Ipra.anj€ naiih obdn prcd rc_iff||o. Zadeva naših občin }o velevažna. Imeli smo večkrat priliko v našem listu o tem razpravljati. Razsvetlili smo to vprašanje z ra_nih vidikov in poudarili zlasti zgodovinske razloge, ki so dovedli do primeroma velikega števila majhnih občin. osobito v štajerskem delu dravske banovine. Občine so te-sno združene z razvojem našega ljudskega življenja, niso torej rastline", ki so bile iz tujine presajene na slovenska tla. Potemtakem branijo zgodovinski razlogi obstoj naših občin, kakor so zdaj. Naglasili smo večkrat tudi to, kako bi sprememba sedanjega stanja zadela zlasti naše kmetsko ljudstvo. Vprašanje združitve občin ni stvar navadnega seštevanja: občina 8 500 prebivalci + občina s 700 +občina s 1300 prebivalci = velika občina z 2500prebivalci. Če bi se združitev občin dala rešiti z navadnim sežtevanjem prebivalcev raznih občin, da se doseže od zakona morebiti določeno število 2000 ali 3000 ljudi za eno občino, bi stvar bila enostavna. Toda pri vprašanju združitve občin pridej'0 v poštev razni razlogi: zgodovinsko stanje, način naseljenosti ljudstva, zemljepisna lega, velika ali manjša razdaljenost krajev, meje župnij itd. Radi tega bi bilo primerno, tako smo večkrat poudarili, da se, predno se pristopi h končni rešitvi tega vprašanja, poizve mnenje kmetskega ljudstva, to je, predvsem županov prizadetih občin. »Juiros. Nekdanjl glasili bivše samt>stojne demokratske stranke »Jutro« in »Domovina« sta tudi zavzeli stališCe v tem yprašanj'u. »Jutrocc je že lansko leto pisalo: »Računati moramo s tem, da Be bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda še v teku letošnje jeseni komasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.« »Jutro« je na stališču, da naj se pri kmetskih občinah izvršijo »potrebna zaokroženja« občinskih teritorijev (ozeralja). Kar se pa tiče mestnih in trških občin, pa takšnega zaokroženja ne sme biti. »Jutro« se je zavzelo za takšne občine, če tudi so majhne ter Stejejo okoli 1000 prebivalcev ali Se manj, da ne smejo zapasti komasaciji (združitvi) s kmetskimi občinami. Zakaj ne? »Jutrocc je pi&alo: »Bila bi največja pogreška, ako bi se. takšne občine skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskiini in socialnimi intei^esi. Tu se ne bi pridobilo nič, nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako povečanib. občin znatno oslabile, a ne pove_ale.c< Torej dvojno merilo: eno za kmeta, drugo za meščana in tržana. Če se združijo kmetske občine, bi to bila po »Jutru« potrebna zaokrožitev, če bi pa se majhne mestne ali trške občine združile s sosednimi kmetskimi, bl to bilo »utopljenje« v okolicah. »Domovina«. Nekdanje podeželsko glasllo biv§e demokratske stranke je v svoji številki z dne 23. oktobra 1930 objavilo člančič z naslovom: »Vprašanje združitve občin.« V tem člančiču piše med drugim: »Ogromno je narasel v zadnjih letih delokrog naših občin, ko so te postale važen činitelj v državni upravi. Kako površno uradujejo take male podeželske občine, kjer je župan obenem tajnik, vedo prav dobro vsi, ki imajo opravka z ob.inami. Zato je potreba, da se spravi v vse občinske u- prave temeljit red. To pa je mogoče le, ako bodo na ra_polago tudi potrebni krediti, kakršne zinorejo edino velike edinice.cc »Domovina« trdi, da male podeželske občine, kje_ je župan obenem tajnik, uradujejo povi*šno. Taka splošna trditev ni resnična. Dobro je znano, in to tudi tistim, »ki imajo opravka z občinamicc, da mnogoteri podeželski župan, ki je obenem tajnik, prav dobi'o uraduje. So kajpada kakor povsod tudi izjeme. Toda trditev, da bi se po malih podeželskih občinah splošno slabo uradovalo ter da bi tamkaj vladal nered, je neresnična in za veliko večino podeželskih županov krivična. »Domovina« se v tem člančiču obregne ne samo na podeželske župane, marveč tudi na naš list. Tako namreč pi_e: »»Slovenski Gospodar« j'e trdil nedavno, da so majhne občine v Sloveniji nastale zaradi potrebe in na zahtevo ljudstva, kar pa nikakor ni resnično. Majhne občine so ostanki bivše Avstrije, ki je pod vplivam tedanje strankarske duhovščine vkljub dru« gačnemu naravnemu razvoju drugod ohranila in celo na novo ustvarila take male občine. Samo omenjeni krogi bi imeli interes na majhnih občinah, da bi lažje uveljavili svoj vpliv.« Kdor je v »Domovini« zapisal te be« sede, gotovo ne pozna razmer med našimi kmeti na Slovenskem Štajerskem. Abotna je trditev, da naše občin« niso nastale »zaradi potrebe in na zahtevo ljudstva«, marveč »pod vplivom tedanje strankarske duhovščine.« Vsak' kmet na našem Štajerskem se mora takšni trditvi smejati. Zapisati je mogel takšno trditev samo človek, ki nlma niti pojma o zgodovini Ijudskega življenja in narodnih bojev slovenskega ljudstva na Štajerskem. TrdheT »Domovine«, češ, »da samo duhovnikl bi imeli interes na majhnih občinabHi da bi lažjs uveljavili svoj vpliv«, je ra^ vno tako abotna in smešna, kakor prejšnja ter se odlikuje po ravno tak5nem nepoznanju razmer. Zabeležili pa smo jo zato, da si jo bo naše kmetsko ljudstvo zapomnilo. »Domovina« kon<* čuje svoj člančič tako-le: »Pričakujemo, da se državna oblastva ne bodo ozirala na nestvarne ugovore, temve_ da bo zakonodaja uredila vprašanja ureditve občin tako, kakor to zahtevajo čas in potreba. Z ustvaritvijo velikih občin pa se bo zboljšal tudi ves stik Ijudstva z oblastvi in bo lažje doseCi napredek dežele.« Pripombe k: tem besedam ne dostavimo, prišla pa bo prilika, ko bomo to storili. Žnpanska zveza. Županska zveza v Ljubljani je t vprašanju občin, zlasti njih združitva, poslala notranjemu ministrstvu spomenico, v kateri med drugim pravi: Važno pa je vprašanje, kako naj _• izvršuje združevanje občin. Gotovo je, da se združitev ne mora izvršiti na mah, ampak da je treba to storiti postopoma po vsestranskem in. resnem preudarku, po zaslišanju in ob sodelovanju raznih prizadetih činiteljev, med temi tudi Županske zveze. Zato sl dovoljuje Županska zveza predvsem prositl in predlagati: 1. Ministrstvo izvoli poslati zvezi novi osnutek zakona o občinah, da ga prouči in se izjavi o njem. 2. Ministrstvo izvoli poslati Županski zvezi tudi načrt o pregrupaciji občin, preden se namerava preiti k začetku združenja. K postopanju samemu pa si dovoljuJe predlagati Županska zveza nastop- no: a) Ko postane zadeva aktualna m bodo sodelovali pri izvrševanju zdruSevanj v prvi vrsti gotovo okrajni naJSelniki kot najboljši poznavalci občin ivojega okraja, naj le-ti vselej in v vsak&m primeru nameravane združitye zaslišijo župane prizadetih občin, ©dnosna občinske odbore. Saj so si nemalokrat interesi sosednih občia ali celo poedinih krajev popolnoma nagprotni. Zato je iskati ne le združevaHja, marveč tudi popolnega soglasja po dejanskih. razmerah. b) Glede končnih pregledov o zdruJevanju občin naj se da pristojnim baBom najdalekosežneje pooblastilo, ako •e že ne bi prepustila izvršitev banovinam samim. — Tudi banska uprava naj bi se poslužila pri tem Županske rveze kot posvetovalnega organa. c) V vsakem primeru naj bi se upoItevala zemljepisna lega naših občin. Zlasti naj za obseg občin ne bo meroda.no število prebivalstva, ampak naj te upoštevajo le ozemne razmere. Zato naj se izpremembe občin po obsegu izVršujejo res le po krajevnih potrebah tn možnostih. Naše občine so nastale iz krajevnih lndividualnih razmer. — Velike občine so prikladne pač za gosto naseljene kraje, ne pa za razsežne, hribovite in redko naseljene kraje z razkropljenimi hišanii, nasel.ii in posameznimi velikimi posestvi. Tam pač ne more biti meix>dajno število prebivalstva, ker bi se take občine mogle upravliati iz srediIča le z ogromnimi stroški. č) Važno je dalje vprašanje, kako li jipraviti v sklad ln urediti rneje političnih občin s farnimi (župnijskimi) mejami in mejami šolskih okolišev. — Tu bi bilo treba gledati na to, da se bodo meje krile in da župnije po možHosti ne bodo segale v druge občine, kakor tudi da bodo šolski okoliši prav tako v območju političnih Oibčin, tako fda bodo obFine vzdrževale res samo tiste šole, ki so na njihovem ozemlju. K temu pripominjamo, da so farne ineje neizpremenljive, da se bodo torej pri pregrupaciji občin morale ravnati ©bSinske meje po njih In ne meje župnij po občinah.