"Leto v., iktev. (35^
LJimiJana, sobota, 7. junija 1924
PoStnlna pavlaltranft
Cena 2
Izha)a ob 4 «|ntra|.
Stane mesečno 20-— Din ta Inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo;
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72,
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in poHtiko
Upravnlštvot
Ljubljana, Preiernofi ul. it 64. Telet. «. 36,
Podružnic!«
Maribor, Barvarska d. U Celje, Aleksandrova eJ
Račun pri poštn. čekor3 lavodu štev. 11.842.
a
Ljubljana, 6. junija.
Politična akcija so jo popolnoma utrdila. Napram vladni akciji stojo nc-uspešni poizkusi nekakšnega reJcurza opozicije, lu se oprijema vsake bilki, dit zakrije svoj por^i
Mora se priznati,- tja jo opozicija sama in nerodnost njenega vodstva mnogo pripomogla, da jo nastopila današnja situacija. Pa tudi za njeno ustaljenje skrbi taista opozicija. Prvi donos v tem oziru jo pri, 'ssel proglas dr. Korošca in tovarišev na volilce, ki je neprevidno razgrnil zavese opoziclj-bke igre. Priznava, da se je blok zedi nll, da no prizna nik s kesa drugačnega državnega urejenja razen onega, ki za gotovi pravico samoodločbo naroda slovenskega in naroda hrvatskega. S tom je SLS daleko prekoračila svoj avtonomistični program: po tem načelu bi Slovenci vsak dan lahko z glaso vonjem izstopili iz Jugoslavije, oziroma iz jugoslovenske državne zvezo. Po samoopredelltvi Koroško gosp. Korošcu treba le še samooprcdelitvc Prekraurja ali pa Trbovelj. Izjava SLS jo silno kompromitirala gosp. Davidoviča, ki doslej službeno ni priznal niti da hočo revizijo ustavo, zdaj pa pri-znaznava Hrvatom, da so lahko jutri i večinskim glasovanjem vrnejo n. pr. k Madžarom.
Celo zemljoradniške »Novosti* so jiroglasile Koroščevo izjavo za depla-sirano, a gosp. Davidovič nima poguma, da bi se ji vzprotivil in se izjavil za demokratski program državnega oJinstva.
Ko je gosp. Korošec videl, kam je uvozil svoje zaveznike z izjavo, ki po svoji nepremišljenosti močno sliči slavnim glupim govorom nekdanjega kai-zerja Viljema in vrtoglavim intervjujem Stipice Radičft, jo zavozil svojega zaveznika v novo nepriliko. Ker se v Albaniji koljejo, misli gosp. Korošec, da treba dajati v Jugoslaviji vlado njegovemu bloku. Čutila pa sta, da jc to premalo. Ko je neka čifutska agen-tura za borzni manever razširila vest o nemirih v Uumuniji, sta možaka sedla in na,pisala kralju brzojavko, naj skliče Narodno skupščino. Brzojav sta objavila prav nepremišljeno naglo. A laži jo takoj sledil odgovor: Nemirov v Uumuniji ni bilo.
V vrsto taktičnih pogrešk gosp. Korošca se mora šteti tudi njegovo ogrevanje za trboveljske morilce. To prav vsakdo uvidfva in nobeno zavijanje no spravi iz sveta dejstva, da so komunisti iz mnogih krajev za svoj namen zbrani s pripravl jenim nabasan im mo-rilnim orožjem čakali na zanje ugodnem bregu naše nacijonaliste in jih iz-nenadili s streli. Klerikalci na sn mi sleč na volilno kroglice komunistov takoj stopili na njihovo stran. Vse jim je prav, samo da jo proti državi! In taki ljudje naj dobe vlado?
Naša SLS je, odkar jo je zapustil dr Susteršič, izgubila trezno vodstvo, ki v6, kaj treba v danem trenotku storiti, da se doseže uspeh.
Danes prevzameta svoje posle novo-imenovana velika župana: gosp. B alti ču ni nihče mogel odreči, da ni sposoben m korekten uradnik. Z zopet-nira imenovanjem mu je dana samo sa-tisfakcija za prejšnjo krivico. Gosp Pirkmayer je istotako velesposo-ben politični uradnik, ki je v upravi pokazaJ že velike uspehe. Vlada veli-kožupanskih poslov v Sloveniji ni izbočila politikoma, ampak prvovrstnima uradnikoma, da s tom pokaže pot. tako naj se politična uprava v vsej državi depolitizira.
Oba gospoda velika župana čaka težko delo. Kajti veliko se je zaredilo Ijulike. ki jo bo treba raniva,ti.
Naš narod potrebuje miru in stalnosti, da bo mogel neovirano delati in uživati sadove svojega dola. Stolimo pred velikimi boji z raznimi notranjimi sovražniki države. A izid je izven dvo-nia. Z zma<ro strank državnega edinstva pri bodočih skupščinskih volitvah tačne večletna doba mirnega vztrajnega d<da. Tn tera nam ie pač bolj treba nego hripavega državnopravnega krika.
Nova izvozna carinska tarifa
večina postavk je znižanih rek. — vprašanje
Beograd, 6. junija, p. Popoldno od 18. do 21. uro jo bila soja ministrskega sveta. Dovršila so jo definitlvna razdelitev turščice, ki smo jo dobili iz Bolgarske na račun reparacij. Finančni minister in minister trgovino in industrijo sta predložila ministrskemu svetu vprašanje revizije izvozna carinsko tarifo. Trgovinski minister jo zahteval, da se izvozna carina zmanjša, dočim so jo temu pro-tivil finančni minister. Končno jo ministrski svet sklenil, da se izvozna carina za največji del izvoznih predmetov zmanjša.
Nova izvozno - carinska tarifa bo znašala: za pšcnico 20 Din za 100 kg, za rž 20 Din, turščice 10 Din, jočmon 10 Din, oves B Din, fižol 25 Din, seno 2 Din. Carina za konje nad 15 leta staro je določena na 200 Din, za konje do treh let 100 Din, za konje za klanje BO DLn, živo govedo 40 Din, za zaklano govedo, dejano iz kože, carine prosto, za neodrto govedo 40 Din. Izvoz svinj do 70 kg jo za-branjen, za svinjo nad 70 kg znaša izvozna carina 200 Din od 100 kg, za zaklane 6vinjo 100 Din, sveže in soijeno meso 50 Din. Mast in vsi mesni izdelki so carino prosti. Carina na kože ostane,
— V VELJAVO STOPIJO V TO-UVOZNIH CARIN.
kakor je sedaj, s popustom na ovčjo, kozje, jagnočjo, jarčovo, konjske in svinj ske kože. Za volneno krpe brez omejitve se plača 20 Din. Premog jo brez carino. Okrogli igličasti les 30 Din, ostali les 10 Din, hrastov les in železniški pragi 15 Din (brez dajatve v naravi) oljnati plodovi in Beincna 100 Din. Stekleni odpadki, svežo in suho' slive ln med so prosti carine. Pšenična moka in zdrob 8 Din, živa porutnina 100 Din, zaklana perutnina 50 Din. Ta rešitev jo Ijouipro-mis med finančnim in trgovinskim ministrom.
Nova izvozna carinska tarifa stopi v veljavo dne 10. junija.
KONFERENCA- O UVOZNI CARINI.
Beograd, 6. junija, p. Kor jo nujno potrebno, da so dovršo mednarodne trgovinsko pogodbe, so je danos intenzivno delalo na tem, da so dovrši uvozna carinska tarifa. Ob 10. uri dopoldne je bila v kabinetu finančnega ministra konferenca ministrov dr. Stojadinoviča in dr. Krizmana, generalnega direktorja Vase Dimitrijeviča, dr. Konrada Smida, Mili-voja Saviča in Save Kukriča ter bo jo v največjem dolu dosegel popoln Bporaz-um. Konferenca bo jutri nadaljevala delo.
Koroški Slovenci žive v raju ...
deželni glavar schumy odoovaria na naročeno interpelacijo glede jugoslovanskih očitkov.
Celovec, 6. junija s. V koroškem de« želnem zboru je deželni glavar odgovoril na vprašanje posl. Gatterniga glede na« padov na Koroško, ki so izšli v jugo. slovanskih listih. Deželni glavar Schumy je izjavil, da je očitek, da je proti ko« roškim Slovencem pričela pravcata go« nja, da se proti njim pripravlja nasilna akcija in da jc deželna vlada nn čelu teh preganjanj in napadov, docela iz« mišljen ter da je v popolnem nasprot« stvu 7. dejanskimi razmerami. Ako je po« ročilo beograjske «Pol'tikc.» prišlo iz Celovca, se mora le ugotoviti, da je po« ročcvalcc docela napačno orisal razmere.
Deželni glavar je dalje povdarjal, da deželna vlada odkrito stremi za tem, da brez pridržka izvrši svoječasna svečana zagotovila koroškega deželnega zbora, da bodo šle oblasti slovenskim sodeželanom v vsakem oziru na roko. V zvezni državi
še ni bilo prepovedano ali razpuščeno nobeno slovensko društvo. Za Slovence obstoja ista zborovalna svoboda kot za Nemce. Slovenski jezik se uporablja pri oblasteh v krajih, kjer je običajen ne glede na službeni nemški državni jezik. Istotako sc slovenščina ne ovira v zaseb« nem občevanju. Tudi na polju šolstva se ozira na potrebe slovenskega prebival« stva kakor pred vojno. V jugoslovan« skem konzulatu v Celovcu sta bili od neznanih storilccv izvršeni dve tatvini z vlomom, ne da bl bili ukradeni kaki spisi. Označbo teh vlomov za napade nemških nacijonaicev ter z« kršitev cks» teritorijalitete, je treba smatrati kot čisto potvorbo. Zvezni urad je bil na« tančno informiran o dejanskih razmerah na Koroškem ter naprošen, da popravi te za Koroško žaljiva poročila pri beo« grajski vladi.
Politični položaj
RADIČ NA POTU V MOSKVO. Beograd, 6. junija r. Vašemu dopisniku je minister dr. Ninčič izjavil, da je naša vlada dobila poročilo z Dunaja in da je isto vest prejelo tudi tukajšnje avstrij« sko poslaništvo, da je Stepan Radič te dni odpotoval z Dunaja v Berlin, od« koder je nadaljeval pot v Moskvo s so« vjetskim potnim listom.
LJUBA JOVANOVIČ O REŠITVI KRIZE Beograd, 6. junija, r. Predsednik narodno skupščino Ljuba Jovanovič je v razgovoru z Vašim dopisnikom z ozirom na rešitev zadnje krize izrazil svojo mnenje o posledicah, katere bo ta rešitev imela za sporazum med Hrvati in Srbi. Jovanovič je rekel: Nedvomno je, da so jo povečala zaostritev mod Srbi in Hrvati, tako da se na pivi pogled more misliti, da bo rešitev zadnjo ministrske krize veliko škodovala v odnoša-jih med Srbi in Hrvati. Jaz no mislim
tako. Po akutni krizi, ki je, kakor sem uverjon mnogim odprla oči, jo treba delati na to, da so čimprej najde način, da se ognemo sličnim spopadom v parlamentarnih in političnih odnošajih. 7.e geslo samo, pod katerim so jc začela ta akcija, je moralo privesti do takega spopada. Geslo ni bilo, da Hrvati pridejo v parlament in da zahtevajo sporazumno rešitev različnih vpraSanj, temveč prišli so predvsem, da se »ruši« in sicer da so ruši sedanja parlamentarna večina, vlada in radikalna stranka.
DR. KOROŠKO SE VEDNO K0NFER1RA Z RADICEVCI.
Beograd, 6. junija, p. V beograjskih političnih krogih danes ni bilo ničesar novega. Vsi poslanci opozicijc so odpotovali iz Beograda. Davi je odpotoval v Ljubljano tudl dr. Korošcc, kl se bo ustavil v Zagrebu, kjer bo imel konferenco z radičevci.
Konferenc* mm.e antante
v ženevi. Trst, 6. junija, e. Italijanski listi sl da-e poročati lz Prage, da sc v tamošnjih diplomatskih krogih širi vest, da se konferenca Male antante, kl naj bi se v kratim vršila, nc bo vršila v Pragi ampak v Ženevi. To pa zato, da bl predstavlteljl Male antante mogli biti v Ženevi v najožjem stiku z Društvom narodov.
izmenjava ratifikacij. Beograd, 6. junija, p. Danes opoldne Posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča '"kajšnjl rumunski poslanik Emandl. Pri ,'ci Priliki so sc Izmenjale ratifikacije sPorazuma o razmejitvi v Banatu.
Marx dobil zaupnico
Berlin, 6. junija, j. Drugi kabinet Marx-Siresemann ic pri današnjem glasovanju v zbornici o vladni izjavi, dobil 64 glasov večine. Za vlado so glasovale stranke sredine, namreč ccntrum, ljudska stranka in demokrati ter socialnl-demo-kratl in del bavarske ljudske stranke. Za vlado le bilo oddanih 247 glasov proti pa 183.
Predlog, da se Izreče vladi n"znupanje, je bil odklonjen s 44 glasovi večine.
LETALSKE NESREČE.
London, 6. junija, e. V Spitlegate sta se ponesrečila dva častnika in dva podčastnika letalca. Nesreča je nastala tako, da sta sc dve letali zaleteli v zraku druga v drugo in padli na tla. V Nortlioldu pa se je ponesrečil letalski častnik, ki jc z letalom padci na tla.
Tokio, 6. junija, e. Hidroplan tipa F 5, ki jih uporablja japonska mornarica, je v bližini Yokosukc padel na tla. Dva častnika In trije podčastniki so bili ubiti, en podčastnik je ranjen.
SOVJETSKI TRGOVINSKI ZASTOPNIK V ITALIJI.
Rim, fi. junija, e. Po vesteh lz Moskve je imenovan za trgovinskega zastopnika sovietske vlade v Italili e. \Volfson.
MilSerandov boj s Herriotoni
PREDSEDNIK MILLERAND POSKUŠA RAZBITI LEVIČARSKI BLOKI — KOMUNISTI GROZE Z ULICO. - ŠTEVILNI SPREJEMI PRI MIL-i
LERANDU.
Pariz, G. junija, c. Spor med Elysčejem I Francijo. Vendar pa levičarji zatrjujejo) in novo zborniško večino je stopil v nku-1 da jo izključeno, da bi hotel Stoeg pre
ten stadij. Na levičarski strani računajo celo z možnostjo, dn bo Millerand pustil sestaviti manjšinsko vlado in zaključiti parlament. Komunisti grozijo v tem slučaju, da bodo izvajali poulične izgrede, zannšajoč so na svojo moč, ki jo imajo v predmestih. Njihov voditelj Cachin objavlja danes zjutraj v listu cllumanito silovit članek proti Millorandu. <l'etit Pn-risien> pa nasprotno meni, da je bil včerajšnji dan res pravo razočaranje za vso levico, katera jo pričakovala, da se bo stvar rešila popolnoma drugače. Pričakovala jo z vso gotovostjo, da bo Millerand izročil llerrlotu spomenico, s katero bo najavil svoj odslop.
Po zelo verjetnih informacijah bodo Millerandova posvetovanja za sestavo novo vlade trajala še neknj dni. Meni se, da bo Millerand ponudil sestavo ministrstva kakemu levičarju, ki mu je osebno zelo udan. Kot takega moža označuje javno mnenje senatorja Stcega, ki je sedaj guverner v Alžiru in jo bil svoječasno minister notranjih stvari v Briandovom kabinetu. Kakor javlja brzojav iz Alžira, se je Stoeg včeraj vkrcal, da so vrno v
vzeli sestavo vlade.
Millerand jo sprejel danes bivSe rninU slro Chaumetn,' Klotza in Thompsona, čln< na francosko socljnHstlčne stranke Krtv derica Brunota in Franklina BouillonaJ Ko jo Thompson zapuščal Elysčo, jo izjavil, da jo prepričan o potrebi politiko, ki so bo naslanjala na stranko levico, da pa jo proti vsakemu nastopu, ki bl bil ^ nasprotju z določbami ustave. Zaradi te< ga so no priključuje izvenparlamentarnl kampanji proti Millerandu. Frederio Bru> not je izjavil, da ima vtis, da so bo pr<*V sedniku posrečila sestava kabinetn.
Pariz, 6. junija j. Ko jo Herriot od* klonil sestavo vlade, se izjavlja v nocoj! izdanem komunikeju, da so sc priza* devanja predsednika Millcranda, končati pogajanja za sestavo vlade šc nocoj, izi jalovila. Pogajanja sc nadaljujejo jutri, Konfercnca senatorjev, ki sc jc sestala nocoj, sc je izrekla proti Millerandu, Ako sc bo tudi večina senata Izrekla V tem zmislu, ne bo Millerandu preostalo! nič drugega, kakor da odstopi, ker tudi v. razpustom zbornico ne bi izboljšal svojega položaja.
Krvava bitka za Tirano
ALBANSKI UPORNIKI USPEŠNO NAPREDUJEJO. - VLADA SE PRU PRAVLJA NA BEG IZ PRESTOLICE.
Iz rimskega parlamenta
Rim, 6. Junija, e. Na današnji seji zbor niče so se udeležili adresne debate govorniki demokratski posl. Amendola in Cavasoni. Govoril jc tudi poslancc Lucci in siccr o svoji zadevi s poslancem Oralom. Tekom nastopov teh posianccv so sc vršili zelo litimi prizori.
Jutri v soboto se zaključi adresna deba ta s predlogom poslanca Dclcroix, znanega vojnega invalida (poslanec je slep). Za tem bo govoril ministrski predsednik Mussolini: pričakuje sc, da bo njegov govor velikega političnega pomena. Ko sc sprejme predlog na znkliučcnjc debate, bo govoril šc poročevalce poslancc Salandra, nakar se prične glasovanje.
V pondeljek zbornica ne bo imela seje, v torek pa sc prične razprava o začasnem proračunu.
MADŽARSKA IN MALA ANTANTA
Budimpešta, 6. junija, e. Tukajšnji listi potrjujejo vest, da se bo na prihodnji konferenci v Ženevi razpravljalo tudi o vprašanju vstopa Madžarske v Malo antanto. Ta ideja pa prihaja od dr. Be-neša. V Budimpešti pa menijo, da Je sedaj še prezgodaj za vstop Madžarske v Malo antanto, temveč da mora ta počakati razvoja dogodkov v Evropi.
Milano. G. junija, o. cCorriere della Sera* poroča preko Barija o dogodkih v Albaniji, da uporniki napredujejo na vsej črti. Kolona, ki gre po dolini Crnegn t/rima, jo imela zelo hude bojo v piško-pejskem okrožju. Tam je naletela na približno 3000 mož vladnih čet, ki so so skrili v zasedo in napadli kolono. V prvem naskoku so bili uporniki odbiti, toda ko so dobili ojačenje, so pognali vladne četo v beg. Boj je trajal dve uri in so je vršil v bližini rečice Radomir, ki so steka v Drino. Uporniki so nato prestopili reko in zasedli mesto Radomir, odkoder 90 zasledovali sovražnika.
ICoIonn, ki operira na jugu pod poveljstvom Bajram Cura jo zasedla seli Jusna in Divjača, prekoračila reko Skungi in napreduje proti Tirani. To čete so oddaljene približno za tri dni od glavnega mesta.
Uporniškim kolonam sledijo katoliški duhovniki, ki navdušujejo prebivalstvo za revolucijo.
cCorriero della Sera» popisuje dalje, kako so sedanji boji v Albaniji pretvarjajo v pravo meščansko vojno med naci-jonalistično stranko in med tako zvano vladno stranko, Ahmed beg Zoguja, bivšega ministrskega predsednika, ki jo sam prevzel vrhovno poveljstvo v Tirani. Ni pričakovati, da bi Tirana kmalu padla v roke upornikom. Vsekakor pa pravi list, da bo gotovo preteklo veliko krvi. Ska-der je med tem postal glavni stan upornikov na severu. Polkovnik Reget Sala stalno prebiva v Skadru z vsem svojim generalnim štabom. Poveljstvo v Skadru izdaja vsak dan vojna poročila, v katerih opisujo operacije dotičnega dne.
Beograd, 6. junija, p. Po vsem se zdi, da se dogodki v Albaniji razvijajo v korist upornikov, ki so dosegli žo mnogo velikih uspehov. Zmago upornikov pripisujejo v največjem delu zelo slabemu nastopu Ahmed bega, ki ni znal energično stopiti v akcijo s svojimi pristaši in je tako indirektno pomagal nasprotnikom, ki so plačani iz Italije. Poleg toga jo krivda neuspeha tudi v tem, da vlada ni porabili sil naroda, ki jo pri tem igral nevtralno vlogo.
Rim, 6. junija s. Listi javljajo iz Va« Ione: Položaj jc trajno kritičen, ker ho« čejo nacijonalisti vkorakati v Tirano, vlada pa sc hoče umakniti lc sili. Tisoč inož je včeraj zasedlo Skadcr. Poveljnik orožni,štva se je uprl ter padci s šestimi orožniki. Rcvolucijonarji so po dvo« dnevnem odporu zavzeli Berat. V boju jc padlo 80 orožnikov. Vladne čete so
noma odsekana od ostalega sveta, proi trgano so vso telefonske in brzojavni zveze.
STALISČE GRČIJE.
London, fi. juniju, s. «Daily Kxpreee«| javlja: Angleški poslanik v Atenah jej poslal loudonekomu zunanjemu urad« nastopno informacijo: .Grčija bi v svrho zaščito svojih interesov vkorakala v Albanijo, ako bi Jugoslavija izvedla svojo namero, da zasedo gotovo albansko co. nc. V Albaniji sc bojo izkrcanja italijanskih čct».
Atenski poročevalec istega lista. opt.
sujo skrajno podivjanost insurgentov, kJ ustrelijo vsakega ujetnika.
PRIPRAVLJENOST AMERIKE.
Ne\vyorU, G. junija, s. Poveljnik aruei riškega brodovja v Evropi jo dobil nalog, naj bo pripravljen za morebitni odhod v D rač, ako bi bili vsled bojev v Albaniji ogroženi ameriški državljani in njihovo imetje. Listi izražajo bojazen, da bi mogli dogodki v Albaniji in Ru< muniji povzročiti mednarodno zaplctljaje,
Izjalovljene angleško^ turške konference
Carigrad, 6- junija, c. Potrjuje sc vesl o neuspehu turško-angieške konlcrcncc o mosulskem vprašanju. Turki so zavrniK tudi predlog za Intervencijo društva narodov.
London, fi. Junija, e. Reuter javljal Anglcško-turška konferenca o mosul« sketn vprašanju se ic izjalovila.
VPRAŠANJE VIZUMOV.
Praga, <>• Junija, j. Češkoslovaške tr« Kovinske zbornicc so predložile zunanjemu ministrstvu prošnjo, naj bi spravilo na dnevni red prihodnjega zasedanja Zvc-j ze narodov vprašanje potnih vizumov.
VREMENSKA KATASTROFA.
London, 0- junija, c. Times poročajd iz IJtnc (Peru): Tu Jc divjala izredno močna nevihta radi katere jc nastala velika morska poplava, ki Je opustošlla velik del obale. Dva parnika in kakih sto manjših ladij sc jc potopilo. Tudi v notranjosti dežele jc nevihta napravila zelo veliko škodo. Mnogo hiš lc vihar razkril in porušil. Koliko je žrtev, se točno sedaj šc nc vc, vendar sc približno ccni število mrtvih okoli 20, okoli 100 pa lahko in težko ranjenih. Morje je še vedno silno razburkano, tako da je pomoč zelo te-
žavna, ker sc mora vršiti ves dohod do se umaknile proti Lušujl. Nad ozemljem, ! opustošenih krajev le po suhem, ki so ga zasedli, so rcvolucijonarji pro«
glasili obsedno stanje,
Beograd, G. junija, p. Poslednja vest iz Ti—'io so glasi: Čete albanske vlade se bore s nasprotniki, ki drže položaje v Manatiji v okolici Lješn. Borba jo silno krvava, vladne četo popuščajo ter se umikajo pred ogromnim navalom ojačenih upornikov. V Tirani vlada silnn vznemirjenost. Prebivalstvo beži iz mesta, vlada so nahaja pred pobegom. Trdi se, da jo italijanska vlada ponudila albanski vladi, da jo ua svojih ladjah prepelje v Italijo.
Bco-rad, G. junija, p. Bajram Cur je po-1 sostvovalo 5000 glcdalccv, jc bila v pr-slal 500 svojih ljudi v Lješ, dn s četami ( vem polčasu docela otvorjena. HolandcI Redžep šala izvrše nnpnd na Tirano. Vrši so sc odlikovali s svojo hitrostjo. Sele se uajonergičnejša borba okoli Tirane, j v drugem polčasu so Uruguaycl pokazali Četo Bajram Cura so že zavzele Piškopcjo svojo običajno Izborno igro.
STRAHOVIT POŽAR V RUSIJI.
Moskva, 6- junija, s. Mesto Jckatcrl-nenhurg v Uralu jc bilo uničeno po požaru. Dosedaj jc zgorelo nad 300 hiš. Vsi gozdovi v okolici gorijo.
Olimpijada
Pariz, fi- Junija, h. Danes popoldne sta v scmlfinaltt Igrali moštvi Uruguaya irt Molandske. Uruguaycl so imeli izredno slab dan ter so mogli premagati Holand-cc le z 2 : 1 (0 : I). Tekma, kateri Jo pri-
ob naši meji. Velike borbo so vrše okoli Berat«, katero mesto so v zadnjem času žo zavzeli nacijonalisti. Tinuia io pojiol-
Eglpčansko olimpijsko moštvo Igra 23. t. m. na Dunaju proti avstrijski reproJ zcntanci.
Po trboveljski tragediji
/SEST ARETIRANIH ORJUNAŠEV
o včeraj žandarmcrija pripeljala iz Zagorja v zapore deželnega sodišča ljubljanskega. Aretirani so bili na iz-
i
bili vso noč zbrani v Delavskem domu.*
Komunističnim grožnjam ni konca: »Orjunaška grozodejstva bodo trikrat
čo skozi nskoz. Samozavest naših komunistov jo tem večja, ker se zopet enkrat bijejo po prsih: «Proletarijat v drugih deželah nam stoji ob strani!« Kako hočejo izvršiti svojo napovedi, razodevajo s pozivom, da »proletari-jat organizira skupno delavsko obrambo prod jugofašistom, razoroži Orjun-ce, sili odgovori s silo!«
Nas so komunisti vzeli na posebno piko. Zmerjajo fas za »mrčes* in nam sporočajo: »Delavstvo ob svoji uri, ki ni tako daleč, no bo pozabilo niti na »Jutro* in »Slov. Narod*, niti ra gospode, ki to listo izdajajo!* — «Slovenctt» pa izrekajo svojo priz.ua-n;p, ker »obsoja demokratsko gospodo*.
Takšno je torej žalovanje naših komunistov: nenasitno kričanje po novi krvi, blazno psovanjo in izzivanje, na povod novega terorja in anarhijo. Zdaj smo menda na jasnem: v komur tli na-cijonalna in državljanska vest, stopa v silno pojačono nacijonalno fronto, pa da vidimo, kako naglo so bodo razlezlo zalego iz inozemstva vzdrževanih ga Mekinea «moralo delavstvo sodili hrezdomovinskih gadov in onih, ki jih grejejo.
ODKOD MOČ IN DRZNOST KOMUNISTOV?
Ljudje kar gledajo, kje so se z op: t
mišljene, toda formalne ovadbo za- maščevana!« — jo rdeča nit ki so vle gorskih komunistov. Sedaj so naeu-	*	*
krat komunisti priznali državno oblast, kjor mislijo, da naj služi njihovim namenom. Drugačo pa dol z žandarji, živela revolucija! Uverjoni smo, da so bo sodno ugotovila nedolžnost po krivem osumljenih.
HIJENE
so oskrunile sveže grobovo padlih junakov na ljubljanskem pokopališču. Sinoči je upravitelj pokopališča sporočil, da so »neznani storilci* razmetali vence. Evo, gospoda katoliško-rcvolucijonarna, vašo sliko! To je pristno klerikalno - komunistično delo. Kar učite v svojih člankih, »ugotovitvah* in poročilih, to tudi izvajate. Zahrbtni napad v Trbovljah, oskrumba grobov, klic po revoluciji in obenem klic za pomočjo policije, zakonov in vlasti obrekovanje pod zaščito poslanske imu-uitete, — evo, gospoda, to ste vi!
ŠE DOKUMENT,
s kom imamo opravka: Nesrečni oč': pokojnega junaka Šlajpaha je šel v frančiškansko cerkev. Tu navzoča tereijalka ga je napadla in opsovala, češ, prav je vašemu sinu . . .! Baba ju pljuvala, nesrečni starček si je obrisal solzo. Baba na drobno, »Slovenec* na debelo . . .
IN ŠE NOV DOKUMENT.
Ranjeni trboveljski ženski so prinesli neznanci češnje v bolnico in jo vprašali, kako jo bilo pri nedeljskem spopadu. Povedala jo takoj po resnici, da so z napadom iz pripravljene zasede pričeli komunisti. Obiskovalci jo nato opozore, češ, ne tako, saj mi držimo ž njimi, drugače moraš govoriti Takoj je ženska spremenila svojo pripovedovanje in jo tudi poznejo izpovedala tako. kakor poroča »Slovenec*. Tako je treba.
«JUSTIČNl ŠKANDAL« imenuje »Slovenec*, če tudi vladni organi preiskuje!o trboveljsko <logodko in ne samo sodišče. Sodna preiskava so vši neodvisno od politično - upravne, ki jo vodi Kosta Jovanovič. Uprava nima le pravice, temveč tudi dolžnost zanimati se za tako dogodke. Ako vlada tega no bi storila, bi ji »Slovenec* gotovo očital najmanj »balkansko malomarnost*. Justični Škandal pa seveda za »Slovenca* ni, če se vtikajo v sodno in upravno preiskavo klerikalni in radičev-ski poslanci.
ORJUNAŠI!
Pričakujemo, da bodo na podlagi lažnjivih ovadb, ki so jih vsled trboveljskih dogodkov podali naši nasprotniki. mnogi naši člani aretirani. Vsem vam. ki bodete trpeli, stavljamo v spomin padle žrtve in vas pozivamo, da moško vztrajate, k r krivila ni na naši strani. V ravnanje vam podajamo sledeča navodila:
Vsak. kdor bo pred vede« prod preiskovalnega sodnika, naj ga vpraša, ali je zaslišan kot osumljenec, ali kot priča. V prvem slučaju naj vsako izjavo odkloni in naj molči. V drugem slučaju na,i pove vse, o čemur bo vpra šan. Čo pa bi odgovor škodoval njemu. bilo direktno ali indirekt.no. naj odkloni izjavo, sklicujoč se na tozadevna določila zakona.
Oblastni odbor Orjune.
država zakon o zaščiti države, sodaj pa smo videli, kako nemoteno lahko morijo moskovitski prekucuhl celo ljudi, ki stojo na braniku državno in narodne idejo. Da so so komunisti zopet očvrstili in razpasli, jo temu kriv samo klerikalni Markov režim, ki je do danes vladal na veliki županljl v Ljubljani. Veliki župan šporn je postal politični vodja v Ljubljani kot zaupnik SLS. On nI kriv — kar tudi komunisti priznavajo — le nedeljskih dogodkov v Trhovljah, marveč je kriv tudi, da se je komunistična zalega zopet razlezla. Razume se, da je delal Šporn, kar je bilo klerikalcem všeč. Leglo vsega komunističnega pokreta v Sloveniji je ljubljanski občinski svet, v katerem sede glavni revolucionarji tega gibanja. Šele odkar je dr. Lemež dobil občinski svet ljubljanski v svoje roke. mu-jo greben tako zrasel. Iz magistrata ven jo Lemež sistematično organiziral Moskovite. Dr. Perič, za katerim stoji lo par bojazljivih socijallstov, je, le metla, s katero sta pometala dr. Stanovnik in dr. Lemež, torej dva boljše/vika. ki sta storila Ljubljan Banom že toliko gorja in jim prizadela toliko škode. Sramota jo le, da državna oblast to početje čmo-rdeče gospode tako mirno gleda.
LJUBLJANSKE ORJUNE sklicujejo PROTESTNI SHOD proti skrunilcem spomina v Trbovljah padlih nacljonallstov. Shod se vrši danes ob 8. zvečer v
veliki dvorani hotela «Unlon»
naenkrat pojavili komunisti; saj ima	* «**>»	»'v^^i^i-«!
Nečuvena korupcija klerikalno-komuni-stičnega režima v Ljubljani
Pisanje naših komunistov o trboveljski tragediji v zagrebški «Borbi».
»Borba*, glasilo zagrebških komunistov, prinaša posebno slovensko prilogo z osmrtnico svojim trboveljskim' žrtvam, ves ostali prostor na dveh straneh pa izpolnjuje poročilo v »Oboroženem napadu Orjuno na ru-da: 'e.» Da se čuje tudi druga plat zvona. posnemamo iz tega poročila lo jiajinarkantnejša mesta, ki jih mirno pri puščamo v trezno presojo naši javnosti.
O spopadu pravi poročilo: »Dravska godba je odkorakala, naprej. Rudar, se niso mogli vzdržati, da no bi dali duška svojemu razpoloženju proti tej plačani kapitalistični handi. Klicali so jim: »Pfuj Orjuna! Dol z Orjuno! Or-junaši so v zasmeh in izzivanje oplazili s svojim prapor,jem rudarje po glavah in klicali: Smrt komunistom!* Tak jo bil torej početni moment, ki ga komunisti sami ne tajijo, zato jo njihovo nadaljnje zatrjevanje, da so »Orjunašl brez povoda otvorili ogenj na rudarje*, zlomljeno. To tem bolj. ker čita-ino v istem hipu, da je rudar Zupane »zgrabil za zastavo*, da so rudarji takoj »odgovorili s protistreli* in se je sploh »cela bitka razvila z neverjetno naglico, da je ni mogoče popisati.«
In res je to poročilo o spopadu, ki jc pač tvoril jedro cele tragedije, vrlo kratko. No, zato so vse nadaljno kolono poročila polne hujskanja, psovk in krvavih groženj. Orjunaži so »ban-de. ki so divjale pod Pribičevidevim rožimnm*, zato se bodo komunisti «maščevali nad Orjunci in onimi, ki so jih plačali.*
Glede razpoloženja komunistov v Ljubljani pravi poročilo, da bo neke-samo!« Po trboveljskih dogodkih »ni v Ljubljani prišlo 'do znatnejših izgre-!dov» in so »rcvolncjjonami delavci
Vsaka druga beseda, ki jo imajo
naši klerikalci na jeziku, jo korupcija Vsak njihov politični nasprotnik je koruptm, vsak jo podlež in Ijud jo najčistejših značajev, ki žrtvujejo v javnem delu moči, čas in denar iz samo-ga navdušenja za dobro stvar, iz go reče ljubezni do domovine, so glasom klerikalnih listov največji sleparji.
Nas to klevete pusto mirno; kadar smo nasprotnike pozvali, naj navedejo konkretno dejstvo, 60 obmolknili in stisnili rep med noge. Obrekovati in čast krasti na lihem, — to jo tipično za klerikalno stranko, nastopati pa z odkritim vizirjem, v to ni sposobna. Koruptna je pač sama do mozga.
Naj danes opozorimo na korupcijo, ki vlada v mestni upravi, odkar so so je polastili klerikalci vslod premajhno energijo sedanjega župana. Spominjamo na Tirčev avtomobil na pokvarjeno mestno uprego, na zamenjavo sveta ob priliki zgradbe mostnega kopališča za g. Ogrina tako dobičkanos-no. In kako so hiteli gospodje na magistratu, ki so prej vedno vpili, da je mestna uprava predraga, na vsn koncih in krajih nastavljati svoje pri staše, graditi korita za svoje agitator je na račun mestnih davkoplačevalcev! Tako so hiteli, da so jo celo velikemu žunanu. ki sicer prav rad za miži z enim očesom, zdelo tu in tam preveč. Toda kaj klerikalcem javni blagor, če gre za lastni žep!
Največji škandal pa jo neznosna korupcija, ki se jo pojavila na stano vaujškem uradu, odkar je prevzel vodstvo podžupan dr. Stanovnik. Zo njegovo imenovanjo samo na to mesto jo pomenilo, da so klerikalci hoteli izrabiti to soeijalno Institucijo y svoje strankarske namene, saj je bil prej na tem mestu uradnik, ki je bil znan po svoji škropili oznos ti in objektivnosti. Dr. Stanovnik pa ja edrn tistih klerikalnih demagogov, kojega javni govori kažejo na eni strani pomanjkanje vsako srčne kulturo, naj-
plitvejše pojmovanjo političnih in so-eijalnih vprašani, na drugi st.rani pa brezpriinerno slepo in fanatično sovraštvo do vsega, kar ni klerikalno. Njegov zadnji govor v Unionu jo bil klasičen vzglod, kako globoko je ž a padla klerikalna stranka, ki se upa na javni shod v Ljubljani poslati govornika, kojega ton naiiči na las pisanju »Straže* in »Domoljuba*.
Imenovanje tega gospoda za načelnika stanovanjskega urada je bilo tedaj izzivanjo ljubljanskega prebivalstva, jo bila politična netaktnost prve vrste, ki bi je stranka, ki hoče biti dostojna, ne smela napraviti.
Od tedaj je stanovanjski urad pre-skrbovalnica stanovanj skoro izključno za "ristaše eno stranke. Pretek': ,'a odloča, kar javno se govori, da je to ah ono stanovanje odločeno za tega ali onega, izpreminjajo sc stanovanjski prostori v poslovne ter tako za ojstruje stanovanjska kriza, mestne stanovanjsko hiše se oddajajo vsem mogočim, upoštevajo se vsi mogoči strankarski oziri. mestni uslužbenci pridejo šele na drugem mestu v poštev. Tc -rva.i so danes v Ljubljani notorične in zastonj se pero dr. Stanovnik v občinskem svetu!
Do klerikalnega režima na n.vSem magistratu nismo poznali pristranosti. Šele klerikalcem, tem apoetolom poštenja in čistosti, se je posrečilo, uvesti vanjo korupcijo! Da bi ljudstvo ne videJo njihove korupcije, vpijejo se daj, da so korupcijonisti drugi.
Tudi, ako bi ne bilo nobenih dr-žavno-polltlčnih ozlrc-v, ki nujno zal; tevajo, da se napravi konec klerikal no-komunističnemu režimu na mestnem magistratu, bi se moralo v interesu morale, čistosti uprave ter v gospodarskem interesu vsega ljub Ijanskega prebivalstva črno-rdečo gospodo takoj in brezobzirno raz-gnati, vsaj glavne konipcljcniste med njimi pa postaviti pred sodišče radi zlorabe uradne oblasti.
Me varnosti iz Albanije?
Dogodki v Albaniji so vzbudili v naši prestolici in v vnanjom svetu več pozornosti nego jo običajno pri sličnih notranjih zmedah. Jasno je, da vsled toga, ker jo s sedanjo državljansko vojno združena tudi različna vnanjcpolitična orijentacija.
Označili smo žo včeraj, da jo ostal Alimod beg Zogu, dasi jo izstopil iz vlade, še vedno duša vladno koalicije. Zato jo bila še vedno za vlado merodajna v zunanji politiki ona smer, ki jo jc začrtal Ahmed Zogu. Ta pa sl jo stavil za nredpogoj uspešnega državnega prospe-lia, da se vlada nahaja v čim bolj prijateljskih odnošajih do našo kraljevine. Zato je bil nasprotnik znanega kosovskega komiteta, to ie društva arnavtsklh emigrantov iz kosovsko pokrajine v Južni Srbiji, komiteta, kl si jo nadel nalogo, voditi iredentistično politiko in stremeti po tem, da se od Jugoslavijo odtrgajo predeli, v katerih biva tudi ar-navtski element. Sele po izstopu Ahme-dovem se je razmerje med vlado in Kosovel spremenilo na boljšo in dva. njih pristašev sta celo vstopila v novo vlado. Toda sodelovala nista iskreno in smatra se, da sta se lo potuhnila v namenu, da so zabrišejo pravi nameni in da so prikrijejo uporniške priprave.
Prav tako jo Ahmed bog Zogu skušal ostati lojalen napram nam v zadevi akcijo makedonstvujuščih. Todor Aleksandrov jo hotel vzdrževati v Albaniji ka-
dre svojih komit, ki. bi .tudi. z .zapadne. v deželi,
strani ogrožali Južno Srbijo; vsled lojalnega zadržanja tiransko vlade pa mu ie bilo to onemogočeno.
Znano je, da so italijanski agenti žo parkrat poskušali vzbuditi upor zopor Alimodovo vlado, ali vselej brezuspešno. Koliko ima pri semnjem velikem uporu svojo roko vmes Italija, so seveda ne da točno povedati; značilno pa je, da italijanski listi liaglašajo z zadovoljstvom, da so voditelji upora — bivši italijanski gojenci. Gotovo jc, da simpatizi-rajo z Italijo in da bi njihova zmaga pomenila popoln preokret v vnanji politiki Albanije.
Bržkono so baš ti razlogi vzrok, da se zapadne državo v toliki meri vznemirjajo nad dogodki v Albaniji. Pri nas pa se oglašajo zahteve po intervenciji. Ali jasno je, da o kaki ofieielni intervenciji no moro biti govora; kajti položaj jc tak, da bi se mogla izvršiti edi-nole v soglasju in v zvezi z Italijo. Rimski politiki pa no bodo vneti za vmešavanje, dokler bo zmagovala revolta, dočim bomo mi zadovoljni, ako obdrži premoč beg Zogu. Ako bi hoteli tu pomagati v nam koristnem smislu, se da doseči edinolo ncoficielnim potom.
Naposled pa jo naglasiti, da uporniki nimajo večine za seboj. Ako bi so jim tudi posrečilo, osvojiti si vlado, s tem nikakor še ni rečeno, da so bodo mogli dolgo obdržati. Albanija jo sličnih prevratov vajena in ako postnno Gura Kuči jutri šef novo vlade, je zelo malo verjetno, da bi čez leto dni. f o gospodoval
Politične beležke
+ Opozorilo. Ljubljanski člani In zaupniki JDS dobivajo zadnji čas vabila 'od »Narodno-napredne stranke*. Opozarjamo, da ta stranka ne obstoja več, ker so njeni člani korporatlvno (12 oseb) prestopili v NRS. Tudi se nam poroča, da hodijo po Ljubljani agitatorji, kl pripovedujejo, da je »Narodno-napredna stran ka* eno ln Isto kot JDS. Opozarjamo pristaše JDS na te sleparske manevre ter jih svarimo, da nepoštenjakom ne nasedejo.
+ Zmenite so vsaj, lopovi! Torej slovenski Orjimaši so »ubili* Fakina. Tako jc »ugotovil* včerajšnji »Slovenec*, za katerega je vodil na lice mesta In zasliševal priče znani Krcmžar. Kar je g. Kremžar dognal, je seveda neizpodbitno In drži, kakor sveto pismo. V Zagrebu je pa ravnotako sveto in neizpodbitno ugotovljeno nekaj druzega. Tam izhaja ko-munistovski glavni organ »Borba*, kl z vso gotovostjo »ugotavlja*, da je »Za-grebačka Orjuna Izvršila umorstvo* pod vodstvom «poznatog razbojnika Andjcli-novlča*. Debeli naslov trdi, da so «za-grcbačkl Orjunašl začetnici radničkog krvoproliča*. »Borba* ima tudi slovensko prilogo, ki pripoveduje, da so v Lokah-Trbovljah bili zbrani »nič hudega sluteči rudarji* (— nič hudega sluteči so bili oboroženi s karabinkami, repetlrnimi pištolami in ročnimi bombami. Kaj bodo hudega slutili! —), In še lo ti preklicani Orjunašl so jih — (sredi slavnostnega sprevoda!) — napadli. Kako? Evo tako: Najpreje so — vsaj to priznava slovenska priloga «Borbe» — rudarji pričeli klicati »Pfuj Orjuna*, ker se »niso mogli vzdržati pri pogleda na to kapitalistično plačano bando*. To je že dragoceno priznanje, čeprav je majhno. Na to so Orjunašl v zasineh in izzivanje oplazili s svojim praporjem rudarje po glavah in klicali: Smrt komunistom. In so že Imeli revolverje v rokah. Zupane je na to zgrabil zastavo, Orjuna jc pa začela streljati. Rudarji so odgovorili s protistreli. (»Nič hudega sluteči*, so torej Imeli radi ljubega miru »slučajno* vsak orožje). »V boju se je razpočila med Orjunašl bomba, kl so jo hoteli vreči na rudarje, pa je zadela nje same*. Tako komunistični H5-fer iz svojega Kricgspresscquartiera. Komunisti so se vsaj kaj navadili od c. kr. generalov, ravnotako kakor »Slovcncc*. Faloti pa so pozabili v vnemi, da bi se bili zmenili, in »Borba* očita Fakinovo smrt hrvatskim članom Orjune, »Slovenec* pa slovenskim. Srbilanski komunisti bi obdolžili beograjske člane, — žal, da sc je teli udeležil samo eden. Kako točno je poročanje klero-komunistov ali ko-rnunoklerikalcev, sc vidi tudi iz trditve, izrečene v istem poročilu, kakor druge zgoraj citirane trditve: »Jutro in Slov. Narod sta stalno pozivala nacionaliste na oborožen pohod v Trbovlje*. V kateri številki imenovanih listov bi bil takšen poziv, tega »Borba* ne vc, tudi če jej obljubimo vse tiste milijone, katere nam očita »Domoljub* kot podkupnino, da smo v vlado stopili. — Očividci, na tisoče v Trbovljah, na desettisoče pri pogrebu v Ljubljani, vedo, kako je bilo v resnici, in kako jc bilo v «Slovcncu». Citirali smo danes še poročilo «Borbe». Na vse te »brezdvomne ugotovitve*, ki si pa med seboj nasprotujejo, pravimo: Zmenite se vsaj, lopovi, da boste vsaj vsi jednako lagali, ne pa vsak drugače!
+ SKS za komuniste. Med najbolj glasnimi, ki branijo komuniste, jc poslanski klub g. Ivana Puclja. Žalostna SKS, ravnokar jI je g. Prcpeluh dokazal, da je hotela zlesti Radiču pod plahto, zdaj pa složno s klerikalci nastopa za komuniste. Zemljoradniki na celi črti zahtevajo, da se pusti streljati naše ljudi brez kazni. Bravo SKS, daleč si padla!
+ Iz velikega političnega sveta.
Dva velika sodobna politika, samostojni gospod Ivan Pucelj in mirotvorni republikanec Albin Prcpeluh, sta v najhujšem konfliktu. Stvar torej po sebi ul enostavna, pa tudi nc malo zabavna, ker niti vodijo naravnost na cesarski Dunaj, kjer prebiva Stipa Radič. Oni dan sc je Puc-ljev list razpisal o «Prepcluliovstvu», o čudovitih mctamorlozah, o zadnjih potovanjih na Dunaj in o vsem, kar šc k prvemu spada, — zdaj pa Prepeluhov organ odgovarja s «Puccljstvom», kjer sc razodeva tudi to, da se je Pucelj letos v Zagrebu večkrat ponujal za »mešetarja med HRSS in zemljoradniki*; ker nI imel uspeha, je pa svojega prijatelja poslal k Radiču. In la prijatelj jc tam poprosil, nai bi HRSS za slučaj, da vlado dobi opozicijski blok, preprečila žensko volilno pravico v Sloveniji. Radič pa, kakršen je že v ženski politiki, je Pticljevemu prijatelju smehljaje odvrnil: «Vi torej hočete, nai jaz branim vaše slovenske hlače pred vašimi slovenskimi klkljatnl?* Imenitno! Zdaj ko so enkrat samostojni demokrati nehote rešili strahu vse take politično »pantofclheldc*, lahko vclmoža Pucelj iu Prcpeluh mirno nadaljujeta mej dan zaradi Radlčevlh opankov.
MLADINSKA ORGANIZACIJA.
Člani »Mladosti« In «Edlnostl» ge pozivajo, da pridejo danes v soboto ob 9.1 uri zvečer na skupni sestanek r Nar. dom. Pogovor o skupnem izletu na bin-' koštni pondeljek. — Odbor. — Seja osr.j pripr. odbora se jo preložila na drugi tedon in bo pravočasno objavljena. ''
-r-—-
Po svetu ;
—	Kaj se je godilo v Rumuniji. Seli? sodaj prihajajo avtentične vesti o zadJ njih dogodkih v Bukarešti. General AvaJ roscu jo prispel v pondeljok zvečer sj kmečko armado, broječo okoli 30.00C( seljakov v Bukarešto, da demonstrira' proti sedanji vladi. Kralj Ferdinand gaj jo pozval k sobi v grad in mu nasveta-] val, naj v svrho preprečenja spopada » vojaštvom, preloži demonstracijo v Kar3 lov park zunaj mesta. Opozoril je tudi' Avaresca, da bi mogli Imeti konflikti sj seljaki po komaj prestali strahoviti mu-' nioijskl eksploziji nedogledne posledice! za Romunijo. General Avarescu je ugo-> dil kraljevi zahtevi in eo se nato manifestacije seljakov vršilo naslednjega dne dopoldne v parku. Po zborovanju so sej seljaki mirno vrnilj v svoje vasi. Opozi-; cijske stranke pa boja proti Bratiano-' vemu kabinetu s tem šo niso opustile in ga mislijo nadaljevati z vso odločnostjo.i
—	Amerika odklonila Avstriji tn Nemčiji kredite. Ameriški sonat je odklonil predlog senatorja Diala, po katerem naj bi se 150 milijonov dolarjev lz zaf len jene sovražno imovino uporabilo kot fond za dovolitev kreditov Avstriji ln Nemčiji za nabavo živil. Senat je istočasno' odklonil tudi predlog, da bi se dovolil Nemčiji kredit v znesku 25 milijonov; dolarjev za nabavo živil v Zedinjenih državah.
—	Novo stavkovno gibanje v Angliji,
Angliji grozi zopet velika železničarska stavka. V četrtek ponoči ja stopil v, stavko del progovnih delavcev angleške zapadne železnico tn londonsko podzemne -železnice. Tudi organizacija vla-kovodij, ki jo izvedla meseca januarja delno stavko na angleških železnicah, nI več zadovoljna s takrat sklonjenim dogovorom med njihovimi voditelji in železniškimi ravnatelji. Načelstvo organizacijo je predložilo zato novo zahtevo, ki so ultimativnega značaja. Splošno se računa, da kmalu po binkoštih izbruhne zopet velika delna stavka angloških železničarjev.
Iz demokratske stranke
IZ DEMOKRATSKE STRANKE
V nodeljo dna 8. junija so vrši ob 11. url dopoldno javno politično zborovanje demokratske stranko ua Vrhniki. Govori dr. Rapč.
Na Dobravi so vrši istega dno javen shod. Govori ravnatelj Jug
IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
V- soboto, dno 7. junija eo vrši predavanje g. Majcena v Žalcu. Preduva postanku našo države*.-'
6. junija:
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet slab in jo bilo nekaj več zanimanja za llipo. V industrijskih papirjih je bilo zanimanje za Slavonijo. — V devizah je bila čvrsta tei. 'anca. Tečaji so porasli za nekoliko točk radi pomanjkanja blaga iu večjega povpraševanja. Narodna banka jo intervenirala v posameznih devizah, a največ na Curih. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Notirale so doviz: Amsterdam 8135 do 3165, Dunaj 0.1164 do 0.1184, Bruselj 382.5 do 387.5, Budimpešta 0 do 0.10, Bukarešta 33.5 do 36.5, Italija izplačilo 361.5 do 364.5, ček 361 do 364, Kopenbagen 0 do 1410, London Izplačilo 359.5 do 362.5, New-York ček 83.10 do 84.10, Pariz 421.5 do 426.5, Praga 243.375 do 246.375, ček 243 do 246, Švica 1407.8 do 1477.8, ček 1465.5 do 1475.5; vabite: 82 ena osminka do 83 ena osminka, aK 0.118 do 0, KIS 241 do 0; efekti: Primorje 75 do 80, Trgo
38 do 39, Eskomptna 131 do 133. Hipo 68 do 68.5, Jugo 0 do 119, Praštediona 915 do 917.5, Etno 184 do 135, Slavonska 110 do 115, Srpska 139 do 140, Eksploatacija 120 do 122.5, Narodna šumska 95 do 99, Gutmann 870 do 890, Slavonija 104 Ho 107, Strojne 0 do 150, Trbovlje 600 do 605, Union 700 do 0, 7 odst. posojilo 60 do 66.5, egrarne 24 do 25, Vojna škoda 137 do 138.
BEOGRAD. Tendenca neodrejena radi pomanjkanja vesti iz Zagreba. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah. Notirale so devize: Dunaj 0.1179 do 0.113, Bruselj 372.5 do 373, Budimpešta 0.095 do 0.1, Bukarešta 35 do 30.25, Ženeva 1470 do 1472, London 330.5 do 361.25, Milan 362 do 362.5, Ne\v-York 83.5 do 83.6, Pariz. 418 do 419. Praga 245.25 do 245.5, Soluu (srednji tečaj) 145.5, Solija (srednji tečaj) 62; elekti: Narodna banka 3!E0.
CUR5H: Beograd 6.85, Ne\v-York 569, London 24.52, Pariz 28.55, Milan 24.70; Praga 16.59, Budimpešla 0.0031, Bukare-. šta 2.42, Sofija 4.03, avstrijske krone 0.008.
TRST: Beograd 27.50 do 27.75, Dunaj 0.0320 do 0.0325, Budimpešta 0.0250 do 0.0325, Praga 67 do 67.50, Bukarešta 9.2o do 9.75, Pariz 115.75 do 116.50, London 99.30 do 99.50, New-York 22.95 do 23.05, Curih 404 do 407, valute: dinar 27.00 do 27.80, avstrijske krono 0.0320 do 0.0330, dolar 22.85 do 23, 20 zlatih frankov 87.(30 do 88, uradni tečaj zlale lire 445.35.
DUNAJ: Devize: Beograd 843 do 8-47', Budimpešta 0.76 do 0.S2, Bukarešta 301 do 303, London 306.300 do 307.300, Milan 3079 do 3091, Ne\v-York 70.935 do 71.1Sj>. Pariz, 3592 do 3608, Praga 2075 do 208o, Sofija 498 do S02, Curih 12.485 do 12.535! valute: dolarji 70,460 do 70.860, lire 30 do 3100, dinarji 837 do 843.
PRAGA: Beograd 41.65, Rim 161.SrJ, Budimpešta 3.675, Pariz 174.875, London 146.80, New-York 84, Curih 601.50.
NEW-Vork: Beograd 119 75, Curih 17»J' Milan 435, Dunaj 14, Budimpešta 12. Bukarešta 43,
„S!ava" narodnih železničarjev v Beogradu
Na dan carja Konstantina in carice Jolcne dne 4. junija 1889 jo srbska dr-java prevzula v državno upravo vse lodanjo srbske železnice. Radi izredne važnosti tega dogodka je izdal takratni minister za javna drla, dr. Velimi-rovič, odlok, da naj pe ta da,n proslavi vsako leto. Srbski železničarji so to storili že, dokler so imeli svoje srbsko društvo, še z vočjo svečanostjo pa proslavljajo svojega patrona carja Konstantina in carico Jeleno, odkar so fe združili s hrvatskimi In slovenskimi narodnimi železničarji v skupno IJdnt-ženje jugoslovenskili nacdjonalnlh železničarjev.
Letošnja »slava« se jo vršila v paviljonu železniške postaje v Topčideru v navzočnosti delegatov vseh sekcij UJ2 v državi. Rezanju kolača jn prisostvoval tudi minister saobračaja dr. Popovič z načelnikom svoivga kabineta Radom Jankovi čem, bivši promet-ni minister Vulovič in veliko število drugih gostov. Slava so je razvila v veličastno manifestacijo za narodno iu državno edinstvo in so bili zlasti Slovenci in Hrvati viharno akliunirani. Na predlog predsednika beograjsko 6ekcije nacijonalnih železničarjev, Ni-eifor.ja Petroviča, jc bila poslana kra lju Aleksandru na Blod sledeča brzojavka: »Železničarji, ta VaSa neumorna prometna armada iz vojn za osvoboditev celokupnega našega naroda, kliče na dan svoje slave svojemu ljubljenemu Gospodarju in dinastiji Kara-gjorgjevičev: »Živel kralj Aleksander!«
Topčider je odmeval od vzklikov ljuba vi in bratstva in manifestacij za državno edinstvo, ko so izpregovorili zastopniki nacnonalnili železničarjev iz drugih pokrajin države, ki so do.šli, da čestitajo svojim srbskim bratom k slavi. Imenom hrvatskih narodnih železničarjev je liaglašal gosp. Janko Baljkaš iz Zagreba, da mora postati slava srbskih narodnih železničarjev slava vseh železničarjev v državi, kajti vsi smo bratje iste krvi in istega jezika, nikaka inferiorna rasa, ampak velik narod. Naj razvije naš Boli orel svoje poroti še nad ostalo brate v inozemstvu, da bomo združeni enkrat v skupnem kolu. ki ga nikdo več ne razbije. Tudi govor delegata slovenske sekcije gosp. Finžgarja iz Ljubljane je bi! poln topline in bratske iskrenosti. Govorili so še delegati iz Dalmacije. Bosne in Hercegovine ter Vojvodine, nakar je bila med velikimi ovacijami kralju in manifestacijami za državno edinstvo slava, zaključena.
Iz delovanja jugoslo* vanske-češkoslovaške lige v Mariboru
Maribor, 6. junija. Ponovno smo že poročali o lepo uspe« lih prireditvah mariborske J. Č. Lige, ki je v naši državi vsaj doslej gotovo naj« »gilnejša. Tudi v Mariboru samem kaže skoro med vsemi društvi največ živah« nosti. S svojim delovanjem noče za« ostati niti v poletju. Pred par dnevi je imel odbor redno sejo na kateri so od« borniki poleg drugih poročil razvili tudi program za delovanje med počitni« cami in jesenski sezoni. Se tekom po« letja priredi Liga predavanje dr. Koza« ka o češkem duševnem preporodu v de« vetdesetih letih. Zadnje tedne pa je imel Ligin predsednik dr. Pivko šest preda« vanj in sicer v Trbovljah, Žalcu, Breži« cah, Ptuju in v Mariboru o skupnem delovanju Jugoslovanov s Čehi med vojno. Podobna predavanja se bodo še nadaljevala po deželi ter pri tem pri« pravlajala tla za Ligine pododbore ali
samostojne Lige, posebno v Celju in Ptuju. V jeseni pa bo imela Liga v Mn« rlboru jugoslovensko«češkoslovaški dru« žabni večer v večjem stilu s predava« njem dr. Pivka in s sodelovanjem so« kolskega orkestra.
Stalno pozornost posveča Liga tudi češkemu oddelku v Ljudski knjižnici, kateri je pravkar poslala centrala Lige iz Prage 36 zvezkov raznih najnovejših čeških publikacij, ki jih je prcskrbel ku« ratorij Strossmajerjeve jugoslovanske knjižnice v Pragi, kateri bo tudi v bo« doče pošiljal podobne publikacije. Ma« riboska Liga pa bo s pomočjo Ljudske knjižnice in naših založništev pošiljala v Prago slovenske knjige.
Trajno pažnjo posveča Liga propa« gandi v časopisju. Odborniki so pri zad« nji seji ostro obsojali Cehom sovražno pisanje nekaterih blokaških listov, zlasti članek »Hajkaua Jadran«, ki je izšel v zagrebškem «Obzoru», kjer dopisnik go« drnja nad češkimi letoviščarji, čeprav prinašajo v našo državo težke milijone. Liga je opozorila na »Obzorov« članek praško centralo, obenem pa bo skušala oživeti tudi v Zagrebu J. C. Ligo, ki naj tam med drugim vpliva na novinstvo ter paralclizira neutemeljeno nerazpoloženje napram bratom Cehom. Obširno je od« bor razpravljal tudi o ovirah, ki jih de« lajo naše oblasti češkim industrijalcem pri naselitvi v Mariboru in sc tako če« škim podjetnikom v našo škodo jemlje veselje do gospodarskega dela v naši državi. Ko bo o tem zbranega še več do« kaznega materijala, se bo diskusija o tem važnem vprašnniu, ki posega uprav h koreninam naše vzajemnosti, šc na« daljevala in pri tem ukrenili primerni koraki.
Delovanje mariborske Lige je torej si« stematično in uspešno, kar jc z veseljem pozdravil tudi češkoslovaški zunanji mi« nister dr. Beneš, ko mu je Ligin pred« sednik dr. Pivko pri zadnjem potovanju v Italijo na mariborskem kolodvoru re« fcriral o stanju in delovanju mariborske Lige.
Ceškl časopis »Jugoslovansko Češko« slovaška Ligai>, ki ga izdaja centrala v Pragi ima v Mariboru 30 rednih naročni« kov, mariborske številke, ki jo je izdal ta časopis meseca aprila s slikami ln članki o Mariboru, pa smo razpečali 100 izvodov. Tudi gmotno stanje Lige je povo! j no.
Po inicijativi Lige jc tudi Maribor pro« slavil lOOlctnico češkega skladatelja Bc« dficha Smetane. Narodno gledališče jc priredilo slavnostno predstavo Smeta« nove opere »Prodana nevesta®, dne 15. junija pa priredi Glasbena Matica v Gotzovi dvorani slavnostni konccrt Sme« tanovih skladb. Za jesen pripravlja vo« jaška godba Smetanovo »Ma vlastx>.
Čaruga pred sodni j o
V četrtek se razprava proti Carugi zopet nl vršila radi pravoslavnega Spasov-dana. V nadaljnjem se še zaslišijo posled nje priče, to je pet orožnikov, ki so tvorili aretacijsko patruljo in jim je Caruga dal važna priznanja. Glavne stvari iz-povč vodja patrulje, narednik Balatlnac, ki je z narednikom Dronjakom iztaknil Klavno sled do .vojnega liferanta Nikole Drezgiča« v Vinkovcili, ga presenetil v spanju In 20 dni držal v oblasti, ne da bi vedel, s kom prav za prav ima opravka.
Funkcljonarjl tribunala pripravljajo vse za zaključno fazo procesa, za prihodnjo sredo se že pričakuje končni predlog državnega pravdnika ln čitanje obsodbe za 20. t. m. Tako je proračuna-no, toda vmesne senzacije nikakor niso izključene. Čaruga je kot notornl razbojnik obremenjen predvsem z 28 zločini, ki mu jih našteva obtožnica. Toda že same nove prijave, ki jih je tekom razprave prejelo osješko državno pravdništvo, oči-tujejo, da se za Carugo skriva še marsikaj tajinstvenega. Mnogo pa k draženju
živcev pripomore tudi hrvatsko separatistično novinstvo, kl skuša Carugino hajdukovanje zavesti na politično polje In lansira skrivnostna «slutenja» o nekakih »tajlnstvenlh silah«, kl da delujejo v Carugino obrambo. Garnirajo pa tudi vsako malenkostno clkanje neugnanega pustolovca Caruge ln vsako očitno buda-lost kakega njegovega pajdaša s strahotnim razbllnjanjem. Tako je nedavno Caruga baje izjavil napram svojemu branite! ju: «Kaj mislite, ali bl se ml še posrečilo pobegniti? Tedaj bi videli, kal bi Caruga napravil s pričami!« Ali pa: Ca-rugin najožji pajdaš Šikič, ki ga tudi čaka vrv, je razložil orožnikom, da utegne na Vidov dan pridrvctl v Osijek 400 hajdukov, da osvobodijo Carugo. Iz tega nc-posebuega »humorja pod vislicami«, pa osiješki in zagrebški separatistični žur-nali kujejo vsakojake fantazmagorije — o «akcljl nekih tajlnstvenlh sil«, ki so po njihovem namigovanju seveda političnega značaja In nemara skrivnostno napeljane vse do Beograda... Publika seveda naseda takemu nemoralnemu kovarstvu In separatistični žurnalski aparat je zadovoljen, da jc vsestransko v elementu.
Kako daleč je tako ravnanje omajalo Javno moralo posebno v Osijeku, kažejo posebno sledeči primeri čarugarske reklame: Prvi je neki gostilničar začel ser-virati kot svojo specljallteto nekake ošnicle a la Caruga«. Njegovo idejo so kmalu začele izkoriščati tudi nekatere tvrdke. Neka domača tvornica čokolade je — kakor javlja osijeska «Straža» — ponudila Carugi 10.000 Din. ki jih lahko zapusti komurkoli, ako pred svojo smrtjo vzklikne, da je čokolada dotlčne tvor-ntce najboljša... Neka prodajalna čevljev In tvornica gumijevih podpetnikov pa Carugi ponujata visok »honorar«, ako pred sodiščem jasno Izjavi, da je vse svo je zločine Izvrševal obut v čevlje s pod-petnikl obeh tvrdk. Tako izkoriščanje razbojniškega imena Jc ostudno, pa je oblast hvalabogu še pravočasno preprečila to člfutsko Iznajdljivost
Napačno bi bilo soditi, da jc vsa publika tako zatrovana s čarugarstvom Med obilnimi dopisi, ki jih prejema osiješki senat, državno pravdništvo pa tudi sam Caruga, je obilo obsojanja ln upravičenega zgražanja nad Carugino totalno propalostjo. Znana jc Carugina domišljavost, da bl bil «soglasno« oproščen, če hi o njegovi usodi glasovale ženske. Kako se tolovaj liuto vara, dokazujejo pisma mnogih žen, ki za takega lopova In njegovo tolpo zahtevajo »ne vislice temveč pribitje na kri ž«, češ: ako so znali umoriti toliko nedolžnih žrtev, naj šc nje zadene usoda obeli razbojnikov ob Kristusovi strani. Proces Caruga ie treba čim žurnejc odpraviti z dnevnega reda In v tem oziru sc oslieškl senat hvalevredno zaveda svoje funkcije.
Dopisi
MOSTE. Predrznost naših komunistov in klerikalcev presega žo vse meje. Z najpodlojšimi lažmi in obrekovanji skušajo trboveljsko tragedijo izrabljati proti nam; mod drugim je neka ženska trosila lažnjive vesti, da bomo z nasiljem prisilili hišne posestnike izobesiti zastave. V nedeljo sta dva dobro poznana komunista Javno razglašala, da jo škoda, da »prokletih Orjuncev vseh niso pobili«; daljo so v pondeljek nekateri prenapeteži v kemični tovarni s psovkami in grožnjami napadli našoga zavednega člana — delavca, brata V. Da pa ti strahopotsi mero šo dopolnijo, so so celo znesli nad našo objavno desko, jo ponoči ukradli in odnosli. Menijo pač ti naivneži »zdaj jo pa konec Orjune v Mostah«. No, prepričali so bodo, da. smo še tu in na tem mestu jim kar nairesne-jo svetujemo, da prenehajo takoj z vsemi izpadi proti nam, sicer jim stopimo a prste tako, da bodo pomnili. Pola-
gamo na oltar padlim žrtvam, dasi sami nimamo mnogo — 150 Din.
KAMNIK. Narodna Čitalnica, Meščan-ska korporacija in vso naše zavedno meščanstvo je izobesilo žalne zastave v znak sožalja in da s tem obenem manifestira za jugoslovansko idejo. Izjemo so seveda tvorili dični naši klerikalni zagrizenci, med njimi zlasti klerikalna nabavna zadruga, trgoveo Grašek, železna trgovina Iločevarjova, trgovec KlcmonSIS, pogrebni zavod VVelbl in Celi, vse župniške hiše, fotograt Aparnik, peka Novak in Moži-na, trgovec Žargi in Albreht, svečar Štele na glavnem trgu itd. O teli in sličnih naših prijateljih v Kamniku bomo še spregovorili.
RAKEK. Dno 6. junija so ee vršile volitvo v gospodarski odbor podobčino Rakek - Ivanjo selo in podobčino Unee-Slivce. Za klerikalce jo bil izid zelo porazen: razmerje JDS-glasov proti glasovom SLS jo 3 proti 1. Tako jo prav. Vedito, klerikalni tigri, da vam tudi pri državnozborskih volitvah no bomo pripomogli k mastnim dnovnieam. Siti smo vašega brezdelja in vaših hujskanj. In kako pvedrzni so rakovški klerikalci: zavedaioč se svojo zmage pri podobčin-skih volitvah so obljubili, da naprtijo vasi Rakek kar on milijon kron za dozidavo župnišča. Tudi so zagrozili kro-iaču Vivodi, da mu hodo odvzoli košček •zemlje, katoroga jo prejel od občino pogodbeno v svrho zidave hiše. In zakaj? Ker nočo g. Vivoda brenkati na njihovo eltro. PoiHi bi nas, ako , : dobili vso ohlast. Mislimo pa, da so so pri naši občini pošteno zmotili. G, Štacnarju in drufim takim tičem pa bomo žo ob priliki zalironkali šo kakšno tako, da jih ho glava bolela.
STARI TRG PRI RAKEKU. V nodc-l.io dne 1. junija smo imeli občinsko volitvo. V občinski zastop jo voliti 25 odbornikov, ki so odpadli na posamezno stranko kakor sledi: SLS je dobila 864 glasov in s tem 17 odbornikov, JDS 124 glasov in fi odbornikov, Kmetijsko delavska zveza 40 glasov in 2 odbornika. Z ozirom na volitvo v državno skupščino jo izid: SLS jo dobila pri imenovanih volitvah 825 plasov, dočim jih ima sedaj lo 364, tedaj jo nazadovala za 101 glasov. JDS jo imola 101 pla?, 6edaj 124, napredovala jo tedaj za 23 glasov. Delavska stranka je imela 18 glasov, 60-daj 40, torej jo napredovala za 22 glasov. Z ozirom na zadnjo občinsko volitve, pa je razlika sledeča: SLS jo dobila leta 1921. 391 glasov, danes 864, tedaj jo izgubila 27 glasov. Čudimo se, kako more tedaj »Slovonoo in »Domoljub« pisati o sijajnem napredovanju Slovon-sko ljudske stranko, ko jo z ozirom na prejšnje volitvo v oboli slučajih, posebno pa z ozirom na državnozborsko volitve leta 1923., naravnost katastrofalno nazadovala.
SEVNICA OB SAVI. Na binkoštni pondoljek dno 9. junija popoldno ob 3. nri priredijo invalidi iz Sevnico, Šmarja, Rajhennurga in Boštanja vrtno veselico v ho.clu »Triglavi, pri katori svira žo-lozničarska godba na lok iu pihala z Zidanega mosta. Natančnejši spored jo raz viden iz plakatov. Ker jo čisti dobiček namenjen rovnim otrokom in vdovam invalidov, so vsi domačini in okoličani uljudno vabijo, da so prireditve udeleže v obilnem številu.
RIBNICA. Na praznik Vneboboda je priredilo Glasbono društvo iz Kočovja moralno in finančno lepo uspeli koncert v tukajšnjem hotelu Arko. Ploskanje in Zivio-klici so kar niso mogli poleči, posebno kadar jo nastopil solist Trost, ali jurist Vujičio ali gospo dr. Rajhova in dr. Luzarjeva. Iskreno smo hvaležni Ko-čovcein za res repi užitek. Vidi se, da jo pevovodja Mirko Trost. mož na svojem mostu. Po koncertu so je razvila prijetna družabna zabava z napitnioami, petjem, plesom in kratkočasnim kramljanjem. Kočevco je imenom Ribniča-nov pozdravil okrožni zdravnik dr. Srhif for, odzdravil mu jo društveni predsednik dr. Sajovic, ki jo govoril o pomenu slovenske pesmi v narodno - mešanem
Kočevju ter končno kot prodaednik turnega društva iskreno čestital ideal-j nomu kulturnemu delavcu dr. Schiffrer-I ju imenom kočevskih Slovencev k njo govi CO-letnici. Navzočo številno občin-' stvo jo prirejalo navdušeno ovacije. BaS ko jo dosegala zabava svoj višek, je( prišel čas odhoda; navdušeni »Nasvido-njo« - klici so svedočili kočevskim Slo-{ vencem, kako mili gostjo 60 v Ribnici.!
SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo! dno 1. junija smo imeli v Sokolskom doJ mu velik koncert sokolskega pevskega' zbora. Uspeh jo bil nad vso pričakovanje. Glavna zasluga gro pač povovodji br. Joži Culeku, ki nam ju s Bvojim moškim, zlasti za z mogočnim mešanim zborom znova pokazal, da je onorgičon in nadarjen pevovodja. Zbrati 54 pevčevi in jih pripraviti za javen nastop, to znači za naše podeželske razmoro ogromno delo in trud za povovodjo, na drugi stra ni pa jo to znak, da ima članstvo mnogo dobro voljo in smisla za lopo Btvar.' Pripomnim, da so naši povci sami kmetje in obrtniki; prihajali so po težkem delu na polju in v delavnicah zvečor točno in redno k vajam ter se temeljito pripravili za nastop. Zato zasluži vsak posamezni polivalo in prizn%nje. Program koncerta je bil dobro izbran, nastop pev, cev discipliniran, prodnašanjo brezhibno.' Zbor jo žel po vsaki točki burno odobravanje, zlasti pa jo ugajala Schwabova Kangljica«, ki so jo morali ponoviti,1 Brat Joža j« dobil lop lavorjov vonoo s trlkoloro in napisom: zaslužnemu pe-vovodji — napredno Središče in okolica. Posebno moramo omeniti solospova Maric« Cchovo; njen sopran jo kristalno čist in Izšodan, njeno prodnašanjo per-foktno. Lahko smo na njo ponosni. Na klavirju jo je spremljal s polnim razumevanjem br. Ceh. Skratka, bil jo lep večer.
ROGATEC Sporočamo, da je bil pri zadnjem »hajlanju« udeležen tudi mladi Sporo, tortni kandidat. Ta fantek je op-tiral za Avstrijo, bival zadnje leto tam, pa se preobjedel avstrijskih »dobrot» in so vrnil v Jugoslavijo na kislo mleko in črni kruh, kar mu tako ugaja in tekne, da jo zaprosil pri okrajnem glavarstvu za podaljšanjo bivanji v naši državi; to se mu jo lojalno ugodilo. — Ker pa jn dečko neubogljiv in nehvaloien, upamo, da bo morodajna oblast izdano dovoljenjo proklicala in ga pognala preko meje.
OBREZ PRI SREDISCU. Reka Drava,5 nam dela strašno škodo, zlasti sedaj, ko jo voda visoka in doroča: našo rodovitne njivo in naši travniki lakorekoč izginjaj jo v valovih in človeka srco boli, ko vidi, kako neusmiljeno spodjeda in spod kopava Drava našo krasno polje. Vedno bolj so približuje glavna struga našim najboljšim zemljiščem in naši vasi. Ko; enkrat spodje in pokopljo v svoje va-, lovje naše pašniko, ki so ji šo kolikor, toliko stavijo v bran, ker so obmSčeni z drovjom in koronino držo zemljo sku-l paj, udari glavna struga med poljo io ta prhka zemlja, neobraščena, bo v najkrajšem času požrta. Našo ljudstvo ob* upujo, ker vidi, da si samo z »buranjenu no moro pomagati. Regulacija Dravo ja za ves kraj nižo Ormoža, zlasti pa za nas Obrcžanco življensko vprašanje. Z »burami«, ki jih sami postavljamo, Dravo no moremo več zastaviti. Naš župai^ obenem poslancc Slovenske ljudska stranko, g. Bedjanič, so dosedaj za to provažno vprašanje ni zganil, vsaj znano narn ni. Zato ga javno vprašamo: Kako korako sto storili, g. poslancc, Vi in Vaša mogočna stranka, na merodaj-nih mestih v zadevi regulacijo Drave. Kjo in kdaj sto spregovorili besedo, da so nam pomore? Pričakujemo Vaš odgovor šo pred občinskimi volitvami. — Več Vaših volileov.	i
Darujte za spomenik padlim Orjunašem!
Kulturni pregled
Gledališki repertoaigi
Ljubljanska drama.
Sobota, 7.: »Ana Karenlna«. D. Nedelja, 8.: »Kamela skozi šlvankino
uho«. Izv. Pondeljek, 9.: »Paglavka«. Izv. Torek, 10.: Zaprto.
Ljubljanska ooera. Sobota, 7.: Telovadna akamedija Sokola !. Izv.
Nedelja, 8.: »Prodana nevesta«. Popoldanska predstava ob 4. Izv. Pondeljek, 9.: «Pikova dama«. Premljera. Izv. Torek, 10.-: Zaprto.
Celjsko gledališče. Torek, 10.: »Možlček« in plesi. Oostuje baletni zbor opernega gledališča v Litibljani. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 7.: »Cardaška kneglnja«. A. Nedelja, 8.: »Travlata«. C.
Ljubljanski gledališki v praznike. — Opera bo Igrala v nedeljo popoldne cPro-dimo nevesto kot ljudsko in mladinsko Predstavo pri znižanih cenah. Zvečer bo °Pera zaprta, v ponedeljek pa bo premiera <Pikove dama». — Drama iera v ne-
deljo zvečer cKamelo skozi uho šlvanke», v ponedeljek zvečer pa <Poglavko». Opozarjamo na ti dve duhoviti komediji.
Fed revijami
<N0VA EVROPA« se peča v svojih zadnjih dveh številkah z vprašanjem Rumu-nov in Cincarjev v naši kraljevini ter z Jovanom Skerličem, očetom in propaga-torjem jugoslovensko ideje med Srbi. Cincari so narodič v Južni Srbiji. Po številu jih je okrog 160.000. Sami se zovejo Arumuni, Srbi pa jim pravijo Cincari vsled njihove značilno izgovorjave besede ctsints», po naše pet. Rumunov je v naši državi približno 200.000. Pri tej številki <Nove Evrope> so sodelovali znanstveniki: Z. R. Popovič, dr. Tibomir Gjorgjevič, dr. Jovan Erdeljanovič, dr. P. Skok ln Ljuba Stojanovič.
Naslednja številka od 1. junija obravnava v glavnem pomen Skerliča ter vprašanje erdeljskih Rumunov do osvobojenja. Prispevke za lo številko so vposlali: C. in Laza Popovič, dr. Seaton VVatson ter V. M. Vukičevld, ki Je napisal sestavek tZlo-upotrebe Kruninih prerogativa». Ekonomski referent cNove Evrope* dr. Ivo Belin piše o sušaški luki ter o kongresu privrednlkov v Skoplju. Revijo zaključuje beležka mesta književnega Dreclcda.
»JUGOSLA VENSKA NJIVA» je izšla s posebno zanimivo vsebino. Uvodni članek je posvečen desotletnici smrti znamenitega književnega kritika in idejnega reformatorja Jovana Skerliča, kateremu je posvetil svojo pozornost dr. A. Barne. Lu-jo Vojnovič je prispeval študijo *Stross-mayer u knjiži i skulpturb, Dvornikovici pa nadaljevanje svojega eseja cllrist, Buddha, Schopenhauer». Univerzitetni profesor dr. P. Skok piše o touluški {Aceademie des jeux-floraux», J. Grško-vič pa priobčuje Strossmayorjeva pisma Dinku Viteziču. cJugosI. Njiva» izhaja že osmo leto in jo eden najlepših in naj-I zanimivejših revijalnUl časopisov v naši državi.
cSItPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK* se jo v celoti posvetil svojemu nekdanjemu uredniku Skerliču. Preko petdeset naj-veljavnejših srbskih in hrvatskih znanstvenikov je sodelovalo ob tej priložnosti. Njihovi članki ln študijo prikazujejo ogromen Skerličev vpliv nn ves sibohrvatski narod. Med glavnimi sotrudniki najdemo tu imena najodličnejših jugoslovanskih publicistov in znanstvenikov, kakor Cvl-jlča, šurmina, Bartuloviča, Kumanudija, dr. Rlbnra, Bnraca, Rešetarja, Parmačevi-: ča itd. Za hlstorlke jugoslovanskih knjl-1 ževnosti pomeni Skerličeva številka S. K. G. lep arhiv ter važen in zanimiv doku-. ment. Dobro pa bo storil tudi vsak posameznik, ki bo segel po tem bogatem I zvezku. Doznal bo marsikaj, kar do-| sihmal še nl bilo znano.
Članica zagrebško opero no gostovanju v Splitu. Gospa Vika Caleta je to dni nastopila v operi tCavalleria rustica-na> svoje večdnevno gostovanje v splitskem Narodnem gledališču.
Prcmijrra dela Pceijo Petroviea v f-'plltu. Pecije Petroviča drama cStojanda* so je v četrtek zvečer prvič uprizorila v Splilu, kjer je doživela dober uspeh.
Iz zagrebškega gledališča. Poleg Ša-franekove <Hasnnaginice» so sedaj v zagrobški operi poje Debussyjeva lirična drama «Pelleas in Melisanda». — V soboto bo v dramskem gledališču prva produkcija igralske šole. Gojenci nastopijo s Strindbergovo dramo <Samum>, Schon-bergovo <Olroško lragedijo>, Paultohovo komedijo iNioba>. Moličrovim tAmfilri-onom» ter Jurkovičevo <Carobuo belež-nico»,
Premljera opero «Gobavcc» v Osijeku. Prošli teden so je vršila v Osijeku prva predstava Boženovo oporo «Goba-vec>. Avtor jo bil svojčas profesor na glasbeni šoli v Osijeku in podučujo sedaj na konservatoriju v Bruslju. Predstava jo uspela vsestransko zadovoljivo. Glavno nalogo je srečno rešil baritonisl, naš rojak g. Bukšog.
Razstava ruskih knjig in grafiko. — Rinka Matica priredi v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu pod Tlvolljom od 10. do 17. junija razstavo ruskih knjig in grafik«. Otvoritev bo v torek 10. junija ob 17, UrL
Podpora mesta Zagreb za potovanje zagrebško opere v Pnriz. Zagrebški mest. ni svet je votiral zagrobški operi, ki potuje na gostovanje v Pariz, 50.000 Din podpore.
Konccrt pevskga zbora učiteljsko «Zveze» v Julijski Krajini. Na binkoštno nedeljo 8. t. m. se vrši v tržaškem gledališču Filodramatico koncert pevskega zbora učiteljske <Zveze>. Zbor bo vodil g. Srečko Kumar. Program obsega Vec-chija, Lnjovicn, Hatzeja, Ravnika, Adamiča in Hubadove slov. narodne pesmi.
Gostovanjo operno pevko kolorafnr-ko ge. Wesol-PoIlo v Gradcu je končalo z zmagovitim navdušenjem. O pevki, ki je nastopila v Verdijevi <Traviati» objavlja vso graško časopisje kritike polno toplega prh-anja, kateremu so pridružuje želja, da bi se pevka čimprej zopet pojavila na deskah graškega opernega gledališča. i
Redukcije v osijeSkom gledališču. —1 Radi prekarnega denarnega stanja j rt uprava osiješkega Narodnega gledališča odpustila več dosedanjih članov, v prvi vrsti takih, ki so niso pokorili disciplini! Nadaljnjo redukcije so predvidevajo.
Konec sezono v osijoškem gledališču. Letošnja gledališka sezona v Osijeku so zaključi 9. t. m. z Verdijevo <Aido», v kateri bo pel vlogo Radamesa topot ruski tenorist Gukasov. — Režiser Narodnega gledališča v O 'jeku Avgust Bek odido 9 Drlhodnio sezono v Sarajevo.
Domače ves
IDEALI.
/ V Gorici jo umrl prod nokaj dnevi Italijan g. I. Bil jo svoji.časno uradnik, menda davčni, in obenem rezervni častnik. Ob izbruhu vojno se jo kljub menda 58 letom prijavil, izprosil svoje reaktiviranje, postal landšturmov stotnik. Strumno jo štorklja! po velikem vojaškem zavodu, kateremu jo bil komandant. Ko so po Binkoštih 1915 padle v zavod prve granato, se je tudi pTav moško držal. — To vojni je bil zopet civilist, colo laški državljan in penzijonist.
Ko so po njegovi smrti odprli oporoko, jih jo skoraj »feršlak zadel». Pokojnik je zahteval, da ga oblečejo v uniformo c. kr. hauptmana, okrog pasu fehlbindo, sabljo k boku, čako ob glavo, nižje pasu pa telo pokrito s črno-žolto zastavo.
Fašistovska Gorica niti godrnjala ni, in pokojnikova želja se je izpolnila. Pred 11 dnevi. Nekateri so sc smehljali, drugi so samo zmajali z glavo ali rameni. Sedaj je mož pokopan s svojo zastavo, sabljo in feildbindo, ein Streiter fiir Gott, Kaiser und Vater-land. Novo dobo ni razumel niti priznal. Tudi italijansko pokoienjo ga ni iizbavilo iz tradicije.
Ta mož mi prihaja na misel, ko či-tam v zadnjih dneh »Slovenca*. Spominjam se njegove pisave ob septembrskih dogodkih 1008, ob aneksiji Bosne, ob balkanski vojni, ob drugi bal kanski vojni — za Bolgaro proti Srbom, — ob mobilizaciji 1913, ob Izbruhu vojne 1914, Srbe na vrbe, po tom ob deklaracijskem gibanju, ko so do oktobra 1918 na shodih zatrjevali, da je deklaracija rosno mišljena z žez-lom in okvirom vred, — potom takoj !. 1919. in 1920., republikanstva, hujskanja. demagogije, denuncijanstva, vse do danes, ko ta glavni organ vsega političnega lopovstva izvršuje to, kar jo vajen od nekdaj. Vuk dlaku menja, čudi nikada, pravijo, in gorenjski pregovor velja točno za »Slovenca*: «Česar se je Janezek naučil, to Janez
ludi zna!»	M. A. C.
*
*	Informacijsko potovanje čeških profesorjev t Jugoslavijo. Zveza češkoslovaških profesorjev odpošlje v kratkem večjo delegacijo profesorjev, ki ostane delj časa v Jugoslaviji, kjer bo proučevala naše kulturne, gospodarske in socijalne razmere.
*	Ii «Uradnega lista*. tUradni list» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v št. 50. dve uredbi velikega župana mariborske oblasti: prva se tiče pobiranja občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v trški občini Rogatec, druga pa pobiranja občinske cestne naklade v Celju v prid mestnemu zakladu celjskemu.
*	Inženjerski izpit z odličnim uspehom je napravil na trgovski visoki šoli pri češki tehniki v Pragi g. Saša Mis. Čestitamo!
*	Srebrna poroka. Davčni nadupravitelj g. Emil Plcskovič v Laškem praznuje te dni s svojo soprogo Emilijo roj. Pleter-šek, v ožjem rodbinskem krogu srebrno poroko. Jubilanta uživata v Laškem splošen ugled in spoštovanje. Svojo družino sta vzgojila v strogo narodnem duhu. Pred in med vojno sta morala pretrpeti Dd avstrijskih oblasti mnogo šikan, vendar pa nista nikdar klonila, ampak ostala vedno zvesta sinova svojega naroda. Jubilantoma naše najiskrenjše čestitke, še na mnoga leta!
t France Stcle. Včeraj je umrl v Kamniku g. France Štele, v pevskih krogih cele Slovenije in tudi izven njenih mej dobro znani pevovodja in pevski organizator. Pokojnik je bil znan prvi tenorist in nadvse vesten zborovodja ter ustanovitelj velikega števila slovenskih pevskih zborov in to predvsem nn Tržaškem in Goriškem, kjer je več let deloval kot pevski organizator in zborovodja. Velik del svojega pevskega delovanja je posvetil Stole svojemu rojstnemu mestu Kamniku. Bil je celo vrsto let duševni oče prvega slovenskega pevskega društva «Lira». Lansko leto je pričel hirati in ga je sedaj smrt rešila težkega trpljenja. Dosegel je starost 69 let. V imenu tZveze slovenskih pevskih zborov> prosimo ljubljanske pevske zbore, da se po zastopstvih udeleže njegovega pogreba, ki se vrši danes ob 5. popoldne v Kamniku na pokopališče v Žalah. Odhod iz Ljubljane ob 14.10 z južn- 71 kolodvora.
*	V pofašfenjo rpomina žrtev, ki so padle v Trbovljah za idejo jugoslovanskega nacijonalizma, je zbralo učiteijstvo na zborovanju učiteljskega drušlva v Kranju ob priliki odlikovanja predsednika g. Frana Luzunrja z redom Sv. Savo 4. vrste vsoto 011 Din. Nabrana vsota se je izročila cOrjunb. — Daljo so darovali J. B. 100 Din, K. A. in O. B. po 50 Din in M. R. 30 Din, vsi iz Ljubljano.
*	Brežice. Orjuna v Brežicah priredi na binkoštno nedeljo ob 9. uri dopoldno javen žalni shod v spomin trboveljskih Srlev. Shod se vrši pred Narodnim domom.
*	Bled. Žalna manifestacija na Bledu v počast padlih bratov-junakov: Stanko Zni-deršiča, Franceta Slajpaha in Žarka Bol-tavzarja se vrši na binkoštni ponedeljek popoldne ob 3. uri, ne pa kakor je bilo svoječasno javlj"no ob 4. uri. K obilni uibležbl vabi vse iskreno jugoslovensko čutečo občinstvo meslni odbor Oriune
• Uied.
*	Zvišanje invalidskih prejemkov. Kakor smo poročali, jo predsednik Invalidskega udruženja dr. Voja Mladenovič razložil kralju Aleksandru pred njegovim odhodom 1111 Bled neznosno slanjo invalidov ter prosil za zvišanje invalidskih prejemkov. Pozneje je dr. Mladenovič konferi-ral s finančnim ministrom, ki je obljubil, da bo zvišal invalidske prejemke za toliko, kolikor to predvideva vladni načrt invalidskega zakona. Največja neprilika za ureditev tega vprašanja jo okolnost, da invalisko odelenje v ministrstvu za soci-jalno poliliko ne ve za natančne zadnjo rc bikcije. Finančni minisler je izjavil, da bo sprejel dva zastopnika osrednjega odbora v komisijo za zvišanje invalidske draginjske doklade, ki že deluje v finančnem ministrstvu.
*	Obvezno frankiranje za Avstrijo od-iravljeno. Od 1. junija t. 1. se smejo pošiljali v Avslrijo ludi neplačane nli nezadostno plačane pisemske pošiljke.
*	Planincem in izletnikom! Cojzova koča na Kokrškem sedlu se je otvorilu 7. junija. Letos je nova oskrbnica na koči.
*	Za ugodnost polovičnih voženj. Planinci in izletuiki se vljudno opozarjajo, da se pravočasno prijavijo za izlete. Kdor želi dobili v društveni pisarni S1'D. uve-renje, naj pri prijavi predloži članske legitimacijo vseh gg. članov udeležencev.
*	Kočevskemu Sokolu sla poklonila dr. Vilko iu Antonija Maurer v Kočevju 100 Din v počaščenje spomina blagopo-kojnega g. svetnika in ravnatelja Iv. Belleta, nenadno in prerano umrlega rojaka in prijatelja.
*	Binkoštna gasilska slavnosl v Šoštanju vzbuja nele v savinjski in šaleški dolini, temveč v vseh štajerskih okrajih obilo zanimanja ter obeta lepo manifestacijo. Naša požrtvovalna gasilska društva uživajo splošno simpatijo, pa je pričakovali, da jim bo izkazana široka naklonjenost tudi z obilno udeležbo na binkoštni shvnosti v Šoštanju.
*	Mrtva prometna sezona. Kakor poročajo iz Subulice, je v Vojvodini nastopila tako imenovana mrtva sezona, ker se blago izvaža in uvaža le v malih količinah. Železniška direkcija v Subolici je trgovcem s kurivom razposlala cirkular, naj porabijo sedanjo priliko, da si nabavijo potrebno količine drva in premoga, ker sedaj lahko dobe poljubno število vagonov ter so do 1. septembra v veljavi znižani tarifi za drva.
*	Naši cAiuerikancb obiščejo domovino. Naši v Ameriki živeči rojaki prirede tekom letošnjega leta izlet v domovino. Izletniki bodo potovali na parniku iz New-Yorka v Havro na Francoskem in o 1 tam z železnico v domovino, ltjer ostanejo tri mesece, potem pa so vrnejo zopet v Ameriko.
*	No selite se v Mehiko! Izšeljeniški komisarijat v Zagrebu razglaša, da so delavske razmero v Mehiki skrajno slabe. Delavci ne zaslužijo niti toliko, da bi prislužili najskromnejša sredstva za življenje. Mnogo delavcev je prišlo v Mehiko z namenom, da se od lam presele v Ze-dinjene države. Prehod meje pa je popolnoma nemogoč. Jugoslovanski izseljenci se opozarjajo, naj nikar ne potujejo v Mehiko.
*	Banditstvo separatističnih akademikov v Zagrebu. Iz Zagreba nam pišejo: V četrtek smo prišli že pred osmo na univerzo. Zaprta je. Pedel jo je zaprl. V ve-stibulu univerze leže desko akademskih društev razbite; okviri so polomljeni, steklo v komadih. Izgleda, kakor v kakem opuslošenem stanovanju. Tu leži tabla demokratskega kluba <Jugoslavija>, tam deska radikalske organizacije, tam »Triglava* in pevskega društva cBalkan*. Nič pa se ni zgodilo katol. dr. »Danica* in nič famoznemu cjugoslovenu srednje linije*, ak. dr. Janušiču. Iz vsega je videti, da so gospodarili v vestibulu separatistični elementi. Da se na akademskih Ileh pobijejo šipe, to ni redkost. Mladina v borbi pač ni izbirčna v fizičnih sredstvih. A to ni bila borba, ampak zavratno pripravljeno in tajno izvršeno banditstvo separatistov in komunistov. V jutranjih urah, ko ni nasprotnikov, se jo lahko vtihotapiti in razbili. Komodno je to, hrabro pa ni in tudi no akademsko. Univerza je sedaj v svrho preprečenja novih izgredov začasno zaprta.
*	Coza Kolin odslej Gedeon Popovi,1. Lastnik znane beograjske založne knjigarne Geza Kohn je nedavno prestopil v pravoslavje ter je pri krstu dobil ime Ge-deon. Obenem je dobil dovoljenje, da sme svoj priimek Kohn izpremeniti v Popovič. Njegovo podjetje se imenuje odslej: G. Popovič in drug.
*	Izredno srečo je imelo vodstvo tovarne za dušik v Rušah, kajti gotovo ni lahko najti danes strojepiske-tuzenike, ki ne zna nili besedico slovenski ali arbohrvat-ski. Po do'gom iskanju so vendar našli strojepisko z najboljšo kvalifikacijo: zna samo nemški! Oddahnil si je gospod direktor: zopet en list voč na nemškem hrastu! — Tako nam poročajo iz Ruš pri Mariboru.
*	Železniška nezgoda. Pri Sremskih Karlovcih sla včeraj trčila dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi sla močno poškodovani. Človeških žrlev ni bilo.
*	Tatvina v vlaku. V vlaku od Črnomlja do Karlovca je bilo pred nokaj dnevi ukradenih posestnlkovemu sinu Ivanu Bojni iz Hriba 90 dolarjev in okoli 1000 Din. Talvino so izvršili neznani žn-parji, ki so se ves čas vožuie smukali okrog okradenca.
Danes ob 4.nri popoldne
je zadnji čas za sprejemanje velikih in „Malih oglasov" „Jutra". Sprejoma jih uprava „Jutra" v Prešernovi ulici 54.
* Stekel pes na Vinici. Iz Vinice na Belokranjskem nam poročajo, da je stekel pes ogrizel tamkaj dva županova sina, ki so ju ža naslednjega dne odpeljali v Pa-sleurjev zavod v Zagrebu. Napadel in oklal je tudi več psov in posebno veliko perutnine. Sreča je, da ni ogrizel več ljudi, ker je bil te dni ravno sejem na Vinici.
Iz LJiabiJane
u— Protestni shod proti skninilcem spomina v Trbovljah patUih nncijona-listov sklicuje Orjuna ?:a da--.es zvečer ob 8. v veliki dvorani «Uniona»,
u — Minister Srskič in podsekretar Vilder v Ljubljani. Včeraj dopoldne sta re minister notranjih zadev dr. Milan S r s k i č in drž. podtajnik Vilder vrnila iz Bleda. G. Srskič jc sprejel novoimenovanega vel. župana dr. Bab tiča 111 dr. Pirkmayerja in jima dal na« vodila za poslovanje. Popoldne sta se oba državna funkcijonarja v spremstvu nekaterih novinarjev odpeljala in siccr g. Srskič v Beograd, g. Vilder pa v Za« greb.
u — Slabo vest jc dobil ljubljanski podžupan, ko smo ga zasačili na njego« vem jezuitskem poslu. Da, da, markirati službene razgovore za svoje nerodne limanice, to ni ravno vredno podžupan« skega stolčka. Edino, kar dr. Stanovnik v svoje opravičilo navaja, je to, da se vrše ti «službcni» sestanki menda ob delaprostem času. No, šc tega bi manj« kalo, da bi mestni uslužbenci dobivali vabila na deseti guljaž v Katoliško ti« skarno. Saj jih je menda podžupanov kompanjon že dostikrat prav pošteno potegnil, ko je skliccval po petdeset ljudi ob delovnem času na zaupniške sc« Stanke na magistrat, njega samega pa sploh ni bilo, ali je pa prihajal z velikim zakašnjenjem. Morebiti mu pa manjka mestni avtomobil, ki sc je svoj čas raz« bil, da bi svoje važnejše posle hitreje opravil. Ako je pa radi raznih avto« mobilskih dogodščin še nekoliko prepla« šen, bi pa morebiti kazalo pobarati na mestni pristavi za kakim konjičlfom, če seveda ni ta konjiček od «službcnih» voženj v Horjul kaj prizadet. No, pa to ni nič hudega, ako se avtomobili razbi« jajo in konji pokončavajo, kajti veliko večja škoda sc dela mestni občini s tem, da sc uporablja telefon. Tako pravi «Slo« vcnec« in je prepričan o tem. Bo že res.
u — Orjuna Krakovo«Trnovo ima uradne ure vsak delavnik od 18. do 20., ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. na Opekarski cesti 31.
u— Šiška. Orjuna v šiški poživlja vse one, ki želijo pristopili k organizaciji ju-goslovenskih nacijonalistov, da se v to svrho lahko zglasijo vsako sobolo ob 20. uri v gostilni pri Križu v Sp. šiški. Mestni odbor Orjuna v šiški.
u — Nabiralni dan Fcrijalnega Saveza sc vsled nastalih zaprek preloži na ponc« deljek, 16. t. m.
u — Poziv davčnim uradnikom. Po« zivljamo vse tovariše, da sc polnoštcvil« no udeleže 7. t. m. ob 21. uri sprejema srbijanskih tovarišev na peronu glavnega kolodvora. — Uprava sckcije.
u — Restavracija in hotel «TivoIi». Priznano dobra kuhinja. Vsak dan sveže poticc, izborna kava, dobra vina. Sc pri« poroča Vckoslav Dolničar.
u — Vojaški koncert se vrši danes, v soboto na vrtu hotela »Štrukelj«. Vstop prost.
u — Kolo je bilo ukradeno včeraj po« poldne ob 2. iz veže tvrdkc Sustcr na Dolenjski ccsti 12. Kolo je črno ples« kano, firma Diamant, tvrdka Jatt, šte« vilka 580.424. Pred nakupom sc svari.
u — Botri in botricei Priporoča se Vam staroznana restavracija »Tratnik« na Sv. Petra cesti 25. Priznano dobra kuhinja. Vedno sveže pivo. Vsak dan koncert. Vstop prost. Se priporoča Mirko Tratnik.
u — Nesreča na progi. V bližini Marti« novega mostu v Vodmatu jc padel iz brzečega vlaka dne 4. t. m. brzojavni dc« Iavcc Martin Kokalj. Obležal jc neza« vesten na progi. Poklican je bil rešilni voz, ki je odpremil poncsrcčcnca v bol« nico.
u — Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopita cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje poli« cijske ure, 1 izgred in 2 prestopka v zglaševalnih predpisih.
Prva dni v mesecu ...
Ljubljana, 6. juniji. Takole prvo dni v mesecu doživi marsikdo dogodke, o katerih sredi mesca niti sanjal ni. Posebno takrat, se rado kaj pripeti, čo zunaj dežuje. Moj Bog, jo pa vendarle strahovita nesramnost, bodisi od katerokoli strani, če cel mesec gledaš na svojo pošteno kupljeno uro, zdehaS in se jeziš na kazalce, da se pomičojo tako počasi naokrog, ali pa nasprotno, kol noš v gostilni, ko lako hite, ker so bo jezila ženka ali ta ali oni. ker to še ni (lomu, koder bi po njihovem mnenju moral že davno bili. Naenkrat hočeš pa zopet png1nd.n,t.l na sieer obsovraženo «čebu-io», pa ie ni nikoder več. In zooet sc iezišl ■
Tako nekako so jo godilo sinoči gospodu Ivanu.
Včeraj je občutil nenadoma potrebo, da se sprehodi po šiški. Radovedno si jo ogledoval hiše in dopadlo so so mu najbolj tiste, koder so viseli iznad hišnih vrat zvezani oblanci ali velik grozd. Zato ni mogel odoloti vročim željam svojega telesa in zavil jo v marsikatero gostibiico, da preizkusi skrivnostno silo vinca dolenjskih in štajerskih goric, čim dalje ie prihajal in čim več jo videl, tem bolj se je počutil domačega v Šiški. «Hei, tako pri-jot.ni lokalčki. prijazni ljudje in sladko, nepopisno dobro vince,» je dejal in zvrnil kupico v grlo. I11 res so Šiškar-|i in Siškarce prijazni ljudje! Okrog do-sotih zvečer pa jo gospoda Ivana nenadoma zaskrbelo. «IIudika.» jo dejal, »zdaj moram pa lo domov, tja daleč v Vodmat!*
Zunaj ga jo sprejel piš vetra, ki pa je bil tako močan, da ga je že pri dru-gi hiš! pritisnil k steni. To jo bila sicer njegova sreča, kajti v tem hipu so js že tudi vlila ploha in gospod Ivan je moral, dasi nerad, vendarle šo v burji in viharju opazovati, čeprav skozi par litrov vinca, ,e'iško. kakršna je ponoči. Toda kmnlu se je naveličal; v kolenih in v duši mu jo postalo tako nekam mehko in skoro bi zasanjal o jari kači v medvedovem gradu. Ravno prav pa ga je poklical mil in sočuten glas: »Dež gre, kajne, gospod!» Ivan jo pogledal z enim očesom in resigni-rano prikimal: »Ja, dež gre!» Čez čas zopet nov glas: »IJh. kako je hudo, čc. človek nima dežnika!» — »Da, zelo jc hudo!» Potem pa jo dejal glasek: »Gospod. kar v ono-lo vežo stopiva, meni se zdi. da. bo šo bolje, kakor če bi stala pod dežnikom!« »Boljo bo ja!» je odvrnil Ivan, mila tolažnica ga jo prijela pod pazduho in bila sta pod streho. Tam sta stala in si dihala v roke. Zeblo ju jo nekoliko. Zato sta si podala roke drug; drugemu. Potem p.a so Ivanu, ki je počel zopet misliti na jaro kač.o, omahnilo — in zaspal je. ICo je sanjal sladko sanjo, se jo pa njegova ura že prodajala po sosednjih gostilnah. Poldka je hodila okrog ž 11,jo in govorila: »Sto in sedemdeset dinarjev, kdo da vcč?!» Ker pa ura dela, večkrat slabo vest, jo ni hotel nihče kupiti. Končno jo jo Poldka šo enkrat pogledala in ker jo videla, da gre že nn čas duhov, jo je odnesla domov k sebi spat.
Potom pa jo bilo tako-le: Gospod Ivan se je zbudil ob dvanajstih v veži in šel do jare kače v Medvedov grad. in ta je dejala tako in tako, da je še sedaj hudo. Poldka in ura pa sta se zbudili zjutraj na vse zgodaj, toda ni sijalo na okno ljubko solnčece, ampak trkal jo na šipo mož postave, ki je tudi dejal tako iu tako, da bo hudo.
Iz Maribora
*	— Mariborska Orjuna nl oblastno dovoljena. Z ozirom na tozadevno naše poročilo 7. žalnega zborovanja, da je mariborska Orjuna zopet obnovljena, nam sporočajo iz krogov mariborskih odbornikov Orjune, da se odboru kljub ponovnim prošnjam in urgencam pri vladi še ni posrečilo izposlovati preklic« ukinjenja delovanja mariborske Orjune. Izjavo predsednika Orjune Studenci pri Mariboru g. Roberta Kcnde na žalnem zborovanju o zopetni vzpostavitvi mariJ borske Orjuna jo razumeti torej lo tako, da pričenja mariborska Orjuna zopet delovati, trdno uverjena, da mora kmalu priti tudi formalno ukinjenje sistiranja njenega poslovanja.
a — Podružnica Slov. lovskega društva v Mariboru. Redni občni zbor se vrši dne
11.	junija t. 1. v restavraciji Narodnega doma ob 15. uri.
a — Sekcija Maribor jugoslovenskega veterinarskega udruženja priredi dno
12.	t. m. ob 18. uri v mariborski kolo. dvorski restavraciji (bela soba) preda« vanje. Predava veterinar Baš: Nova iz« kustva serotherapijo pri rdečici in kugi svinj.
Iz Primorja
*	Težak položaj slovanskega uillel siva v Istri. Učitelj I. Vojnič v Pičnu je te dni prejel od šolskega nadzornika v Pazinu obvestilo, s katerim mu naznanja, da je odstavlien od službe. Dckrel je stopil v veljavo z dnem vročitve ln ne navaja nikakega razloga, kl bi upra-vlčll tak udarec proti učitelju in njegovi nedolžni družini — po dvanajstletnem vestnem delovanju za prosveto ljudstva, Kje Je tlč pravičnost?
*	Krvava drama v Trstu. V sredo zve-čer sc Je na Skorklji v Trstu odigrala krvava drama. Mlad bančni uradnik OI-110 Franceschi ie ponovno ustrelil z rc-volverjem na svojo soprogo 25 let staro uradnico Rito Zanler, s katero se Je pred enim letom poročil. Zakon pa Je bil nesrečen In sta se zakonca žc pet mesecev po poroki ločila. Kmalu po ločitvi Je bil Franceschi premeščen v Turln, njegova žena pa Je ostala v Trstu, kjer si je poiskala službo pri nekem spedlcijskem pod jetiu. Prošlo nedeljo ie Franceschi prišel v Trst ter se skušal osebno porav-, nati s svojo ženo. Ker ie žena poravnavo odklonila, je ljubosumni mož na ulici sprožil proti njej tri strele. Rita sc je, zadeta v glavo, nezavestna zgrudila, Franceschi pa je nato obrnil revolver proti sebi in se ustrelil v trebuh. Stanje Zanicrove Je brezupno, ker Je krogla obtičala v možganih. Franceschi, kl Je lahko ranjen je bii aretiran.	i
Iz Celja
e — Združeni narodno«naprednl volil« ci gospodarske stranke v Celju—okolici priredijo sestanek na binkoštni ponc« dcijek, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Antona Fazarinca na Ostrožncm. Vabljeni so vsi narodno« napredni volilci.
e — Celjske banke in denarni zavodi danes, dne 7. t. m. nc poslujejo.
o — Na deški in dekliški meščanski šoli v Celju polagajo privatlsti razredne izpite v sredo, dne 11. t. m. od 8. ure naprej. Zaključek šolskega leta je dne 17. t. m., vpisovanje za šolsko leto 1924./1925. v poletnem roku v soboto, dne 30. junija in v jesenskem dne 1. septembra. Ponavljalni in dopolnilni iz« piti sc vrše v soboto, dne 30. avgusta.
c — Celjski kolodvor. K notici o hvalevredni čistoči in olepšavi celjskega kolodvora smo v stanu šc naknadno po« ročati, da gre zasluga za lepo zunanje iicc celjskcga kolodvora gradbeni sek« ciji pod vodstvom sckcijskcga načelnika g. inž. Pctržela, v čegar področje spa« dajo vsa vzdrževalna, gradbena in olep« sevalna dela. Za lep red in snago skibi tudi restavrater g. Majdič, ki uporablja majhen del perona za gostilniške pro« store.
c — Tenis v Celju. Športni klub Celje vabi ljubitelje tenisa na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 11. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma, da sc udele« žcnci pogovorijo o ustanovitvi tenis sek« cijc. Ako bo za ta šport dovolj zani« manja, sc zgradita v najkrajšem času dve moderni tenis igrišči. To bi bilo nujno želeti, ker Celje danes nima niti enega javnega tenis prostora, dasiravno nudi ta igra dovolj užitka.
e — Kretnnje nalezljivih bolezni v Celju meseca maja 1924. Od aprila jc ostalo bolnih: na škrlatici 4, na noricah 3 osebe. Tekom maja jc nanovo obolelo: na škrlatici 10, na odrevenelosti tilnika 1 oseba. Mcscca maja jc umrlo: na škrla« tiči 2 osebi. Ozdravelo jih jc: na škrla« tiči 2, na noricah 3 osebe. Koncem me« scca maja je ostalo v oskrbi: na škrlatici 10 in na odrevenelosti tilnika 1 oseba.
Prvovrstno baSko
2833,'»
nudi najceneje tvrdka
Lavne i Kovač
Sombor (Bačka).
§ Večkratni tat. Vkljub svojim 18. lotom jo Alfonz Gorišek, delavec iz Voj-skega žo nevaren tat, ki je izvršil meseca marca in septembra 1. 1. vsevniškem okraju več tatvin ter vznemirjal s svojimi nočnimi posoti celo okolico. Da bi tem varnejšo izvrševal svojo tatinsko obrt, mu jo posestnikov sin Anton Smolo iz Reštania ponaredil delavsko knjižico ter jo opromil tudi z občinskim pečatom občine Merčno selo. Gorišek j< bil obsojen pred okrožnim sodiščem * Celju zaradi tatvino in goljufijo na 4 meseco poostreneg-i zapora, glede Smoleta pa so uvede kazensko postopanje pri okrajnem sodišču v Kozjem.
§ Stara navada železna srajca. Ta pri-slovica se uresničuje pri Henriku Hajn-šek-u, ključavničarskemu pomočniku nestalnega bivališča. Ze dvakrat je zaradi večjih tatvin obsedel občutno kazen, vkljub temu mu tatinski poklic še najbolj ugaja. V noči od 11. na 12. jannarja jo vzel v Rogaški Slatini trgovcu Ivanu Beraniču razno manufakturno blago, nato pa še košaro, v katero je vso lepo zložil. Košaro jo prinesel do Tekačevega. Ker mu je pa postala pretežka, f poklical okrog pol 3. ure zjutraj de!av> ca Antona Cokla, ki mu je nesel ukradene stvari do posestnico Ane Skodič tei dobil kot odškodnino 3.3 m blaga, ray-110 dovolj za eno obleko. Skodič mu blago lepo shranila ter projela od Kajn-selca kot nagrado 8 m sukna. Hajnšek tatvino priznava, ostala dva soudeleženca pa trdita, da nista vedela, da sto imela opravka s tatom. Okrožno sodijo v Celju jo obsodilo Ilajnšeka r.a 2 in lota, Cokla pa zaradi soudeležbe na 11 meseco poostrene ječe,
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra) Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i I Tislt DBlniSU-R licL-nrnft. d. d. v LlnVillani
O vodi
Njene dobre bi slabo strani.
Voda igra na tem svetu veliko vlogu, vsled ugodnosti, ki jih nudi, ln ugodnosti, ki Jih ne nudi. Zato ji hočemo posvetiti pokaj besedi.
Očivldno se dd mnogo govoriti o vodi v poletju, ker nam takrat služi kot osve žilo — seveda je to odvisno od kakovosti poletja —, priporočljivo je govoriti o njel v jeseni in pozimi, ker jc takrat tako rekoč na dnevnem redu. Stara navada Je namreč, da v teh letnih časih niuugo dežuje.
Mnogo se dž povedati o vodi, In mnenja so različna. So ljudje, ki jo ljubijo, in so tudi, ki je ne marajo, kar priča, da so okusi različni.
Ko že govorimo o vodi, bi morda kar prešli k vesoljnemu potopu, a znano jc, da si prav za prav še niso na jasnem, da-li je bil vesoljni potop v srečo ali v nesrečo; eno je gotovo, da je bil to prvi slučaj temeljitega čiščenja. Vsekakor se ludi Noe lahko sklicuje nanj v svoje opravičilo. Kdor je videl toliko vode kakor on, si pač sme privoščiti vina.
A bodimo resni. Naša tialoga jc, da nepristransko preiščemo dobre iu slabe strani, ki so na vodi.
Teh dobrih in slabih strani Je dovolj in jih lahko smatramo iz zemljepisnega, znanstvenega, dušeslovncga, narodnogospodarskega, vrednostnega in dobro-tvorskega vidika, Iz vidika mehanike in cclo morale. N.pr.:
Voda Je dobrotvorna. Kadar pada z neba, razveseli že sam pogled nanjo nešteto dobrih ljudi, imenovanih dežnikarji, to so namreč trgovci, ki prodajajo dežnike.
Voda jc slabotvorna. Kadar dežuje na vrtove, se sočivje napije vode. Kje bo vlada vzela denar, da bo pokrila polja s steklenimi strehami?
Voda Je dobrotvorna. Kadar HJe v potokih na ceste In pota, se pomeša s prahom in stvori mastno, mehko snov, koje mehkoba znatno ublaži silo udarca, če pademo na tla.
Voda je slabotvorna. Pomešana z milom povzroča našim malčkom obilo solz, kadar zlobne mamice nespretno uporabljajo to strašno zmes na njihovih obrazih.
Voda je dobrotvorna. Imel scin prl-latelja, ki me Je neprestano terjal za denar, ki ml ga je nekoč posodil. Zadnjič io padel v Ljubljanico in nI ga bilo ven, Čeprav sem se trudil, da ga rešim, in metal kamenje vanj. Od tistega dne me ni prišel več nadlegovati, brez dvoma ga je hladna kopel izpametovala.
Voda je slabotvorna. Moja stara dedna teta je šla že h koncu. Zdravnik pa Jo ie poslal na morje, in od takrat je zdrava kot riba.
Voda je dobrotvorna. Kadar se ljubosumna žena spre s svojim možem, pomaga pogosto par kapljic solz iz njegovih oči, da se pomiri in odpusti.
Voda Je slabotvorna. Z njeno pomočjo povzročajo popolnoma neupravičene osebe pod imenom akvarelov neizmerno jeze in gnjeva.
Voda je dobrotvorna. Cc jc pes ne mara piti, bodite uverjeni, da je stekel, In brez skrbi ga lahko pošljete svojemu najdražjemu neprljatelju.
Voda Je slabotvorna. Hinavsko se skriva pod napačno ime «belcga premoga« in proizvaja elektriko, In če bl ne bilo elektrike, bl tudi ne bilo nezgod, kl jih ona povzroča.
Voda je dobrotvorna. Ce je naliješ v vedro, v katerem Je dvajset litrov mleka, lahko napolniš dva vrča, kl držita po petnajst litrov.
Voda j^ slabotvorna. Z njeno pomočjo ujanjajo nekateri vlničarji kaznive zlorabe, in tako moraš včasih popiti pet do 'est litrov vina, preden se ti zmedejo aiisli.
A kaj mislite, da Je meni, naj bo voda iobro- ali slabotvorna? Jaz je nikdar oe pijem!
Proces proti komunistom v Italiji
V	polovici maja je začel v Florenci velikanski proces proti komunistom. Po stari srednjeveški postavi morajo sedeti vsi obdolženci težkih zločinov v Italiji no na klopi, temveč v takozva-ni kletki, t. j. za železnimi mrežami. Z ozirom na voliko število obtožencev — namreč 162 — so postavili v dvorano velikansko kletko s 6 vrstami klopi,
V	poslopju eodnije je prirojena tudi zasilna ječa, da izostane dnevno prevažanje velikega števila obtožencev. Sodnjja jo nameščena v krasni palači izza dobe Medicejcev. Sezidal jo jo 1. 1600 znani arhitekt Boiinalonto. Med obtoženci vzbujajo posebno pozornost tri žensko, ki so bilo posebno zverinske v boju s stražniki in mornarji. Neka Gincvra Inocenti je odgriznila, umirajočemu mornarju C. uho. Druga, Bianca Misicelli, ki je bila ob času ko munističnega upora v marcu 1021 stara šole 14 let. je zakrivila šo bolj nesramna dejanja.
Proces proti obtoženim komunistom bo tra.jal 3—4 mesce. Porotniki bodo morali odgovoriti na 15.000 vprašanj. Sodnija jo za njih natisnila poseben album s slikami obtožencev in podatki o življenju ter zločinih vsakega, da b, no nastala pomota.
Moskva v številkah
Moskovska komunalna uprava jc za« ložila statističen atlant Moskve iz katc« rega posnemamo nekatero številke.
Sredina mesta z muzeji, gledališči in uradi je obljudena dvakrat manj gosto nego predmestni okraji kjer se gnetejo delavci. Največje od svetovnih mest po obsegu je Nc\v York, ki zavzema 743 kvadratnih kilometrov, potem sledi Chicago — 499 kv. km, dalje Filadelfija — 329, Petrograd — 320, London — 303, Moskva — 285, Dunaj — 278, Bucnos« Aircs — 186, Pariš — 78, Tokio — 75, , Berlin — 64 kv. km. Po številu prebival« stva zavzema Moskva 10. mesto med prestolicami.
Po revoluciji leta 1920. sc jc skrčilo prebivalstvo Moskve za 989 tisoč ljudi ali za 49 odstotkov, toda že v letih 1920. do 1923. jc zopet naraslo za 47 odstotkov. V posameznih okrajih znaša prirastek prebivalstva za 10 do 99 od« stotkov. Na 1000 prebivalcev moškega spola pride 1042 žensk. Pred vojno jc vladalo nasprotno razmerje. Leta 1912. je prišlo na 1000 moških le 843 žensk.
Velika večina prebivalstva je komaj 20 do 30 let stara. Kar se tiče rodbinskih razmer pride na 1000 moških — 380 samcev in na 1000 žen — 342 samic. Štc« vilo ločenih zakoncev napreduje; na 1000 moških jih pride 6, na 1000 žensk pa 15.
Kar sc tiče narodnosti, jc od celotnega prebivalstva Moskve (1,511.025 ljudi) Rusov 1, 354.734 in drugih 156.291. Tu so vračunani tudi 2idje, katerih jc 86.171. Zelo jc padlo število v Moskvi živečih Francozov, znižalo pa sc jc tudi število Nemcev.
Z ozirom na poklic jih služi 776 tisoč svoj kruh z lastnim delom. Med njimi jc največ delavcev (219.000) in uradni« kov 226.000). Potem sledijo brezposelni (95.000) preskrbljeni v zavodih (85.000), podjetniki brez dclavccv (70.000) sluge (64.000), profesorji, umetniki in dr. (10.000), gospodarji z delavci (5000) in do 2000 kapitalistov.
Te podatke jc treba primerjati s štc« vilkami iz leta 1912., ko jc prišlo na 1 milijon delavnega prebivalstva 406 tisoč delavccv, 170 tisoč slug, 164 tisoč uradnikov, 99 tisoč preskrbljenih v za« vodih, 65 tisoč podjetnikov brez delav« cev in 38 tisoč podjetnikov z dclavci, 25 tisoč kapitalistov in 10 tisoč profesor« jev, umetnikov in podobnih ljudi. Med dclavci prevladujejo kovinarji.
Največ ljudi jc umrlo v Moskvi v letu 1916. in 1919. (do 45 na cn tisoč). L. 1920. jc padla ta številka na 40, leta 1921. na 30 in leta 1923. na 15. Kavno tako je močno nazadovalo po letu 1921. število smrti otrok. Število zakonov je pričelo rasti z letom 1916. in jc doseglo višek leta 1920., ko jc prišlo na tisoč prebival« ccv do 20 porok. Zdaj pride na isto štc« vilo 17 zakonov.
X Nekaj statistike praškega Itre-inatorija. V praškem kremateriju je bilo tekom meseca maja vpcpjjljeiiili 144 oseb, 91 moških, 46 ženskih, 5 dečkov in 2 deklici. Po veroizpovedovanju jc bilo 76 katoličanov, 5 protestantov, 22 članov čsl. nar. cerkve, 2 Izraelita, 1 pravosla-vec ter 38 takih, ki se niso priznavali k nobeni konfesij).
X Posledice zavživanja alkohola. Angleško selo Dcnnyloanhcad je pred kratkim dožvelo strašno tragedijo, katero je povzročil alkoholik rudar Bennye. Mož je prišel domov pijan in jc zgrabil za sekiro, s katero jc svoji ženi razklal lobanjo. Potem jo vrgel skozi okno tri zavitke meletina. S tem je povzročil gro-movito eksplozijo, ki je dvignila na noge cclo okolico. Ko so ljudje hoteli vdreti v rudarjevo stanovanje, je Bennye še sam legal na vrečice meletina, kl se je pod nesrečnežem razletel in ga raznescl ua drobne kosce.
X Nova iznajdba na polju kinema-tograiije. Iz Pariza poročajo, da jc neki rumunski inženjer, po Imenu Demctcr Depontc Iznašel način perlskopičnega prikazovanja filmskih posnetkov. Liki sc pri uporabi njegovega izuma pojavljajo kakor živi in napravljajo vtis nczabrlsa-ne telesnosti, perspektiva pa se prostorno razširi. S to Iznajdbo sc bo kinematografija še boli udomačila iu utrdila svoj sloves, ki ga že danes ima v širokih masah.
X Seiizacijoualnl proces proti ve-lezvodnici v Berlinu. Pred berlinsko poroto se pravkar zagovarja velczvodnl-ca Lulza Hofhnannova, ki Jc dclj časa zavajala mlada, komaj dorasla dekleta na polje tajne prostitucije. Obravnava jc razkrila tako delikatne stvari, da se jc morala javnost izključiti od razprave. Hoffmannova je izprcmcnila svoje stanovanje v pravcato javno hišo, kamor so zahajali samo bogataši, med njimi znana imena Iz berlinskega finančnega In Industrijskega sveta. Odjemalci so zahtevali •blago iz prve roke«, katerega jim le znala Hoffmaiinova na premeten način dobavljati. Žrtve so bile večinoma jedva 14. letna dcklctca, katera jc zvodnlca speljala v svoje mreže. Za «posetc» je zahtevala zvodnlca horendne svote, katere pa so jI odjemalci plačevali brez ugovarjanja. Ko se je za stvar razvedelo, je nastal v Berlinu pravcat družabni škandal, katerega jc razčistila šele policija. Hofimannova sc obnaša sedaj na razpravi zelo cinično. Njeno vedenje jc tako brezstidno, da ogorča celo predsednika sodišča, ki Je radi gabnili razkritij, Izjavil: «Te službe sem že sit! Sramujem se, da sem član iste človeške družbe, v kateri je živela Hofimannova.«
X Ostallna vdove Napoleona III. Šele sedaj je končan proccs med francoskim erarjem in nekdanjo ccsarico Ev-genijo. Razprava se jc vlekla od konca drugega francoskega cesarstva dozdaj. Stranke so se prepirale za likvidacijo ostankov tkzv. civilne liste. 12. Januarja 1890 jc obvezala sodnlia francosko vlado izplačati nekdanji ccsaricl 2,187.000 frankov In Ji izročiti dragocen porcelan ter nekatere gobeline iz nekdanjih kraljevih palač. Te stvari so bile tudi izročene, toda denar se ni izplačal, ker nI hotela francoska zbornica dovoliti potrebnih kreditov. Vsled tega je dolg francoske države cesarici stalno naraščal z ozirom na obresti, ki so se prišteli glavnici. Cesarica Evgenija Je umrla v Madridu 11. julija 1920 in je zapustila svoje premoženje z izjemo nekaterih Icgatov princesi Mariji Klolildi, najmlajši hčeri princa Napoleona. Toda francoska financa je
zahtevala od dedičev -1 milijone frankov davka. Z ozirom na to sc jc princ Napoleon v imenu svoje rodbine odrekel ded-ščinl n prosil, da sc Izroči samo sablja prvega konzula ter ura kraljice Ilorten-zljc.
X lz Londona v Prago v šestih urah In 20 inlimlali. Šef za civilno avl-jntlko v londonskem ministrstvu za zračni promet generahnajor Bracker je izjavil, da so vse priprave za zračno zvezo med Londonom in Prago dovršene In da se promet v najkrajšem času otvori. Bracker je osebno preizkusil zračno progo med Londonom iu Prago ter dognal, da traja vožnja samo (i ur ln 20 minut. Njegovo letalo je preletelo to progo v navedenem času kljub temu, da jc divjal velik vihar, ki je polet oviral.
X Kaj bc. z Amnndseuovo polarno eicspedicijo? V torek, 3. t. m. sc jc Imel polarni raziskovalec Amundsen odpeljali na severni tečaj, incident, do katerega Jc
prišlo v zadnjem času, pa Je Amundse-
novo ekspedicija, čc nc onemogočil, vsal zadržal. Incident jc skozinskoz politike-ga značaja. Stvar obstoji v tem, da jo dobil Italijanski acropllot Locatello, kl je fašlstovskl poslanec In ki je bil določen ::a letalskega voditelja ekspedieije, nalog od službenega fušlstovskega lista, da mu mora redno pošiljati s pota slike in poročila. Norveška vlada jc proti temu ukazu vložila veto, ker gre Amundsenova pot čez norveško ozemlje do Spllzbcr^ gov. Posnetki Iz aeroplana pa so po dosedanjih mednarodnih pogodbah za promet v zraku strogo zabranjcnl. Norveška vlada je v tej zadevi podvzcla dip-loinatlčne korake ter dostavila Italiji noto v tem smislu. Amundsen pa upa, da mu bo vsekakor mogoče Izvesti načrt, katerega ima. Sedaj sc mudi na otoku Tanes v Severnem ledenem morju, katerega si jc izbral za oporišče svojega poleta na severni tečaj.
Porotne
ravnave
POSILSTVO.
Celi c, 6. junija.
Radi hudodelstva posilstva oziroma oskruinbc in zapeljevanja k nečistosti še nc 13 letnega dekleta so sc morali zagovarjati danes pred porotnim sodiščem tudi Lud. Salamon, 19 letni rudar v Hrastniku, Lud. Pajk, 21 letni hlapcc v Drstvenem pri Jurkloštru in Franc Bohorič, 32 letni posestnik istotam. Vsi trije obtožene! krivdo v soglasiu z orožnlški-ml poizvedbami in s pričevanjem nedorasle deklice priznavajo. Obtcžilno za Franca Bohoriča jc še dejstvo, da je stric zlorabljene deklice In da jc za dejanje svojega hlapca vedel ter ravno radi tega sam Izvršil dejanje, radi katerega ga obtožuje državno pravdništvo.
Porotnikom je bilo stavljenih 5 vprašanj, od katerih so prva štiri zanikali, zadnje pa potrdili, nakar jc sodni dvor vse tri oprostil.
TAT PO POKLICU.
Pred porotniki stoji 20 letni brezposelni Ivan Primožič iz Šoštanja. Državno pravdništvo ga obtožuje nič manj nego radi 10 drznih tatvin, ki jih jc izvršil tekom zadnjih treh let v slovenjgraškcm, šoštanjskeni, gornjegrajskem In kamniškem okraju ter v ljubljanski okolici. Krasti je začel žc pred 14 letom starosti. Radi tatvine je bil obsojen do danes že 4 krat, zadnjič 30. decembra 1922 pred okrožnim sodiščem v Mariboru na osem mesecev težke ječe. Po odsluženi kazni avgusta 1923 jc bil zaposlen kot hlapec v grajščinl Sv. Križ pri Kamniku. Januarja t. 1. ie pa začel zopet svojo pote-pu.ško življenje ter je kradel naprej. Mati sama Je morala pred sodiščem izjaviti da bl bila za nicga najboljša prisilna delavnica. Obtoženec svoje dejanje v polni meri priznava. Iz obširnega dokazila o
njegovi krivdi pri raznih tatvinah je za-i nitnlvo le to, da jc izvršil neko večjo tat-; vino dne 25. marca t. 1. v isti hiši, kjer je 5 dni poprej neznan berač izvabil po. scstnlco Jero Sever od doma ter Jo nata umoril lu oropal pod Llmbarsko goro. Kaka krivda obtoženca z dotlčnim zverin skim dejanjem sc pa za enkrat ni mogla dognati.
Porotniki so potrdili vprašanje glede tatvine, nakar Jc bil Primožič obsojen na 2 in pol leta težke ječe.
KAJN IN ABEL. ? >
Radi uboja na lastnem bratu se zagovarja pred poroto 26 letni Martin Božič, posestnikov sin In rudar v Trbovljah. Dne 4. maja t. 1. sta bila brata Martin in Janez Božič na obisku pri svojem starem očetu Jožefu Jazbecu na 2igarskein vrhu, kjer se jc zbralo tudi voč drugih sorodnikov. Svečanost so zalivali z vinom cclo popoldne, tako, da jc postal pri večerji Martin Božič napram bratu Janezu surov ter ga je začel brez vsakega vzroka Izzivati. Po kratkem prerekanju ga je hladnokrvno zabodel z kuhinjskim nožem v vrat, tako, da jc umrl prihodnjega dne na posledicah. Obto2cncc sc zagovarja, da jc bil v vojn! poškodovan na glavi, vsled česar nc prenese mnogo pijače. Popivalo se pa je od poldneva naprej. Noče sc na ničesar več spominjati. Razne priče pa Izpovedujejo, da jo obtoženec dober vinski bratec, ki prenese mnogo alkohola, nc da bi ga ta spravil ob pravo zavest. To dokazuje tudi dejstvo, da jc tekel Božič šc za ranjenim bratom na svinjak ter ga začel umivati z vodo. Nato ga jc s pomočjo neke druge osebe spravil šc v hišo v posteljo. ,'
Porotniki so sicer potrdili vprašanjo uboja, Istočasno pa tudi popolno pijanost Zato jc bil Božič obsojen samo radi prestopka na 3 mesecc poostrenega zapora.
Zopet Mlifca senzacijo, o Meri ho gouorila m Ljubljana!
je zelo zanimiva drama po romanu Altos Dncv MJllor v 6 velikih dejanjih. Režija: Caoil de HSlle. Razuzdano življenje žcnik na pota propada. Velika, zanimiva avtomobilska nesreča, — Učinkovita
porotna razprava
kakršno še ni videlo Vašo oko. — Film jo izdelala svetovna tvrdka
Pax»amount-film, New-Yopk /
kar je dokaz izredno veliko vrednosti.
Na sporeda je od danes dne 7. do ponedeljka dne 9. t. m.
s^®	n „tra_ n«>___
Predstave vaak dan ob 3., '/,5., 8. ln 0. url, ob nodeljah ln pi-azntk!h tudi ob '/,11. url dopoldne ln ob 8. url popoldne

H. — J. Magog:
— Invultacija? odvrno Maringaud. Mnogim je ta beseda polna misterija, ii vzbuja domišljijo in spomin na davne, davne povesti. Malo jih, je, ki ne '•|ie njene moči, in nihče ne pozna jlKnega bistva. Celo lahkoverni ljudje, se strastno zanimajo za fantastične zgodbe, menijo, da segajo slučaji daleč, daleč nazaj v zgodovino. P;i vendar so še v današnjih dneh dogajajo
li skrivnostni pojavi. .Jaz sam sem r»il priča strašnemu dogodku, ki jo vsem Prisotnim stisni! srce, rla so onemeli od nepojmljivo groze in strahu.
Mogoče je kdo izmed vas poznal Clermonthiera, onega visokega, mračnega moža, ki so se mu oči tako sve-da jili jo moral vedno zastirati s svojimi dolgimi trepalnicami? Goste, dolge obrvi pač niso blažile izraza njegovega lica. Vsi, ki so ga poznali, so se ga nekam bali, zlasti še. ker jo Ml zelo redkobeseden. Nazivali smo ga splošno »lepega mračnjaka«. Zdi se mi, da sem bil jaz edini, ki ga poznal pobliže, in temu znan-s'vu se moram zahvaliti, da sem prodrl globljo v njegovo dušo in mu »el razumeti dramo, o kateri vam hočem govoriti.
Prod mowri «ii uMMrct. -"tikriti nežnih
cuvstev, ki so ga navdajala za neko plavolaso ljubko deklico. Maud Barel-lay ji jo bilo ime in bila je živo nasprotje Clermonrhiera; kajti bila je prav tako veselega značaja, kakor on temačnega, in prijaznega vedenja, kakor 011 zbadljivega. A kot vse ženske je tudi ona rada pokokotkala in, dan se js smejala Clermenthie.r]čvi strasti, jo je s svojim vedenjem nevedo le še podžigala.
Jaz sem Clormonthiera dobro poznal, in ko sem ga videl, kako si bika zobe in sipljo bliske iz oči, se nisem mogel premagati, da ne bi nekega dne opozoril deklico na nevarno i;rro in ji svetoval, naj prekine ž njim, če ga ne mara za moža.
Zresnila se je.
— Prav imate, mi je dejala. Mojo vedenje je res blazno in za nič na svetu bi no marala biti žena lega človeka.
Baš one dni ga je zopet, srečala v nekem salonu, kamor som bil tudi jaz večkrat povabljen, Nekaj dni je potem ni bilo, nato pa je zopet prišla, toda ob drugem času kakor sicer, upajoč, da ne bo naletela na Clermonthiera.
Cn je postni še mračne j.5 i in nedostopne,iši — lo jaz sem znal Citati v njegovih očeh, iz katerih je sijala bol in naraščajoči bes,—,in znal i> .tako
| spretno urediti, da so je seš-el ž njo. ' Ona se mu je hotela izogniti, kakor da ga ne pozna.
Clermonthier pa jo je zgrabil za ramo, skoraj brutalno.
—	Bežite pred menoj? jo je vpraša! stisnjenih ustnic.
Maud sc je prestrašena obrnila.
—	Nikakor ne, mu jo n<!*ov<>u!a in prisilila obraz v brezbrižen nasmeh. Saj si nimava ničesar povedati!
—	O, morda pač! je odvrnil on s trpkim glasom.
—	Predolgo bi trajalo. Tn utegnilo bi koga razburiti. Zaročena som.
In Maud so je obrnila, da bi odšla.
A ljubosumno? jo zgrabil divjo njeno nežno roko in prisilil deklico, da mu je pfiglodala v obraz.
—	Mornm z vami govoriti . . . jutri. Mor a m govoriti!
Pogledal ji jo trdno v oči.
—	Da! je zamrmrala bolestno. Pridem! . . .
Povesil je oči, deldiea pa je zbežala.
Drugi dan som odšel, ne vem zakaj, po Clormonthiora. Ko som vstopil v njegovo sobo, je baš nervozno stiskal med prsti ko« voska ter gnetel iz njega majhen kipec.
—	Kaj pn delate? sem ga vprašal tjavendan. Nisem vedel, da se pečate z umetnostjo.
^,,>'15. nič, jp. odgovoril jub.o, >
Nato jo vstal iu vtaknil kipec v žep. Skupaj sva odšla,
Maud je bila žo tam. On se ji je približal in ji s srepim pogledom ukazal, naj gro ž njim v samoten kot dvorane.
—Začel se me je polaščati nemir. Neslišno stopim k njima.
Cul nisem ničesar. Lo ena beseda ni jo prišla do ušes.
—	Ni k d a r vas nc bom ljubila!
Tedaj sein opazil, da jo potegnil
Clernioiithior iz žepa voščeni kipec in ga približal Mandi.
Malo dni potem so listi objavili, da se jo deklica zaročila, in navedli, kdaj bo poroka.
V jutro poročnega dne obiščem poln zlili sluteni Clormoiithiera.
Njegovo vedenje, odkar j.1 izvedel za njeno zaroko, mo jo vznemirjalo. Tz oči mu je odseval neskončen obup, in strašno je moralo biti maščevanje, ki se jo porajalo v njegovih možganih.
Ko sem vstopil v njegovo sobo. je seri-1 pri mizi in držal v rokah oni vo. švieni kipe". Sedem mit nasproti in tedaj opazim na mizi skodelico '/L: barvno tekočino, čudna slutnja me zgrabi za srce.
—	Kaj poinoni to? vprašam nehote.
—	Vitrijol! odvrne Clermonthier in
. iraanejv^ erneh,/" ""	..»
Groza me jo stresla, in sam pri sebi .sem so zaklel, da bom skušal preprečiti njegov namen, makar s silo.
On pa kakor da ni mislil na nič. S pozornim očesom j? motril kazalec žepne ure, ki jo jc položil na mizo. Polagoma se pomirim.
—	Enajst! tepregovori nenadoma. Spremstvo je stopilo v cerkev.
Stresel sem so. Oči so se mu srepe zazrlo v prazno, kakor da vidijo v (litiji nekaj pred seboj.
—	Zaročenca koraka/ta naprej, mrmra z zamolklim glasom . . . Zdaj sta pred oltarjem . . . Izmenjavata si prstana . .. Duhovnik ju blagoslavlja... Oh. oh, ob! . . .
Ali jo bil smeh ali tuljenje? Njegov obraz se je krčevito spači! od sovraštva: nakrat je potopil glavo vofiče-|nega kipca v skodelico z vit.rijolom.
Divjo so jn odbija! njegov smeh od sten.
Ob islem času — izvedel sem So tisti dan — se jo nevesta zgrudila s strašnim krikom In si zakrila obraz z rokami.
Vsi so priskočili; odvzeli so ji pa,j-čolan in odtrgali roko iznnvi obraza: njeno krasno lico jo biio »pafieno, ožgano, kakor da ji jo nevidna roka zlila vaai polno skodelico vit-ijola..,
Za staro pravdo naših
vinogradnikov
m.
Ker vidimo, kako lahko sc nam •/. tiaredbami in pravilniki kratijo naše pravice, zlasti čc sc naslanjajo na stare običaje in zakone stare dobe, bi bilo zelo priporočljivo, da sc naša pravica točenja pod vejo uzakoni ter času pri« merno preuredi.
Pri tem naj veljajo nastopna načela:
1.)	Točenje pod vejo jc izključna prcdpravica malih in srednjih vinograd« nikov in sadjarjev ter obsega lc lastni pridelek. Ta pravica so ne sme omejc« vati z nobenim posebnim državnim dav« kom in z nobeno posebno državno
. takso.
2.)	Da se pravica točenja ne bi zlo« rabila v gostilniške namene, se more točenje omejiti na dobo pet tednov v ! polletju. Tako oni vinogradniki ne bodo j prizadeti, ki so te pravice najbolj po« trebni, namreč mali pridelovalci, ki svoj malenkostni pridelek ne morejo prodati trgovcem, ker rcflcktirajo ti lc na večje količine.
3.)	Točilci pod vejo so upravičeni pro« 'dajati sedečim gostom tudi kruh in jestvinc lastnega izdelka ter mineralno .vodo in sodavico.
4.)	V svrho omejitve pijančevanja in v varstvo javnih interesov jc dolžnost politične oblasti, da določi one mere, ki jih smatra za potrebne glede na po« sebne prilike ali v splošnem.
5.)	Vinogradnik mora najmanj 8 dni Jirej prijaviti pristojnemu okrajnemu glavarstvu nameravano točenje lastnega pridelka, količino in dobo, kraj pride« lovanja in točenja; o istinitosti navedb mora biti priloženo potrdilo občine. Oblastvo vzainc prijavo na znanje ter predpiše iz policijskih ozirov potrebne pogoje, navede dobo točenja ter določi eaključno uro.
6.)	Prijava se od okrajnega glavar« stva more zavrniti in izvrševanje to« cilnc pravico ustaviti, oziroma odložiti Va poznejši čas v nastopnih primerih:
a) ako v isti občini istočasno že obr«» tuje ena aH več točilnic pod vejo ter to število r.i v skladu s številom prebivalstva, kateremu jc namenjena in sc je radi tega bati pijančevanja; v tem slučaju jc prijavo po došlosti ,• razvrstiti in pozneje vpoštevati; t>) ako sc v isti ali sosedni občini po« navijajo radi pijančevanja pretepi in izgredi;
(t) ako je točilcc kljub opominu oblasti dajal vino mladini (do 14 let), žc pi« janim osebam aH notoričnim pijan« cem ter razgrajačem; H) ako je točilec sodno predkaznovan radi hudodelstva proti varnosti last« ninc ali pa siccr podvržen lastnostim, ki ga iz ozirov na javno moralo one« sposobijo, da bi — četudi mimogrede — vršil točenje.
7.)	Pri izdajanju policijskih predpisov ta. obratovanje točilnic pod vejo ima politično oblastvo vpoštevati dobo to« čenja ter more zahtevati posebno pri« kladnost prostorov lc v slučaju, ako traja točenje nad pet tednov.
8.)	Ako vinogradnik pri svojem vino« gradu nima primernih prostorov za to« Senjc, se mu more dovoliti izvrševanje točilne pravico tudi v drugi občini istega političnega okraja.
I 9.) Ako izdajajo pristojna oblastva posebne omejitve glede točenja v gostil« nah, veljajo tudi za točilnice pod vejo, kolikor za te niso izdane strožje mere.
Ker sc vinogradniki sami zavedajo, da mora roditi pijančevanje vedno bolj stroge preventivne mere, bodo gotovo v lastnem interesu poskrbeli, da se stara institucija «točenja pod vejo» ne bo zlorabljala v pospeševanje pijančevanja ter se bodo brezdvomno radi podvrgli onim omejitvam, katere se morajo zahte« .vati, da sc varuje obča blaginja naroda.
Glavno je, da sc vinogradnik, ki se ima itak boriti s tolikerimi težavami, ne obremeni tedaj, ko jc v stiski za denar, ker ne more spraviti svojega pridelka na trg in se zateče v zadregi k svoji fctari izjemni pravici lastnega točenja.
Tržna poročila
Trg z jajci. (6. t. m.) Produkcija je pri nas nekoliko oslabela. Na trg prihaja dosti slabega blaga. Nakupne čene sc gibljejo med 1 do 1.25 Din. Na london« skem trgu je radi velikega dovoza iz Rusije nastalo mrtvilo, tudi na berlinski trg je dovoz jajc velik, predvsem iz Madžarske, Jugoslavije in Poljske. Na« kupovanje na zunanjih in domačih trži« Sčih jc srednje. Inozemstvo kupuje že deloma v svrhe konserviranja.
Dunajski goveji in svinjski sejem. (5. t. m.) Goveda: Dogon 783 koma« dov; od tega iz Jugoslavije 148, iz Ma« džarske 35, iz Rumunije 92, iz Čcškoslo« vaške 33. Domačih jc bilo 155. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 12.5 do 17, krave 12 do 15, biki 12 do 16, sla« ba živina 7.5 do 12. Povpraševanje jc bilo prcccj živahno. — Svinje: Dogon 1532 komadov. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: mesnate svinje 20 do 24, debele 17 do 20.
£= Konferenca tvornlc testenin se je .vršila dne 4. junija v prostorih Pokru-finske zveze industrijccv v Zagrebu. Predsedoval ji je ravnatelj testeninsko Ivornice v. VelikemJBcčkcreku lli.llcr.
Med drugim se je sklenilo, da se bo glo-do na sedanji zelo težki finančni položaj vršila prodaja vseh vrst testenin lo za plačilo v gotovini takoj po sprojomu blaga. Nadalje so jo sklenilo, da eo bodo to konferenco tudi nadalje periodično vršilo v svrho obravnavanja posameznih strokovnih vprašanj. Prihodnja konferenca bo dno 5. septembra t. 1. v Osijcku.
r-= Naši trgovinski dolgovi Angliji izpred vojne. Znano jo, da imajo Angleži napram nam gotovo terjatve, ki datirajo še izpred vojno in ki izvirajo iz zaključkov raznih poslov med našimi trgovci in angleškimi trgovinskimi firmami. Na intervencijo beograjsko Trgovske zbornico jo Trgovska zbornica v Manehcstru pozvala angleške trgovce, da se njihovo predvojno terjatve napram našim trgovcem likvidirajo po predlogu, katerega jo v tem vprašanju izdelala beograjska Trgovska ?.bornica kot bazo za likvidi-ranjo teh dolgov. Na zadevnem sestanku angleški trgovci šo ir-o prišli do končne odloči!ve, vendar so jo opažala znatno večja pomirljivost napram našim dolžnikom nego lani.
—	Dobave. Pri odelenju za mornarico v Zcmunu se bo vršila dne 27. junija ofertalna licitacija gledo dobavo blaga raznih barv za zastave, pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici dno 27. junija ofertalna licitacija gledo dobavo strešno opeke, gledo dobave 14.000 kilogramov katrana in gledo dobave barv, firneža in terpentina ter pri upravi državnih monopolov v Beogradu 27. junija ofertalna licitacija glede dobavo 101.090 skrojenih garnitur za zaboje, 45.000 desk in 8000 lat iz mehkega lesa. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
«Meja», št. 10. ima nastopno vsebino: A. Hribar: Komitski vojvoda Trpko M. Jovanovič. — Stanko Ožanič: Razmatranje o obnovi vinograda. — Dal maciji uvijek jednako. — Stojan Petrovič: O odabiranju (selekciji) i stočar-stvu. — llija Bošnjak: Težačka homija. — A. Hribar: Agrarna reforma. Rusija prijo revolucije. — Bilješko itd. — Cena letno 120 Din. Uprava: Zagreb, Sud-nička ul. 9.
Promet Reke v letu 1923. Uvozila [o Reka 252.086.8 tono, od toga po kopnem 122.871.5 tono in po morju 129.815.3 tone; izvozila pa jo 144.031.7 tono, od tega po suhem 59.232.8 tono in po morju 85.398.9 tono. Največ jo uvozila Reka iz Jugoslavijo, potem iz Italije, Anglije, z Indije, Nemčijo, Rusije itd. Izvažala pa je Reka največ v Italijo, potem v Jugoslavijo, Španijo, Madžarsko, Fran cijo, Alžir, Avstrijo, Grško in druge države.
= Nove sladkorne tvornice v Italiji.
Iz Rima poročajo, da so bo v prihodnji kampanji zgradilo v Italiji več novih tvornie sladkorja, bajo 11.
= Porast cen v Italiji tekom aprila. Statistični oddelek Trgovsko zbornice v Milanu je izračunal, da so jo nivo cen na debelo v aprilu t. I. lahno dvignil. Podražcnje za vso blago, skupaj vzeto, znaša 0.22 odst. Živila sama so so podražila za 0.59 odst., dočim so industrijski izdelki poskočili v cenah samo za 0.00 odst. Največji skok cen beleži skupina tkaninskega blaga, to jo 0.95 odst., a skupina rud in kovin so jo pocenila za 1.05 odst. Gori omenjeni statistični urad izračunava tudi kupno moč lire na podlagi cen. Kupna moč lire je bila v aprilu 18.1G napram 18.20 v marcu. To pomeni, da se jo v aprilu z liro kupilo samo 18.16 odst. toliko, kolikor se je moglo kupiti v letu 1913.
= Stanje italijanskih treh emisijskih zavodov. Obtok bankovcev, ki se jo od 17.246.6 milijona dne 31. decembra 1923. zmanjšal na 10.768.3 milijona lir dno 31. januarja 1921. ter dalje na 16.558.5 milijona dno 29. februarja, se jo do 31. marca zopot. dvignil na 16.819.3 milijona lir.
—	Italijanske banke. Udruženje italijanskih bank jo imelo te dni svojo glavno skupščino. Osnovalo se jo udruženje leta 1919. in jo imelo takrat včlanjenih 53 bank. Dne 31. decembra 5923. je bilo udruženili žo 154 bank, a sedaj jih jo 159. Stanje udruženih bank — brez privatnih bankirjev in bank — jo bilo: 31. decembra 1919. 1301.62 milijona lir glavnice in rezervo ter 3916.35 milijona lir vlog; a 31. dccembra 1923. so imelo lo banko 3010,91 milijona lir glavnico in rezerv ter 13.068.21 milijona lir vlog.
Produkcija premoga v Češkoslovaški jo znašala v lanskem letu 11.63 milijona ton črnega in 16.20 milijona ton rujavega premoga. V primeri z 1. 1913. je dosegla produkcija črnega premoga 81.6 odst., a rujavega 70 odst.
= Težkoče Austro - Orlentbar.ke; Z Dunaja poročajo: Austro - Oricntbank, ki je izšla iz Prvega avstrijskega uradniškega kreditnega zavoda, so nahaja v težkočah. Vrše ho pogajanja z neko domačo skupino, ki ima interes na tem, da bi banka daljo obstojala. Ako pri teh pogajanjih no prido v nekaj dnoli do pozitivnega rezultata, so bo otvorilo nad zavodom poravnalno postopanje in se bo zavod likvidiral.
= Znatna tarifna povišanja pri madžarskih državnih železnicah. Kakor smo žo poročali, so se pri madžarskih državnih železnicah uvedlo zlate tarife. Direkcija državnih žclcznic je sedaj tn nove, tarife sestavila in predložila prometni komisiji trgovinskega ministrstva. Pa tcin načrtu bi na zlati uaiitcti uslcdi-
lo ogromno povišanje tarif no samo v primeru s sedanjimi nogo tudi v primeru s predvojnimi tarifami. Prometna komisija jo ta načrt odklonila, češ da po-monja veliko nevarnost za gospodarstvo in celokupni promet v državi.
= Insolvenca dunajske bančne tlrme Buclial. Nad bančno firmo Th. Buchal .i. Co. na Dunaju jo otvorjono poravnalno postopanje.
= Obtok bankovcev v Madžarski je narasel od 23. do 31. maja za 262.5 milijardo na 2480.2 milijardo mK. Kovinska podloga se jo zmanjšala za 1.32 milijona na 25.08 milijona mK.
--r Nova carinska tarifa v Madžarski. Iz Budimpešte javljajo, da jc narodna skupščina projola v splošnem zakonski osnutek novo carinsko tarifo. Sodaj se vrsi specialna debata.
= Pomanjkanje gotovine v Poljski zavzema vedno ostrejšo obliko. V Lod-zu mnogo podjetij ni moglo izplačati mezdo delavstvu, zaradi česar jo prišlo med delodajalci in dolavci do ostrih konfliktov. Posledica pomanjkanja denarja je tudi, da so nahaja neka velika tekstilna tvornica v precejšnjih težkočah.
= Polom Orlent - Handels - A.-G. v Berlinu. Iz Berlina javljajo, da jo ustavila plačila Orient - Ilandels - A.-G. In-solvenca jo posledica poloma Nordische Ivin- und Ausfuhr - G. m. b. 11.
Sokol
Župe in društva opozarjamo na svečanosti, vzidave spominskih kamnov v dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani, dne 7., 8. in 9. junija s pozivom, da po možnosti vsaj po močnejšem odposlanstvu sodelujejo pri teh prireditvah. Sokolski dnevi na Taboru naj bodo velika manifestacija sokolsko ideje. Svojo udeležbo prijavite direktno sokolskemu društvu I. na Taboru.
Ljubljanski Sokol prenese s torkom, dne 10. junija redno telovadbo vseh svojih oddelkov na prirejeno letno telovadišče pri kinu Tivoli. Vadilo se bo po sledečem urniku: moška deca: V ponedeljek in petek od 5. do 6. ure popoldne; moški naraščaj: v ponedeljek in petek od 6. do pol osmo uro popoldne; člani: v ponedeljek, sredo in petek od 7. do en četrt na 9. uro zvečer; ženska deca: v torek in soboto od pol 5. do 6. ure popoldne; ženski naraščaj: v torek in soboto od tri-četrt na 6. do 7. ure popoldne; članice: v torek in soboto od 7.. do en Ctrl na 9. uro zvečer. Četrtek in nedelja sta namenjena za posebne vadbe. Ob slabem vremenu so telovadi po istem urniku v telovadnici Narodnega doma. Med telovadbo ženskih oddelkov moški nimajo pristopa, ravno tako ne ženske med vadbo moških oddelkov.
Sokol Ljubljana II. otvori o priliki okrožnega zleta dne 15. t. m. svoje letno telovadišče, ki je zgrajeno na lastnem stavbišču v Prulah (Sredina). Zanimanje za letno telovadišče je ne le med članstvom in sokolsko mladino, temveč tudi med ostalim naprednim občinstvom v Št. Jakobskem okraju izredno veliko. Zato je pričakovati, da se otvoritvene slav-nosti, kl bo združena z veselico, udeleži čim največ občinstva. Sodeluje godba dravsko divizije. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokolsko okrožje Ljubljana II. Okrožni zlet društev Ljubljana II., Kamnik, Komenda, Višnja gora, St. Vid in Skaruč-na so vrši v nedeljo 15. junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. uri se vrši skušnja, popoldne ob 3. uri pa na Prulah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Obenem otvoritev lastnega telovadišča Sokola II v Ljubljani. Prijatelji Sokol-stva, udeležite so zleta polnoštevilno. — Zdravo t
Sokolsko društvo v Šiški priredi v torek 10. t. m. v društveni telovadnici skupno z drugimi naprednimi društvi v Sp. Šiški žajno zborovanje v spomin padlim trboveljskim žrtvam. Društvo poživlja svoje članstvo in vse narodno čuteče občinstvo, da se v obilnem številu odzove temu pozivu, da s tem počasti spomin padlih junakov. Zdravo! Odbor.
Sokolsko društvo v Rajhenburgu ima svoj javni nastop v nedeljo, dne 6. julija 1924. Bratskn kakor tudi druga napredna društva na Posavju se opozarjajo na la nastop ter prosijo, da ne prirejajo na isli dan društvenih prireditev. Podrobnosti se pravočasno objavijo. Zdravo I
Pokrajinski zlet v Sarajovn. Priprave za zlet so v polnem tiru ter so prijavo za zlet tako velike, da je pričakovati zelo velike udeležbe. Društva, katera se hočejo udeležiti zleta v Sarajevu, noj prijavijo svojo udeležbo polom svojih žup takoj pisari i III. pokrajinskega zleta v Sarajevu. Župe morajo skrbeli, da bo odhod udelež-nikov določen v sporazumu z zletno pisarno Sarajevo istočasno za vse župe. Posamezniki, ki so hočejo udeležiti zleta v Sarajevu, so morajo takoj prijaviti pri društvih. Opozarjamo, da nas loči od zleta zelo kratek čas, vsled česar no sme nikdo odlašali s prijavo. Vožnjn v Sarajevo je za telovadce četrtinska, za netelo-vadce polovična. Tozadevne legitimacije se dobe pri zletni pisarni v Sarajevu.
Šport
Službene objave LLAP
(Iz seje upr. odbora, 6. junija 1924.) Stafetnl tek za poka! «Jutra» se vrši v nedeljo, dne 8. junija ob 10.30. Prijave z poimensko navedbo tekačev in dveli rezerv je nasloviti kuvcrtlrano na II. tajnika s- Fcrdo Ludvik in jih dostaviti s priloženo prljavnlno 50 Din najkasneje v soboto, dne 7. junija ob 18. uri v kavarno Zvezda - predal S. K. Primorje. Obenem mora prijaviti vsal: klub S rediteljev in sicer poimensko.
Sodniški zbor in reditelji imajo sesta-nelc v nedoljo ob 9. uri v Narodnom domu — Športna zveza. Klubu, ki no bi postavil predpisanega števila roditeljev, jo v smislu sklepa u. o. zabranjen start.
Tekmovalci morajo biti najpozneje ob 9.30 prod Narodnim domom, ltjer imajo tudi slačilnico. — Tajnik II.
Blnkoštnl nogometni turnir v Ljubljani.
Na Binkoštnc praznike se vrši na Igrišču S. K. Primorja, Dunajska ccsta nogometni turnir, na katerem sodelujejo prva moštva S. K. Ilirije, Jadrana, Hcr-mesa lil Primorja. V nedeljo, točno ob pol 17. prične prva tekma, na kateri igrata Jadran in Primorje, ob 18. sledi tekma Herines : Ilirija. Zmagovalca obeli tekem nastopita v pondeljek ob pol 17. k sklepni tekmi. Vsa štiri moštva so danes nahajajo v najboljši formi. Prvenstvene in druge pomladanske tekme so našim klubom omogočile povsem zadovoljiv trening, tako da pri tekmah lahko računajo samo z resničnim znanjem in z voljo do zmage. Moštvo z boljšim znanjem in večjo ambicijo bo izšlo kot zmagovalec. Največ šans pripade ilirskemu moštvu, toda Iznenadenja pri takih tekmah niso Izključena. Primorje bo po svojih poslednjih uspehih iadranu vsekakor trd oreh in tudi Ilirija bo morala v teknil s Hermcsom napeti vse sile, da odnese sigurno zmago ker je Hcrmesovo moštvo v zadnjem času nepričakovano napredovalo. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelcnburgova ulica. Za dijake in vojake znižane cene.
Urugaaysko olimpijsko moštvo nebo po olimpijskih tekmah nastopilo le na Dunaju, kjer igra 29. t. in. temveč tudi proti švicarski rcprezcntanci v Lausan-ne In proti Švedski reprezentanci v Stock holmu. Tudi Praga se poteguje za to, da bi prišU v prestollco češkoslovaške republike. Ako Uruguay ne bo stavil prehudih pogojev, ni izključeno, da bi Igral tudi v Zagrebu. Po nekaterih vesteh zahtevajo Uruguayci 250 dolarjcv(l) za vsakega igralca In da mora prirediti tekmo JNS. Zagrebški listi so proti zadnjemu pogoju ter zahtevajo, da bl se prireditev tekem prepustila posameznim klubom.
Lahkoatletske tekme na olimpijadise vršijo od 5. do 15. julija. Prijavljenih Je 40 narodov, in siccr Južna Afrika, Avstrija, Avstralija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Chile, Kanada, Danska Egipt, Ekvador, Španija, Estonska, Zcdinjcne države, Finska, Francija, Anglija, Grčija, Halti, Holandska, Madžarska, Indija, Irska, Italija, Japonska, Letska, Luksem-burg, Meksiko, Monako, Norveška, Poljska, Portugalska, Argcntlnija, Rumunija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Turčija, Jugoslavija, Filipine. Leta 1912 je bilo v Stockholmu prijavljenih 26, leta 1920 v Anversu pa 17 narodov.
Novi kolesarski rekordi. V Haagu je belgijski dirkač Van Ruysseveldt postavil 10 novih svetovnih rekordov v dirki z motornim vodstvom. Lista teh novih rekordov: 10 km 7:37.8, 20 km 14:59.8, 30 km 22:11.4, 40 km 29.26, 50 km 35:28.6 60 km 43:40.4, 70 km 51:00.4, 80 km 58: 19.8, v pol ure 40.76 km, v eni uri 82.28 km.
Dva nova lahkoalletska svetovna re■ korda sta bila nedavno postavljena v Ameriki. V teku z zaprekami na 400 m je v Chicagu dosegel Rlley čas 52.1 (dosedanji rekord Je postavil leta 1920 Ame-rikanec Loonis s 54 sek.), VVilson pa je izboljšal dosedanji Paddokov rekord na 200 m iz leta 1921 od 21.4 lia 21.3.
Pri Villachcr Sporlverelnu, ki Je zadnjo nedeljo igral v Ljubljani proti Iliriji, je izbruhnila zelo resna kriza. Oovori se celo o tem, da se bo klub razšel.
S. K- Primorje — kolesarska sekcija. Danes, v soboto— sestanek v restavraciji Zvezda ob 21. url.
LLAP. V torek, dne 10. Junija seja tehničnega odbora ob 20.30 v Športni zvezi. — Predsednik.
Don Bulič in njegov zbornik
Ime dona BuUča je cao najbolj za«4 nili imen v našem svetu učenjakov ii uinstvenikov. Kot malokateri si je don Franjo Bulič stekel pri nas in v Evropi glas prvovrstnega starinoslovca. Spo, I sobnosti, katere jc pokazal na polju arheologije, so tako velike, da se naše, mu liuliču danes ob 701ctnici njegovega rojstva klanja ves učeni svet.
Polje Buličcvcga udejstvovanja jg rimska doba na dalmatinskih tleh. Nje, gova raziskovanja pa uiso suhoparni raziskovanja učenjaka, lu piše za svoja mizo iu ne vidi razen svojega predmet* nobenih drugih vprašanj. Ob prouči vanju stairn rimskega imperija je moral Bulič rešiti mnogotera paralelna vpra, šanja, tičoča sc etnografije in kulture v splošnem, vprašanja, katera so dotedaa nji raziskovalci smatrali za nevažna ia šli mimo njih. Zlasti velike so jubilant tove zasluge pri reševanju vprašanja, al) so rimske legije, prišedši v lllyricum tci Panonijo, došle v stik tudi s Slovani, Don Bulič jo pomagal ugotoviti, da jo prišlo do prvih spopadov med rimskimi legijami in Slovani za časa razpadanja rimskega ccsarstva, ko so se na prestol rimskih cesarjev povzpeli barbari, po« veljniki legij, ki so prihajale z balkam kega polotoka. Ko se je pojavilo kr« ščanstvo, so prišli tudi Slovani v rimsko ccsarstvo, katerega so oplodili s svojii mi nazori o svetu in religiji. BuHč ja dognal temeljne odnošaje Slovanov, zlasti južnih Slovanov, napram Riraljai nom in napram prvim začetkom krščani stva in rimske ccrkvc. Velikanska Dio« klecianova palača v Splitu je bila za učenjaka najhvaležnejši objekt ter mu je nudila pri njegovih raziskovanjih dragoccn material, ki je objasnil silno važne momente starodavne preteklosti našega naroda na Jadranu.
Kot svečenika je Buliča zelo zanimalo tudi vprašanje, s kakšnimi sredstvi so kristjani pomagali rušiti cesarstvo, kl jc v onem času mcdlelo vsled hiper« trofije politično ekspanzivnosti razširi jajočih se Kristusovih naukov. Po nje« govi sodbi ni dvoma, da so se krščan« ski elementi rekrutirall iz barbarskih držav in plemen.
Centralno izhodišče z» dona Buliča pa jc tvorilo vprašanje kulturnega stanja rimskega ccsarstva no naših tleh. V zvezi s tem vprašanjem je Bulič našel šo drug važen problem: vprašanje, ali so latinski prebivalci Dalmacije in Pri« morja bili res pristni Rimljani ali po« rimjanjeni Slovani.
Bulič je torej poleg svojih strokov« nih problemov obdelal in deloma rešil vprašanje konflikta dveh kultur, za« padne in vzhodne. Poleg tega je doka« zal, da so južni Slovani, dospevši na tla, kjer žive dandanašnji, našli veliko rimsko kulturo, katero so oplodili a svojimi elementi, popolnoma neodvis« nimi od rimskega cesarstva na vzhodu. Z razmotrivanji v tem vprašanju ter z zaključki, ki so sledili, si jc Bulič v svetu pridobil največji rcnome. Ugoto« vil je, da je pred prelomom rimskega imperija v zapadni in vzhodni polovici živel na Balkanu poseben kultur.«polit element, ki jc bil zelo važen za nadalji nji razvoj miselnosti na naši zemlji.
O Buličcvcm jubilejnem letu je izšes poseben zbornik. Prispevke zanj so po< slale najbolj razborite glave celc Ev« rope. Doneski sc večinoma bavijo z vprašanji rimskih starin na celokupnem ozemlju nekdanjega rimskega cesarstva s posebnim ozirom na kraje, v katerih prebivamo danes Jugoslovani. V knjigi najdemo poleg razprav o arhitekturi ter umetnosti v poznejši dobi tudi članek dunajskega umetnostnega zgodovinarja prof. Strygowskcga in razpravo Slovcn« ca prof. Hauptmana, ki je napisal po obsegu enega največjih člankov v publi« kaciji. Zelo važen je donesek ravnate« Ija umetnostuo«obrtncga muzeja v Za« grebu g. Szaboa, kjer govori pisec o na« logi znanosti za sedanjost in bodočnost.
Bilo bi preveč, če bi hoteli našteti vse* razprave, ki so nahajajo v tej zname« niti knjigi. Bodi dovolj pripomba, da se nahaja v zborniku 98 člankov, katere so napisali Srbi, Hrvati, Slovcnci, Rusi in Čehi, Nemci in Angleži, Francozi, Itali' jani in Romuni. Zborniku jc priloženih tudi 18 posebnih slik, riočim krasijt tekst mnoge vinjete. Buličcv zbornik jc knijga, na katero je lahko ponosen vsak pravi Jugoslovan. Saj ni napisana snmo na čast donu Buliču, temveč v ponos celcmu narodu, iz katerega jc izšla ta znamenita glava.
Ljubljana G. junija 1924.
Liubliana 306 nad moriotii
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . I'raga . . Inomost .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračim temneratura
768 7 762-S) 701-8
769-4 769 4 757-5
14 7 20 8 IG S
130
10 0 1-20
Vetor
jug. vah. brozvotra vzhod
sev. zap.
zapad brozvetra
Oblačno 0-10
več. obl. dol. obl. jasno
dež obl. obl.
Padaviuo
mm
42.0 6-0 220
V Ljubljani barometer nižji temper. višja
Dunajsko vremensko poročilo 6. t. m.
Včeraj je v Avstriji močno dožovalo. Tudi davi jo deževalo skoraj povsodi. Temperatura jo bila pod 15 stop. Izpremembe pritiska so zelo veliko, vslod česar je treba pričakovati naglo vremenske izpremembe z močnimi vetrovi. Za
Solnce vzhaja ob 4-8, zahaja ob 19-51
enkrat lahko računamo na lepo vreme, ni pa šo gotovo, ali bo lepo vreme trajalo preko praznikov. Napoved za soboto: Naglo izboljšanjo, v soboto gotovo še oblačno, v nedeljo žo lepo vreme in topleje, kar pa ne bo trajalo doleo.
ŠtoiunHtfua
ft-fr'- .: v. -.V '.vVA1---■• v
Sobota 7. Vt. 1924
2814/u
Iščem stanovanje
z najmanj 3 Bnbnml in pri-tlklimnni v nnvi aH Ltnrl biSI. Plftfam tudl dobro nagrado temu, Kl ml Isto po-Bkrbi. Ponudbo pod ,,Ugod-no" na upravo „Jutru".
J17B3
Vsaka beseda 60 par
i,0gpl£om]o" lo „2enli»e" •laka ktitdt 1 Din
Ll/ _	\U
Toplo priporočamo knjigi A. Novačan
50 mra debele, ter prosim tozadevno ceno. — Alfred Amann, strojno mizarstvo v Tržiču,
„,» vaaka bae.da 50 par. ZaJDoplaovanJe" In ..Zenltva" aa raBuna vsaka beseda lDin.— Prlobčujejo ae la mali oglati, kl plataal T oapraj. Plat* a* lahko tudl v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava la, it Ja vprašanju priložena znamka aa odgovor Ur manlpulacljska pristojbina (2 Din).
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi inesta iSčo lioljSi gospod za 9. juni. Ponudbo pod Lj. M. A. na upravo „Jutra"
Stenografinja
slovensUo-nemtika In strojei-plsku z večletno prakso, ISčo mesto v noturakl ali odvetniški pisarni. Ponudbe pod ..Večletna praksa" na upravo „Jutra".	1150-1
Veletrgovina papirja, pisarniških potrebščin In zaloge razglednlo v Zagrebu lfifie za vso Slovenijo dobro nvodonegn, solidnega
Letovlščarjil
Oddam od 15. juniju dalje 3 Bobe (5 postelj) a popolno oskrbo za osebo 70 Din dnevno. NajlepSa točka, pol uro od Bleda, Naslov" v upravi ,.Jutra",	11455
Modistka
i Gorjanc A Co., LJubljana, ", Patra ce.ta it. 27, poleg '0tcla ..Tratnik" sprejema rsakovrstna popravila alam-nikov in svilenih klobukov, postrežba točila.	720
P. n. Tvornici porlland-cemenfa v Zidanem mostu.
Vaz.32 Din, pott.t-MBh
Naročite pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani
Mesta blagajničarke
želi nospodičnn, lzvežbana v manurakturl lu giiiunterljl, z dobrimi Bprlčovall In večletno prakso. Prevznmo tUdI vodstvo trgovino ali podružnico ua dožell. Nastop 1. ali 15. Avgusta. Ceni. pouudbe na upravo „Jutra" pod ..Blagajnlčarka". 11704
Porotam Tam, tla ie mnogo let uporabljam Vaš cement zn vsa betonska in leleiobetonska dela in do danes nisem našel na izdelkih nobenih nedostatkov.
Spoštovanjem Gradbeno podjetje FRANJO NERAD l r.
Ccli>- ... v 8805 a	*
z dnovuirai dijetami ia provizijo. >s>«a Cenjeno ponudbo z referencami jo poslati v Zagreb t, poštanakl pretlnao 34.
Trgovina
na deželi oti glavni ceatl z uporabo zemljišča bo da v najem. Naslov pri Trobonta, Maribor, Aleksandrova 83.
11703
(dobo)
Mlinar
dela v umetnem valjč-mlinu, so iste. Plača
< »govoru. Oskrba v hi&l. Nastran, p. Radomlje.
11J ti!)
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tlčar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolozui z navodili za nogo bolnikov. S slikami.
Cona s poštniuo vred 20 Diu 60 p.
Haroča so prt Ttnkovnl zadrugi
v Ljubljani, Prešernova al. 64.
Mlnda gospodična
ISče primernega mesta kot blagajnlčarka ali kaj stičnega. Ja lz Italijo pregnana. Ponudbo pod ..Pomoč pregnanki" na upravo ..Jutra".	11725
perilo, klobuke, dežnike Itd,
kupite najceneje pri
Molili Lahu, Maribor, Glavni trg Z
Družabnik ali
družabnica
s 200.000 do 300.000 Din ee ISče v avrho povečanja tovarniškega prometa. Ponudbe pod ..Preskrbljen" na upravo ..Jutra".	115S0
Jelonošo
ikoj aprejme Josip Mastmi, hotel „Slou", LJubljana 11659
Službe Išče
vdova b prvovrstnimi sprl-Cevall, vajena gospodinjstva, svlnjereje, poljedelstva, kuhinje kakor otrok. Gre najraje na deželo, ali mesto ni Izključeno. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Izve2bnna gospodinja".	11732
Vajenec
11 sprejme. Marti u Gorjanc, .vljarskl mojster, Ljubljana, Krojaška ul. 4. 11771
Obračalni stre]
za seno, malo rabljen, Be proda. Frau Gornik, Graho-vo-K&kek.	1176G
> mizarska pomočnika
iblui takoj za fino pohl-tvo. Plača dobra lu OBkrba. rsnjo Wagner, Sv. Jurij ob Taboru pri Celju. 11491
Mlad tr?. pomočnik
izurjen v specerljskl, manu-fakturnl in galanterijski stroki želi primernega mesta v mestu ali na deželi. Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe pod filfro ..Izurjen" na upravo „Jutra". 11686
Zaradi obolelosti
odstopim delež (dvo tretjini) strojno-mekanlčnega podjot-Ja, katero Izborno uspuva.— Vprašanja pod „75.000" na upravo „Jutra".	11005
Strojnik
» iago se ISče za takoj, liaudbe: Matija Tschinltcl, Griarleo, p. Dolenja vub pri lltnlcl.	11GS7
Sprejmeta se takoj
sposoben kovotlačiielj (Metalidriicker) m dober kleparski pomočnik
v trajno dolo pri tvrdki K. Bocak, kloparstvo-vodovodi, Tržič.	2841/a
Izurjena šivilja
irre Šivat na dom. Naslov pove uprava «Jutra».	11721
Družabnika
za trgovino jestvin, kl razpolaga b kapitalom od 30 do 10 tisoč dinarjev, ISče mlad trgovoc. Pcjasuiia pri upravi ,.Jutra".	11744
Negativno retušo
>ddam na dom. Ponudbe na tpravo «Jutra» pod «Retuša».
11708
Jlnglcšfa
tn francoske toflefa najfmefja h uri it šu
Gospodična z dežele,
veselega značaju, želi znanja v Bvrho razvedrila b korespondenco z enakim gospo-dcm. Nasiov pove uprava ,,Jutru" pod „Veac!a Primorka".	117S2
b 3 sobami, kuhinjo, verando, kopalno Bobo (stanovanju takoj prosto) — naprodaj. Nasiov pove uprava „Jutra" 11006
Enonadstropna hiša
s pekarno, t največjem industrijskem mestu, so z inventarjem vred proda za 250.000 Din. — 3000 Din dnevuega prometa.) Naslov pove Aloma Companj, Ljub ljana.	11499
s pomožnim motorjem. Alba. 4takt. 1 Vi HP. v br/hibnem stanju, malo rabllen, se po nizki ccni proda. Ivan Sapelt, elektrarna, Kran).	11712
Za naslov se prosi.
gospodična, kl so jo peljala v četrtek 5. t. m. ob pol 3. lz Ljubi J ac * v Voitoliir. vlakom, oblečena v sivo obleko ln z velikim plavim klobukom. Pod ..Vžigalice" na upravo „Jutra". 11738
Dne 116. junija 1924, ob 15. uri
popoldne se bosta prodala na
JLjubljdna
Jfongrcsni irg 4
Nesrečna žena
:tev moževo slrovostl, pro-biage duše kakega mesta. ;rejme kakršnokoli delo — .dt brezplačno, samo za ■diio ln stanovanje. Pismu-< ponudbo na upr. „Jutra" A „Pomoč nesrečni ženi".
11498
Posestvo
z dvema hišama ln trgovino v Mariboru ob glavni cesti se takoj proda. Natančneje-so zvo pri lastulku posestva Mlinska ulica 44, Maribor.
11701
Sadni mošt
lastni pridelek, na debelo Jn drobno. Na drobno D Dtn liter. Pri oddaji od 5 litrov naprej popust; tudl prlst. sadni kis po 1.50 Din liter jo za dobiti. Spodnja Slška Mavrerjeva ulica 274 (za slovensko Solo). 11734
m^&Liii&m
Znanja želi
v svrho ženitve inteligcutna gospodična prijetno zunanjosti, trgovsko In gospodinjsko Izobražen^, nekoliko premoženja, z Istotaktm gospodo;.) trgoveem ali vlSjlm uradnikom, tudl vdovec z enim otrokom ni izključen, starost 38 do 45 lc*.. Resne nrannnlmno ponudbo b sliki, kl se pod častjo vrne, na upravo „.!utra" pod „S!m-patlja -120".	11700
na Lavi št. 14 pri Celju:
Vila, enonadstropna, z 12 sobami, z gospodarskim poslopjem, okrog 5 oralov vrta (deloma park); in paromlin, 20 vodna HP, 60 parna HP; kapaciteta en vagon. Moderno urejeno ob železnici. Objekti v bližini Celja. Podrobne informacije pri dr. Goričanu odvetniku, Celje ali Lava št. 14- pri Celju. Interesenti se vabijo. 276i/r
Kot praktikant	Prodajam drva
ril vstopiti absolvent drž.	«a kurjavo (odrezkl od žage urazredno trgovske Šole v	1° parket) ln žaganjo od akiao trgovino ali losno	trdega lesa, dokler traja za-iroko. Pouudbe na podruž-	l0sa, po znižani ceni. Ivan ta „Jutra" v Celju. 11632	S 1 S k a, tovarna parket in __parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	10020
Mlad trg. pomočnik
peterlst, zmožen knjigovodja, ISče mesto v trgovini iil pisurnl kot začetnik. — (ulov pove uprava „Jutra" 11606
Naročile
poljudno znanstveno
brošuro Hobhouse
LibEralizem
Bro5.30 Din, pošt. 1-50 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Mala hišica
z vrtom in prostim stanovanjem se proda. Naslov v upravi „ Jutra".	11742
Koleselj
nov, lahek, lzvanredno lep ln čisto malo rabljen /.uprav-Ijtvček z oljnatimi osmi, kakor tudl aparat aa < p.ji-ltovo kislino, proda „Konku-rencija", 7ag. Slška. 11443
Zaloga klavirjev
in planinov, najbolj Jih tovarn Udacudorfer, Czapka, Ehr-bar, Schweighofur, Original Stingl itd. Jerica Hubad, roj. Dolenc. Ljubljana, HilSerJeva ulica št 5.	514
Los Parfuma
Bančni uradnik	Majhna stružnica
tallgovodja - bllanclst, kore-	za. mehanike In Mygula mo-
ipondent, želi mesia. — Gre	toclkel s priklopnim vozom,
NI na deželo. Ponudbe na	ge proda. T. škafar, Rlm-
opravo „Jutra" pod značko	ska cesta št. 11, Ljubljana.
.Vcrzlran". 11673	11466
Doberman
čiste pasme, dvoleten, ceno na prodaj. Naslov povo uprava „Jutra".	11728
ei šteje v prijetno čast, vabiti Klavno občinstvo, da počasti s svojo navzočnostjo
Za gospodinjo	Različno orodje
k starejšemu vdovcu z otro-	za" mohanično in ključavnl-
ti v kateremkoli mestu gre	čarslco obrt, se ugodno pro-
ivokojenka, vsestrunsko lz*	da, zraven tudl dva benetn-
obražena, tudl trgovsko. Do-	motorja. Naslov pove uprava
fae na upravo „Jutra" pod	„Jutra". 11587
»Slučaj usode".	11786 --------------
-	Mreže
Učenec	ln drugo orodje za ribiče,
fUr 15 let, išče dobrega	prodam. — Naslov v upravi
jlitfavničarBkega mojstra o	„Jutra". 11548 trano In Btanovanjoin ; osta-Po dogovoru. Naslov pov,' "Prava „Jutra" pod „Uče-
Me".	11772
Halo!
Pojdimo v Binkoitlh Izvrstno vino pokusiti ali pa ponj poslati. Vsa vina čez ulico ho en dinar cenejšu, to so vina: Namizno, rizling, burgundec, karminet iu dolenjski cviček. Viuotoč ..Grajska klet", prej pri Frl-drlhu, Mestni trg št. 13, Ljubljana.	11691
ki bo otvorjena v dneh 7., 8. in 9. junija 1024 od 10. do 12. uro dopoldno in od 15. do 17. uro popoldno v njegovem laboratoriju za parfume v Ljubljani, Šubičeva ulioa 3, na dvorišču. Vstop prost.
Voz s peresi
ln težak voz, prodam po nizlcl ceni. Naslov pove upr. „Jutra".	11539
Stanovanje
obstoječe lz 2 velikih sob, kuhinje, kleti in podstrešja, z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta Maribor, se proti enakemu v Ljubljani zamenja. Naslov v upr. „Jutra".
11(509
Dražba detelje
V nedeljo, 8. Junija, ob 10. uri sc vrši prostovoljna dražba lil— cernc detelje. Posejani prostor okrog 10.000 m'-'. Rellektanti nai sc zbero pri tovarni učil v Linhartovi ulici za Ravnikar-jevo žago.	11727
Izvrstna kuharica
fco mesta k boljši družini otrok nll k samskemu tospodu za gospodinjo. Na-,toI> takoj. Ponudbe ua •i^avo „Jutra" pod „Iz-'rstna kuharica". 11773
Satan!
Najnovejši aparat za klepanje ln brušenje kos, naročite takoj pri Ivanu Savnik, Kranj. — Cena: 1 komad 60 Din. Trgovci znaten popust.	11510
najudanejšo izrekamo vsem, ki so našemu
Absolventinja
Jvorazr. trgovsko šolo iščo ^'irr.crnega mesta. Cenjeuo •"nudbe na upravo „Jutra" pnd ,.Zanesljiva". 11775
liijuiii^ mM
IJroz kvarjenja blnga kn-mlono snažen.le iu vsako vrstno barvanje oblolc
Anton Boc
LJubljana, ŠeMuroGva ul. B. I. r.sdstr. «4/a Oiincs-lli!! 48.
Drva
bukova in hrastova', odpadke od pnrltetov, dostavlja po nizkt ceni na dom parna žaga V. Scagnottr v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.	1078
Gospodična,
J';l-ierno izobražena v slo-,'"«», ncn-.sitom, italljan-^•ftn jeziku, želi premenltl v.tsto prodajalke apecerljskc "ro!:e, event. kot začetnlca-Msajničarka k bnlJSI tvrd-tiujraje v ineHtu. Naslov r;v« uprava ,.Jutra" pod Zanesljiva".	11776
izkazali poslednjo čast, obdali njegovo krsto in gomilo z venci in cvetjem, mu izrekli potaščujočo besede ter zapeli poslovilni pesmi in ga v tolikem Številu spremili k počitku, nam pa lajšali težko bol z iskrenim in resničnim sočutjem. Osobito so zahvaljujemo Orjuni in posameznim članom ter članicam za veličasten pogreb, ki jo bil obenem sijajna manifestacija idejo, za katero jo junaški pokojnik živel in umrl. Naj bi njegova žrtev pospešila njeno popolno zmago.
Ugodna prilika!
Bencin lokomoblla C—8 KS, lz tovarue Langen & Wolf, proda Strojno ključavničarstvo v Kranju.	11662
Kože divjačine
vsoh vrst, kupujo skozi celo leto ln v vsnkl množini D. Z d r n v 1 6, trrtovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica St. 9.	010
Sobico
zračno, v bližini bolnice, lP*e akademik (Primorec) za nk-ttilier. Ponudbo oa upravo ..Jutra" pod „Mlr". 11003
Partija dobrih čevljev
b 25 odstotnim popustom so proda. Zadruga čevljavsklb lllojBtrov, Maribor, pod Veliko kavarno.	117S7
Prodajalka
-.'a moč, z dobrimi sprl-
va 11, ISčo mesta, najraje '.'Ifvell. Ponudbe pod „Na ■'■-i" na upravo ,,Julra".
11729
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga so
naroča pri Tiakovni zadrugi Ljubljana, Prešornova ul. 54
Na stanovanje
in hrano se spreime pospodič-na. Sv. Petra cesta 29/1. 11709
Vreče za oglje
nove, oziroma rabljene, vendar dobro ohranjene, se tn-koj kupijo. — J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 1.	11644
Pekovski stroj
(Teigtcllma-.ehlnel prodan Kopan, Dobrna, Celje. 1176'
Uradnik
* ''''letno prakso, popolno-l.1 veSfl slovenskega In nem-jezika In koraspon-knjigovodskih In dru-™ pisarniških del. ISče ■'»žbe. Cenjene ponudbo nn .»Pravo ..Jutra" pod „Pomoč ' k Kil".	11P7R
JUTROM gt. 135
[Tuberkuloza, brez nade na ozdravljenje. Ta večor sc ml jc porodila misel uspešnega maščevanja. Da, maščevanja! Najhuje je pač, če ju obtožim, tako da bo držalo in d;i nc bo mogoča nikakršna osvoboditev. Zapor, porota, obsodba, ga-Iera, smrt! Da, to jima moram pripraviti, da se 110 bosta veselila moje smrti, da po njej nc bosta uživala ne lc mojega imetja, ampak tudi mojo srečo, ki sta mi jo ukradla! Z veseljem sem pripravil vse to!...
V nadaljnjem, precej dolgem pismu popisuje Fauville svojo bolezen, svoj načrt, njega izvedbo, pojasnjuje novo izumljeni aparat in nadaljuje:
»Zvečer, da, zvečer je ta plemenita žena prišla k meni v. sobo in me otrovala. Tako bodo vsi verjeli. Kajti pripravil sem tudi ugriz njenih zob v jabolku iu vrgel to jabolko tnko, da je bodo jutri zjutraj morali najti... Da, da, deca moja. Pripravil sem tako vse, da ste v kleščah in da vam nc pomore ničesar več. Ničesar več! Le veselite se moje smrti, dragi moji, le veselite se! Imate vzroka dovolj! I.c uživajte svojo ljubezen, v zaporu, pred krvnikom, pod giljotino! To jc kaj drugega ko postelja ljubezni, kaj, ženska zlata, in ti, prijatelj moj mili!
Petindvajsetega maja bo zadnje pismo v rokah policije in šestindvajsetega bo eksplodirala bomba, ki je pripravljena in
Staro ivi mlado
vse kupuje pri Šinkovcu.
Vedno novosti!
8vili ga obleke, criip, otamio, modni nakit
Svileni jamperji od Din 180 — naprej, volneni jumperji od Din 88'— naprej, blago etimin od Din 184'— naproj
Perilo za gospodo, kravato, nogavice, rokavice itd.
Edino prave „Gol*er" čevlje In lovake čevlje dobite le v novo urejeni trgovini In delavnici
LJUBLJANA, Mestni tr« 15
izdeiovatelj dežnikov.
Na drobno I Na debelo I Zalog* sprehajalnih palic,
Stari delnlkl m nanovo praobleCeJo
27 LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) t.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti
Gene solidne! Postrežba ločna!
Najboljši uspeh imajo „Mali oglasi" v „ JUTRU"!
Najboljša
PUCH-KOLESA
nova konstrukcijo z garancijo po znižanih cenah priporoča
IGN. VOK
Ljubljana, Sodna ulica 7, podružnica Novo mesto.
Svarilo!
prod nakupom plotiluih strojev brez vsakega jamstva, ki eo ram na ponndbo od raznih nezanesljivih in nestrokovnjakih prodajalcev le »Bled toga, kor jih sami rabiti no morejo. To dokazujejo neštovilno pritožbo.
Prvo žrebanje
8. in 9. julija 1.1
■■■■■■BBsnBMBMHBauHBKiiEanBKnaaBa
5 premij!
Prvo sl. pevsko društvo „Llra" v Kamniku
naznanja vsem prijateljem in ljubiteljem petja, da je njegov bivši velezaslužni pevovodja, ustanovni in častni član, gospod
^llllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll. | Kdor želi ugodno preživeti svo] dopust
jr=	na obali naSega Jadrana, se mu priporoča posebno
j|	prvorazredni hotel PENSION «ROKAN» v Selcih,
«	2V, km od Crikvenlce. Holel ima veliko teraso
=	s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na Učko itd. Lastno moderno kopališče, eno izmed
Š	najboljših na Jadranu, takoj pred hotelom. — Iz-
g	vrstna kuhinja! Cene zmerne 1 Velika auto-garaža.
H	Najtopleje se priporoča
Alojzij Beranek
§ prej lastnik restavracije „KOLO" r Zagreba.
§ Naročila za isbe in informacije te priporoča rekomandirati.	784-a
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
kupite le tedaj ako se prepričate o njih izvoru, ka-kavosti In uporabi. J)a ne bodoto Blabega »troja drago plačali in imeli nepotrebno fikodo kupite pletilne stroja le z jamstvom, katere dobile tudi s poljubnem poukom pri tvrdki
obtlnski uradnik
dne 5. junija 1924. ob 10. nri zvečer po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb bo v soboto dne 7. junija 1924. ob 5. uri popoldne.
V Kamniku, dne 6. junija 1924.
ODBOR.
Absolutna sigurnost in državno jamstvo I
V teku od pet mesecev se bo izžrebalo
Ljubljano, Židovska ul. 6, kjer Vam jo tudi kakršnokoli in hitro popravilo za-goivljeno, kar jo zolo važuo 1010-a
brez vsakega odbitka v go tovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti:
Velika in okusna izbera
pri tvrdki
F. & M. Rozman, Ljubljana
židovska ulica it, 4.
Cene nizke I	Cena nlzkel
ZAHVALA,
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti mojega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, gospoda
TS y» 4	M raj «3 1(9 V
Cena srečk za vsako izbero
Cela srečka Din 80 —
Polovica srečke Din 40 —
izrekam prisrčno hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje častiti duhovščini, zastopnikom oblasti, Zveze industrijcev, obrtniških zadrug, g. predsedniku Hribarju za poslovilne besede, vsem društvom in korporacijam, ki so se udeležile pogreba dragega pokojnika, častni straži kranjskega Sokola in gasilnega društva, pevcem Narodne čitalnice za ganljive žalostinke, godbi gasilnega društva tor vsem darovalcem krasnega cvetja.
Vsem, vsem i3krena hvala!
V Kranju, dno 5. junija 1924.
2815/.	MatHda Majdičeva z otroci.
po znl±anl ceni
priporoča
Tovarna perila »TRIGLAV"
G. VOJSKA * DRUG LJubljana, Kolodvorska ulica itev. 6 (nasproti hotela Štrukelj). 709»
Četrtina srečke Din 20-
Lista dobitkov brez odlašanja takoj po vsrkem žrebanju 1 Hitra in točna postrežba 1
Naročila iz vse države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
Banino Homanditno druiltvo
registr. zadruga z omejeno zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta St. 2
Tehniško vodstvo z oblastvono-avtorizlranlm
gradbenim Inženjerjem. Projektira In Izvršuje vsa v stavbena It Inženjersko stroko spada|o6a dela.
Do!o solidno!	Gene konkurenčne!
(Oddeteic razredne loterije)
PraradovičevanI,2, ZAGREB Gajeva ulica 3,
Telefon 17-03 In 20-26. Poštni predal: 330.