IVO SAMEC O PREČIŠČENEM BESEDILU PROGRAMA SAMOPRISPEVKA
Upoštevane pripombe - predvsem pa strog nadzor
Tudl zadnjl lokalnl vodovod je del celotne Ljubljane In karkoli bl izpustili iz programa samoprispevka bi pomenilo vellko obremenltev rednih sredstev pa tudi odlaganje investiclj v kasnejše obdobje. S temi bese-damije Ivo Samec, predsednik operativnega štaba za prlpravo IV. samoprispevka pri mestni konferenci SZDL ocenil prečlščeno besedilo programa, ki /e bilo objavljeno v vseh občinskih glasilih In v gradivu za delegatsko skupščlno mesta Ljubljane. Dokončno bo o razpisu referenduma odločala mestna skupščina 4. novembra, medtem ko se bodo občlnske skupščine Izrekle o njem že nekolfko prej, skupščina občine Center 30. oktobra.
Iva Samca smo naprosili naj komentira prečiščeno be-sedilo programa, ki je nastalo kot rezultat javne razprave v vseh krajevnih skupnostih na območju Ljubljane. Največ pripomb je bilo zoper objekte, ki pomenijo sicer veliko pri-dobitev mestnega pomena, vendar pa jih nismo mogli v preteklosti plačati z rednimi sredstvi, je dejal Ivo Samec in pri tem opozoril na grajsko pobočje, ki so ga občani naj-bolj kritizirali in je tudi izpad-lo iz končnega programa. Ljubljančani so menili, da gre grajsko pobočje v okvir iste problematike kot obnavjjanje poslopja ljubljanskega gradu in tako je bilo kljub razlagam javno mnenje ustvarjeno že tako rekoč pred samo javno razpravo. Po mnenju Iva Samca ima sanacija ekološki pomen. Grajsko pobočje pa je v nevamosti da se zruši z drevjem vred, kar lahko po eni strani ogrozi prebivalce pod hribom, po drugi strani pa tudi sam Grad. Premalo se zavedamo, da Ljubljana brez gradu ni več Ljubljana, je de-jal Ivo Samec in poudaril, da
je to prva stvar, ki jo bomo morali v Ljubljani urediti v najkrajšem času. Okrog sim-bola našega mesta se pač ne bi smeli prerekati.
Od vseh predvidenih pose-gov na Gradu naj bi ostal v programu samoprispevka sa-mo vodohram, ki naj bi zago-tavljal nemoteno preskrbo z vodo prebivalcem na območ-ju Stare LjubJjane in delu pre-bivalcev na območju občine Vič.
Loubljančani so odklonili tudi gradrgo javnih parkirnih povšrin pod novo železniško in avtobusno postajo, pa če-prav so dobili zelo jasna po-jasnila o tem, kako tak poseg vpliva na ekologijo. Povsod po svetu se takšne zadeve fi-nancirajo iz sredstev mesta. Pri nas teh sredstev nimamo dovolj in zato je bila efta od rešitev da uredimo zadevo s samoprispevkom. Zdaj ko so te zadeve izpadle iz programa, bomo morali najti dodatno re-šitev, vsekakor pa jih ne bo-rno mogli urediti v kratkem času. Od komuhalne ureditve železniške postaje je ostala v programu predstavitev kolek-
torja, ki je pa res tudi zelo nujna.
Ivo Samec jje opozoril, da je od vseh drugih predlogov bil deležen nekaj kritike samo dimnik Ijubljanske toplarne, ki naj bi ga postavili na dru-gem mestu in bi bil znatno višji od sedanjega. Z njim naj bi prebili tako imenovano in-verzijsko plast, kar bi omogo-čilo odstranjevanje dima iz-pod pokrova, ki zlasti v zim-skem času močno duši Ljub-ljano in njene prebivalce. Dimnik je elementarni del ekološke-sanacije, ni pa naj-dražji, je dejal Ivo Samec. Najdražje so naprave, s kateri-mi bomo čistili pline, ki bodo tako prišli v dimnik in v višje plasti ozračja skoraj brez stru-penih primesi. Brez dimnika pač ne deluje nobena tehnolo-gija, je dejal Ivo Samec in to velja tudi za našo toplarno.
Drugi objekti, ki pomenijo predvsem nemoteno preskr-bo z vodo in pa čiščenje oziro-ma odstranjevanje odpadkov, niso bili deležni kritike Ijub-ljanskih prebivalcev. Občani so le spraševali, zakaj tega ni-smo storili že prej. S sanacijo vodovodov bomo poskrbeli za vire čiste in neoporečne vo-de. Nekaj pripomb je bilo tudi na lokacijo centralne čistilne naprave in na centralno depo-nijo odpadkov. Oba objekta bosta morala biti zgrajena ta-ko, da ne bosta motila okoli-ških prebivalcev.
Program, kakršen je zdaj pred Ljubljančani, pomeni maksimum tistega, kar lahko tudi napravimo. V vseh raz-pravah pa so ljudje zahtevali strog nadzor tako nad troše-ryem sredstev kot tudi nad strokovno gradnjo objektotf. S pomočjo svetov za družbe-no strokovni nadzor naj bi do-*bili občani zagotovilo, da bo vse delo potekalo tako, kot je treba. Za vsak objekt bo za-dolžen nosilec investicije, nad njim pa bo bdela interesna skupnost,             Na področ-
ju sanacije lokalnih vodovo-dov naj bi imel vsak objekt tudi poseben svet za družbeni nadzor.
In kaj lahko še povemo o prečiščenem besedilu progra-ma? Samo to, je dejal Ivo Sa-mec, da naj potem, ko bodo občinske in mestna skupšči-na sprejele odloke o razpisu referenduma, ne bo nobene-mu občanu odveč, da gre 23. novembra na volišče in odda svoj glas za uresničenje tega programa.
Niko Isajevič