I shaja vsak četrtek, ('ena mu Je t K na leto. (Za Nemtiio 4 K, ta Ameriko in drug« tuje države « Ki. - l'o«amezne Številke »e prudalajo ——— po 10 vinarjev.----
S prilogami:
B KI.	11 |#a iiu^uuui--—
- j M kmečki dom, DraStvenik,HaSa gospodinja
Kpisi In dopisi 66 pnžiljajo. UreitmSlvu „PnnioUiit>au. tjuliljana. Kopitarje*« ulica. NfcrufniTin. reklamacije tn tn-
Ul II MiU. I	-----
ser«t) pa fpravnifctv© J>«moUnbatt — Unbljana. Kopitarjev« nlica. —
Štev. 51.
V Liubljani, dne 21. decembra 1911.
Leto XXIV.
Zo Sodomo in Gomoro.
V	petek, dne 16. grudna, je državna zbornica prvič pokazala, koliko bije ura za boj proti krščanskemu zakonu. Poslanec Malik je bil nam eč predlagal, naj se od vlade zahteva, da predloži državnemu zboru novo postavo o sklepanju zakona. V svojem govoru, ki je v njem to utemeljeval, je zelo odurno in grdo govoril o katoliški cerkvi in Katoliškem duhovstvu. Naš poslanec Jarc ga jc zato v svojem govoru pošteno omlatil. Na galeriji je bilo med Ma-likovim govorom nekaj ločenih babnic, ki so na koncu njegovega čvekanja spustile v zbornico na stotine listkov, na katerih jc bilo zapisano, da zahtevajo postave, po kateri bi sc 'ahko vdrugič omožile. Kakor sove so k ičale imenovane ženske, dokler jih niso služabniki spravili ven.
V	petek je prišlo, kakor smo že rekli, d« glasovanja. Vlada ni zinila nobene besede o ti reči; prepustila je strankam, naj štora, i;ar jim drago. Pri glasovanju je glasovalo 198 poslancev proti Malikovomu predlogu, 177 zanj; torej jo znašala večina 22 glasov. Toda upoštevati mo amo, da se je 139 poslancev vzdržalo glasovanja. Ko jc prišel na vrsto naš Gostinčar, je na ves glas zaklical: Za Sodomo in Gomoro ne.
Topot. so torej nasprotniki krščanskega zakona pogoreli. Za civilni zakon in za to, da bi tudi katoličani mogli pred državo veljavno se ločiti v zakonu in nanovo se poročiti, 3e zazdaj še ni dobila večina. Toda blizu smo že, nevarnost je pred durmi. Liberalci in socialni demokratje ne bodo mirovali; samo zavedno in edino krščansko ljudstvo more potisniti v kot njihove stru-
pene napade na krščanski zakon. Na nekaj reči, ki jih je pokazalo glasovanje v zbornici, naj posebej opozorimo.
1.	Kmečki poslanci vseh strank so v ogromni večini glasovali proti Mali-kovemu predlogu; častno moramo omenjati v tfcm oziru zlasti ieš'.<e agrarce, ki so soglasno odbili svobodomiselni napad. Pokazalo se je zopet to-pot, da je najtrdnejša, pravzaprav edino zanesljiva opo a v obrambi vere in cerkve kmečki stan. Mesta so razrita z neumnim liberalstvom; delavce zastruplja socialna demokracija s svojim sovraštvom proti vsemu, kar je z vero v zvezi; kmet pa stoji še trden na starih tleh; zemljo, ki so mu jo izročili njegovi dedje, brani in čuva; ravno tako pa brani tudi duhovne zaklade verskih resnic ter božjih in cerkvenih zapovedi, ki jih je prejel od svojih očetov. Kam pa pride tudi kmet, če pade v roke brezvestnih liberalcev, se je pa tudi pokazalo pri glasovanju zadnji petek. Med rusinskimi poslanci, ki zastopajo najrevnejše kmečko ljudstvo naše države, sedi tudi kmet Lavruk v svojem opentljanem kožuhu. Priprost mož je. ki ne razume nemščine; pripada pa liberalni stranki, ki se z vso silo bojuje proti cerkvi, tako da njeni pristaši za-metajo duhovnika celo pri pogrebih in nočejo dati krstiti svojih otrok. Ta Lavruk je glasoval za Malikov predlog.
2.	Izmed slovenskih in hrvatskih poslancev je edini ljubljanski zastopnik dr. Ravnihar glasoval za Malika. Sedemintrideset jih jc, med njimi eden, ki se drzne očitno pokazati proti-cerkveno in proti versko ost. In ta je slovenski liberalec. Tega ne smerno pozabiti. Na kmetih liberalci radi izpovedujejo, da niso proti veri, in da nevarnosti, ki o njih govore naši somišljeniki glede na zakon in šolo, sploh
ni. Slovenski liberalec, ki se odslej še upa kaj podobnega ziniti, je hinavec, in kdor mu verjame, je norec. Slovensko ljudstvo povsod, tudi že po mestih izven Ljubljane, v ogromni večini izpričuje, da hoče uničiti liberalni vpliv v javnosti temeljito in povsod. En sam poslanec drži z liberalstvom, toda eden je vendarle. Nevarnost je tudi za nas, ker za tem enim stoji nekaj skrajna strupenih časopisov in cela vrsta ne-ugnanih agitatorjev. Dozdaj-so jo dobivali vedno po glavi. Poskrbeti pa mo-ramo, da pojde ta reč še bolj nazaj. Celo zastopnik nemških Kočevarjev, grol Barbo, ki se sicer šteje med liberalce, je glasoval proti Maliku in s tem pokazal, da mu je blagor ljudstva več nego liberalne čenče; dr. Ravnihar se je pa izkazal v tem oziru za slabšega od nemškega grofa.
3. Dr. Korošec je predlagal, naj se vladi dovolijo 3 milijoni za podpore bednemu ljudstvu. Ta predlog je bil sprejet in _ 4em se je omogočilo, da dobi tudi naše ljudstvo, kar mu gre. — Predlagal je pa tudi, naj se dovoli 12 milijonov za Uo, da se pomaga živinorejcem, da bodo mogli rediti več živine in da se s tem popravi usodno zmanjšanje števila govedi v naši državi. Zoper ta predlog so pa glasovali vsi, ki so bili za Ma'ikov predlog in poleg njih še nekaj drugih vladnih hlapcev, tako da ni bil sprejet. Pokazalo se je pri ti priliki zopet: tisti, ki so proti veri in cerkvi, so tudi proti kmetu in njegovim koristim. Liberalec je rojen kmetov sovražnik v vseh ozrih. Na? kmet to že davno ve in bo tudi poslej temu prime no postopal.

1 1
mauui innaDaannucJiua
□auaannanaLiuaaaaa
DRŽAVNI ZBOR.
Naši poslanci v proračunski debati.
Zbornica je prešla, ko sc jc že preje lia dolgo ob avnavalo pri prvem branju in v odseku, v nadrobno (specialno) razpravo o proračunu. V ti razpravi govorniki uteinelje svoje predloge, ki so jih stavili že v odseku in ki ima o njih odločiti zbornica. Naš dr. Šusteršič je v izbomem govoru utemeljeval svoj predlog, naj se dovoli vladi samo štirimesečen proračunski provi-zorij. Govoril je v glavnem tako-le: Najvažnejša naloga vsakega parlamenta je proračun, ker mora parlament nadzorovati državno upravo, ki sc pa ravno kaže v njenem gospodarstvu, v proračunu izdatkov in dohodkov. Dob a vlada se zato vedno potrudi, da dobi redno proračun. Pri nas pa ima vlada § 14., s katerim si lahko pomaga brez parlamenta. Da se ognemo temu paragrafu, ki je napravljen proti veljavi državnega zbora, glasujemo tucli za provizorij. Nikakor na ni utemeljeno, da bi se dovolil p ovizorij kar za šest mesecev, kajti še bo dovolj časa, da se reši redni proračun od svečana naprej. Še bolj pa govore proti politični razlogi, ker vsaka stranka, ki glasuje za šest mesecev, s tem prizna, da jc vladna. In ali zasluži sedanja vlada zaupanje? Ta vlada grozi parlamentu s § 14., ki je smrt parlamentarizma, ta vlada položi na mizo pol mi-lija-de raznim strankam, severnim Nemcem, Cehom in Poljakom, da gredo za njo in s tem ta vlada nalaga narodom novo hrome, ker bo treba novih posojil. In taki vladi naj bi se zaupa'o?
Nato prijema naš voditelj Cehe, posebno liberalne, ki so začeli, kakor smo že zadnjič omenili, pod vodstvom dr. Kramafa obračati Jugoslovanom hrbet. S češkimi poslanci so se Jugoslovani borili desetletja za razne v ustavi zajamčene pravice. Razpoka, ki se je pokazala, lahko onemogoči prehod, če se pusti, da se veča. In veča se, Če Cehi letajo za vlado, ki njim obljublja milijone, Jugoslovane pa odriva.
Dr. Korošec utemeljuje svoj predlog, da vlada in zbornica dovolita 3 milijone vsled bede in 12 milijonov za živinorejo. Med drugim se je zavzel tudi proti ustanovitvi laške fakultete na naših južnih tleh, kjer Italijani drže z našimi sovražniki onkraj meje. Bičal je tudi državno upravo in pokazal na vzgledih, kako zabija denar. Neki most v Dalmaciji bi moral biti zgrajen že leta 1908 in bi stal 500.000 K, in danes ni še nihče začel delati, razne komisije in ogledi pa so že stali 200.000 kron. Pokazal je tudi, kako vlada deli podpore. Naši k aji, kjer je včasih milijone škode, dobe par sto kronic, neki laški okraj v Istri pa je dobil sam 150.000 K. In taki vladi naj naši poslanci zaupajo?
2«
Državni dolgovi.
V	lepi luči je pokazal avstrijske vlade tudi finančni minister Zaleski, ki je govoril 12. t. m. o državnih dolgovih. Tisti poslanci, ki jih opomini naših zastopnikov niso izpametovali, morda vsaj iz številk spoznajo, kam jadramo. Naj podamo, kako pri nas rastejo državni izdatki in dolgovi.
Leta 1902 so znašali državni izdatki 1690 milijonov. Leta 1903 že 1732 milijonov; leta 1905 so znašali izdatki 1794 milijonov, leta 1907 pa so se žc pomnožili kar za 262 milijonov. Poznejša leta so rastli izdatki za 72, 257 in 374 milijonov in danes smo prišli srečno na 3 milijarde izdatkov. Kje naj se dobi za to pokritje?
V	enakem razmerju pa so rastli tudi državni dolgovi. Leta 1901 je imela Avstrija 9066 milijonov dolga, danes pa znaša državni dolg že 12.243 milijonov; torej se je dolg v zadnjem desetletju pomnožil za 3600 milijonov ali približno vsak dan za 1 milijon.
Iz tega se vidi, kam jadrajo naše vlade s svojimi večinami. Dolg znajo delati, izdatke znajo množiti, za to pa niso sposobni, da bi znali pomnožiti državne dohodke. Razne predloge o izboljšanju naših financ, ki je tako potrebno, leže zaprašene, p ineso pa nove o raznih kanalih na dan, kar ni v korist nikomur, razen morda kakemu velikemu trgovcu, v škodo pa vsem, posebno pa južnim deželam. In s temi vladami naj bi delali naši res ljudski poslanci?
Italijanska faVulte a.
Že zadnjič smo govorili o tem, kako se Nemci norčujejo iz Italijanov, ko jih ne rabijo. Sedaj pa predlagajo, da sc ustanovi laška fakulteta v Pragi, torej na drugem koncu d žave, kot prebivajo Italijani. Laški pos'ancc Bu-gatto je laško nejevoljo pokazal z ob-strukcijskim govorom, ki je trajal več ur. Malik pa je obstruiral razpravo o laški pravni fakulteti v odseku. Bodo pač še čakali ti reveži.
VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Pod vladnim pritiskom, ki je mogoč samo na Hrvaškem, se više te dni volitve v Banovini. K volit.am sta poklicana iz naše državne polovice dva a-Hiadna zbora. 2e iz tega se vidi, kako se tam delajo volitve. Kljub temu so opozicionalne stranke dobile p ecej mar latov. Prvi dan je bilo razmerje tako: Izmed 54 mandatov so dobili pravaši, ki so nam najbližji, 12, koalicija 14 in mažaroni 18. Deset je ožjih volitev. Ban sam je iz\ oljen v Zagrebu v strašanskih nepostavnostih. Mnogo kandidatov so kar zaprli, mnogim niso pustili na shode in veliko volitev so kar ustavili, ker so videli, da je veliko nasprotnikov. Splošna sodba vseh, ki vidijo to na lastne oči, je, da se kaj takega tudi na Hrvaškem še ni. dogodilo.
VOJNA.
Z lepa si Lahi ne morejo pomagati. Zadnjič smo po* očali, da so vendar en-
krat Turke malo naklestili, danes pa moramo povedati, da so Turki pošteno vrnili. Boj, v katerem so sedaj Turki zmagali, se je vršil drugod, kakor jo bila laška zmaga. Lahi so zmagali za !-' njič v zelenici Ain Zara, Turki pa .<-.':-daj pred Bengazijem. Padlo je menda do 500 Lahov in so izgubili tudi nek.ij topov in municije. Bila je baje to največja bitka v ti vojni.
Ain Zaro Lahi sedaj utrjujejo, K, ]■ pred premetenimi Arabci nikdar ni>o varni, posebno v puščavi, kjer se no morejo tako prosto gibati. Lahi so tudi pritožujejo, da Turki mučijo vjete italijansko vojake. Pa od Turkov človek, kaj boljšega ne pričakuje, ker je pač Turek in no pozna usmiljenja, toda slišali smo o podobnih stvareh tudi pri Italijanih, ki nosijo vsak ime krislija-nov.
INDIJSKO CESARSTVO.
V bajni deželi Indiji, ki ima sama sk oro toliko ljudi, kakor vsa Evropa, vladajo sedaj Angleži. Pridobili so deželo kot kramarji. Najprej so trgovali in odirali prebivalce trgovci in veleka-pitalisti, potem pa je prišla vlada z vojaštvom in osvojila deželo. Od lela 1876 se imenuje ta dežela cesarstvo.
Sedanji angleški kralj Jurij V. je šel te dni v Indijo in se dal tam kronati za cesarja. Ker se hoče Indijcem p ikupiti, prestavil bo prestolnico \/ Kalkute v Delili, ki je sveto mesto in nekdaj sedež mogočnih indijskih vladarjev.
Angleži zelo skrbe za to s ojo kolonijo, kar jim donaša velike koristi. Zato se skušajo prikupiti ljudstvu in varovati deželo pred zunanjimi sovražniki. Da bi Angleže znali posnemati naši diplonnatje.
PojasnPa o in^eratih daje n-rava samo tistim, ki prllože znamko za od-odgovor.
nauaannczi-jncicJCJL... ,caa
!n
D
LISTEK
n o
t aanaaacaaanDancno
Krmar Milanovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
»To me bo silno veselilo. Popolnoma zapuščen in osamljen živini na tem božjem svetu, zato mi veselo kramljanje male deklice vedri srce, da pozabljam na bridkosti tega življenja.«
Vida ga je pri teh besedah sočutno pogledala in tiho vzdihnila. Sklonila so je nato k hčerki in ji pogladila laske na glavi.
»Sedaj bo pa čas, Jelica, da odide-va. Daj gospodu rokico in se mu lopo zahvali za vse krasne reči, ki ti juh jo podaril.«
Deklica je storila, kakor ji je velela mati. Milanovič je vzel z mize zavitek,
podprla, da se liberalci s svojo težo nanj naslanjajo. Ker pa šempeterski liberalci niso oni najlažjih, zna se zgoditi, da se ta krepka opora podere in z njo vrcil naši ljubeznivi nerodneži. — Slov. kat. izobraževalno društvo priredi na sv. Štefan, 2G. decembra, v posojilnični dvorani po popoldanski službi božji igro »Čevljar«. Ker so obeta obilo zabavo in jc vstopnina nizka, so člani in prijatelji društva vabijo, da pridejo v obilnem številu.
11 S'ari trg pri Ložu. Po dolgem času sc zopet enkrat oglašamo. Dobili smo mod tem časom v našo dolino marsikaj novega. Sredi pretočenega i leseca smo dobili v zvonik župne cerKve novo uro, ki smo jo toliko časa pogrešali. Nova ura je delo g. Marko Borušaka iz Trbovelj. Delo je na videz silno pripro-sto, a vendar dokaj umeten izum omenjenega mojstra. Glavni razloček od drugih tir jo v nihalu, ki ga je izumil g. Borušak. Delo jo tako precizno, da ga moremo priporočati vsem, ki nameravajo naročiti novo stolpno uro. — Dne t. m. smo na tihem blagoslovili novo dvorano, ki je gotovo največji lokal v naši dolini. Islcga dne popoldne jc priredilo Kat. si. izobraževalno društvo veselico, da proslavi ta dogodek in obenem desetletnico dekliške Marijine družbo. Na novem odru so dekleta predstavljale igro »Dve materi«. Novi oder jc napravila tvrdka Hammann iz Ditsseldorfa tako izvrstno, da ga vsak hvali, kdor ga vidi. Veselica jc uspela kljub neugodnemu vremenu iz rseno. Zahvaljujemo se na tem mestu vsem, ki so pripomogli, da se jo slavnost blagoslovitve mogla tako lepo izvršiti, zlasti pa še onim, ki so nam pripomogli do tako krasne dvorano in odra. Letošnji 8. december je za našo društveno življenje gotovo zgodovinskega pomena. Upamo, da bodo naši prijatelji in somišljeniki znali ceniti vrednost, novih prostorov ter posečali vse naše prireditve, zlasti še predavanja v prav obilnem številu. Postane naj nam res dvorana drugi dom, kot smo slišali v pozdravnem govoru na zadnji veselici.
Novo loto je pred durmi. Prišel je čas, da jo treba obnovili naročnino na naše listo: »Domoljub«, »Bogoljub«, itd. Šo so pregosto sejane v naši dolini hiše, v katerih ni še teh časopisov. Geslo nam mora biti: v vsako krščansko družino vsaj en krščanski časnik! Vsi ki še niste naročeni, naročite in prepričajte sc sami, kako koristni in potrebni so dobri časniki za vsakega v današnjih časih. Poskrbite si za koristno zabavo v dolgih zimskih večerih! Fantje in dekleta, na delo za našo časopise in hoj nasprotnim! Agitirajte za naše liste nri sosedih in znancih, ki jih še nimajo!
u Iz Preserja. Pri nas so se dne 21. novembra vršile občinske volitve. Zmagala je S. L. S. z ogromno večino. Volitev sama se je vršila v znamenju boja. Mi no, trezno in premišljeno smo se pripravljali v naših vrstah na ta boj. N povsem dostojno agitacijo smo si dobili tako trdne in varne pozicije, da
nas nasprotniki nc bodo nikoli z njih pregnali. Papirnate bombe, katere so polnili liberalci z imeni svojih kandidatov, so tako slabo neslo, da niti enega naših kandidatov niso podrle. Vložili so sicer ugovor, a trdno upamo, da zastonj.
n Na Brezovici pri Ljubljani smo
volili v soboto dno 9. decembra 1912 župana in 8 občinskih svetovalcev. Mislili smo za trdno, da bo župan zopet g. Ignacij Novak, kateri nam jo župa-nil dve leti. Dasi kratka doba, pa \en-dar si jc zadobil pri nas zaupanje skoraj vseh občanov. Bil pa jc tudi priljubljen pri gosposki zavoljo zvestega spol-njevanja svojih dolžnosti. V našo izne-nadenje jo pa sam se županski časti odpovedal. Njegove družinske skrbi mu ne dopuščajo opravljati županski urad. Morali smo namesto njega voliti g. Ivana Marinko, vže več let moža naše stranke. Mi kličemo ob tej priliki: Hvala in slava prejšnjemu gospodu županu, naše zaupanje pa tudi novemu županu!
n Iz Itlriie. Naša dva avtomobila — eden rudniški samo za blago, drugi Val. Lapajne za blago in osobni promet sta delala skušnjo pred komisijo. Hazni strokovnjaki so določeni, da na licu mesta pregledajo in preskusijo ceste, vožnjo in gonilno moč. No cesta je v nekaterih krajih zelo ozka in posebno ona, ki nas iz mesta vozi, polna ovinkov, tedaj nc posebno priporočljiva za dolgi stroj in težki voz. Vendar je skušnjo prestala in vožnja ilefinitivno dovoljena. Oba avtomobila si je zabelje-žilo tudi vojno ministrstvo, da bi jih rabilo v kaki vojski, če bi bila sila za priprego. Sedaj čakamo le še, kedaj bode tudi poštni promet se poslužil novih sredstev. Pravijo, da se tudi to vprašanji! v kratkem reši. Potem ne bomo tako oddaljeni od središča. Prišlo se bo lahko v 3 urali iz Idrije v Ljubljano in to z vsakim vlakom, obetajo celo zvečer na brzovlak imeti direktno zvezo.
Novod u plev eieiiie.
V deželah, ki imajo ugodno podnebje in primerna tla, se razvija z dobrini uspehom industrija, ki temelji na pridelovanju zemeljskih plodov, ki ne prenesejo v surovem stanju daljnega dovažanja, pač pa postanejo vir bogastva nc lo poljedelstvu, temveč tudi industriji po njih pretvoritvi v industrijski izdelek, ki se da ceneje razpošiljati na oddaljene odjemalce.
Primero skupnega dela poljedelca z industrijalcem vidimo posebno v krajih, kjer cvete sladkorna industrija, ki jo ustanovila blagostanje nc le slad-kornikoni, temveč tudi poljedelcem, ki jim jc omogočila racijonalno gospodarstvo, intenzivno živinorejo, nakup in rabo gospodarskih strojev, brez katerih bi sc danes dalo le težko gospodariti, kakor tudi priložnost zaslužka
mnogim delavcem, ki bi sicer morali iskati kruha v tujini. Če preiskujemo severni del naše monarhije, vidimo, da jc ravno v krajih, kjer se goji sladkorna pesa, največjo blagostanje in so ie pokrajine temelj gospodarskega blagostanja onih dežel.
Za sladkorno peso niso povsod, primerna tla, ona potrebuje zelo rodovitno zemljo, zato morajo manj rodovitni kraji gojiti manj vredne sadeže, kakor krompir, žito, oves itd. In ravno pokrajine z dobrim podnebjem, toda z lahko peščeno zemljo so slabo poplače-vale gospodarjem delo in trud.
V zadnjem času pa se je v naši monarhiji razvila cikorijska industrija tako zelo, da je vporaba cikorije stopila prav visoko in se goji v vedno večjem obsegu.
In ravno cikorija je zadovoljna z lažjo zemljo nego sladkorna pesa. Cikorija se dobro obnaša v peščeno i 1 o v n a t i zemlji, pomešani s prstjo in rodovitno plastjo in pri kateri glo-bokojšo plasti p r opuščajo v o d o: torej v zemlji, ki nc ugaja vsaki rastlini in ki je imamo na Kranjskem dosti.
Navajamo kratek pregled o gojitvi cikorije, da more bralec dobiti nazor o delu in potrebah s tem vezanih.
Z e m 1 j a. Pešč&no-ilovnata zemlja, pomešana s prstjo, z rodovitno prstjo in s spodnjo plastjo, ki propušča vodo, je za gojitev cikorije najugodnejša. Težka in močvirnata zemlja izključuje gojitev cikorije.
Po čem s e j a t i c i k o r i j o Najbolje sejati cikorijo jo po oziminem žitu mogoče pa jo je sejati tudi po ovsu, ječmenu, krompirju in sladkorji pesi, po primerni pognojitvi.
Gojiti cikorijo po cikoriji, zasejani na dobro pognojenih tleh jo tudi dovoljeno, nikdar pa sc cikorija no seje po detelji. Po cikoriji se najbolje obnaša pomladansko žito z deteljo, travo in pa korenje, sladkorna pesti ali pa krompir.
Gnoji te v: Če sc naj cikorija seje po svežem hlevskem gnoju, se mora izvoziti in zaorati na jesen. Pri vperabi umetnega gnojiva na jesen, se daje na en oral zemlje približno 400 kg Thcmasovc žlindre in 300 kg kajni-ta. Mesto Thomasove žlindre se iahko da spomladi približno 150 kg superfos-fata. Ta gnojitev se mora razvoziti pred prvim vlačenjem. Zelo dober je gnoj iz straniišč ali gnojnice, navožene na polje za cikorijo koncem jeseni. Če bi vporaba teh gnojitev ne bila mogoča, se priporoča gnojitev s čilskim solitorjem in sicer 70 kg na oral neposredno pred setvijo in takoj ko rastline poženejo.
Pripravljanje zemlje za s e t c v : Na pozno jesen, ko jc bilo prej že pognojeno, se preorje polje kar najgloblje. Orati zemljo šele spomladi se ne priporoča. V začetku spomladi se polje preorava, vlači in slednjič dobro potlači.
Setev : Na tako pripravljeno polje sc seje med 15. aprilom in 15. majem s sejalnim strojem okoli 2 kg ei-korijnega semena na oral v vrstah po
6<
25 cm druga od druge oddaljenih. Po setvi se priporoča polje potlačiti.
Na dalj n a dela: V normalnih slučajih sc pokažejo rastlinice čez 14 dni in kakor hitro se vidijo vrsto, se mora takoj začeti z okopavanjem prostora med vrstami. 1'leti in okopavati so mera po potrebi tudi večkrat. Ko je cikorija 2 cm visoka, je treba začeti s trcbljenjem. Posamezne rastline smejo biti oddaljene druga od druge 15 cm.
Zbiranje: Izkopavanje cikorije so začne okoli 15. septembra in traja do konca oktobra. Korenine se očedijo, očistijo od prsti in dovažajo kolikor amgočo hitro v tovarno. Če bi očejene korenine morale ostali na polju čez noč, jdi je treba pokriti z zelenjem, da bi jim kak mraz ne škodoval. Daljše spravljanje cikorije po shrambah ima za nasledek vsled razgrevanja — ples-nolx .
Pridelek: Na enem oralu se navadno pridela 120 do 150 q, v ugodnih slučajih tudi do 180 q.
Zelenje se odreže lahko žc par dni pred izkopavanjem korenin. Dobiček od cikorije jo skoro enak dobičku od sla Ikorne pese, kakor kažejo statistični podatki od delegatov Češkega odseka zemljedclskega sveta za kraljestvo čc«ko v prvi polovici novembra 1911, tako n. pr. se je pridobilo pri Nechani-.:acl' sladkorne pese na hektarju od 120 !o 150 intr. q., cikorije pa 100 do 120 q.	(Dalje prih.)
aanannaaDDCTJUcaan
D
□
D
D&lsre Hrajige
o
a
a
Knjiga o lepem vedenju. Spisal Ur-lianus. Gena 3 K, elegantno vezana 4 krone. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zunanji nastop in lopo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto o sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več poplaviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju«, ki jc edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje. Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna.
Narodna igra »Dimež«, ki se je igrala na »Ljudskem odru«, je izšla kot 17. zvezek »Zbirke ljudskih iger«. Polog ;>Dimeža« obsega ta zvezek tudi še burko »Oh ta Polona« za ženske vloge, in pa veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan«, ki je prirejena tudi za ženske vloge. Cena 80 v. Založila je zvezek kakor tudi prejšnje »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Mnenje g. dr. L. Unger-ja, profesorja špecijalistike nauka za otroške bolezni na c, kr. vseučilišču na
Dunaju.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Pripisoval sem ponovno Vaše Serra-vallovo Kina vino z železom malokrvnim dečkom in rekonvalescentom ter sem bil navadno zadovoljen z njegovim vplivom in obujenjem teka in na splošno z njegovo krepilno močjo.
Dunaj, 15. aprila 1908.
Prof. dr. L. Unger.
Po sodbi nekaj sto zdravnikov je Thymomel Scillae iz lekarne B. Frag-ner v Pragi izvrstno in hitro učinkujoče sredstvo, ki olajšuje in odstrani kašelj. Steklenice po 2 K 20 h se dobijo skoraj v vseh lekarnah, vendar naj sc strogo pazi na ime preparata in izde-lovatelja. Glej oglas!
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 31. dec.: 24, 25, 35, 72, 20. Trst, 16. dec.: 84, 63, 24, 30, 21. Line, 16. dec.: 59, 10, 40, 52, 8.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 19. decembra 1911.
Deželni pridelki:
PHenlca......
Rž .........
Ajdo........
Ječmen......
Oves........
Proso belo. ■ Proso rumeno ■ Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah.......
Laneno seme . . Graslca ......
Domačn detelja Gorenjska repo Fižol Kibničan . Fižol Prepeličar Fižol Mandalon
Čebula .....
Krompir......
Zelje sveže Zelje kislo brez
soda.......
Kepa sveža . . . Kepa klalo brez
soda.......
Brinje.......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe suhe . . . .
Ježlce.......
Želod .......
Smrekovi storži.
Seno........
Slama.......
Stelja.......
Cena
118 18
1»
80 M is 20 1» 20 28 45 2« 17« OS 41 40 88 20 0 ;
14 »
13
28 ;t 68 460 10 t 13 6 S 8
tO
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta malo ■ . . PraSIčl
OS 101 KM)
130
Koitrunl......101
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 200"— do . . Maslo surovo od K 2*0 — do . . . Slanina sveža
(Speh)......
Slanina preka-jeno .......
Mast svinjska . .
Loj.........
Jajca 100 kom.
Piinnci......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Kolonljalno blago
Rlž Rangon od
K 21-- (To ... . Kava Santos od K 2*0 — do
Sladkor......
Petrolej......
320
102
172 172
04
'?
8 6
88
60
PriporoCam svojo zalogo raznovrstnega
pohiStva
kakor: razne omare, postelje, mize, stole, modroce popolne oprave iz trdega in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naročila, izdelujelo se točno in solidno. Cene nizke.	3714 3
Martin KlemenČiČ
Vrhnika štev. 112.
DaaaaaaaacaanaaaDn
jjl mali oglasi. 18
o----- o
oaaaaacaaapnaonD^
Vsaka beseda velja z a vsakokrat 10 vinarjev,
| Sprejme se:
pestunja v krščansko hišo v Ljubljani. Ponudbo na upravništvo. ________3733
učenec, ki ima veselje do krojaštva, takoj pri Franca škrnbec.krojaškemmojstru,Hrovača-Ribnica, Dolenj. __;;i;j4
Kupi se rablfen gepel|. A. Dolinar, Smlednik,
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želiva
vesele praznike in srečno novo leto!
Deisinger C P/antar/č Škof/a Loka
p roje „pri Dolonz-u". 3810
Pri nizki ceni ,Zargi'
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 5.
Največja izbira potrebščin za šiviljo, dalje velika zaloga raznega perila za žensko in moške, raznih rokavic, nogavic, modercev, bluz, srajc, ovratnikov, kravat itd. itd. Vse po najnižji ceni.	Solidna jiostrežha.
3736
6 belih
tiu', zolo debele po ■J m KlV*nP0' tO6'50. Iz doniačeqa laricnega platna po a m K 1». P.0 £ K21 dobite tranko Iz jadMlov.
Nedosezno
je izbira ccnih in dobrih vporabnih predmetov in daril vseh vrst v mojem glavnem ceniku s 4000 slikami, kaerl se na zahtevo pošlje vsakomur zastonj Iti poštnine prosto.
C. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad
BrUx St. 2755 (CeSko).
W	CJ
rja m,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete brez truda, garantirano 15 do 40 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj naslov.
JOSIP BATIČ,
Idrljn-Sv. Trojica, Kranjsko.
Samo 5 Kron
gnllrana X letnim pismenim jamstvom K 5"—, s sekundnim kazalcem K 5-50. Nlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. RnzpoSlIja po povzetju ali napre| vplačilu. Prva tova na ur JAN KONRAD, c. kr.dvornl založnik Bril* St 2727, (Cefiko.j Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo vsakomur *a-stonl In poštnine prosto
Naročajte,Slovenca1
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - -
-	račune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.'
I	I® bolečine ■ Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu
vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober. To nI samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
Stev. 12
Domoljub — Društvenik 1911
Sir :n 93
mora imeti pridevek, iz katerega se razvidi način njenega jamstva in da jc vpisana v registru. Firma se glasi recimo tako-lc: »Čevljarska zadruga v Dolini, registrovana zadruga z omejeno zavezo«.
Za ustanovitev zad ug je treba dovoljenja političnih oblasti le tedaj, če rabi obrt, ki jo hoče zadruga začeti, koncesije.
Vsaka zadruga mora imeti n a -č c 1 s t v o , ki so izvoli izmed njenih članov. Člane načelstva zabeleži sodišče v zadružnem registru. Načelstvo vodi vse posle zadiuge, t. j. sklepa v svojem imenu kupčije, podeljuje in najema posojila, sprejema denar in zastopa zadrugo pred sodiščom. Skrbeti mora za pravilno knjigovodstvo in objavljati vsako leto sklepne račune. Za povrnitev škode, ki jo člani načelstva zakrivijo zadrugi, jamčijo solidarno z vsem svojim imetjem.
Zadrugam je na prosto voljo dano, da si izvolijo tudi nadzorstvo. To pazi nad jjoslovanjom zadruge, revidira knjige, blagajno, blago in poroča o tem na občnem zboru zadruge. Nadzorstvo lahko odstavi člane načelstva, če ne poslujejo pravilno. Svojo nalogo mora natančno izvrševati in jo odgovorno za vso škodo, ki bi jo zakrivilo.
Svoje pravice glede vodstva zadružnih poslov, /lede pregledovanja računov in razdelitve dobička izvršujejo člani na občnem zboru, ki ga sklicuje načelstvo ali pa tudi lahko nadzorstvo. Občni zbor sc mora sklicati, če. to zahteva vsaj desetina članov z navedbo razloga.
Zadruga sc razpusti, če to sklene občni zbor (z dvetret jinsko večino), daljo v slučaju konkurza in na odredbo politične oblasti. Ako so zad užniki sklenili, da se zadruga razdruži, ali pa če jo je politična oblast razpustila (radi prekoračenja svojih poslov), se izvrši likvidacija, t. j. zaključitev vseh tekočih zadružnih poslov, poravnava računov in konečna razdelitev zadružnega imetja med zadružnike. V ta namen mora zadruga poravnati svoje dolgove, izte-jati svoje dolžnike, spravili svoje imetje v denar in vrniti zadružnikom njihove vloge ali deleže. Kar preostane, se razdeli glasom pravil med zadružnike. Če bi zadružno Imetje ne zadostovalo za popolno izplačilo deležev, se ga razdeli enakomerno (procentualno). Konkurz sc otvori nad zadrugo le tedaj, če njeno premoženje v blagu, posestvu, ostali inventar skupno z rezervnim fondom in z deleži zadružnikov ne pokrije njenih dolgov.
Kaj pa je z zadružniki v slučaju konkurza zadruge? Najprej se porabi za izplačilo upnikov premoženje zadruge, in šole tedaj, ako bi to ne zadostovalo, so zadružniki dolžni prispevati. Pri zadrugah z omejeno zavezo se določi prispevek enakomerno na vse deleže. Zadružniki izgube to-ej k večjemu toliko, za kolikor jamčijo. Dru-
pa je s Člani zadrug z neomejeno navezo. Ker jamčijo ti solidarično z
v»em svojim premoženjem upnikom naravnost, smejo ti prijeti kateregakoli člana. Poiščejo si pa take, ki kaj imajo. Zato je navadna posledica konkurza gospodarski propad premožnejših zadružnikov.
Ako ni glede izstopa iz zadruge v pravilih nikakc določbe, je t.eba svoj izstop, ki pa je mogoč le ob sklepu poslovnega leta, vsaj štiri tedne prej naznaniti. Člani zadrug z neomejeno zavezo jamčijo še dve leti po svojem izstopu ali pa po razdružitvi zadruge za njene dolgove, zadružniki z omejeno zavezo pa še eno leto. Radi tega smejo zadruge z omejeno zavezo izplačati deleže svojim izstopivšim članom šele po preteku enega leta po izstopu.
Zadružništvo je edina pot do gospodarske osamosvojitve ljudstva. Razvito zadružno življenje pa more koristiti tudi kulturnim in dobrodelnim namenom in je velike važnosti tudi v na-odnoobrambnem oziru zlasli v po-tujčenih krajih.
Drušiveni vesinfk.
Gradec. Slovensko katoliško izobr. društvo »Kres« je imelo pred kratkim svoj IV. redni občni zbor, na katerem se je posebno lepo pokazalo, kako živahno delo razvija to društvo v tujini. Blagajnik poroča, da je bilo v minulem letu 1585 K 9 v dohodkov. Izdatkov pa 1563 K 28 v. Glavni dohodek društvu je dala članarina (545 K) in razne prireditve 476 K 27 v. Izdatki so bili s plačevanjem stanarine 510 K in stroški za prireditve 205 K, tamburice 165 K in naprava novega od a 208 K. Vkljub temu je še v blagajni nekaj prebitka. Posebno zanimivo jc bilo poročilo tajnika: Društvo šteje 216 rednih članov. V min. letu je na novo pristopilo 161 članov. Vršilo se je 21 rednih sej in en izredni občni zbor. Osnovali so se na novo odseki: Orel, Dekliška zveza, tamburaški zbor in mladeniški pevski zbor. Deloval je pa tudi izseljeniški odbor, ki je v 30 slučajih preskrbel poštenim mladeničem delo in stanovanje. Tozadevnih dopisov je odposlal 54. Vseh dopisov je došlo na »Kres« 62, odposlalo se jih jc skupno čez 300. V »Kresu« se je rodilo tudi Društvo sv. Marte« za brezposelne služkinje in ko si je isto kupilo svojo hišo, se je »Kres« 1. maja preselil v njene prostore, kar je mnogo vplivalo na razvoj »Kresa«. Izletov jc biLo 6. In sicer so se vršili 3 za vse člane, 3 pa samo za Orle. Skupna udelažba je bila čez 400 članov. Vršilo se jc 7 zabavnih prireditev, izmed njih 4 z gledališkimi predstavami, ki so vse zelo lepo uspele ob obilni udeležbi. »Kres« ima redna nedeljska predavanja, za katera poskrbe gg. »Zarja-ni«. Vršil se je pa tudi soc. kurz za mladeniče, pouk v zadružništvu in računske vaje, kar so vse vodili gg. visoko-šolci. Vseh večjih predavanj je bilo v min letu 49. Govorili so gg.: M. Ljubša, dr. A. Zdešar, dr. Krek. dr. Hohnjec, posl. Gostinčar, dr. Rožič, inž. Reimcc,
dr. Korošec, dr. Kotnik, dr. Lcgar, dr. Česnik, župn. Kalan, phil. Puntar, iur. Kovač, iur. Medved, iur. Ogrizek in mc-dicinec Arnšek. Obdelavah so sledečo snov: »Kako vplivajo vraže in prazna vera na človeka«, »O nalogah »Kresa« v letu 1911«, »Ali vlada Bog v svetovni zgodovini?«, »Ali je molitev tudi moškim potrebna?«, :>Kako in kaj naj se čita?«, »Kakšni so mešani zakoni«, »Razlika med katolicizmom in protes-tantizmom«, »Pomen društva sv. Marte za graške Slovence I, II«, »Nekaj o spi-ritizmu«, »O razmerah v Bosni«, »Zakaj in kakšne pravico ima duhovnik v javnosti?«, »O izobrazbi graških Slovencev«, »Socialna izobrazba«, »O pomenu SI. kat. izobraževalnega društva za Gradec«, »O življenju v naših izobr. društvih I. II«, »O ljudskem štetju«, »Nekaj misli iz svetovne zgodovine«, »O Napoleonu«, »O novem vol. redu za občine na Kranjskem«, »Vpliv alkohola na živce«, »O škodljivosti alkohola«, »O zgodovini Slovencev«, »O delu »Siidmarke«, »O pomenu poštenega časopisja«. Pri soc. kurz i h se je razlagalo »Pomen družine, občine, države«, I,
II,	III. »Socialno vprašanje od začetka do danes«, I. II. »Delavec in kapital«, I., II., III., »Delavec in stroj«, I., II.,
III.,	IV. Pri zadružnem tečaju se je sedemkrat razlagal način snovanja zadrug in gospodarskih društev. Poslušalci so si morali snov zapisovati in od časa do časa poročati, kar so si zapomnili. — »Kres« je poslal pet zastopnikov na mladeniški shod v Petrovče in enega na tečaj J. S. Z. v Ljubljano. Društvo ima na mizi 10 Časopisov in v omari na razpolago knjige najboljših slovenskih pisateljev. Tajnik še omenja, da je skozi celo le'o vladala v društvu sloga ter upa da bo tudi naprej. — Kapelnik tamburašev poroča, da šteje zbor 8 članov, ki znajo žc 22 komadov in so nastopili žc desetkrat. Gospodar poroča, da znaša »Kresov« inventar čez 1000 K, ki pa pride v slučaju, da sc društvo izneveri svojemu programu, v roke »Slovenski Straži« oziroma »SI. kršč. soc. zvezi v Mariboru«. Poročilo voditelja »Čebelice« odpade, ker je voditelj odsoten. Konstatira se, da obstoje v Kresu': a) moški zbor (16 članov); b) mešani zbor (28 članov) in mlad pevski zbor Orla (18 članov). Na to se izvoli sledeči odbor: predsednik: Fr. Veliovar, mizar; podpredsednik: Rado Kožar, slikar; tajnik: Fr. Kvas, krojač; blagajnik: Jože Trainšek, mizar; knjižil.čar: Pavel Rupnik, stud. iur.; gospodar: Al. Pukšič, zidar; namestniki: Globočnik, Vipotnik in Er-man. Voditelja »Čebelice« sta iur. Rupnik in iur. Kovač. Nadzornika in pre-gledovalca računov pa Ruch in Hod-žar. Nato je sledilo predavanje g. iur. Puntarja »O delu »Kresa« dosedaj in v bodoče«, kteri je z njem lastno sigurnostjo dokazal, da so uspehi in bodočnost »Kresa« le pod krščanskim praporom. Poslušavci smo z živahnim odobravanjem pokazali, da smo vsi te misli. Nato se je zaključil IV. redni občni zbor.

Domoljub — Dnišlvcnik 1911
Stev. 12
ZA NOVO LETO 19i2! 3515
Nc» - YorU lil London nista prizanesla uiti evropski celi i er ie velika tovarna srebrninc prisiljena, oddati vso svojo zalogo zcjoll proti majnnen u pholu delavnih rnoči. Pooblaščen s in izvrS ti ta na.o •. PoSuj lil lorei vsakomur sledeče predmete le proti temu, dn se nu povrni
K 14 40 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
anuleSko Klinjo; f> kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; b kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic: 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico zn juho;
1	kom. amer.pat. srebr. zajemalnico zn mleko; (i kom. ang. viktoria čaSic za podkiado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
«2 komadov skupaj samo K 14-49. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80"— ter ji ic moči sedaj dobili po tej minimalni ceni K 14 40 Američarisko pal. srebro je znano, je ski«!,um "zi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, . a kar se oarantuje. V najboljši dokaz, da le-taiiucratnetemelii na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu nc bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in nui liikdor ne zamudi ugodne prilike, cj;i . „r isli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično darilo
kakor ludi za vsako boljSe gospodarstvo. Dobiva sc edino ie v
A. Hirschberg-a
eksportnl hlii amer. pat. srebrnega blaga
n [Mili II., EfBMslrasse is. 0. Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se /nesek naprei vpoSljc. — Čistilni praSek zn njo 20 vin. — Pristno Ic z zraven natis- _*.£© njeno varstveno zmimko (zdrava 'P a t*. kovina), - Izvleček iz pohval, pi- ▼ sem: Bil sem s poSiljatvijo krasne • finrniture jnko zadovoljen. Ljub- ^ 9 A\ liana. Oton Hartusctl, c. kr. stotnik 4 v 27. peSpoiku. — S pat. srebrno ' ^ (garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž RiOfltlC dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml poS-ijete Se eno. Seut Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo BOhm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.
H

f
popolnoma novo oskubljeno r»«l jivib nosi. kg. K l-40 ra/.posiljti za ponkušnio po pošti .1 ke. tudi voc. proti pošt. povzetju. 1 velik« pernica h puhom 1\ 10*—. pernica h pol-pubc iu K 12*80. pernica perjem K !'•—, belo, oskubljeno |»er,e K 2-40. pol puh K :»•--, prvovrsten K 4 -, siv puh K :rio. zelo fini bol puh K H- . vso ceneje kot drugod in gotovo novo. Vzglavnlee nciinpeltneuo K r . pornlcc ne-napolnjeno K rt- .	2345
Prva eoiUa zaloga posteljnega por.Ja, oddelek na d robno Adolt Gar.s, Dunaj, Hornuls, Ottakrinserstrasso 48-60. I*roi. i:i'tia n;t !< belo nu dvorišču desno. Podružnici: Tlefer
Graben 11 !n Mariahilf, Amerlitfstrasso S. Svarilo pred zmotami! - Prosim na Ime In naslov paziti.
iftDOLF G &HS.
&lciini/tl ~*y cfaneri/to JKizteri telijo -tiobru, po,ceni in -*x**iasl/UMr potovali na/sv obrnete
rSimonJfc/fmetetea.
•*> JpuAffiuni MbloAvorsA* ulic*20. "iSa/ax)rstnntPiyas7iila .te Urytlačna.
UP^aiassjsasrja ■j.-.j.-S'.-^: -----j
Slavno občinstvo!
Tem potom ae Vam vljudno naznanja, da so sc prostori trgo- J. vine gvantnega blaga	:i4f>8 J
v Ljubljani, Medena ulica, n M palače
izdatno povečali. Tam najdete velike, svitle, zračne prostore; lepe, velike izložbe in okusno zalogo dobrega blaga po blagu primerni nizki ceni kakor tudi znano dobro in prijazno postrežbo. Za ninogo-brojni obisk so tvrdka priporoča.

'.* Tr.i.z
Češko posteljno perje in puh :
dobro izprano in brez prahu zatoro.l prav posebno močno za polnitev In trpežno: i kt-siv.ga sliuhlj. |h-i-|ii K 1*84. IloljS. K 2" 1'olbi-i,. K 2'f>0, 2-00. Iklo K 3'60. +'20. Il»l|šu kakovost K ti-20. Si„ z.iol.i.lo hi goajjosko blago K8'20, 9'80. I kg. sivega puknnegu l"'rja. nesknblj. K 3'SO. I kif. 1» 1, ga K 4-60. t l.g. brloga puhast, kinotskega blagu K 5*30, I kg. botoga bog. puhasti-gu gonpoK-kegii blagu K G'20, 7'40, I kg. Bivrga puhu K .V . 6*20. I kg. beb gu pilim lu kakovost K 7 20, 10.20. Nikak liziko: Zamena dovoljena ali denar nazaj. llnzpo&iljanj'' v gostili vrrrinib proti povzetju ali naprej vplaiMtu od c. In kr. dvor. založnika /iIN KONRAD razpošlijalnlca. BRUX 2745, CeSko. Bogato llmtr. glavni cenik s 4000 s ikami zastonj in poštn nc prosto.
Združene tovarne za volnino prodajajo K-tos zopet izključno po meni 'IC00 KoiikkIov takozvanili
vojaških koce¥ m kon:s
za ceno le K U-UO komad in K 8'60 za |,ar (6 parov franko nu doni) naravnost na lastnike koti1. Ti debeli, trajno trpe ni koci so topli kot ko;;uhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm velik., torej laliko pokrijejo cele ;a konja. Razl<; ud pisana naroČila, ki se izvršujejo le po pov. ct u uli čj se denar pošlje naprej, naj se po !jeo iia
STEINER-jevo komisijsko razpošiljaluico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neup i-
joče se zavežein vrnili naprej poslani de;i . Mnogoštevilna priznanja iu naroČila so do > I kobilarne v Radavcu, Komornu m brodij-ju žn;)ii; ,i Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnimi v Varasiiu, posestnika Weidil)ergerja Ilosva, GrUi.vvalda, Z r-kovuk, Kotter Liditen, pl. Mroczkows!ii-ja Uo' r -stany, Rosenuuerja Za. Moldnva, Hahlissa M
dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika nnietneija.....
Fohringcrja in dr.	J'vi5
sttkna, ženskega blaga, najboljših Slonov, cvi/ia raztie vrste odej in prtov ild.si vsakdo nabavi, k >r se obrne na domačo maiiufaktiiriio trgovino
!. Kosim,	Sv. Fefra 1.
Vzorce pošljem poUninc prosto. . .')
543 oseb
je bilo glasom dokazov po Remmela rastlinskih kapljicah (treba jih je zavžiti) oproščenih trganja po udih, podagre, ischias in
rematizma.
Sijajna priznanja. 1 steklenica K &—. Laboratorij Larl Remmel, Landshut. Bavarsko 109. .■".646 6
Sukno za moške, volita in parhenl za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to Ic vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. - Vzorce na željo, pošiljava poštnine prosto. — Naslov. _".i74
GORICA, Corso Verdi 3, Primorjc.
Tovarniška zalor?a i lalna Iperila) za celo opremo Ibalo) nevesti! =
tiecSžef ^ ICfsrifi^iSi
L
brzoparilniki za krmo so 19]
2VS1
• 1 5»V«
ivnTTt'i vr"
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine.
Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike 1	Dopisuje se slovensko!
DelniSka družba Hlfa Separafor omm\ m 3.
jflBHDfiDCESGESCSSGOGDHBESKKSS
Ustna profokolircina fovama ur tf Š^ici.
Moja
g št 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsekund.kazalcem K5*50
r fl-sr Dve leti garancije.
^bsKStgRDSzr cnsasai BEHCJCD oo ccsaBraea •
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
Opravilna St. F. 428/11 6
Dražbeni oklic.
Po zalitevanju Janeza Bregaija, posestnika v Rohu St. 7 zastopanega po Josipu Sinode u, c. kr. ni ttirju v V I. LiiScali bo dne 5. februarja 1912 dopoldne ob 10. uri pri spodaj ozm<menjeni sodit:ji, v i/bl Stev. 4 dražba zemljišča vložim rt. 17 k. v. KrvavapeC, obstoječega iz gospodarskih pi.slopij, več njiv, vrtov, paSnikov iu gozdov s pritikliuo vred, ki sestoji iz več glav živine In drugega gospod,irskega orodja;
NepreniCnini ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 25061 K pritiklini na 240 K.
Najmanjši ponudek zuaSa 17.267 K pod tem [tleskom se nc prodaja.
Družbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljisko-knjižni izp sek, hipotekami Izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itn ) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spo-"il oznamenjeni sodnljl, v izbi St. 4 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oqlnsiti pri sodniji najpozneje v dražbene u obroku pivd zaCitkom dražbe, ker bi se siccr ne mogle Uveljavljati <|lede nepremičnine same:
O midaljnih dogodkih družbenega postopanja se o h ves t jo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pr .vice ali bremena ali jih zadol c v teku dr-ž..enega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti nc stanujejo v okolišu spodaj Ožnamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
t. kr. okr. sodnija Vel. Lašče, odi II.
dne 13. decembra 1911._
411 sle »o dobili lo ograf zastonj?
Da povsod vpeliem svoje (zborne najnovejše valjarje, Imenovane „Go dhart", sem -e odloČil, da razdelim 2500 fonogra-(ov. Zahtevajte prospeKt, obenem vpoSIflle '0 vmar-ko znamko In lahko preimtte po-asnllo, kako lahko dobile zastorfl ln col-ine prosto krasen koncertni fonograf -
inografskl uvoz C. L8win, 1 unaj VII/2, -umpandorferstrasse 111/db. 36iso
Proda se lepo posestvo
Natančneje sc izve v šninrtnom pri Litiji pri gosji. Mat. Osiedkarjti.	,'3470
Pozor? VINO. Pozor!
Slavnemu obCnstvu vljudno naznanim, da sem se preselil iz hiše št. 20 v Okornovo hišo št. 64 spodnji trg v Škof ji Loki, kjer točim pristna istrijanska vina lastnega jiridelka na debelo in drobno. Cena na drobno liter 72 h.	3669
■Se priporočam	Antop šuran
Krasno posestvo.
ki obsega okroglo 14 oralov njiv travnika In gozda, vse Ic2 okrog doma, z enonadstropno hišo s 'I stanov.inii, vsn .o slanovame s dvema lepima sobama, 2 veliki kuhinji, hlev za 3 glav živine, 9 svinjski hlevi, 2 kleti, nnva pn ša itd., vse močno zidano In z opeko krito Okrog lilSe brairle, na katerih se pridela do 3 polovniake vina, tepl sadni vrt z okrog i'0<) sadnimi drevesi, zelo r' do lino, krasni uozd, 'z katerega se lahko takoj za sumi loon K stavbene a fesa proda - Pri hh,I ostane \ se g spoilarsko op d e kot voz, brane, plug itd. Posestvo Ie2 v mestni občini Slovenska Bistrica In |e od me ln z« m nul oddaljeno, v katerem sc lahko mleko in pa sploh vsi vrini in p- Ij-iki prideljki prodajo. Pripravno bi bilo posebno za kakega rokodelca, kateri bi Imel v mestu In v okolic, vedno dovolj zasmžka,
Prod se zaradi bolezni Cena vsega skupaj znaša samo moiin kron, od kalerih je pa samo polovlcu za plačati.
Kdor želi kupni, naj sc takoj oglasi.	3068
Nosov lastnika se izve v upraviltsivu .Domoljuba".
Najprimernejše božično dar.lo za dame in gospode.
tovarna
Jože/ inSIer s sinovi Dimni. I.

Hlmmelplor'.-gasse 7.
llDSlrovan ce.lt za ti n In potone prosto. Pfffia»i:o /ar.
Božična priložnost. Hitra razpoSiljatdV. "Eo
Uradne ure od 9. do 12. cop. In ad 2, 4o S. pop.
W
Ustredni banka fonrutmca českycli sporitelen
Ojredn. banka CeJklli hranilnic. Ponterošse 2.
Vloge na knjižice:
4"*%.
Premijne vloge:
4% %
Vloge v tekočem računu ln vlogo nkiae imJugodaoJSo. Bančno trgovanje vseh vrat. mo 62 i —-- Oddnek za vadile m kavcue. -
33 Uradne ure ad 9. do 12. dop. In od 2. do a. pop,
V	začetku mnogih hudih bolezni se pojavi ktše*j, ki ga komaj opazimo. Zato zavživajle pri nastopu kašlja zdravniško priporočeni
Thymoinel Scillae, 5
da se ognete tega zla.
Izdelovanje la glavna zaloga v
B. FRAGNEB-ja lekarni I
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga JU., it. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
I steklenica K 2-20. Po posti frartko proti naprej poSiljotvI K 2*90. 3 steklenice proti naprej po«it-ijatvl 7 K. to steklenic proti naprej poSII|atvl 20 K. Pozor na Ime sreditva, lzdelovatel|a In varitveno znamno. Bita Dobiva sc v vseh lekarnah.
V	Uubllanlt. Rlliard SuSnik, ^SS^P«.-
dr. G. Plccoll, los Cižmaf.
Čudežna cvetka.
za obisk< z sobnih p odaia.ccv b suknenim b.agom za t^ospode in dam st- sprcjmo proti visoki proviziji oveni, p znc)e stalno pri prvi ra7po$ b'ag 1'onudbe pod: „Weltfirma 9 6M na anončno pisarno M. Dukes Nachf. Dunaj l(\. 3381. Narav, nakup Ustanovlj. 1870.
Zahtevajte vzorce! Barhant. flanele. modno
platno, damaet, kanafas itd. same novosti, ra/poSilja izvozna tvrdka V. J. Ilavll-crk in br»l v Podebra-flth »a Crikem, Kazpo-silj;, tudi franko po povzetju t zavoj 40 metrov raznovrstnih ostankov ud pokinejra in ziinsUi'(;a perila v dolgosti 1 do t* metrov samo za 1« kron 1'irodna prilika!
Izredno ceno! :<308
rm,
samo or.i Žo!'ra kakovost 5 kg -iviga, ekubljcicga K «»-60.	boljšega
K 15 - , btlcpa mehkega puha K 2I-—, boljsega K3t»* . sni/iiobelt^a, zc-
jo finega K :» - do K M Razpošiljanje franko in carine prosto proti povzetiu. Zaincna proti povrnitvi noštuih str ikov do\ oljčna.
D. Schnurmacher,
Taus 246 (Češko).
Na)7Ane:-ljuej>f in najbolje je .'k' 50 izbere i/ iu.-t cenika z \z<rccm postelj, perja in postelj, blaga, ki M p< ilje rjde-volje za tonj ii: franko * Prosi fe n ..man !i ceno« pena za poskušnjo
Najlepše
blago za obleke
dobite rri
!J. CIUHA
_starl trq šev.
** Le naravnost
od tovarniške razpo-šiljalnice
„Sudetia"252
Krnov stv. 42 lavstr. Sle/ijal
kupite
bleoo za moške in ženske Obleke kakor tUdI ŠlBSV.O (lamino r.alboiut teovostl jo na:nlillh tonnUkiti cenili. Ostanki zelo poceni, (fc.-; Zaliieva te viorte. Hrane seti^e Dtvunl. 32
visok cvet Izredne krnsote. Vs;ik ljubitelj cvetic ho očaran Spomladi presajeni) na prosto, cvete vnovič v drugačni Sc IrpSi ohl ki. Pošilja sc Ie v novembru do aprila. I velika Cebujjica franko ce sc poSI;e K 1-90, po povzetiu 60 vinarjev dražje. 3675
K. Scholz,
Gaissau 60 (VorariberSko),
Zaslužek!
2 - 4 K ua dan in stalno s pre-vzetjera lahke pletenine doma Edino moj strot za hitro pletenje „Patenthebel" ima Izkušene jtklenc dele, plete zanesljivo nogavice, modne In športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enost ne škoduje Troški mali. Pism.garanc. t njne službe. Neodvisna eksUtpncn. Prospekt zastonj P< d e»je za pospeševanje domačega deh. trgov, sodn protokol. Kari Vfrolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kcng-js.sc i/l)f>	J99-'
DEHHR
prihrani tisti, ki o potrebi vporab. reči in priložnostnih daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 4000 slikami, ki ga
dobi
vsak zastonj in poštnine prosto in v katerem najde
vsak
kaj primernega. C. in kr dvorni zaiožnik
Jan Konrad
Bru* 5t.275o (Če<,ko).
L.cpotiovo. raescmlk
„Dcm in Svet"
stane za celo leto K 10 - Naroča se r LJubljani.
NAMIZNI PRT
s si ko zadnje več* rle
V njem je v sredini vtk na sv zadnja večerja, okolu slike iz Jezusovega življenja Prt je iz finega da-maska in se da prati Dobi se v beli, rumeni ali višnjevi barvi, velikost 100 cm dol/.,- 130 cm sir. obrobljen ter velja i\ H- . R temu primeru beli prtiči 6 ko ov K 7*20. i aj bi v nobeni krščanski todbin ne manjkal Po** i H" proti povzetju, c,d 2 kosov a-prej poštnin- prosto c JOŽEF STEIDL g Pleri»nl!2lP, r.Uilttj.Ceiko.
Več sto veder letošnjega
vino
Savi, štajersko.
proda o.l 56 1 naprej Franc Tomšič, Libno
i, p. Videm ob
!)7!I0
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, debroga skuhlje-neuu . K ; tiol|Se(|U 2 h <0. prlmn polbelega 2 K HO; belega 'I K ; belega nulia ft K III; l ko Izredno finega, sneino-belega, skubljenegn O K 40. 8 K; ' lig puha 6 K, 7 K ; ,-fv belega piiha m K; najfinejši MJ)prsni puh I ' K. - Pil S ko —se rotl|e franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, inodreoa, belega ali rumenega nanlilng-blaga, i pernica imi cm dolgu, 12" cm Široka z 2 blazinama,' vsaka bi1 cm do:ga, b cm Široka, napolmena i novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim poslcllnim rerjem o K ; ■ polpuhom 2' K ; s puhom 24 K ; posamezne pernico lo K. 12 K, 11 K, 10 K; blazine i K, i K 5c, 4 K: pernice o* cm dolge, 11' cm Široke. K i.\ i4 K 70, 17 K K , 21 K : blazine yocin doloc, 70 cm Široke, 4 K 5n, ,- K 20, S K 70: spodnje pernice iz mofnegn, pasaslegs grnilla Ifo cm do.oe, ilocm Široke, 12 K 8o, 14 K Pošilja proti povzetju od K viSje fronko. Zamena rtovoMena, zo nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In Tranko.	24111
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, CeSko.
Najboljša in najcenejbn no»trožb» za «lr<»K«'rijo, komikAlijo, modicinalna zeliHiti, tudi jio Kncippu, ribjo olje. toaletne predmete, fotogrnliene Hjuinito in j»otrob.s^'ino, sredstvu za de.siiUfHeijo. \'oliku •/alo^a najfinejšega konjaka in ruma.	37'.'6
Oblastveno konccsirana oddaja strupov.
Za živinorejce: Br.X"!r.i?3 nu HOl, HO-
litor, ooojan. kolmož, krmilno npno itd. Vimnja lmroeila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerifa Anton Kane,
Ljubljana, Židovska ulica ^t. 1.
Kupuje po najvišji eoni razna z* lišeu (rožo), cvetje, korenine. Homeuu. skorje itd.	Ceniki zastonj.
Našim drsi gospodiniam
priporoCamo, naj se |>ri nakupu stalno-barvnih barhentov, tkanin, flanet za spodnja krila, damskega sukna, platna, Kradla, Sifona itd., kakor tudi blaga za rjuhe in brisafe zaupno obrnejo na našo tvrdko
Jaroslav Marek, ročna tkalnica By»tro št. 45 pri Noveinmestu
ob Metuji, Češko. 3-lt3
i mm
Vzorci zaslon) in iraitko.
Priporočljivo je tudi naročati kintulusu za prevleke, ki ho da dobr«» porabiti v gospodinjstvu. I kos 40 m 7H cm širok za K 10-50 franko. 1 kos 40 ni 7H cm širok, močen, K 18*70, 1 kos m naiboljšoga bat. idatnu. 82 cm šir. K 12 20 franko. 1 kon 23 m naj-noljšoga plntna Magnet i iiu 82 etn širok K Ul-franko. l kos 23 m ilomi^.ega platna 100 nn širok za K 13*80. 1 zavoj 40 m okusno odbranega z msk. barhonta llanel kanatnsa, platna in inh ostankov, porabnih. za K 18* I. vrsta 40 m K 20* li mito. Ostanki so dolgi 2 do 10 m in se v/.Orei no pnšil|njo. Mnogo pobvuln.h pisem. Zakn| naročat«; na|ra|c po vzorcih? Ker so blago tem lažjo pregleda glodo kakovosti in barve in se obvarujeta prevare.
Dncortun 3/<ure 0(1 Vrhniko 8 solnCno lego proda rUlDiltU, lastnik Jožef Cel are, Drenov grif 14 p. Vrhnika. Pritlifna hiša, krita s cementno' opoko, enako kozolec. Pri hiši jo velik sadni vrt. Rodi se lahko: t konj, ,'t krave, 4 prašiCi,
Le pri vporooi od leta ISS<> sijnpto pohvaljenega /
\U
ncpreniočni. zelo troežni, mehki in sposobni zh <>,(. ,c> Izborna lurii zh preproge zh vozove, konjsno opra\ ,, n>inn lermeno itd. - Dobi se povsod v fikatljuh oo .V- vm m večjih posodah kjer ne, ori samozsstopstvu T. Lorenz&to. Heo na ČeS^em m Bohinc & Lorenz. Chemnit/ S.iš o! •— Sodba s« cpitsi r Potl/itc rti po povzt tju	.1-r.,rr-
rnasti, ker jo hočem tukaj vpeljati.
Cluirlottenlund (Dansko), 28/VI J90ft.
I Pujoivek, dirk '
Sr Cusiard Line
BlUnjl odhod iz domaČe mke Trsta: Pannoniči 12. 1. 1912. Beke: Caronia 1.2, Frnnconla 11. 2. 1912. U Livcrpo.a : Lusitiinii« liiuiboliši i.iijvei in iepSi pitrnlk sveta), 27./1., 17.2., 9.3. 1912, Mauretania 30..12. 1911., 20. t., 2 3, 21/3. 1912, Po bsnila in vo^ne karte pn ftnare, Odiasck, 1. liuna, MoutSk. ul. 25, t lizu cerkve ^rca Jezusov, t ia vožnjiTrst-Nevv-Iork III. razred K 160"— za odi. o oseho vštevSi davek in K 90.— za otroka pod de: et let vStevSi davek

Me izpostavljajte se
nevarnosti, ampak pokrite in obve/ite vsako rano z priporočenim sredstvom, ker se vsaka neobvezana rana lahko izpremeni v težko zaceljivo.
£c K) let se je izkazalo merilno vlačno m.i/ilo lako-zvano praS^o dom i v m?:žilo, kot zanesljivo sredstvo 7.\\ obvezo T > obvaruje r. ne, olajšuje vneti i -bi I« čine, hladi in pospeSuje zaccljtn.c-IL-1" ItozpoSiljn se vsak tan. ^JJ
l pu^ica 7U vin. Proti pre I-plačilu ti d-lo se poSljejo fl pu— <iice, za K7*— pa iu pu^ic poštnine r>rosto nn vsako posta o
nvstro-o trsKe monai luje. Vsi deli embalaže maj o postavno depunovano varst-
. ■ 'M/
veno 7. um o.
3I2('
L
Giavna zaloqa
B.FRHGNER, c. in kr. dvorili Soliflvilelj
lekar n »Pri črnem orlu-i
Praga, Mala strana, voga Nerudove u ice št. 203.
/aloge v l?l<arnnh flvstro-Ogrskc. V L|ub)(aai: Dr. G Plccoll, (oj Cižmaf, Rili. SnSiiik.
J
I <lo 2 vinarja obratnih stroA-kov za uro in IIP z mojim pat.

SSb^mti-la
mniat ^m z tisoSnaim pri-Hisliom m za ssjrouo o! c
od 10 HP naprej; 4 «!o 5 vin. pri iriojili petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomohilah, dal c 2—10 lil' tudi stoječe motor,o Tvornica motorjev 9. VVARCHALOVVSKI nu .ij III., Puulusgusse I. Na tišoje motorjev v ohrntu. Cenovnikj grntis. 1'irotlni plačilni potroji. V zalogi tudi že raliljeni petrolinovi motorji.	315
!!
f
•V( .
k
■•' -.i^v?,'' i;'1'.- • J
k veno pušice. Sedaj je za enkrat na varnem.
g Boh. Srednja vas. Igra »Devica Orleanska« (»Blažena Ivana Dark«) so j.unovi na sv. Štefana dan po litanijah. Vabimo k obilni udeležbi.
g Drtija pri Moravčah. V nekdaj največjem liberalnem gnezdu cele doline, so se vršile volitve mirno in dostojno. Ljudje pa so pokazali, da se ne da nič več dobiti za liberalno stranko. Potili so se in cclo noč žrtvovali očka llušfnikar in drugi, da bi vjeli par kalinov, a ni šlo. Pripoveduje se cclo, da m) žc naredili pisalno mizo za novega liberalnega župana, pa ne gre in ne re. In bivši liberalni večletni župan je krpucal ugovor proti volitvi, samo da 11 ■ to pozabil, da se vloži ugovor pri žu-instvu, ne pa kje drugje. Zato se je pa vršila v četrtek volitev občinskega larešinstva. Enoglasno je bil zopet iz-iljen vrli naš Franc Tič iz Serjuč, ki • pokazal svojo nevstrašenost posebno >e ob času liberalnega gospodanstva. Kot svetovalce pa si je občinski odbor /bral štiri in sicer so izvoljeni Matevž .liirjeVcc iz Sclc, Matevž Urbanija iz 1'odbrda, Miha Toman iz Hrušk in Marin Zupančič iz Ušenišč. Vsa volitev je pa pokazala, da so minuli časi za za-lizene našo nasprotnike, minuli za iniraj.
g Iz brdske okolice. »Živinorejska i druga« na Brdu je pniredila tridnov-i kmetijski tečaj. Dne 8. t. m. popolno jo govoril Gustav Pire o pridelo-. i ii ju krme in o porabi gnojil. Drugi lan dopoldne pa sta govorila dr. Lovro 1'ogaČnik in pa Martin Ilumek. Prvi je govoril o kmetijskih zadrugah. DrugI pa o sadjereji. Isti dan popoldne pa je tudi govoril Hado Legvart o vzroji mlade živine. V nedeljo dne 10 . t. m. pa je govoril Fran Krištof o krmljenju prašičev; popoldne pa Ilugon Turk o prvi pomoči pri oboleli živini ter o kuž-' i i II boleznih. Videli smo tudi fotografijo, na kateri je imel človek razjedeno koraj vso lice, ker se je odcl « tistim I,očem, s katerim je ogrinjal smrkave-a. konja. Poslušalcev je bilo veliko. Pri vseh predavanjih je bilo nad 1000 poslušalcev. Še nekaj I Gospodarji, kdor niste člani »Živinorejske zadruge«, postanite njeni udje! — Volitve v lu-l ivški občini so izpadle.tako, da je vlo-■11 rekurz! Bomo videli, kako bo prihodnjič!	Podgradiški.
g Iz selške doline in Sorice. Dne 26. ni. m. t. j. na zadnjo nedeljo v novembru je priredil visoki deželni odbor v /alomlogu in Sorici kmetijski tečaj, na i.terom so predavali trije gospodje, irokovnjaki iz Ljubljane, namreč: dr. I Pogačnik, dr/Podobnik in g. Kri-;iof. Udeležba je bila v obeh krajih precejšnja, predavanja o živinoreji, />mljiški knjigi in kmečkih zadrugah P iljudna in temeljita. Take »kmečke ■•►le« si šc želimo in smo veseli visokega odbora, ki prireja take »misijone«.
Isti dan se je ustanovilo na Zalcm-!"gu kat.. slov. izobraževalno društvo, * katero se je vpisalo takoj -41 udov. L Sorice se nam še posebej poroča:
Občinske volitve za občino Sorico, ki so se vršile dne 25. oktobra na Zalem-logu so razveljavljene. V Slov. Domu je takrat liberalni pismouk navdušeno poročal, »da so farovški kimovci oziroma klerikalci sramotno pogoreli, zmagali pa neodvisni kmetovalci«. — Kako so zmagali? Tako, da je c. kr. deželna vlada volitve razveljavila zaradi raznih nepostavnosti pri sestavi imenika v I. in II. razredu in čednih mahi-nacij s pooblastili iz Novakov in La-binj, katera je županstvo premišljeno obdržalo in v prid svoje stranke uporabilo. Le tem pooblastilom se imajo zahvaliti za delno zmago, ki spada pod kazenski paragraf. Pri agitaciji so ne-odvisniki lagali, da se je kar kadilo. Kaj dobro jim je služila soriška elektrarna, katero ravnokar grade nekateri pa res napredni, ne samo po imenu napredni kmetje iz Zg. in Sp. Sorice (ki so, se ve, črni klerikalci); rekli so torej ti neodvisniki: »Če volite s Sp. Soričani — bo elektrarna prišla na občino in ta bo morala plačevati vse.« To pa je nesramna laž, ker elektrarna sc gradi na zadružni podlagi in je zato osnovana posebna clektričnostrojna zadruga, družba z o. z. Kmetje člani sami so najeli posojilo in so zavezali kot plačniki in poroki. — V svoj voz so vpregli potem še cesto, katero so letos vladni inženirji trasirali iz Boh. Bistrice na Sorico in sicer na poziv vojnega ministrstva in jo bo gradila vojaška uprava. »Tudi ta cesta bo prišla na občino, če zmaga lista Sp. Soričanov.« S pravo barvo si niso upali na dan in so ros precej zmešali s takimi lažmi. Po slavni »zmagi« so pa udarili na boben v Slov . Domu in pokazali konjsko kopito. Prav je to! Poštenoinisleči bodo tako spregledali in do dobra spoznali te »neodvisnike«. Kaj zanimivo je tudi, kako so ti ljudje prišli do pooblastil nekterih Novačanov in Labinčanov, ki sploh o volitvi nič vedeli niso — kaj šolo, da bi svoje podpise dali! To je stvar, ki spada pod kazenski paragraf in se naj za to zanima sodni ja. Dokaze in priče imamo v rokah. Lepo bi se slišala nadalje resnična povest o dveh po-nočnih Nikodcmih, ki sta sc zadnje noči pred volitvami shajala in kovala naklepe zoper kimovcc in sestavljala listo »neodvisnih«. Ko so pošteni naši možje na dan volitve videli, kako se godi in spoznali liinavščino nasprotnika, so takoj dejali: Ta volitev ne more in nc bo imela obstanka! Bomo pa šc enkrat prišli, m«gari če tudi v zimi — saj imamo pozimi časa dovolj. — Zgodilo se bo! Torej možje iz Podgor in Davče — Potoka in Porezna, iz Sorice in Zalegaioga, kot pravi liberalni dopisnik v »Slov. Domu«, le krepko naprej !!Ne pustite, da bi liberalci,- ki so zdaj pokazali svoje pravo lice, irkazo-vaii ljudstvu, ki ima edino v slovenski ljudski, krščanski stranki pravo za-slombo, moč in pomoč. — Nekatere dolinske in domače liberalce silno peče elektrarna in rezervni zaklad hranilnice v Sorici. Zato bomo o tem poročali po praznikih. Besnice nas ni sram
in se tudi ne bojimo povedati! Na osebne napade in laži v »Slov. Domu« nc odgovarjamo; pomenili se bomo drugod! Le podpišite se, dragi gospod Veseli d o!!
g Nevlje pri Knmuiku. Tretjo ad-ventno nedeljo priredilo jc naše izobraževalno društvo poučno predavanje. Ker društvo šc nima p imernega lastnega prostora za take prireditve, se je predavanje vršilo v šoli ob nepričakovano veliki udeležbi udov društva pa tudi drugih Nevljanov. Pazljivo so pričujoči sledili izvajanjem jireč. g. govornica dr. Guido Kanta, ki je v krepkih in jasnih besedah pokazal pogubne posledice liberalizma. Iskreno sc mu na tem mestu za (o zahvaljujemo in ga prosimo, ' j nam pride še večkrat kaj povedat, v; tej priliki je pa tudi na novo ustanovljeni društveni moški zbor pod vodstvom tukajšnjega organista g. Florjana Mojača zapel tri lepe narodne postni. Priznati moramo, da jo zbor častno rešil svojo nalogo. Ker je v zboru p ecojšnje število pevcev, ki imajo dobre glasove, pa tudi veselje do petja, jc pričakovati, da home imeli, ko se pevci šc nekoliko izurijo, izvrsten moški zbor. Društvo naj se pa lepo razvija in želimo mu, naj kma-lo dobi lastne društvene prostore.
s Loke v 'uhinjski dolini. V liberalnem listu »Slov. Dom« se neki dopisnik, katerega sicer dobro poznamo, zaganja v našega p ejšnjega župana. Vemo sicer, da mu je bil vedno trn v peti, ker se ni maral z njim družiti in za svete vpraševati, ker mož bi rad vodil za ujzdo cclo dolino. Nič pa ne škoduje na ugledu našemu prejšnjemu županu, akoravno se dopisnik zaničlji-vo izraža o njem. Ni mu bilo prav, da je bil in je še ]>ristaš Slovenske ljudske stranke, pa o groza! da šc tega skrival ni. Peklo ga je tudi, ker jc bil z gospodom župnikom v dobrem spo-razumljenju. Govori o samostojnih kmetih, ne more pa videti tistih, ki se mu ne marajo obešati za frak. Mi tudi nimamo nič zoper novega. ŽupiiiTa Pla-hutnika, ker pričakujemo, da bo vsem enako pravičen in popolnoma nepri-stransk. Upamo tudi, da bo imel novi župan lc korist občanov pred svojimi očn.i.
g Smlednik. Umrla je Marija Ze-rovnik, dekla v Zbiljah št. 6, 70 let stara. Služila je zvesto nekaj mesecev manj kakor 50 let. pri eni in isti hiši. Bila je zvesta dekla, posnemanja vredna; dobila je darilo Franc Jožefa T. za stare zveste posle. Naj v miru počival g Iz Mengša. Dne 11. novembra je deželna vlada razveljavila občinske volitve, ki so se vršile 19. oktobra, pri katerih je S. L. S. zmagala v vseli treh razredih. O, kakšno veselje, je zavladalo med nasprotniki, ki so bili do skrajnosti poparjeni in vsi obupani, ker so naenkrat 13 odbornikov izgubili. Po vseh svojih listih pišejo o nečuvenem terorizmu in volilnih sleparijah, a dejstev pa ne navajajo; posebno pa je čudno, da nc povedo vzroka in paragrafa, na podlagi katerega je vlada to ukre-
7'
nila. Zato naj se tu drugim v pouk ob-javi: Ta blaženi | aragraf je 17. c, odstavek 2. občinskega volilnega reda, ki se dobesedno glasi: Popravljeni volilni imeivki se tekom nadaljnega postopka ne smejo več izpremeniti in mora od dneva, ko so bili popravljeni, do dneva volitev preteči najmanj rok osmih dni. — Kdo pa je povzročil, da so se les po končani reklamacijski dobi sprejeli nekateri volilci v imenik? Znani liberalci so zlorabil/ županovo dobrohotnost, da so se na ta način za vsak slučaj za rekurz preskrbeli. Značilno je, da je med temi vpisanimi tudi znani »Jutrovec« fiuancar Česen, ki je, kakor vse kaže, z Jenčičevo kuhinjo naredil pogodbo z uredništvom »Jutra«, da skrbi za rubriko »Iz slovenskih krajev«, kjer je tako pogosto prvi dopis iz Mengša. Piše zelo zanimivo, v poetičnem duhu. katerega se je gotovo na-vzel od znane pesnice Kebrove France, ki mu je tudi zaupala, da je zanjo volil. Da so pa še bol j spozna ta človek in da se more presoditi, koliko je njegova verodostojnost vredna, poslušajte, kaj 011 vse lahko prenese. Lansko leto je na podoben način pošiljal laži iz Mengša v liberalni list. Na razpolago so bili za to pozitivni dokazi. Kako je tajil, dajal ustmeno in pismeno častne besede, »da nisem jaz pisal v list, niti inspiriral, niti na kak drug način pri njem sodeloval in mi tudi ni znano, od katere strani je prišlo«. Še ni odnehal, ko se mu je opetovano grozilo, da se ga bo naznanilo na finančno ravnateljstvo. Vršila se je res disciplinarna preiskava, in še je shranjena do-poslana obvestitev c. kr. finančnega ravnateljstva št. 965 1 ex 1910 z dne 3. januarja 1911:	»'/. ozirom na
vlogo, zadevajočo nadpaznika finančne straže Antona Česna iti F. K. v Mengšu, se Vas obvešča, da je predsedništvo c. kr. fin. rav. vsled Vaše ovadbe potrebno ukrenilo, da se taki od Vas po pravici grajani slučaji v bodoče preprečijo -	. Zato so se navedli ti slučaji, da s,vet spozna, zakaj se mi razna očitanja in laži v nasprotnih listih ne odgovarja. Da pa ne bosta imela samo »Narod« in »Jutro« toliko s sleparijami opraviti, se bo prav iz te-pra vzroka poskrilo, kar se je mislilo že opustiti, da se bo državno pravdni-Stvo bavilo z dvema osebama in preiskalo, ali je bilo postavno, da je Miha Pavlič volil za Marijano Kopitar iz Most. ko mu dotična niti izkaznice niti pooblastila ni izročila; in ali ni Franc Pečnik omejeval volilno svobodo, ko ni hotel trem osebam njihovih legitimacij izročiti, ampak se je proti njihovi volji za nje volilo. Letošnji volilni boj pa ima veliko dobrega za na-fio stranko — duhovi so sc ločili, kar je neprecenljive vrednosti, zakaj nikdar več sc no bo v kalnem ribarilo, češ, gre samo za Veliki in Mali Mengeš, kar je dosc j dolgo dobo liberalni večini v odboru služilo.

n-- ----------- ------d
□□□acinuncia^annDaD
d Vače. Dne 26. novembra je v našem društvu predaval podpredsednik Zveze Oilov, g. Ivan Podlesnik, o organizacijah. Njegova izvajanja so bila vseskozi stvarna. Radi bi ga še kdaj slišali. Dne 17. t. m. pu jc jako poljudno predaval g. sadjarski nadzornik Humek o sadjereji. Deželni odbor bo letošnjo zimo priredil v našem društvu kmetijski tečaj, na kar že danes opozarjamo svoje člane in vse prijatelje koristne izobrazbe. — Vsem čitateljem »Domoljuba«, svojim društvenim članom ter somišljenikom voščimo vesele božične praznike ter obilo poguma in vztrajnosti v novem letu, naprednjakom pa več pameti, če je taka reč sploh še mogoča.
d V Strugah so se dne 6. decembra t. 1. izvršile občinske volitve. Prišlo je 6 novih mož v odbor, ki so vzeti večinoma iz vasi, ki doslej niso imele nobenega zastopnika. Značilno za naše razmere je, da se je vo-livni boj vršil v znamenju proti živinorejski zadrugi. Odbor zadruge si šteje v dolžnost, braniti zadrugo in zadevo pojasniti, — Par starih odbornikov z županom na čelu je namreč pred volitvami prišlo do spoznanja, da nimajo pod milim Bogom ničesar pokazati, kar bi jih volivcem priporočalo, Videli so pa na drugi strani, kako se je spomladi — brez njih — ustanovila kmetijska podružnica, ki udom naroča umetna gnojila in druge gospodarske potrebščine, ustanovila živinorejska zadruga, ki jc v kratkem času svojega obstoja pridobila s 700 K deželne podpore dva krasna bika in merjasca. Videli so, kako udje pristopajo ... ni kazalo drugega, odločili so sc in s težkim srcem sc oglasili za sprejem v zadrugo razun enega, ki je sam sebi zadruga. Odbor jih je seveda sprejel. — In poleti enkrat je bilo, ko pride nek naš odbornik pred prejšnji občinski odbor s predlogom, naj po zgledu drugih občin tudi naša nakloni živinorejski zadrugi podporo 300 K za povzdigo domače živinoreje. Kako se jim je pokadilo! S kričanjem in vpitjem so hoteli predlog pokopati, pa večina jc zahtevala glasovanje in predlog je bil sprejet. Če tudi so bile na dnevnem redu važne zadeve, kakor prošnja za pošto itd., jo je župan s svojimi pristaši kakor na dano znamenje popihal iz lastne hiše v bližnjo gostilno in onemogočil nadaljevanje seje. Pokazali so ti nazadnjaki, koliko smisla imajo za zadružništvo! Kaj bo pri volitvah, jim je šumelo po glavi. In začeli so udrihati po odbornikih živinorejske zadruge, kam bodo s podporo, da se tako zapravlja občinsko premoženje, da mislijo še dokladc zvišati, oni sami so pravi prijatelji občine, ki pazijo, da se noben vinar po nepotrebnem ne izda. Tako so govorili in se bahati tisti, ki so nekoč popivali in hoteli račun plačati iz občinske blagajne. Naši ljudje so jim v svoji preprostosti verjeli in jih volili. In vendar se tem zabavljačem ni šlo za blagor in napredek občine, o katerem se jim niti ne sanja, ampak le zase, da bi bili zopet izvoljeni. Reči pa moramo, da so volitve same dale zadoščenje strupeno napadani
živinorejski zadrugi in njenemu odboru Popolnoma v nič so nas devali in vendar so nevede in nehote sami volili naše člani' v občinski odbor. Izmed 12 odbornikov ift je 9, ki so člani živinorejske zadruge Taka doslednost je najbrže samo pri nas mogoča! Naj bi vsi trezno misleči spoznali, kje sc zares dela za napredek, kje pa samo bali« in sebe išče! Svojim članom pa kliče odbor: Oklenite se trdno živinorejske zadruge, saj bo to le v vašo korist! Drugo leto bo pri nas razstava in premovanje goveje živine iz celega okrožja, kar bo gotovo po-vzdignilo domače semnje. Zaupajte odboru, on dela popolnoma brezplačno in od vsakega vinarja se bo na občnem zboru po[n. žil račun. Prosimo vas pa: zabavljačov nikar nc poslušajte!
d Šmartno pri Litiji. Dan lepe /-.majic je bil 14. december za našo stranko pri občinski volitvi. Zmage smo si bili svesti, da pa bo zmaga tako lepa in sijajna, tcg;t nismo mislili. Pokazala se je značajnost naših mož in moč ter disciplina stranke. Poglavitno bojišče je bil prvi razred, kjer so naprednjaki uprizorili divjo gonjo proti n;-šemu kandidatu g. E. Drčarju. Tudi v pod-občinah jc bila agitacija silna. Toda vse ni nič pomagalo — nc vsiljiva agitacija, nc laži, ne pijača — mapredna kmelska stranka«, po naše rečeno liberalna stranka, jc bila poražena na ceii črti in izgubila je še dosedanjega edinega svojega pristaja v občinskem zastopu, za katerega je napela vse sile. Razmerje glasov je sledeče: v podobčini Šmartno naših 111, nasprotnih 37, v podobčini Sv. Peter in Pavel naših 64, nasprotnih 19, v podobčini Liberga naši!) 101, nasprotnih 20. V prvem razredu so naši dobili od 91 do 136 glasov, nasprotni od 32 do 38. V drugem razredu naši od 182 do 224, nasprotni od 40 do 43, v tretjem naši od 352 do 363, nasprotni od 93 do 100. Mirno navdušenje se je polastilo našega ljudstva, ki s ' smehljajem na ustih gleda onemoglost protiverskega liberalizni Upamo, da bo odslej opustila liberalna stranka poizkuse, razdvojiti naše IjndstM', kajti jamčimo ji lahko, da bo vselej ^a premagana iz boja. Naše ljudstvo je verno in nc maru za liberalizem, ki je poguben a ljudstvo. Drugega ne preostaja našim naprednjakom kol da po zgledu Jeremifcveni jokajo na razvalinah svoje nekdanje slave, ki se nikoli več ne povrne. — Podpisana »Kmctska Zveza- si šteje v dolžnost, da izreče zahvalo volivcem pri občinskih volit-vah za možat in odločen nastop, ki jc imel tako lep uspeh. Naprej po načclili Slovenske Ljudske Stranke za srečo in blugor na šega ljudstva! Živeli zavedni volivci, l<i znajo vedno in povsod le zmagovati! »Kmctska Zveza«.
d Dobrepoijske novice. Iz občine Videm. Tukajšnje občinske volitve so k<>"-čane. Zmagala jc sijajno S. L. S. Za župana je bil zopet izvoljen g. Jakob Prelesnil Vse nakane in sleparije nasprotnikov s<> bile brezuspešne, — Pred sodnijo v Velikih Laščah sc je moral zagovarjati Ivan Lenarčič, cerkvenik v Ponikvah, ker jc dne 1" novembra brez povoda v cerkvi na Vidmu med prvo sv, mašo napadel Orla And. Adamiča. Lenarčič jc obsojen na civa dneva strogega zapora s postom in trdim lez'-ščem ter v povračilo sodnih stroškov, Pred
obravnavo , mu je Adamič stavil pogoj, da inu vse odpusti, ako daruje za ^Slovensko Stražo« 10 kron. Ker je pa LenarClč znan kot strasten liberalen agitator, tega pogoja ni hotel sprejeli. Zatorej se je obsodba izvršila. — Dne 26, novembra so Orli uprizorili dve krasni igri, kateri ste zelo lepo usoeli. Občinstvo je bilo z nastopom zelo zadovoljno. Čujemo, da v kratkem tudi dekleta uprizore krasno igro. Tako je prav! Mladina naj se zabava v poštenem veselju.
Na praznik Brezmadežne so naši Orli v kroju pristopili k sv. obhajilu. Prizor je bil tako lep, da so mnogim stopile solze v oči. Tukaj so zopet mnogi izprevideli velikansko razliko med našimi Orli in nasprotniki. Starši! pošiljajte svoje fante med Orle, ne bo vam žal!
d Loški potok. Podpisani se tem potom zahvaljujem za podporo 37 K, ki sem jih dobil od Jugoslovanske Strokovne Zveze kot član društva tesačev. Že v prvi bolezni se mi je izplačalo 12 K, v sedanji zopet označeno vsoto. Kako naravnost čudni so oni tovariši delavci, ki nočejo uvideti velike koristi tega društva za nas tesače. Dokler si zdrav in dela zmožen, te vpošteva-jo, ko ponesrečiš, kdo se zmeni zate s kako podporo! Mi gozdni delavci smo veliko manj, oziroma nič vpoštevani glede zavarovanja v primeri z vsemi ostalimi delavci. Kako nespametne so zabavljice proti naši organizaciji. Moj slučaj bolezni in podpore, ki se prigodi lahko vsakomur, naj bo naj-jačji odgovor vsem, ki imajo pomisleke aH nasprotovanja proti našemu delavskemu društvu. Iv. Turk, Retje št. 4. — K zgoraj-šnji zahvali dostavljamo izkaz občnega zbora, da je v enem letu prejelo 11 delavcev bolniške podpore v znesku 252 K 90 v. Plačujejo po 28 vinarjev tedensko, ob času bolezni ali iskanja dela dobivajo dnevno 1 krono. In vendar se dobijo ljudje, ki niti lega delavcu ne privoščijo. Mu vzbujajo nezaupanje in drugo, a v bolezni ga ne poznajo niti z besedo. So pač dobrotniki ljudstva.
d Loški potok. Požar v Travniku dne 14. novembra je vpepelil tudi skedenj Fr. Debeljaka, ki jc sedaj v Ameriki, čegar posestva sem začasni oskrbnik jaz. Zavarovan je bil pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. V najkrajšem času po požaru je prišel odposlanec zavarovalnice, da si pogorišče ogleda. Par dni nato me je zavarovalnica brez kakih zaprek in sitnosti v polni meri izplačala. Tem potom se za hitro pomoč zavarovalnice zahvaljujem in isto najtopleje priporočam. Travnik, 10. decembra 1911. I. Levstik.
d Krka. Naš liberalni Kapelj se zopet \|eda in brca okoli sebe, ker ga je »Domoljubov- dopisnik, katerega pa ni prav po-gruntal, dobro pokrtačil in mu povedal, kar mu gre. Hvali sc pred ljudmi s svojo lampo. , ki razsvetljuje celo Krko, četudi je znano, kakšno visoko šolo jc izdelal in se srečno prerinil do občinskega šlibarja. Da bi sc pa ljudem zdel bolj učen, tedaj našteva razne razsodbe in piše neznane tuje besede, katerih še sam ne razume. Vedno čveka o revščini, sam pa vleče mastne nagrade in lepe dohodke od županstva. Radi verjamemo, da mu ni ljubo in se jezi, ker ne bo mogel več tako oblastno komandi-rati cele občine, ampak potolaži naj se, ker
tisti časi, ko je en par liberalnih birtov in štacunarjev, ki žive od ljudstva, delalo liberalno stranko in ljudi strahovalo, se ne vrnejo nikoli več. Večina volivcev je spoznala Jožka in mu obrnila hrbet, pa mu ga bo še bolj. Pa brez zamere, Jožek!
d Št. Rupert. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo, 31. decembra, popoldne ob 3. uri v »Društvenem domu« zabaven večer s sledečim sporedom: 1. Šaljivi govor za poslovitev od leta, 2. »Ne kliči vraga!«, burka v enem dejanju s petjem, 3. voščilo za novo leto. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišče 20 vin. Prost vstop imajo podporni člani, ki imajo izkaznice; dobe se pri tajništvu Orla po 10 vinarjev ter veljajo za dalje časa.
d Krško. Milijon se jim je posušil. Ba-hali so se z milijonom kron vlog in marsikdo je verjel tem purgarskim farbarijam ler prosil posojila. Pa so jih zavrnili, da sedaj ne morejo dati, naj le po novem letu pridejo. Dobro, prišli bomo še pred novim letom in z glasovnicami napravili konec liberalni ošabnosti in purgarski farbariji!
d Krško, Purgarski liberalci lepo skrbijo za občinska pota. Naložili so naklado 30 odstotkov za popravo potov. Denar so pobasali, popravili pa prav čisto nič! Za novo leto vržejo tajniku 100 kron, policajem pa po 50 kron. Ni čuda, da za pota ni denarjev. Kaj naj pa liberalni purgarji dobijo za novo leto? Odhodnico pri volitvah!
d Krško. Ravno za novo leto se bodo vršile naše občinske volitve. Zavedni kmečki možje že komaj čakajo, da z glasovnicami pokažejo svojo moč in si izvo-jujejo pravice, katere jim kratijo liberalni purgarji, ki hočejo 12 mandeljcev spraviti v odbor. Kmetje vstajajo in purgarjev je strah!
d Javorje pri Litiji. Da ne boste mislili, cla smo Javorčani zaspali, se vam po dolgem času zopel enkrat oglasimo. Na praznik Marijinega spočetja smo imeli v šoli predavanje. Prišli so k nam gospod kaplan iz Šmartna in nas v marsičem poučili. — Izobraževalno društvo dobro napreduje, kakor tudi telovadni odsek Orel. Dobili smo društveno omaro, v kateri imamo že precejšnje število knjig. Tudi cerkveno petje v Javorju sc je že veliko izboljšalo, odkar imamo pri n'is g. organista Cerarja, ped katerega vodstvom sc je oglasil žc tudi parkrat moški zbor na koru, kar upamo, da se bo še večkrat. Še kaj drugih novic bi vam pisali, pa naj bo sedaj dovolj, drugič morda kaj več.
d Št. Rupert, Občinskemu tajniku, ki je v »Slovenskem Domu« mislil napasti gospoda kaplana in vpije: »grdoba nemarna, dekaži mi svoje podlo in grdo obrekova-r;-: bode že državni pravdnik povedal, kdo laže. Če so priče za ravnanie tajnikovo tukaj — le utajite, če morete! Nesramnega dopisuna pa le spravite v svoj žep! Se še vidimo! Bomo pa še povedali razne obljube, ki jih je storil gospod občinski tajnik v piid liberalni stranki. — Lažnjivci in obre-kovalci v šentruperski fari so udarjeni z loparjem od lastnega pristaša v »Slovenskem Narodu«, kjer, dasi nerad, piše še precej resnično o mlekarni in pravi: »Temu možu se je priporočil gospod Štrajhar in uspel je, kajti le ta je izposloval pri ministrstvu tako krasno podporo, da bo mle-
karna že prihodnje leto brez vsakega dolga.c Ali ste jo dobile, liberalne butice, od lastnega generala! Sicer je v onem dopisu sama nevoščljivost doma in zavijanje — a pozna se, da ga je spisal mož, ki bi rad grofu privoščil one tavžente in ki tudi sam rad kaj vzame. Služi tudi rad Nemcem, če ni drugače! — 30 kron so dobili Orli v podporo od nekega liberalca. Hvala!
d Drašiči. Občinski odbor v svoji seji dne 15. decembra 1911 soglasno izreka zaupnico Slovenski Ljudski Stranki, oziroma njenim poslancem ter zastopnikom dobro mislečega ljudstva. Zlasti njenemu načelniku dr. Ivanu Šusteršiču, kakor tudi svojemu vrlemu in visoko spoštovanemu zastopniku tukajšnjega kmečkega ljudstva, Evgenu Jarcu, za njegov trud in požrtvovalnost pri delovanju za izposlovano podporo vsled toče, katera je našo občino zadela dne 20. junija 1910 in 18. maja 1911.
nnadčaannDaannnEa
D
□
0
D □
D
IlOlVBCe
n Črnivrh nad Idrijo. Hribovci smo, pa so vendar duhovi razburjeni. Smo seveda pred volitvami. Mi nismo izmed tistih, ki bi morali ob tla metati kako liberalno trdnjavo. Imeli smo namreč zadnja leta odbor, ki je stal odločno v taboru S. Iv. S. In prav zadovoljni smo bili z njim. Gospodarstvo sedanjega občinskega odbora se ne da primerjati a prejšnjo liberalno dobo. Seveda, častnih občanov nismo volili. V tem smo odzadaj za liberalci — pa ne na škodo občanov. Občinske volitve imamo v torek dne 19. decembra t. 1. V nedeljo smo imeli izvrstno obiskan shod, na katerem smo postavili sledeče kandidate. A) Za podobčine: Črnivrh: Ivan Raznožnik, Črnivrh 37, namestnik Mikuž Franc, Trebče 45; Z a d 1 o g: Ja nez Tominc, Zadlog 30, namestnik Plešnar Janez, Zadlog 50; Idrijski log: Tominc Jakob, Idrijski log 13, namestnik Janez Leskovec, Idrijski log 18; L o m c: Rudolf Gašper, Lome št. 17, namestnik Šemrl Franc, Eoitld 8; Kanji dol: Čuk Janez, Kanji dol 9, namestnik Furlan Janez št. 1; Javor-n i k: Martin Čuk, Javornik 3, namestnik Rudolf Janez, Javornik št. 6. — B) V prvem razredu bomo volili sledeče može: 1. Jakob Čuk, črnivrh št. 28. 2. Franc Habc, Zadlog št. 13. 3. Filip Rudolf, Črni vrh 1(1. 4. Jakob Tominec, Lome št. 6, namestnik Mikuž Jožef, Zadlog št. L C) II. razred: 1. Žigon Franc, Črnivrh 10. 2. Jožef Čuk, Pmlgriže št. 12. 3. Pire Janez, Zadlog št. i. i. Majnik Andrej. Bela 10, namestnik Grom Fr., Predgriže 13. I)) 111. razred: 1. Štefan Trček, Strmec 7. 2. Jožef Šemrl, Mala-gora 10. 3. Anton Poženel, Črnivrh 1. 4. Lampe Jakob, Idrijski log 13, namestnik Šli Iga j Franc, Predgriže 34. — Črnovrški volilci! Žalostne spomine imate še od zadire liberalne dobe. Lahko sodite, kje so dobro gospodari. Kandidati, ki ste jih postavili na zadnjem shodu, so možic, do katerih imate 'nh-
ko zaupanje. Volite jih ia sicer soglasno! \ sak razcepljen glas je plusk v vodo! Ne zaoslanimo za drugimi pošteni-mi občinamil V slogi jc moč, v edinosti
zmaga!
n Postojnska okolica. Volitve v liostojnski občinski odbor so žc minule. Kakor so se pa vršile, pa ni drugega kot teptanje postave, še bolj pa volilne prostosti in tajnosti. Za časa agi-taci e so postojnski liberalci vsacega obiskali, vse obetali. Kako drugače so se pa že vedli na dan volitve? Kako osorno so se obnašali celo pri komisiji nasproti našim volilcem? Nobeno pooblastilo ni bilo pravo. Pri pooblastilih, ki so bila lastnoročno podpisana, so zahtevali še dve priči. Pooblastila, pravilno podpisana od cerkvenih pred-stojn štev nezadostna. V brihtni glavi Lavrenčiča se je zasanjalo, da je tre-. ha poleg pooblastila, podpisanega od župnika in obeli ključarjev, še sejni sklep teli treh. Tako tlačansko zna de-lati le svobodomiselni liberalec v zadnjih zdihljajih. V imeniku so bili celo i.erači. Premnogo izkaznic sc ni dostavilo v prave roke. Pri štetju pa so menda kar kovali novo postavo ter zame ali naše glasove. Kakšni so bili njihovi volilci? Ilraščani so se prav po-sebno odlikovali. Kar divjali so po Po-
-	lojni s svojim vozom, tako, da so sledili': povozili neko žensko. Sedaj ti žej-
• ; volilci ne dajo miru ponoči pošte-■ »im možem. Gotovo se vsega tega uče v pipčarski družbi. Četudi je v Ilraščah veči.:a dobrih mož, se je vendar dalo mnogo jih straliovati od mogočnega Petra. Pa tudi Vdovč je pokazal svojo pravo barvo, s katero naj le preveč ne sili na dan, pa se raje spominja na šinarjeto! Volilo se bo skoro gotovo še enkrat. Prav hi bilo, da bi oblast izpeljavo volitev vzela iz rok sebičnih liberalcev ter vse to delo izročila nepristra-nomu komisarju.
n Hrenovice, Volitve bodo dne 2. januarja 11112. Pripravimo se nanje! Vsak volilec naj skrbi, da gotovo dobi izkaznice in glasovnice v svoje roke. Vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke naj šele tedaj napiše kandidate na svoje glasovnice, ko bodo objavljeni. - ("nje se, da hoče zopet stara liberalna žlalita, da bi lahko delala po svoje, nakladala doklade. Tudi se že nekaj menijo o njihovem tajniku, kdo da bi bil. Pa tudi ta ne bi bil boljši od sedanjega, mogoče le malo mogočnejši.
-	Mi bomo že sami preskrbeli za red. Tajnik lx> le tisti, ki bo redno in trezno delal. Pri dobrem tajniku pa jo lahko \sakdo župan, Dozdaj so že prišli na dan nekateri grehi starega liberalnega gospodarstva. Kaj bi še vse prišlo na 'lan, če bi pregledali njih dolo še za več let nazaj, ne verno. Skušnja nas uči, da liberalci, če so sami gospodarji, delajo kar po svoje, pa naj bo to prav ali ne. Nascjalo se je v občini kup cnorazred-nih šol. Dobre, večje šole pa nimamo, ki bi bila edina koristna našim otrokom.
n Vipavski Orel priredi v nedeljo, tine ol. t. m. ob pol 5. uri popoldne v
telovadnici v »Tabru« javno telovadbo. Vabimo naše somišljenike in prijatelje, da poselijo to prireditev Orla. Ker jo omejeno število sedežev in stojišč, zato se v ta namen izdajo vstopnice, brez katerih ni vstopa. Iste se dobe pri bratu Prelcu in bratu Silvestru. Vstop z vstopnico brezplačen. Zvečer pa ob 8. prirede Orli Silvestrov večer z jako zanimivim sporedom v mali dvorani nad kletjo. Vstop k istemu imajo samo društveniki in povabljeni. Med drugim je na sporedu igra (prizor), ku-plet, deklamacija, govor »starega leta« itd. pri pogrnjenih mizah. Vabljeni naši prijatelji! Zdravi!
n Iz Hotedršice. Katoliško silovon. i zob. društvo priredi na Silvestrov večer, to je dno 31. t. m., v svojih prostorih predavanje. Ker se bo gospod predavatelj pečal o tvarini, ki je dandanes zlasti pri nas velike važnosti, zato so vabijo vsi člani in prijatelji društva. ITičetek ob pol 8. uri zvečer. Društveni redni letni občni zbor za leto 1912 bo pa dne 7. januarja 1012, to je v nedeljo po svetih treh Kraljih. Vsi stari člani in tudi, kateri se na novo želite vpisati, ste ta dan povabljeni. Pričetek ob 3. uri popoldne. ■— Odbor.
n Vrhnika. Lepa in času primerna igra se nam zopet obeta. Na sv. Štefana večer uprizori društvo rokodelskih pomočnikov božično igro v dveh dejanjih »Ob gozdnem znamenju«, ki nudi prijazno in v srce segajočo sliko iz domačega življenja. »Varuj se slabe drušči- | ne in ne pozabi vere svojih očetov!« to j( glavna misel, ki preveva igro. — Ob tej priliki se uprizore zopet »Tri sestre«, igra, ki je lansko leto nudila obilo zabave in smeha. Kdor hoče preživeti en božični večer v prijetni druž- I bi, naj ga ne zamudi!
n Iz Idrije. Pri zadnji občinski seji . ic bil pogovor o verouku na obrtni šoli. j Znano je, da jc jiovsod na Kranjskem upeljan, samo v Idriji ne. Zanimivo je, kako nasprotniki zagovarjajo svoje stališče. En odbornik je rekel, da ga ne jK>trebujejo, ker prav lahko z vajenci shajajo brez njega. Čudno jc le, da on pri svojih lastnih otrocih nc more brez njega shajati. Že nekaj let sem pošilja svoje hčerke v samostanske šole. Torej za njegove hčere je potreben, za njegove vajence pa nepotreben. Drugi se je odrezal, da je v našem mestu manj pretepov kakor na deželi, kjer se ljudi sili v cerkev. Pozabil je pa na to, da ima Idrija kar dva policaja in štiri žandarje, po vrhlega pa še rudniška direkcija pazi na svoje ljudi. Hitro bi mu deilo odpovedali, ako bi preveč ro-govilil. In ker ima delavcev in prosilcev za delo na preostanek in to je obče znano, mora marsikateri pohlevno nastopati, da ga ne prime železna roka. Župan je pa izrazil bojazen, da bi veroučitelj po navodilih deželnega odbora tudi tirjal nedeljske maše ln ! vajenci bi radi tega zamudili pouk v šoli. Ta strah je nepotreben in g. županu je gotovo naslednje znano. Že pred poldrugim letom so se o tem pogovarjali voditelj šole g. Novak in obrtni
nadzornik g. ftubic lz Ljubljane tor k dekan. Sklenilo se jc raditegu presta! viti šolarske mašo na 8 en četrt, torej četrt ure prej, kakor je sedaj, da IhrIo vajenci lahko zadostili svoji krščanski dolžnosti, a obenem tudi točno ob 9. uri v šoli, ko se pričenja šolski pouk. O, panu je gotovo že to naznanil gospod vodja Novak, ali jc g. župan res tako kratkega spomina, ali je pri seji na. lašč to zamolčal? Vsekako kaže, da na. ši nasprotniki iščejo jalovih razlogov za svoje postopanje. Najbrž se boje terorizma in obrekovanja gotovih ljudi v mestu. Že smo naznanili imona naših socialnih demokratov in odločnih 1 j igralcev, ki imajo letos svoje hčere po samostanih v šolah. Torej le za svojo družino spoznajo, da je verouk nekaj potrebnega, za vajence pa, ki pridejo iz naših hribov, kjer niso zainogli dobiti dovolj verske podlage, pa bi bilo to : škodljivo. Gotovo jim bo enkrat to v škodo, saj delavec, ki ni prepričan, cla Uoga ne bode goljufal, ki ga povsod \i-di, bode tim preje goljufal mojstra, kte-roga lahko premoti. Spoznanje pa bodo prepozno ilošlo.
n Dobrova, dne 17. decembra. Našim »Domoljubovim« naročnikom naj v ponos in daljno spodbudo povemo sledeče: Naša župnija, ki šteje le nekaj nad 2200 vseh prebivalcev, je imela v tem letu, ki se bliža že svojemu koncu, vsega skupaj 148 »Domoljubu. . vili« naročnikov, in sicer: 146 njih je | prejemalo »Domoljuba« v skupnem zavitku, dva pa pod lastnini naslovom. To je gotovi dokaz, da so Dobrovčanf zvesti in verni pristaši S. L. S. ter da ima ta vzorna stranka pri nas tako močne, trdne in zdrave korenine, da je umirajoči liberalizem in najneum-nejša stranka pod solncom, ki zove na ime socialna demokracija, nikdar nc bodeta izpodbila. l)a, se pa vrli Dobrov-čani pred poštenim svetom še sijajnejo pokažote kot vzorni, kromeniti verski in nanodni značaji, ostanite vrlemu »Domoljubu« tudi v bodočorn letu vsi dosedanji naročniki zvesti od prvega do zadnjega ter skrbite za to, da so oglasi poleg vas vsaj še toliko novih naročnikov na »Domoljuba«, da bodc-mo mogli čez leto dni svetu javiti: 200 vzor mož, mladeničev, žen in deklel. jo bilo na lepi Dobrovi naročenih na »Domoljuba«. To bodi ponos in slava vsem za dobro in blago vnetim Dobrov"n-nom! »Domoljubove« naročnike pa prosimo, da naročnino izvolijo, kot po stari navadi, tudi za bodoče leto kolikor mogoče kmalu vplačati pri našem c. kr. poštnem uradu, da se takoj oh novem letu spravi vsa stvar v točni rod. Vsem »Domoljubovim« naročnikom, kakor tudi vsem ostalim dobrim in odkritosrčnim Dobrovčanom veselo' in srečno novo leto želi vaš stari in odkritosrčni Matija Ran t.
n V št. Petru na Krasa je pri zadnjih občinskih volitvah dne 13. novembra sijajno zmagala S. L. S. Zares nerodna liberalna stranka tolaži se kakor povsodi tudi pri nas s tem, da je vložila rekurz, katerega je tako krepko
kamor jo bila gospodinja zavila ostale .sladkarije in ga dal Jelici, rekoč: »Na, lo vzemi za svoje male gospodične in lirn daj jutri za zajtrk. Ali boš prišla zopet k meni?«
Jelica jo seveda veselo pritrdila: O, jutri pridom zopet«; mati pa je odvrnila: »Ne, tako pogosto Vas no sme nadlegovati.«
»llodito uvorjoni. da mi nikakor ni \ nadlogo « jo jo takoj prekinil Milanovič. »Prosim dovolite ji, da pride koli-korkrat in kadarkoli hoče. Včasih bi vol z njo na izprehod in bi pazil nanjo, Kakor če bi bila mojo lastno dote.«
Pri tem svojem ognju je stopil za korak naprej; ko je pa videl, kako ga Vida začudeno in skoraj boječo gleda, so je plašno umaknil nazaj in s prisiljenim nasmehom na ustih hitro nadaljeval: »Žo večkrat so se mi ljudje m .oja 1 i zaradi moje velikansko ljubezni do otrok.«
V.da ni takoj odgovorila, ampak mu »ekaj trenutkov nc^ornično in kakor okamenela zrla v obraz. Nato je pora si umaknila oči, lice ji je preblodelo in šepetala je komaj slišno:
»Spominjate me na nekoga, ki mi jo bil zelo, zelo drag. - Kolika podobnost se mnogokrat najde med glasovi!«
S toini besedami jo kakor v neki omotici prijela Jolico za roko in stopila pro'i vratom. Deklica pa so jc upirala iu branila in žalostno vpila: »Moja gospodična mora z menoj in konj z vozom tudi.«
Milanovič je vzel i—ače in jih nesel z njima do hišnih vrat, pred kale-Kmi je obstal in glodal za odhajajočima; nato se jo povrnil v sobo.
Minul je trenutek, pred katerim je prej trepetal. Gledal je v obraz svoji ženi in ona njemu, a ni ga spoznala. Nista mu na ostala prikrita hipno presenečenje in bojazen, ki sta se bila pojavila na njenem obKčju pri njegovih prvi ti bcsodfth, opazil je tudi, kitko zamišljena je zapustila njegovo hišo. Toda vso to jo lo pričalo, da jo imel njegov glas šo nekoliko podobnosti z onim, ki jo morda včasih Vido vzne-nrirjnl šo v sanjah.
Zgodilo so je. no čemur jo hrepenel, česar si jo želel. Čas mu ni zastonj iz-promenil obraz«, trpljenje mu ni bilo zaman razmaki nioeovih po(cz. Zopet io mogel pričeli življensko igro, kakor • mi ki i>rvikrnt nasUmi na gledališkem odru. Njegov raj mu je bil sicer zaklenjen a smel je slali pred njega vrati in nepoznan čuti nad srečo in nesrečo onih, za katere edino je še bilo njegovo sivo
S"viiaznil se jo sedaj s svojo usodo in tudi za cel svet bi nc bil hotel, da bi bilo sreča n ie z Vido izpadlo drugače - in vendar — Ko je bil zonet v svoji sobi. se jo njegovim prsim izvil globok, bolesten vzdih in grenke solzo gorja so so mu zalesketale v očeh.
Da, težka, grev' n je bila nje<>ova usoda! Po neznosnem tfdienju preteklosti je konečno našel obe bitji, ki sta bili po božji in človeški postavi njegova last, a našel samo, da jo smel uživati
žrtev polno srečo, živeti v njuni bližini, a ostati zanji mrtev, kakor bi nad njegovim truplom valovili mrzii valovi neizmernega morja.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
Zobozdravnik štefič.
Trije dnevi so potekli, prodno je Milanovič zopet mogel videti Jolico. Konečno jo je vendar zagledal nasproti svojemu oknu, ko se je na ulici igrala s punčiko in konjičem. Na njegov klic je pritekla tako urno, kakor bi bila čakala nalašč samo na to, in kmalu potem je hitela domov k ma.mici po dovoljenje, da bi smela obiskati Milanoviča. Kmalu se je vrnila in ostala pri njem do večen.
Tomu obisku so sledili še nadaljnji, enkrat zjutraj, drugič zopet popoldne. Jelica se je bila tako navadita, da jc nazadnje ni bilo več mogoče prisiliti, da bi se bila igrala na domačem vrtu. Vedno je hotela biti na cesti, zlasti na cesti pred Milaniovičevim stanovanjem, kjer se je navidezno ukvarjala z igračami, pri tem pa vedno skrivaj glodala proti njegovim oknom in čakala, kedaj jo pozove znani glas. Neredko se je liho izmuznila materi in tekla k prijatelju, ki je imel vedno pri-p.avljen zanjo kak prigrizek, ji pripovedoval povesti in se igral z njo. Vča^ sih jo je vzel seboj tudi na daljši sprehod in Jelica je tako brzo drobnela poleg njega in njena mala roka sc je tako trdno oklepala Milanovičeve, kakor bi se bila poznala že celo življenje. Mnogokrat ju je privedla pot prav do male reke, ki je kake pol ure hoda od Zapolja valita svoje bistre valove v Adrijo. Tam v senci dreves je Milanovič legel v travo, deklica je pa tekala okrog njega in t gala cvetice.
Za Milanoviča so bile to ure tihe, mirne sreče, in če bi ga ura v zapolj-skem zvoniku ne bila opominjala k vrnitvi, bi bil najraje večno tako ležal.
Nekega dne, ko sc jc s hčerko vračal s takega sprehoda, ju je srečal gospod Slefič; a lo pogledal ju je začudeno in šel dalje, ne da bi sq dalje za njiju zmenil, Jelica se je pa ol> pogledu na svojega očma nekako boječe stisnila k svojemu prijatelju.
Milanovič je sedaj že poznal zobozdravnika, ker jo imel priliko videti ga večkrat od blizu, in čim natančneje ga jo opazoval, tem zopernejši mu je postajal in p epričal se je, da ni bila sodbi) gospe Zakotnikove o njem prav nič preostra. Vedno neznosnejši mu je bil ta člo.ok, ki jc sedaj opotekajoč se kolovrat il po ulicah, sedaj zopet s svojo leno hojo, motnimi krvavimi pogledi in s svojo napol gosposko obnošeno obleko vzbujal pozornost mimoidočih.
Bilo je nekaj naravnega, da človek, kakor je bil Štefič, Milanoviča ni mogel umeti. Sam brez vsakega zanimanja za otroke, zato mu je tudi ta gospod Matko s svojo ljubeznijo do Je-licc ostal uganka. Zastonj si je bolil glavo, kdo in kaj naj bi bil novodošli tujec. Edina oseba v Zapolju, ki bi bila
to morda vedela, je bila gospa Zakotnikova, ii ta se ga je tako bdovra no ogibala, da ni nikdar dobil prilike, da bi jo bil vprašal. Poskusil je nato izvedeti kaj pri t govcili, pri katerih je Milanovič kupoval; a ti so mu vede.i povedali samo to, da je gospod Matko nekak čudak, ki pa mora imeti denar.
To zadnje ga je najbolj zanimalo. Od sedaj naprej mu ni bilo nič ljubšo, kakor če je Jelica obiskovala svoj"ga prijatelja. Grdi sebičnež se je pri tem nadejal dobička in je bil skoval v ta namen že cel načrt, katerega izvrši'cv je bil pa za enkrat šo odložil, ker še ni bil prišel za to pravi čas. Pregovoril.je tudi ženo, da ni nikoli b anila Jelici obiskavati Milanoviča, češ, prijazni sosed bo žo odslovil otroka, kadar mu bode v nadlego.
Umevno je samo po sebi, da se je Vidi dobro zdelo, da se Milanovič tako zanima za nieno .Telico. Zlasti pa ji je postal prijatelj njene hčerke drag zato. ker jo je njegov glas spominjal na dneve ubegle sreče. Od onega dne, ko se je bila z njim seznanila, se ji je že dvakrat sanjalo o umrlem soprogu. Sanje so bile sicer zmedene in nedoločne, a bile so vendar povod, da je od dne do dne postajala otožnejša in so se njene misli bolj kot kedaj mudile v preteklosti.
Dasi pa jo jo čudovita podobnost glasu zelo vznemirjala in ji je ta glas neprestano zvenel po ušesih, vencln • ni v njeni duši vstala nikdar niti najmanjša slutnja, da bi bil v resnici mogel stati pred njo in z njo govoriti mož, katerega ni njen duh1 nikoli gledal drugače kakor le na dnu morja. Taka ali podobna misel so ji tudi sploh ni mogla poroditi, kajti če bi bil« imela le trohico upanja, da njen mož živi, tedaj bi bila z detetom vred raje lakote umni a, kakor pa se vdrugie jviročila. In na ta ko ak jo je z'as'i spominjal glas gospoda Matka, in to je bilo predvsem. kar jj je težilo dušo. Kaj je imela od toga, da so jo brez ljubezni, samo zaradi otroka aopet poročila? Potrta. z bolestjo v srcu jo "zrla v bodočnost. Kaj bo enkrat z njenim otrokom? Kdo so bo zavzel zanj, ako bi Bog nio nagloma poklical s tega sveta? Upala jo. da bo v svojem sedanjem možu našla podporo zase in za hčerko, a to upanje jo je kruto goljufalo.
Nekega dno naleti na cesti slučajno na gosno Zakotnikovo; la jo nagovori in med drugim ji tudi pravi: »Veste, gospa Vida. jaz se nikako • nc morem dovolj načuditi, kako je na« novi stanovalec takoj prvi hip vzljubil vašo Jolico. tako da sedaj skoraj živeti ne more brez nio.«
»Da, imate popolnoma prav,« pritrdi Vida, »tudi meni ne gre to docela v glavo, a vendar «om že čula včasih o podobnih slučajih; so ljudje, ki prf prvem pogledu na tujega otroka ob-1 čutijo toliko nagnjenje do njega, da se nikakor no mo;<ejo od njega ločiti. In zakaj bi si 1udi Jelica ne bila pridobila ljubezni gospoda Matka? Saj je ljubko dekletce, kajne?«
-Tudi jaz menim, da je, in lahko ste ponosni na tako dobro, ljubeznjivo dete,« je živahno p. itrdila go»pa Zakot-nikova in takoj začela pripovedovati dolgo povest o neki bogati gospe, ki se je nekoč peljala mirno revne deklice, ki se je igrala v cestnem prahu; a to siromašno dete se ji je tako prikupilo, da jo je takoj vzela k sebi na voz. Z dekličinimi stariši se je pa pogodila tako, da jo je smela vzeti za svojo. »In iz berašketra otroka, je končala svojo pove»t, »je postala dedinja velikanskega premoženja in se nazadnje poročila z bogatim baronom. Na to zgodbo sem večkrat mislila med tem časom, kajti prepričana sem, da bi bil gospod Matko zelo vesel in srečen, če bi smel malo Jelico vzeti kar k sebi in }o imeti kot svojo. Čujte. gospa Štefičeva, meni bi se -o nikako- ne zdelo napačno. Kaj pravite k temu?«
• Ah. kaj vendar mislite, potem bi se morala ločiti za vedno od svojega o;roka. Ne, tega mi srce ne pusti! Saj to jr- še moja edina tolažba na svetu! C.e bi še dete izgubila, bi mi bilo obupati. Toda vsak dan prosim ljubega B pa. da bi v .slučaju, da umrjem, poslal moji .Telici prijatelja, kakor je gospod Matko. da l i zanjo skrbel, kadar bi mene več • •• niela na zemlji.-Dalje prih.j
Božične misli.
Kmečki prijatelj z dežel? jc poslal »Pgjji i j ub,u .sledeče božično premišljevanje.
Komu je bil v prvi božični n či oznanjen prihod Odrešenikov? Komu je angel j govoril prijazne besede: »Nc bojte se, oznanjam vam veiiko vese-
lje!«? Kdo je med vsemi prvi smel božje Lete pogledati, moliti? — Bili so to ubogi, pozabljeni pastiici, priprosti, pobožni kmetje.
V kraljevem mestu Jeruzalemu gori — to je samo dve uri proč od Be-tleliema, tam je bilo dosti imenitne, bogate, mogočne gospode. Kralj Herod je spal v svoji zlati postelji na mehkih pernicah, toda angeljci ga niso zbudili v sveti noči; pustili so ga, da je naprej spal in smrčal. V Jeruzalemu je bilo dosti bogatinov, ki so ležali na svojih blagajnah, da bi pač nihče nc mogel do njihovega zlata, a čc so tudi še tako trdo spali, angeljci jih niso zbudili in jih niso peljali k novorojenemu Kralju, ki ima vse bogastvo v svodih rokah. V Jeruzalemu je bilo polno ošabnih farizejev, ki niso več vedeli. kako bi bolj svoj nos vihali, dosti nadutih učenjakov, ki so od učenosti videli travo rasti, v katerih je kar vrelo od same prosvitljenosti, Kakor sdo-mladi vino v sodu. Toda angeljci niso priplavali skozi njihova okna; pustili so jih dremati naprej. Vsa ta gospoda ni zvedela niti besedice o velikem Čudežu in o preveliki sreči, ki se je tako tiho in tako blizo njih nastanila V Jeruzalemu gori je morda čula kaka ni-čemurna, bogata gospa, ki je ravno likala svoje svilnate plašče in krila, pa ni ga bilo angeljca, ki bi se bil potrudil k njej in rekel: »Pridi in vzemi gorko odejo ter povij vanjo Kralja vseh Kraljev, ki tam doli v Bet lihemu zrnr-zuje.;
Angeljci so hiteli ven na polje k pastircem in kmetičeui, ki so živeli revno in priprosto, ponižno in pobožno, ki so že dolgo hrepeneli po Izveličar-ju . . . Prav tako je dandanašnji. Tudi danes o Božiču Dete božje ne pri haja k ošabnim in mogočnim, ne k nadutim in prosvitljenim, ne k prevzet-
nim in svilenim goskam, ampak k v;bo, gim in malim, k ponižnim in pobož, niin, ki nosijo ljubezen in zvestobo rjij Gospoda v svojem srcu — k v.-em, so dobre volje.
Zato, dragi moj kmetič, če tu<j| malo razumeš o posvetni modrosti iu učenosti, če imaš tudi revno in slab., suknjico, morda ne žlice zabele in po, sodice moke pod streho, — če se pa ponižno oklepaš svojega Gospoda, poum pride o Božiču posebno rad ravno Y, tvoje srce in prinaša s seboj cela ruhe, Sii, polna luči in veselja. — Pa če »i j,} prav posebno hudo, pojdi k jaslicam in poglej nekoliko vanje. Tu ne vidi.-; no, bene zlate zibelke in mehke posu lice, nobene svilene odeje in srajčice; pač p;t revščino, da se Bogu usmili. Tako b<>-raško reven kot božje Detece, še davno nisi. In zraven jaslic sedi sveta D.v, ica, v tankem ponošenein krilcu in treji.-čo od mraza; vse, kar ima, ima zavezano v culico. Sveti Jožef je svoj edini p! razgrnil Čez jasli in čc še tako išči i i svojih žepih, ne najde ne enega beliča; trije najsvetejši ljudje morajo živeti < i miloščine, katero jim prinašajo pasi i r-ci. In nikogar izmed bogatinov ne j >-kliče božje Dete, arnpak samo pastiri ■>, ki .so tako revni kakor ono samo. Glej tako rad ima Bog revščino iu r< ■.-ne ljudi.
Toda imeti moraš tudi zaupanje na Boga. Ako mu o Božiču prav na širok i odpreš svoje srce in mu potožiš svoj.' reve in nadloge, morda ti pošlje svoje, angele, ki ti ne bodo napolnili samo tvojega srca z veseljem, ampak tudi tvojo hišo z blagoslovom.
Ravno s potrpežljivim ponašanjem svoje revščine si lahko v i ebesib postaviš svoj domek, katerega ti n h ne more več vzeti. To je plačilo božičnega Deteta.
Vsem cenjenim
DOPISNIKOM IN NAROČNIKOM • DOMOLJUBOVIM"
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
želita
uredništvo in upravništvo.
Koliko novih naročnikov na »Domoljuba-' si že dobil? Vsak resničen prijatelj našega ljudstva porabi božični in novoletni čas za to, da dela gaz katoliškemu časopisju tja, kjer ga še ni. Prepričani smo, da t- tem napravi največ veselja božičnemu Detetu. Zato na delo tudi letos; naj ne bo Hiše, kjer ne bi prejemali in radi gledali tedenskega gosta »Domoljuba-/! Cena listu ostane kljub splošnemu podraženju dela in materijala nespremenjena, namreč 3 K za 4'
celo leto, l K 50 vin. za pol leta. Naročniki v Nemčiji plačajo 4 K, v ostalih zunanjih državah in v Ameriki pa 6 kron.
Za ljubljanskega župana je bil v pone-; deljek, dne 18, decembra, izvoljen od 45 odbornikov s 23 liberalnimi glasovi advokat dr. Ivan 7 a v č a r. Kakor je razvidno iz števila oddanih glasov, je vmes tudi glas župana samega, ki je tedaj volil samega sebe.
Ljudski oder ponovi na sv. Štefana dan že dvakrat dobro uspelo svetopicemsko igro Mati svetega veselja< pri znižanih cenah.
Podeljena je župnija Šturije č. gospodu Mihaelu K met, kaplanu v Št. Juriju pri Kranju.
Upravništvu namenjene pošiljatve, kot
naročnina, reklamacije, premembe naslovov, naznanila novih naročnikov in drugo
naj se naslavljajo vedno le na upravo »Domoljuba« in nc na posamezno osebe, ker sc more le v tem slučaju zagotoviti pravilna in nagla rešitev.
Kako se reklamira? Semtertje sc prigodi, da naročnik ne prejme svojega časopisa, akoravno ga jc pošteno plačal. Vzroki za lo so različni; velikrat se pretrga in izgubi ovojni pas in pošta ne vc, komu naj dostavi list; včasih pošta pomotoma zapelje časnike v drug kraj, itd.; tudi pri upravi sami niso popolnoma izključene pomoic, ker delamo pač povsodi le zmotljivi ljudje. V vsakem takem slučaju naj naročnik t a -k o j reklamira. Naoiše naj na četrtinko pole papirja te-le besede: »Podpisani nisem prejel zadnje številke.: Potem naj se zapiše natančen naslov, pod katerim redno prejema list; to pisemcc naj se nato zgane in zapiše zunaj: »Uprava
Ozirala sc jc tja proti severu, kjer .;o se videli nerazločni obrisi sivih goni in želela si jc, da bi bila ptič in na lahnih krilih odplavala tja daleč proti domu, ki bi ga ne zapustila nikoli več, čakala bi v mirnem gorskem kraju, dokler bi ne prišla poslanka božja, bela smrt in jo odpeljala v domovino, boljšo in lepšo.
Nekega večera sta sedela s sinom in mati mu je zopet tožila, da ji jc dolg čas pri tej brezdelnosti in izrazila je željo, da bi zapustila mesto. Sin ji je sicer izpočetka branil in ji prigovarjal, toda zaman, vdati se je moral in sklenila sta, da mati v par dneh odide.
Vrtunka je postala vesolejša, saj sedaj je vedela, da bo kmalu končano lo mestno življenje, ki je naenkrat izgubilo vso mikavnost zanjo, štela jc ure. toda čas lc ni hotel naprej, kakor si je ona želela. Vedno večkrat sc jc ozirala proti severu, proti onim goram, o katerih je mislila, da obdajajo domačo vas in končno je lc prišel za-žcljeni dan odhoda.	i
Naj raj še bi zavpila in stekla, toda od nagle hoje je bila utrujena. Že je slišala glas gospodarjev, ki je nekaj ukazoval in naenkrat se pokažejo tri glavice izza plotu, bili so vnuki, i"rik in že so stekli nasproti mamici, ki se je po dolgem času vračala domov. Janezek in Tonček sta bila prva pri mamici, skakala veselja krog nje in gledala, kdaj bo mamica, dala kaj sladkega, ker brez nič gotovo ni prišla iz mesta. Končno je pritekla še Anica vsa zasopla, lice ji je bilo rdeče in veter se je poigraval z mehkimi zlatimi lasmi. Mamica jo je vzela v naročje, poljubila jo iskreno, saj sedaj jc bila doma in imela je pri sebi Anico, svojo ljubljenko. Prišli so do hiše. Sin je stal na pragu, smehljal se in podal materi roko.
»No, ali nam bodete še kdaj ušli v mesto?«
»Nikoli več!«
In Vrtunka se je držala svojega sklepa.
na omejenem, druge na neomejenem jamstvu, zopet druge pa deloma na omejenem, deloma na neomejenem jamstvu svojih članov.
Koristi trgovskega kredita in varnost zahtevajo, da se vsakdo lahko takoj prepriča, na kakih nogah da stoji kako podjetje in kdo je njegov lastnik. Temu namenu služi trgovski register, t. j. nekaka javna knjiga, slična zemljiški knjigi, kamor zapisujejo trgovska sodišča, (pri nas deželna in okrožja sodišča) potrebne podatke vseh trgovskih podjetij svojega okoliša.
Naše trgovsko pravo, ki sloni v prvi vrsti na trgovskem zakoniku iz leta 1862., pozna sledeče trgovske družbe: javno trgovsko družbo, komanditno družbo, komanditno delniško družbo in delniško družbo. Najnovejša trgovska družba iz leta 1906. pa je družba z omejeno zavezo. Razberimo torej v glavnih potezah bistvo teh družb. Kar jih loči, jc predvsem način jamstva njihovih članov za obveznosti družbe.
Glavni znak javne družbe je neomejeno in solidarično j a m s t v o vseh družabnikov. Za obveznosti javne družbe jamčijo torej vsi njeni člani z v s e m svoji m p r e m o-ž e n j e m in ne samo z ono vsoto, a katero so pristopili k družbi in sicer še pet let po svojem izstopu iz družbe ali pa po njeni razdružitvi.
Solidarično ali nerazdelno j a m s t v o pa pomeni, da je vsak javen družabnik dolžan izpolniti vse obveznosti družbe. Ker jamčijo člani tudi direktno, sme tedaj upnik prijeti vsakega javnega družabnika', kateregakoli hoče in sme od njega izterjati vso terjatev, ki jo ima pri družbi. Če se otvori konkurz nad premoženjem družbe, se zgodi isto tudi z imetjem vsakega javnega družabnika.
Vsak javen družabnik sme zastopati svojo družbo na zunaj, t. j. pred sodiščem ali pa pri kupčijah. Navadno se pa poveri ta posel samo gotovim članom. O medsebojnem razmerju sklepajo člani šarili. Ti lahko urede določbe o izstopu in vstopu članov, o vplačilu vlog, o razdelitvi dobička in izgube popolnoma po svoji volji. Da se lahko vsakdo prepriča, kdo da je član kake javne družbe, se morajo vsi družabniki sodišču javiti. Firma, ki mora biti v nji označeno ime vsaj enega javnega člana s pridevkom »in tovariši« (ali & 'Comp.) sc zabeleži v trgovski register.
O k o m a n d i t n i družbi govorimo tedaj, če se trgovanja pod skupno firmo udeležujejo nekateri družabniki z vsem svojim premoženjem, drug i pa samo z n e ko gotovovsoto ali vlogo. Pri tej družbi imamo dvoje vrst članov. Prva vrsta družabnikov jamči neomejeno, z vsem svojim imetjem. Ker njih jamstvo za obveznosti družbe ni omejeno nS vloženi kapital, ampak ga morajo v slučaju potrebe dopolniti še z ostalim svojim premoženjem, imenujemo to vrsto neomejenih članov dopolnilne ali komplementarne člane. Njihovo stali-
lli
Počasi sta stopala Vrtunka in sin proti kolodvoru. Govorila nista veliko, ker ločitev je bila obema težka. Zal je žc bilo skoro stari mamici, da je tako hi o zapustila sina, toda mesto ji je po>talo neznosno in morala je iti proč. Na kolodvoru ji je sin izročil pozdrave na vse domače, stisnila sta si roke in materi jo postalo oko rosno.
Pa kmalu nas pridi kaj obiskat,« več ni mogla govoriti in stopila je v železni voz. Zapiskal jc vlak ravno tako kot onikrat, ko sc je odpeljala od doma, skozi okno je še pomigala z robcem v zadnji pozdrav in izpred oči ji je izginil kolodvor in sin.
švigali so mimo nje gozdovi, travniki. (.olja in ob isi sivih gora so postajali razločnejši. na najvišjih gorah se jo še lesketal sneg v solnčnih žarkih. Nestrpno je čakala trenutka, ko obstoji vlak in bo stopila zopet na domačo zemljo. Vse predolgo ji jo trajala vožnja, ona si je želela, da bi bila že doma pri vnukih.
Zabrlizgal je končno vlak, zaškripala so kolesa, vozovi so se polresli in vlak je obstal pred kolodvorom.
Vzela je malo cttlico in s smehom stopila iz voza. Še pol ure in doma bo. Podvizala jo korake in kmalu je prišla i/, vasi. Tukaj ji je bilo vse znano! Glodala je visoke gore, kakor mlada deklina jo stopala po ozki poti med cvetočimi travniki in valujočim žitom. Njeno srce pa so je radovalo, saj je bila zopet v prosti naravi, dihala je sveži zrak. ki je samo med gorami. Smehljala se je mamica ob pogledu na polja, zdelo so ji je, da jo vso pozdravlja in čudila so je svoji nepremišljenosti in slepoti, da jc sploh mogla zapustiti ta kraj. ki je vendar lepši in prijaznejši kot mesto z vsem svojim razkošjem in bogastvom.
Ze jo videla mali zvonik vaške cerkve, ki se je dvigal nad nizkimi hišami, še nekoliko in prikazala sc je domača hiša, obdana z velikimi drevesi.
Vse naše gospodarstvo se giblje nekako v dveh smereh. Ljudje pridelu-! jejo blago v prvi vrsti zase, za svoje la-| stne potrebe, ali pa zato, da ga proda-j jajo drugim, da ž njim trgujejo. Razumljivo je, da se jc prej, ko še nista bile kultura in tehnika tako razvite, kot dandanes, vršila vsa trgovina v priime-roma malem obsegu. Šele moderna promet na sredstva, razne tehnične iznajdbe in druge ugodnosti so dvignile veliko industrijo, posebno kolonialn/o poljedelstvo in s tem tudi trgovino, ki zavzema danes že prvenstvo v gospodarskem življenju Severne Amerike in velikega dela zahodne Evrope.
Bolj. kot kje drugje pa jo potreba za trgovanje denarja. Posebno večja trgovska podjetja rabijo velikega kapitala, ki ga včasih posameznik ne zmore. Zato sc več ljudi združi, da s skupnim premoženjem dosežejo to, kar enemu ni mogoče. Na ta način so nastalo trgovske družbe. Njihov namen jc torej trgovanje in sicer s pomočjo skupnega kapitala družabnikov in pod skupno firmo (trgovskim naslovom). II trgovskim poslom pa ne prištevamo samo kupčovanja v ožjem Domen u besede, marveč tudi prevažanje blaga in ljudi potom železnic, in parni-kov, shranjevanje blaga v skladiščih, dalje veliko industrijo, ki se peča s pridobivanjem, s predelavo in obdelavo blaga. Pa tudi posredovanje denarnega prometa, ki sc pečajo ž njim banke, spada h trgovskim poslom.
Ker so torej trgovske družbe osnovane na skupnem trgovskem imetju družabnikov, mora biti predvsem jasno, kake da so posamezne družbe in kakšne pravice in dolžnosti imajo člani do njih. Tu gre za to, kako jamčijo družabniki za obveznosti .(dolgove) družbe. V tem oziru so družbo različne druga od druge, kajti, nekatere slone
8Če je popolnoma enako stališču javnih družabnikov. Ostali člani komanditne družbe, ki jih zovemo komanditiste, pa jamčijo omejeno, torej samo z do-tično svoto, s katero so pristopili k družbi, toda solidarično s prvimi ter direktno. Potemtakem se noben ko-manditist ne more izgovarjati, češ, da naj pokrijejo obveznosti družbe najprej javni člani. Tudi pri tej družbi jamčijo vsi člani brez izjeme še pet let po svojem izstopu ali po razd užitvi.
Ni treba, da bi bile vloge vseh ko-manditistov enake. Ta lahko vloži več, drugi manj. Vsak član dobi od svoje vloge gotove obresti. Dobiček ima družba tedaj, ako ji poleg poslovnih stroškov in izplačila obresti svojim članom še kaj preostane. Družbi ne posle vodijo komplementarni člani, dočim gre komanditistom le kontrola nad njihovim poslovanjem. V firmi komanditne družbe mora biti ime vsaj enega izmed neomejenih članov. Sodišče vodi seznam vseh Članov in vlog koman-ditistov.
Posebna vrsta komanditne družbe je k o m a n d i t n a delniška družba. Loči se od prve v tem, da je kapital, ki ga vlože komanditisti, razdeljen v delnice (akcije). Ker se dado njene delnice prenesti na druge osebe, jc s tem izmenjava članov kom. deln. družbe olajšana, kar daje tej družbi prednost pred komanditno družbo. Na drugi strani je pa zopet ustanovitev te družbo odvisna od privoljenja politične oblasti, česar pri prvih dveh družbah ni potreba. Glede jamstva in pravic članov velj a za komand ii tu o -d e l n. družbo isto, kar za komanditno družbo. Komanditni delničarji jamčijo samo s svojimi delnicami, in sicer indirektno, t. j. odgovorni so le napram družbi, kajti le družba jih more prisiliti, da vplačajo svojo delnico, ne pa njen up- | nik. Komplementarni člani jamčijo pa neomejeno. Vse posle vodijo tudi tu komplementarji. Komandisti si izvolijo v svrho kontrole iz svoje srede nadzorstvo, ki pazi na poslovanje družbe, pregleduje račune in blagajno ter poroča o vsem tem na občnem zboru komanditistov.	i
Najbolj razširjena trgovska družba, ki jo srečujemo pri nas, je delniška (ali akcijska) družba. Ves njen trgovski kapital je razdeljen v enake dele. ki se imenujejo delnice ali akcije. Kdor želi postati član delniške družbe, vplača ali pa obljubi, da bo vplačal znesek za eno ali več delnic in prejme na to nekako listino, v kateri mu družba zagotavlja vse pravice svojih delničarjev. Vsi člani akcijske] družbe jamčijo omejeno, t. j. samo do tiste vsote, kolikor znašajo njih akcije. V najslabšem slučaju pridejo torej akcionarji k večjemu ob vse svoje delnice, kar se pa le redko zgodi, | ker se izguba razdeli v enaki meri na vse delnice.
D užbin organ, ki vodi vse poslovanje in zastopa družbo na zunaj, ie načelstvo. Predvsem mora ono 12
skrbeti za pravilno knjigovodstvo in predložiti občnemu zboru akcionarjcv sklepne račune. Ce bi se prvotni delniški kapital zmanjšal vsled izgub za več, kot za polovico, mora načelstvo o tem takoj obvestiti občni zbor in politično oblast. Za natančno izpolnitev svojih dolžnosti so člani načelstva odgovorni z vsem svojim premoženjem in se morajo njihova imena zabeležiti v trgovski register.
Svoje pravice izvršujejo akcionai';i na občnih zborih družbe. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu. Tu pretresajo poročila načelstva, pregledujejo račune, določajo o razdelitvi dobička (dividend) in izgube in volijo različne družbine organe. Nekate c delniške družbe izvolijo tudi nekako n a d z o r s t v o , ki naj stalno pazi na poslovanje načelstva in o vsem obvešča delničarje. Načelstvo se imenuje ponekod tudi upravni svet ali ravnateljstvo. V firmi akcijske družbe ne sme biti nobenega imena akcionarjev. Ta je povzeta iz stroke, s katero se peča družba in ima pridevek »delniška družba«.
Vsak delničar lahko odstopi svojo delnico kaki d ugi osebi, kar pa mora vselej zabeležiti (ali indosirati) na delnici sami, če se je ta glasila na njegovo ime. Umljivo je, da se delnice, ki prinašajo velikih obresti ali dividend, kaj lahko razpečajo. Za posebno obre-stonosne delnice se ljudje kar pulijo in vsakdo plača rad zanjo veliko več, kot pa znaša njena prvotna ali nominalna vrednost. Kupna cena delnic je torej odvisna od najrazličnejših zunanjih razmer, ki vplivajo na trgovsko življetvje. Špekulacije z vrednostnimi papirji, kamor p-ištevamo tudi delnice, se vrše na borzah. Tudi za osnovanje akcijske družbe je treba dovolitve deželne vlade.
Najnovejša, pa še malo razširjena trgovska družba je družba z omejeno zavezo. Ime samo že pove, da jamčijo vsi družabniki omejeno, torej samo s svojimi vlogami. Razvijajoče se trgovsko življenje je potrebovalo novo družbo, ki bi bila neodvisna od privoljenja političnih oblasti, pa obenem onemogočila razne mahinacije poslu-jočih organov družbe. Zato je treba za vse važnejše sklepe privoljenja občnega zbora vseli družabnikov. Temu namenu odgovarja imenovana družba. Vsak njen član sme imeti samo no en poslovni delež, ki ga pa more prenesti na kako drugo osebo samo potom notarskega akta. Posle vodijo izvoljeni poslovodje. Če je osnovni kapital večji kot en milijon kron, si mora družba izbrali tudi še nadzorstvo. Vidi se, da sc hoče nova družba izogniti vsemu, kar je pri akcijski družbi slabega, t. j. prevelika polnomoč načelstva in nemoteni prenos delnic.
Trgovske družbe pospešujejo v prvi vrsti zbiranje velikega kapitala v rokah par oseb. Iščejo torej izključno dobička zase. Veliki kapital koristi v splošnogospodarskem oziru sicer tudi širšim slojem ljudstva, posebno delav-
skim, ker jim pomaga do kruha, (]r. žavi pa daje davkov. Ker si pa vel(!'p0^ jetja osvajajo obrt za obrtjo, grozi v tem velika nevarnost obrtnemu stanu' ki ne vzdrži silne konkurence in t,mr.' tedaj propadali. Vsi producenlje, najsU bo kmet ali obrtnik, izgube vs!e«] špe-kulacij velekapitala dobe • del st ,jt»,r.[ poštenega zaslužka. Najbolj si je pa'^ zasužnjil konsumenta, zlasti v vrlikih mestih, ki mu jc izročen na m lo«t ju nemilost.
Da se ta v gospodarskem in soeial, nem oziru škodljiva stran velikega kapitala in njegovih pomočnikov vsaj zmanjša, ker odpraviti jc ne bo mogoče, je treba samopomoči. Ta pu j(J samo v organizaciji nižjih sjanov. Zadružništvo je edino sredstvo, s katerim se tla izločili škodljivi vpliv bogatih prekupcev in zajeziti samovolja vele-podjetnikov. V Avstriji imamo zadružno postavo iz leta 1873.
Kaj so torej zadruge? Zadruge so društva, ki hočejo svojim članom pomagati d o h o 1 j-šib gospodarskih razmer, oziroma pospeševati njihovo pridobitnost, in sicer s tem, da skupno upravljajo posle s\ojih članov ali pa da jim podeljujejo kredit ali posojila. Zato razločujemo gospodarski; in pridobitne zadruge. Gospodaiskc -<> n. pr. poljedelske zadruge ali skladišča: konsunma društva, zad užne posojilnice; pridobitne so pa predvsem obrtne zadruge. Kmet in obrtnik pro-dasta, če sta organizovana v zadrugah, veliko lažje in boljše svoje pridelke in izdelke. Direktna skupna prodaja blaga, ki jo vrše zadruge, ohrani producentom tisti dobiček, ki bi ga di-ugače vtaknil v žep kaJt pre-kupec. Na drugi st ani pridejo zopet, konsumentje le potom zadrug do dobrega in cenenega blaga. Konsuirmi; zadruge nakupujejo potrebščin za svoje Člane direktno pri producentih, kjor jih dobe po boljši ceni, kot pa n. pr. pri kakem velctržcu. Zadruge so torej nekaka organizovana protisila proti izkoriščanju ljudstva od strani velikega kapitala.
Naša zadružna postava ra&Majo zadruge z neomejenim in z omejenim jamstvom. Pri zadrugi z neome jeno zavezo jamči vsak njen član za obveznosti (dolgove) zadruge solidarično z vsem svojim premoženjem, pri drugih pa samo omejeno, t. j. s svojim deležem in poleg tega vsaj še z enim na-daljnim takim zneskom. Čc znašajo torej posamezni deleži kake zadruge z omejeno zavezo recimo deset kron, tedaj jamči vsak zadružnik s svojim deležem in poleg tega še za nadaljnih deset kron (torej dvakratno jamstvo). Zadruge pa smejo v svojih pravilih določiti tudi višje jamstvo.
Kakor vse trgovske družbe, ta'.u> morajo tudi zadrugo biti vpisane ali rcgislrovane v zadružnem registru ki ga vodijo deželna in okrožna kot trgovska sodišča. V firmi zadrug ne sum biti imena zadružnikov. Ta je povzeta iz stroke, s katero se peča zadruga in
Domoljuba« v Ljubljani. Č a s -niška reklamacija«, in odda brez vsake znamke na bližnji pošti.
Stolni proSt celovški dr. Mtiller umrl.
V Celovcu je v petek, dne 15. t, m. umrl .vlolni prost preč. g dr. M ii 11 e r. Pogreb je bil v nedeljo ob 3. uri popoldne. Pokojni prošt je bil zaveden Slovenec, ki je podpiral po svojih močeh slovensko stvar na Koroškem. P. v m.!
Praznik sv. Štefana. Rimski papež Pij X. je na prošnjo avstrijskih škofov določil, da ostane letos dan sv. Štefana zapovedan praznik, Nove določbe glede praznikov dobe veljavo šele v prihodnjem letu, kar bo duhovščina ljudstvu oznanila, ko dobi od preč. ordinarijata navodila.
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Lipi nad Vrbo na Ko-joškem so zmagali Slovenci. Med koroškimi Slovenci vlada veselje nad to zmago, Ker je ta občina na narodno zelo ogroženem kraju.
Pazniki ljubljanskega užitninskega zakupa so dobili novo uradno obleko, ki je lična. Nadpazniki imajo srebrne našive na
1	okavih.
V	pijanosti utonil. V soboto, dne 9. t, ni. so našli v potoku Zgoša 28 letnega Ivana Pogačar iz Zgoš, okraj Radovljica. Baje je padel v pijanosti v vodo in utonil.
Zločin ali samoumor? Dne 13. t. m. ponoči so našli na progi državne železnice pri Vižmarjih truplo nekega neznanega mladega človeka, katerega je povozil vlak, ki pride v Ljubljano pred polnočjo. Poleg Itupla je ležala prazna denarnica, klobuka pa ni bilo nikjer. Se je li tu zgodil zločin . li samoumor, se bode šele dognalo.
Celovška občina in prodaja premoga. Celovška občina je dobila večjo množino premoga, katerega bo prodajala občinstvu v množini 50 do 500 kilogramov za ceno
2	K 70 vinarjev za 100 kg. V Ljubljani seve nc mislijo na kaj takega, ker znajo drugače ieševati draginjsko vprašanje.
Kobila ga je poškodovala. Ponikvar Jožef, posestnik na Karolinški zemlji, je kupil i« 1 s zamenjal hudo kobilo. Te dni pa se je kobila splašila in gospodarja precej poškodovala po obrazu. Moža so morali pre-pi Ijati v deželno bolnico.
V	valovih Save ie izginila dne 11. t. m, med 2. in pol 3, uro popoldne pri Toma-čtvem neka dekle, katera je imela rdečo jopico, sivo čepico in pelerino. Navedena jc 14 letna učenka Gabrijela Japelj iz Ljubljane, katera se od takrat pogreša. Ni rečnice doslej še niso potegnili iz vode, ktr je kalna in preveč narasla,
Življenje je rešil v Slovenji Bistrici nek Beguš petletnemu dečku Francu Kandlerju, ki jc padel z brvi v bistriški potok. Ležal ie nezavesten v potoku; spravil ga jc zopet k življenju.
Ponarejena poštno - hranilnična knjižica. Pred kratkim je prišel k poštnemu m udu v Gornjem gradu mož, ki je hotel s hranilno knjižico na ime Valentin Puc 40 K dvigniti. Knjižica je izkazovala 400 kron. Na pošti so jo pa spoznali kot ponarejeno in dognali, da je bila v resnici vložena le vsota 4 K. Ko je ponarejevalec videl, da se mu goljufija ni posrečila, jo je odkuril.
Novoletna darila. Kdor hoče svojim domačini in prijateljem res kaj
primernega in koristnega podariti za novo leto, naj poprej pregleda obširen cenik domače tvrdke H. Suttner. Dobi ga vsak zastonj in poštnine prosto. Nasloviti se pa mora H. S u 11 -ner, Ljubljana 1.
Nabiralnik vlomil. Dne 14. t. m. je bil v cerkvi v Šmarju okolu 12. ure opoldne s silo vlomljen nabiralnik ter iz njega denar pobran. Organist je videl nekega človeka v cerkvi, katerega je zasledoval. To je tat opazil in se sikril v kuhinji Skubiceve gostilne v Cikavi. Pri nabiralniku se je našla železna iglica in 36 h, ki so bili raztreseni po tleh. Orožniki so storilca prijeli in dognali, da se piše osumljenec France Tišelj, je kovaški pomočnik, doma iz Podgore. Denarja ni imel več pri sebi.
Železniških delavnic v Spod. šiški
še ne bo. Tržaško ravnateljstvo v Trstu odda zemljišča, kupljena za zgradbo železniških delavnic, v zakup za leto 1912. Iz tega jo razvidno, da železniška uprava prihodnje leto še ne namerava začeti z zgradbami.
Umrli Slovenci v Ameriki. V Cle-velandu je nagloma umrl lojak Andrej Kovač, v Collinwoodu pa Franc Kra-ševec, star 28 let. Doma sta oba iz Grahovega pri Rakeku. Alojzija Smoleja, brata g. župnika J. Smoleja, je povozil vlak.
»Mati svetega veselja«, globoko zasnovana svetopisemska igra, je ravnokar izšla in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani; cena 1 K 10 h, v platno vezana 2 K. Opozar jamo vse, ki se nameravajo predstav udeležiti, da igro poprej preberejo, ker bodo lažje umeli njeno lopoto.
Kdor hoče razveseliti svojo ženo, hčerko ali sorodnico' s koristnim božičnim darilom, naj ji kupi novo knjigo »S 1 o v e n s k a k u h a r i c a« S. M. Felicite Kalinšek ali pa »Gospodi n j s t v o« S. M. Lidvine Purgaj.
Ustanovo talnih 600 E za slušatelje visoke šole za živinozdravništvo na Dunaja ima c. kr. kmetijska družba od c. kr. kmetijskega ministrstva za enega dijaka s Kranjskega na tej visoki šoli. Ta ustanova bo koncem tekočega zimskega semestra 1911/12 prosta in jo tedaj družba odda pričenši z poletnim semestrom. Prosilci, ki so že vpisani kot redni slušatelji na visoki šoli za živinozdravništvo na Dunaju, ki so rojeni Kranjci in se zavežejo službovati kot živinozdravniki na Kranjskem, naj svoje prošnje vlože do 15. januarja 1912 pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Živinorejski tečaj za kmečke posestnike in njih sinove. Deželni odbor kranjski priredi od 15. januarja do 15. aprila 1912 na mlekarski šoli na Vrhniki tečaj za kmečke posestnike in njihove sinove v svrho izobrazbe za prvo pomoč v sili in za pomočnike pri porodu goveje živine. Sprejemajo se samostojni kmečki posestniki in njih sinovi, ki so prekoračili vsaj 20. leto. Prednost imajo oni, ki so obiskovali deželno kmetijsko šolo na Grmu, kak
mlekarski ali pa živinorejski tečaj. — Hrano bo preskrbovala gospodinjska šola na Vrhniki za znesek 1 K od dneva in osebe. Sprejme so k večjem deset učencev, katerim bo deželni odbor za oskrbo dajal mesečno po 15 kron. Učenci bodo stanovali v mlekarski šoli, v kolikor je tam prostora na razpolago. Prošnje je vlagati na deželni odbor v Ljubljani do najkasneje 31. decembra 1911.
Zanpniki S. L. S.!
Zborovanje zaapnfhOPS.L.S.
se vrši v Ljubljani v Četrtek 4. jan. 1912. ob 9. url dop. v veliki dvorani hotela „Unlon" (vhod iz Frančiškanske ul. 2) s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo vodstva.
2.	Volitev načelnika in vodstva S. L. S.
3.	Slučajnosti.
Udeležite se shoda polnošte-vilno. ce bi se koga pomotoma prezrlo ali bi se sicer pojavil kak nedostatek pri vabljenju, se je obrniti na tajništvo S. L. S., Lljub-Ijana, Miklošičeva cesta (j, II. nad.
Ameriški zdravnik Dr. Le Fevre spo-roča naslednje: Naravna Franc jožef-ova grenčica je pri zaprtjih za časa nosečnosti čudežno uplivala. „Franc Jožef-ova" voda je onemogočila nadaljno bruhanje in je držala čreva cel čas nosečnosti v normalnem stanju.	13
Dobra misel, sirolin »Roche« rabiti, je že mnogo ljudi rešil pljučnih bolezni, bolezni v grlu in sluznicah ter drugih hudih in življenja nevarnih bolezni so-pil. Glej oglas!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V2°/o brez kakega odbitka
Me are i) i. tiitj 101. mine.
Glei iuseratl
nr 11 ii il innnnt ir 1»—it-ti—inn
Gorenjske novice
□annnnnnaaciaciaanD
g Črnuče. V nedeljo je bil javen shod Slovenske Ljudske Stranko na Črnučah. Govorila sta urednika gg. Moškerc in Krhne. Prvi nam jc naslikal soc. demokraško stranko, kakršna se dela in kakršna v resnici je. Dela se prijateljico in edino rešiteljico delavstva, ki mu bo dala paradiž na tem svetu, v resnici pa to ni delavska, ampak najhujša protiverska stranka. Izgled sta nam oba Kristana v Ljubljani, ki sta v resnici odpadla od vere. Cilji so c. demokracije so, cerkve podreti, duhovnike pok lat i, kakor v Barceloni in na Portugalskem. Strašne so besede, ki jih bomo tu zapisali, ali soc. demokrati so jih res zapisali in verujejo v nje: »Prej ne bo sreče in miru na svetu, soc. demokraškega paradiža, dokler ne lx) s črevi zadnjega farja obešen zadnji kralj ali cesar«! In takim grozovitim ljudem naj bi naši železničarji, naši delavci napravili veselje, da bi volili proti župniku? Nemogoče! — G. Kerh-nc pa je v kratkem povdaril uspešno in blagotvorno delo Slovenske Ljudske Stranke na kulturnem (izobraževalnem) in gospodarskem polju. Oba govornika sta priporočala in izražala upanje, da pošteni in razsodni črnuški obča,' ne bodo pri občinskih volitvah in nikoli napravili Črnučam te sramote, da bi potegnili z groznimi soc. demokrati, ampak vedno volili lc možu Slovenske Ljudske Stranke. Mnogoštevilni navzoči so pritrdili govornikoma z živahnim ploskanjem in navdušenimi živioklici. — Ko je domači gospod župnik še enkrat spregovoril nekaj navdu-ševalnih besed za Slovensko Ljudsko Stranko, je bil shod zaključen in ljudstvo se jc utrjeno v svojem prepričanju razšlo. Se več takih shodov si želimo. Korošinova in učiteljeva stranka se shoda ni udeležila. Tudi Begarje-vega očeta ni hilo zraven. Pa menda ja ne držijo na soeialdomokraško plat, ker s<r ključar podružnice Sv. Ivana Krstnika! To ne bi bilo lepo, če bi cerkveni ključar volil s proticerkveno stranko! Sliši sc nekaj, da je tudi mež-nar Sv. Ivana Krstnika hud na — farje! Ta je lepa. Ce je to res, naj lepo ključe Sv. Ivana Krstnika prinese gospodu župniku, ki bodo že dobili drugega me-žnarja; njemu pa ne bo treba oblačiti teh prekl .... farjev! Tako bo na obe plati prav!
g V Nadgorici pri Črnučah razni Korošini in Begarji ljudi begajo, naj no volijo s fajmoštrom. Zakaj ne? Ker ni bilo letos pri podružnici Sv. Ivana Krstnika žegnanja. Kdo pa jc kriv, da ga ni bilo? Pomislite, ljudje: nihče drugi kakor Begarjev oče. Župnik so naznanili po škofijski odredbi, naj prideta dva moža k njim, da bosta dala zagotovilo, da letos ne bo ob žegnanju Plesa. Župnik, dobra duša, ki Nadgori-čanom srčno privošči njihovo žegnanjc, 6»
jc mislil: sedaj bo vse dobro! Ali čujte, koga ni bilo k župniku? Očela Begar-ja, ki so cerkveni ključar in podžupan. Sedaj veste, dragi Nadgoričani, kdo vam je snedel žegnanjc. In s takim očetom boste sedaj volili? Ne dajte se begati in šuntati ljudem, ki vedno nasprotujejo duhovniku in ga sovražijo, pa bo za vas bolje. To vendar nc bi bilo prav in krščansko, če bi nasprotovali svojemu dobremu župniku, ki je in bo ostal vedno vaš najboljši prijatelj. Ali se spominjate šc, kako je vesel prihajal k vam službo božjo opravljat? Spomnite se zlasti, kako rad in pogosto in neustrašeno je obiskoval ob zadnji kužni bolezni vaše bolne. Zdravnik si ni upal skoraj dotakniti se z golo roko kljuke na vratih, a župnik je polagal roko svojo na glavo bolnikom in jih je tolažil. Ali boste res tako plačali njegovo požrtvovalno ljubezen, da boste šli volit z njegovimi najhujšimi sovražniki? Dobro si premislite in volite tako, kakor volijo krščanski ljudje po celi naši deželi! Kje pa so zmagali socialni demokratje? Še v Šiški, na Viču in na Jesenicah ne, kjer jih je vendar največ. Pa naj bi na Črnučah tem par demonstrantom pošteni kmetje pomagali do zmage? To bi bila črna pika za našo občino, ki bi ji za vedno ostala v sramoto. Bog nas varuj tega I
Na Črnučah g. učitelj še sedaj niso utegnili razpisat« občinskih volitev. Ali morajo Črnuče res vedno in povsod biti zadnje? Smo mislili, da bomo vsaj božične praznike preživeli v mirti! I', s. Zadnjič enkrat smo imeli volilei le , pomenek za občinske volitve. Takrat je hotel po sili tudi Kapur zraven. V nedeljo pa, na javen shod, ga ni bilo odni-koder. Ali ste se, gospod Kapar, bali, da bi slišali bridko resnico od gospodov, ki žive med socialnimi demokrati in jih boljše poznajo kakor vaš župnik? Korajža pa taka! Na javen shod sme vsak priti.
g Bolečine kamniških liberalcev. Deželna vlada je zabila s svojim odlokom zadnji žebelj v krsto, v kateri so se ponesle nade naših naprednjakov k nemirnemu triletnemu počitku. Njih dolga pritožba zoper občinske volitve je bila zavrnjena. Kakor vedo liberalci sicer lažnjivo reklamo zase delati, tako so pred rešitvijo rekurza trosili med Kumničane razne glasove, češ, občinske volitve so že ovržene. Pa ta srčna želja dr. Karbc in drugih propadlih kandidatov se ni uresničila. Slovenska Ljudska Stranka bo vladala tri leta mesto Kamnik brez kitke liberalne primesi. Ker ima deželna vlada po občinskem volilnem redu zadnjo besedo o tem, ali so volitve veljavne ali ne, zato so se že 14. decemb.a odborniki zbrali k volitvi župana in svetovalcev. Zupanom je bil z vsemi 24 glasovi izvoljen zdravnik dr. Dereani, podžupanom trgovec Janko Grašek, svetovalcem: Ivan Žargi, Fran Šubelj, Valentin Benkovič, Jože Gerlovič in Gregor Krat nor.
g Tržiške novice. Protestant je tržiški, katerih je malo število, so se za-
čeli zadnji čas gibati. Vsak mesec dh haja krivoverski pridigar obhajut bo božjo. K tej prihaja tudi nekaj / pol katoličanov, katere baje vabi lo vttrniški uradnik, odpadnik Kudois* berger. Nedavno so imeli v gosiii,,! Globočnikovi družinski večer, ua ^ tereni je nek luteranski misijonar 4" vo il o misijonili in kazal razne slike Tudi več katoliških Nemcev je 3io jmi slušat protestantovskega pridigarja Za katoliško cerkev, v kateri so |)j'|j krščeni in vzgojeni, se ne brigajo. Najbolj žalostno pri tem je, da so nekateri! matere celo svoje otroke s seboj pP. ljale na ta odpadniški večer. Priponi-niti moramo še, da katoliški učitelj Miklič oskrbuje orgljanje p i jrrote-stantovski službi božji, dočim m> pridu nobeno nedeljo v katoliško cerkev, l.i-p učitelj je to!
g Selca. Dne 26. t. m., to je n(V dan sv. Štefana, se vrši občni zbor ku(0] izobraževalnega društva v Selcih v »Društvo nem domu« ob treh popoldne. Posebnih vabil se udom ne bode raz. pošiljalo. Vsi udje se vabijo, da se po!-noštovilno udeležijo občnega Kboru. Pobirala se bode tudi članarina /1 leti 1912.
g Iz selške doline. Primaharf jo j od nekod velik medved in so klatil ]).> Jelovici. Koliko skrbi in v vonja mnl lovci! Trikrat so poskusili srečo nadenj. Prvikrat jc junaški lovec v/. Sck prav blizo njega prišel, pa to snidenji! gfi jo tako pretreslo, da je pozabil na strel in hitel drugo lovce poklical; p.i medved jih ni počakal. Drugi pot se j.' pa lovoc-vojak iz Dražgoš žo boljo ski-zal, zadel ga je prvič s krogljo. driiuii-s šreleljni, pa medved se jo lo nialu sklonil in potem naprej korakal. l'n hitela je lovce noč in mu niso mogli škiliti. Tretji dan niso našli več sledit /i njim; kje so sedaj nahaja, morda lovci iz drugega kraja kmalu poved-.
Nit medvedovo kožo so po občinskih volitvah liberalci s Stupieom n:' čelu pili v gostilni v Selcih in skovali pritožbo zoper občinske odbo liike. ki >>" bili s petkratno večino izvoljeni. Zalagala jo ros ljudska volja, izvoljeni bili: V prvem razredu: Franc I)e4it.šiir. Janez Rant. Franc Tavčar, Andrej II"-šler, Jožef Pavlič, Janez Fojkar. Kiane Gortnar, Janez Jelene, Anton Pfajfa V drugem razredu: Jožef Košir, Jakoi Šolar, Janez Šmid, Janez \Vo1mt. HI.i/ Trdina. Martin Beritik, Peter Tavčar Fr. Hihtaršič, Martin Tavčar. V trnjem razredu: Anton šolar, Jakob I."-trič, Franc Fojkar, Tomaž Krzen Mil" Šturm, Peter Tomažin, Janez <iai'ln<r Tom. Pogačnik, Primož Lotrič in v podobčine Franc Prcvc, Frane snii'1. Janez Mehne.
g Iz Boba. Tukajšnji ceikovtiik I'1' Cesar jo dobil v soboto dopoldne v nti; ši cerkvi nekega moža, ki je ravno pn cerkveni pušici opravljal svojo pobo'/.-nosi. Mož jo je popihal iz cerkve, pa h' jo cerkovniku posrečilo s pomočjo drugih ljudi, da ga jo dobil v svojo P'*'; Izročil ga jo orožnikom. Kakor so s<»li. je mož že na več krajih vlomil \ ,,,n''
Vsaka mati
se mora razveseliti, da Imajo mounate jedila, kakor Strukljl, cmoki, peciva, torte, nar&stki, pudingi, kipniki, krofi, krpice, bnbtelni, krivci, rezanci, omleti, palačinko, vlivancl, rogljički, žličniki, štruco itd. v mnogit slučajih posebno za otroke prednost pred mesnimi ali sestavljenimi jedili, ako so pripravljena z dodatkom
dr.
2713
po 12 vinarjev
kajti le tedaj so ne samo rodilna, ampak tudi lahko prebavna, česar so zopet posebno pri otrocih ne moro preceniti. Napravite torej za Vašo otroke mnogo takih močnatih jed) z dr Oetker-jevlm pecilnim praškom, kt so dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi.
ZDRAV, REDILEN, POCENI.
............
■ «»4MCi mmmm
družin se oblati z Izdelki Iz tkalnice ===== =====
fošiljntev zn
28 m kanatasa Bekordia "za 'posteljno prevli
po povzotjn vsobuioča I za posteljno prevleko rudečo Ali modro pisana K 10*60. — 23 m belo
tkanine en Krajce Iris K U.—. — 18 m collra bii srajco Permanent sortiran po 3 m hiuiio li 8*60 1 tncat bolih platnenih -damnst brisač št. 7 K 6.
Gorska tkalnica
2643
St&rek & Macli&ne
Spy itev. 45 Čeftko.
ca ncpovoijno denar nazaj.□ Vzorci zastonj!
■ ■■■■■ p
" » M ■ ■
Brez konkurence!
Smyrna skoro podobne krasne
Dobavljamo naše prvovrstne, pravim
stenske preproge
l?vrstne kakovosti K 5 50
Stenske preproge
slikami tfao cm široke, 200 cm dolge K zf'n divjačina, lev, 1. bod, družina srnjakov
neizmerne trpcznos'1, neposredno odjemalcem,	k 5*50
mikavnih perzij-vzorcih
skih rc K 5'fiO.
Papagaji, be-lisica, | es itd.
Salonske
preproge
izdebelc pliSne šenilje na obeh straneh enak iz krasnih perzli-skih sc esijsklh in cvetličnih vzorcev, temelj -a barva rdeči in zelena. «"on šir., 2> o cm dolg K 8 —|200cmšir., 300cmdolgK I5--0 , , , II - ZSO . „ 8'>0 n n	-
180
m
270
14—|3i0
40»
.M-
izc-ake tvrrine K1 8 za kos. iz posebno močne Double-Sniyrna-še ilinc tkanine 12"> cyi " oni In resicami ali perzijski
Predposleljne preproge Preproge za pred okna ^
visoke, Mo cm široke, z obšiv< vzr.iec K S-50 za kos j,	Cene In kakovost brez konkurence.	»<32
Razpošilja p otl povzclju. Ce ne ugaja je zamena dovoljena ali denar nazaj.
Razpošiljalnica Mana Gustav Slern PnJ
Produktivna in ircovska družba v Hcdoninu 13, Moravsko.
naročilu čez 10 kron priložim pošiljatvi zastonj elegantno dozo za svalcice
Dobro domačo blago lz tkalnice
pošiljam po povzot-ju vsakomur, kdor naznani kur potrebno.
40-50 m ostankoo za H 17-22.
Posebno prikladni so kot darila zn bližajoči «o Božič tn lioiiom p. n. naročnikom postrr.či tako. >in postane vsak moj odjornaleo. Zajiuneono pralno tkanino v aolo lopili barvah, kanatnzo, limona platna r.a srajce, okstordo, krizoto, šilono, brisačo, tkano burbouto pripravno za krila in obleke, dolono, batiste, fiimoli) ootiro pripravno z.a blnzo in obleko. Tudi zolo krasno modrikasto blago so lahko dobi v kosih 3 ilo 15 m.
PiSito	3000
Fr. marSik-n, domačemu tkalcu čtSka Čerma 104 pri Nachodu (Češko).
Konji
ohranijo tudi po zimi na zdrslih .gladkih) potih svojo popolno zmožnost z
Leonhardt-oviml Izvirnimi H-ozobci .j. • z znamko
Izvlr.nl H-ozobci so že dolgo preizkušeni in prt vporabi najcenejši. 3370
ggjg
*oi>teljno
i kg slveua skubljenega K «•-, boIJSesa K 2 4«, pol be-lena prima K 2-w> belega K 4--, finega mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7--, »•— In 9-co. Sivega puha K C — 7-, belega linegn K tO'-, prsnega puha Kl2 - odpet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
Iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega inlet nanking) blaga. I pcrnica t» i cm dolga, 120 cm'5 roko. z 2 vzglavnlcatna, vsakn ca. 80 cm doh a, «0 cin Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpe2nim nostoljnlm porjom K 10 —, s pol puhom K 20' ,s puh per|om K 24 - Posamezno pernico k lo-—, 12 -, 14 —, io—, Posamezne vzglavnlce K o —, 3-SO, 4 -. Pernice •-■no Krat 140 etn velike K 13 , S—, 18 - , lo- • Vzglavnlce w>X7i> cm vel.ke K 4-r.n, 5--, 5-50. Spod. pernico iz najbolj grndla za postelje 180X110 cm velike k 13- In 15—, raz-poStlja proti povzetju oll n, prej vp flCIIu
Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les.
NIKak riziko, ker se zam.njava dovoli ali denar vrne. Bogati llustr. cenim vsega postelnega blaga zastonj. :1I7
^JP) 3604
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dgigi ostanki za 20 K. in
sicer: l moderna obleka iz raševine ali listra, t praktična obleka za hišna opravila in i krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, blu/c itd.
-fR
popoln h srajc
vsebujejo moj 40 metrov dolgi rumburškl ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za h jboljše oprelne
' —r,—...... Razpo&ilja sc po povrefju. ==
Prvovrstna tovarniška razpoilijalnlca
Josip Fronkenslein, joromer 91, Češko.
Od ostankov sc ne pošiljajo vzorci. Od vseh dntg h predmetov Vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.
Brez dvoma
najdete v trgovini tvrdkeR.Mikl nc Ljubljana, Stritarjeva ulica ši. 5 (Špitalska ulica) veliko zalogo blaga za moške in ženske obleke, v se vrste rute, kocke, šerpe, ogrinja'ke, koče, plahte, kovtre, srajce, nogavice itd.
Cene
kakor Vam je znano so nizke, ker kupuje tvrdka v velikih množinah vsled velikega prometa se pbSIuži najmanjšega dobička. Torej tukaj najde vsakdo veliko izber,
ugodne
cene in kupi dobro ter priporoča tvrdko svojim znancem in sorodnikom.	3478
St. 4548» I« knkoibfit 30 ur"i<tttfa, bije no! iu celo uro, budi, z nnm. kazalcom, lopo i/.rozana omarica h črnimi stobriči, s pisan, steklen, kazalnikom in svetimi podobami, 71 cm visoka in z zolo glasno doneč. corkvon. zvoncem, komplet, s 3 zlatobroneiraii. uteži natančno regulir. K 10*40. St. 4548«/2. S po-noč. sveteč. kazalu. K II*—» Strogo reelno 3 letno pismeno jamstvo. Nikak riziko 1 Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje naravnoHt na zasebnike od priznano najboljše svotovno tvrdko
Jan Kontaii,
e. In kr. dvorni zatožni* Brtix št. 2732 (Češko).
Zahtevajte po dopisnici moj bogato ilustrovani glavni cenik p 4000 slikami, kateri so pošlje takoj zastonj ln franko!
Vsled ugodnega nakupa večje množine usnja je podpisana zadruga sklenila razprodati
5000 parOU ££&9§f£t?
po sledeči znižani ceni:
Št. vrste 1106-1 par za gospodo iz dobrega črno-svitlega teleč. usnja za zvezati K 10-—. Št. vrsto 4106-1 par za gospo iz dobrega črno-svitlega telef. usnja visoki . . K 8.—, Št. vrste 1246-1 par za gospode iz dobroga črno-svitl. tel. usnja Ideal z zaponko K U-—. Št. vrste 1109-1 par za gospode iz ževro-usnja
za vezati...........K 11-50,
St. vrste 4109-1 par za gospe iz ševro-usnja
za vezati...........K 10-—,
St. vrsto 1219-1 par za gospa iz ševro-usnja
.Ideal' z zaponko.......K 12-50.
Št vrste 2111-1 par močnih za delo številka
41—47............K 7-50.
Št. vrste 2162-1 par lovski fevlji, močni, 26 cm vis. na 3 pasove žt. 41—47 . K ia-
Blaga najbaliSe Brste! Ročna delo!
Pošilja se po poštnem povzetju.
Kdor se hoče za Božič dobro tn ceno obuti, nal se posluži te prilike. Na ato-čtlu nai se označi š ev lo vrste n šte lo velikosti ali pa poibe obris stopa.a. :"'>*>7
»Ceuliarska Zadruga"
po*»a Miren pri Gor clj
Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup
DOBI SE V VSEH LEKARNAH 1
Ta |e že 42 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiMufe kt-elj m vzhu|a slast. Pospešuje prebavo iu reditev m je i/borno »redstvo za tvoritev ?h36	krvi in kusti
Cena steklcnici K r&O, po pošti 40 vinariev več za zavick
Edino izdelovanje in glavna razpošiljatev:
Varstveno zavarovan. ==
PURJODAL.
Jod aarsopaiila IzdeUk čisti kri, pospesuie prebavo lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod '
ia|SH Krte, *u»wi	...............—......
ec iod ali sarsapariMa i/delek piedpisuje
najboljšim uspehom. Cenn steklenici K 2"20, po pošti 40 vinariev več za
tam. k. (te; uporablja i
nekaj!
Crand Prix svetovna ra stava Pariš 1900.
Kwizdov Korneuburškl prašek za govedo
dlefeifčno sredstvo za Konje, rojato {Ivino in ovce.
Cena: 1 škatlica K 1-40, Škatlice „ —70.
Nad 50 let v rabi skoraj v vseh hlevih pri pomanjkunju žre tj a, slabe prebave, za zboljšanje in po-množenje mleka pri kravah.
Kwizdov Korneuburiki praiek ia govedo pristen suino is snvuD stoječo varstveno ztiamko, <lobi so v vsoh lo-karnah in rlrogi-rijah.
Cnanr lan ku/i7ria c-in avstr.-ogr., kralj. rum. in kralj, riuilljull nntLUU bulgarski dvomi založnik, okrožni le-
Glavna zaloga:
karnar, KORNEUBURG pri Dunaja.
1.103
Pri nakupu blaga — za lepo ob loko — za čedno bluzo — je predložitev primerno velike izbire — prav posebne vrednosti, kerseiziBte, ne da bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, zglavnic — pernic — modro cev — zastorov — odej — more samo koristiti — čc se ima pred seboj na vpogled prave vrste — da se lahko izbere — kar je dobro za vporabo.
Velika r a z p o š i 1 j al niča: Bratje Lecliner v Gradcu razpošilja — namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen so bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje.
To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev.
Tovarna strešnikov F. P. UIDIC 4 K0II1P. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
uadnl strešnik
in patent, dvojno zarezani
rešnlk-zakrivai
stare oblike
sistem .Marzolo'
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.