lasilo tovarne alpiria žiri

DELO
ŽIVLJENJE
tnik8
alpina
1

kaj nas čaka v i^tu 1969
Ko bežno ugotavljamo, kako smo zaključili leto, ki je ravnoka za nami, moremo ugotoviti, da smo kljub večjim in manjšim ^-najaakajoa.. .dx>bro- gospodarili . Zar di tega bomo leto 1968 beležil kot eno izmed najbolj uspešnih Za uspešnost se moramo zahvali ti pravilni politiki gospodarjenja in velikemu-,pr.i.zadevan ju s-oe.ljo±aa&a.. -kolektiva. Vendar ne smemo pozabiti, da so k temu prispevali tudi pogoji, na katere sami nismo uplivali in da v bodoče na to ne smemo preveč računati. Naj bo že tako ali drugače, leto je za nami, mi p moram-o-misliti naprej in se bo riti za način, kako bi pod naj boljšimi pogoji tudi v nadalje dosegli take in boljše uspehe.
Novo leto 1969 nam je takoj pr ve dni naložilo .precej težje naloge kot smo jih vajeni. Z uveljavitvijo novega pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in z 42 urnim delovnim tednom smo si naložili več kot dovolj. Zato se moramo na vseh področjih prizadevati, da bomo v ncvih pogojih še bolje gospo darili in vse nastale probleme pravočasno odpravljali.
Prva naša naloga ^e, da bolje organiziramo proizvodnjo in strokovne službe. Vedno in pov sod nam mora biti pred očmi skupni cilj podjetja. Naše službe, katere so odgovorne za nemot&ni potek..pr-ai_zvodnje, mo
ramo organizi.iti tako, da bodo vedno pravočasno pripravile materiale in polproizvode. Več pozornosti moramo posvetiti planskim nalogam in pri tem • uvesti strogo disciplino. Delo odgovornih služb moramo bolj sinhronizirat.l in povečati od-,-govornost pcaqmeznikov. Do sedaj smo se vsf: premalo posluževali zamenjav na delovnih mestih izven proizvodnje, Četudi —posamezni k-i niso zadovoljevali, medtem ko imamo.na voljo že veliko takih delavcev, ko bi bili vsaj toliko ali bolj sposobni prevzeti odgovarjajoča delovna mesta. Sedanji čas zahteva gibkost in dinamičnost v organizaciji podjetja zato ni nikjer rečeno, da mora tisto, kar je bilo včeraj dobro, ostati za vedno.
Na sestankih po delavnih enotah so namnneposredni delavci dovolj jasno povedali, da hočejo dovolj in kvalitetno pripravljenega dela. Veliko napak bi lahko odpravili z malo več doslednosti in odgovornosti do dela na posameznih delovnih mestih. V proizvodnji re pojavljajo ne-odpustljive napake, ki jih ne bi smeli dovoliti niti začetnikom. Prav imajo delavci, ki to kritizirajo,saj nas taka nedoslednost stane toliko, da smo po izdelavi parov na enega zaposlenega precej izpod povprečja. Podjetje za katerega pravimo, da je organizirano po industrijskem načinu, bi. moralo bolj paziti na potek proizvodnje. Če takoj začnemo dos-- ledno odpravljati samo tiste
-napade, ki ne zahtevajo veliko investicij in na—katere so nas opozorili delavci v proizvodnji bomo proizvodnjo povečali vsaj za toliko, kolikor vsebujejo povečanje osebnih dohodkov.
Pri vsem tem se moramo vprašati, kdo je temu firiv? Vemo, da je na to vprašanje težko odgovoriti, se težje pa s prstom pokazati na posameznike, zakaj vsak se trudi na svojem delovnem mestu, samo p-o-s l-ftvl ja se vprašanje, če nam ta trud zadošča in če so strokovne sposobnosti posameznikov še primerne za tairo veliko podjetje ali pa "'e nanje deloval čas in niso bili sposobni prilagoditi se novim zahtevam. Sami Vemo, da so strokovne službe večkrat ravno zaradi takih .Ln podobnih r-tvari parali-zirane. Zaradi tega je nujno pole^-, že omenjenega , analizirati strokovne službe in jih organizacijsko bolje povezati, tako da bodo bolj ainhronizira-no delovale. Na čelu teh služb pa postaviti take strokovnjake, ki bodo spos<bni organizirati delo po sodobnih zahtevah v skladu s potrebami podjetja. V bodoče ne smemo dovoljevati, da bodo postavljena naloge kot so: rokovnik, abc sistem in razna druga proučevanja ostale v mizi reševal"ev onemogočena že prej p ^edno so bila dana na preizkus. Nov pravilnik in
osebni dohodki, bodo zahteva-7 »
li nove odnose do dela, ki bodo ostri .in ne usmiljeni do vsakogar. Povišani otvobni dohodki oodo opravičeni samo tedaj, če
bo. zaostrena odgovornost zadoščala povečani proizvodnji in ,bomo kos izkoristiti optimalne možnosti v proizvodnji in prodaji .
Nakazane spremembe v organizaciji bodo imele za posledico dodatno zaposljevanje proiz-vodnjih in strokovnih delavcev in seveda povečanje zmogljivosti.
Vse ukrepe bo treba temeljito proučevati in se odločiti za spremembe šele takrat kadar bomo vsestransko prepričani, da smo ukrepali po preudarku skrbnega gospodarja v cilju boljšega uspeha za celotni kolektiv.
Ivan CAPUDER
INVESTICIJE V rRIHCBNJj
Novo leto je časovna doba, ob kateri pogledamo nazaj in ugotovimo uspehe in neuspehe preteklih 365 dni.
Mislim, da sl.o na splosno lahko zadovoljni s poslovnim uspehom v preteklem letu, vendar se moramo zavedati, da tudi drugi napredujejo in bi pomenilo ostati pri oLjtoječem isto kot nazadovati.
Če pogledamo našo strojno opremo posebno v šivalnici in montažah, lahKo ugotovimo, da je precejšen del strojev starih in iztrošenih tako, da jih oo-mo morali zamenjati z novimi.
Ti stroji v skupni vrednosti oca 1.C00.000.- N din so v glavnem že zajeti v predlogu investicijskega plana za leto 1969, sprejeti na seji delavskega sveta 6/12 1968.
Ze vec- let opažamo, da sta pri--kro-je val niča in šivalnica ozko grlo proizvodnje. Za odpravo teh bomo morali poleg prehoda na 2 izmeni v obratu Gorenja vas misliti tudi na razširitev cz. dozidavo prostorov in nabavo opreme.
Če je naš namen še naprej izvažati smučarske čevlje, pa bo nujno treba rešiti vprašanje prostora'za montažo 5. Dosedanja rešitev je bila..začasna,„ •zato pa moramo takoj proučiti predlog povezave prostorov starega skladišča in montaže 5 z novim skladiščem, sprejeti ustrezen sklep in ga realizirati. Vsako zavlačevanje se nam bo maščevalo.
Problem skladišča za materiale in gotove izdelke ni nov. Skrajni čas je, da realiziramo načrte že v tem letu. S pridobitvijo skladiščnih prostorov bi dobili tudi prostor za garaže in sekalnico, ki je sedaj močno utesnjena, vemo pa, da se bo pri uvedbi montažnega sistema precej delovnih operacij pre-, selilo v sekalnico.
Ce nam bodo dopuščala sredstva pa se moramo pripravljati na večjo rekonstrukcijo in nabavljati opremo, ki bo odgovarjala -tudi v spremenjenih pogojih..
Vsekakor pa bi bil idea?ne jši najem kreditov in kompleksna rešitev, kakcr postopno doku-povanje strojev. Najprej pa moramo odpraviti ozke grlo šivalnice. Tu pa je potreben določen čas za priučevanje nove delovne sile, ki je čez noč ne moremo dobiti. Brez pravega sorazmerja med zmogljivostjo montaž in- ostalih oddelkov pa ne bo dobrih rezultatov .
Janko ŽAKELJ
IZVC Z V 0SPH3DJE
Razvoj našega podjetja povezujemo z izvozno politiko,. V Sloveniji je že precej podjetij, ki več kot polovico vrednosti svoje p oizvednje rrodajc izven naše države , Nagli gospodarski vz^on, ki je prav sedaj v Sloveniji, je plod resnega dela in načrtnega odločanja v smeri mednarodne delitve.
Mi ne smemo izolirano gospodariti. Ko pregledujemo pretekle rezultate, vidimo, da izvoz ■stalno narašča. Narašča v skupnem seštevku. Ko pa analiziramo vzhod in zspad pa ugotovimo, da smo v zadnjih dveh letih zelo pojačali vziiod in nekaj zrnanj &ali zapad. Glavni vzrok je bil prav v pogojih in pa tudi v motnostih. Vsakdo se boji zapadne-ga bremena in k sreči je vmes regulator (ključ), ki stimulira izvoz na zapad, ker se tako
pridobi pravica izvoza na vzhod Dolgo vrsto- let je Alpina zalagala s pravico do izvoza vrsto podjetij, ker smo imeli največji ključ v tej veji. Letos ■smo po ključu na četrtem mestu v državi. 6,27$ je bilo od vsega zapadnega izvoza našega (v Jugoslaviji - obutvena industrija). Večji delež imajo ČIK - Kumanovo, Borovo, Planika..
Preteklo leto smo imeli tretje mesto in ključa - pravice nismo mogli izkoristiti, čeprav je znašal izvoz v SSSR 235.COO parov., Ta izvoz pa je bil sestavljen iz rednega posla in izrednega. Redni posel je v okviru blagovne., liste med obema državama. Izredni posel pa je dodatni, ki izravnava prvega In znatno dopolnjuje blagovno izmenjavo med SSSR in Jugoslavijo,
Skupnega izvoza v 1968 letu je bilo v vrednosti 2,135 .95-5 # (dolarjev), od tega 1,583.457 na vzhod (SSSR, CSR, DDR, Poljska ) o
Iz preteklih rezultatov je lahko postaviti zaključek: povečati zapadni izv z in vzhodnega obdržati. Pri tem je mišljeno tudi ;ovečanje proizvodnje. Znatna investicijska vlaganja in poslovna orientacija narekujeta, da moramo zapadna tržišča intenzivneje osvajati predvsem tudi v lahki obutvi. Posebnost naše proizvodnje - smučarska obutev moramo sistematično razvijati in.razvojno slediti svetu. Brez dvoma bi moral ostati naš smučarski Čevelj glavni izvozni artikel.
.Izgledi za izvoz tekočega leta so sledeči: načrt in plan izvoza naj bi obsegal doseženi -rezultat preteklega leta, le da bi obvezno zapad ^cvečali.
Trenutno so že zakjučene znatne količine in sicer 144.000 parov za SSSR. V tej količini je 15 vrst čevljev cd tega samo eden GIK Kumanovo. Torej 14 vzorcev naših. Tudi modeli so v glavnem idoči in sodobni. Zaključeno je 3C.CCC parov za Zapadno Nemčijo (lahke). Izvoz v CSR, upamo, da bo kmalu znan. Nemčija je potrdila pred 14. dnevi 20.000 parov v dveh modelih, sedaj pred dnevi pa javlja, da bo stornirala določeno količino in mi ne vemo, Če je med to količino naš artikel. Pričakujemo pa seveda kot vedno, da bo potrjena oe dodatna količina za izvoz v SSSR in to čez kak mesec.
Dosti težje je s smučarskimi čevlji. Trenutno čakamo na naročila. Nedoločeno nam sicer ž.e sporočajo, vendar mi bi sedaj rabili že čimprej specifikacijo po artiklih in količini. Vzorcev je bilo napravljenih in razposlanih več kot kdaj koli, upamo, da bo tudi naroČilo v predvideni količini.
Zaenkrat je dela dovolj, pričakujemo zapadna naročila in upamo, da bo tudi izvoz v tekočem letu uspešen kot lani.
Izidor REJC
5 -
OB. ROB S All CUPRA VNEMU RAZVOJU
Samoupravni razvoj .je naša tekoča in spreminjajoča oblika dela in odnosov. Med teorijo in prakso mnogokdaj zazija razlika. Prav jc trditev, ki pra--yi, da so slabosti obstoječega sistema samoupravljanja gonilna sila v stanju novih, bolj uspešnih oblik.
V nisem podjetju smo razvili -samoupravljanje gotovo do povprečne višine. Upam trditi, da v nekaterih detajlih še dalje. Torej je ta pot., brez dvoma prava. Nekajkrat po smo tudi že • .pisali-, da posamezniki ne rrzu-me jc pr.:vilnc »samoupravnega mehanizma. To se. vidi iz tega, ker posamezni člani samoupravnih organov nj gledajo organa kot celote, kot volje večine. Sklep delavskega sveta ali upravnega odbora je skl.~.p večine. Kdaj se bomo mi navadili temu, da smo v družbi, kjer se moramo pokoriti mnenju večine. Vse preveč je še osebnih prenašanj podrobnosti in osebnosti med kolektiv. Če smo člani samoupra1 nih organov, moramo sklep, voljo večine spoštovati in ceniti ter se ji podrediti. To je< tudi del odgovornosti, ki sme jo prevzeli, ko smo postali član tega ali onega samoupravnega organa.
Kolektiv se pa tudi. mora zavedati, da v delu samoupravnih organov sodelujejo pooblaščeni in od kolektiva izvoljeni predstavniki. Tega se■pri nas ka.i malo zavedamo.
Ko smo imeli sedaj polne dela s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, sem opazil, da se samoupravni sistem razrašča v tako razsežno demokracijo, kjer se pojavlja vse prekruto in neinteligentno zmerjanje, kar pa ne dela. nobeni osebi časti in videza treznosti ter premišljenosti. Mislim, da je oblika samoupravljanja v treznem razpravljanju in razglabljanju s čutom odgovornosti ne pa oblika, ki smo ji bili prisotni na raznih sestankih. Kolektiv šteje preko 1100 članov in svojo pamet uporabimo boljšega gospo-bo vsem več pri-
v vse oblike darjenja, ki nesel.
Izidor RSJC
PODJETJE SE 1 REDST.iV! J A MODNA 'OBLAČILA LJUBLJANA -OBRAT 2IRI '
Današnji obrat "Modna oblačila" je bil ustanovljen že jeseni '-leta 1948 kot obrtna zadruga z namenom, da nudi tukajšnjemu prebivalstvu krojaške in šivil-ske usluge. Z delom smo pričeli v stavbi bivše Čevljarske zadruge "Sora" na Dobračevi. Leta 1948 smo bili le 4 člani, v letu 1949 pa se je dejavnost že razširila in je bilo zaposlenih že 18 delavcev.
Priče tek ni bil lahak, saj smo delali v najeti stavbi z izposojenimi stroji in drugim priborom ter z zelo nizkim stro-
. is
strokovnim kadrom. Vendar je colektiv imel voljo do dela in strokovne izobrazbe, tako, da smo v letu 1950 že zadostili potrebam kraja s kvalitetnim delom, delali smo tudi za -iršo okolico, Poljansko dolino, do Idrije in Logatca.
Vsak prislužen dinar je kolektiv vložil v nabavo strojev, tako smo že leta 1952 delali brez izposojenih strojev, izdelovali smo že prvo konfekcijo za razne ljubljanske trgovine . Ker je kolektiv želel nadalnjo razširitev, prav ta-:o tudi bivša občina Žiri, smo se v letu 1955 paeselili v nove prostore v Zadružnem domu, catere je kolektiv sam preuredil. Do leta 1956 smo že vzgojili nekaj strokovnega kadra in smo pričeli izdelovati lastno konfekcijo. Odprli smo lastno trgovino v Zadružnem domu in uspešno prodaja?,i naše izdelke v drugih krajih.
b koncu leta 1958 smo začeli z izdelavo lastnega programa o nadalnji razširitvi obrata, za kar pa bi rabili več obratnih sredstev in investicij, "ri takratni podružnici KB -.ccfja Loka smo zaprosili za kredite, ki pa jih nismo dobili. Zato smo leta 1559 nabavili iz svojih sredstev več sodobnih strojev za izdelavo konfekcije. Leta 1959 je bilo zaposlenih že 35 delavcev. Želeli smo, da bi se še naprej razširili in tudi takratna občina je želela, da bi odprli čimveč delovnih mest za doraščajcčo .iladino zato smo se odločili,
da odpremo še eno delavnico v Gasilskem domu v žireh in razširimo sodelovanje s podjetjem "Modna oblačila" Ljubljana, za katero smo že izdelovali konfekcijo.
V januarju leta I960 smo se združili s podjetjem "Modna oblačila" in smo še istega leta zaposlili 52 delavcev. Seveda je bilo potrebno temu primerne urediti tudi prostore v Gasilskem domu. V letu 1565 smo se vsi preselili v nove prostore.
Podjetje "Modna oblačila" Ljubljana je bilo ustanovljeno 1952 v Ljubljani s 4 člani kolektiva. Podjetje je hitro napredovalo in šteje danes že 1080 zaposlenih z obrati na Krki, V Trebnjem, v Bohinje&i Bistrici in v Žireh.
Podjetje se je s svojimi kvalitetnimi izdelki že močno uveljavilo na domačem in tujem tržišču. Ima pa težave z obratnimi sredstvi, ker nimamo dovolj lastnega kapitala.
Pri nas je trenutno zaposlenih 123 delavcev; od tega so 103 ženske in 20 moških. Povprečni osebni dohodek v obratu Žiri v letu 1968 je 62.000 S din, celotno podjetje "Modna oblačila" pa ima povprečje 82.0CC S din.
Glede na nadalnji razvoj, izboljšavo organizacije, prodaje in nabavo nove opreme se predvideva, da bo v letu 1969 v obratu Žiri povprečni osebni dohodek cca 75.000 S din.
Kot je večinoma vseaa .Žir ovce m znano, bomo letos pričeli s preureditvijo zadružnega hleva za nove proizvodne prostore. Izboljšala se bo možnost kolektiva v Žireh, da doseže v prihodnjem obdobju večje delovne in gospodarske uspehe, obenem pa odpre v prihodnje še nova delovna mesta za našo mladino in bo zaposlenih lahko vseh skupaj okrog 200 delavcev.
Vinko NAGLIC'
OBISK PREDSEDNIKA GOSPODARSKE. ZBORNICE SRS
Pred dobrim tednom din je_ cbis-kar naše podjetje predsednik Gospodarske zbornice Slovenije tov. Leopold KRESE. Pogovarjali smo se o tekoči poslovni politiki, rezultatih, predvsem pa o perspektivi Alpine. Zadovoljen je bil z ' našimi uspehi in največji del svojih misli je namenil bodočem razvoju.
Povedal je, da imamo prav gotovo odprto prihodnost, če bomo znali pravilno izrabljati vse mednarodne pogoje in se prilagajati zelo pospešeni delitvi dela v svetovnem merilu. Dobro pozna splošno situacijo v gospodarstvu, zato je še posebej, obljubil, da se bo kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije vedno zavzemal za napredne sile .in smeri: slovenskega gospodarstva.
Povdaril je predvsem to: podjetjem, ki uspešno poslujejo je treba na vsej fronti dala pomagati, ker bodo znali vložene vrednosti ■ (investic.i le ) gospodarno izrabiti in bodo s tem doprinesli več in hi -treje,icot pa tisti, ki jih še vedno vleč.:mc iz stisk in neuspehov. Družbeni kapital je treba vestno naložiti in ga dati. na razpolago tistemu , ki je že sedaj dokazal, da ga 7.nn. kor_3tno rabiti in dosegati z njim še veliko večje uspehe.
Tov. predsednik KRESE s:, je tudi pozori. ) ogledal oddelke in je rekel, da ima sedaj mnogo boljši vtis, kot ga je imel preje. Rekel je: "Vi ste sedaj že res industrija in tc je edina vaša pot."
Zaželel nam je mnogo uspehov v tekočem letu in v prihodnje ter obljubil, da se letos še kdaj oglasi.
Izidor REJC
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
Cb koncu decembra smo imeli 1141 zanosi aih delavcev.
V	matičnem podjetju smo imeli 872 delavcev, v obratu v Gorenji vasi 112 delavcev in v prodajni mreži 157 delavcev.
V	mesecu decembru smo zaposlili le dva delavca v prodajni mreži in sicer Čelik Jakoba v
r-o&aja-lni III v Zagrebu in "itič Dragico v Niša. Delovno razmerje je prenehalo 9 delavcem. Jereb Verena in Kavčič Silva sta preneiiali z delom na osnovi lastne odpovedi, Modic Jože je bil invalidsko upokojen. V obrata v Gorenji vasi je prenehala z delom na lastno željo Potočnik Slavka. V prodajni mreži je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas Ignjatcvič Juli v Kragujevcu, Davinič Katici v Beogradu I in Forstnerič Idi v Ptuju. Mikič Matija iz Slav. Broda in Karun Anton iz Kranja ta- pre-kj ni.la z delom po lastni odpoved^ del ovne g a-, razmer ja^
Po pogodbi za določen čas od 4. do 11. decembra so v podjetju delale tudi naslednje delavke: Grošelj Mira, Strel Cilka, Mlinar Marinka in Cigale Marija.
V	letu 1968 je bilo sprejetih
v delovno razmerje 128 delavcev s.-: ipaj po naslednji razporedit-r vi: Obrat Žiri 84, obr^t Gorenja vas 5 in prodajna mreža 39 delavcev.
Y	istem obdobju je prenehalo delovno razmerje 65 delavcem in sicer: v obratu v Žireh 31, t obratu v Gorenji vasi 3 in prodajni mreži 31 delavcem. Na 'podlagi teh podatkov ugotavljamo, da smo število zaposlenih poveoali za 63 delavcev. Največ se ;'e povečalo število zaposlenih v obratu v Zireh in sicer kar za 53 delavcev, v obratu Gorenja vas za 2 in prodajni mreži—za.-&~delavcev.
Lahko trdimo, da je bilo poslovanje podjetja v preteklem letu uspesno, prav tako pa lahko trdimo, da je bilo tudi na področju zaposlitve novih delavcev leto 1968 uspešno.
Angelca FILIPIČ
Poročeni v decembru:
Žakelj Marija (2356), Stanonik Mojca, Trček Silvo.
Iskreno čestitamo!
OB 50 LETNICI SMRTI IVANA CANKARJA
Petdeset let leži Ivan Cankar v grobu. Kolikokrat smo v teh petih desetletjih skušali obnoviti v spominu njegov duhovni in telesni obraz, kolikokrat se zatekli k njegovi umetniški besedi, kolikokrat iskali v njem opore, ko smo bili ogroženi narodne, socialno in kulturno?
Ivan Cankar je bil človek, v katerem so dozorele najplodnejše lastnosti slovenskega ljudstva in nihče pred njim in za njim ni v našem narodnem življenju izpovedal odločneje in z večjo odkritosrčnostjo hrepenenja in zahteve slovenskega naroda po pravici in svobodi.
Dasi-se Cankarjeva doba življenja in dela povsem razlikuje cd
1
i
pogojev, v katerem živimo danes, pa se v nočem lastnosti časa in ljudi niso spremenile. Cankar bi se gotovo tudi danes dvignil proti napakam sedanjega časa. Zato je malo verjetno, da bi mu bil tudi današnji čas naklonjen. Cankar ni oznanjal le pravice za vse, njegovi junaki to pravico terjajo po človeških zakonih. Njegove besede, da pravice ne bo koval ne frak in ne talar, so
vel.iicoJcrct--odmevale.....enostran-
...sko, politično. Poleg pravice je terjal tudi resnico, lepoto in ljubezen do matere, in -do—
zvan Cankar, ki je vse življenje sam veliko trpel, je mogel "iako do dna prodreti v skrivnos trpljenja posameznega človeka, rak or svojega naroda. Ivan Can-iar je tako svetla podoba nase sgodcvine. Te resnice bi se morali še posebno živo spominjali v tej časovni oddaljenosti, k: nas loči od njegove smrti, }Sl do danes, ko nam je ta njegova podoba tem lepša, čim bolj jiam čas zarisuje njegov obraz.
Poznamo ga kot pesnika po njegovi pesniški zbirki "Erotika", loda, ko je spoznal, da se z ■ Zupančičem ne bo mogel kosati, ^e je posvetil prozi in drami.
^/Cot pripovednika pa ga poznamo po črticah, v kateri je preprosto opisal svoja otroška leta, ob tem pa veliko ljubezen do švcje matere.
Pisal pa ni samo črtice, ampak tudx_jdaljša dela-povesti in romane . "ita klancu" je umetniška podoba njegove družine in njego-
ve mladosti ter njegovo najlepše delo, saj je v njem j veli-čal svojo mater.
Tudi njegove drame so zelo znane , ker je v njih razgalil slovensko družbeno življenje, opisal propadanje slovenske vasi.
Če dolgo bi lahko pisali c njem, a še ne bi bilo vse, saj je tudi evropski pisatelj, kar dokazujejo njegova dela, prevedena v tuje jezike. V njegov spomin smo tudi mi pripravili skromno proslavo in s tem počastili njega, kot našega prvega poklicnega pisatelja.
-Sestavek je objavljen kot šolska naloga učenke Izobraževal-tnega centra čevljarjev Žiri
Marinke SELJAK
ODMEVI NA "TRENUTEK 68"
Televizijski gledalci smo imeli priliko spremljati v nretek-lem mesecu oddajo "Trenutek 68".
V oddaji je sodelovalo kar pet žirovskih umetnikov. Zato bomo o tem dogodku spregovorili tudi v našem biltenu, člani kolektiva, ki nekoliko poznamo likovno udejstvovanje naših slikarjev - naivcev, smo bili razočarani nad vsebino oddaje. Pričakovali smo, da bomo poleg diskusije o tem, kakšna je razlika med slikarji -akademiki in slikarji - naivci, več slikali tudi o likovnih de-
lih— s-o <±eJLu4 oč-ili—slikar j e v . Na ta način bi lahko bel je spoznali dela slikarjev - naivcev, ki živijo v dru, i h krajih Slovenije. Poleg cega smo želeli poslusalci kaj več zvedeti o umetniškem udejstvovanju slikarjev - naivcev in kakšno je njih mesto v slovenskem in sve-■tovnem slikarskem svetu. Malo smo slišali o tem, kje slikarji jemljejo svoje motive ( sa-.:.o za Tišnikarja ), kaj jih sili k zunanjemu izražanju svoje umetniške moči in sposobnosti.
Na manjšo strnjenost oddaje so močno vplivali tudi vmesni vlož-•ki petja in baleta. Zlasti izvajanje baletnikov je 'imelo kaj čudno vsebino in nam zlasti dialogi med baletniki niso nudili posebnega umetniškega užitka To našem provincialnem dojemanju niso obogatili vsebine oddaje . Gledalci smo imeli tesni Občutek zlasti ob raznih dvogovorih med posameznimi umetniki in vodji oddaje. Priliko smo imeli poslušati stvari, ki nas pišo zanimala, ob tem pa nismo ulišali in videli tistega, kar smo pričakovali od oddaje.
Prebivalci Žirov smo želeli, da bi bili naši slikarji predstavljeni slovenski javnosti in resnični podobi z vsem njihovim bogastvom idej, načrtov in dosedanjih uspehov v slikarstvu in likovnem oblikovanju in da • bi spoznali več njihovih umetniških del, ki so svojstven prispevek k skupnim likpvnim stvaritvam.našega naroda.
Kljub temu, da nismo videli slikarjev - naivcev v celoviti podobi, smo veseli njihovega nastopa v javnosti tako kot je bil zasnovan. Televizija je gledalce le opozorila na obstoj in delovanje večjega števila sposobnih oblikovalcev, ki vsak po svoje izraža -svoje notranje doživljanje časa in okolja,* v katerem , živijo.	*r	•
f
Pomena naših slikarjev - naivcev ni treba posebej poudarjati. Ce povem,/da prav v/ dneh Jože Pe kernel j razstavlja v galeriji Cortina v/Milanu, si že lahko ustvarimo, sliko o mednarodnem slovesu naših umetnikov. Jože Peternelj razstavlja edini med slovenskimi naiv-ci v tej galeriji poleg 12 hrvatsko - hlebinskih naivcev. Razstavljenih je 9 njegovih najnovejših del.
Razstave je organizirala galerija Cortina s pomočjo jugoslovanske pevke Sonje Borbieri, ki živi v Italiji in prof. Di-na Tega.
V prospektu s te razstave je zapisano, da je Jože Peternelj slovenski umetnik, ki se izživlja v svetu velikih ljudi, dreves in gigantskih rož, ki zelo ponazarjajo človeško življenje. Njegove razstave še niso prešle meja svoje dežele, v kateri je imel velik uspeii. Torej, galerija Cortina ga predstavlja prvič. V spremnih mislih je v prospektu razstavi jenih del rečeno tudi, da so slikarji
jugoslovanskega čadeža zadnji •prispevek k zgodovini slikarstva, k slikarstvu resničnih mojstrov stvarnosti, k stvarnosti sveta naivcev.
Albinca MCŽINA
IZ ZGODOVINE NAoEGA ČASOPISJA
,;GHADILI BOMO ŽELEZNICO ..KCFJA L OKA -1 DRI JA -fV. LU CIJA
V planu naše prve petletke je vnes na med drugim gradnja 66 km d-lge železniške proge Čkof ja Ijka-Idrija-Sv.Lucija kot prvi del bodoče velike transverzalne železnice, ki bo vezala Savinjsko dolino preko Domžal, Skofja Loke in Sv.Lucijo z Novo Gorico. Zagotovljeno je, da bodo že v prihodnjem letu izdelani V3i podrobni projekti in da bo proga izkoličena na terenu, v letu 1949 pa bomo žala.zni-oo--jzgradili..
Ze pred sto leti, ko so delali projekt južne železnice skozi slovensko ozemlje na Trst, pa tudi pozneje, ko so projektirali bohinjsko železnico, je geografska lega Poljanske doline privlačevala projektante. Dolina Poljanske Sore omogoča preko razvodnice pri Cerknem najkrajšo pot do doline Soče. S priključitvijo osvobojene Goriške je nas+ala nujna potreba, tesneje povezati Goriš—-ko z stalo Slovenijo in z no-■tranj-srt jo države. Glede na
bodoči razvoj avtomobilskega prometa in glede na razmeroma gosto železniške :iirežo Slovenije je gospodarsko upravičena le gradnja železniške proge, ki nima	lokalnega pome-
na. Prav železnica Ckofja Loka-Sv.Lucija pa bo kot dol bodoče transverzalne že2 er-niške proge Savinjske doline-Domžale-bkofje Loka-Sv.Lucija pomembna ne samo za kraje, ki jih bo neposred no povezala, temveč bo nudila tudi velike tranzitne možnosti.
neposredno se bo nova transverzalna proga dotaknila v območju Savinjske doline ia črnega grab na nahajališč premoga in anti-mona, v Poljanski dolini nahajališč bakra, v nadaljnjem poteku pa bo povezala z našim železniškim omrežjem veliki rudnik živega srebra v Idriji. Po vsej dolžini proge bo omogočila izkoriščanje lesnega bogastva. Odprla bo nove vire surovin, Švignila gospodarsko aktivnost vsega prizadetega območja in usmerila turizem v nove zanimive predele'. NOVO ŽELEZNICO BOMC GRADILI KOT GLAVNO PROGO PRVEGA REDA
Kot del važne tansverzalne in tranzitne proge bomo progo Žkof ja Loka-Goric i gradili kot "lav no progo prvega reda. Že leta 1928. je ing. M.KIodič izdelal predprejekt za železnico iz Savinjske doline preko Motnika, Domžal in Škofje Loke do Žirov, kjer je bila prej meja. Ta proga je bila predvidena kot lokal .na. proga. Po priključitvi Goriš ke pa je projektirana železniška zveza dobila pomen važne
transverzalne proge, zato je v najnovejšem predprojektu inž. Poljanska že projektirana kot glavna prog? prvega reda z ustreza jocimi pclumeri in vzponi. Oba projekta nudita dovolj gradiva za izvršitrv detajlnih projektov.
V smeri iz škofje loke preti Sv. Luciji proga nikjer ne bo imela večjega vzpona kakor 6$o in bo'te^ke vlake lahko vlekla samo ena lokomotiva. Le v obratni vozni smeri, be-fmstTLdri--jo in Zirmi odsek z vzponom 18^0. Na tem odseku bo pri težkih vlakih potrebna dvojna.za-prega lokomotiv. Te težave pa bodo v glavnem odpadle, ko bomo pozneje progo elektrificira-li. Predvidena je že elektrifikacija železniške proge Poštoj-na-Ljubljana in Postojna Jesenice. Ker bomo elektrificira-li predvsem gorske proge, kjer je vlečna služba najdražja in zaradi hudih vzponov neracionalna za parni pogon, bo morala kmalu slediti elektrifikacija proge Ljubljana - Jesenice in proge Škofja Loka-Sv. Lucija. Za prehod od Žirov do Idrije bo tr oa ograditi 4 km dolg predor. To bo edini veliki objekt na progi. Pri sestavi detajlnih projektov in pri dokončni izbiri trase skozi dolino Poljanske Sore se bo treba ozirati na stanje visoke vodo, zakaj Sora pogosto zelo naraste; prav tako se bo-treba ozirati na geološki sestav tega področja, kjer prevladuje karbonski skriljavec, ki narekuje opreznost pri ustvar-
janju vsekov in zasekov.
Zgraditev nove transverzalne železnice nujno narekujejo tudi splošni gospodarski razlogi Zato se je glavna direkcija za eksplotacijo železnic v Ljubljani po zrelem preudarku odločila za to progo, ki je bila sprejeta v petletni plan in je sedaj neposredno pred uresničen jem.
ZANIMIVI LPGRTNI DCGCDKI
Zimska sezona tako športna kakor tudi turistična je na višku. C tem nam pričajo številna smučarska tekmovanja doma in na tujem.
Obilico snega, ki ga imamo tudi pri nas, smo že in ga še bomo iskoristili za organiziranje različnih tekmovanj. Tako SK Alpina, kakor tudi ŠŠD . Tabor Žiri sta že imela številne treninge na snegu, razen tega pa tudi že prva interna tekmovanja, na katerih je predvsem SK Alpina pieizkusil svoje tekmovalce in obenem tudi določil tiste, ki ga bodo zastopali na raznih tekmovanjih doma in na drugih terenih.
Do sedaj so mlajši mladinci in starejši mladinci ter člani že pomerili .svoje moči z ostalimi tekmovalci na Jesenicah, Begunjah, bkofji Loki, Ravnah in Prevaljah na Koroškem. Rezultati, ki so jih dosegli na teh
1 13 -
tekmovanjih, so kar dobri, saj so se plasirali od 12. do 51. mesta, z zaostankom za zmagoval' eem od 5 do 1C sekund. Poleg že omenjenih tekmovanj bodo odšli alpski smučarji še na številna druga tekmovanja, "" razen tega pa bodo organizirali doma občinsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu ter medklubsko tekmovanje v veleslalomu.
Čeprav so naši mladi skakalci pričeli z rednimi treningi šele letos, so na r:. znih tekmovanjih na Vrhniki, v Predmeji in Cerknem dosegali kar dobre rezultate, saj je v Cerknem pri mlajših mladincih dosegel Janez Pcljanšek tretje mesto.
Največja prireditev pa je bila v.Žireh na 65 m skakalnici, kjer se je med seboj pomerila vsa. slovenska elita z izjemo šestorice, ki je bila na novoletni turneji. Največ priznanja in aplavza je zasluženo prejel domačin Cto Giacomelli, ki je ne le zasedel prvo mesto, ampak tudi postavil nov rekord skakalnice s 66,5m. Drugo T^e sto je j r i padi. o Smole j Stankotu, ki je imel najdaljši skok 65,5 m, tretji pa je bil Pečar. Marjan. Pri mladincih pa je najbolj presenetil mladi Danilo Pud-gar iz Črne s prvim mestom pred Mesecem, Kobalom in Demšarjem.
Skakalnica je bila zelo dobro pripravljena in lepe urejena, takn da lahko s te strani damo organizatorju popolno priznanje . Tudi organizacija je bila
zelo dobra, končni izračun pa tudi hiter, tako da smo lah--ko že čez uro po tekmovanju zvedeli za dosežene rezultate.
Kljub temu, da smo sredi zime pa tudi ostali športi ne spijo. Tako je bilo na dan JFL. na osnovni šoli občinsko prvenstvo v orodni telovadbi za pionirje. Udeležba je bil a zelo velika, saj je nastopalo čez sto mladih telovadcev in telovadk. Največ uspeha so imeli domačini, saj so odnesli v vseh konkurencah vsa prva mesta. Tekmovali so v preskoku, prosti vaji, na drogu, na bradlji in z kolebnico.
Tudi člani košarkarskega kluba Kladivar se marljivo pripravljajo na novo sezono. V domu TVD Partizan so postavili koše, tako da imajo tam redne treninge, poleg tega pa so se udeležili turnirja v Idriji, kjer so sodelovale ekipe gimnazije. Rudarja ter Člani in mladinci iz Žircv.
Rezultati:
Mladinci Žiri-Rudar Idrija 44 : 8 "	Žiri - gimnazija
5 : 37 Člani Žiri - Rudar 91 : 23 "	Žiri - gimnazija
19 : 11
Z delom je pričelo tudi TVD Partizan Žiri. Organizirano ima redno vadbo za cicibane, pionirje in pionirke, mladince in mladinke. Poleg tega pa ima nekaj prostega časa rezer-
viranega za razne športne igre kot odbojka.,., košarka. in namizni tenis.
Vsi, ki bi se hoteli prijaviti k vadbi naj pridejo k redni uri, kjer se bodo lahko zapisali. Točnejše informacije glede časa posameznih ur pa lahko dobite ori tov. Peternel Jerneju ali pa Kristan Vitalu.
Miha GOVSKAR
MODNI KOTIČEK
Jesen je že mimo, vendar je pred nami še precejšen del zime m tudi ne preveč topla pomlad, zato naj bi bil namenjen ta članek vsem tistim, ki si bodo omislili še kaj toplega za zimo ali prehodnega za pomlad.
Preden bi začeli sploh govoriti o modelu, bi se najprej ustavili pri vrsti blaga. Letošnje blago števil ena je tvid, morda se niti ne da. reči, da je tvid v modi šele letos, saj je vedno bil moderen, vendar je letos v veliki zakladnici umetnih in naravnih tkanin zasedel prvo mesto. Prednost tvi-da je v tem, da ni njegova uporabnost omejena samo na zimo, temveč tudi za jesen in pomlad, ravno tako ni tkanina samo za športne modele, za izlete, za nakupovanja itd., ampaK ga. zadnje čase modni kreatorji uporabljajo celo za svečane večerne prilike.
Najboj j znane ao tri vrste tvi-da in to: karo vzorec, imitaci ja.-ribje kosti in špricani
tvid. Zelo popularen je vzor-časti tvid v barvi jesenskega porumenelega listja in črno-beli špricani tvid. Letošnji prodor tvida v modi je pravzaprav omogočilo izboljšanje v kvaliteti, saj je mnogo lažji in se zaradi tega mnogo lepše podaja in je prijetnejši za nošenje. Tvid je tkanina za vse - za otroke, ženske in moške; nosi se lahko od jutra do poznega večera. .onske ga lahko uporabljajo za hlače, jopiče, za kostime tako klasične kot športne, za obleke z rokavi ali brez. da o krilih niti ne govorimo. Zelo so tudi hvaležne moške tvi-daste obleke, jesenski in zimski plašči, ki se lahko uporabljajo pozimi s podlogo, pomladi pa brez nje.
Pozimi k tvidu zelo lepo pristaja tudi krzno, ki je letošnji drugi krik mode. Prav kombinacije tvida in krzna omogočajo zelo lepo in efektno uporabo krzna tudi tistim, ki jim krzneni plašči ali kaj podobnega niso dostopni zaradi visoke cene.
Seveda velja, kot povsod, k oblekam iz tvida se nosijo ravno tako torbica in čevlji taki, za kakršen namen je napravljeno oblačilo, vendar so letos v modi čevlji in oorbice, ki imajo enake detajle. To so običajno razne sponke, pasovi, ali kaj podobnega. Pri čevljih pa ne boste nikoli pogrešile, če kupite čevlje z malo debelejše peto, zaobljenim prednjim delom in prednjim jezikom ali paskom čez nart.
J. J.
ZANIMIVOSTI V PROCENTIH
Obutvena indusčrija v EGS (evropski gospodarski skupixo—-^' sti). Močna, konkurenca. „obutvene indust -i je v EGS se odvija predvsem med ZRN, Italijo in Francijo. Leta 1967 je proizvodnja čevljev v EGS dosegla 652,2 mili j. parov v vrednosti 2,3 mlrd. tf, na EGS je odpadlo 3o$ proizvodnje ka pltaJLisjLLčn,i.b,_držav /ZDA 754 ^milij,- parov, Japonska 313 mili j. parov, EFTA države 264 mili j. parov/, lo-letna primerjava proizvodnje usnjene obutve daje naslednjo sliko; še leta 1958 .j$-znašal delež ZRN 32,7 milij. parov oziroma 39,2$, leta/1967 pa se je zmanjšal /a 22,8 mili j. oziroma 24,/$. Istččasno se je povečal/proizvodni delež Italije od 17,4 mili j. oziroma 22,6^ na 35,9 mili j. oziroma 44,1$. francoska proizvodnja se je oc 38,7 milij. oz. 26,6
--skrčila do leta 1964 na 38,1 milij. oziroma 21,8$, leta 1967 na 32,4 milij. oz. 23,2$.
Proizvodni indeks v EGS ^U-958 = 100j se je leta 1967 ' povečal, na 155; v Franciji na -13o, v ZRlf^oa^-loS, v Xtaliji na 318.
FILMSKI SPORED ZA CAS CD 15.1 DO 15.2.1969 V KINU "SVOBODA ŽIRI
18.-19. STRELJAJ PRVI FREDY 1.	švedska komedija
22.1. PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ
švedska komedija 25.-26. SEJN
1.	ameriški vestern
29.1.	OBRAČUN PEKOSA mehiški pustolovski
1.-2.	ANGSLIKA IN KRALJ
2.	francoski ljubavni
5.2. SVADBA V MALINOVSKI sovjetski zabavno-glazbeni
8.-9. FANTOMOSOVA VRNITEV 2.	francoski avantur.
12.2.	STAREJŠA SESTRA sovjetski
me1o-drama
15.-16. ROKE GOR FREDI 2.	švedski zabavni
/
KINO SVOBODA ŽIRI
- TA -
OBVESTILO
Izid žrebanja:
Notranjski zdravstveni dom Vrhnika nam je s svojim dopisom št. 5/1 z dne 4.1.1969 poslal sledeče obvestilo:
"Sporočamo, da prične v januarju ordinirati dispanzer za žene v ŽIREH in sic£X_v_aa^_ ki .drugi petek f-.pričenši 17/l 1969 od 13. do 17. ure. Nato 31/1, 14/2, 28/2 in tako dalje .»
Prosimo vse članice našega ^kolektiva, da o tem obvestijo tudi zavarovanke, ki niso
y delovnem razmerju pri nas.
/
PRIPOMINJAMO, da se bcm-o-sku-_ Šali dogovoriti, da bi dispan ser ordiniral dva petka zaporedoma, ga ga bodo lahko obiskovale delavke obeh d lovnih izmen. 0 tem ve.s bomo še obvestili. (
REŠITEV NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. in 33 * SREČNO NOVO LETO VSEM REŠEVALCEM, 15. KOFEIN, 16. EDITOR, 17. ATEST, 18. SELENA, 2o. AKA, 21. KENIJA, 22. TONIKA, 24. TELI CA 25. KAP, 28. ARNIKA, 29.BANAT, 31. FARAON, 32. TORERO,
_Prejeli smo 25 pravilnih in 9 nepravilnih rešitev .nagradne novoletne križanke.
Izžrebani so bili:
.1. ŠTEFKA CANKAR I. nagrada Selo 11
_2_i_JEARTINA "GRfiGORiLX_IIJI
Žiri	„.._,___
3. IVANKA ŠUBIC III. » Stara vas
Čestitamo !
Nagrade lahko dvignete pri blaf, gajni podjetja.
"Delo, življenje" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri.
Ureja ga uredniški odbor: Silva Buraik, Albinca Možina, Alfonz Zajec, A nton Hribar, Jože Peternelj, Vladimir■Pivk, Tone Žakelj,
Ivan Capuder - odgovorni urednik Jožica Jamnik - glavni urednik
Izhaja- me s e-čno-^-Naklada .950 izvodov.
ŽIRI, dne 15/1 1969
Objavljamo pesem GEME HAFNER iz-JdQŠKULJlAZGI3rOV XV - 1968
0 S A T
Osat - skuštran, bradat sem čuden svat: zbadljivec sem, siromak in brezimen junak. Ne vprašajte, zakaj sem tak ? Poglejte - kje in kako živim ! Ked kamenjem rastem, žejo trpim, se z vetrom borim, v nalivih ves skremžen čemim, ;e bliska in groma bojim.
Za dar pa slišim, da zloben—seja, j^rd -•jem vselej dolgo potrt... ~n kadar mi je zelo hudo, o v oči mi solze privrč, ^-<ikolnem, stisnem zobe, .n poženem novo bodico: ako s^ borim zoper krivico ...
uahko je lep, celo plemenit, Kdor na mehkem leži sit in obrit, toda,kjer rastem .jaz -slabiči, ni prostora za vas !
A mene nihče ne pohvali,
ker se z življenjem borim, siromak ...
Sam se hrabrim, si v tolažbo šepečem,
da sem brezimen junak !
i
0, ljudje, bolj kot sonce in dšž potiebujem toplo besedo in topel pogled, 'samo to in vzkliknil bi: Lep je svet ! Iz srca bi mi vzklil škrlaten cvet, iiiehke kot puh postale bi moje-bodi.ce-, pozabil na vse bi krivice ...
) • * Toda ..čakam zaman ...
^Rano, ki me nenhno skeli,
le usmiljena rosa hladi ...
/
( I I
- 18 -
KRI Ž A N K A
j^. p i3 '4- ip—jr-TrTr^
—-i---—^^—r——t----------I
__!	7////t	I
i j ' vjy/ '////■ L 4--I
L	mw
jrr-—W7"^--------T7^y>iB~ -.........—
I_,,	m
L9	2F~W~21	22 4//TJ----
_m	m
_____ '//'/, __Y//7/
29 31 i
____■//.'//>////■',______
32 IT-1 TMPf ______
35.1 1 I M 'Pt'i rr
VODORAVNO: 1. vrsta avtomobila za prevažanje ljudi in tovora, mlinska naprava za luščenje žita, lo. mestece v Bob;'.., važno železniške križišče, 11. vrsta sintetične tkanine, 12. en sam velik drag kamen, n.pr. briljant v prstanu, 14. okrajšan domač izraz za kilogram, 15. kemični simool za aluminij, 16. otok v Egejskem morju, 18. slonova kost. 19. severni jelen, 21. nasilni tat; 23. leo m2 (množina), 24. sten3ka obloga iz peska in apna, 26, avtomobilsko ."milo, 28. predlog, 29. vrsta pralnega praška zabboljše tkanine, ^o. pivnica, krčma, beznica, 32. prebivalka glavnega mesta na Balonu, 34. sredozemski zimzelen grm z dehtečimi belimi ali rdečka-.tirni cvetovi. 35. slap pod ©krešljem, 36. top.
NAVPIČNO: 1. priostren hlod, zabit v zemljo kot opornik, 2. gora
koroškem, 3, pogonski stroj, 4. naša najboljša plavalka, nosilka zlate olimpijske medalje (Djurdjica), 5. avtomobilska oznaka Siska, i.^e tovarne usnjene galanterije v Domžalah, 7. lopo vedenje, G, ,-('..:•: ogrinjalo s kapuco brez rokavov, 9« razčlenit'-.razstaviti L , v mineialogiji gore sestoječa iz kalcijevega in magnezijevega i a-bonata (Polhograjski), 12. večerni ženski čevelj z visoko peto,
hrup, 17. mecni izdelek, 2o. kemična prvina (SE), uporablja j>• največ v tejeviziji, 22. judovski duhovnik. 25.- oklopno vodilo, P', kruti rimsKi cesar (vladal od 51 do 68 leta), 31. rije scgla-.t:iki, 33. ke mi čili simbol za kalij, 34. Milan A pih.
Sestavil: VLADIMIR PIVK