NASLOV—ADDRESS: GlusUo K. S. K. Jod**U 6117 St. Clair AvêKuo Cleveland 3, Ohio
iv»' ••»«»!»*: HEndmoo »11
Kranjsko • SlovcMka Katoliška Jednote
je prva in najstarsjém
SODELUJTE V SEDANJI
ZLATOJÜBILEJNI KAMPANJI!
ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE
(P a flu<g> J	UKfaAN [ UBOBUdiTOifi
OF THL GRAND CAJtNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
1923, »t the Port Offlee at Cleveland, Ohle. Under the Act ef Aunt 12th 1*12.
NO. 24 — ŠTEV. 24
CLEVELAND, 0.t 14. JUNIJA (JUNE), 1944
VOLUME XXX — LETO XXX
Novi smrtni slučaji v (levelandu, 0.
Zavezniki napredujejo v Franciji
Ernest Vodnik
Dne 10. junija je umrl na 3vojem domu, 17825 Marcella Rd., po dolgi in mučni bolezni splošno poznani Ernest Vodnik, star 58 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie roj. Ivan-čič, doma iz Ilirske Bistrice, štiri hčere: Ano poroč. Mestek, Loretto poroč. Hlabäe, Mildred poroč. Pike in Jean poroč. Pluth, štiri vnuke ter več drugih sorodnikov. Domâ je bil iz St. Ruper-ta, kjer zapušča sestre: Antonijo, Marijo in Bibiano ter več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ.
Frances Novak
V	petek, 9. junija je umrla v Charity bolnišnici Frances Novak roj. Durkovsky, stara 46 let. Rojer^a je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga John M. Novaka, bivšega mestnega odbornika 23. varde, dalje zapušča sina Charlesa in eno vnukinjo, očeta Johna, tri brate : Cirila, Thomasa in Pvt. Johna. Družina stanuje zadnje čase na 5907 Dibble Ave., prej je pa stanovala več let na 1125 E. 71. St.
, Joe Stsrbenk
Joseph Adamič poroča is Burton, O., da je umrl v nedeljo 4. junija Joe šterbenk, ki je živel kakih 20 let v Clevelandu, zadnjih 20 let je pa živel na deželi. Znan je bil po domače kot Potrebuješ. Svoj čas je delal pri American Steel & Wire Co., dokler se ni pobil v noge, ki so ga sedaj tudi spravila v smrt. Pokopan je bil 7. junija iz cerkve Marije Vnebovzete v Chardon, O. Ker je bil star in reven, ga je župnik lepo spravil, pel zanj pogrebno mašo ter ga spremil tudi do groba, kjer mu je blagoslovil grob in opravil nagrobne molitve. Ran j ki je bil doma nekje od Novega mesta in zadnjih 10 let je živel v okrajnem domu za si-rotne.
Alojzija Koren
V	petek, 9. junija je umrla v Charity bolnišnici Alojzija Koren, rojena Kraje, stanujoča na 1234 E. 59. St. Doma je bila iz vasi Travnik pri Loškem potoku. V Ameriki je bila 39 let. Zapušča soproga Johna, hčer Ano in sina Cpl. Albina, ki služi pri letalskem koru v South Carolina in ki je dospel v četrtek k bolniški postelji svoje matere. V New Yorku zapušča sestro Terezijo Heinde!. Bila je članica društva Srca Marije in Makabejk.
Jacob Tisovic
Po petmesečni bolezni je 12. junija umrl Jacob Tisovic, star 60 let. Stanoval je na 1366 Marquette Rd. Doma je bil iz Straže pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, štiri sinove : Cpl. Jack, Fred, Albert in Donald, hčer Lillian, v Detroitu, Mich, pa po pol brata Johna Raubar. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih v cerkev Brezmad. Spočetja na Superior in 41. cesta.
Vsako leto je dan 14. junija, torej tudi ravno danes, posvečen naši lepi ameriški zvezdnati zastavi, ta dan namreč leta 1777 (pred 167 leti) je kontinentalni kongres prvih naših trinajstero državic to zastavo odobril ali uradno potrdil.
V sedanji svetovni vojni vihra zmagoslavno naša zvezdnata zastava na raznih bojnih poljih, širom celega sveta, hrabrim bojevnikom, pa tudi Stricu Samu v ponos in počast.
Dajmo ji tudi nii ta dan obnoviti sledečo slovesno zaobljubo ali prisego:
"I pledge allegiance to the flag of the United States of America.
And to the feepublic for which it stands. One nation, indivisible. With liberty and justice for all."
"Jaz prisegam vdanost zastavi Združenih držav ameriških, in republiki, za katero stoji. En nerazdružljiv narod, s svobodo in pravico za vse."
Gornji pozdrav,, katerega zna na pamet vsak šolarček naše mogočne Unije je sestavil meseca avgusta, 1892 Francis Bellamy, urednik tednika "The Youth's Companion" v Bostonu, Mass. Prvič se ga je recitiralo pri slavnosti na Kolumbov dan 12. oktobra, 1892.
Živela in slava naši ameriški zastavi!	J
Predvčerajšnjem je naša zvezna vlada zaprosila svoje državljane za peto vojno posojilo v znesku 16 milijard dolarjev. To je zadnje dejanje krvave drame, ki se je pričela skoro pred petimi leti po krvoželnosti Hitlerja in njegovih "gangsterjev." Invazija ali takozvana druga fronta se je pričela skozi Francijo, in dal Bog, da ne bi bilo dolgo, ko bodo Hitlerjeve legije na begu proti svojemu rajhu. Zmagati mora orožje zavezniških armad; zmagati mora pravica nad krivico, in pravica je med zavezniškim narodom. Ako podležemo krutemu sovražniku preko Atlantika in Pacifika, potem bo naša usoda zapečatena za vse čase, postali bi sužnji raj ha in sužnji vzhajajočega sonca. Kaj takega pa mi svobodni državljani te velike naše ameriške demokracije ne bomo nikdar dopustili, ampak bomo napeli vse sile in dali vso moč, da bomo neprenehoma in lojalno delovali na domači fronti pri vseh poslih in delih tikajoč se vojne produkcije; poleg tega pa bomo tudi finančno kolikor je v naši moči pomagali pri kampanji za peto vojno posojilo, da bo šlo isto v-najkrajšem času "Over the Top."
Nad 3,600 naših mladih članov in članic točasno služi v armadi naše Unije ter se bori na raznih frontah po širokem svetu za našo svobodo in za obstoj naše demokracije. V imenu vseh teh velikih članov in članic vojakov apeliram na vas, dragi člaTni in članice doma, storite vse, kar je potreba, da bo šlo peto vojno posojilo Over the Top, investirajte svoje prihranke, posodimo jih naši zvezni vladi. Storili bomo s tem dejanjem dvojno dobro delo, pomagali bomo sami sebi, z dobrim in varnimi investicijami in pomagali bomo našim vojakom, da bodo imeli dovolj vsega, kar potrebujejo na frontah proti krutemu sovražniku ter ga bodo na ta način čim prej premagali in vsem narodom sveta pa zopet povrnili tako zaželjeni mir in zlato svobodo .
6 to mislijo, bratje in sestre, pojdimo na delo za dosego petega vojnega posojila in obenem pa tudi ne pozabimo delovati za našo zlatojubilejno kampanjo. S pozdravom,
John Gerin, predsednik KSKJ.
SLOVENSKI "GLIDER VOJAKI V ANGLIJI
POROČNIK OBSOJEN NA SMRT
POVPREČNA STAROST AMERIŠKIH VOJAKOV Washington.—Urad za vojne informacije poroča, da znaša povprečna starost ameriških vojakov 25.1 let.
ZLATOJUBILEJNA KAMPANJA BO ZAKLJUČENA 30. JUNIJ A T. L.
SE JE CAS ZA DOSEGO ZMAGE!

19. junij« V navadnem vedno rada v
I»
prostoru, to je v mestni kfl fa* Hali) .jai sobratje, da ae seje polno-ilevilno udeležite, ker na tej aeji	par važnih stvari za
rešiti. Žalostno je, ker se nekateri člani tako slabo udeležujejo društvenih sej. Ako nas pride več na sejo, tem boljše bomo kaj ukrenili za društvo in sa našo dobro mater KSKJ. Posebne letos, ker ista obhaja svoj zlati jubilej, in da ji vsaj vsak enega novega člana naklonimo.
Nadalje vas prosim, da ne odlašate z vašim asesmentora do zadnjega dneva, ker jaz ne morem čakati doma vsakega posebej, kdaj da bo prinesel plačat. Jas bom pobiral denar na dr«fttveni seji in na mojem domu vsakega 25. v mesecu. Toliko v prijazno obvestilo.
Torej dragi bratje, pridite vsi na polletno društveno sejo 18. junija v mestno hišo (City Hall). % bratskim pozdravom,
Wwmk N**k. tajnik.
DRUŠTVO KRAUiCA MAJ-NIK A, ST. 157, SHEBOYGAN, WISCONSIN Ponovno opominjam nekatere naše članice (ako ravno je že pozno), glede velikonočne dolžnosti. Vrnjene listke sem pre-

vsemi pri jat riti se ona Povsod je pomagala, je delov** pri društvih ali pri cerkvenih prireditvah. Marsikdo je pokusil njene dobro potice, katere je »pekla za razne prireditve, kajti ona je povsod rada darovala, kar je pač mogla.
Draga nam sosestra, počivaj v miru božjem in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Iskreno so-žalje Tvoji potrti družini vsled izgube drage iene in ljubljene matere, f
Naj pri tem še omenim, da je bila pokoj niča soustanovnica našega društva pred 27 leti, vedno vneta »a napredek društva, zato jo bomo pogrešali. Naj ji bo ohrahjen blag spomin in spominja j mo se iste večkrat v naših molitvah!
Zdaj vas pa, drage mi sose-stre, opominjam, one, katere še niste plačale določenih 10 centov za slučaj pogreba naših članic, da to kmalu izvršite, da mi ne bo treba vas na to vedno opominjati; hvala pa onim, ki so to že izvršile!
K sklepu vas še .prijazno vabim na prihodnjo našo sejo, vr-*šečo se v pondeljek, 19. junija zvečer; pridite tudi zdaj v tako
WUl*rd, Wis.—V naši cerkvi sv. Druiine se je dne 10. junija poročila Miss Olga Volarič s Stanley Valovšekom. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Joe Volarič in članica našega društva Marije Pomagaj, št. 174 KSK J, ženin je pa sin Mr. in Mrs. Frank V a 1 o v š e k. Novoporočencema naj veljajo moje iskrene čestitke.
Mr. Louis Arch je zadnje dni prejel od vojnega departmenta obvestilo, da je bil njegov sin Viljam v Italiji ranjen; zaeno mu je pa tudi sin pisal iz neke bolnišnice, da bo kmalu okreval. Ranjen Viljem Arch je dobil zato odlikovanje Škrlatnega srca (Purple Heart). Mr. Arch ima še enega sina Steve-ta v armadi nekje na Angleškem.
S pozdravom ,
Mary Gosar.
VABILO NA JAVEN SHOD
za čim ve*jo udeležbo.¡so sprejemali Dunajčani s ta-Prosijo se vsa slovenska dru-jkim navdušenjem, s tako ogro-fttva v Detroitu, da na ta dan mnimi pripravami in tako pa-
-------- —» ^— , i——----—'
štela in jih še preeej manjka, lepem številu kakor na zadnjo vendar več jih je kakor zadnje, sejo; v resnici je bilo lepo to-leto. Nekatere izmed vas sem uko število navzočih gledati.
videla pri sv. obhajilu, ali vašega listka ne najdem. Kaj je temu vzrok? Zakaj se ne držite reda? Prosim, potrudite se še v tem mesecu in izpolnite svojo dolžnost. Vedite, drage mi so-aestre, da delo tajnice pri društvu se veča z vsakim mesecem, a vse to z veseljem delam le, ako se boste tudi ve držale reda iq me ne ovirale s tako malenkostjo. Torej prosim, skrbite, da prejmem vaš spovedni listek do konca tega meseca.
Naša članica Mary F. Re-pensek se želi prisrčno zahvaliti tako društvu kakor Jednoti za vso podporo, ki jo je prejela za bolezen in poškodbo ter toplo priporoča se zavarovati pri društvu in K. S. K. Jednoti. Zelo je hvaležna vsem za obiske in tolažbo v njeni že dolgi bolezni. Bog vsem povrni z najboljšim zdravjem.
Draga sestra Mary F. Re-pensek! V imenu vseh drusvte-aih članic vam prisrčno želim ljubega zdravja. Bog daj, da bi Vas pomladno sonce ogrelo in zopet okrepilo.
V jubilejni kampanji Jedno-te naše društvo povoljno napreduje. Trdno sem prepričana, da bomo dosegle določeno kvoto. Ne samo tam v Milwaukee, ampak tudi v Sheboyganu smo pridne. Huray Wisconsin!
Sosestrski pozdrav,
Johanna Mohor, tajnica..
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 194, EVELETH, MINNESOTA Članica društva umrla. — Opozorila.—Vabilo na sejo
Tem potom želim naznaniti ?sem članicam našega društva, da se je zopet zglasila bela žena smrt in odvedla s seboj eno naših članic, sestro Josipino Jjinezich, ki je preminula dne 4. maja po tri in pol letnem kudem trpljenju vsled štirih prwtanih operacij. Jaz sem jo večkrat obiskovala in sem se morala čuditi njeni vztrajnosti in njenem potrpljenju; pa ni bila boija volja, da bi bila okrevala; morala se je za vedno )o$ti od svojega moža in otrok, katere je vse tako ljubila in se podati tja, odkoder ni več vr-
Pokojna je bila dobra in zve-|t§ žena svgjemu soprogu in Skrbna ter ljubeča mati svojim otrqfcogi, ki jo bodo sedaj zelo pogrešali. Zapustila je enega
S sosestrskim pozdravom, | Gabriela Masel, tajnica.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 174, WILL ARD, WIS.
Vabilo na veselico
Cenjenim članicam našega društva naznanjam, da bomo imele plesno veselico tretjo nedeljo v tem mesecu, ali dne 18. junija na Dan vseh očetov. Ta prireditev se vrši, kakor vsako leto, v korist dvorane, kjer zborujemo, zato vas prijazno vabim, da pridete v velikem številu, posebno še, ker bo to dan naših očetov; pripeljite svoje družine s seboj.
Zaeno prijazno vabim tudi ostalo cenjeno občinstvo, da nas posetite na tej veselici, saj malo razvedrila v teh razburkanih in težkih časih vsakdo potrebuje. Torej na veselo svidenje na Očetov dan dne 18. junija! /
S pozdravom,
M aru Gosar, tajnica.
DOPISI
EDEN IZMED MNOGIH
Chicago Jll. — Druga fronta je odprta—peto vojno posojilo tudi. Naši fantje se hrabro borijo za svobodo in demokracijo sveta. Kaj bomo storili pa mi, ki smo doma? Med drugimi dolžnosti pride v pošlev v prvi vrsti nakupovanje vojnih bon-dov. Da mi Slovenci ne bomo ired zadnjimi, sem gotov. To-
Zdru-ovanskih Am erikancev, v katerem sodelujemo tudi Slovenci, ima svojo centralo na 2589 Woodward Ave., soba 305 Hofman Build ing, v kateri se je pričela zbirati obleka in drugo najpotrebnejše za jugoslovanske begunce, ranjene in bolne borilce osvobodilne armade in partizanskih oddelkov v Egiptu, med katerimi je mnogo primorskih Slovencev in iz osvobojenih krajev Slovenije. Združeni odbor deluje za tem, da se bo odprla pot pošiljati tudi ljudem v osvobojene kraje Jugoslavije, Hrvati in Srbi se zelo trudijo" pomagati Jugoslovanom, tudi Slovenci ne smemo biti zadnji. V domovini ni raz-, like, vsi se borijo in umirajo za iste cilje brez razlike prepričanj in vere proti skupnemu tujemu in domačemu sovražniku. Čas je prišel, da tudi mi ameriški državljani slovenskega rodu nehamo z vsemi sepa-ratizmi, posebno kar se moralne in materialne pomoči tiče borcem za svobodo v stari domovini.
Na zadnji seji podružnice SANSa in postojanke JPO-Sß smo izvolili odbor, ki ima nalogo zbirati obleko med Slovenci in med vsemi drugimi dobrimi ljudmi. V odboru so sestre Ha-na Gaber, Mary J urea, Katy Junko, Mary Knez, Ana Kos, Katarina Kraintz, Julija Men-ton in Mary Naprudnik. Odbor ima polno njioč delovati po svoji previdnosti in zaključkih.
prirejajo nobene zabave, piknika ali druge priredbe.
Več o tem pikniku poročamo posneje.
Lia Menton.
V BLAG SPOMIN desete obletnice nepričakovane smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata Andrew Kotnika ki je preminul 20. junija, 1934 v Grand Rapids Itasca bolnišnici v svoji najlepši mladeniški dobi 20 let in tri mesece. Pokojnik je bil velika opora svojim staršem, bratom in sestram, zato ga še vedno vsi pogrešamo.
Let deset bo že minulo, kar si Ti zapustil nas, vendar Tvoj spomin ostal je v srcih naših ves ta čas;
Težka bila je ločitev, težko bilo je slovo. Vsak dan skozi celo leto še na Tebe mislimo.
S cvetjem Tebi grob krasimo vedno v trajen Ti spomin, cvetje s solzami kropimo naših srčnih bolečin.
Žalujoči ostali: John in Johana Kotnik, starši.
John Jr., v Detroitu, Mich. Eddie v U. S. mornarici, brata. Jennie, poročena Hunter; Helen, poročena Braun, in Marian, vse v Detroitu, Mich., sestre. Eveleth, Minn., 14. junije, 1944.
da, kdo pa to zna? Da se mi Slovenci seznamimo z ameriško j Vse sestre Slovenke so prošene, javnostjo, se sklicuje veliki ja-j da pomagajo temu človekoljub-
Adam Korosa
Tudi društvo sv. Štefana, št. 1 KSKJ v Chicagu ima dosedaj že lepo število svojih članov v ameriški armadi. Eden izmed teh je tudi Pvt. Adam Korosa, ki je stopil v armado dne 19. maja, 1944, sin Josipa in Roze Korosa, živečih v Chicagu, 111.
. Naš novi borec v armadi Strica Sama je bil rojen 6. julija, 1919 v Chicagu in je dovršil famo šolo sv. Blaža v Argo, 111. Njegov oče je doma iz Prekmurja, mati pa iz Spodnjega Stajerja blizu Celja.
ven shod v petek, 16. junija v Slovenski šolski dvorani fare sv. Štefana, Cermak Rd. in Wolcott Ave. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Imeli bomo zabaven progranj^ slovenskimi talenti, kot Plutovi trojčki, Prešernov duet, Korenčanovi sestri, Adrija, Miss Kosmerl in njena prijateljica in pa tudi iz mesta so nam obljubljeni.
Vstopnina? Ne samo, da bo popolnoma prosta, vi lahko dobite eno izmed nagrad, ki bodo razdeljene v dvorani. Med drugimi nagradimi pride v prvi vrsti vpoštev pet vojnih bondov po $25, katere daruje Reliance Fédéral Building & Loan Association. O nadaljnih nagradah boste zvedeli v dvorani.
Navzoči bodo tudi državni uradniki, zatorej mi moramo na ta večer napolniti dvorano do zadnjega kotička. Poživljate se torej vsi Slovenci in vse Slovenke v Chicagu in okolici, brez razlike prepričanja, da se tega shoda udeležite. Za slovensko čast gre. To bomo pa dosegli z obilno udeležbo in pa da kupimo vojne bande ta večer.
Na svidenje v petek, 16. junija, 1944!
Za publicijski odbor,
John Gottlieb.
RAZNO IZ DETROITA
Detroit, Mich.—Dne 2. junija smo izgubili zvesto članico in podpornico SANSa, sestro Mary Rotar. Prišla je kljub oddaljenosti na vsako podružnično sejo in prireditev. Bila je še na naši zadnji seji.
Mary Rotar je bila doma iz Prevoj pri Lukovici na Gorenjskem. Pred prihodom v Ameriko je bila s svojim soprogom Matijem dolgo v rudarskih revirjih v Nemčiji. Njena dva sinova (eden sedaj v službi Strica Sama v Alaski) in dve hčeri so bili rojeni v Nemčiji, a kljub temu govorijo vsi .lepo slovensko, za kar gre vsa zasluga in čast zavedni in napredni pokoj niči. Bila je vzor matere Jskega kongresa piknik v korist in žene.	'partizanov in podružnice zdfu-
Globoka žalost mi je polnila i ženega odbora jugoslovanskih dušo, ko sem jo videla sredi Amerikancev. Ta piknik je ta-
nemu delu in pripravijo vso obleko, perilo in drugo potrebno, da se bo lahko takoj poslalo, ko bo možno.
Navedena jugoslovanska centrala za zbiranje obleke je odprta vsako sredo od 7 do 9 zvečer in v soboto pa od 2 popoldne do 7 zvečer. Komur je možno oddati svoj zavoj na centralo, naj to čim prej stori, če kdo želi, da bo njegov oziroma njen zavoj poslan izključno Slovencem, se bo želja točno izpolnila. drugače naj se pa samo javi, da je zavoj od Slovencev, da se bo njim v prid zabeležilo. Komur pa dostava v centralo ni ugodna, naj stopi v stik z eno omenjenih sester odbornic, ali pa dostavi zavoj v Slovenski narodni dom na 17149 John R in Slovenski delavski dom na 437 S. Livernois.
Michiganski Vseslovanski kongres priredi v nedeljo, 18, junija ob dveh popoldne veliko manifestacijo v Belle Isle Park. Kdor ima narodno nošo, se prosi ,da pride v njej, da bo več pestrosti. Glavni govornik bo senator S. D. Jackson iz India-ne. Primeren muzikalen program bo nudil prijetno zabavo. Vstopnine in kolekte ni nobene.
* Potrebno je, da smo vsi, ki se zavedamo današnjega kritičnega položaja navzoči, ker se bo manifestiralo za ponovno izvolitev našega velikega predsednika, Franklin Delano Roose-velta. Pokažimo, da znamo ceniti neprecenljive ugodnosti, ki jih je izvojeval naš državni glavar v prid malega človeka.
Omenjeni Vseslovanski kongres priredi v nedeljo, 9. julija velik piknik v Warshaw Parku. Izrabite lepo priliko prijetne zabave v prosti naravi in slovanski solidarnosti. Preskrbljeno bo za dobro jed in pijačo. Za kritje stroškov se prodajajo listki s številkami po 25 centov. Nagrade bodo oddane na pikniku v obliki vojnih bondov.
Dne 27. avgusta priredi jugoslovanski oddelek Vseslovan-
radnostjo, kakor vladarja note velike Nemčije Fuehrerja Adolfa Hitlerja, čez noč si je to veliko mesto nadelo. Najlepšo obleko od «vojega obstoja Kljub nalivom in snegu ter hudemu mrazu, ki je nepričakovano nastopil, je bilo vso noč od včeraj na danes na tisoče delavcev na cestah, na tisoče rok je delalo z vso pridnostjo. Se včeraj je prišlo iz Nemčije veliko vagonov bal blaga za zastave, kes ga je na Dunaju zmanjkalo, danes zjutraj so pa te nove zastave že vihrale s poslopij, z jamborov vzdolž vsega Ringa, z ogromnih z zelenjem obitih stebrov, ki nosijo simbole narodnega socializma ter so postavljena po vseh ulicah od Westbahn-hofa do magistrata. Nemški propagandni avtomobilski vlak, ki je spremljal Hitlerja • na njegovi poti skozi avstrijske dežele, je sinoči prispel iz Linza, danes zjutraj pa so bili že na vseh važnejših križiščih, vzdolž vse poti, ki jo je napravil Fuehrer na svoji vožnji skozi mesto, postavljeni zvočniki. Preizkušena propagandna režija ministra Goeb-belsa je pokazala na Dunaju višek svojega mojstrskega znanja.
Več stotisoč ljudi iz province
Več stotisoč ljudi iz province je prispelo tekom noči in današnjega jutra s posebnimi vlaki na Dunaj. Na vse zgodaj se je znašlo velemesto v nenavadni živahnosti, ulice so
čani cilinder s črno obleko tukaj vse samo v uniformi, v Nemčiji jc cilinder docela izginil, umaknil se je črnemu SS ali rjavemu S A kroju, ki je svečana obleka za vse pristaše naroanosocialistične stranke — kdor pa ni strankin pristaš, pa itak ne more biti javen funkcionar ter ga ni pri takih sprejemih.
Povsod kjer se Hitler pojavlja, ga pozdravlja najprej mladina. Tudi danes so mu mlada dekleta prinesla šope cvetja— dočim je za ostalo občinstvo si-so bili današnji, pa mesto od, noči izšla ostra prepoved, da svojega obstoja še ni doživelo.. je strogo prepovedano metati cvetja, ki so ga prinesla ljubeča ko važen ,da moramo vsi delo- Nobenega svojega cesarja ni-'cvetje iz špalirja na avtomo-
Pri slovenskih vojnih ujetnikih v Chamberburg, Penna.
John Samsa iz 10510 Prince Ave. je v nedeljo obiskal vojne ujetnike v Chaml^prburg, Pa., ki so bili ujeti z italijansko armado in pripeljani v Zed. države. V tem taborišču je dobil sledeče naše rojake:
Gantar Lojze iz Dol pri Idriji; Paušič Alojz iz Šempasa pri Gorici; Hrvatin Slavko iz Šmarja pri Kopru; Gruden Oskar iz Sv. Mihaela pri Šempasu; Po-lanc Franc iz Otelice pri Ajdovščini; Pajntar Milen iz Tolmina; Radovac Roman iz So-cerbe pri Pulju; Kokošar Ivan iz Kneže pri Gorici; Bratina Anton iz sv. Tomaža pri Ajdovščini; Bubič Romild iz Sv. Obal-da pri Trstu; Vidmar Štefan iz Ajdovščine; Pavlin Davorin iz Vortojbe pri Gorici.
Te ujetnice lahko vsak obišče, ako ima s seboj pismo od dotičnega ujetnika, ki naj ga pokaže pri poveljstvu taborišča.
Kot pravi Mr. Samsa, so ujetniki pr.av zadovoljni tukaj. Hrano imajo dobro, delajo pa v vojaškem skladišču. Edino, česar največ pogrešajo so slovenski časopisi. Nadzirajo jih ne dosti in ne posebno strogo, odkar je stopila Italija iz vojne.
Ker ima naš list uradno dovoljenje, da se ga lahko pošilja v razna taborišča slovenskim vojnim ujetnikom in ga torej že nekaterim po več številk pošiljamo, tako smo še gorinave-deno novo taborišče vpisali v adresar. Slovenskim vojnim ujetnikom v Ameriki se naše Glasilo pošilja brezplačno.
o-—
Hitlerjeva slava na Dunaju pred šestimi leti
(Po ljubljanskem Slovencu)
Dunaj, 9. aprila 1938.
Skoraj tisoč let je Dunaj središče Vzhodne marke, nekaj stoletij je bilo glavno mesto nemškega ir\ avstrijskega cesarstva, veliko vladarjev in cesarjev je sprejemal, velike proslave je videl, dogodkov, kot
bile Hitlerja in njegovega spremstva.
V počasni vožnji se je Fuehrer odpravil po okrašenih ulicah v mesto, zvidnica, ki je najavljala prihod njegovega avtomobila, je kakor na povelje sprožila na tisoče rok v špa-lirju, izzvala je iz tisočev grl "Sieg-Heil"' krike — takoj za izvidnico pa je sledil avtomobil, v katerem je stal Hitler visoko vzravnan ter z iztegnjeno desnico odzdravljal na desno in levo. Za njegovim avtomobilom se je usula povo-denj razkošnih vozov, v katerih se je vozilo njegovo spremstvo, ministri in visoki funkcionarji stranke in armade.
V mestni hiši V viharju silnega pozdrava stotisočglave množice se je avtomobilski sprevod ustavil pred magistratom. Hitler je izstopil ter pregledal častne čete avstrijske, nemške vojske, svojih pretorijancev — krasne, kakor stroj delujoče telesne straže SS, častne čete SA in. hitlerjevske mladine. Po pozdravu so pridrveli motorji odposlancev vseh nemških pokrajin, ki so se odpravili včeraj v glavnih mestih nemških dežel na pot, vozili so vso noč ter so danes opoldne prinesli pozdrave pokrajinskih strankinih organizacij svojemu Fuehrerju. Nato je Hitler odšel na magistrat, kjer ga je slovesno sprejel dunajski mestni svet z novim županom dr. Neubacher-jem na čelu. Hitler se je kratko zahvalil za njegov pozdrav, potem pa je pristopil k vrstam "dosmrtnikov" — pod bivšim Schuschniggovim režimom na
bile prepolne ljudi, neprestano dosmrtno ječo obsojenih narodnih socialistov, ki so prejeli to kazen zaradi soudelež-
drve avtobusi in tovorni avtomobili, s katerih odmeva petje in navdušeni vzkliki— mla- Q rri juiijskem prevratu leta dina in odrasli prihajajo iz okolice vsi v nestrpnem, slav- j nostnem razpoloženju, ki prevzema tudi Dunajčane. Trgovine, ki so bile zjutraj samo dve uri odprte, zapirajo svoje
"Dan velike Nemčije"
Nepopisno pester je velik trg pred mestno hišo. Stotiso-či, ki jih od široke dovozne ce-
obrate, vedno več ljudi se zbV-steloči trojni »P»"' ra na ulicah, na križiščih je tonjaneev SS, beloarajčmh H.-
gneča, da jo policija komaj obvlada, vozovni promet v središču zastaja, ceste odmevajo od korakov čet vojaštva, SS in SA formacij ter mladinskih sku-
tlerjevih mladcev in sivomod-rih uniform šupo-policije, valovijo kot morje, iz katerega se dvigajo beli jambori z rdečimi jadri kljukastih zastav.
v
pin, milijonska reka ljudi je I Stotisoči rok šinejo kvišku usmerjena proti zapajini stra- pozdrav, ko se pojavi točno ob ni mesta ter se uvršča v špalir, i 12 Fuehrer s častnimi gosti na ki sega vse od zapadnega ko- stopnišču pred magistratom, lodvora po Mariahilfer- in Ba-1 pred njim pa stopa na balkon
benbergstrasse do Ringa ter
po1 Ringu do magistrata, od mestne hiše pa do hotela Im-perial, ki si ga je Hitler izbral za svoj sedež. Milijon ljudi je v tem špalirju, ki se na velikem trgu pred magistratom izpreminja v valujoče jezero.
Sprejem Hitlerja na zapad-nem kolodvoru Sprejem Hitlerja se je vršil ob 11:20 na zapadnem kolodvoru. Hitler se je pripeljal s posebnim vlakom iz Linza.' Vračal se je kot triumfator s svoje propagandne poti, ki ga je vodila v dolžini 10,000 km po vseh nemških pokrajinah in avstrijskih deželah. Sprejeli so ga njegov namestnik Hess, ministri dr. Goebbels. Himmler, general Daluege, državni namestnik dr. Se:ss-Inquart z ministri avstrijske vlade in drugi odličniki. Svojevrsten je bil ta sprejem za nas, ki prihajamo
minister dr. Goebbels in odmevajo vsej Avstriji in vsej Nemčiji njegove besede: "Razglašam dan velike Nemčije. Zastave kvišku!" Na to povelje so širom vse Nemčije razobesili zastave, po vsej ogromni državi je zastal ves promet. Na vseh nemškin cestah so se ob 12 avtomobili ustavili, vlaki so zastali sredi proge, zrak je prešinil žvižg lokomotiv, rezek pisk tovarniških siren, do-nenje zvonov, ljudje pa so na cestah zaustavili svoj korak. 75 milijonov Nemcev je dočakalo "dan velike Nemčije" z dveminutnim molkom. Nad mesti so se istočasno pojavile eskadrile letal ter se je med piskanjem siren in zvonjenjem mešal ropot letalskih motorjev — najbolj ponosnega nemškega orožja. Izpred dunajske mestne hiše so izpustili 30,000 pisemskih golobov in ptice so ponesle v vsa nemška mesta —
iz dežel, kjer še prevladuje sve- j tudi v Danzig _ veSelo vest o
velikem zgodovinskem dogodku. Bil je čudovit prizor, ko so frfotale vedno nove in nove trume teh snežnobelih in pisanih ptic iz kletk, nameščenih na ogromnih vojaških avtomobilih, se dvigale visoko v zrak, krožile nad mestom, se preplašeno umikale bobne čim bombnikom, ki so drveli po ozračju, nato pa so se obračale v vse smeri ter izginjale na obzorju. In istočasno se je umirilo na milijone delavnih rok v vseh nemških tovarnah, v rudnikih, zastala so kolesa strojev in vse delavstvo v vseh podjeU jih je pristopilo k apelu, kakor ga nemški narod še ni doživel.
JUNI 14,1944
Pomenljiva obletnica
(K prazniku Trta*. Srca Jezusovega)
Pomenljiva obletnica v tem času v juniju. Kakšna naj bi bila ta obletnica, koga se tiče? Tako utegne vprašati ti ali oniv. Na prvi pogled je res umestno to vprašanje, a v resnici pa ni; je to res pomenljiva obletnica, četudi na prvi pogled ne izgleda. Kdaj je ta obletnica? Točno 16. junija. Maješ z glavo. Šestnajstega junija, kaj naj bi bilo takrat? Ni to kaka obletnica kake države, ne kakega naroda, pač pa se tiče naše svete vere. Pa kaj? Velikanoč je že za nami, božič je še daleč, kakega Marijinega praznika tudi ni sedaj. Kaj pravzaprav je? V naslednjem Ti hočem povedati o tej obletnici in mi boš pritrdil, da je res pomenljiva, pomenljiva zlasti za današnji čas, za čas največjega viharja na svetu, ko divja silna nevihta in pokajo strele druge svetovne vojne; nebo je zastrto z črnimi oblaki in ni izgleda, kdaj posije ljubo sonce miru. Brezupno je. Brezupno za tistega, ki ne veruje; tisti pa, ki veruje, vidi svetel žarek katoliške Cerkve na nebu; božja Previdnost in Usmiljenje. Torej k-obletnici:
Bilo je 16. junija, 1675, nedelja v osmini presvetega Reš-njega Telesa, v samostanski kapeli reda Marijinega Obiskovanja, tam v daljnem Paray le Monialu na Francoskem je klečala pred tabernakljem sestra Marjeta Alakok ter molila Ev-harističnega Boga. Vsa preši-njena, da povrne Gospodu ljubezen za ljubezen. Kar naenkrat stoji na oltarni mizi Gospod Jezus Kristus v vidni podobi ter pravi:
"Ne moreš mi izkazati večje ljubezni, kakor če storiš, kar sem že tolikokrat zahteval od tebe." Potem ji odkrije in pokaže na svoje Srce in pravi: "Glej to srce, ki je tako zelo ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejemam od večine ljudi le nehva-ležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božje-ropno prejemajo v svetem obhajilu, ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni. Še bolj pa me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Zato zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sveto obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so jo vzela žal jen j a, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkažejo tudi drugi."
To je jedro in začetek te, tako pomenljive 269-obletnice dogodka, ki je še mnogim Slovencem žal malo, ali pa nič poznan. Kaj pomenjajo besede Gospodove, boš že razumel, saj so jasne kot beli dan: Gospod se je bridko pritožil nad ne-hvaležnostjo ljudi in zahteval je praznik Njegovemu božjemu Srcu, ki naj se obhaja v petek po osmini presvetega Rešnjega Telesa in je zato obljubil tudi posebno nagrado tistim, ki bi ga po Njegovi želji praznovali.
Katoliška Cerkev je razumela to željo Gospodovo in po vestni, pa strogi preiskavi* o življenju in videnju sv. Marjete Alakok določila ta praznik. Papež Leon XIII. je postavil praznik Presvetega Srca Jezusovega petek po osmini Presvetega Rešnjega Telesa in sicer ga je postavil v praznik prve vrste. Pij XI. pa je za ta praznik dodal še osmino; torej je uvrščen v vrste največjih praznikov. Težavno je bilo to delo, satan je zadivjal proti tej novi. a tako ljubki pobož-nosti, ki je pa sijajno uspela.
Gospod je zmagal. Sveta Cerkev je proglasila praznik, odobrila in priporočila pobožnost do Presvetega Srca Jezusovega, ki je danes razširjena že po vsem svetu.
Letos se ta praznik praznuje 16. junija; torej na dan, ko je Gospod prosil in zahteval ta praznik. Ni li torej važna obletnica? Da. Ne pade vselej na ta dan, ker je odvisen od Velike noči, ter se obhaja kot že povedano v osmini Presvetega Rešnjega Telesa.
In zdaj, rojak in rojakinja, kaj bosta storila? Mar bosta pustila, da bo šel ta Gospodu tako ljubljeni praznik mimo vaju neopaženo, da ga bosta brezbrižno prezrla? Nikar! Delo je, porečeta. Res, sicer pa tudi od sv. Cerkve ni zapovedan tako, kot nekateri drugi, da moraš iti v cerkev. Ne, čisto prost je. Ne veže te postava Cerkve, ampak veže naj te vabilo in pa obljuba Gospodova, ta je večja od zapovedi. Preči-taj to, kaj Gospod želi in stori Njemu na ljubo in sebi v korist.
Svojo ljubezen obeta Gospod tistim, ki Ga bodo po njegovi želji praznovali. Ni ti treba drugega, kot da opraviš pred praznikom spoved ali na praznik sam, če je mogoče, potem pa lepo pobožno, vredno seveda, prej mi sveto obhajilo in ga daruj božjemu Srcu v zadoščenje. Nagovori soseda ali sosedo, pa jim razloži in ju povabi k takemu praznovanju, potem pa pojdi na delo, in Gospod ti bo poplačal, kajti On je Večna Resnica.
Morda je malo nerodno iz več ozirov; ko bi bila vsaj nedelja, ali kakšna drugačna prilika, porečeš. Res je treba nekoliko žrtvovati, ampak brez žrtve ni nič, vsaj kaj velikega ne. To pa, kar se zahteva, je prava malenkost napram nagradi, katero ti obeta Gospod. Kaj vse bi storili, da si na primer zado-biš naklonjenost kakega kralja, ali recimo predsednika Združenih držav, da si nakloniš njegovo ljubezen. Nič bi ti ne bilo pretežko. A pridobiti si ljubezen božjega Srca je pa vse nekaj drugega, nekaj velikega.
Njegovo naklonjenost boš potreboval, če ne prej to prav gotovo, ko prestopiš prag večnosti. Takrat moraš imeti Njegovo naklonjenost, če ne gorje ti! Odzovi se torej Njegovemu vabilu in praznuj ta praznik po želji samega Gospoda in ne bo ti žal. Praznuj to obletnico iz hvaležnosti do onega Srca, ki je bilo prebodeno na križu in se izčrpilo do zadnje kaplje krvi—za nas.
V Zvezi s tem, kar je Gospod Jezus Kristus razodel sv. Mar^ jeti ,je poleg te obljube še 11 obljub. Njegovega božjega Srca se j evseh 12. Zadnja ali 12 obljuba se imenuje tudi "Velika obljuba," ki je zares velika. Tudi to obljubo nekateri naši ljudje kaj malo, ali nič ne poznajo.
Nekega dne je Gospod rekel sv. Marjeti: "V neizmernem usmiljenju svojega Srca ti obljubim, da bo podelila moja neskončna ljubezen milost spo-korne smrti tistim, ki prejmejo sveto obhajilo devet mesecev zaporedoma vsak prvi petek. Ne bodo umrli v moji nemilosti, niti brez svojih zakramentov, ker bo moje božje Srce v zadnjem trenutku njih varno zavetje."
' O, človek, ali razumeš kaj to pomeni? Obljuba je jasna in ni treba treba nobenega tolmača. Tu bom rabil le besede, katere je zapisal v Glasniku Presvetega Srca Jezusovega v št. 2. 1939, Ven. M. Vrtovec D. J., ko po razlagi te obljube vzklikne: "Dovolj • je Gospod, dovolj ! Mar ne obljubljaš preveč? Tvoja ljubezen Te je zapeljala predaleč? O, če bi ne vedel, da je vsemogočna in nepojmljiva! Kaj je vendar pobožnost deveterih prvih petkov v mesecu spričo večne ljubezni
blažene večnosti."
Lepo pove ta pisatelj o tej obljubi in ti, ki razumeš, se iste kar takoj >oprimi. Nič ne odlašaj. Kar začrtaj si to, da hočeš to napraviti, pa naj stane kar noče. Prej mi devet mesecev vsak prvi petek vredno in pobožno sveto obhajilo, pa nikar ne izpusti niti enega vmes, razen veliki petek se lahko izpusti, ker se tedaj ne more prejeti svetga obhajila. Nič naj te ne motijo razni opravki ali pa zamuda časa: vse to ni nič v primeri, kar Gospod obeta. Naj ti povem zgled vztrajnosti o tem; pravil mi ga je sam mož zamorec.
Zamorec katoliške vere, dasi jih je v Združenih državah bolj malo, je dobil nekje malo knjižico, ki je govorila o obljubah Gospodovih, zlasti pa o tej veliki obljubi. Prečita, tako mi je sam pravil, in že napravi sklep: Takoj začnem s temi prvimi petki; knjižico izroči ženi in žena stori isti sklep. Takoj- naslednji prvi petek, ki je bil 2. julija, 1943 (lansko leto) ter zaeno praznik Presvetega Srca Jezusovega sta pristopila on in njegova žena k sv. obhajilu ter potem to obljubo tudi nepretrgano držala. Ko se je ta njuna pobožnost bližala |h koncu, je pa grozila resna nevarnost, da bosta, hočeš nočeš, morala prekiniti, predno dosežeta deveti petek. Žena je morala v bolnišnico. Ravno isti dan je pa prišel prvi petek, a žena je ležala v bolniški postelji. Kaj sedaj? Ali naj z vajo devet petkov pretrga? Ne! Zaprosila je za sv. zakramente in v bolniški postelji prejela sv. obhajilo pred operacijo. Ni obljube pretrgala in tako ne njen mož, ki mi je še nedavno pravil, da še zdaj kar naprej nadaljujeta s prvimi petki. Rekel'je: "Žena mi je*zdrava in jaz sem hvaležen Bogu za to dobroto."
Slovenec, Slovenka! Alt vidiš trdno volj dveh zamorcev? Slovenci se precej ponašamo, kako smo pobožni, ampak ta dva zamorca mnoge Slovence osramotita. Morda nista bila tako globoko poučena, kot ti, ampak dovolj, da sta dobro razumela besede Gospodove sv. Marjeti. Mogoče se bolj ponašamo s pobožnost j o kot pa zamorska dvojica, ki pa je bila za klic Gospodov bolj dovzetna kot marsikateri Slovenec in Slovenka. In Bog ki ne gleda, ne na narodnost in ne na plot, poplača tiste, ki Ga slušajo, Mu služijo ter se ne odvračajo od Njega.
V domovini divja strašna Vihra in naš narod grozno trpi. V tej stiski se je voditelj Slovencev, škof Rožman obrnil na ljudstvo ter mu priporočil— prve petke, da tako zadošča Bogu in Ga prosi usmiljenja in rešitve. Rojak in rojakinja! Obrni se tudi ti ob tej pomenljivi obletnici k božjemu Srcu, pa Ga prosi zase in svoj narod doma.
Zavedati bi se morali v prvi vrsti, da je treba zadoščenja Bogu za vse žalitve in krivice, ki se Mu gode, kot je Gospod sam povedal, ko je pokazal na svoje Srce. Tukaj je rešitev človeštva; nato so pokazali tudi papeži od Pij a I. do Pij a XII., ki priporočajo češčenje Srca Jezusovega.
Takole se čita v Glasniku PSJ, št. 2, 1940: "Danes vstaja pred nami najbolj blagovito in najbolj božje znamenje: Presveto Srce Jezusovo, nad njim križ, okrog njega ognjeni plamen. Vanj moramo staviti vse upe svoje; od njega moramo izprositi in pričakovati rešitve ljudi" (Leon XIII. in Pij XI). Za njima se je oglasil tudi sedanji papež Pij XII., ki priporoča posvetitev Presvete-mu Srcu.
Ali zdaj razumeš, zakaj da je ta obletnica pomenljiva? Obhajaj jo po želji Gospodovi.
- —X.
Magr. Viktor Storita:
Cerkve in samostani v
Krščanstvo se je širilo v Stari Emoni že v rimski dobi. Ko so se pa tu naselili Slovenci, je zopet izginilo, šele v 8. stoletju se je zopet pojavilo. Najstarejša cerkev v Ljubljani je bila po splošnem mnenju Sv. Petra, ki je nastala že v misijonski dobi. Prvi župnik se pa v zgodovini imenuje šele leta 1163. Leta 1472 so Turki cerkev požgali. Nova gotska cerkev je stala potem do 1. 1730, ko so začeli zidati sedanjo (1730-1734) Svetišče* in ladjo je poslikal s freskami Franc Ilovšek (1731-1736). Njegovi sta tudi dve oljni sliki: sv. Družina (1734) in sv. Magdalene. Vse druge oltarne, slike je pa naslikal Valentin Metz-inger (1734-1743). L. 1937 je bila zunanjščina prenovljena.
Po Zaloški cesti pridemo mimo državne bolnišnice in Leo-nišča, mimo gluhonemnice in vojaške bolnišnice na S^Io, kjer je samostan s cerkvijo karmeličank (1889). Glavno stensko sliko je ustvaril dunajski slikar Jožef Kastner. čedna je kapelica sv. Terezike. Nasproti tej cerkvi je mladinsko vzgojevališče, ki ga vodijo salezijanci.
Nedaleč od sv. Petra je cerkev Jezusovega *Srca s samostanom misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. Cerkev je bila posvečena leta 1883 Zidana je v gotskem slogu. V njej je kapela sv. Cirila in Metoda.
Cerkev sv. Nikolaja je žup-na cerkev in obenem stolnica ljubljanske škofije Prva cerkev na tem mestu je bržkone nastala v 12. stoletju. Ko je leta 1386 pogorela, so sezidali prostorno gotsko cerkev s 13 oltarji. Ker je zaradi potresov mnogo trpela, so jo leta 1701 podrli in sezidali novo v baročnem slogu (1701*1706). Odlikuje se po krasnih freskah italijanskega slikarja Julija
Quaglio (1703-1706 in 1721 1723). -Kupolo so postavili šele leta 1841. Poslikal jo je deloma po Quaglievem načrtu Matej Langus (1843-1844). Quaglio je naslikal tudi oljno podobo sv. Dizma, Langus pa več oltarnih slik. Znamenita sta oba angela ob tabernaklju v levi prečni ladji, delo Fran-cesca Robba ok 1750. Križev pot je delo Jos Planka iz leta 1860, posnetov po Fuehrichu. Orgle imajo 53 spremenov in so največje v ljubljanski škofi ji. Postavil jih je orglarski mojster Milavec leta 1906. Za stolnico je duhovsko semenišče z lepim portalom in s krasno knjižnico, ki jo je opremil s freskami Julij Quaglio 1. 1721.
Po Mestnem trgu in Starem trgu nas vodi pot do cerkve sv. Jakoba, ki je bila najstarejša cerkev v stari Ljubljani med mestnim obzidjem Leta 1494 so se tu naselili avguštinci, ki so morali zaradi turške nevarnosti zapustiti cerkev in samostan zunaj mestnega obzidja na kraju, kjer je sedaj frančiškanska cerkev. Leta 1511 je cerkev sv. Jakoba porušil potres. Avguštinci so novo cerkev sezidali leta 1513. Leta 1597 so semkaj prišli oo. jezuiti, ki so leta 1613-1615 zidali novo cerkev v baročnem slogu, samo svetišče je v bistvu še ostalo od gotske cerkve, kar se pa samo zunaj spozna po opornikih. Kapelico sv. Frančiška Ksaverija so prizidali leta 1669 in jo okrasili s štukatu-rami. Najlepši oltar je veliki, ki ga je izklesal iz kararskega marmorja Francesco Robba 1. 1732. Oltar sv. Frančiška Ks. je napravil Jakob Gontieri iz Padove leta 1720. Okvir okrog slike velikega oltarja je izvršil Janez Wolf leta 1869, slike na stropu svetišča in ladjo pa Jurij Subic leta 1886. Cerkev je imela do potresa leta 1895 na pročelju dva zvonika, ki so ju morali do strehe podreti; zato so ob desnici pri zakristiji postavili nov zvtfnittV
Blizu cerkve sv. Jakoba je cerkev sv. Florijana, ki so jo
7
Življenske milje invazije
Actual mileage is poor guide to easiest invasion route Shortest path is 20 miles between Dover und Calais, but invaders would land at toot cf sheer cliffs Seme longer routes lead to easier landings, like beaches
Courtesy THE STANDARD OIL CO (OHIO)—21
Gornji zemljevid nam kaže življenjske linije, po katerih se premikajo zavezniške invazijske čete na poti v evropsko trdnjavo. Mogočni transportni parniki se premikajo pod varstvom številnih bombnikov in bojnih letal, za katere je potreben v Ameriki producirani "100 oetane" gazolin. Bombniki, katerih motorji vporabljajo te vrste gazolin, prenašajo večje tovore bomb, s katerimi omehčava j o nemške utrdbe in pripravljajo pot naši pehoti. Spodnja slika pa nam kaže skupino ladij in čolnov, ki s6 pripravljeni čakali povelja za invazijo.
Kakor pa je videti, razdalja ne igra glavne vloge v tej invaziji, kajti zavezniki si niso izbrali najkrajše poti preko Kanala, ki bi bila iz Doverja in Folkstone v Calais, ampak so si izbrali najdaljšo pot in sicer iz Portsmouth v Cherbourg in Le Havre (Havre). Ti dve pristanišči sta poznani mnogim našim izseljencem, kajti tukaj se nas je večina izseljencev vkrcala na ladje, ki so nas prinesle v našo novo domovino—domovino svobode.
zidali (1672) v spomin na strašni požar iz leta 1660. V tej cerkvi častijo staro sliko Žalostne Matere Božje. Pri glavnih vratih je marmornat kip sv. Janeza Nepomučana, delo Fi*. Robba iz leta 1727. Nad stranskim vhodom je freska Marije Pomočnice. Prvotno sliko je fresko slikal Janez Potočnik. Leta 1875 jo je obnovil Janez Wolf in leta 1922 Matej Sternen. Slika glavnega oltarja je Herrleinovo delo. Pod zvonikom je vodnjak kla-sicistovske oblike iz dobe ok. 1780, semkaj postavljen leta 1862.
V župnijo sv. Jakoba spada tudi Ljubljanski grad s kapelico sv Jurija. Bila je sezidana v gotskem slogu vsaj leta 1444, na kar spominja letnica na zvonu. V tej kapeli so naslikani grbi vseh kranjskih deželnih glavarjev od leta 1261 do 1742.
Na levem bregu Ljubljanice stoji župna cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1854-1857 v novoromanskem slogu v obliki križa; nekateri imenujejo ta slog novobizantinski slog Cerkev je poslikal Matej Sternen V velikem oltarju je slika sv Janeza Krstnika, Me-tzingerjevo delo iz leta 1755, druge oltarne slike je napravil Pavel Kuenl leta 1856-57.
Iz Trnovega dospemo v Kra-kovo, kjer opazimo v kapelici starodaven kip Matere Božje iz 13 stoletja, ki je bil do leta 1714 v križanski cerkvi.
Križansko cerkev so postavili stari templarji, po njih so jo pa dobili v last križarji ali križevniki in po njih se imenuje cerkev križanska. Ko je bil komptur tega samostana Gvi-don grof Stahremberg, sorodnik znanega dunajskega branilca leta 1683, jq dal staro razpadajočo cerkev podreti in je sezidal leta 1714-1715 novo cerkev Tri oltarne slike so darovale tri tedaj na Dunaju živeče cesarice, namreč vdova cesarja Leopolda I., vdova Jožefa II. in soproga vladajočega cesarja Karla VI Dve te-T^^dAnji sliki sta še ohranjeni: sv. Jurij (Martino Altamonte) in sv. Elizabeta (Scoonjans), tretja Marija Pomočnica (Rothmayr) je pa leta 1875 pogorela Na njeno mesto je naslikal leta 1859 Canon novo.
Cerkev Marijinega Oznanjenja ali frančiškanska cerkev stoji pred frančiškanskim samostanom na nekoliko vzvišenem prostoru. Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan. Na tem mestu je bila avguštin-ska cerkev. Ti avguštinci so pa morali zaradi turških vpadov svoj dom zapustiti in se naseliti pri sv. Jakobu 1. 1494. Mesto je samostan in cerkev podrlo, da ju niso mogli Turki uporabljati za oporišče pri napadih na mesto. Avguštinci so šli leta 1555 v Opatijo v Pri-morju, pa so se leta 1625 vrnili v Ljubljano Cerkev jim je na lastne stroške sezidal leta 1646 do 1650 velik mecen Konrad Rus pl. Russenstein. Veliki oltar je napravil Francesco Robba (1736 id.), oltar sv. Treh kraljev pa Mihael Cussa (1691). Za velikim oltarjem je lavretanska kapela. Cerkev je let» 1848 do 1855 na mokri omet poslikal Matej Langus (1848-1855), po potresu je slike z oljnovoščeriimi barvami obnavljal Jos. Kastner, leta 1395 pa jo je na stropu svetišča in ladje, na novo slikal Matej Sternen.
Cerkev sv. Jožefa ali jezuitska je bila zidana leta 1912 do 1914 in leta 1921, posvečena pa leta 1922 na sv. Jožefa praznik 19. marca. Dolga je 68.5 m in je najdaljša v ljubljanski škofiji Zvonik je visok 63 m. Jezuiti so prišli v Ljubljano 1. 1597 in so bivali pri sv. Jakobu do 1. 1773, kjer so imeli svojo gimnazijo. V Ljubljano so zopet prišli 12. novembra 1887 ter se naselili pri sv. Florijanu. L. 1896 in 1897 so zidali svoj
sedanji samostan na Zrinskega
cesti in se 8. novembra 1897 tja preselili. • Načrt cerkve je napravil benediktinec Valentin Scagnetti. Med vojsko je bila še ne popolnoma dovršena cerkev skladišče za prehrano, res po napisu :*Ite ad Joseph! Pojdimo k Jožefu!
Na Kongresnem trgu stoji ursulinska cerkev presv. Trojice z uršulinskim samostanom. Uršulinke so prišle v Ljubljano leta 1702 in so leta 1703 odprle • dekliško osnovno šolo. Njih veliki dobrotnik Jakob Schell pl. Schellenburg jim je sezidal samostan in cerkev. Cerkev je plemenita zgradba s kupolo nad velikim oltarjem. Zidali so jo od leta 1718 do 1726 Veliči oltar je postavil Francesco Robba leta 1744. Lepe so skupine Vere, Upanja in Ljubezni in kipa sv. Ane in sv. Katarine. V oltarjih je več Metzingerjevih slik (sv. Avguštin, sv. Uršula, sv. Frančišek Pavelski).
Na starem pokopališču stojita dve cerkvi druga tik druge: stara cerkev sv. Krištofa in nova sv. Cirila in Metoda. Prva je bila prvotno postavljena leta 1497. Leta 1706 so jo podrli in novo sezidali. Slika sv. Krištofa v velikem oltarju je iz 1.. 1763 in je delo Antona Zebeya. Leta 1779 so tu napravili novo pokopališče za celo Ljubljano Ko so leta 1906 otvorili novo pokopališče mi ljubljanskem polju pri Sv. Križu, je pokopališče Pri Sv. Krštofu prenehalo. Sedaj grade na tem pokopališču novo Baragovo semenišče. L. 1934 so prizidali k tej cerkvi novo večjo cerkev sv. Cirila in Metoda kot župno cerkev za bežigrajski okoliš Načrt je izvršil prof. Jos. Plečnik.
Cerkev v Mostah je lesena in začasna ter čaka boljših časov. Od 1. januarja 1938 je sedež moščanske župnije.
Na Kodeljevem so salezijanci poleg svojega oratorija sezidali mogočno cerkev sv. Terezike, ki čaka še na izpopolnitev To je prva cerkev v ljubljanski škofiji, ki je sezidana na čast tej svetnici.
K splošni državni bolnišnici spada cerkev sv. Križa... Sv. Križu je posvečena tudi cerkev sv. Križa na novem pokopališču (1906).
Na Viču so frančiškani sezidali cerkev posvečeno sv. Antonu Padovanskemu (1908). Dolga je 45 m. Stropne slike je napravil Josip Kleinert.
V Spodnji Šiški so frančiškani postavili cerkev sv. Frančiška Asiškega (1926). Dolga je 46 m in 34 m široka. Načrt je napravil prof. Jos. Plečnik, freske pa o. Blaž Farčnik.
Na Ljubljanskem barju so 1. 1938 postavili novo cerkev, posvečeno sv. Mihaelu, po načrtu prof. Jos. Plečnika.
Poleg cerkva je v Ljubljani še mnogo kapel po samostanih in šolah.
NAJGLOBOKEJSl PETRO-LEJSKl VRELCI V LOUISIANI
Družbe, ki se bavijo z pridobivanjem za vojno neobhodno potrebnega petroleja, se izredno zanimajo za pridobivanje petroleja v državi Louisiani, kjer so ravnokar dovršili vrtanje naj globoke j šega vrelca.
Do petroleja so prišli potem, ko so vrtali 13,503 čevljev globoko. Dasiravno so že večkrat vrtali v večje globočine, tok petroleja ni bil nikdar v toliki množini, kakor je oni, s katerim so ravnokar dokončali v Louisiani.
Odprtina novega vrelca je sicer le majhna, toda kljub temu znaša dnevna količina petroleja iz tega vrelca 750 sodov. Ta vrelec je oddaljen od New Or-leansa, La., nekako 70 milj, in sicer v jugozapadni smeri in je last Producing Co., katera družba je filijalka United Gas Corporation.	,__
JOUET SE PRIPRAVLJA NA JEDNOTINO ZLATO JUBILEJNO SLAVNOST
Zadnjo nedeljo prihodnjega meseca, 30. julija bo za znano jolietsko naselbino zopet velik dan; to mesto, ki je rojstni kraj prve slovenske podporne organizacije, naše K. S. K. Jednote, bo tedaj na slovesen način proslavilo njen zlati jubilej.
Naši jolietski glavni uradniki in naša lokalna društva so glede te proslave že marljivo na delu.
V glavnem omenjamo danes na tem mestu sledečih pet
točk za označeni dan;
!.._Slovesna zahvalna sv. maša ob 11. dopoldne v cerkvi
sv. Jožefa, katero bo daroval duhovni vodja KSKJ Rev. M. J. Butala. Father Butala bo pozdravil oba škofa in vse druge navzoče; imel bo tudi govor o Jednoti; slovesno pridigo bo pa imel Most Rev. Francis J. Magner, Ph. D., škof iz Marquette, Mich., in častni predsednik Baragove Zveze; govoril bo o življenju'in delovanju našega rojaka škofa Baraga. V cerkvi bo navzoč tudi Most Rev. Samuel A. Stritch, D. D., nadškof iz Chicaga, ki bo predsedoval pri tej sv. maši, zaeno bo čestital naši KSKJ in tudi govoril o našem pokojnem škofu Baraga, pionirju slovenskega katoličanstva v tej deželi.
2.—Pred	sv. mašo se vrši velika parada ; podrobnosti o tem sledijo kasneje.
3.—Popoldne	ob ob eni uri se vrši banket v farnem parku sv. Jožefa. Za nastop na tem programu bodo povabljeni prvovrstni talenti KSKJ širom držav, vštevši vse KSKJ vežbalne krožke, itd.
4.—Na	to slavnost bodo povabljeni tudi vsi slovenski duhovniki. Po namenu Baragove Zveze bo v pondeljek 31. julija ob 9. daroval slovesno sv. mašo Rev. F. M. Scheringer, predsednik te Zveze iz L'Anse, Mich. Zborovanje Zveze se vrši po maši v cerkveni (Slovenia) dvorani.
5.—Na	to zlatojubilejno slavnost bodo povabljeni tudi vsi bivši glavni uradniki in uradnice naše Jednote, tako bodo tudi kot častni gostje navzoči vse zmagovalci sedanje naše jubilejne kampanje.
MOLITEV PREDSEDNIKA ROOSEVELTA ZA ZMAGO
NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK
novega član» ali članico, ki se »vanje v načrta "AA" 11 nagrade. Za vsakega noreča člana ali članico, ae savaruje v načrta "CC" (20-letna zavarovalnina), m bo
t
Za 9 250.00 zavarovalnine Za MOJO savarovalnlne.
bine.
PODELITEV Z^ATE NAGRADE
V«1 tisti člani in članice, ki bode t časa te kampanje dosegU predpisano vsoto nore zavarovalnine aa odrasli ln mfM*—ki oddelek, bode upravičeni do zlatega Jednotlnega enaka, v spomin sla tega JablleJa KSKJ. Vsak tak snak bo primerne vresan a imenom zmagovalca ali zmagovalke v tej kampanji. — Te vrste snakl bodo na razpolage samo zmagovalcem in aasac«valkam te kampanje.
DIAMANTNA NAGRADA
De posebnega zlatega Jednotineca maka s diamantom be pa opravičen tisti član. U bo v časa kampanje pridobil najvttjo vsote nove zavarovalnine.
Enako upravičena de poeebnega Jednotineca snaka s diamantom be tista članica, ki be v čas« kampanje pridobila najvlfeje vsoto nove sava-revalnine.
)
POSEBNE NAGRADE
Člani ln članice, ki bodo dosegli predpisano kvoto nove zavarovalnine v kampanji določenem časa. bodo častni gostje prihodnjega zborovanja glavnega odbora, ki se bo vršilo meseca julija, 1944 v glavnem urada KSKJ v Jolleta. HL
Kot častnim gostom glavnega odbora se Jim bo plačalo potne strofcke v JoUet in domov. Preskrbelo se bo, da Jim bo vsa adobnost sa časa tridnevnega bivanja v Jolletu.
.. J*1***1' *» N to«»<levnl *roikl anaiaU manj kot 9190. potem bo dobil dotični zmagovalec ali zmagovalka razliko v gotovini
UPRAVIČENOST DO NAGRAD
Same za dobrostoječe člane in članice ob zakljnčka te kampanje se bo določene nSgrade smatralo sa opravičene. Samo člani, nad 14 let itari. bodo opravičeni do voinje na izlet t JoUet. Do nagrade v gotovini ln znaku bodo pa upravičeni vsi člani mladinskega oddelka, ne glede na
zelenjava 9.1, žitni izdelki 17.5, sladkor 12.1, posebna dobavi!« 8, tobak 1, bombaž 1.6. V marcu so lend-lease odpošiljatve bile poslane v Brit-ski imperij 64.8%, Rusija 29.5%, in v druge dežele kot Grčija, severna in zahodna Afrika, in v francoski odbor za narodno osvobojenje 6.2. o
Očetom v pozdrav
(Za Dan očetov, 18. Junija) O, če mogel bi zložiti pesmico primerno, z isto srce če ganiti mogel vsako verno!
Pesem, pesmi vseh bi zložil, dragi mi očetje; vam v poklon bi jo predložil» nam pa vsem za petje.
Pa zapel ves svet bi glasno pesem to s pozdravi, da bi s tem pokazal jasno, da časti vas, slavi.
Za družine vi skrbite, mučite se dnevno, za njih kruhek vi trpite, radi in pohlevno.
Truden vsled napora, dela, marsikteri oče pade,—smrt ga reši bela,— vzame mu težkoče.
Plačo svetu nemogoče vam je dati pravo, pa zato nebeški Oče vam bo kronal glavo.
Vam pa, ki vas zemlja krije, rešeni trpljenja, naj nebeško sonce sije! Zbogom,—do vstajenja!
Ivan Zupan.
Domača fronta
Mnogo mladih prostovoljcev se vežba za trgovsko mornarico
Uprava za pomorski promet je poročala, da so je v zadnjih dnevih priglasilo v Pomorski urad za vpisovanje Združenih držav v 40 velikih mestih več nego 7,000 mladih mož med 16 in 17 in pol letom za vežba-nje v pomorski službi združe-Okoli 600-tim mla-
Predsednik Roosevelt, ko je bil o invaziji zavezniških armad v Francijo obveščen, se je zaprl v svojo spalno sobo ter je sestavil nastopno molitev za zmago; to molitev je v torek zvečer, 6. junija molil po radio omrežju, glasi se takole:
"Vsemogočni Bog! Naši sinovi, dika našega naroda, so danes podvzeli ogromno delo, borbo, da se ohrani našo republi- I njh držav, ko, našo vero, našo civilizacijo in da osvobodijo trpeče človeštvo, deničem, ki spadajo v to staro-"Vodi jih naravnost in zvesto; daj moč njih orožju, hra- stno skupino in so bili sprejeti, brost v njih srcih in stanovitnost v zaupanju.	je bilo naročeno naj se nemu-
• "Pričakovali bodo Tvojega blagoslova, ko bodo korakali po | doma prijavijo na Staniče za dolgi in težavni poti. Sovražnik je močan. Morda bo pognal nazaj našo silo. Uspeha ne bomo dosegli z nepremišljeno na glico, ampak se bomo zopet in zopet vračali k Tebi, ker vemo, da bodo po Tvoji milosti naši sinovi zmagali, ker se borijo za pravično stvar. Prestajali bodo mnogo hudega podnevu in ponoči—brez počitka—dokler ne bo zmaga dobljena. Noč jim bo
Že leta so Velika Britanija Norveška, Danska, Francija in Švedska gojile šole za ka dete trgovske mornarice, ki so pripravljale mladeniče za življenje na morju, in so dajale tem deželam izvežbane in spo sobne pomorščake.
prinašala vojni hrup in plamen; človeške duše se bodo tresle vsled vojne sile.
"Ti fantje in možje so bili šele nedavno iz mirnega življenja pritegnjeni v vojno. Oni se ne borijo nalašč za poraz, ampak da bi končali poraz, borijo se za osvobojenje, da bi nastala pravica, strpnost in blaga volja med Tvojimi narodi. Ti hrepenijo samo, da bi bil konec vojne, nakar se bodo lahko vrnili domov k svojim dragim.
'Nekaj teh se ne bo nikdar vrnilo. Nebeški Oče, o sprejmi vse te Tvoje hrabre služabnike v svoje kraljestvo!
.. "Vsemogočni Bog, pomagaj tudi nam doma—očetom, materam, otrokom, ženam, bratom in sestram teh junakov onstran morja, na katere vedno mislimo in zanje molimo, da bi se posvetili v popolnem zaupanju Tebi sedaj, ob času našega velikega žrtvovanja.
"Mnogo ljudi me je naprosilo ,da bi določil dan splošne posebne molitve; toda ker je pot dolga in želja velika, zato prosim, da naj naš ameriški narod trajno ali stalno moli za zmago. Vsak dan zjutraj, ko vstanemo, tako tudi zvečer po končanem dnevu naj bo molitev na naših ustnicah v prošnji za Tvojo pomoč za dober uspeh.
"Utrdi nas v moči, da bomo lahko naše dnevno delo vršili, da bomo podvojili prispevke, katere vršimo v fizično in materialno pomoč naših oboroženih sil.
"Utrdi nam srca, da bi lahko potrpežljivo prenašali čakanje in žalost, ki nas lahko zadene, da bi na ta način dajali tudi pogum našim sinovom, kjerkoli se že nahajajo.
"O Bog, daj nam trdno wro in zaupanje v Tebe, tako utrdi tudi naše sinove v veri in zaupanju drug do drugega in zaupanje v našo skupno križarsko vojno. Ta naša zavest naj nikdar ne odneha. Ne pripusti, da bi nas dnevni dogodki plašili, pač nas navdahni z zaupanjem na popolno končno zmago.
"S Tvojim blagoslovom bomo lahko nadkrili hudobne sfle našega sovražnika Pomagaj nam poraziti apostole sovražne ple-Vodi nas do rešitve naše dežele zaeno z našimi
vežbaijje pomorske službe Združenih držav.
Uradniki WSA so dejali, da | odkar se je vojna pričela je bilo to največje število prigla-[šencev in je presegalo število vseh prejšnih prijav, če računamo za podobno dobo. Ker so pred kratkim znižali starost za sprejem trgovskih pomorskih vežbancev so se mnogi priglašenci prikazali s svojimi starši, katerih privolitev je-potrebna za sprejem.
Pri WSA so dejali, da je
Hrana je bila poslana tujim
pomožnim organizacijam
Agrilculturski oddelek je po ročal, da je množina hrane od poslana v marcu vsem agencijam, "ki se s tem pečajo, znašala 798,736,225 funtov, medtem, ko je bilo v februarju odposlanih 865,884,856 funtov. Odpošiljatve vključujejo "lend-lease" izvoze, denarne prodaje vojski in drugim dr žavnim agencijam, dobave za Karibejske in Teritorijske zasilne programe, in direktna distribucija civilnim grupam, kakor tudi Rdečemu križu in tujim pomožnim skupinam.
Odpošiljatve za lendlease so skupno znašale 590,234,920 funtov, a v februarju je izvoz znašal 598,717,657 funtov. Glavni proizvodi dobavljeni našim zaveznikom so bili v sledečem razmerju: Mlečni iz-
sprejem mladih mož v trgov- .delki in perutnina, 7.8; meso sko mornarico starqf navada. '41.2, masti in olje 4.7, sadje in
Pomoč Rdečega križa Jugoslaviji
General Mark Clark, poveljnik 5. ameriške armade v Italiji, prejema visoko angleško odlikovanje, katerega mu pripenja general Sir Harold Alexander, poveljnik zavezniških čet v Italiji.
V 41 deželah je od septembra 1939 Ameriški Rdeči križ dajal vojno pomoč civilistom. Vedno ni bilo mogoče pribaviti toliko pomoči kot bi se želelo, toda povsod v svojem delovanju je Ameriški Rdeči križ naredil vse, kar je bilo mogoče brez ovire za nadaljevanje svoje lastne vojne pomoči.
Rešena življenja, izlečene boli in vzbujanje nade v ljudskih srcih edino lahko odmerijo resnično zaslugo vojne pomoči. Toda pomoč, katera je bila dodeljena tujim narodom skozi Ameriški Rdeči križ od septem bra, 1939 do sedaj znaša $97, 180,196. Od te vsote je prišlo $41,712,925 iz lastnih fondov ter zalog, $1,033,113 je Rdeči križ dobil skozi društva in $54,434,158 iz blagajne Združe nih držav. -
Kar se tiče Jugoslavije, Rde če križ poroča ob koncu aprila naslednje:
Pomoč Jugoslaviji se deli na dve dobi: na čas takoj po invaziji in na takojšnjo pomoč, jo je dala skupna komisija odbora Rdečega križa ža pomoč iz Liga društev Rdečega križa.
V tem kratkem času je ameriški minister organiziral pomoč Ameriškega Rdečega križa ter nastavil nekega ameriškega trgovca, ki je živel v Jugoslaviji, da je prevzel delo v svoje roke. Dežela je bila prehitro zavzeta, da bi bilo mogoče dati mnogo pomoči. V Belgradu ni bilo pomanjkanja hrane, toda civilno življenje je bilo popolnoma spravljeno iz tira.
Pri bombardiranju Belgrada je mnogo ljudi bilo ranjenih in mnogi ostali brez strehe. V hitro ustanovljenih kuhinjah— dokler jih niso Nemci zaprli— se je na dan hranilo 13,000 do 15,000 ljudi.
Blago za pomoč je bilo na-kupljeno, toda še predno je moglo biti odposlano, je pomožna akcija morala prenehati na zahtevo Nemcev. Vsega skupaj $50,000 je bilo poslano ameriškemu ministru, toda od tega je
le $26,000 prišlo v njegove ro-ke, drugih $25,000 pa ni prispelo sa pravočasno porabo. Kasneje je bilo ministru povrnjenih $8,00q, katere je on porabil za pomoč od svojega lastnega denarja. Istočasno je bilo tudi poslanih $25,000 predstavniku Ameriškega Rdečega križa v Grčijo za pomoč jugoslovanskim beguncem tam. Liga društev Rdečega križa je dobila pooblastilo za nakup za $7,000 (30,000) švicarskih frankov) zdravil v Švici za Jugoslanski Rdečih križ. Te potrebščine so bile nakupljene in razdeljene.
Ob koncu 1942 so bili pripravljeni vsi načrti za pošiljanje zdravil v Jugoslavijo, ki naj bi bila razdeljena pod upravo komisije Skupne pomoči. Ameriški Rdeči križ je v za četku 1943 nakupil zdravila, ki so potem bilo odposlana v Ju goslavijo skupaj s količino penicilina, kupljenega v Ženevi.
Od tistega časa je Ameriški Rdeči križ skupaj z Jugoslovanskim pomožnim fondom na črt za pošiljanje zdravil še razširil. Jugoslovanski pomožni fond je nakupil potrebščin ter do februarja potrošil vsega skupaj $136,875.98.
Izplačano iz fonda Rdečega križa $57,019.87; vrednost pri pravi j enih in podarjenih stvari $5,587.85; pomoč od drugih društev, ki je prišla skozi Ameriški Rdeči križ, $146,875.98 Celokupna pomoč dodeljena-od strani in skozi Ameriški Rdeči križ, $209,483.70. FLIS.
Kronologija sedanje svetovne vojne
1939 Septembra, 1:
Nemčija te
tednov ¡okupirala
J£Om štirih Poljsko.
Septembra 3: Britanija m Francija napovedali Nemčiji vojno.
November 30: Rusija vdrla na Finsko in jo po tri in pol mesečnem bojevanju prisilila k premirju.
1940
Maj 2: Nemci ustavili britansko armado na ozemlju Norveške, okupiranem po nacijih.
Maj 10: Winston Churchill postal ministrski predsednik Anglije; Nemci vpadli v nižje dežele.
Junij 2: Britanci rešili štiri petine svoje armade pri Dun-kirku.
Junij 10: Italija stopila vojno štiri dni, predno so Nemci zavzeli Pariz.
Junij 22: Francozi odobrili mirovne pogoje z Nemčijo v ravno istem železniškem vagonu, kjer je bilo (v Campiegne) sklenjeno premirje prve svetovne vojne.
Oktober in december: Ponesrečen poskus nacijev napasti Anglijo iz zraka.
1941
April 6: Nemčija vpadla v Jugoslavijo; kmalu zatem zasegla Grčijo, kar Italijani niso mogli doseči.
Maj 1: Britanska armada bežala iz Grčije. Maj 10: Rudolf Hess pristal aeroplanom na Škotskem. Junij 1: Nemški parašuter-ji pognali Britance z otoka Kreta.
Junij 22: Nemčija vpadla v Rusijo.
September 11: Nemška podmornica napadla ameriški ruši-lec "Greer."
December 7: Nenadni napad Japoncev na Pearl Harber in na mesto Hong Kong.
December 8: Amerika napovedala Japonski vojno. 1942
April 18: Ameriški letalci bombardirali Tokyo in druga japonska mesta. Maj 6: Padec Corregidor j a. Maj : Ameriška mornarica ustavila Japonce na Coral morju.
Julij 1: Britanska 8. armada ustavila Rommelove čete pri
E1 Alamein v Severni Afriki.
Avjueta 19: Commandos la. tala napadla Dieppe.
Oktobra 36: Začetek bitke za posest Solomonskega otočja.
November 8: U. S. čete se izkrcale v Severni Afriki.
1943
Februar 3: Berlinski radio naznanil izgubo bitke za Stalingrad.
Maj 12: Zadnji odpor Nemcev v Severni Afriki; padec Tu-nisa in Bizerte.
Julij 10: Zavezniki vpadli v Sicilijo in isto zavzeli po petih tednih.
Julij 25: Musolini odstopil, njegovo mesto kot ministrski predsednik Italije prevzel maršal Badoglio.
September 3: 11 a 1 i j a se brezpogojno podala kot premagana; pet dni zatem podpisala premirje; zavezniki se izkrcali v Južni Italiji.
Oktober 13: Italija napovedala vojno Nemčiji ter bila sprejeta kot sobojevnica zaveznikov.
November 20: Američani napadli Gilbert otočje in se izkrcali na Makin in Tarawa oto-ku.	'.
November 22: Roosevelt, Churchill ni Chiang Kaishek se sestali na konferenci v Kairu.
December 15: Ameriška armada napadla Novo Britanijo na Južnem Pacifiku.
1944
Januar 22: Peta ameriška armada dospela niže Rima.
Januar 31: Po rekordnem bombardiranju Američani zavzeli Maršalsko otočje.
Februar 16: Ameriška flo-pri dvadnevnem napadu na otok Truk potopila 16 japonskih ladij in uničila 201 japonskih letal.
Februar 29: Ameriške čete zavzele Admiral otočje.
M are 4: Američani z bombniki prvič napadli mesto Berlit.
Marc 12: Anglija omejila promet med njo in Irsko.
Marc 15: Zavezniški letalci napadli Cassino v Italiji.
Marc 30: Rdeča armada vdrla na ozemlje osišča in v Romunijo.
April 1: Pacific na floti la obstreljevala Palau otok 550 milj oddaljeno od Filipinov, uničila vse tarnošnje japonske ladje in se izkrcala na otoku Yap in Wolai. April 10: Rusi ponovno za-zeli Odeso, zadnje večje rusko mesto v rokah Nemcev.
April 16: 10,000 zavezniških letal obstreljevalo 100 ur Hitlerjevo Evropo.
Maj 2: Peta in osma zavezniška armada pričela ofenzivo na 85 milj dolgi italijanski fronti.
Maj 19: Ameriške in francoske čete napadle Hitlerjevo linijo v Italiji.
Maj 24: Američani prebili črto pri Anzio Beach, 20 milj južno od Rima.
Junij 4: Zavezniki zavzeli Rim.
Junij 6: Invazija zaveznikov ( na francoskem obrežju. -o--
KANADSKE PETORCKE 10 LET STARE
Callander, Ont. — Svetovno znane petoreke imenom Dionne, so dne 28. maja proslavile svoj deseti rojstni dan in od sedaj nadalje bo kanadska vlada prenehala za nje skrbeti. Oskrbo je prevzel njih oče, Oliva Dionne. Dekletca, imenom Yvonne, Cecile, Annette, Marie in Emi-lie, žive tekom zadnjega leta s svojimi stariši, v krasni novo zgrajeni hiši, ki je veljala $60,-000. Njihovo vzdrževanje in oskrba je veljala dosedaj po $40,000 na leto in od njihovega rojstva do sedaj so nabrale najmanj $1,000,000, veliko premoženje. Večino tega denarja so dekletca dobila od raznoterih izdaj razglednic, nastopov v raznih gledališčih itd.
agitirajte za mladin«
ski oddelek i
t
U*"n0flJ~ ? '^SlASl t«* »H. Wwrportn«. f Mtote.
__	ormn TiUnote, dne IX januarja um	——h
TUefJ^SSJS^l »i-?» N. cmSS^rwLEW. IU.
Odt^^TS,0^ iSfSSS* ^^» «^vnega ti 0448.
® 00	^Pna izplačana podpora $8,149,346
Ča*nl pr*toednik: FRANK OjSS°NoiS15u»co. DL
numi r^.Hi.., n ? A Y W 1 ODBORNIKI
817 *** "O" Pueblo, Colo. JOHN ZRFRAN. 2733 W. 15th St„ Chicago. IIL *
222	^ ¿^^EifEKSAN, 196—22nd St, N. W, Barbertoo. O.
S^JZSS*!^'	CERKOVNIK, P. a Box 287, Ely, Minn.
PetAPOdjredaednloa: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan,Wis.
PAVIAKOVICH. 4573Pewl St? I*nWlTcolo.
SSSL^KXl.	N" Ctlica*0 St. Joliet. BI.
Pomotaitnjnik: IOUIS ZELEZNIKAR, 351 N. Chicago 8t., Joliet, m.
J^-IT F. SLANA. 361 N. Chl<^t. J<^ ¿L MATH but*LA «« N. Chicago St, Joliet, I1L Vrhovni sdravnik: DR. JOS. E. URSICH, 1901 W. Germak Rd, Chicago t. BL
_ NADZORNI ODBOR
Predsednik: OEOROE J. BRINCE, 512 Adams Ave, Eveleth. Minn Frv» nadsorelca: MARY E POLUTNIK. 1711 E. 30th St,	o.
ttugl nabornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper A*e, Cleveland. O. Četrta nadsornlca: MARY HOCHEVAR. 21241 Mller Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St, Pueblo, Cola Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, m. prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Joliet, HI. Drugi odbornik: MARTIN 8HUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RTJDMAN, 400 Burlington Rd, Wllkinsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adama Ave.. Eveleth, Mina.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh. Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, 8. W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E 8th St.. Pueblo, Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSEIJCH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago, DL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E 109th St, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 8t Clair Ave, Cleveland. O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HI.
NAČELNICA «MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St, Joliet, 111.	I
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet. HI.; dopise, društvene vesti, razna naananila. oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio._____
iz urada glavnega tajnika
Sobrat Joseph Ferra, tajnik društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., je dopolnil kampanjsko kvoto in s tem dosegel mesto častnega gosta glavnega odbora.
Na podlagi kampanjskega programa bodo člani in članice, ki bodo dosegli predpisano kvoto, častni gostje glavnega odbora pri prihodnji polletni seji, ki se bo vršila koncem prihodnjega (julija) meseca.
Do sedaj imamo dva častna gosta. Prva, ki je dosegla predpisano kvoto je Mrs. Mary Petrich, tajnica društva št. 165, West Allis, Wis., drugi častni gost je pa sobrat Joseph Ferra, tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 Cleveland, t).
Vprašanje nastane, koliko častnih gostov bo vseh, skupaj? Večje število gostov, tem bolje.
Okoliščine kažejo, da bo tudi sobrat John Boles, tajnik društva št. 153, Canonsburg, Pa., v kratkem prištet med častne goste. Isto tudi velja za sosestro Agnes Gergisch, predsednico društva Kraljice Majnika, št. 157,*Sheboygan, Wis. So-sestra Johanna Mohar, tajnica omenjenega društva nam je ravno danes poslala kar 21 prošenj članic mladinskega oddelka. Izmed prejetih prošenj jih je 10 za novopristopile in 11 za povišanje zavarovalnine.
Ravno tako je še precejšnje število društev, ki imajo že lepo vsoto zavarovalnine vpisane. Pričakovati je, da bodo tudi vsa ta društva dopolnila kampanjsko kvoto in da bodo zastopana po častnih gostih pri prihodnji seji glavnega odbora.
Kampanja bo zaključena 30. junija. Od sedaj pa do zaključka kampanje se da še marsikaj napraviti. Bratje in sestre! Podvizajte se in porabite še nekaj prostega časa v kampanjske svrhe. Ni še prepozno, še je čas. Torej na delo!
Vsem, ki se trudijo in delajo za procvit in blagor K. S. K. Jednote, prav iskrena hvala in javna pohvala. Le pridno naprej, do cilja, do zmage!
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Prva dva kampanjska zmagovalca
Mrs. Mary Petrich '	Joseph Ferra
West Allis, Wis.	Cleveland, O.
Iz današnjega gornjega uradnega naznanila je razvidno, da sta dosedaj dosegli čast kot zmagovalke naše zlatojubilejne kam-nanie dve državi: Wisconsin.-in Ohio. V West Allis se s tem nonaša kot prva zmagovalka sestra Mary Petrich, tajnica društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165; drugi zmagovalec je pa brat Joseph Ferra, tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleve-landu O Tudi uredništvo Glasila jima tem potom iskreno čestita.
V Glasilu bomo imeli prihodnje dni dosti prostora za slike še drugih kampanjskih zmagovalcev; res, radovedni smo, kdo bo tretji, četrti, itd.?

n; m
bo, da je nI mogoče piti. Piti jo moramo brez sladkorja in sme-tane. Jo 2e spravimo doli, vendar pa komaj čakam, da dobimo dobro kavo.
"Pišite mi vedno po V-pošti, ker taka pisma pridejo sem veliko prej."
Priložena pisma mi blagovolite vrniti. S prijateljskim pozdravom, *
Konstantin Podlesnik. o-^-
Vesti iz slove naselbin
Cadillac, Mich.—V bolnišnici Little Traverse, Petosky, Mich., je umrl za pljučnico Joseph P. Grahek. Rojen je bil v Petrovi vasi pri Črnomlju in v Ameriko je prišel v starosti 22 let. Zapušča ženo, pet sinov, eno hčer in več vnukov.
Springfield, lil__Po kratki
bolezni je umrl Frank Podlesnik, star 57 let. Rojen je bil v Jugoslaviji. Zapušča ženo, enega sina in eno hčer. — Joe Sustar si je končal življenje iz neznanega vzroka 26. maja. Star je bil 63 let in doma iz občine Mirna peč pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča ženo, tri sinove prt vojakih in enega brata v Pueblu, Colo.
San Francisco, Cal.—Po dolgi in mučni bolezni je umrl Matija Markovich, star 82 let in doma iz Rumunje vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1895. Zapušča ženo, enega sina, dve poročeni hčeri, dva vnuka in eno vnukinjo, na Elyju, Minn., pa dva brata.
Strabane, Pa.—Mrs. Frances Drenick je dobila poročilo od vojnega departmenta, da je bil njen sin William, letalski poročnik, ubit v akciji nad Korziko 4. maja. Star je bil 24 let. Zapušča mater, dva brata in eno sestro.
New Duluth, Minn. — V sa-
nàtoriju Nopeming je umrl Frank Rutar, star 72 let. Doma je bil nekje od Loža na Notranjskem. živel je več let v bližini Trsta in delal na železnici. Tukaj ni imel nobenih sorodnikov. V Kanadi zapušča hčer, v starem kraju pa ženo, če še živi.
Indianapolis, Ind. — Dne 27. maja je umrl Mihael Gorenc, star 54 let„ doma iz St. Jakoba na Dolenjskem. V Ameriki je bil 31 let. Zadel ga je mrtvoud na levi strani in bolan je bil osem dni. Zapušča ženo, eno hčer in eno sestro.
Barberton, O.—Dne 21. maja je umrla Ana Kežman, stara 74 let, rojena na Hrvaškem. Zapušča enega sina, eno hčer ter več vnukov in drugih sorodnikov. — V bolnišnici se nahaja Josephine Platnar. Podvreči se je morala težki operaciji, katero je srečno prestala.
PRVE PODMORNICE
Leta 1807 so iznašli paro-brod. Tega leta se je podal Amerikanec Robert Fulton na pot od New Yorka do Albany-ja na parobrodu "Clermont," ki ga je sam zgradil. Ladja je bila opremljena s parnim kotlom, izdelanim v tvornici Watt in Bulton. Že leta 1808 j je bila ta pot splošna prometna pot. V neki vesti iz New , Yorka si mogel leta 1808' citati v "Berlinskem državnem in znanstvenem časopisu" tole vest :	!
"Fulton je sedaj izpopolnil svoj izum ladje, ki pluje s po-j močjo parnega kotla in tudi proti toku. Ladja lahko prevozi v 32 urah 160 angleških milj. Ta parobrod odhaja enkrat tedensko iz New Yorka in Albany j a, plove pa po reki Hudson. Ima udobnost, ki si jo le moreš zaželeti, sprejme lahko 54 potnikov. Dolžina : mu je 156 čevljev, širina po sredi 12 čevljev..
"Notranjost je razdeljena na tri prostore ter ima kuhi- j njo, komore itd., tako da je popolnoma podobna udobnemu hotelu. Parni stroj ima zanič. Kupili smo si funt indijJmoč 20 konj."
Kemmerer, Wyo. — Cenjeni gospod urednik! Ker vidim, da večkrat priobčite razna zanimiva pisma, ki jih pošljejo iz vseh delov sveta naši vojaki domačim, vam pošiljam tudi jaz par pisem, ki jih je poslal svojim domačim Sgt. Martin Hangich, član društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 94 KSKJ, da posnamete iz njih, kar se vam zdi primerno za list.
Takole piše Sgt. Hangich, ki je prideljen nekemu bombnemu škadronu v Indiji in je zaposlen v fotografskem laboratoriju:
"Danes, 24 aprila je posebno pripraven dan za pisanje. Dežuje namreč in moramo biti doma pod Streho.
"Smo si ie vse precej dobro uredili, vendar nas čaka še veliko posla. Naše stanovanje je prilično dobro, vsaj za Indijo. Imamo travnate in bambusove strehe ,kar pomeni, da je dosti ptic okrog nas. Vsake vrste jih je in kar naprej letajo noter in ven skozi okna. Pod stropom imajo svoja gnezda. Navsezadnje to ni slabo, ker nam prepevajo že na vse zgodaj. Imamo posebne mreže nad posteljami, ki prestrežejo, če kaj prileti doli.
"Majhen indijski fantiček prihaja sem in pomaga čistiti naše stanovanje. Vsak izmed nas plača poldrugi rupej (50 centov) na mesec za to postrežbo.
"Nekaj prijetnega za nas je to, da se nam ni treba bati kač ali velikega mrčesa. Vsega tega ni tukaj, pač pa imamo veliko mravelj, ki nas neprestano nadlegujejo v barakah. So hujše, kakor so bile v Tucsonu. Te mravlje so majhne črne z dolgimi nogami in znajo prav hitro teči. Imajo to navado, da si najraje napravijo svoja gnezda v naši obleki, ki visi na steni. Zadnjič jtfi je približno milijon zašlo v moj delavski jopič. Prišel sem in sem si ga v temi oblekel. To je bilo veselje! Ne ugriznejo, toda saj si lahko sami predstavljate, kako se mora človek počutiti, če jih je vei poln in ga ščegetajo po koži. Zašle so mi v lase, imel sem jih poln obraz, ena pa mi je zlezla naravnost v uho. Skoraj dve uri je vzelo, predno sem jo dobil ven. Ko je plesala po (mo-jem bobenčku v ušesu, mi je bobnelo po glavi, kakor bi imel notri električno1 žago. Kadar se je kateremu fantov posrečilo, da jo je dobil ven, se je vedno spet kaj naenkrat premislila in jo popihala nazaj v uho. Nazadnje sem se odločil, da jo bom kar pustil pri miru; naj le ostane notri. Tedaj je pa sama lepo moško prikorakala ven. Kako sem se oddahnil!
"Vročina je vsak dan večja, posebno popoldne je strašno vroče, vendar popoldne nam ni treba toliko delati; največ naredimo zgodaj zjutraj. Ne vem, kako bomo razvijali fotograf ične slike, če bo še hujša vročina. Voda postane tako vroča, da se emulzija na filmih kar stopi. Imamo posebno pripravo za razvijanje, nalašč za tropične kraje, pa moramo kljub temu postopati zelo skrbno in previdno.	'
"Naše življenje v taborišču je precej tako kakor doma v Državah, razen kar se tiče odmorov in dopustov. Seveda lahko dobimo dovoljenje, da gremo v mesto. Ali ko pridemo v mesto, ni kam iti tam, zato je prav tako dobro, ako človek ostane doma.
"Ce mi nameravate kaj poslati, mi pošljite nekaj 'cookies,' take vrste, da se ne bodo prehitro zdrobili, potem pa eden ali dva funta kave mi pošljite, pa vse trdno zavijte, ker je vsaka stvar velikokrat pre-metana, predrio dospe do nas. Kava, ki jo dobimo tukaj, ni
vil tudi s poskusi graditve podmornice. Model, ki ga je zgradil, je imenoval "torpedo." Izjavil je, da more z njim vreči v zrak največjo bojno ladjo. V newyorški luki je tudi izviftil praktični poskus. OI> tej priliki je torpediral 200 tonsko ladjo, da j« "padla dol v majhnih koščkih." Ameriški dopisnik omenjenega lista misli v svojem poročilu že na uporabo take podmornice v pomorski vojni. Nasprotnik, na katerega misli, je Anglija. "S pomočjo tega sredstva bi se dalo uničiti najmočnejše bro-dovje brez prelivanja krvi in brez posebne nevarnosti, če bi to sredstvo uporabili proti Angliji, bi morala ne samo opustiti svojo blokado, ampak tudi prositi za mir in dovoljenje, da bi smele njene ladje pluti po morju."	\
Istočasno pa se je misel na podmornice pojavila tudi na Danskem. Isti časopis takole poroča o tem: "Iz Kopenhage-na javljajo, da je tam zgradil neki gardijski vojak stroj, ki je po obliki podoben ribi in s katerim bi mogli uničiti vsako ladjo. V stroju je prostora za sedem mož posadke, ki so potrebni za vodenje vesel; nahajajo se pod vodo. Poskus s tem strojem so izvršili v prisotnosti Njegovega kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika."
ske kave, pa napravi tako čor-
Fulton se je v istem času ba-
Rojstni dan cigarete
Cigareta je že precej stara gospa. Letos praznuje svoj 104. rojstni dan. Prej so poznali le cigaro in pipo. Leta 1840 je neki mladi vojak, njegovo ime je ostalo nepoznano, na poti domov iz pohoda v Al-žir za vlade Luiza Filipa vpeljal modo, zaviti narezan tobak v koruzni list in ga kadil. To se je naučil od Arabcev. Ta način je kmalu postal moderen. Vendar so si zvijali cigarete kadilci vedno sami in na način, ki se jim je zdel najprimernejši. V tovarnah so začeli izdelovati papir in vanj zamotavati tobak šele 20 let pozneje. Na trgu so se pojavile prve cigarete leta 1865. Šele po prvi svetovni vojni so začele v večji meri kaditi tudi dame, bodisi da so s tem hotele zaglušiti samoto, bodisi, da so si hotele s tem pomiriti živce.
Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je odkril prav za pt-av tudi tobak. Ko ga je pot privedla na Kubo, je poslal nekaj ljudi v notranjščino, da bi raziskali otok. Po povratku so pripovedovali, da so videli divjake sprehajati se med njihovimi kočami, v rokah pa so držali neke čudne tleče palice, ki so jih zdaj pa zdaj vtaknili v usta in puhali v zrak oblake dima. Ko so vtaknili tlečo palico v usta, so vdihnili dim, nato pa ga zopet izdihnili. Kmalu je celo Kolumbovo spremstvo prevzelo to navado od Kubancev. Kadili so pozneje tudi doma, odkoder se je kajenje polagoma razširilo po vsem svetu. Tudi ime cigara je španskega porekla. Pride od španske besede "ci-garar," kar pomeni majhen zavitek. Na španskem so jih prvi začeli izdelovati v tovarnah. Pri tem delu so bile zaposlene po večini ženske.
Nekadilcev je le malo. Zmagoviti pohod cigare, še bolj pa pozneje cigarete, ki je našla še več pristašev kot cigara, je bil neustavljiv. Bela cigareta je mnogim vzrok bolezni in nesreče, mnogim pa zopet velika tolažba v stiski in nesreči, pri črni kavi po dobrem kosilu pa je naravnost pravi užitek.
-o-
O STOLETNEM KOLEDARJU
V oktobru 1637 je začel učeni bamberški opat Mavricij Knauer prvikrat zbirati za posebno razpravo svoja večletna opazovanja o vremenu» svoje domovine. Razpravo je, med
drugim, izročil tudi salcbur-ikemu knezaftkofu, ki je bil prav tako .velik prijatelj znanosti in njenega napredka.
Vendar je trajalo do 1. 1654 preden je sestavil svoj "večni koledar," ki se napačno imenuje "Knauerjev 100 letni koledar," ker nima samo za 100 let veljave, ampak zmeraj za dobo od 100 do 100 let!
Knauer je prvi med znanstveniki zgradil sistematično meteorologijo, ki ni spričo modernega vremenoslovja prav nič manj dovršena, a tudi ne manj napačna. Toliko njegovih naziranj in izsledkov, ki so se jim pred 300 leti tako smejali, je zdaj spet prišlo do veljave.
Seveda pa je šele Krištof Hellweg leta 1701 ustvaril iz Knauerjevega koledarja zares znanstveno utemeljen sestav. Knauer in Hellweg sta sestavila svoja vremenska prerokovanja na podlagi sto let dolgega opazovanja vremena —-najprej le svoje domovine, nato vremena Srednje Evrope. Pri tem je imela številka 7 velik pomen. Oba znanstvenika sta dognala, da so si leta 1 in 8, 15 in 22, 29 in 36, a tudi 3 in 10, 17 in 24, 24 in 31 in tako dalje vremensko drug drugemu podobna.
Knauer je na podlago praktičnega opazovanja razdelil vremena let na sedem razredov, ker so tudi v starem veku radi takrat poznanih sedmih planetov delili vremenska prorokovanja na sedem zaporednih let. Že leta 1637, torej pred 300 leti, je Knauer zapisal, da vplivajo sončni mrki, "mrko sonce" (mogoče sončne pege?) na naše vreme. A leta 1654 ni te svoje teorije nič več sprejel v svoj 100 letni koledar. — Cagliostro je že 150 let kasneje imenoval Knauerjev 100 letni koledar — večni matematični čudež.
Pripovedovanje Poljaka
London.—(ONA).—Neki Poljak, ki je bil prisiljen služiti v nemški armadi, je z užitkom pripovedoval, kako je zakonito ranil tri nemške vojake, ko je služil kot vojaški policaj v Rimu.
Poljak je dejal, da so mu dali policajsko službo potem, ko so Nemci soglasno proglasili Rim za odprto mesto, in je bil
poučen, da mora ustreliti vsakega nemškega vojaka, ki bi ne
maral zapustiti cesto.
Njegova povest je bila ena izmed mnogih, ki jih je 10 Poljakov pripovedovalo na Poljskem informacijskem ministrstvu. Ti Poljaki, ki so pod pritiskom raznih groženj vstopili v "Wehrmacht," so po nevrjet-nih dogodivščinah ušli k zaveznikom v Afriki in Italiji.
Nekateri možje so bili nastanjeni na Leningrajski fronti, kjer so zidali utrdbe. Opisali so sovjetske partizanske napade, v katerih so morali vsi nemški vojaki, celo tisti, ki niso bili v borilnih edinicah, vzeti orožje v roke.
Odkrili so, da posebni poljski oddelki niso eksistirali, ker so bili Poljaki razdeljeni med nemške čete, kot posaâsezniki, kjer so ravnali z njimi na isti podlagi kot z Nemci, a niso mogli napredovati v činu.
Poročali so, da so bili mnogi Poljaki v nemški armadi vzeti iz delavskih in jetniških taborov, ko jim je bilo bilo dano na izbiro ali koncentracijsko taborišče ali pa nemška armada.
Nekaj mož se je udeležilo nacijskega napada v Tuniziji, okupiran j a južne Francije in pohoda v Rim po Badogliovem begu. Eden od njih je preživel potop italijanske križarke Antonio Daniolli, ki so ga potopili zavezniški letalci, ko je slednji spremljal Nemce v Afriko.
Povedali so, da nemški vojaki so pogosto poslušali poročila zavezniških oddaj po radiju, posebno pa da se zanimajo za tista poročila, ki govore o bombardiranjih mest, iz katerih so doma in pa o frontah na katerih se tepejo. Poljaki pravijo, da so nemške opazke kaj ironične, kadarkoli nemški oznanje-valec govori o strategičnem umiku, o katerem oni vedo, da ni bil prostovoljen. Prepričani so bili od časa Alameina, da Nemčija ne more dobiti vojne, a njihova disciplina je še vedno vzgledna, čeprav je število samomorov višje neko po navadi.
Edini kraj v notranjosti Nemčije, kjer so našli več pro-ti-nacijskega gibanja, je po mnenju Poljakov Dunaj, kjer ljudje poslušajo lnodonski radi-jo oddaje in jih potem tudi širijo.
-o-
Pomagali ste mu dati novo priložnost— s svojo rabljeno mastjo!
NJEGOV AEROPLAN Je vplamenih padel na tla. toda raa-prostljivi zgibi trdnega, zanesljivega njiooa ga nesejo navsdol na varno. Vate porabljene mafcčobe so vatne za izdelavo nylona za padala in ravno tako za izdelovanje raastreljiv, zdravil, mila in drugega vojnega materiala.
DOtLER DAJETE več rabljenih maftčob za vojne potrebščine, boste zmanJftaU potrebo vzeU svete Šiviljske maščobe . . . pomagajte, da ostanejo proste točk! Tako prihranite vsako dragoceno kapljo! Kadar Je kana polna, Jo nestte k svojemu mesarju in dobili boste dve brezplačni rdeči točki in 4 cente za vsak funt. VarCujte, dokler ne pride zmaga!
Odobreno po OPA, WFA in WPB- Plačala indostrija.
»
Spisal KSAVER MESKO
(Nadaljevanje)
Odločno je zmajal z glavo, kakor da ga je poščegetala in zbodla nadležna muha.
"Kakšne grde misli me spet danes nadlegujejo! Samo nase mislim! To imate, otročiči. Bog vam jih blagoslovi!"
Takšno motovilo je bil ta Martin . ..
2ivel je tedaj v vasi čevljar. Pa je zbolel in ni mogel delati. Bilo pa je v hiši sedem otrok. Najmanjše je nosila mati še na-prsih, tako tudi ona ni mogla ničesar prida zaslužiti. Kmalu je zavladala v hiši beda. Treba bi bilo plačati tudi davek; zaostal je že dobrega pol leta. A kje bi naj siromaki vzeli denar, ko ga še za vsakdanji kruh niso imeli!
Ko je Martin slišal o nevolji pri čevljarju, je odprl veliko pisano skrinjo, stoječo v pol temnem kotu ob postelji. Staro nogavico s kupčkom srebrnikov je hranil v skrinji. Podedoval jih je po rajni materi. "Za najhujšo silo jilv hrani, Martinek," mu je naročala starka, ko mu jih je izročala na smrtni postelji. In Martin, ki je sicer vse razdal, kar je zaslužil in imel — bilo je itak bore malo, ker mu ljudje dela niso plačevali, on pa nikogar nikdar opominjal in terjal- ni — Martin je te srebrnike hranil in čuval tako zvesto in s takim spoštovanjem, s kakršno zvestobo in s kakršnim spoštovanjem je hranil v srcu posvečeni spomin na rajno mater.
A zdaj je odklenil in odprl skrinjo, zamišljen, z resnim obrazom. Pa ni segel takoj po denar. Zakaj to je bila važna stv^r; v važnih in težkih zadevah pa se je Martin vedno posvetoval z materjo.
Tako se je tudi zdaj obrnil do nje. Tja proti postelji se je obrnil, kjer je presedela in preležala bolna starka dve leti in pol pred smrtjo. Mati na postelji—ta podoba se mu je utisnila izmed vseh najjasneje v spomin, najgloblje v dušo. In kadarkoli je hotel po njeni smrti vprašati mater za svet, vselej se je obrnil do nje na postelji.
Tako tudi zdaj. "Kaj mislite, mati," je povzel počasi, s preudarnim in pre-mišljajočim glasom, "ali bi ali ne?"
Glej, mati, vela starka, sedi na postelji, sključena, in se oklepa z rokami suhih kolen, ker se sicer niti pokonci ne more držati. Ko jo vpraša, okre-ne glavo počasi proti njemu. Iz izsušenega, ovenelega obraza mu zasveti naproti dvoje skrbečih, ljubečih oči. In pol-tih glas, mil, zveneč skoraj kakor glas mlade ljubeče deklice in ne glas izmučene, betežne starke, ga vpraša'nežno:
"Kaj misliš, Martin, moje dete?"
nost v lice in v oči, "pri čevljarju Krivcu je nesreča in gorje v hiši: on bolan, ona se ubija * deco, za delo in zaslužek pa ni nikogar. Glad trpe, in sdaj jih bodo še rubili."
• Martin preneha, pomolči in čaka, kaj poreče k temu mati.
"Rubili?" se čudi starka s pol tihim svojim glasom, polnim potrpljenja in polnim vdanosti v trpljenje. "Kako more kdo take siromake rubiti?"
"Bodo jih, mati!" odgovarja Martin naglo, skoraj razgreto. "Davek mora biti plačan, gosposka ne čaka."
Starka zmajeva z glavo, zamišljena, potrta.
"In ni pomoči, Martin, moj sin?"
"Bila bi, sodim. Glejte, mati, takole sem jo pretuhtal: ko bi dal jaz srebrnike. Glejte, mati, sila je velika."
Mati se nasmehi j a. Kakor kadar posije smejoč sončen žarek čez samotno plan ob poznem jesenskem dnevu in poživi in pozlati pusto krajino, da je še enkrat preplavljena in blagoslovljena z lepoto kakor pomladi in v poletju, tako zašije ta smehljaj čez staro guba-sto lice in ga za hip pomladi in naredi vsega lepega. In kar je topel žarek za napol ozeblo cvetko, je ta smehljaj srcu sinovemu.
Vem, Martinek, velika je stiska tvojega srca, ker vidiš sosedove v nesreči. Vzemi srebrnike, Martin, reši siromake. Bog ti blagoslovi tvoje delo. Bog ti ga povrni."
Bog povrni vam, mati. Vi ste vedno tako cjobri. In vselej razsodite tako modro."
Nekoliko na stran je potisnil obleko, ki je bila zložena v skrinji na vrhu. Pod obleko so ležali nedeljski škornji. Tudi te je porinil v stran. Pa je segel v balo debelega domačega platna, za delavne robače namenjenega, in je izvlekel staro nogavico, v nekako voglato klopko zavito.
Odvil je klopko in izsul srebrnike na mizo. Polagoma jih
je štel, polagal drugega na dru- pila."
Glejte ,takšno Martin Izumrl je v vasi mizar. Naglo in nepričakovano je padel grob, kakor če poseka kknet najlepši hrast. Pač bobni ne-voljno in uporno po mogočnem deblu ob bolečih udarcih sekire, pač šumi grozeče v vejevju, pač stresa velikan ogromne razkave in žuljave roke do zadnjega prsta in prstiča, kakor bi hotel s tem pokazati, svojo moč in kakor bi grozil: "Ne padem kar tako!" Naposled pa vendarle pade.
Huda vročica, zahrbtna plju čnica, se je spustila z mizarjem v odločen, srdit boj: Kdo bo močnejši? Prav po nepotrebnem je privabil mizar nevarno sovražnico, ko je pijan obležal zvečer na hladni trati in je ležal tam malone vso noč. Zakaj v tem je bil mizar, sicer velikan in mbčan kakor Gol jat, ubog slabotnež; pri krčmi ni prišel mimo, vsakikrat je zavil v njo Njegova poguba je bila ta slabost. Zakaj v tisti noči, ob tistem njegovem počitku pod milim nebom je prišla mimo bleda bolezen, pa ga je videla in se je vrgla nanj, se mu pregriz-la skozi obleko, se mu zajedla v močno telo, da si uteši vsaj malo nikoli siti svoj glad. Več dni mu je ležala na prsih, mu gra bila z ostrimi zobmi po vročih, kipečih pljučih, da so hropele kakor star meh, ki ga goni in trpinči kovač v silni jezi.
"Kako ti je, Tone?" je povpraševala žena, bleda, vsa sol zna, vsa preplašena.
"Bolje."
"Kako ti je, Tone?" je povprašal sosed Miha, lončar, vinski brat mizarjev izza zdravih dni. V naglici je prihitel k bolniku, ko je videl iti ženo prijateljevo po mleko k strini; sicer ni rad prihajal; ni mogel pogledati mizarjevi v oči, ker ji je moža čestokrat zvabil v krčmo.
"Slabo, umrl bom."
"Ne bodi smešen, Tone. To te kmalu mine, pa ge bova še
gega. Bil jih je lep kupček. "Vsi so, mati." "Dobro si jih hranil, Martinek, moj sin." "Kakor ste zapovedali mati." Drugo jutro se je odpravil Martin ob rani zori v mesto. Šel je na davkarijo in plačal
A bolnik se je bridko nasmehnil in ni rekel ničesar.
Prišel je drug sosed, previden, resen mož. "Kako je, Tone?" "Hudo. Duši me." "Po zdravnika bo treba poslati. Ali naj pustimo človeka
zaostali davek čevljarjev in za umreti kakor psa za plotom?
pol leta naprej.
Potem je kupil mesa in pše-ničnjaka. Ko se je vrnil popoldne v domačo vas, je nesel oboje naravnost k čevljarje-vim.
V mestu ga ni bilo nikogar sram, a zdaj ga je bilo. t)a bi sedel med siromaki kakor dobrotnik, da bi gledal, kako jedo, lačni in izstradani, njegovo meso, da bi poslušal njihovo zahvalo, ne, tega ga je bilo resnično sram. Zato je izročil cu-lico šestletnemu Vančku, ki se
Glejte, mati," nadaljuje je z manjšo sestrico baš igral
se je znesel obiskovalec nad ženo mizarjevo.
"A kje naj vzamem, da plačam?" je tarnala sirota. Otroci, velika kopa, so jo lovili za krilo in so tudi jokali, ko so videli in slišali, da ihti mati. Vendar je poslala.
Zdravnik je prišel.
"Pa niste mogli poslati kak dan prej!"
Nevoljno je zmajeval z glavo, gledal grdo, govoril malo in osorno.
"Takšen hrust! Pa mora v grob zaradi same zanikarnosti,"
so vsi molčali.
"Ali je rad pil?"
"Rad."
"Tem slabše."
In mizar je res umrl, šele 36 let star.
A kaj je zapustil? Ženo in kopo otrok, za delo še malo sposobnih», nesposobnih. In lepo vsoto dolgov.
Zdaj je bilo gorje v hiši. Od vseh strani so se oglašali ter-jalci. Trgovci, ki je pri njih kupoval, pri enih potrebščine za družino, pri drugih potrebščine za obrt, so zahtevali svoje. Krčmarji svoje. Mnogi so bili pri mizarju naročili kako delo, ta omaro ,drugi mizo in stole, tretji skrinjo, četrti polico. Ta, oni je že plačal, dal vsaj aro. Pa je zdaj rekel: "Ali dobim naročeno v tem in tem času, ali denar nazaj!"
Tako je bilo zdaj res hudo gorje v hiši. Terjatve od vseh strani, a prodati ni bilo ničesar. Mizar je bil v tujem, gostač. Le eno kozo so imeli, ki je dajala otrokom vsaj za silo mleka. V tej bridki stiski je vdova še to prodala. Upala je: "Mleko že dobim pri sosedah." Dobila ga je res prvi dan, drugi dan, teden dni. Nato pa so se sosede druga za drugo izgovarjale; ena: "Krave skoraj kar nič ne molzejo, ne morem;" druga: "Vsak dan inriamo težake, ne morem;" tretja: "Vsega porabim za deco; saj vidiš, da jih imam tudi polno hišo; res ne morem." Zakaj sosede niso mogle pozabiti in odpustiti, niti čez grob ne: "Kadar smo mi težko delali, je mizar posedal v krčmi, pil in kvartal. Ce bi delal in se gnal kakor mi, bi ženi in otrokom lahko zapustil premoženje."
Tako se je zdaj kaznoval greh možev in očetov na ženi in na otrokih.
Kaj pa je storil v tej žalosti m bedi Martin bedak? Odve-zal je v hlevu edino svojo kozo in jo je gnal k vdovi. In je rekel:
"Jerica ,toliko otročičev imaš hiši ;otrokom pa se prileže najbolj mleko. Glej, pa sem ti prignal kozo. V rejo? Ne samo v rejo, kar za svojo jo imej ! Glej, jaz je res skora ne rabim, ker sem mnogo z doma na delu pri ljudeh. Še sitno mi je, če moram letati domu, da jo nakrmim in napojim. In ker imam še dovolj klaje, ti jo pripeljem na samokolnici, da ti ne bo treba skrbeti in je prositi pri ljudeh okoli . . . Nič se ne zahvaljuj, Jerica. Res ni vredno. Naj vam jo le Bog blagoslovi!"
Takšen čudak je bil Martin. Pa naj kdo še reče, da ni bil bedak!—
_ mu je In spet se je dogodilo, da je sosede, ki kmetu Kvasu odpovedal hlapec; sredi najhušega dela, ob najtežavnejšem času se je spuntal in odšel. Res, priznati je treba po pravici: ne brez vzroka. Zakaj služba pri Kvasu resnično ni bila najboljša, ko pa je hodila vedna skrb po hiši, ko pa je sedelo vedno pomanjkanje za mizo. Po očetu je podedoval mladi gospodar samo dolgove. Nevesta pa tudi ni prinesla k hiši skoraj ničesar razen krepkih in delavnih rok. A še te ji niso služile dolgo. .
Zbudila se je neko noč, v pozni jeseni, drugo leto po poroki. Ko je nekako vznemirjena in začudena odprla oči in je pogledala skozi okno, ji je zašu-melo v glavi, kakor da je dobila po njej silen udarec. Vroča bolečina se ji je v istem trenutku razlila po vsem telesu, boleče ji je zaplalo po vseh žilah. V silni grozi, ki ji je stisklaa grlo in jo dušila, da niti zakričati ni mogla, je hotela planiti iz postelje. A komaj se je malo dvignila, se je zrušila nazaj na posteljo. Poizkusila je spet, pa spet ni mogla.
Nekaj hipov je obležala mirno, vsa zmedena. Prsi so se ji pod silno butaro težko dvigale, hropeče je dihala, na široko odprte pa so strmele v nemi grozi proti oknoma sobe. Vsi svetli in rdeči sta bili, kakor bi curljala s kapa kri, in bi sijalo sonce naravnost v padajoče pramene, da so povsem ožarjeni. A dobro so videle oči: ni ne
kri in ne sonce, le skedenj je ¡ena sama velikanska baklja, ki razsvealjuje noč, razžarja okna, jih razgreva in žge, da poka steklo s kratkim, ostrim Žvenketom. 2e so zbite velike razpoke in luknje v šipe, vročina se vali v sobo, vali se dim v gostih, naglih valovih. In čuj, zgoraj nad čumnato, na strehi, na podstrešju že tudi prasketa, kakor bi nekdo naglo tri orehe, tuli, šumi—sličen šum sliši večkrat v kuhinji, kadar drvi močen in razposajen veter z jadr-no naglico skozi dimnik.
(Dalje prihodnjič)
VLOGE
▼ tej posojilnici
nnrnue do IS.iii.li m Federal Sarino S Lean Iranraneo Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in druStrene
▼loge. _
LIBERALNE OBRESTI
St Clair Savings A Loan Co.
6225 St Clair Arena« - HEndL «70 _CLEVELAND S. OHIO
Angleiki
olitveniki
KDAJ JE NAPOLEON JOKAL?
Napoleon Veliki je slovel kot mož, ki se je znal železno premagovati. Enkrat pa se je zgodilo, da je vendar le izgubil oblast sam nad seboj. To je bilo takrat, ko je stal ob smrtni postelji svojega najboljšega prijatelja in bojnega tovariša maršala Lannesa. Ko je Napoleon izvedel, da maršal umira, je naglo prihitel k njegovi smrtni postelji, padel na kolena pred že mrtvim truplom ter za-
čel pretresljivo ihteti. To se je zgodilo leta 1809 po bitki pri Aspernu, kjer je bil dotlej vedno zmagoviti Napoleon prvič premagan. Bilo je takoj po bitki v bližini Dunaja. Maršal Lannes je bil v tisti bitki smrtno zadet ter je umrl v majhni hišici v tedanji dunajski okolici.
ZAKAJ OTROCI LAŽEJO
Dunajska zdravnica dr. Bu-
liberjeva se bavi z dušeslovjem otroka. Napisala je zelo zanimivo knjigo o svojih opazovanjih in je v njej med drugim priobčila tudi odstavek z napisom : "Zakon laži v otroški dobi." Buliberjeva trdi, da se otroci pod 5 leti^ svojih laži sploh ne zavedajo, marveč da je vse, kar neresničnega pove-da, plod njihove domišljije. V starosti med petimi in desetimi leti govori otrok neresnico deloma zato, da bi izrazil tako svojo željo, da je že velik in dorasel, deloma pa iz bojazni pred pričakovano kaznijo, šele po desetih letih se otrok popolnoma zaveda laži, hoče nekaj zatajiti, prikriti oziroma z neresnico doseči neki določeni cilj.
Naročite si dnevnik!
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.

V Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom uiAirnuiiA luiBflAuiMiyy
V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako že niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih«
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vara bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Zgodovinske razvaltne. - Od nekdaj slavnega benediktinskega samostana na gori Cassmov Italiji m ostalo nič drugega kot strašne razvaline, kar rum nazorno kaže slika. Zavezniki so neusmiljeno razdejali to zgodovinsko stavbo samo zato, da so pregnali od tam Nemce, ki so se btU vgnezdUi v samostanu in od tam napadali zavezniške čete v dolini
"Novi Svet"
Prinaša zbrane članke, črtice fn najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3,
Naročnino sprejema: ★ ★ *
it
ROVI SVET"
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, Hi.
REMEMBER THE BOYS IN SERVICE They Ar« Counting On Y*»J
The Spirit of a "Rejuvenated K.SKJ'
Announce Plans For KSK J Golden Jubilee Celebration
ARCHBISHOP AND BISHOP WILL BE GUESTS AT PROGRAM TO OPEN WITH MASS JULY 30
Life and works of BUhop Baraga will be stressed in sermons, falh
Joliet, 111. — The plans of the Golden Jubilee of the K. S. K. J. have taken definite shape. The Joliet committee for preparations has met and has given complete approval to the suggestions of the Supreme Board Officers special committee.
The date selected for the Golden Jubilee is July 30, 1944. The program will open with a Solemn High Mass in St. Joseph's Church, at 11 a. m., with the Most Rev. Archbishop Samuel A. Stntch presiding. Most Rev. Bishop Francis J. Magner, Bishop of Marquette and Honorary President of the Bishop Baraga Association, will also attend and preach the jubilee sermon. The Celebrant of the Mass will be the Rev. M. J. Butala, Spiritual Director of the KSKJ. The other officials at the Mass will be announced later. All of the Slovenian clergy will be invited to attend.
A mammoth parade will precede the Mass. Details will also be announced later. A Banquet at the Parish Park will follow the Mass.
The spiritual theme of the Golden Jubilee will be the life of Bishop Baraga. The Bishop Baraga Association have requested at their annual meeting that this be held in conjunction with the Golden Jubilee of the KSKJ. The original plan was to hold the Bishop Baraga Day Saturday, with a Field Mass at the Park. Due to the war and the working conditions and due to the fact that the clergy could not attend on Satur day, this part of the program has been changed. The life of Bishop Baraga will be the subject of the talks of both Archbishop Stritch and Bishop Magner at the jubilee Mass. We believe that this arrangement is most happy. Bishop Baraga is our best known Slovenian American. His life has been an exemplification of the love of God and love of neighbor which are basic principles of fraternalism. The Catholic KSKJ can do no better than to aid the cause of t'he beatification of Bishop Baraga. The Golden Jubilee will give this movement its greatest publicity to date.
The Golden Jubilee Mass will be a Mass of thanksgiving for all favors received front the Almighty by the KSKJ in the past 50 years. Special memento will be made of all the departed KSKJ members. A fitting tribute to the KSKJ will be paid the organization at the afternoon banquet. The inclusion of the Bishop Baraga idea into the Jubilee should be an inspiration to all the KSKJ members to do greater things for God and their fellow men.
The Association will continue its proceedings with a Solemn High Mass Monday morning, at 9 o'clock and the Baraga Association meeting after the Mass. Everyone is invited to both the Mass and meeting. Our guests who will be present for the Jubilee are asked to stay over for the meeting if their time will only permit.
REV. M. J. BUTALA.
FATHER
Father's Day—June 18
Dear Father, coming home from work .Never thinking his task to shirk; With a face all tired and worn, Coming to sleep and rest till morn.
Then renewing his daily task;
.....—Fseadom from it he does not ask;
But glad to earn by toil and strife For his own, the comforts of life.
When he returns we all rejoice To see his face and hear his voice; In this comes true his fondest dream, And here he finds his joy supreme.
CHICAGO STEVES' HURLER PITCHES NO-HIT, NO-RUN TILT IN PARK CIRCUIT
WHO IS TO BLAME IF CHILDREN ARE RUDE?
Chicago, 111. — St. Stephens opened their baseball sea-
CAPTAIN
By Mildred Sizemore
"Good evening, Mrs. Blake," Mary Green said as she opened the door and invited the caller to enter. "May I take your wraps?" This attention being smilingly rendered, she added,
indicate that they were impatient or afraid that I should stay too long and prevent you from taking them.
"Only last week I had such distressing experience with ¡my children; it was very em-Mother is waiting for you in; barrassing. I had promised the sunroom," and with that;James and Margaret that I she led the way.	¡would take them downtown
Mrs. Green came forward; on Saturday evening. Mrs. Ad-
cordiaily "I'm all ready for jams telephoned asking if she you, Lela. I was just putting fmight drive by to turn over the finishing touches to my re-, some club dues to me, port and I'm sure you will find
it complete. I promised to
and I
told her to do so, but when she arrived the children were rak7 the "children to the Art | p o s i t i v e 1 y rude. Margaret Exhibit at 3 o'clock, so I was fidgeted about the room and triad when you telephoned James stood beside me as we that vou would call for my re-;talked, swinging impatiently
ort at 2 "	Ifrom side t0 side' nudging my
P°A few days later Mrs. Blake!elbow every few minutes, put-
rulied at the Green home i ting on and taking off his cap.
again, saying, "Irene, if you | Finally, he blurted out "By have k little time to spare, I'd,the time you get through gab-
like your help on a problem, bing the stores will be closed, hat I am struggling with. It's I could have punished hin
about the behavior of children ,then and there I was so asham where adults are concerned." ed of him.
Cleveland, O. — First Lieutenant William H. Pucel, 35, of 4620 St. Clair Ave., was recently promoted ¿o the rank of Captain at Will Rogers Field, Okla. He is a graduate of Clevel; nd College and is the son of Mrs. Magdalene Pucel and brother of City Councilman Ldward L. Pucel.
son with a 3-0 victory over the Bruins in the Harrison Park league. Bob Banich went all the way with some beautiful support from his mates. Onty two men reached first base, one on a walk and one due to
JOLIET CADETS MERIT APPLAUSE IN PARADE
Joliet, 111. — The K. S. K. J. Cadets made their first appearance in the Memorial Day parade. Thirty-two girls clad in blue and white uniforms added color to t'he parade. Cadets were applauded by the on-lookers as they performed the formations called by our drillmaster.
Congratulations to our grad uate cadets, Irene Felix and Darlene Churnovic, who have completed high school studies Marie Culik, Mary Ann Resi dori, I^illian Todorovich, Jane Stello and Betty Sukle grad j ated from St. Joseph's paro chial grade school.
Good luck, girls, and much success for the future!
Leontine Gregorich.
COLLEGE GRAD
Emily Dolenc
Cleveland, O. — Among the graduates of Kent State University, Monday, June 12, was Emily Dolenc, daughter of Mr. and Mrs. John Dolenc, prominent business people from 573 E. 140 St., and granddaughter of Mrs. Anton Novak, 6818 Edna Ave.
On July 1st Emily will go to Fort Sam Houston at San Antonio, Texas, where she will serve in the Brooke General Hospital. She will serve six months as a student dietitian and then go to another army hospital as an apprentice. For a year she will be a civilian
ISSUES (All TO ALL KSKJ CADETS TO JOIN IN GOLDEN JUBILEE CELEBRATION
__^	r*" — *
By Jean M. Tesak
Director of Juvenile and Women's Activities 461 Indiana St., Joliet, 111.
The Joliet Cadets in their new uniforms consisting of blue wool jackets and white skirts made a nice'appearance in the Decoration Day parade. I was very proud of them, as they were complimented very highly for their demonstration.
At present the Cadets are working very diligently in practicing for the big celebration in July when the KSKJ will mark its 50th anniversary with a huge program. The Joliet societies are making great preparations for t'he Golden Jubilee celebration. Will we hear from the Barberton and CollinWood Cadets? We certainly would like some competition in Joliet at the Jubilee celebration.
We have been hearing quite a lot from the Sheboygan, Wisconsin, Cadets. Swell, girls, keep up your left, right, and I know in July every KSKJ officer and member will be proud of you. Keep your articles in the paper, and let us know about your progress.
If we can get all the KSKJ Cadets to Joliet in July for the celebration, we certainly can present a marvelous demonstration of drill competition with a result that all t'he girls who do not belong to the KSKJ or its cadets will surely want to join and take part in KSKJ activities.
I have called on Chicago, Waukegan and La Salle. Can't I get some response from some of you active members, either adult or juvenile? Come on, boosters, let's put the KSKJ at the head of all organizations in activities as well as in everything else.
I want to hear from anyone that is interested in the K. S. K.-J., its membership and activities. Surely, for the 50th anniversary you all want to be at the top in membership and activities. Let's get as many activity clubs started as we ros-sibly can before July 23, and have a real celebration on the 50th anniversary of the greatest organization in the world.
FULL EMPLOYMENT°OF COUNTRY'S / RESOURCES VISUALIZED BY McNUT IN POST-WAR ERA	/
Washingtton. — Paul V. ill-housed, ill-clothed families. McNutt, Chairman of the War ¡We must never forget that the Manpower Commission, said rise of Hitler was made possi-that American war production ble by vast numbers of unem-has been accomplished through ' ployed in Germany. We can-cooperation of management 'not maintain "a little unem-and labor and has far exceed- j ployment." Unemployment is
an infield error.
Bednarick, Husich, Wencel, and then will graduate as a 2nd and Toplak contributed nicely lieutenant in the Medical divi-toward the three runs by their sion of the U. S. Army, timely 'hitting.	j Her sister Jean will leave in
How about you- Steve fans July for Purdue College at La-coming tfut next week to give fayette, Ind., where she will the boys a little vocal support! 'spend four years studying Louis R., Mgr. Home Economics.
'Why certainly, Lela. If I can be of any assistance to you, I shall be glad."
Continuing, Mrs. Blake said, "When I called her Saturday afternoon, I knew I should not stay too long because you told me when I first came that vou were taking the children to the Art Exhibit. The children, however, said nothing tOi
"I try to teach the children to be mannerly. Is it my fault that they are so rude? How do you teach yours to be so courteous?"
"Lela, I do not see any reason why your children should not be courteous to guests. You are always so gracious. While I do not believe in the old say-
(Ooottnusd on fM» 9>
VI NC WOUNDED IN ACTION <
A report was received last week that Pvt. Vincent A. Zu-pan was wounded in action in the Anzio Beach territory. He is the son of Ivan Zupan, editor of Glasilo. Three of his brothers are serving in the European theater, while two are stationed in the States. His wife and child are residing with Mrs. Zupan's relatives in Jackson, Mich.
His new address is: Hosp. Sec. Z-628, A. P. O. 698, care Postmaster, New York City.
-o
Let tnsdop rtw on Vi
WOUNDS PROVE FATAL
ed the most optimistic hopes in record-breaking time.
Speaking at Central College, Fayette, Mo., on Thursday, May 25, McNutt said in part:
". . . The first characteristic of education in a democracy is that« it emphasizes human values. It is liberal in the sense that it prepares men and women for liberty. It is at the opposite pole from the false education dictators have
like an avalanche. It gathers momentunV in direct relation to the ability of machines to produce goods faster than can be consumed.
"The tremendous job of producing war materials has been accomplished through cooperation of management and labor. As a result, we have been able to do a tremendous war job on a voluntary basis. War production has far exceeded the most optimistic
used to debase and imprison ^opes in record-breaking time, the minds of men.
. . We have learned during this war that much of our resources can be applied to a
This has been done while we were engaged in mobilizing the largest armed forces in the history of the country. The
common task. We set our eyes job of feeding the nation, and
to an extents our Allies, has been accomplished by the
on almost unbelievable goals, Cleveland, O. — On his and forged instruments of war third day of active duty as ri-1 with such speed that we aston-fleman with an infantry divi- ished the world. No country sion, Pvt. Harry J. Križnik,1 ever converted to war industry husband of Mrs. Harryette so much in such a short time.
Križnik, 1611 Lakefront Ave., in record-breaking time we t-on and empiCyment was seriously wounded on the have supplied the ships, tanks, Anzio beachhead and died planes, and guns. They will
continue to be produced in order to be at the right place at
united effort of our farm population. The same cooperation after the war can achicve a miraclc of peacetime prodi.c-
May 2, nine d^ys later.
His wife received two tele-
grams from the War Depart-
ment May 24, t'he first informing her of her husband's wound and the second of his death.
The 29-year-old infantryman was the son of Mr. and Mrs. Harry Kriznik, 447 E. 160 St. He had reached Italy necessary to have several mil-late in March. He entered ijon unemployed. Large num-service in September, 1943. bers of unnecessarily unem-A memorial Mass will be of- ployed men and women affect
the right time. We must go
"If we use our skill, our will, our determination, we can guarantee every man, woman, and child cho highest I standard of living the world
forward with the same cour-;^ ^ known Wc havo
age and cooperation after ¡technicaU scientific ability and war. There can be full em-j^	j Unt and natural
ployment for everyone who wants and needs to work.
resources for living. We
reasonable, full have preserved
fered for him later this month in St. Mary Church, Collin-wood, his former parish
Besides his wife and parents, he leaves one sister, Alma.
"We need to get away from ^ ^ democratic fabric of the false reasoning that^ rt is the nation during thig war _
the right to democratic education, the power to review and determine policies and administration through free association. We have kept our free press. We have protected irae discussion. We have guarded our right to worship. All these are foundations of our demo-
tConUiiuMl «m	S*
the economic welfare of all of They mean unconsumed
us.
surpluses. More important still, they mean unadjusted citizens. More bluntly, they mean undernourished children,

* -
OUR PAGE WAR
KITCHEN
By FRANCES
JANCER 1110 Third St. La Salle. 111.
ANNOUNCE NEW CIVIL SERVICE POSITIONS
Col ambus, O. — Civil service examinations will be given Friday, June 80th and Saturday, July 1st for positions of Clerks, Stenographers andl cleveland> 0. — With full Typists in the various depart-!gcale European
invasion or lib-
ments of the state. The ex-ieration operations under way aminations are to be given at - Greater Cleveland Red Cincinnati, Cleveland, Colum- Crosg chapte- haa becn &aaign-
awerican
red cross
-I-
M
bus and Toledo. ^ . ^ I ^"¡"quita of 700,000 surgical Examinations will be, held dressing8 to be folded each
on Friday, June 30 for Clerk, Grades I, II and III, with sal-
month for the next six months. In addition to this tremendous
aries ranging from $70 to $165 task the local Red Croas chap.
For those who have a plen tiful garden of rhubarb this year we recommend the following delicious pie.
Custard and Rhubarb Pie
2 eggs.l cup sugar, 2 tablespoons flour, teaspoon salt, 2 tablespoons melted butter, 1 cup milk, 2 cups rhubarb cut in pieces, 1 pastry shell.
Beat eggs and combine with sugar, flour, salt and melted shortening. Beat mixture until well combined and creamy and add milk. Put rhubarb in pastry lined pan and pour custard over it. Bake in hot oven for 10 minutes, then redu heat to moderate and bake 20 to 30 minutes longer.
Maple Mousse
4 eggs, separated, teaspoon salt, % cup maple syrup, 2 cups cream, whipped, Vi cup chopped walnuts.
Beat egg yolks until light Add salt and maple, syrup Cook for 10 minutes in double Loiler. Cool. Fold in whipped cream and the egg whites, of 4 eggs, beaten stiff. Blend thoroughly. Add walnuts and place in refrigerator to chill. Chocolate Malted Ice Cream 2 eggs, 1/3 cup chocolate malted milk powder (sweetened), 2/3 cup corn syrup (light or dark), 1 cup milk, 1 cup cream, whipped.
Beat eggs until fluffy, add fcyrup and malted milk powder, and beat thoroughly. Stir in milk. Whip cream until ilulfy but not stiff and fold into iirst mixture. Pour into freezing tray and place in re-fi iterator, setting control at coldest point. When firm, remove to a chilled bowl and beat with an electric mixer or rotary beater until smooth and fluffy — not melted. Return to tray and finish freezing to serving consistency; then reset control for storing.
This is very smooth and is good served plain or as a sundae with chocolate syrup and nutmeats. Super-smooth and makes no inroads into your sugar. Serves 6 to 8.
Why You Should Buy Extra War Bonds in The Fifth War Loan
1.—Because	you are helping your country and the men who are fighting your battles for you.
2.—War	Bonds will help win the peace by increasing purchasing power after the war.
3.—War	Bonds are the best, the safest investment in the world.
4.—War	Bonds return you $4 for every $3 in 10 years.
5.—War	Bonds help keep prices down.
6.—War	Bonds provide the sinews of war and help yon join the fight.
7.—War	Bonds mean education for your children, security for you — funds for retirement.
a month. On Saturday, July 1st examinations will be given for Stenographer, Grades I, II and III, with salaries ranging from $80 to $140 a month. Also scheduled on this date are examinations for Typist, Grades I and II, with salaries ranging from $75 to $115 a month.
Qualified persons who are legal residents of Ohio are eligible to compete in these examinations. Many persons now employed in the war effort will want to prove themselves eligible for appointment to a state position when the war is over. Persons who pass these examinations will have an opportunity to secure employment for a period of from one to two years. State positions offer security, good working conditions, opportunity for advancement and retirement in old age, with pay.
Bulletins announcing these examinaitons, as well as application blanks, may be obtained by calling at the office of the Couity Auditor, or by writing direct to the State Civil Service Commission, Columbus, Ohio. >
Thi need for state personnel is acute. Do not delay in filing your applications as the closing date for receiving ap plications for these examinations is June 15th. Applications should be mailed to the State Civil Service Commission, State Office Building, Columbus 15, Ohio.
o-
FEAST OF THE SACRED HEART
B°Bsnilfl bondage ?
Buy U. S. Sav
The Feast of t'he Sacred Heart in its very nature is a glorification of the Person and of the Incarnation of the Son of Gód.
Th^ object of devotion to the Sacred Heart, as well as of the feast itself, is the corporal Heart of Jesus, at once human and divine, symbolizing the entire interior life of the will and emotions of Our Lord. Heart and love; The heart is the physically perceptible part; love is t'he spiritual and more distinguished part; and both together constitute the Heart of Jesus burning with love.
Two great deeds of Jesus are especially prominent on the feast of the Sacred Heart: first, the deed of love that prompted Him to give His life for you on the cross; and second, the deed of love that prompted Him to give Himself to you as the food of your soul.
Accordingly, you ought to worship the diviné Heart of Jesus as the wounded and pierced Heart, which sacrificed itself for you in death; and you ought to honor and adore that Heart of Jesus, still burning with love for you in the Blessed Sacrament.
Hence, Saint Thomas Aquinas, the philosopher - poet, could give you this epitome of the Sacred Heart:
By birth, our fellow-man was He;
Our meat, while sitting at the board;
He died, our ransomer to be; He ever reigns, our great reward.
ter receives an emergency call approximately every twoi weeks from .Crile General Hospital for dressings to be used in treatment for wounded and disabled servicemen.
Volunteers to make these dressings are needed desperately in the various newly established Red Cross surgical dressing rooms throughout Cuyahoga County. Mrs. Walter Seeley, Chairman of the Surgical Dressing Work for the Greater Cleveland Chapter, said that the quota fell j short last month by? 122,000 j dressings.
"If we can get enough volunteers," Mrs. Seeley pointed out, "we can keep abreast of the demand from Crile General Hospital. At this time, with the invasion, we must fulfill the orders from the War Department. So far we have not had enough volunteers working to pile up a surplus for the needs of Crile Hospital," she said. ^
Volunteers may apply at Red Cross headquarters, 1227 Prospect, telephone, SUperior 1800, from 10 a. m. to 8:30 p. m. every week day, or at the numerous branch dressings headquarters set up in the country, which are open from 10 a. m. to 4 p. m. every day except Saturday and Sunday.
EMPLOYMENT VISUAUZED BY McNUTT IN POSTWAR
awards.. . prizes kskj golden jubilee (ampai6n
MARCH 1st TO MIDNIGHT JUNE 30th, 1944
HER -I AM OF THE ROYALTY" MADE THEM FIGHTING MAD
UAA" and "BB" ineuraaee.
QUOTAS
quota for each individual member participating in the "	new insurance, namely:
Juvenile
11m campaign quota for each individual mem! KSKJ GeJdeaJaHlee Campaign will be $25,000 of $10,000 new adelt and juvenile "CC" and "FF," ai
$16,000
CASH AWARDS
la addition to the Golden Emblems and Prise Tripe, caah awards will
be given to all eligible membora wha secure any new members during the coarse of the Campaign. These cask awards will be paid only after the new member haa pud six months
ADULT AWARDS Caah awards for new adult members will be paid as follows:
$ 250.00 insurance 500.00 insurance
1000.00	insurance 1500.00 insurance
2000.00	insurance
3000.00	insurance
4000.00	insurance
5000.00	insurance
--------------9 14)0
2.00 4.00
................. 0.00
______________ 8.00
................ 12.00
.............. 16.00
............... 20.00
JUVENILE AWARDS For each new juvenile member ("AA" and "BB
types of certificate) Payment Life ("CCW ear Endowment ("FF' Certificate) cash awards
r in
$1.00 cash award will be given. In the case of Twenty Payment Life ("CC
Y '	----- "
Certificate) and Twenty will be as follows :
• $ 250.00 insurance ____________________„...$ 2.00
500.00 insurance ............................ 3.00
1000.00 insurance ........................... 4.00
CAMPAIGN PRIZES GOLD AWARDS
All Golden Jubilee Campaign Winners, those KSKJ members who hsve merited this title bj having secured the quota of new adult snd juvenile insurance during the course of the Campaign, will be presented with gold KSKJ emblems, designed in commemoration of the Golden Jubilee of the Society. Each emblem will be appropriately engraved with the name of the individual Golden Jubilee Winner.
As these gold emblems are being made expressly for this Golden Jubilee Campaign, they can be secured ONLY by Golden Jubilee Winners.
DIAMOND AWARDS
A special Gold KSKJ emblem, bearing a diamond, will be awarded to the male member of KSKJ who secures the greatest smount of new insurance amongst all other male members during the campaign.
A similar emblem will be awarded to the female member of KSKJ, who secures the grestest amount of new insurance, amongst all other female members during the Campaign.
PRIZE TRIPS
All Golden Jubilee Winners will be the honored gueats of the KSKJ Supreme Committee at the Golden Jubilee Meeting to be held at the KSKJ Home Office in Joliet, Illinois, during the latter part of July, 1044.
As guests of the Supreme Committee these Golden Jubilee Winners receive free trsnsportstion days' accommodations in Joliet.
will receive'free transportation to and from their homes, as well as three
In the event the total expenses incurred by each Jubilee Winner is lees than $100.00, he or she will receive the difference between that amount ($100.00) and the expenses in cash.
ELIGIBILITY
Only members who sre in good standing at the close of the campaign are eligible for prizes. In the case of Juveniles, only those 14 years of age or over sre eligible for prize trips. All juveniles, however, are eligible for the gold emblems and cash awards.
By Sister Mary Clare, SND answer in fuller detail in a "I am of the royalty," sput- rieat little book (Democracy, tered a permanent visitor to ¡Should It Survive? Published our shores recently as she too-1 by Bruce, Milwaukee, $2)
sed her prettied head and stamped her little foot in an-Vioyance that young Americans should even question her right to have things her way. Any other argument the youngsters in the group could have met, but her assertion of superiority based only on the accident of birth left them stumped. Sorry to say the royal-born lady had her way, thoroughly un-American though it was.
'"Gosh," said one of the young folks, "now I know how the colored folks must feel — squashed, that's it! And such squashing isn't right. But why is it wrong? I feel like fight-
which could well be classed one of the most important books of our day. In it common sense men and women, leaders in their respective fields, interpret in the light of the Declaration of Independence, each in one short chapter, all the big problems of the day — labor, race, industry, agriculture, education, politics and the rest. The single theme of all the writers is : "Freedom begins and ends with God." No chapter is devoted to the family as such and yet this is definitely a family book.
It won't be easy to read. The best way to master a vi-
ing, but there isn't anything jtal book like t'his is for a small solid to hit. Or is there? ¡group to gather weekly for an Here's Pop. Let's ask him." ¡hour and study it together.
I don't know how "Pop" j Read aloud just one paragraph dodged the question, but he at a time, shake that para-did dodge it. Told his wife to ¡graph to pieces, challenge the see what answer her study statements made, ask each club could cook up. He was ¡other questions about them, too busy. Defense work, you ¡Write down troublesome ques-know. Well, here is the an- tions and propose them to
(Continued from page 7) cratic life. We are aware of social tensions that test our national character. Some are deep-rooted. They represent dangerous cross - currents in the stream of our national life. They could draw us into whirlpools of hatred, intolerance, j Harvard bigotry, and selfishness. We ¡1944. cannot preserve democracy if * Since these tensions become greater than our moral "wills." — Office of War Information, F. L. Division, Washington, D. C.
EXTRA ONDS
REV. DOMINIC CHAPLAIN
Chaplain (1st Lt.) Dominic Dohanyos writes to us that he has been commissioned a 1st Lieutenant Dec. 29, 1943, and was assigned to active duty at University, Jan. 2,
February, 1944, he has been* Post Chaplain at Ra-ritan Arsenal. His address is 4218th SCSU, Raritan Arsenal, j Metuchen, N. J.	i
NEW ADDRESS
S-Sgt. Frank A. Primoznik Jr. writes that he has been in Scotland and is now somewhere in England. He sends 'his regards to all KSKJ members. His new address is Btry B, 208 F. A. Bn., A. P. O. 436, care Postmaster, New York City.
WHËRC THi FUEL GOES'
A MODERN D8ST&OTKR mon thaa.3,000'galkiás
"BOOMERANG" CREW DELIVERS
Buy Victory Bonde and Stamps
General Mitchell Airport, Milwaukee, Wisconsin, Captain Walter T. Stewart, pilot of «he Liberator iber "Boomerang" which haa returned te «he United Otatee after 0$ successful missions In three
theatree of operations reads a message for American mothers to First Lt Ben Juskicwlcx who performed 40 successful missions In the Medlterrsnesn theatre of operations and waa decorated with Air Medal and eight Oak Leaf Clusters. The meeeage is to the mothers of men In uniform, particularly those whose eons are in the Airborne Infantry, asking women save and turn In ueed kitchen fats to make vital war »netsrials. Reading from left to right, back : Radio Operator and Tech. Ogt Edwin O. Kleins, Rich, mend Hille, N. Y.; Bombardier and let. Lt. v „.-g* C. Cverhart, Maryavllle, Kansas; Navigator, let Lt. Wm. N. Ford, Jersey City, N. J.; Crew Chief, Master Bgt Chsrlee A. Chambers^ Meehenloeburg, Pa.) Co* pilot, 1st Lt John V. Kemp, Los Angelee, Calif.; 1st Lt Ben Juskiswicz, Milwaukee, Wis.; Captain and Pll«, Capt Walter T. Otswart, Salt Lake City, Utah; Staff Sgt Michael L. Sullivan, Detroit Michigan; Staff Sgt EnoeM. Lee, Jarrettsville, Maryland. Front row: Btaff Sgt. Wm. A. Aay, Mew Canaan, Conn.; Original Crew Chief, Master 0ft Qeerge C. Ewald, Norfolk, Virginia; Tegh. B«L
ir Oft Oeorgs C. Ewald, Norfolk, Virginia; Tsgh.
and Tech. Bgt Ralph,4. Carroll, North Eat«, Fa.
" ■ ------— -
Mfrsd B.
swer the study club sent back to the youngsters through their parents.
Basically, American democracy is not a form of government. It is rather a view of man, a view of the common man. And it was Christ Himself who elevated the common man of all classes, all races, and all nationalities to the same high plane. It was Christ who set at work the forces which made possible the American Declaration of Independence 1,800 years later. That Declaration of Independence is still the supreme symbol of the American way of life. It has t'he answer to the snobbishness of self-styled superior folk; therefore, it has the answer to the problem of Negroes' rights and privileges, organized an^ unorganized labor's rights, women's rights, the rights of the destitute, the old, the sick, t'he unemployed.
According to the Declaration of Independence the concept of man as man, does not require that he have a particu lar color, a specific height or weight or shape or cast of features or a sizable bank account or that he be born in any particular setting.
Recognition of the human dignity of members of all races and of all nations, according to the Declaration of Inde pendence, is a condition for the fulfillment of one's own manhood, it is a part of the divine design for human society, it is the platform on which rests the American experiment.
The organized group of Mi chigan high school students who at every meeting wipe their feet on the American flag and pierce t'he Bible with a dagger, is a tragic symbol of the spiritual saboteurs who are carping at the spiritual foundations of democracy, who deny that the dignity of man has its origin in God. Those Michigan youngsters are products of a philosophy of education which teaches that man's mental faculty is purely an instrument for action and not for thought and thus denies the dignity of personality inherent in the Declaration of Independence.
Thus taught'it is no wonder they are re-enacting the Adam and Eve ¿omplex which amounts to about the same foolishness as Charlie McCarthy insisting that he can get along without Eddie Bergen or indeed t'hat he is Eddie Bergen.
Now there in a nutshell is the reason why "I am of the royalty" are truly fighting words.
Readers will find the above
some expert.
WHO IS TO BLAME?
(Continued from pace 7)
ing 'Children should be seen and not heard,' I do believe that they should not be rude or try to be the center of attention.
"I have taught mine that anyone who, comes to our home is an honored guest and should be treated as such. If any of my friends call and I have made arrangements to take the children somewhere I always tell a guest as soon as she arrives, but I don't think any of them have ever resented it. I know that when I call on a friend I should much rather she would tell me that she has to leave at a given time than to allow me to be the cause of her disappointing her children or being late for an engagement.
"Since the children have been old enough, I have let them answer the door, and so they have constant practice in greeting my guests. It gives them a sense of importance and teaches them to be courteous."
"Irene," Mrs. Blake interrupted, "jt has just dawned upon me that it has been much my fault that my children have been rude. They have been unconsciously reacting to my behavior. Many a time when I have been busy and the doorbell has rung I have made some remark about callers being a nuisance.
believe I wa£ more at fault than James the other evening when Mrs. Adams called. I knew that she would be there only a few minutes because she told me so over the telephone, but the children didn't know but what we should visit all the evening and they had planned so much on going to the stores.
I see that I have been almost entirely at fault and thank you so much for making me see it. I know the children will co-operate with me if I go at the difficulty in the right way."
MYSTICAL ROSE
In the Master's garden
A wondrous flower grows. Queen of all the blossoms
Is this Mystic Rose. Fairer than the lily And, though she is the Queen Never was a violet
Half so humble seen. Is it any wonder
That the Gardener chose As His favorite flower This thornlesg Mystic Rose$