebi izključeno, da bi mogli pritegniti s tem prometnim davkom vso veliko davčno silo, ki se kaže v takem prometu vrednostnih papirjev.
Tega ne bodete dosegli z nobenim prometnim davkom. Za to je treba vse druzega orodja, za to potrebujemo progresivni dohodninski davek, in jaz izrekam pri tej priložnosti, kakor že večkrat, upanje, da jedenkrat pridemo do tega, da uvedemo ta pri-hodninski davek in odpravimo s tem kričeče ostrosti in nejeduakomemosti naše davčne sisteme. V kolikor bi pa osobni dohodninski davefc ne mogel zadeti vse davčne sile, morala bi pripomoči zapuščinska pristojbina, torej bi se premoženje vsaj pri dedščinah zadelo.	(Dalje sledi.)
1 Micis pregled
V L I u b I j a n i, 12. februvarija.
«»U r"!'*«<>s
ČeSkv-nemška .sprava je stvar, o kateri se bod" gotovo še veliko govorilo in pisalo. Liberalni li-ti sedaj dan na d^n razpravljajo vprašanje o raz-del tvi okraiev. Mej drugim opominjajo veleposestnike, da StaroČehom na liubo nikar Ue zataje daue obljube, ter glasujem za uovo razdelitev okrajev, v kolikor ! je že vlada rešila dotičua dela. V liberalnih listih I sedaj jako laskavo pišejo o češkem konservativnem posestvu. Mi pa mislimo, da to veleposestnikov ne bode premotilo, saj se še dobro spominjajo, kako so jih še uedavno napadali liberalci. Nemški listi so pa tudi iznašli, da vlada lahko brez dovoljenja deželnega zbora na novo razdeli okraje. Po postavi je le dolžna j vprašati deželni zbor za njegovo mnenje, ali držati se ga ni treba. Poživljajo vlado, da naj sama izvrši novo razdelitev volilnih okrajev tudi proti volji deželnega zbora. Mi ne oporekamo, da bi se kaka vas brez dovoljenja deželnega zbora ne smela priklopiti drugi. Kaj druzega je pa pač, če se hoče ona razdelitev preosnovati na novih podlagah. Tukaj bi pač morfli govoriti o aasilstvu, ko bi se stvar hotela izvršiti brez dovoljenja deželnega zbora. To vedo tudi Nemci, kajti drugače bi gotovo ne moledovali za pomoč veleposestnikov. Ko bi se pa vlada le upala proti volji češkega deželnega zbora razdeljevati volilne okraje, mislimo, da bi bil to pravi čas za novo akcijo avstrijskih Slovanov. Kar je za češko pravično, pač za Moravsko in Šlezijo, Štajersko, Koroško in Istro ne more biti krivično. Vsi Slovani naj bi se I sporazumeli o tej stvari in od vlade zahtevali z vso < odločnostjo razdelitev okrajev po narodnostih v teh deželah. Ce bi vlada ne hotela nam pokazati iste ; naklonjenosti, kakor češkim Nemcem, pa je tudi ne j treba dalje podpirati. Res bi morda nekaj časa vlada j izhajala z levičarsko podporo, ali dolgo bi to ne šlo, j ko bi Siovani bili solidarni. Nadejamo se pa, da bi j vsi Slovani v tem slučaju prepustili svojo separati- j stične težnje in se sporazumeli. Tudi od Mladočehov pričakujemo, da bi podali roko češkim veleposestnikom, ki bi po svoji veljavi morali stopiti na čelo temu gibanju, to tembolj, ker bi razdelitev okrajev brez dovoljenja deželuega zbora na Češkem vsekako bilo v prvi vrsti razžaljenje za češke konservativne veleposestuike.
Češka. Praški mestni zbor je sklenil peticijo na deželni zbor, naj v bodočem zasedanju reši zakon, da se češki otroci smejo vsprejemati le v češko, nemški otroci pa le v nemške šole. S takim zakonom, ko bi se vestno izvrševal, bi se zaprla pot germanizaciji. Tudi drugi češki mestni zastopi mislijo poslati deželnemu zboru podobne peticije. Nemci b' seveda ue bili zadovoljni s takim zakonom, kajti nemški tovarnarji bi potem ne mogli več otrok čeških delavcev siliti, da hodijo v nemške šole, ko bi ne hoteli priti z zakonom navskrž. To. da se Nemci upiraio temu zakonu, pa tudi lasno doka-zuie, da Nemcem ni le na ohran.jeuiu nemštva, temveč šh več na germanu*ci|i Sinvauov in da so vse vesti o p^slovanjenjo Nemcnv po liberalnih listih debele laži Ko bi bila k e nemška uarodnost zares v nevamosii. gotovo b1 bili prioravljeni glasovati za zakon, s katerim se prepreči raznarodenje.
Vnmntjr »lr*i»T*
Srbija in Bolgarija. Oficijozni bolgarski list „Svoboda" je nedavno priobčil pismo nekega Golovina, v katerem se očita srbskemu minister-skemu predsedniku, da je v srbsko-bolgarski vojni v 1885. letu se ponudil bolgarski vladi, da hoče na čelu makedonskih orostovol,cev vdreti v Srbijo. Bolgari pa ueso Pasicu prav zaupali in neso vspre-jeli njegove ponudbe. To pismo so porabili srbski opozicijonalci proti Pasidu in zahtevali, da naj odstopi, ali pa pred sodiščem dokaže, da je nedolžen. Vladni listi so sicer to vest preklicali in trdijo, da Pasica tedaj še v B)lgari|i ni bilo. Opozicijski listi pa tega nočejo verjeti, da tudi celo vladni pristaši dvomijo o resničnosti tega preklica. Zaradi tega bodd najbrž ministerski predsednik moral odstopiti.
Srbija. Danes se začne v skupščini budgetna debata, ki najbrž ne bode posebno mirna. Posebno vojni minister bo imel hudo stališče. Laui mu je skupščiua dovolila večje svote za vojne namene, ki so se pa deloma porabile v druge namene. Ta stvar je že v obliki interpelacije v zbornici bila prišla v razgovor in se bode gotovo pri budgetni debati zopet o njej razgovarjalo. Med radikalci se množi število nezadovoljnežev in prikazuje se razpad. Lepši časi za to stranko so očividno že minoli. Nekaj časa se bode še obdržala na krmilu, ali vendar se jej vidno približuje čas, ko bode odgospodarila, kakor sla napredna in liberalna.
Rumunija. Jutri se začno volitve v Rumu-niji, ki bodo trajale jeden celi teden. Da bode vlada zmagala, o tem ni skoro dvomiti, če tudi opozicija silno agituje. Najbrž ne bodo minole brez neredov. Vlada je storila obširne naredbe za ohranjenje reda.
Rusija. Državni svet je zopet dovolil šestdeset milijonov rubljev za podporo stradajočiin. Sicer pa tudi ta podpora ne bode zadostovala. Neki ruski list je izračunil, da bi se moralo žrtvovati najmanj 400 milijonov, če se hoče ohraniti prebivalstvo ne le pri življenju, temveč tudi pri zdravju. Karakteristično za ruske razmere je to, da „Graž-danin", glasilo ruske konservativne dvorne stranke, napada grofa Tolstega, ker potuje mej narodom in podpira stradajoče. Kakor je znano, je baš ta mož organizoval redno podpiranjo stradajočih, ker ruska oblastva sama neso vedeia, kje bi se lotila dela. Kneza Meščerskega list pa grofu očita, da širi mej narodom državi nevarne socijalistične ideje in da sploh vse njegovo delovanje diši po socijalizmu. Zaradi tega bi ga morali huje kaznovati, nego dijake, ki so se navzeli nihilističuih idej, ker je on državi nevarnejši. — Ruske vladne kroge je pa posebno razdražilo, da je Tolstoj v angleškem listu „Daily Teiegraoh" razkril razne sleparije ruskih uradnikov. Neki moskovski list je dotični članek ponatisnil v prevodu, pa le dobil za to strogi opomin. Oblastva bi nairajše Tolstega zaprla, ali se ne upajo, ker je mož jako popularen skoro po vsej Rusiji.
Francija. Bivši Boulangerjevi pristaši in pa imperijalisti se bodo spojili v novo stranko, ki se bode imenovala narodna zveza (alliance national). Program novi stranki bode, da se premeni ustava tako, da se bode predsednik države volil z občno volilno pravico, državni načelnik bode pa smel po svoji volji izbrati ministre, ki bodo le njemu odgovorni, on bode pa odgovoren zbornicama. No-bedeu poslanec pa ne bi smel biti minister. V vseh važnejših zadevah bi se pa moral po občnem glasovanju narod vprašati za mnenje. Ker pa Francozi vedo, da le kak Bonapartovec želi s plebiscitom priti na vrhunec, se pač ne bodo dali zapeljati.
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 8. februvarija. Prišel nam jc pred oči listek v 22. štev. „Učiteljskega Tovariša" 1. 1891, o katerem bi radi povedali očitno svoje misli. Dozdeva se nam, da dotični listkar ni na pravem potu in tudi „Tovariš" ne, ako se brez opombe slaga ž njegovim pisanjem. Je preveč pretirano in prisiljeno; kdor preveč pretirava, ne doseže še tega ne, česar je res potreben in vreden.
Omenjeni listek se pritožuje sosebno o premajhni plači učiteljev iu o krajnih šolskih svetih ter njih vplivu do ueiteljstva. Premajhne plače, povišanje plače — to je zdaj stalna skoraj da najimenitnejša rubrika „Učiteljskega Tovariša" ; to premleva i g. Postojinski in pesimist z optimistom vred tako ' pogosto, da bi že skoraj sami sebi verjeli, in se za-| našali na trdnost vrvi, katere pletejo iz pšeničnih in časih tudi ajdovih otrobov.
Poglejmo nekoliko razpravo o drugem štiride-setaku in druge vzdihe g. Postojinskega. Dozdeva se nam, da ta gospod lmenitnost učiteljskega stanu in menda tudi samosvojo vendar nekoliko preveč ceni in povzdiguje. „Veste li, kaj je učitelj — na-rodui učitelj? Brez lastne hvale smemo reči in s ponosom rečemo, da je učitelj največji dobrot-n i k naroda, podstava vsem drugim stanovom, po-speš.telj blagostanja, varuh najdragocenejših zakladov naroda, vere in narodnosti." — Tako piše v 1. št. „Tovariša" I. 1892. Seveda dosledno zasluži največi dobrotnik največjo hvaležnost, največje plačilo. — Spominjamo se iz šolskih let, da so strokovni profesorji sleherni svoje predmete hvalili in priporočali za najbolj ¡menitne in potrebne: „Brez matematike se ne d& preračunati, koliko stanete dve žemlji, ako ena velja en sold — brez zemljepisja bi vi šolarji ne vedeli, kod se pride iz vašega stanovanja v šolo in narobe spet nazaj — brez zgodovine bi ne vedeli, kaj vam je bilo včeraj v šoli naročeno naučiti se itd." Tako in enako so nam priporočali važnost svojih predmetov. A nikar se ne poganjajte in prepirajte, kateri stan je imenitnejši mimo druzih, in svojega ne povzdigajte preveč, da si druge stanove ohranite v prijaznosti. Častitljiv je učiteljski stan,
a potrebni so tudi drugi, bodisi kmečki, vojaški, uradniški — še celo brez duhovskega ljudje časih niso mogli biti.
Drugič si g. Postojiu8ki veliko preveč domišljuje o tem, kaj se od učitelja vse zahteva. Kar se zahteva od dobrega učitelja, povejo in naštejejo paragrafi šolskega zakona. Ako učitelj več stori, mora se mu vsaka ura in vsako po postavi določeno delovanje posebej plačati. Vsaj kolikor je nam znano, dobivajo učitelji, kateri poučujejo nadpostavno število ur, ali o kmetijstvu ali o druzih predmetih, nagrade. Učitelji organisti navadno tudi ne orgljajo zastonj, temveč služijo kolikor toliko plačila od cerkev in občin; ravno tako oni, kateri opravljajo pisarske službe pri županstvih. Za povzdigo sadjarstva si posamezni učitelji res dosti prizadevajo; a ne vemo, da bi vse le zastonj delali in drevesca zastonj razdajali, in da bi se njih število ne dalo prešteti? Videli smo pa tudi že šolski vrt, na katerem ni bilo druzega kot par trnastih češpljevih krempljev in nekaj fižolovih palic, dasi ga je oskrboval učitelj, ki se je poganjal mogočno za ugled učiteljskega stanu. Če učitelj oboli ali kako drugače v nesrečo pride, mu navadno podeli deželni šolski svet kako pomoč. Ako mu je treba iti na konferencijo, dobi odškodnino za pot in hrano itd.
Razven tega naj pomislijo učitelji, da njihovo delo je pod streho na suhem in na toplem; ni jim treba zmrzovati, obutala in obleke trgati, kakor marsikaterim drugim ljudem, ki so se morali vsaj toliko nčiti kot oni, več trpé pri svojih stanovskih opravilih, in niso bolje plačani. Primerite n. pr. le odškodnino, katera je določena katehetom za pota k vnanjim šolam, h katerim morajo hoditi dostikrat v grdih vremenih po vodah in zametih.
Nikar se ne primerjajte rokodelcem in jih ne zavidajte — češ: „Naj bi bil rokodelec. Zaslužek bi bil tedaj od njega odvisen, in s pridnostjo in z vstrajnostjo vedel bi si toliko zaslužiti, da ima dovolj on in njegovi." — Rokodelci vedó drugače povedati, zaslužek ni ..»»'no od njih odvisen temveč od tistih, ki naročajo in kupujejo; oni tožijo o konkurenci, katere se ni bati učiteljem, in tako tudi ne toče, ne suše, ne moče, kstera kmetovalcem večkrat vzame vse, za kar so veliko trpeli.
Poleg tega pride poštenemu učitelju čez 5 let štiridesetak in čez 5 let spet štiridesetak, kateri more narasti in namnožiti se na celih 240 gld., ki se že nekaj poznajo pri pametnem gospodarstvu. Če je gospodarstvo nespametno, seveda ne izdá ne pet-desetak ne stotak. Poznamo učitelje, ki s svojimi pičlimi prihodki pošteno preživijo sebe in družino, ter otroke spodobno preskrbijo; a tudi take, kateri so sami brez družine, in z enakimi dohodki ne shajajo. Kdo je temu kriv, ali morda samo pičle plače? G. Postojinski je pozabil dokazati, kdo da zahteva — Bog, ljudje ali postava — da mora biti učitelj ud toliko in toliko društev, sleherno leto osnovati toliko in toliko veselic, vdeležiti se toliko in toliko izletov itd. Po naših neumnih mislih v teh rečeh učitelji nimajo večih dolžnostij, kakor drugi stanovi n. pr. posestniki, uradniki, trgovci, duhovuiki in sploh olikani narodnjaki vsak po svoji moči in premožnosti. Da bi jih kdo zato še posebej plačeval, ne zdi se nam pametno: podpirajo in plačujejo se za take reči le agitatorji, ki ne delajo za narod toliko iz ljubezni kot zaradi zaslužka. Za tako službo pa vestni učitelji menda nimajo ne časa ne poklica. Opomnili bi še, da naj učitelji nikar včasih sami sebe po zobeh ne bijejo vsaj očitno ne; in naj nikar ne bahajo, kako dobro se jim godi. To bi lahko dokazali ravno iz „Učit. Tovariša".
Miklavževi in drugi enaki večeri ne pomnožujejo gotovine v učiteljskih blagajnah. Naj bi vsaj takih reči ne obešali na zvon po časnikih, če si katerikrat privoščijo spodobno zabavo in so dobre volje. Za ugled učiteljskega star.u to ni potrebno in tudi ne dobro. Kajti ljudje, ki stradajo ajdovega soka in krompirja, si potem radi več domišljujejo o blagrih •učiteljskih, ko so v resnici.	(Konce sledi.)
Dd Kotmare Vasi nad Celovcem, 10. februvarija. (Prošnja za slovensko šolo.) Med 33 občinami, ki so tekom lanskega leta prosile za slovensko šolo, je tudi občina Kotmara Vas. Ker je pa naš občinski zastop do meseca januvarija 1.1. bil v nasprotnih, nemčursko-liberalmh rokah, vložilo ¡ je 36 veljavnih kmetov in posestnikov prošnjo za ! slovensko šolo, naj se vsaj enkrat naša šola tako vredi, da bode donašala tudi sadu, katerega moremo in moramo pričakovati od naših učilnic.
Nismo imeli dosti upanja, da se bode naši pohlevni prošnji ugodilo, kajti vemo, žal, le predobro, koliko in kako glasno je treba trkati pri raznih gospodih, ki imajo našo osodo v rokah, predno : se nam dovoli kakšna mrvlca narodne ravnoprav-nosti. In nismo se motili. Naš klic je ostal brezuspešen, glas upijočega v puščavi, v pravcati „liberalni" puščavi, ki se razsteza od Celovca do Dunaja I
Tukajšuji krčmar in cerkovnik g. Val. Staogl je dobil namreč dnö 30. jan. od okrajnega šolskega sveta celovškega odlok (št. 35 z dn<5 6. jan. 1892), po katerem se mu naznanja:
„Vis. c. kr. deželni šolski svet je z odlokom z dnč 3. januvarija 1892, štev. 3583 od 1. 1891. to-le semkaj naznanil: S poročilom 7, dnč 20. decembra 1891. 1. zopet semkaj predložena prošnja, kojo je podpisalo 30 posestnikov šolske občine Kotmara Vas in odposlalo vis. ministerstvu za uk in bogcčastje, katero je prošnjo semkaj poslalo — poganja se za to, naj se slovenščina v tamošnji ljudski šoli uvede kot izključni poučni jezik. — 0. kr. deželni šolski svet tej prošnji ne more ustreči, ker je manjka pristojnosti („wegen mangelnder Oompetenz"). Kajti po določbah § 6. drž. šolskega zakona, odločuje o poučnem jeziku na ljudskih šolah deželni šolski svčt, potem ko je zaslišal one, ki vzdržujejo šolo. Takim postavno poklicanim faktorjem pa je prištevati le zastopnike občin, ne pa posamezne posestnike. — Ta odlok se ima imenom prosilcev naznaniti krčmarju in cerkovniku Val. Štangelnu. — To se naznanja Vam v znanje in da to naznanite i drugim so-prosilcem. — 0. kr. okrajni šolski svet Celovec dne 6. jauuvarija 1892. 1. Predsednik: baron M. Nevin."
Ta odlok nas prav nič ni iznenadil, saj poznamo mišljenje naše „visoke" gospode v Celovcu, kakor na Dunaju. A čudno se nam zdi, da so odlok poslali ravno našemu vrlemu cerkovniku!! Po naklučbi se to bržkone n i zgodilo. Ako so nam pa s tem hoteli morda dati kak migljaj, naj jim povemo, da se za to prav nič ne zmenimo in da so se s tem vsaj pri nas precej —• opekli! Prav nič ni treba cikati neposredno na cerkovnike, posredno pa na duhovnike! Hvala Bogu, naš kmet ni padel na glavo, in sam dobro v^, kaj mu basni in kaj ne!
V čudni luči se nam pa kaže doslednost in logika naših višjih šolskih oblastev. Tukaj pravijo, da kmetje sami nemajo govoriti v javnih šolskih zadevah, marveč le občinski zastopi. Ko je pa v Št. Jakobu občinski odbor prosil za slovensko šolo, zbobnali so kmete in stariše otrok, češ, naj ti razsodijo, ali hočejo slovensko šolo; takrat se niso sklicevali na občinski zastop, marveč na stariše! Čudna doslednost. Naši „liberalci" obračajo svoj plašč res vrlo po vetru 1
No, pa naj se le potolažijo! Nesmo dvakrat zastonj zmagali pri občinski volitvi ter si župana izvolili vrlega in odločnega narodnjaka gosp. Matijo Prosekarja! Bode se že občinski odbor oglasil za slovensko šolo! A radovedni smo, bodo li i potem tudi tako hitro odgovorili in kakšna „razloge" bodo spravili na dan zoper slovensko šolo!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. februvarija.
(Nadvojvoda Albreht) je daroval za misijonsko hišo v Kočevju 100 gld., kot dobitek za loterijo na korist zavodu pa lepo zlato uro.
(Osebne vesti.) Vodstvo c. kr. okrajnega sodišča v Idriji je prevzel tamošnji pristav gosp. J. Cizej; ob jednem je iz Ljubljane v Idrijo premeščen avskultant g. J. Pogačnik.
(Umrl) je nedavno upokojeni predsednik deželnega nadsodišča tržaškega, dr. Defacis. Rojen je bil v Kanalu 1. 1824. — V Mariboru je dn<5 8. t. m. umrl upokojeni nadučitelj Jožef Šmidinger, star 76 let.
(Imenovanja.) Namestniški tajnik v Trstu Alojzij Fabian i je imenovan okrajnim glavarjem v Vdovskem. — Višjima carinskima oficijaloma sta imenovana V. Nanut in I. Osvald, oficijali A. Krest, Nik. pl. Markovid in E. Marki*?, asistenti T. Hinter-egger, Pr. Künstler, A. Meršinsky, G. Marinkovic in G. Gema.
(Počitnice na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih.) Deželni šolski svet je po predlogu mestnega šolskega svdta odpravil na tukajšnjih ljudskih šolah dozdmje pustne počitnice (pustni ponedeljek iu torek)
in zauknzal, da bodita mestu njih kakor na srednjih šolah prosta dva šolska dneva koncu prvega šolskega poluletja. Vsled te premembe dobodo letos mestnih ljudskih šol učenci iu učenke šolska oznanila v soboto 13. dan februvarija dopoludne. V soboto popoludne bode prosto in redni šolski pouk se zopet prične v sredo 17. dan februvarija.
(Afriški potovalec\Vestmark) je sinoči v Ljubljani predaval o svojem večmesečnem bivanju v Afriki med divjaki. Westmark, ki se je rodil leta 1857. v Stockholmu, je dovršil vseučilišče v Parizu in Bruslju ter 1. 1883. z mnogimi tovariši pod vodstvom znanega preiskovalca Stanleya odpotoval v kongiško državo. O Stanleyu ne v4 mnogo d o-brega povedati, prav zanimivo pa je bilo predavanje o šegah in navadah črnih divjakov.
(Nedeljski počitek.) Kakor se poroča, so na Svečnico v rudnikih pri Hrastniku morali vsi rudarji ua delo. Kaj pravi pcstava o nedeljskem po-čitkuj?
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Umrl je dne 9. t. m. č. g. Simon Črnoša, župnik v Slov. Gradcu, v 60. letu svoje starosti. Č. gospod Andrej Fekonja, kapelan v Ponikvi, je dobil župnijo sv. Petra v Bučah.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki) vabi na predpustnico, ki jo napravi v nedeljo dne 14. t. m. v društvenih prostorih z nastopnim vsporedom: 1. Petje. 2. „Poštengana kaša", deklamacija, zložil Vojteh Kurnik. 3. „Zamujeni vlak", veseloigra v 5. dejanjih, spisal Ant. Kržič. Začetek ob Va8* "" zvečer. Vstopnina po volji. K obilni vdeležbi vabi načelstvo.
(Čitalnica v Brežicah) vabi na plesni venček, ki bode dne 25. febr. v prostorih hotela Klembas. Godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53. iz Zagreba. Začetek oa 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 2 gld. Dame v navadnih toaletah.
(Postojinsko prostovoljno gasilno društvo) priredi dne 14. februvarija t. 1. v prostorih gospoda Al. Burgerja predpustno veselico. Vspored: 1. „Slav-ček", moški zbor. 2. „Večerna", moški zbor. 3. Brati ne zna. Burka v enem dejanju. — Prosta zabava. Začek ob pol 8. uri zvečer. Gospodje plačajo vstopnine 1 gld. — Ker je čisti dohodek veselice namenjen za nakup gasilnega orodja, vabi k prav obilnej udeležbi	odbor.
(„Zemljevid kranjske dežele".) TvrdkaJahnz et Genzič razpošilja vabilo na naročbo zemljevida kranjske dežele v slovenskem jeziku, ki bode z barvo-tiskom razdeljen po okrajnih glavarstvih in dekani-jah. Zemljevid v velikosti 50/60 bode veljal le 80 kr. Razpošiljal se bode že meseca marcija. Naročnina se že vsprejema. — Nas more le veseliti nova izdava kranjskega zemljevida v slovenskem jeziku, če le ne bode tako slaba slovenščiua na zemljevidu, kakor je na vabilu.
(Obesil) se je dn^ 7. t. m. na neki plot pri Spod. Tenetišah v kranjskem okraju slepi Orlov Tine.
(100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje danes zvečer ob 8. uri.
Raznoterosti.
—	Kadenje na ulici. Dandanes sme že vsakdo kaditi na ulici, tudi otroci gredoč v šolo ali iz šole. Nekdaj je bilo drugače. Vsakdo je moral dobiti dovoljenje in plačati malo pristojbino. Neki nemški list je objavil tako dovoljenje iz I. 1729, za katero je neki Graff v Bingenu plačal 18 kr. starega denarja. Se 1. 1847. n. pr. v Frankobrodu, Beroliuu in Monakovem ni bilo dovoljeno na ulici kaditi smodko. Iz pipe se je smelo kaditi, toda pred vojaško stražo jo je moral vsakdo vzeti iz-med zob.
—	Dve muhi z jednim udarcem. V Flo-risdorfu je umrl hišnik občinske hiše ter zapustil vdovo, za katero bi morala občina skrbeti. Za službo se je oglasilo več prosilcev. Eden podpre svojo prošnjo s tem, da hoče vzeti vdovo v zakon in občini ne bode treba za-njo skrbeti. Občinski zastop je bil zadovoljen, „žaluioča vdova" tudi, prosilec pa s službo, ki nese 420 gld.
—	Odurno. „Torej ti si zaljubljen ?" —„Da, strijček! Ljubezen je pravo za pravo studenec zelenice v puščavi življenja!" — „Mogoče; toda ta studenec je tak, kakor marsikateri na zelenicah: iz tacih studencev namreč navadno pijo — velbljodi (kamele)."
Telegrami.
Dunaj, 12. februvarija. Včeraj je vlada predložila predlogo, da so vsem stalnim kanonikom, katero je država priznala, pri nadškofijskih in škofijskih kapiteljnih latinskega, grškega in armenskega obreda, zagotovi minimalni dohodek iz verskega zaklada. Na Kranjskem dobi prvi dostojanstvenik 1500, drugi dostojanstvenik po 1400, ostali kanoniki po 1200 gld. Daljo vlada predlaga zvišanje za 150 gld. minimalnega dohodka rimsko-in grško-katoliških ekspozitov.
Madrid, 11. februvarija. Včeraj so zopet v mnogih mestih delavci razgrajali. Policija jim je povsod vzela črne zastave. V Barceloni je bil pretep. Trije častniki in 17 vojakov jo ranjenih, kakor tudi mnogo delavcev. Policija je zaplenila veliko orožja. Vojaške straže so pomnožene.
Petersburg, 11. frbruvarija. Državni svet je zopet dovolil 00 milijonov rubljev za stradajoče.
Tm je i.
10. februvarija.
Pri Maliču: Pohlidal, tovarnar; Bottenberg, Hoffmann, Kukel, Dworscbak, trgovci; Bettolheim, Goldberger, Durst, po-tovalei, z Dunaja. — Maier, poročnik, i/, Karlovca. — dr. Neuber, okr. zdravnik, iz Lazov. — Bučnik, graščak, iz Kranja.
—	Homieh, potovalee, iz Budimpešte.
Pri Sionu: Müller, trgovec; Hartman, potovalee; Keržič, učiteljeva soproga; Walland, tajnik, iz Gradca. — Weiss; Bruhard; Neuman, Kroll, Engelberg, trgovci, z Dunaja.
—	Koy, poslovodja, iz Travnika. — Modelak iz Welsa. — di Sehiava, trgovec, iz Bakeka. — Kolin, trgovec, iz Siofoka.
Pri avstrijskem caru: Fajdiga , podjetnik, iz Kamnika.
Pri bavarskem dvoru: Cvek, potovalee, iz Kamnika. — Tauzher, posestnik, iz Domžal.
Pri Virantu: Saloker, trgovec, iz Novega Mesta.
Umrli »o:
10. februvarija. Peter Budnar, poštni oflcijal, 46 let, sv. Petra cesta 32, plučnica.
V b olnišnici:
8. februvarija. Helena Ahčin, delavka, 65 let, plučnica.
Srednja temperatura — 4'9\ za 4-5° pod Bormalom.
v-AV./* il. MÄ&ik
Vsem prijateljem in znancem priporočam v spomin in molitev svojo sestro
Terezijo Stadler,
katera je 11. februvarija po dolgi in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, pobožno v Gospodu zaspala.
Ilir. Bistrica, dn6 11. febr. 1892.
Janez Bile,
95 1	duhoven v pok.
Zahvala.
Ob priliki žalostno in britke izgubo našega iskreno ljubljenega gospoda župnika in dnh. svetnika
Anton-a Finc-a
izrekam v svojem in v imenu sorodnikov odkritosrčno in najiskronejšo zalivalo vsem, ki so ob smrti in pogrebu vkljub slabemu vremenu skazali rajnemu s prisrčnim sočutjem zadnjo čast. Posebno so zahvaljujem mil. g. prelatu Andreju čebašku, visokočastitema gospodoma Janezu Flisu, okrajueinu dekanu in kanoniku, ter monsignoru Luki Je ran u in sploh vsej prečastiti duhovščini, rodbini Stadlerjevi in da-rovatoljein vencev, ki so hoteli s tem skazati pokojnemu gospodu prisrčno tfdanost, dasiravno to ni bila rajnega želja. — Posebno iskreno pa še zahvalim one farane, ki so mesto navadnih veneov in trakov spletli svojemu rajnemu in ljubljenemu gospodu očetu v resnici najlepši venec, namreč, ker so veliko svoto denarja darovali (za sv. mašo) v dušno korist in tolažbo svojega preblagega dušnega pastirja.
Josip Pristov,
97 1	kapelan.
t
96 1
S tužnim crcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je vsemogočni Bog mojo preljubo mater, gospo
Ano Merher roj. Knžman
po kratki, mučni bolezni, prevideno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj v 70. letu njene starosti k sebi poklical.
Pogreb predrage ranjce matere bo v soboto, due 13. t. m., zjutraj ob 9. uri.
Svete maše bodo se brale na dan pogreba in naslednji teden v cerkvi sv. Petra v Prigorici in v Dolenji Vasi v farni cerkvi.
Priporočam svojo tako dobro mater v molitev in pobožen spomin.
V Prigorici pri Ribnii, dne 11. februvarija 1892.
Ignacij Merher,
posestnik in župan.
Duhoven,
ki gré v pokoj, bi rad dobil primerno, kolikor mogoče stalno službo na Slovenskem, a zunaj Koroškega. Hoditi more samo po ravnem nekatere minute daleč; drugače je zdrav, čvrst in prijatelj delu. Pomaga lahko na prižnici, v šoli, spo-vednici in pisaruici. Gré v faro?ž ali v podružnico.
Več uové župnijstvo (farni urad) y Gorjah pri Zilski Bistrici (Feistritz an der Gail, Kiirnten), kateremu naj se blagovoli pisati.	85 3—3
G>St 8
Malinov sirup.
Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil,
fl
______________r„r._..,,„v________,
|ras	ima najlepši duh in naravno lepo
JflCbarvo. Steklentca z 1 klg. sirupa ^JUm^i	65 kr., iztehtan od 5 klg. višje
a klg. 55 kr. Male steklenice 35 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 6
i=15p 'nf se5bb
83 4-4
Išče se poštena, zanesljiva
prodajalka
v primernih letih za branjarijo (štacuno) na deželi. — Pismene ponudbe sprejema administracija tega lista.
0» avstrijske
osrednje zemlj. kreditne banke
pripoznana postavnojS^ zmožna. Ista so zavarovana po p ^ ^ akc||ska 9,av.
^ Obresti teh zastavn,h pisem 'uradnem
„apl^affg^)
Weohselstubeu-Aotlen «	W1EN,
^ W1 EM>io JVIERÇU r^trobelg^
Žrebanje danes zvečer. | ^ © 1 £
TI
praška loterija. |
Glavni dobitek M
Sreèkc à 1 gld. M
priporoča
48 9-9

Dunajska borza.
Dn6 12. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	94	gld. 50	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94	„	05	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„	45	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	75	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1043	„	„
Kreditne akcije, 160 gld................303	„	25	„
London, 10 funtov stri........118	„	35
Napoleondor (20 fr.)................9	,','	40	l
Cesarski cekini....................6	„	59	„
Nemških mark 100 ....... . .	57	„	95	"
Dne U. februvarija.
Ogerska zlata renta 4$.......
Ogerska papirna renta 5%......
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .
5	% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev.
5	"I., WolJzeile štev7 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila l/,vrš6 se liajtočneje.
Za nalaganje glavnic prijtoročamo, 4% gališke propinacijske zadolžnice.
>	zastavna pisma peštanske ogerske komer-cijonalne banke.
>	komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
4'/
4'
mwQwww goldinarjev
se dobi z jedno
zemljiščnokreditno promeso
it 1 gld. in 50 kr. kolek. OT Žrebanje dné 15. februvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik
Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.