PHIHDHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja 10. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Me v. 85 (1175) III. kongres fcjudske fronte v Beogradu V rokah šmarno dokaze, da so v nekaterih komunističnih partijah med visokimi in najvišjimi nekaterih kapital š stični h držav .»Jugoslavija ni zašla in tudi ne more zaiti v vode imperializma, o čemer se lahko vsakdo ba podlagi dejstev prepriča - Všteli se bodo reakcionarji, ki hujskajo na vojno v kapitalističnih državah in ki računajo, da bodo z nami lahko napravili kakršno koli kombinacijo pri njihovih vojnih načrtih - Boriii se komo za utrditev miru proti vsem Vojnim hujskačemje poudaril tov. Tito v svojem govoru na kongresu Lj. fronte BEOGRAD, 9. (Tanjug) — Danes zjutraj se je 2ačei m. kongres judskc fronte Jugoslavije. Otvoril ®a je maršal Tito kot predsednik ^veznega odbora Ljulske fronte Jugoslavije. Pozdravil je delegate in dstavnike množičnih ir. drugih “fganizacij. Kongres je izvolil de-predsedstvo 45 članov pod odstvom maršala Tita in članov Politbiroja CK KPJ Edvarda Kar-v. a’ Aleksandra Rankovica, Milo-ana Djilasa, Mošo Pijade. Ivana osnjaka, Borisa Kidriča. Biagoja eskoviča jn Franca Leskoška, ‘-og.asr.o je bil sprejet sledeči hevni red: 1. Politično poročilo Predsednika zveznega odbora Ljudske fronte maršala Tita; 2. Poročilo d®}°vanju Ljudske fronte Jugo-®vije (poročevalec Blagoje Neško--lcn 3. Izjava o načrtu statuta JOdske fronte; 4. Poročilo o finanč-etn delovanju; 5. Poročilo o odbo-u Za tekmovanje na delu ir. za nasade; 6. Izvolitev zveznega odbo-a m nadzorstvenega odbora Ljudje fronte. Kongres je izvolil odgovarjajoče omisije, med njimi komisijo za se-,\av° resolucjie o bodočih nalogah JUdske fronte. Kongres so pozdra-Ui predstavniki sindikatov, jugo--ovanske vojske. Ljudske mladine, 'Veze borcev. AF2, Zveze kmetij-*klh zadrug itd. ^ Nato je govoril maršal Tito. ki vir8a de*Cl?a*i navdušenb pozdra-^ejl. ]. ^al Tito je med drugim Pii oelikern delu za zgraditev vcializma v naši državi kakor tudi k i * 1 za to razbrzdano kampanjo skrivajo nameni, ki nimajo nič skupnega s socialistično prakso. Tisti, ki nas kritizirajo, bodo dejali, da so te moje besede nacionalistična gesla proti njihovi dobronamerni kritiki. Tovariši, vi dobro veste, v. čem obstaja vsak dan ta «kritika«. To vedo vsi državljani, ki so poslušali radijske oddaje i: Tirane, Budimpešte, Prage, Bukarešte, Sofije in Moskve. Na sto in slo pisem in protestnih brzojavk naših dciiivcev z vseh krajev države izražajo zgražanje, s katerim so naši delavci sprejeli te napade in klevete«. Nato je maršal Tito izjavil, da r.c meriška vlada preučuje vprašanje pomoči Jugoslaviji, da se je Tito sestal z zahodnimi predstavniki, da se je Tito pogajal na Brionih s predstavniki zahoda itd. Glede tega je dejal: O mojih zatrjevanih razgovorih na Brionih se je izmislil italijanski tisk že lansko jesen in so jih ponavljali v času, ko sem jaz dejansko bil ves mesec marec na tem otoku, da se odpočijem. Proti polovici marca je filofašistični italijanski tisk v Trstu razširil najbolj neumne laži, da v coni B grmijo lopovi, da je v teh krajih nastala revolucija in da protititovski partizani delujejo v Istri in da so uni je klevetniška propaganda proti Ju-\ gin železnico med Trstom in Pulo goslaviji še bolj poostrila, ket ni j jtd. Te »bitke partizanov» v naši •m ve’ s0 združeni v Ljud-frnAronti% dejstvo, da je Ljudska " 'etu 1948 dala nad 329 itr v Prostovoljnih delovnih da. k>ili jonon Prednosti okoli 9 milijard di-hosi/ ■,e s°dosten dokaz, o i:až-cim,1 )u ds k c fronte pri gradnji so-p 0 naši državi, hii° drugem plenumu CK KPJ je lijsk^stan°vljemh okoli 2000 kme-da ■' obdelovalnih zadrug, tako k klet “ne5 v Jugoslaviji nad 3000 krnjl.ih zadrug z okoli 200.000 kiečlc lUa, *TOi družinami. Kpj ?ilo je nato poudaril, da Ljud}v'°^1 Ljudsko fronto in da kpani Q ^ronta n vaja z večjim za- ncga rr’k-lepe KPJ' ki 50 sp!o5‘ Znaj„ . Knega in gospodarskega ®°litičn tei" ^ t)rakt^no izvaja. V 1«ja„ "L. in gospodarski 7V'^Ostl, K—u: _____... cktli ‘trna v borbi za zgraditev so-razvi^. se Ljudska fronta stalno kpliuoi "! se ideološko utrjuje pod 1 ovajanja linije KPJ. Dr°tiiugoslovanshi gonji —"iokr„ ■ ■ Opnjo držav ljudske Protj j ,at^a tui\ Psovala, žalila in oh ™ska buržoazija, ki je ifakciia ten *' tUr mednarodna ir*avi 'l mpa’,ja laii Proti na-h,7 ‘očknh,laSimJ v<*iteljcm je v ^Ranji Podobna omenjeni b0<1°^md0e)0 tCh stvareh> zato da “■ ^akina m J^oslavijc vede-v; *frivičn0 !larnost Se »kriva za . ’ ki jo vnri -7110 Proti naši drža-o7k^cije A"0, driav' ‘tudske de-Vs.- 0v^*tska zveza, ter u**el-;e I svetovnj reakciji ve-„®teHal, k: ker }ma vsak dan nov n\ ki izhaja na sovjetskem področju, piše, da je statut, ki so ga objavili v VVashing-tonu, kolonialni .-.letut. Ce hoče nemško ljudstvo svobodo, mora zavreči okupacijski statut, kajti zgubiti svobodo pomeni zgubiti vse. Madžarski odgovor na ameriško noto BUDIMPEŠTA, 9. — V svojem odgovoru na noto ameriške in angleške vlade, ki obtožujeta madžarsko vlado kršitve mirovne pogodbe, poudarja madžarska vlada, da pomeni ta nota vmešavanje v notranje madžarske zadeve. Madžarska vlada poudarja, da je vestno spoštovala določbe mirovne pogodbe. Pri tem poudarja tudi, da je že zdavnaj ukinila rasno in versko razlikovanje v škodo manjšin, kar pa se ne more trditi glede ZDA. V odgovoru na britansko noto ugotavlja madžarska vlada, da je Velika Britanija v zadnjem času opustila svoje neodvisno stališče in podpira ameriško akcijo proti Madžarski. KOPENHAGEN, 9. — Včeraj so podpisali trgovinski dogovor med Dansko jn Jugoslavijo veljaven za eno leto. Danska bo izvozila blago v vrednosti 6 milijonov kron, uvozila pa blago v vrednosti 13 milijonov kron. iiincipale debolezza" Za vidalijevske frakcionaške raz. bijače, ki se skrivajo za klevet-niško resolucijo, je vse tisto, kar mislijo in delajo resnični demokrati in v najtežjih borbah preizkušeni najdoslednejši antifašistični borci le «špekulacija», vsaka njihova iniciativa pa je aprrotisovjet-ska«, ((naperjena proti miru» in «hoče razdvojiti prebivalstvo» ter «igra igro ameriških netilcev vojne in jim pomaga premagovati njihovo glavno slabost, ki je enotna volja ljudstev v borbi za mir«. (Na našo slavno narodno-osvobo-dilno borbo pa so vidalijevci že zdavnaj pljunili!) Naši pozivi za enoten nastop na volitvah, za enotno proslavo 1. maja, za enotno predstavništvo vseh tržaških demokratov, ki so za mir, skratka na vse naše pozive na e* notnost. so doslej enostavno odgovorili odklonilno ob spremljavi ognusnega zmerjana, čeprav zelo dobro vedo, da naše ljudstvo potrebo in nujnost enotnosti tako in-stiktiuno globoko občuti. In prav zaradi tega, ker so Vidalijevi frak-cionaši dejansko proti enotnosti, niso ostali samo pri odklanjanju enotnega nastopa pri vseh javnih protiimperialističnih manifestacijah. temveč gredo še dalje in hočejo ter pozivajo na enotnost — ne dosledne antifašistične borce — temveč nGiuntino» vodstvo delodajalske Delavske zbornice, ki so jo tržaški hlapci imperializma ustanovili prav zaradi razbijanja enotnosti delovnega ljudstva. V isti sapi pa imenuje Vidalijev glavni urednik Gasparini klerikalno glasilo . prejeli vsi uslužbenci krajevni!) javnih ustanov kot predujem i.ocoo lir mesečno. Ta uredba vojaške uprave stopi v veljavo takoj in bo. do tako prejeli vsi uslužbenci že takoj izplačan ta predujem. Razstava umetnika Spacala Opozarjamo občinstvo, da si oglede, razstavo tržaškega umetnika L. Spacala, kateri razstavlja svoja slikarska dela v Galeriji Scorpione, Ulica S. Spiridione 12 B. Razstava, ki bo trajala do 15. aprila, je odprta vsak dan od 10 do 13 in od 16 do 20 ure. Nedelja 19. aprila Apolonija, Srčan Sonce vzhaja ob 5.29, zahaja ob 18.44. Dolžina dneva 13.1«. Luna vzhaja ob 15.19, zahaja ob 4.27. Jutri ponedeljek H- aprila Leon, Rada SPOMINSKI DNEVI 1912 se je rodil Boris Kidrič, eden najvidnejših organizatorjev narodno osvobodilne borbe v Sloveniji. PRESKRBA Veliko razburjenje je povzročila med uslužbenci policijskih uradov vest, da bodo v kratkem izvedeni obširni odpusti z dela, Sicer t» vest do sedaj še ni potrjena, vendar zatrjujejo dobro informirani krogi, da bodo odpuščene pretežno mlade uradnice, ki vršijo svojo službo na raznih policijskih poveljstvih, v sodnijskih uradih, na prefekturi itd. Vzrok teh odpustov naj bi bil ta, da hočejo policijske oblasti čim bolj znižati stroške za vzdrževanje prevelikega števila zaposlenih uradnikov in uradnic. Zc večkrat smo v vaznih člankih poudarjali potrebo, da bi se izdatki za vzdrževanje uslužbencev policijskih uradov znižali, kar bi pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja Tržaškega ozemlja; vendar se nam zdi potrebno, da bi policijske oblasti pri teh odpustih upoštevale življenjske pogo-je vsakega posameznega uradnika in uradnice, da bi na primer ne prizadeli prav tistih, ki morajo vzdrževali še svojo družino, V teh uradih so na primer uslužbene tudi uradnice, ki so že prekoračile dobo svojih službenih let; če bi te lahko prejele zadostno pokojnino, bi se prav lahko umaknile mlajšim uradnicam, ki imajo vso pravico pa tudi potrebo do dela. Prav tako so na primer uslužbene v teh uradih žene raznih policijskih inšpektorjev, ki prejemajo že svojo mesečno plačo, katera znaša okrog 60.000 lir in ki bi lahko prepustile svoje mesto drugim uradnicam. ki morajo vzdrževati s svojo plačo vso družino. Razen tega so v teh uradih usluž-beni tudi mnogi begunci in pa ose be, ki nimajo rezidence in pravice do bivanja. Ce bi že pričeli z odpusti, bi morale odgovorne oblasti najprej odpustiti tiste, ki so že prekoračili svoja službena leta, ki imajo že zaposlene svoje može m pa tiste, ki nimajo nikake pravice do bivanja na Tržaškem ozmelju. Le če bodo izvršili odpuste z dela na podlagi proučitve posameznih primerov, bo ta ukrep koristil gospodarskemu položaju Tržaškega ozemlja. 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora in čitanje bilance za poslovno leto 1948. 3. Poročilo nadzornega odbora s predlogom odobritve bilance, 4- Volitve upravnega in nadzornega odbora. Slučajnosti. Po členu 19 društvenih pravil, smejo biti člani zastopani po drugih članih zadruge s pismenim pooblastilom; vendar pa ne sme nihče zastopati več kot pet oseb. Knjižna razstava v Prosvetno društvo v Nabrežini vabi na knjižno razstavo, ki je odprta danes ves dan; jutri v ponedeljek pa ob 8 zvečer na sedežu prosvetnega društva. Vsi člani prosvetnega društva kakor tudi vsa sosednja prosvetna društva so vabljeni, da se te prve knjižne razstave v čim večjem številu udeleže. Jezik si je urezal Včeraj ob 15 popoldne so spre jeli na stomatološki oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 5-letnega Pez-za Marija iz Ul. Lorenzetti 28. Fant ima veliko rano na jeziku, povzročeno z rezilom. Njegov oče, ki ga je spremljal v bolnišnico, je povedal, da *c je otrok igral pred hišo, kjer stanujejo. V ustih pa je ijnel kos železa. Neki njegov sovrstnik ga je tako močno sunil, da je Pezza odletel na tla, pri tem pa si je urezal jezik. Nepravilnosti in pristranosti pri izdajanju ošabnih izkaznic V našem časopisu smo velikokrat pisali o številnih nepravilnostih ter pristranosti tukajšnjih oblasti pri izdajanju osebnih izkaznic. Vsak, ki količkaj zasleduje postopanje teh oblasti, je lahko prišel do spoznanja, da delajo pristojne oblasti opi-re predvsem Tržačanom slovenske narodnosti in onim Italijanom, ki so znani po svoji dosledni antifašistični borbi. Za vse te ljudi ni osebnih izkaznic, kljub temu da so rojeni v Trstu, ter jim oblasti nočejo priznati italijanskega driavljtvijtva, razen z opcijo, do katere pa imajo pravico le bivši italijanski državljani, ki so bili v letu 1P40 na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi 'pripadlo k Jugoslaviji in ki imajo italijanski občevalni jezik. Dnevno prihajajo na naše uredništvo Ijadje, ki se pritožujejo, da jim na anagrafskem uradu nočejo izdati potrdila o italijanskem državljanstvu, kljub temu da so po rodu Tržačani in jih pošiljajo razni uradniki sedaj na policijo, sedaj na anagrafski urad, od tod pa zopet na mestno občino in nazaj na policijo ter zavlačujejo izdajanje osebnih izkaznic. Znani so nam primeri, ko so nekateri uradniki na aaagraf-skem uradu vpisali v seznani stalnih prebivalcev ljudi, ki za to nimajo pravice, kljub temu da je začasno ukinjeno vpisovanje v register stalnega prebivalstva v tržaški občini. v teh primerih gre seveda za ljudi, ki so prišli s trebuhom kruhom pred nekaj meseci kot esuli v Trst in l:i jih je pregnala na tukajšnje ozemlje iz Italije vedno bolj naraščajoča brezposelnost. Cernu take razlike? Naši ljudje se vprašujejo, zakaj ne izdajajo pristojne oblasti potrdila o italijanskem državljanstvu onim Tržačanom, ki so tukaj doma in ki so zaradi gospodarskih in trgovskih poslov vezani na to mesto, v katerem živijo že desetletja in desetletja. Da se dogajajo v resnici nepravilnosti in nedopustljiv birokratizem, je najboljši dokaz dejstvo, da izdajajo pristojne oblasti že mesece in mesece osebna izkaznice in da je še vedno na desettisočc ljudi, ki še nimajo osebne izkaznice. Za izdajanje osebnih ozkaznic je tržaška občina morala nastavili nov aparat ljudi, ki pa odvračajo drug od drugega odgovornost ter se sklicujejo na to, da niso pristojni izdajati potrebnih navodil ter dokončnih ukrepov. Pristojne (.blasti in še posebej vojaška uprava j« za tako sodelovanje še posebej odgovorna ter mora napraviti enkrat za vselej konec raznim nepravilnostim, ki nastajajo v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic. JZ BOIšJU¥€A Mladina se pripravlja za 1. maj kljub oi/icam Vtdalijei/ih agentov Tudi v Boljuncu se mladina marljivo pripravijo na 1. maj. Toda kakor drugod tako tudi pri nas hočejo nekateri Vidalijevl podrepniki preprečiti naši mladini udeležbo na prvo-majski proslavi. Prejšnja sredo, ko se je vadilo 30 mladincev, se ja približal znani Lavriha in nam grozil: uvaje boste morali delati s nami. Prišli bomo prihodni pete k». In res je prišel k nam v petek Petirossa v spremstvu Lovrihe in drugih njemu podobnih. Mi »mo ravno telovadili pod vodstvom našega vaditelja. Pa so ga začeli zmerjati in mu groziti, da mu bodo razbili glavo in da nas ne sme učili vaj. Toda vsa mladina se je takemu postopanju uprla in povedala nasilnežem v obraz: «Vaditelja smo poklicali ml in bomo telovadili te z njim. Drugih, ki prihajajo k nam le zdaj na tak način, sploh ne maramo b\izu». Razbijaško delo Vidaltjevih podrepnikov predobro poznamo in vemo tudi, da hočejo preprečiti naši mladini, da pokaže v prvem maju svojo enotnost in moč. Teko bi radi napravili reakcionarjem novo uslugo. Toda Lovriha in vsi njegovi pajdaši se zelo motijo. Mladina jih je spoznala in jih ne mara, ker se zaveda, kam bi jo radi speljali. Zato se še naprej in še z večjo vnemo pripravljamo za naš 1. maj. MLADINCI IZ BOUUNCA «*■ vaii vprašanje invalidov iti vdov pidlih borcev v osvobodilni borbi; posebno zanimanje s’.no pokazali vsi za vprašanje bodočih upravnih volitev, ki jih nameravajo odgovorne oblasti izvesti ie mesec-i junija. Iz Živahne diskusije, ki se je razvila o tem vprašanju, je bila jasno razvidna žejja vseh vaščanov, da nastopimo pri bodočih volitvah vsi enotni združeni y Slo-vensko-ilalijanski ljudski fronti, ker dobro vemo, da na mbo le enoten nastop zagotovil uresničitev vseh naših zahtev in ciljev; vsaka ločitev nam je lahko le v škodo. Sledil je tudi kratek, a zelo jedrnat politični pregled, v. katerem nismo »eveda pozabili omeniti tudi atlantskega pakta, ki ogroža dane* svetovni mir in * tem tudi mirni razvoj vsega delovnega ljudstva, ki se bori proti vojnim hujskačem in proti imperialistom. Vsi navzoči smo ostro obsodili atlant si;j pakt in vse tiste, ki hočejo i njegovim ustanavljanjem ipruviti jvf.t v novo vojno- I SPISE« V Mičnega loki S ponedeljkom 11. t. m. so oblasti na predlog združenja malih obrtnikov spremenile dosedanji vrstni red odvzema električnega toka- Po tej odločbi ne bo imel elektrike OD 7.30 DO 18.30 (in ne kot do-sedaj od 8 do 18 ure) severni del mesta ob ponedeljkih, sredah in petkih, južni del mesta pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Oddelek za javna dela je zaradi pomoči krajevni industriji tudi sklenil prekiniti električni tok danes 19. aprila od 13.39 do 18.30 ure. Razdeljevanje oglja. S ponedeljkom 11. t. m. bodo začeli razdeljevati oglje po znižanih cenah lastnikom prednostnih živjljskih nakaznic za brezposelne, upokojence in bolnike. Vsako bo lahko dvignil po 10 kg na teden. Cena 30 lir za kg. Prodaja oglja bo v mestni prodajalni zalogi v Rojanu (šolsko dvorišče <:G. Brunner«) in v Ul. Ko-lonja 24. Izredna delitev bele moke. Sepral javlja, da bodo pričeli s ponedeljkom 11, t. m. do vključno 20. t. m. (in ne do 30. t. m. kot je bilo predčasno objavljeno) z izredno delitvijo bele moke za potrošite nakaznice v me3tu in podeželju. Vsaka oseba prejme po 2 kg na odrezek III. — Cena 100 in 102 lir za kg. Delitev mesa za bolnika. S ponedeljkom 11. t. m. bodo prejeli bolniki \ mestu in podeželju dodatni obrok konservlranega mesa »Meat and gravy»- Tisti, ki so upravičeni do 50 gr bodo prejeli 2 škatli, u-pravičenci po 100 gr pa 4 škatle. Konec razdeljevanja 30. t. m. — Cena 101 in 100 lir. Bel kruh. Sepral javlja, da bodo pričeli s ponedeljkom 11. t. m. prodajati bel kruh iz ameriške bele moke. Dosedanje zaloge krušne ntoke ostanejo na razpolago Se-pralu. Delitev konserviranih rib. Obveščamo vse tiste, ki so upravičeni do konserviranih rib «Sea herring«. da ie delitev podaljšana do sobote 16. t. m. Delitev testenin. Od 11. t. m. bodo pričeli v mestu in podeželju z razdeljevanjem testenin. Navadni potrošniki prejmejo po 2 kg na odrezek V in VI, težki in najtežji delavci pa še 600 gr. delavci zaposleni pri zavezniški vojski 300 gr dodatka. Konec razdeljevanja 30. t. m. (za delavce pri zavezniški vojski 14. maja). Cena za kg v mestu 100 lir, na podeželju 102 lir. SLOVENSKO AlAlUniRiU ULEIJ/ILSŠEE /,a Tpžiiško HZtpnljg Danes 10. t. m. ob 11 dopoldne gostovanje v dvorani kina v SKEDNJI z mladinsko igro M. Surinov* ,VDedek Mraz« V torek 12, t.m. ob 19.30 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva v BORŠTE z mladinsko igro M. Surinov« 55 Dedek Mraz« Nedeljska in nočna služba lekarn Marchio. Ul. Ginnastica 44; Zanetil - Vivante. Ul. S. Lazsaro 3; Llctyd, Ul. deli'Orologio 6; Davan-zo, Ul. del Bosco 25; «Al Galeno», Ul. Giulia 114; Ass. M. Jmpiegati, Trg Obcrdan 2. Manzopi. Ul. Settefcmtane 39; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rava-sini, Trg Liberta 6; Viclnietti, Borzna trg 12; Jiarabaglia v Barkov-Ijah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. SPLOSNI DOHODNINSKI DAVEK Zveza trgovcev, javnih obratov obvešča vse člane zveze, ki so predložili po svojih organizacijah vsoto splošnega dohodninskega davka, naj se čimpreje javijo na sedežu zveze v Ul. Giacinto Gallina 5, kjer bodo dvignili potrdila, da so javili višino davka. Iz Mavltinj Elektriko v našo vas Kljub temu da je preko naše vasi speljan električni vod uisokc na petosti in da je blizu besi jan, smo še vedno brez elektrike. Iz Sesljana bi napeljava stala prau malo. Nujno je, da st obljube vendar enkrat izpolnijo in da dobimo v našo vas električni tok, kar bo znatno pripomoglo tudi k gospodarskemu in kulturnemu napredku naše vasi. Samih obljub smo že siti. Prepričani pa smo, da se bodo bodoči občinski možje, ki jih bomo izvolili sami, bol) zanimali za našo vas, kot sedanji, ki so postavljeni od zgoraj. Is Sv, Križa Vsaka ločitev nam le škodi V četrtek dne 7. t. m, smo se Križani ponovno sestali na svojem rednem sestanku OF, kjer smo s veseljem ugotovili, da je tudi v naši vasi mnogo tovarišev, ki ne nasedajo lažem, katere so postale 4 zadnjem času edini argumenti Vi helijevih razbijačev. Na tem sestanku se je razvila zelo živahna diskusija, katere smo se udeležili vsi navzoči, ki smo med drugim še prav posebno obravna OBVESTILO Opozarjamo vse organizacije in društva, da bo v nedeljo 24, t. m. popoldne pri Opčinah tabor Osvobodilne fronte sloven. skega naroda za Tržaško ozemlje in PROSIMO, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Tajništvo Osvobodilne fronte Slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Ura odpiranja javnih lokalov Zveza trgovcev javnih obratov javlja, da je ravnateljstvo civilne policije sprejelo željo zveze in določilo, da sc sedaj odpirajo javni lokali v območju tržaške občine pozimi in poleti ob 6. uri zjutraj. Občni zbor kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu bo v soboto 23. aprila Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. J. v Trstu vabi vse svoje elane na 3. redni občni zbor, ki bo 23. aprila t, I- ob 9 zjutraj na »rojem sedežu v Ul. Ugo Fo-scolo I. C« za prvo sklicanje ne bo prisotnih več kot polovica vseh članov zadruge, se po veljavnih pravilih sklicuje občni zbor v nedeljo 24. aprila ob 9 zjutraj v prostorih kmetijskih ES v Ul. Imbriani 5, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red občnega zbora: Prometni nezgodi Medtem ko je včeraj zjutraj ob 9 skušal jecp «Taxi scrvice«, ka terega je vozil 25-letni šofer Štrukelj Mario z Lonjerske ceste 8, zavoziti 5 Trga sv. Ivana na Carduc-cijevo cesto, ga je skušala prehiteti «Vespa». last tržaške mestne občine, ki jo je vozil 19-letni Tence Oliver iz Sv, Križa. Prav tedaj, ko je bila »Vespa« na desni strani jee-pa ter skušala zaviti na Ul. Batti-_:ti, je vanjo v zadnjo stran udaril ieep. Dasi ni bil nihče ranjen, je Lila «Vespa» pri udarcu močno poškodovana. 29 letnega Franca Ivana so včeraj obvezali v ambulanti glavne bolnišnice, ker je pri prometni nesreči odnesel lažje praske po vsem telesu. Po prvi pomoči je Franco lahko odšel surn na svoj dom v Ul. Settefontane 12?, Franco je povedal, da je malo preje vozil na kolesu po Ul. Giulia. Pred Javnim vrtom pa se je vanj zaletel tovorni avto TS-7089, ki ga je podrl na tla. ALI Sl ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Iz blagajne pomorske agencije »Adriatic Shipping Company" so ukradli poldrug milijon lir Preteklo noe je poatala žrtev nočnih vlomilcev blagajna »Adriatic Shipping C«npany», pomorske a-gencije iz New Torka, ki ima svoje urade v Ulici S. Nicolo 15. Iz blagajne so odnesli okrog poldrug milijon v gotovini. Vlomilci so svoje delo opravili naravnost mojstrsko, kur dokazuje, da so morali biti dobro poučeni o stanju blagajne, o uradu itd. Poleg denarja so izginili tudi nekateri dokumenti. Pri svojem opravilu niso nočni obiskovalci imeli nobenih težkoč. Najprvo so z vrat urada, ki je v visokem pritličju, strgali kontrolni listek, nato pa zlomili ključavnico «Yale». Ko so to delo opravili in šli v pisarno, so zaprli vrata za seboj In nekdo od tolpe je zopet prilepii Ustek na vrata, da ne bi tako vzbudili suma pri nočni straži. Po končanem delu so ponovno prilepili isti listek čez ključavnico na vratih in se izgubili v noč. Sele včeraj zjutraj je tatvino opazila neka snažilka, ko je vtaknila ključ v ključavnico in videla, da se vrata kar sama odpirajo. Leteči oddelek civilne policije, ki je takoj prišel v urad, je pač napravil razne fotografske posnetke-Istočasno se je seveda takoj začela preiskava, ki bo precej težka. Kot že omenjeno je tatvina pokazala, da so jo Izvedli spretni ljudje, ki »e dobro razumejo na odpiranje blagajn. Po 40!elnem službovanju v pokoj g. Palutan pa so Včeraj se je predsednik cone prof. Palutan v obliki majhne interne slovesnosti poslovil od 5 sodelavcev s prefekture. Qd teh, ki odhajajo v pokoj, so Emilija Silvi, Marija Mauroni, Ida Bertez in Ivan Čermelj. Vsi štirje so uradniki, peti, Josip Cerkvenik, pa je bil vratar, Vsak od teh je dobil zahvalno pismo in denarno vsoto v znak priznanja za svoig delo. Pri tejn poslovilnem sestanku je bilo zbrano vse osebje uslufbe-no na prefekturi. Da pa ne bi pozabili na stare obrabljene ploiče, jp prof. Palutan Se zabelil zadevo s spomini na bivšo »mater« z on stran Soče. Angleškega diplomata so okradli Mister Cedi Bilton Rhodes, ki je funkcionar na angleškem poslaništvu, v Beogradu, se je te dni mudil v Trstu. Medtem ko je pustil svoj avto nezavarovan pred hotelom Excelsjor, so mu verjetno člani kake tolpe, ki je Specializirana pri tem poslu, razbili avtomobilsko sipo z že znanim načinom s kamnom zavitim v cunjo. Iz avta je tako iz-ginila usnjena aktovka. V njej si. cer nj bilo kakih diplomatskih listin, pač pa sta bila dva kosa blaga zn obleko in nekaj perila. !l RADIO IH1 TRST II. Nedelja 10. aprila 1349. 13.00; Poročila. 12.15: Nadaljeva-nje nedeljske glasbe. 13.00: Lahka glasba. 14.00: Pester glasbeni spored- 14.30: Iz opernegu svetli. 15.30; Zabavni orkestri. 16 00. Sprehodi po našem podeželju: Na Proseku. 16,30: Plesna glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 81.15: Glasbena medigra. 18.30: Glasba po željah. 19.45: Poročila 20.00: Komorna glasba. 20,30: Človek in šport. 20.45: Klavirski duo; Hambro-Zayde. 21.00; Lojze Stande-ker: «Prevara» . drama v 3 dejanjih (izvajajo člani radijskega odra). 22.00: Plesna glasba. 22.15: Rimski Korsakov: Šeherezada - simfonična pesnitev. 23.00: Uspavanke. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nu-fj| jutrišnji spored? 23.35: Plesna glasba. 24.00: Zaključek. TRST II. Ponedeljek 11. aprila 1949. 12.10; Orkester Melachrino, 12.45: Poročila. 13,00: Jugoslovanska folklorna glasba. 13.30; Znane italijanske skladbe. 14.00: Poročila, 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska, 17.30: Plesna glasba. 18.00: Noša povest. 18.15: Razni komorni trii. 18.48: Napodni plesi, 19.00: Gospodinjska ura. 19,15: Pester koncertni spored. 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20,10: VVagner: «Walkyra» - opera v 3 dejanjih. 23 00: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30; Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35; Polnočna glasba. 24.00: Zaključek. NEDELJSKI AVTOBUSNI VOZNI RED (Odhod iz glavne avtobusne postaje) Na PROSEK ob 10, 12.20, 14, 15; 10.30. 18.30, 19.30, 20.30, 21. V REPENTABOR ob 10, 12.30, 14. 18.30. V, TREBČE skozi Bazovico in Pa-drlče ob 8.30, 11, 12.30, 14. 15. V DOLINO skozi Domjo in D<>-ljunec ob 9, 12.30. 17, 20.30. Po isti progi odhod iz SV. ANE (Stadion) ob 13, 14, 15, 10, 18 in 19. V NABREŽINO ob 15. uri. V GORICO ob 7, 13, 13.30 in 19. V NOVI GRAD ob 17 s prihodom ob 19.40. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. aprila 1949 se je v Trstu rodilo J4 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 7. Cerkven« poroke: mesar Hrova tin Aleksander in šivilja Karli Emilija, uradnik Weiss Cesare in go-spodinja Demonte Avgusta, mehanik Valdez Fvamon in Hospodinia Corsi Silvana, agent civilne poli. cijc Tavčer Bcniamlno ln delavka Danieli Ludmila, posestnik Busso Giorgio in litografkinja Starc Mira, mornar Godina Bruno in šivilja Nadoch Franšlčka, električar Ka-vrečič Edoardo in delavka Musina Marta- Umrli so: 70-letni Bopetii feapto, 72-letna Puntar Antonija, vd. Reg-gente, 75-letni Visentin Raimondo, 08-letna Sponza Marija, v.d. Višin-tin, 58-letni Giannini Josip, 68-iet-ni Cosolini Ivan, 77-letna Stepančič Ivanka, vd. Švara. ENOTNI SINDIKATI Sindikalni plenum. Zveza ES vabi vse člane glavnega odbora, člane upravnih odborov, tovarniških odborov, pododborov in zaupnike, da s? udeležijo sindikalnega plenuma, k! bo v ponedeljek 11. t. m. ob 19.30 na sedežu v Ul. Conti 11. Dnevni red je sledeč: 1. Priprave za 1. maj; upokojenci; 8. razno. DAROVI !N PRISPEVKI ZA SIROTE PADLIH PARTI-ŽANOV je darov.ala krojučnica Mozetič, Garibaldijev trg 11 znesek 1000 lir. ZA DIJAŠKI DOM je darovala krojačnica Mozetič Garibaldijev trg 11 vsoto 1000 lir. ZA POLITIČNE PRIPORNIKE daruje ob 27. obletnici smrti Jakoba Kralja njegova hči Karla L. 200 lir, obvestilo Direkcija Dijaškega športnega krožka obvešča člane, da bo v ponedeljek 11. t. m. v Ul. Trento 2,h izredni občni zbor. Vstop samo * vabilom in člansko izkaznico. Pričetek točno ob 19 uri. Spalnice zakonske in samske, kuhinje, mize, stole, štedilnik, žimnice, preproge in radio aparat PRODAM TRST - Ul. R. Sanzio 20 Oglejte si pohištvo v UL Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Csne zelo ugodne Gledališče Verdi Danes 10. t. m. ob 20.45 igra g]e. dališka skupina Annibale Ninchi komedijo aZasmehljivecu Berrinija. MALI OGLASI GOSPODIČNA bi v zameno za slovensko konverzacijo poučevala stenografijo, angleščino, francosči-no, nemščino ali italijanščino. Ponudbe na upravo P. D. pod »Konverzacija«. Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK zlatu, Izdeluje proteze v jeklu, kavčuku in plastiki. Največiu rancija. Sprejema od 10 “0 ... in od 15 do 19. (Govori slove«’ ' TRST, UL. TORREBIANCA st- VOGAL UL. CARDUCCI^ Krojašha delavnic® TRST - ULICA VALDIiUv0 izdeluje mošhe obleti' ženske plašče OBRAČA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH KIASO KINO IVA OPCINAg predvaja samo sc DANES v nedeljo 10. t. m. Tarzanov film' v katerega glavni vlogi nastopa svetovni prvak v plavanju Jofmny VVeisrmuller .... XIII fRil 188 KI _____ SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEGA SAME ZANIMIVOS11- V PONEDELJEK in TOREK: Katarina I* Sie11® (Srednjeveško življenje v duševnih nasprotst ; C) a r <» b n o iu c »JJ! V morju tr»y® V glavni vlogi SPENCER TRAL OGLEJTE-Sl JIH V SREPO in ČETRTEK . . . Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO film..................... PRIDITE VSI! I BOSSETTI. 21: «Dober tek«, igralska družina C. Dapporto - Lucy D’A1-bert. EXCELSIOR. 15.30: «Nevidna zapreka«, Gregory Pečk, John Garf|eld. PENICE 16: «Na Kitajskem morju«, Clark Gable, Jean Harlovv, Wallace Beery. FILODRAMMATICO. 16: «Sedmi križ«, Spencer Tracy, Signe Ifasso. 1TAUA. 15-30: »Pismo neznanke«, J. Fontgint. ALABARDA. 14.30: »Zeleni delfin«, Lana Turner, Van Heflin. VIALE. 16: «V Imenu zakona«, Jone Salinas. IMPERO. 16: «Nemirna starostna doba«, 8hirley Tem p le in Ronald. GARIBALDI. 14.30: ((Zgubljena dekleta«, Jean Kent. MASSIMO. 15.30: «Crni Zorrov bič«, Linda Stirling. NOVO CINE. 15.30: «T«tji zločin«, Henry Fonda, B. Stanwych. IDEALE. 18: »Družina Sullivan«, T. Mitchell, A. Baxter. ARMONIA, 15.30: »Drug* gospa Car-roll«, B. St*nwycll. ODEON. 16: »Škofova žena«, L. Yopng in G. Grant. MARCONI. 16: »Duše na morju«, G. Cooper, G. Raft. AZZURnO. 17: »Škofova žena«, G. Grant, L- Voung. RADIO, 16; »Zenska na sliki«, G, Robinson. VITTORIA. 18: ((Rokovnjači«, F. March, F. Gaal. BELVEDERE. 15.30: «Junaki oceana«, J. Wayne. VENEZ1A, 15: «lzobčenci», A. Ladd, V. Lake, ADUA. 14.30: »Pustolovščine gang- sterjev«. SAVONA. 1530: «Ura usode«, Alan add, Michele Morgan. kino v skednju, »moč slave«, R. Mithum, TRGOVINA Ulica Vasari 10 Prekrasni !!! Oglejte si zalog0 Vso za kmetijstvo na drobno in na deb K indijska nabaisia in prodajna zadru.#1 z o. j. v TRSTU — Tel - Tel- 94-386 68-16 Urad in skladišče; ULICA U, FOSCOLG it. 1 prodajalna v TRSTU; ul- S. Mercadante *t. 4 Prodajalna v MILJAH: ul, M«zini št. 1 CENE UGODNE KAKOVOST ZAJAm primorski dnevnik 10. aprila 1949 V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 . TEL, 749 POR IŠKI DNEVNI Kiti tgPBUlNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kako in kje bomo prejeli obmejne Izkaznice 3*riIo$$e in pristojbine - Posebne dovolilnice %a kmete in ujihove delavce - Predpisi /a\ prehod v nujnih primerih Kukor smo že poročali, je od da-dvniat^n ponovno vzpostavljen it mT',in drusi man*‘ P‘-°' voma „ t“.* obmejnima paso-In Italiji. Ta POZ * UJav.navan P« predpisih obema h '• ‘U j* bil skl™ ™d vaziiM i ® v videmskih spo- teoin? i 0(1 :i' tobvuarja 1949. Ob Tnoi n m 2a Dvei^°|V°*'^*Ce' k‘ so Potrebne stilu n,'f°r i.,nie^C' bpdo P° poobla-bves n,.; ? »^dajali za Gorico na b;, j-v drusem nadstropju so- Tv,’ , ' imainViC°i do ol:irneine dovolilnice nu 2 f56-6’ ki so llavedene v čle-in k• n a' v'c‘cmskega sporazuma mcinJmaj° Sta)n° bivališče v. ob-Sorišk? paf’ v slobin‘ Ib km. V imajo m.fQkraj‘nl P« tej strani stalni n avico do tega dovoljenja siednii|fre^iVa^i’ ki bivajo v na-DQbf.L unah: Kopriva, Krrain, Ravno , 0olenjf' Fara. Foljan, G‘-adtška°*v * Gorica, (samo v L-ar,an’ Tržiž’ Bc,mans Sevodnje Skl ' ”°nke' Z'agl'aj' Bas«o44 ’ ^^OClian (samo za vas ob Stfh -K1' 0elianu)' Sv. Peter ®tar;mcan V8Si Cosse§“ano> in cami rell0^ z °bmejnimi dovolilni-na bir,v loiSeni obmejni prehodi in X,Wi Rdeči hiš; v Gorici Zealint Pri Gradu (Castelletto Fg) blizu Krmlna, ' dajali5 ,obn>»jne dovolilnica bo i?-Rpili n«V.e3tura v dveh različnih Bosestniv ,erih v?1ia Prvi tip za 'one-nv, a onjentnike zemljišča čred/, Posestev, za lastnike tih ,3" Posamezne živine, Drugi Wj • *znice Pa bodo prejeli de-sPorii^-n SQdn‘kl dvolastnikov-go- BBmefiir’ k‘ 50 S‘ari "ad 7 ,et irl tikam . S°?PQdarjeni ali najein. Vofc™ obdelavi polja ali pri Olajšali' niRCkegu posestva. Da bi žeztjic ^Postopek pri izdajanju iz- vina prodaji posebna tisko- Polnitf3ki tQ ie treba iz- ^Brodi Osrduc, ttStona Gorici so take tiskovine Cardup • y fcbjtMnti Lukežič Ul, Pa v C* Žt’ 7' po dl'Ugih občinah Picah knj'gam8h ali papir- V ka a Rtojnjo za dovolilnico |e tre-jih Polepiti 2a 32 lir ko!kov, ki Vžanj Pot-cm u"i«H tisti urad, ki *« j e)Pll,snj° v pretres. Poleg (e- "«»1« «CS* PI,“""*■ er-«* o vplačilu 40 Hr kve-ln;*'s.postno položnico. .Od tega lilnj a je lir za obmejno dovo- ttojtino'0 br ?u dr‘‘avno Pfi' btiE-Liv f fotografiji v formatu za od ž*upana morata bit j potrjeni 3) Potrdilo stalnega bivališča (obmejno dovolilnico dobe lahko tudi jugoslovanski državljani, ki imajo stalno bivališče v obmejnem pasu na italijanski strani). 4) Družinski list. 5) Katastrski list ali izvleček, ki potrjuje posest onostran nteje, za katero lastnik zahteva dovolilnico. 6) Najemninsko pogodbo za zemljišče za oglarje in drvarje, (Najemninsko pogodbo sklepajo oglarji in drvarji z lastniki zemljišč na oni strani meje, na katerih nameravajo delati). V) Seznam živine, ki jo rab, običajno kmetovalec pri delu na polju ali ki jo misli gnatj na pašo v obmejnem pasu. 8) Seznam orodja in vozov, ki jih mora prepeljati preko meje za obdelavo polja 9) Seznam in približno količino pridelka, ki ga predvideva po končanem delu Jn ga namerava pripeljati preko meje v Italijo. Kakor smo že omenili za družinske člane, ki še nimajo 7 let starosti, ni potrebna posebna dovolilnica, ampak lastnik vpiše na svojo. Za delavce in gospodarjeve sorodnike oziroma družinske člane, ki imajo nad 7 let, pa je treba priložiti prošnjj naslednje dokumente: 1. Dve fotografiji. 2. Potrdilo o stalnem bivališču. 3. Izjavo delodajalca, v kateri potrjuje, da je pri njem v službi. 4. Potrdilo o plačilu kvesturi 320 lir s poštno položnico (od tega zneska je 20 Ur obmejno dovolilnico in 300 lir za državno pristojbino). Zg živino, kj gre preko meje, si morajo lastniki preskrbeti tudi Ži-vinozdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da živina ni okužena. Prošnja za izvos gnojil in semena, ki je potrebno za obdelavo zemlje na drugi strani, mora biti potrjena od kmečkega inšpektorata (Ispetorato agrario), Oglarji in drvarji, ki se morajo nuditi zaradi svojega dela več kot en. dan na drugi strani meje. si morajo poleg ombejne dovolilnice preskrbeti na kvesturi tudi posebno dovoljenje, za katerega pa morajo po poštj plačati še nadaljnjih 25 lir. Imamo pa še eno, tretjo vrsto obmejnih dovolilnic, katere bo kvestura izdajala za nujne primere, kakor primere smrti, bolezni m raznih naključij višje sile. Ta dovoljenja bodo veljavna samo za enkratno potovanje v roku 10 dni od dneva izdaje. Lastnik takega dovoljenja bo lahko o»tal preko meje največ tri dni. Poleg kvesture bo- do izdajali taka dovoljenja obmejni policijski uradi proti plačilu 200 lir v kolkih. Dovoljenje velja sama za enkrat prehod tja in nazaj. Prehod preko določenih obmejnih blokov bo odprt samo ob de. lavnikih od sončnega vzhoda pa do sončnega zahoda. Za posamezne mesece je ta čas takole določen: Januar in december od 8. do 17. ure, februar in november od 7.30 do 17.30, marec in oktober od 7. do 18. ure. april in avgust od 5.30 do 19.30 ure, september od 6. do 19. ure. maj. junij in julij od 4. do 21, ure. (po srednje.evropskem času). Obmejne dovolilnice, ki jih bodo izdali v Italiji, morajo biti potrjene od jugoslovanskih oblasti, in one. ki jih bodo izdalj v Jugoslaviji, pa od italijanske kvesture v Gorici. Lastniki dovolilnic se ne bodo smeli pod nobenim pogojem oddaljiti od kraja, kjer leži polje, gozd, travnik ali kmetija, za katero je bilo izdano dovoljenje. Za kraje izven Gorica je treba naslovili prošnjo,za izdajo dovolilnice na krajevne policijske urade ali vojaška poveljstva v tem kraju. 1 Poseben predujem za upokojence j Državna zveza upokojencev je j sporočila pokrajinskemu sindikatu v Gorici, da se je vlada obvezala | izplačati upokojencem socialnega | skrbstva poseben mesečni predujem na račun bodočih poviškov. Ta predujem znaša mesečno po 800 lir in se računa od 1. januarja t. 1. Pri zasedanju parlamenta 25. marca je podtajnik državnega zaklada on. Malvestiti potrdil to novico. Na ta način bodo dobili upokojeni zopet mrvico priboljška. Verjetno bodo že prihodnji mesec razpravljali v parlamentu o temeljiti preosnavi pokojnin pri socialnem skrbstvu in s tem v zvezi se predvideva znatno zboljšanje sedanjega bednega stanja upokojencev te vrste. Upokojene; mestne hranilnice so imeli včeraj dopoldne v prostorih pokrajinskega urada za delo posebno zborovanje, na katerem so obravnavali svoje probleme in se porazgovorili tudi o tem vprašanju. Stavka v Tržiču Pred dnevi je prišel v Tržič zastopnik kemičnih sindikatov odv. Migiionese. V Tržiču se je sestal s elani tovarniškega odbora v to varni Solvay. Ob tej priliki so govorili o povečanju mezdnega gibanja in je bilo sklenjeno, da bodo jutri 11. t. m. delavci stopili v stavko. Obmejna komisija pri Jamljah Člani jugoslovanske in italijanske obmejne komisije so pretekli petek določevali ngvo državno mejo v aoberdolski občini n g odseku Jamelj, zlasti okrog kvote 235. Tako se počasi približujejo tromeji s Tržaškim ozemljem in bodo s tem zaključili svoje delo na tem odseku. Delitev kave po znižani ceni Trgovska zbornica v Gorici vabi vse trgovce na drobno in vodje menz v Gorici in Sovodnjan, da se zglasijo na njenem sedežu soba št. 8, kjer bodo dobili kupone za dvig kave po cenah proste cone za mesec april t. 1. Protest Delavske zbornice zaradi aretacije sindikalista Guidija Delavska zbornica v Gorici jc te dni izvedela iz časopisja, da so oblasti aretirale tajnika italijanske državne zveze kemijskih delavcev. Aretacijo so izvršili v Fayiji organi, ki ne delujejo v ohramba javne varnosti, marveč proti sindikalni svobodi in v zaščito kapitalistov, Delavska zbornica protestira proti vmešavanju vlade v sindikalne zadeve jn izraža italijanski državni zvezi kemijskih delavcev in tajniku Guidiju svojo simpatijo, kakor tudi vsem hrabrim delavcem. Pokrajinski upravni odbor je imel dne. 8. t. m. svojo redno sejo, na kateri je sprejel naslednje sklepe: Pokrajinska uprava: Nagrada glavnemu zdravniku pokrajinske umobolnice dr. Viktorju Ali — odobreno; podpora zavodu E. Faina za kmetijske šole — odobreno; bolniška pomoč pokrajinskemu uradniku — odobreno; enkratna nagrada nameščencem, ki so v službi nad 25 let — odobreno kot izjema; podpora upravni zvezi za Oglej — odobreno; povišanje podpore nezakonskim o-trokom, ki so priznani samo od matere — odobreno; nagrada predsedniku, podpredsedniku in članom pokrajinske deputacije v Gorici — izdan pristanek. Občina Gorica: začasna preureditev živinozdravniške službe — odobreno pogojno; organski pravilnik za živinozdravnike — odloženo; nagrada pomožnemu tajniku Juriju Steccheriniju — odobreno; podpora v znesku 100.000 lir pokrajinskemu centru za streptomicin —odobreno; povečanje občinskega vodovoda, ureditev transformatorjev in drugih naprav — odobreno. Napeljava cevi pri občinskem vodovodu med vodnjakom Boschetta in rezervoarjem na gradu — odobreno; postavitev električnih črpalk za občinski vodovod v «Boschettui) — odobreno; povečanje rezervnih naprav pri občinskem vodovodu in potrebnih napeljav — odobreno. Občina Rornans: ureditev bilance za leto 1948 — odobreno; nagrada županu izdan pristanek; pritožba družbe lkIPEX zaradi zavrnitve obrtnice — pokrajinska uprava n( kompetentna, ker je družba razpuščena; nove zavorovalne police proti požaru — odobreno; užitninski davek na vrednost za prvo polletje 1949 in užitninski davek za prašiče za posebno porabo — odobreno. Občina Tržič: Zamenjava občinskega zemljišča z zemljiščem župnije sv. Ambroža,— odobreno; ustanovitev medpokrajinskih konzorcijev za porodniško pomoč med občino Krmin (Gorica) in občino Chippris (Videm) — soglaša; poseben pravilnik za najem občinskih poslov v Tržiču odobreno; vezava dohodkov za leto 1949 za financiranje nakupa zemljišča za gradnjo hiš UNRRA-Casas in za podaljšek Ul. Garibalni — odobreno, zgraditev 88 stanovanj UNRRA-Casas za esule in podelitev potrebnega zemljišča — odobreno. Občina Krmin: Odprava pripombe na obrtnici Franca Orter ((drogerija za katero ima obrtnico» — delno odobreno; povračilo za dopolnilno dohodnino pridržanih zneskov občinskim nameščencem — odobreno: izplačilo 13. plače občinskim na nameščencem — odobreno; podpora pokrajinskemu centru za streptomicin — odobreno. Občina Marjan: Oprema obrtne šole — odobreno; dogovor z ONAIR za upravo otroškega vrtca —- odobreno; prispevek furlanskemu odboru za proslavitev 100-letnice 1948 — odobreno; prispevek šolskemu patronatu — odobreno; podaritev 500 lir državnemu centru za padle partizane — odobreno. Občina Turjak: prispevek pokrajinskemu centru za streptomicin — odobreno. Občina Gradiška: Podpora knjižnici za ljudske šole — odobreno; podpora šolski blagajni tehnične industrijske šole v Tržiču — odobreno; prispevek pokrajinskemu centru za streptomicin—odobreno; nabava zemljišča za gradnjo stanovanj UNRF.A-Casas za brezdomce — odobreno. Občina Gradež: Pluča šolskim slugom — odobreno. Omčina St.Peter ob Sočkučitnin-ski davek za zakol prašičev za posebno porabo — odloženo. Zborovanje brezposelnih Odbor za zaščito brezposelnih sporoča: Danes v nedeljo 10. t. m. ob 10 uri se vrši v prostorih Delavske zbornice v Gorici zborovanje brezposelnih iz Gorice in predmestij. Na tam zborovanju se .bo razpravljalo o važnih zadevah, zato se brezposelni' vabijo k številni udeležbi. Zborcvenje prcdajalcev lobeka V torek 12. t. m. bo v. prostorih Zveze trgovcev v Gorici Uk IN. Asosto ob 18. uri zborovanje prodajalcev tobaka. Obnova obrtnic za javne obrate • Zveza trgovcev v Gorici (odsek za javne obrate), obvešča vse lastnike obrtnic za javne obrate v Gorici, naj položijo na urade Zveze v Ul. IX. AgoSPo UTI njihove obrtnice in potrdila o plačilu dodatnega obroka državnih koncesij, ki je bil pred kratkim določen. Omenjene dokumente je treba oddati na registrski urad do 12. t. m. SV. PETE« OB > % 1*17/1 ovirajo l Slppenci se ffldnb bolj 4 (uj;'0^, kuliumem in zadnji ^0rtne”i Polju. Tak o "3 jfnl.J*. mladinci v Šempetru ^to !r .us(a,tuuili suoje nouo-** soje(. r*Mw ter zaprosili, da bi ^llačet ' e*b(.'fi iti igrali, tekme »u l>!°f«ifi !’■ 0,J4lnsk*w iorijCu, ki bi biU na ***!»»!>’"t rcTPolaijo vsem do j-,, ki oojljo šport. _5Cl,,da ni bilo Po volji Cip . tako Dokli,. °>-QŽ»i° ’ nanr,3e da podpirajo ” 4a i,n tn° moštvo Slovenci j,!"uUe h J1 ta moštvo barvo neke )l,i5|ci Zn radi tega so pb- Vdrl-. . z:i. Vknjižene poroke: čuvaj Barban Cezar in gospodinja Cotič Milka, policist Capri Anton in gospodinja Lazzari Lojzka, visokošolec Dreossj Bruno in uradnica Vuk Hermina, kmet Devetak Anton in gospodinja Zsvacjiav Federika, podčastnik policije Benicchia Alojz in tkalka Bernardis Lucija, železničar Ber-Uni Jožef jn šivilja Cotič Dcij-eUa. Poroke: mizar Peehnicher Ludvik' in gospodinja Hrovat Terezija, mornar Baroni Rihard in gospodinja Dietrieh Renat«. Vodite točen pregled o uspehih tekmovanja za 1. maj Koordinacijski odbor za proslavo praznika 1. maja vabi in poziva vse odbore baz in sektorjev, tovarne, podjetja, uprave zadružnih domov in ostale obrate, naj vodijo točen pregled o uspehih tekmovanja za t. maj in o uspehih zlasti onih tovarišev in tovarišic, ki so se prt delu najbolj odlikovali. Le na ta način ’oo ob zaključku mogoče pravilno presoditi najboljše kolektive in najboljše posameznike. Vse in vsi za prvi maj ! Iti, »Ustili Mo kat. na občinsko igrišče. -jo Bn e tel plaši dejstvo, da ?aBice pometaš; temnordeče no-i^a ,:>lave jopice in to ie , "»tfo o?V0rnMt> ki ogroža ita->n° ie i lenske Benečije, /'e>ie her ,jmes. ni »odrešilne« fc* C U*' Vsekakor pa je ta ali n ,J '* Pretveza, kako demokratični obliki "o in ,mh ali f, po- li, ceu. saj ovirali kultur-izživljanje bene/kili I ubin °d° taki ukrepi no . ej,|i (j„ ' n!eci našo m.ladino Iju-/. čutj r.r, u,ena naroda, s katerim i jr — '°ven, iz katerega *tva, SMRTI in poroke 18 dV»' ,n'e’!nl občinl te bilo erou 7ZT"" v' *• tujstev, !n 2 uJET1’ 7 vkn)iženih po- ftoj5ty- boroki. dprini^ lva“' Zt8on Uian->" Baiistutm oUlij' sb»'ink“t° •koh^ka, N a lnela- Ga>T'ul-fc Gabrijela, Le- vdu . ■ Uasič Lucija, Heflis 4 JV4;'1? Slaftj. “an Lojzka. 'ctniVl^r1 Kuslot Ga-letni ^sebmk - tl/;;'11 kmet sJah Paclova" Angel leja *bodinja u b<'n At'gcl, 77-let- bOfi’ C8Teii1'a ',aldi vd- Hloza Jo-lenk. ai Katarin*P Fezzetta Va?? JX' Bredi Ma' MMR"la <>I>oko. Up" 33-letni ko- ‘stili ^hcr Vd ’ Mar • gosp<,HinJa lR-m dei'*gar Maidini>n s,t>avl.a’ Uuclvik! kletna fcl-r. a' 79.l/ POr O '2-le(nu Miiocco ^P0H r’ Avu, r«1i18,,Tl,10dir»‘a Fab-d‘nja Franeh, UaliJa' yd. vnetna «0I "‘ p?r- pe“t‘o “ihja Ma*j'POdlP)» Mdrcon 5'>nnf‘Bon Por n 'etna gospo. un* AnEnSpr,d|nta Kristina. 88-letn« °'Jbb0 vd. Fon-erezija. gPspodinja Mar- Občinski nameščenci zahtevalo notranjo komisijo Skupina občinskih uslužbencev je 1e dni zaprosila posredovanje Delavske zbornice, da bi se razpisale volitve zu novo notranjo komisijo, Nerazumljivo je, kako da ni dosedanja notranja komisija razpisala volitev za preosnovo komisije. Morda pa predsednik komisije, ki deluje že dve leti, še vedno misli ostati na svojem stolčku v brezdelju in to v škodo njegovih nesrečnih kolegov. IZGONI Včeraj je goriška kvestura izdala izgonski list 29-letnemu Bazzco Jožetu iz Tržiča 80-letnemu Pcdrone Oriclc iz Crenione, ki je hotel v Jugoslav.ijo. in 35-letnemu Mosatti-ju Evgeniju iz Buie pri Vidmu, Vsi trije so morali takoj odpoto-vati v svoj domači kraj. Izvoz sladkarij v Švico V petek je prišla v Gorico posebna trgovska komisija jz Švice, ki je pooblaščena, da naroči v našem me-stu večjo kojičino kandiranega spdju po znižani ceni, ki velja za prosto cono. Ravnatelj agrarnega konzorcija je spremil Švicarje k tvrdki Maseill, kjer so se začeli pogajali zu nabavo kandiranega sadja, ki ga rabi fivicu in kBtero je doslej na-ročevala v Franciji. Ce sc bodo do, govorili, >e bo lahko te vrste industrij« v Gorici malo bolj razvi. Ia in bodo lahko zaposlili še nekaj delavcev. KINO VERDI. 14.30: ((Lepotice v kopališču«, E. tVilliams. VITTORIA. 15: «Dvoboj v Sv. Antonu«, E. Flynn. CENTRALE. 15: «Car», R. Hay-\vorth. MODERNO. 15: «Pepelka», L. Ran-di. EDEN. 14.30: »Velika pustolovščina«, C. Colbert, H. Fonda. ODEON, 15: »Ettore Fieramosca«, G. Cervi. Ankamn-Valdohra Prazne rubrike na grafikonu ne lioilo nikomur v fiest ie zadoščenje Tudi pri nas sc vsi veselijo velikega praznika dela — i. maja, Fjonirji, mladina in člani Zveze primorskih partizanov pridno obiskujejo telovadne 'vaje. Med zadnjimi vlada res veliko navdušenje. Udeležujejo se prostih vaj v zadovoljivem šte. vilu. Mladine imamo precej v kraju — pri vajah premalo. Nekateri mladinci in mladinke pojmujejo pravilno svojo nalogo. Zal pu. da imamo med našo mladino tudi nekaj Jakih, ki gledajo brezbrižno na vse to. Pripravljalni odbor za proslavo L maja je organiziral v preteklem tednu dobro uspelo nabiralno akcijo. Nabranega je bilo namreč: 182 kg krompirja, 30 kg krušne njoke, 82 kg koruze, 190 komadov jajc in 8.155 lir v denarju, Povsod so ljudje radi prispevali s prisrčno željo, d« bj pruz-novanje L maja, našega velike-ga praznika, čim lepše uspele! V okviru prvomajskega tekmovanja napreduje tudi prostovoljno delo prav dobro. Prebivalci Ankarana in Valdoltre se skupno' trudijo pri pripravljanju gradiva za zgradnjo zadružnega doma v Vaimarinu. Do sedaj je bilo storjenih 1-732 delovnih ui’. pripravljenega 133 metrov kamenja, 55 metrov zemlje rn 120 metrov proda. Pripravljeno gradivo prevažajo s kamioni v Valmarin, Tako bodo sprejete obveze do 1- majo brezdvomno prekomerne. Na sedežu ZPP visi velik grafikon, ki prikazuje aktivnost posameznih članov SIAU pri prostovoljnem delu, Prazne rubrike gotovo ne bodo nikomur v zadoščenje! O. L. Momjan Det in nevihta Končno smo dobili tako težko pričakovani dež. Moramo reči. da jc zelo lepo namočil izsušeno zemljo. Kar čez noč je pšenica dobila tisto lepo temnozeleno barvo, ki jo tako radi vidimo, ker nam naznanja dober pridelek. Med dežjem pa je dvakrat v eni uri usulo tudi precej debelo točo, ki je napravila precej škode rja sadnem drevju, ki je vse v cvetju. Po nekaterih krajih je bilo po nevihti do deset cm na debelo toče-Obtolkla je precej cvetja in napravila nekaj škode tudi na grahu. Kmetje pa so vseeno zelo zadovoljni, ker je odpadla velika skrb. Delom« se bodo sedaj opomogle vse pomladne rastline in zelenjava. Vsi so takoj vzeli sejalnice in po-tresajo umetna dušičnata gnojila, kar prej niso mogli, ker bi napravili več škode kot dobička. NAJDENO Tov. P. Bruno je 7. aprila našel v Kopru v kavarni Loggia nalivno pero z zlatim peresom. Lastnik ga lahko dvigne na podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. ZOPET NAJDENO Tov. Petronio Aldo je našel v Kampelu značko udarnika tvornica Zidnjak 1947. Kdor je značko zgubil, naj se oglasi pri tov. Petronlu na okrajnem odboru ZAM v Kopru. IZGUBLJENO Neimenovan tovariš je zgubil rumeno ovratno ruto 7. aprila na cesti od Istra—Bcnz na Mudi do gostilne Taverna v Kopru. Poštenega najditelja prosi, naj odda najdeno ruto na odseku za finance OLO v Kopru, ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/« PRITL. - TEL. 70 Moč in rast SIAU se izraža M delouna učiteljska Merenca tudi v prostovoljskem delo Povej s kom se družiš, da ti povem. kaj si, pravi star pregovor. Tako lzhk.i rečemo o naši množični organizaciji SIAU, ki združuje vse poštene delavce, napt.zičence in de loVtje intejigente. Slovence, Italijane in Hrvate našega okrožja. Ni ga člana in v mnogih primerih tudi nečlana, ki ne bj občutil in videi uspehov, katere je dosegla organi-zacija v letih po osvoboditvi, Ti uspehi so v korist množicam in ne samo nekaterim posameznikom, kot se je to prej dogajalo v državah, ki so y narodno-osvobodilni borbi iztrgale oblast iz rok izkoriščevalskih elementov in se še dogaja v zapadnih državah, kjer imajo v rokah oblast kapitalisti. Clarji SIAU čutijo, kako je vsak uspeh, bodisi na gospodarskem, političnem ali kulturnem polju, uspeh vseh, uspeh njihove množične bratske organizacije. Zato pa je njihova navezanost z vsakim dnem tesnejša, njihovo zaupanje v svojo organizacijo vsak dan večje. Po volitvah 30, januarja, ki ao bile živa manifestacija ljudstva za to množično organizacijo, so novi izvoljeni člani prinesli' novega delavskega polet« bodisi na krajevna, 3oktor.sk« ah okrajna tajništva, kot tudi med votivne množice same. Te so polne navdušenja giedale na svo. je predstavnike, ki so jih s svojim glasovanjem postavile na vodilna mesta, da bodo delali za izboljša-uj« življenjskih pogojev vseli. Veliki uspehi, ki so bili doseženi po volitvah v kratkem času komaj dveh mesecev, dokazujejo, koko jc t« množična organizacija življenjska sija. ki neutrudno dela, -se širi in utrjuje. Cc pogledamo samo delovne uspehe, ki so bili do sedaj doseženi v prvomajskem tekmovanju, pri katerem sodeluje razen redkih izjem v.jc ljudstvo, vidimo otipljiv dokaz z«vodnqsjli ip zaupanja, ki ga ima SIAU pri ljudskih množicah. Naj navedemo samo on primer, ko so člani SIAU v koprskem okraju v č«hu od 20, februarja do L aprila napravili 31.785 prostovoljnih ur- S tem dolom so pripravili 812 metrov kamenja za gradnjo zadružnih dnmov, izkopali p«i metrov zemlje^ pripravil} 228 metrov gramoza in popravili 1870 metrov cest. Pri tem delu je sodelovalo 2287 članov SIAU. Ti podatki pa se nanašajo r.a nekatere sektorje v okraju. Od tam, kjer se dela največ, kot v Vanga nelu, Kampol-Salarj, Košteboni in je delo dnevno organizirano po fk'-N pinah, so pozabili poslati poročila o delu. Tako je. Skromni so ti naši ljudje v poročanju, delajo na vseh področjih za izboljšanje, uspehe dela držijo raje zase. Ne moremo pa tega trditi o vseh sektorjih. T«ku n« primer ne poročajo in — malo delajo v Kortah, Sergaaih, Gažonu in Manžanu, Tem bi postavili v zgled majhna rektorja Boršt, kjer je 142 oseb napravilo 1126 ur prostovoljnega dela, in Puče, kjer je 138 oseb napravilo 900 prostovoljnih ur jn pripravilo 115 metrov kamenja za zadružni dom. Prav tako delajo v bujskem okraju, kjer je tekmovanje zajelo sko-ro vse sektorje, Tu so st posamezni sektorji napovedali celo tekmovanje na vseh delovnih področjih. Tako tekmujejo sektor Krašica z Grož-njanom, Buiinija s Sveti Marijo n« Krasu, Nova vas z Brtoniglo, Naštel s Krašico in Marušiči, Sveti Lovrenc z Materado, Novi gnid 7-Brtoniglo, Buje z Umagom jn Monj-jan z Marušiči. Delovni usp.ehi članov SIAU bujskega okraja v času od 28- februarja do 3. aprila so naslednji: 2389 prostovoljni!) delavcev je opravilo 11.423 ur. Pri tem delu so priprn. vili 1817 metrov kamenja za gradnjo zadružnih domov, 381 metrov gramoza jn 43fi belnv zemlje. Po- leg teh je še 169 voznikov napravilo 1140 ur pri prevažanju raznega gradbenega materiala. Kot najboljša sektorja sta Kračica in Kaštcd, kjer se skoro vse ljudstvo udeležuje prostovoljnega dela prj gradnji zadružnih domov. Tema sledi Materada,. kjer je bilo zadnjo nedeljo na prostovoljnem delu nad 100 članov SIAU. Lepe in dobre uspehe zaznamujejo v bujskem okraju tudi krneč ke nabavno-prodajne in kmečke obdelovalne zadruue. Tako ie bila prav v teh dneh ustanovljena nova kmee.ka obdelovalna zadruga v Poropatih na sektorju Grožnjam Nič manjšega pomena ni udej- stvovanj« članov SIAU na kulturnem polju. Tudi tu je potrebna ve. lika — obnova. Žalostna dediščina, katero je zapustil fašizem, je posebno'občutena na jezikovnem znanju. Člani SIAU se tega zavedajo in so sfcovo povsod obiskovali večerne tečaje z večji.*! ali manjšim uspehom. Imamo primere, kier je trdna volja po znanju premagala vse ovire in so se (Mam naučili pisanja ob pomoči učiteljev v kratkem času treh mesecev. Na kulturnih prireditvah, katere bodo sko-ro povsod v počastitev vflikosa praznika delovnega ljudstva prvega maja, bp ljudatvo pokazalo napredek. Požrtvovalna mladina so pridno vadi za prvomajski nastop v Kopru Izboljšanje učnih uspehov, šolske razstave, boljše priprave na pouk, poživitev roditeljskih svetov, poglobitev v metodiko predmetov so nadaljnje naloge SAHOVSKE BELEŽKE prvenstvo v aprilu na 8 deskah- Volomnietar Vadi Diee „ 1/««» Prireditev je vodil tOV. Strah Sta- VelemOjSfer VdS|,9 rirc V Kopru ne. Bile so razpisane 4 knjižne na- SPLOSNl KVALIFIKACIJSKI TURNIR I. IN II. KATEGORIJE ZA LETO 1949. Turnir sc bliža koncu. V l. kar tegoriji vodi tov. Beltram Julij s 7 1/2 točke, sledijo tov. Kalčič Rudolf, inž. Viher Srečko tn Suša Karel s t> točkami, Hilel Izak, Klobučar Egon in Vogrič Ernest s 5 točkami ter Kermavner Boris, Lovrečič Stefan, Rupnik Andrej in Žerjal Marijan s 4 točkami. V 11, kategoriji vodi tov. Caha-rija Leopold z S točkami. Sledijo tov. dr. Peterin Stanko s 7, Prijon Slavko s 8 1/2, Celhar Ivan in dr. Zega Božidar s 6 tor Rudei Stanko s 5 točkami. V ponedeljek 11.4. t. I. bo saki ju-čen turnir II. kategorije in v torek 12.4. bodo objavljeni rezultati. Turnir l. kategorije bo zaključen v petek 15. aprila. Rezultati bodo objavljeni v ponedeljek dne 1S.4 HRZOPOTEZN! TURNIR ZA PRVENSTVO V MESECU APRILU. V petek dne 8,4, se je vršil u klubu VUJA brzopotezni turnir za grade. Prve nagrado je prejel tov. dr. Berginc Vlado iz Izole, ki je od 15 partij dobil 14 in eno remiziral, Druga nagrada pripada tQV, Vogriču Ernestu, ki te dosegel 13 112 točk. Tretjo je dobil Žerjal Marijan z U točkami, četrto Klobučar Egon z 10 1/2 točkami. Sledijo Hilel Izak z 10, Kalčič Rudolf z ,9 1/2 Kermavner Boris z 8 1/2, Grmek Iran z S, nato Lovrečič Stefan in dr. Pelarin s 6 1/2, Rupnik Andrej in Suša s 6, Caharija Leopold s 5 112, Blazina Anton s 5 in Zega Vladimir s 4 112 točke. SIMULTANKA VELEMOJSTRA VASJE PIRCA V KOPRU. V ponedeljek 25. aprila bo odigral v dvorani nad kavarno Loggia velemojster Vasja Pirc simultanko proti 50 igralcem. 20 šahi-■stov bo postavila JA, 20 sindikalne podružnice okrožja in 10 NZ. Ob 18. ur [bo v isti dvorani predaval tov, Vasja Pirc o razvoju jugoslovanskega šaha po osvobo-1 ditvi. Simultanka bo pričela ob 20. uri. Disciplinski vodja bo tov. dr, Berginc Vlado, Učitelji koprskega okraja so imeli 7. t. m. svojo delovno konferenco. Profesorica Javornik Dapica je podala zelo zanimiv pedagoški referat o dednosti in okolju, Govorila je o velikem vplivu okolja na človeka in kako je s pravilno vzgojo možno popraviti hibe dedne obremenjenosti, Poudarila je velik delež, ki ga Im« člov.ek tudi pri spremembi okolja. Naloga vzgoje je, du razvija otroka v pogumnega človeka, kj bo vplivat nu okolje, v katerem živi, posebno danes, ko gradimo novega človeka, boljšo družbo. Tov. Javornikova je poudarila predvsem važnost vloge dednosti in okolja v delu učitelja. V debati so navzoči navajali razne primere, ki so dokazovali, kako pravilna vzgoja dobrodejno vpliva na izoblikovanje značajev. Nato je okrajni šolski nadzornik tov. Bregant podal .pregled uspehov šolskega dela v prvem polletju. Priporočal je stalno izpopolnitev podrobnih učnih načrtov in omenil veliko važnost na dobre priprave, brez katerih pouk ne more biti kvaliteten. Dejo in uspehe je izrazil številčno, statistično. Tov. Bregant je obravnaval med raznimi problemi tudi vprašanje jezika. Nuditi je treba otrokom priliko izražanja, Široko torišče za to nudijo zlasti reahje, kjer učitelj lahko prikroji in poglobi učno snov za primerno izražanje učencev. Tako naj bo učiteljev jezik čist in preprost, opisovalen in nazoren. Polaga naj tudi pozornost skiciranju na tablo in na pravilno pisavo. Kot pereče vprašanje je tovariš navedel ekonomijo česa, uporabo učil in priprave za pouk. Priporot eal je samoizobrazbo učiteljev, izpopolnjevanje in širjenje znanja v vseh panogah znanosti ter metodiko v vseh predmetih. Na konferenci so napravili sklepe, ki obsegajo izboljšanje učnih uspe. hoy in znižanje odstotka slabih ocen, prirejanje šolskih razstav ob zaključku šolskega leta, Priprav-Ijeni naj bodo vedno naprej za eno učno enoto v realijsh ah v stvar-nem pouku. Zbirko učil bodo stalno izpopolnjevali. Poživeli bodo delo roditeljskih svetov. Dalje poglobitev v metodiko vsaj enega predmeta, Do konca šolskega leta pa bodo preštudirali oba dela pedagogike dr, V. Šmida. Učitelju Batiču Evgenu iz Pomjana in učiteljicama Vardjapovi Marlenki iz Škofij in Grahorjevi Leji iz Ankarana je bila podeljena Prešernova nagrada, ker so izkazali v šolskem delu ter na dvigu ljudske izobrazbe izredne uspehe. Ostali tovariši so prejeli odlikovanja z navdušenim ploskanjem in načelnik tov. Marion jim je čestital. Po zaključku konference so si učitelji skupno ogledali razstavo slikarja Alberta Sirka, kjer jim je tov. Marion govoril o upodabljajoči umetnosti v raznih dobah ter o pomenu slikarja Alberta Sirku posebej. Poudaril je pomen umetnostne vzgoje na naših šolah ter seznanjanje našega ljudstva z omet. nostjo, a zlasti upodabljajočo, ki je najbližja od vseh našemu človeku ter najbolj razumljiva. KALAN LUDVIKA i argifit* uiiiftPkkv vročico! Malteška vročica ali bruceloza je akutna nalezljiva bolezen. Bacil, ki jo povzroča, živi v krvi, mleku in v seči (urinu) koz, ovac in redkeje krav. Človek zboli po direktnem dotiku s bolno živino, zaradi uživanja surovega mleka bolne zivmc, mlečnih izdelkov (sira, masla) ali če pride v dofiko s sečjo (urinom) bolne živine ali bolnega človeka. Znaki obolenja so: v začetku splosna oslabelost, glavobol, težko spanje z močnim potenjem, pojemanje teka, predvsem P« vročica 35-40 C. Ta vročica traja več tednov ali tudi mesecev. Bolezen je podobna trebušnemu tifusu. Tudi pri nas se tu pa tam pojavljajo primeri te težke nalezljive bolezni, zat0 je 00tre|j. no, da prebivalstvo nase cone bolezen pozna m se zna pred njo varovati. Da se obvarujemo te bolezni moramo: 1. Prijaviti zdravniku vsak primer, o katerem sumimo, da £re /«t msllciko vročico: 2. uživati samo zavreto mleko in izdelovati mlečne izdelke samo iz pasteriziranega mleka; 3. ne. uživati svežega sira in masla, oziroma uživati samo tiste mlečne izdelke, ki so bili PO strokovnjaku pregledani in spoznani za neškodljive; *■ paziti, da ne pridemo v dohko z urinom bolne živine ali bojnega človeka; 5. držati se, strogo vseh ukrepov in navodil, ki jih bo ljudska oblast izdala v obrambo ljudi in živine, IOLO, ODDELEK ZA ZDRAVSTVO 1 anganel' Tudi mi za 1. maj Za telovadni nastop na dan prvega nmja se pripravlja do sedaj 65 odrasle mladine. 22 članov Zveze pi imorskih partizanov in 23 pionirjev. Vsi zelo pridno vadijo in bodo prav gotovi pokazali pri skupnem nastopu, da so se res Pripravljali na to, du bo nastop uspel. * Pri nabiralni akcij j smo nabrali 100 Jjtrov vina, 484 komadov jajc, 3935 lir v denarju in več kg moke in krompirja. Poleg prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma, ki se vrše vsak dan, je v nedeljo dvanajst tovarišev delalo pri popravljanju mosta na cesti, kj pelje v Triban. V 48 urah so ga popolnoma popravili, da je most uporaben za vsak prevoz. 1*1 (lohitu v trgovmalt 1.1-lVt v zalogi imamo stalno tudi kmetijske strokovnf kn uri? Poslovalnice: KOPER, IZOLA, PIRAN, P ORTOROZ^BUJE UMAG In NOVI GRAD. PRIMORSKI DNEVNIK 5= e -= 10. aprila 1949 „dekla, služkinja Za delo temveč gospodinjska pomočnica m mir Ni še V. s-vetu pozabljeno gorje pretekle vojne, skoraj soeii so še grobovi talcev, in tisočep borcev, ki so oškropili našo zemljo s svojo krvjo, in še je živ spomin na nezaslišano trpljenje po ječah in taboriščih, ko se že polagajo na. zapadu temelji tretji svetovni moritvi, Podpisan je atlantski pakt, katerega nameni so več kot prozorni in ni jih mogoče zakrivati. Ves svobodoljubni demokratični svet se jim upira in v Parizu bo kongres miru, ki "o še bolj razgalil vse netilce nove vojne in v imenu vsega demokratičnega ljudstva u svetu podpisal obsodbo nad njimi. Tržaške demokratične ženske množice spremljajo U sklepu demokratičnih šil za Tržaško ozemlje z. velikim zanimanjem njegove priprave. Pridružujejo s demokratičnim ženam vsega sveta v neomajni želji po miru. Osla. njajo jo na vse prestano gorje, na svojo z znojem in krvjo zapečateno pravico po mirnem, cvetočem razvoju življenja p mejah Tržaškega ozemlja. Borile so se zanj in, ko so se zanj borile roko V. roki s svojimi očeti, možmi in sinovi, si niti v sanjah niso mogle• predstavljati, da ti bo zdaj oni, ki ti je bil, kot je sam pravil — prijatelj in zaveznik — oviral temu življenju svobodni razmah. Dogodilo se je drugače, kof je bilo prav in pošteno. Neštetokrat so že P. sebi ponovile vso to dolgo, trpko povest, kako je prišlo do tega. Samogoltni imperializem hoče tudi iz Trsta napraviti eno izmed sv.ojih neštetih žarišč nove vojne in zato noče spoštovati volje tržaškega delovnega ljudstva, zato nenehno išče načinov. in potov, kako bi jo obšel: To se nam razodeva v. vsem njegovem početju v teku vseh treh povojnih let in tudi bodoče u-pravne volitve bi morale biti po njegovi volji le en in isti člen v tej verigi. Razodeva se nam to v. revščini in pomanjkanju družin tisočev. brezposelnih in na pol brezposelnih, za katere, ni dela in zaslužka, ker tako hočejo koristi in višji cilji imperializma. Prav zaradi tega, ker so tržaške demokratične žene že vse te stvari do dna proučile, se s toliko toplješo mislijo mudijo pri bodočem svetovnem kongresu za mir. Tudi one so pripravljene storiti vse, da bi bilo njegovo delo čimbolj uspešno ter bi doprineslo zlat sad trajnega miru. Pripravljene so vse storiti, a vedo, da je za njihov doprinos k kongresu svetovnega miru o-snovno le dvoje: borba proti imperializmu, neodjenljiva in odločna, taka kot je bila včeraj in mora biti danes in jutri — ter borba za enotnost vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, ker je to drugo s prvim najtesneje povezano. V znamenju te dvojne borbe, ki je prav za prav ena sama, se p. vseh svojih mislih in svojem početju pripravljajo na sv.etovni kongres miru. Njegov popolni uspeh pomeni tudi v življenju tržaškega delovnega človeka spoštovanje načel, za katere je toliko žrtvoval in za katere se vztrajno bori. Pomeni spoštovanje mirovne pogodbe, pomeni mir tudi na našem koščku zemlje, pomeni kruh in odpravo brezposelnosti, bede in tolikega drugega gorja. Kongres svetovnega miru po-zdravijajo zato z vsem svojim srcem. V te pozdrave pa vključujejo svojo konkretno protiim-perialistično borbo za mir. Prvo pomladansko sonce me je zvabilo v Ljudski vrt. Na klopeh so sedeli stari možakarji in hvalili usodo, ki jim tudi letos dopušča uživati blagodejnosti pre-rajajoče se narave. Mene je gnala želja v ono stran vrta, od koder so prihajali otroškj glasovi, njih krik in smeh. Pogled nanje je bil pestra slika — travnik z živim cvetjem. Sedla sem na klopico živemu cvetličnjaku prav blizu. V moji duši pa je bilo tako kot pravi pesem: ... in spomin se mu posili, dni premišlja, ki so bili. .. Moje misli so zbežale za mnogo let nazaj, ko je v tem vrtu še živel toliko občudovani in sanjani medved Marko, o katerem smo otroci iz šole grede vsak dan nosili svojo malico. Na prazno mesto moje klopice je prisedla mladenka, ki je pravkar spustila med živo cvetje belo šmarnico — malo deklico v belem plaščku, belih čeveljčkih in s širokim, belim trakom v zlatih laseh. Najin molk ni trajal dolgo, ne vejn katera ga je Pretrgala — jaz ali ona. Mladenki je ime Dana in služi pri bogati tržaški družini, odkar ji je pred petimi leti umrla teta, ki jo je vzgojila. Starši in vsi sorodniki žive V mali vasici na Krasu, ki je nedavno pripadla Jugoslaviji. Govorili sva o težkočah, ki jih ima gospodinjska pomočnica, tako glasno, da je naju nasproti sedeča postarna žena vse razumela, se pomenljivo nasmehnila in pristavila: «0, saj dobro vem, kaj se pravi služiti. 15 let me je služba vklepala v delo brez počitka. Ni. kogar nisem imela na svetu, zato sem molčala, trpela in mirno prenašala sitnarjenja in zapostavljanja. Le moje roke, moje delo je pričalo o moji pridnosti, saj to dvoje diči nas Slovenke«. «Meni ni bolje v nekem oziru, je zame še huje« — je izkušeno ženico prekinila Dana. «Rada delam, mnogo potrpim, le to me boli, ker mi pravijo «ščaveta», ko izven družine govore o meni. Ob takih prilikah mi je hudo, ker se spomnim vsega trpljenja našega junaškega naroda«. Naglo je vskočila žena Dani v besedo «Name so naščuvali celo starega papagaja, ki se je iz kletke zaganjal proti meni in nenehno vpii: ščaveta, ščaveta, ščaveta. Najraje bi ga zastrupila ali utopila, tako me je razkačil. Pokazala sem večkrat svojo nevoljo in sem hotela oditi. Vselej so me kupili s kako ponošeno obleko ali obrabljeni čevlji«. «Pa nikar ne mislite, da je vsaka služkinja občutila žaljenja ta-ko globoko kot jaz. O, ne, ne! Poznala sem take, ki so se na vse žalitve smejale in se brez očitkov utapljale v tujo narodnost, tako da so nam nasprotni časopisi brili norce iz njih. Nekako 45 let bo, odkar sem čitala dogodbico o lepem slovenskem dekletu, ki je prišlo služit v Trst. Njen fant, zastaven mladenič, je prihitel za njo, iskal jo, dokler jo ni našel na zelenjadnem trgu, kamor je prihajala vsak dan. »Marička .Marička« — je zaklical poln hrepenja. Namesto sreče polnega, vse obetajočega pogleda je dobil v odgovor: «Va via, mi no se piu Marička, mi se Marjeta, mi ga altro maroso, če te Čapa te žlambra«. Takih Maričk niso p.osmeh in žalitve nikoli izpremenile. Prodale so sebe in izdale narod. Od takih Maričk imamo v.Trstu italianissimo potomstvo«. Pritrdila sem stari gospe in jo vprašala po njeni družini. Izvedela sem, da ima v Sloveniji sina, poročeno hčerko, katere čestokrat obišče. Domislila se je prejšnjega razgovora ter se z mladostno živahnostjo spustila v dolg samogovor, kateremu je mlado dekle sledilo z odprtimi usti. «Tam čez mejo je danes drugače kot je bilo svoj čas. Nikjer ni več slišati: dekla, služkinja, kar spominja na dobo milostivih gospa. Služkinji se pravi danes ((gospodinjska pomočnica« in je gospodinji enakovredna, ker obe služita istemu cilju, obe pomagata dvigati deželo k boljšemu in lepšemu življenju. Študirana gospodinja s svojim znanjem v pisarni, a gospodinjska pomočnica jo nadomešča pri domačem delu, katerega pozna in ga je vajena. «Pod tako zaščito ni težko delati, delaš in imaš svoje pravice« — je rekla Dana. Tu nas izkoriščajo, izžemajo do mozga. Vedno smo vprežene in zapostavljene kot manjvredna bitja. Z ukrivljenimi hrbtj se ženemo za delom do pozne večerne ure. Na zemljo je padel mrak. H klopici je priskakljala bela šmarnica in silila domov. Dvignile smo se —vse tri istih misli, istih želj in se razšle v upanju na boljše prilike. sič več vmmtm V nekaterih vaseh Crne gore so vse žene muslimanke odvrgle fe-redžo. (pokrivalo - koprena, g katero si muslimanke zakrivajo obraz) V vasi Bač ni danes niti ene muslimanke, ki bi nosila fe-redžo. To je rezultat vsakodnevnega, trdnega prosvetnega in političnega dela z baškimi ženami. Vse žene v Baču so bile nepismene. Toda vse so se naučile pisati in čitati. Pred konferenco, na kateri so skoraj vse odvrgle feredžo, so prisostvovale številnim sestankom in konferencam, na katerih so se kulturno in politično dvigale. V tej borbi, da bi se muslimanska žena odrekla starodavnemu ponižujočemu zakonu, nositi pokrit obraz, se je najbolj izkazala Musiča Džernek, ki je tudi prva odvrgla feredžo. Muska Džernek živi že več kakor šestdeset let v svoji vasi. Kakor ostale vaščanke tudi ona nt nikdar zapustila svojega kraja. Pojavile so se v njej nekoč skrivne želje, da bi videla, kako žive kmetje v sosedni vasi. da bi, pa čeprav samo za eno uro. ušla temu enoličnemu življenju, da bi poklepetala z Aišo, Zuhro, Fikreto in z ostalimi, za katere je slišala, da žive nedaleč, in da bi videla, kakšne so Berane, njihovi vasi najbolj blizu večji kraj. Kadar govori Muska o svojem življenju, poznamo že vsi to žalostno zgodbo brezpravne žene, zapostavljene, vklenjene v stare predsodke in običaje, ki ji niso dovoljevali niti najmanjšega vzpona. Pa ni treba Muski, da mnogo pripoveduje o svojem življenju. Dovolj je, da si ogledaš male nepropustne hišice v vasi Bač, golo kamenje in da ti o tem pove tudi stoodstotna nepismenost vse tja do osvoboditve. Težko delo in POVOJNO ŽIVLJENJE IN DELO FRANCOSKIH ZENA „Srce me boli, ko moram kr at St S lirah sv®§e ............ DANIELE CASANOVA, ARETIRANA FEBRUARJA 1942; DEPORTIRANA V AUSCHWITZU, KJER JE L. 1943 UMRLA. V Franciji je boj za kruh tesno povezan z bojem za svobodo in demokracijo, za narodno neodvisnost in za mir. To je tudi gibalna vzmet francoskega ženskega pokreta, ki je neločljivo združen z bojem vsega francoskega ljudstva. Ta boj pa ima svoje korenine v revščini, ki se razpreda po francoskih delavskih domovih. Svoj izvor ima v politiki, ki ji ni za cilj blaginja francoskega naroda, nego koristi ameriških milijardarjev. Demokratične francoske žene so to spregledale. Sto tisoč Pari-žank je korakalo 1947 na mednarodni ženski dan po ulicah in sredi mesta vzklikalo pred ameriškimi častniki, ki so gledali njihov sprevod: ((Hočemo več kruha, boljšega kruha, hočemo, da se vrnete domov in ponesete nazaj Marshallov plan«. Francoski narod, ki hoče živeti od svojega dela, je globoko prepričan, da mu prinaša Marshallov plan samo nesrečo. On pomeni žrtvovanje francoskih narodnih koristi in likvidacijo mnogih industrijskih panog. Pomeni, da ga hočejo z njim zaplesti v nove vojne pustolovščine, ki se jim upira vse francosko demokratično ljudstvo. Delo francoskih žena je bilo V prvih obdobjih po vojni usmerjeno za izboljšanje življenjske ravni v družini. Strahovito pomanjkanje živil jih je prisililo, da so zasledovale špekulante in črnoborzijance ter se lotile tudi vojnih zalog v francoski zasedbeni coni Nemčije. Tam so se morale poleti žene iz okolice Nancyja in Verduna dobesedno tepsti s policijo, da so ustavile zaloge sladkorja, namenjenega v Nemčijo, medtem ko ga za njihove otroke ni bilo. Vzporedno z borbo za znižanje cen so se borile za zvišanje plač ter razkrinkale teorijo ((začaranega kroga« plač m cen. Bilo je to razdobje, ko je njih boj za višjo življenjsko raven našel svojo zaslombo v zakonu o socialnem in zdravstvenem zavarovanju, v zakonu za preprečevanje vojnih nesreč, katerih osnutke so izdelali in predložili narodni skupščini poslanci, ki so bili tedaj v vladi. Toda žc pozimi 1946 se je pokazalo, da bodo reakcionarne sile hotele ustaviti poiet francoskega ljudstva. Cene so 1948. leta dosegle 16-kratno višino cen iz leta 1938: plače pa so se v istem razdobju povečale samo 8-krat. Protiljud-ska politika si je utrla pot in ameriški milijardarji so položili svojo roko na Francijo. Položaj je 1947. leta prisilil francosko delavstvo in nameščenstvo v stavko. V tej stavki so bile žene na prvem mestu. Nabirale so živila in jih razdeljevale med stavka- joče. Stavkajoče so policijski agenti obsuli s solzilnimi bombami. Nekaj delavcev je bilo ranjenih. Ko je preiskovalni sodnik poklical zaradi te stavke sekretarko neke tekstilne tovarne, so šle vse žene z njo in tako je moral ustaviti preiskavo. V preprostem stavku je izpovedala delavka, kmetica, name-ščenka in izobraženka svojo bol: «Srce me boli, ko moram kratiti kruh svojemu otroku. Začele so borbo za zvišanje krušnega obroka in za dodatne nakaznice družinam z večjim številom otrok. Vlada je njihove predloge zavrnila in pošiljale so na ministrstvo delegacijo za delegacijo ter dovedle borbo do zmage in se naučile. da samo delo združenih ljudskih množic lahko obrodi uspeh. Od maja 1947. leta gre v Franciji vsak mesec y izgubo milijon ton premoga zaradi sabotaže in-dustrijcev. Rudarji so začeli veliko protestno stavko. Vlada je tedaj zopet odprla taborišče, ki je bilo pod Hitlerjevo zasedbo, in v severni pokrajini Francije, je bilo tedaj proti rudarjem, ki so se borili za kruh in branili francosko premogovno proizvodnjo, več čet kot proti fašističnemu napadalcu. Staro mater so zaprli, ker je policija iskala njenega sina. mladega stavkajočega rudarja. Na vsa vprašanja ni odgovorila ničbsar in gluha je bila za njihove obljube, s katerimi so ji obetali prostost. Posrečilo se ji je vtihotapiti v roke drugih droban listek. Manj je napisala: «Otrok moj, nikar se ne daj ujeti. Kar se tiče mene, stara sem in ni mi mar, če sem v zaporu. Ti pa si mlad, vstani na delo za stavko«. Mlada snažilka, v katero je policija namerila puškino cev, je mirno rekla. «Vem, da me z orožjem lahko ustrelite. Mene ne bo več. Misel, ki jo misli moja glava, bo ostala, nje ne morete ustreliti«. BERT.HIE ALBRECHT, OBGLAVLJENA M HACHU 9. JUN. 1943. Tako je borba za kruh s svojimi izkušnjami pokazala francoskim ženam, da je neločljivo povezana z borbo za demokracijo. Borijo se za spoštovanje političnih, gospodarskih, pravosodnih in socialnih pravic, ki so zapisane v ustavi. Zal pa francoska u-stava nima sredstev, s katerimi bi zajamčila njihovo izpolnjevanje, in protidemokratična vlada jih vrhu tega tepta in sramotno krši. Zaradi tega se morajo francoske žene tudi boriti za načelo: Za enako delo, enako plačilo. Zenske plače so v v.sej državi povprečno 8 odst. nižje od moških, medtem ko je v kmečkem delu razlika med moško in žensko mezdo 15-20 odstotkov. Borba za kruh in delo, za otroške jasli, zavetišča in šole, za katere znaša proračun le eno milijardo, medtem ko znašajo vojni krediti 450 milijard, ni v resnici nič drugega, kot borba za mir. Združujejo jo z vsakdanjim množičnim delom. PEPA BRKINKA S PROSEKA PRIPRAVLJA OLJČNE VEJICE. PERA DOMEN IN MARIJA COK-LAJTERVA S KONTOVELA V POGOVORU. '.V.V.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.VV.ViV. '■■.■.■.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V. V ameriških šolah in iz žurna-ov in časopisov, ki so v. Ameri-;i popularni, sem do neke mere vsrkavala vase vse nesmiselno tesedičenje, ki so ga ti esvobod-ti» organi ameriškega tiska razširjali o Sovjetski zvezi. Toda •utila sem, da ameriški tisk še laleč ne vpisuje z objektivnega tališča sovjetsko stvarnost. Nisem mogla verjeti, da bt nogla biti dežela, ki je dala sveti take genialne ljudi, kot so Lo-nonosov, Tolstoj, Puškin, kriva lejanj in zlih namenov, ki so ga jih ji pripisovali Hearstovi in drugi časopisi in žumali moje iomovine. Včasih sem dobila posamezne oodatke (res je, da le delno ni potvorjeno) o ukrepih sovjetske ;lade na polju ljudske prosvete. social nega sk rbstva, zaščite materinstva in detinstva. Ti delni podatki so si po logiki dejanj krčili pot skozi železno zaveso, *ki jo je ameriški vladajoči razred dvignil zato, da bi povprečni Američan ne mogel zvedeti resnice o ZSSR. Sčasoma sem začela razumevati, kje so vzroki, da se v ZDA klevete o Sovjetski zvezi lahko tako močno razširjajo. Šestdeset družin, ki ima o Ameriki v svojih rokah vso politično in eko- Jo) Anabeia Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH 99 ‘Jfi r* r/ c* s nf g §* ti * * fj ofiočif ti nomsko oblast, se smrtno boji, da bi sovjetski vzgled okužil epov-prečnega Američana«. Ce bi pre. prosti ameriški ljudje zvedeli, da živijo v socializmu in komunizmu preprosti ljudje bolje in svobodneje kot v kapitalizmu, bi tudi v ZDA hoteli vzeti v. svoje roke vsa proizvajalna sredstva in politično oblast. Zdi se ml, da prav zato se vladajoči razredi ZDA toliko trudijo, da bi v očeh Američanov spravili ob ugled življenje V. Sovjetski zvezi. Ta misel je tedaj šele vzklila v meni. Instinktivno sem čutila, da to ni tako; toda dolgoletna vzgoja v ameriški šoli in na univerzi jo pusti la svoje sledove. Težko mi je opisati vse neumnosti, ki se razlagajo v ameriških šolah kot «informacije» o Sovjetski zvezi, in ne vem, če je to ravno nujno. Ce se povprečni Američan, ki se vzgaja v ameriških šolah, sam ne potrudi, da bi zvedel resnico o Sovjetski zvezi, si ustvari mne- nje, da je ZSSR divja, zaostala, napadalna dežela. Vodilni krogi Združenih držav uporabljajo tudi stari reklamni princip ZDA, ki se glasi: ((Sloves je ponavljanje enega in istega«. Dober sloves kakšne tvrdke ali njenega produkta se lahko doseže samo s tem, da se neprestano naglašajo njene zasluge in vrednost njenih produktov v tisku, po radiu in s pomočjo letal, ki z dimom pišejo po zraku. Celo take resnice, ki na nobeni stopnji ne odgovarjajo dejanskemu stanju, imajo pod takim pritiskom uspeh pri ameriških prebivalcih. Na vseh križiščih in ulicah ameriških mest in po cestah visijo n. pr. plakati, ki hvalijo vrednost hladilne pijače ((kokakola«. Milijoni Američanov slepo zaupajo reklamnim trditvam, da je hladilna pijača «koka-ko!a» koristna zdravju, čeprav je v Ameriškem zdravniškem vestniku že večkrat pisalo, da hladilna pijača koka-kola razjeda počasi zobni emajl in kruši zobe. Toda žurnal, ki izhaja v nekaj tisočih izvodov, se ne more z uspehom boriti z milijoni plakatov, časopisi in radiom. ki hvalijo vrednosti hladilne pijače koka-kola. Vladajoči ameriški krogi izhajajo v svoji protisovjetski propagandi s tega reklamnega principa. C e bodo dovolj pogosto ponavljali v različnih variantah kle-velniške izmišljaje o Sovjetski zvezi, menijo ,da jim bodo konec koncev ameriški prebivalci pričeli verjeti. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da pravilni podatki o Sovjetski zvezi, ki jih prinaša napredni tisk, ne pridejo do množic ameriških čitateljev zaradi maloštevilne naklade. Ni sredstev, da bi izhajali v velikih na. kladah napredni časopisi, ki bi prinašali resnične podatke o položaju v raznih deželah sveta. Ameriški tisk je svoboden samo v tem smislu, da lahko kleveta po volji ameriške napredne organizacije, sindikate, Sovjetsko zvezo in dežele, ljudske demokracije. Ko sem pristala na to, da odpotujem na delo v Sovjetsko zvezo, sem storila to največ iz hrepenenja, da zvem resnico o Sovjetski zvezi in o sovjetskem ljudstvu. Za časa vojne proti fašističnim krvnikom sem zatajila dih in pozorno sledila dogajanju na so-vjetsko-nemški fronti. Legendarna junaštva rdečearmejcev, ki so v težkih borbah branili svojo domovino, gigantski boji za Moskvo, Stalingrad, Leningrad, izgon nemških okupatorjev s sovjetskega ozemlja, vse to me je privedlo do sklepa, da ljudstvo, ki brani čest in neodvisnost svoje domovine s takim junaštvom, ki ga zgodovina ne pozna, ne more biti slabo, kot ga slikajo ameriške šole, časopisi in žumali. Tako lahko brcni svojo domovino le ljudstvo, ki jo ljubi bolj od lastnega življenja. To mi je poslalo jasno že v Ameriki. Zahotelo se mi je, da bi na lastne oči videla sovjetsko zemljo in junaško ljudstvo, ki je, kot se mi je tedaj zdelo, uničilo za vedno fašistične kanibale. Čutila sem nedvomno zvezo med človeštvom Tolstoja in Puškina, ter med tem, kar se je dogajalo v ZSSR. Sklenila sem, da zavržem vse, kar sem iz ameriških časopisov in žurnalov vedela o Sovjetski zvezi in kar sam slišala med ‘te nami ameriških šol. Sama sem hotela proučevati življenje v njej spoznati sem hoteča sovjetske ljudi in si napraviti pravilne zaključke. Američani radi govorijo o tem, da je Rusija ogromna, zanje nerešljiva uganka. V neki meri je tudi zame predstavljala uganko. Hotela sem jo rešiti. Hotela sem spoznati gibalne sile, ki so jo spremenile iz zaostale dežele v mogočno svetovno državo, ki je premagala na bojnem polju najbolj napadalno in silno oboroženo imperialistično državo. (Nadaljevanje sledi) skrb za vsakdanji kruh sta delala življenje vedno bolj težko in grobo. Dogodki leta 1941 so vrgli tudi baške vaščane iz dotedanjega enoličnega življenja. Najprej so z začudenjem, potem pa z vse večjim zanimanjem poslušali nepoznane ljudi, ki so jim odpirali globok vpogled v novo življenje, katerega pa si morajo sami priboriti. Pred njimi je Muska pokrivala svoje' lice s feredžo in jih naskrivaj pogledovala. Prišla so slavna leta borbe. Z neznanci so odšli iz vasi tudi sinovi Bača. V vasi so vedeli: odšli so, da se bore za življenje, o katerem so jim pravili prvi oboroženi ljudje, ki so prišli v njihovo vas. O takem življenju je tudi Muska čestokrat premišljevala. Oboroženi tovariši, med katerimi so bili .tudi sovaščani, so vedno pogosteje prihajali v vas. Za Mus-ko so bili oni kakor rodni sinovi, pred katerimi lahko svobodno govori, jim zaupa in jim pripoveduje o svojih skrbeh ter redkih srečnih trenutkih iz svojega življenja. Veselila se je, ko je videla, kako jo pazljivo poslušajo, razumejo. Razumeli so jo kot mater, kot človeka, ki težko občuti na svojih plečih jarem izkoriščevalca. Muska se je z njimi mernia kakor s svojimi domačimi. Kadar so oni bili v hiši, se ni niti pokrivala s feredžo. Pri tem pa jo je neki sosed večkrat preteče pogledoval. Pod tem nemim pogledom se je počutila neugodno in feredža je spet pokrila njeno lice. V jeseni 1946 leta, prvo leto po osvoboditvi, so se žene iz Bača zbirale na skupnih sestankih, zdaj na bralnih krožkih, zdaj na konferencah. Običajno so prišle na sestanek vse žene, muslimanke in Srbkinje. Toda od časa do časa so se zbirale samo muslimanke. Govorile so o feredži in o tem. kako jim je ona v napoto. Vse prisotne so si bile enake, da jo je treba odvreči. Toda odločiti se za to r.i bilo tako lahko. Morale so se boriti same s seboj in pa z oporekanjem vseh moških na svojem domu. Kaj bo rekel mož, brat. oče? Ze tako jim ni po volji, če gre žena od doma samo na sestanek. Vedno še slišiš: «Ne potrebujete ničesar drugega, kakor samo dom, samo dom«. Seveda ne mislijo vsi tako na vasi, ali oni, ki so tskin misli, bi jim zamerili. Pa tudi marsikatera muslimanka se sama ne more odločiti, da bi snela feredžo. Vedno se pojavijo pred njo stare navade in običaji, s katerimi ni lahko prekiniti. Tako je prešlo več sestankov, na katerih so muslimanke iz Bača razpravljale o tem, ali rezultata še ni bilo. Ko se je Muska vračala proti domu, je bila nezadovoljna zaradi neodločnosti. Vsakokrat je bila pred sestankom trdno odloce . da sname feredžo, toda ko je med ženami — spet nič. Toda vse češče so žene in Mus ka odhajale iz hiše nepokritega obraza. Pripombe moških so nue vse manjše. O feredži so razpra' ljali na sestankih in konferencah Ljudske fronte, po vaseh in vsakdanjih razgovorih doma. je mnogo pripomoglo, da so m spremenili svoj odnos do tega Ijivega vprašanja. \ Nekega večera je bila napovedana konferenca žena. katero J organiziral vaški odbor le so prisotne mnoge žene. je bilo znano, o čem pravljale, kaj pa bo sledilo ’ niso vedele. Po kratki razlagi o pomenu o prave feredže za muslimansko ženo in njeno lepše življenje, je n stal živahen nemir. Iz enega > kjer je bila zbrana večja skupi žena, je bilo slišati: «Jaz prva snela, a ve za menoj«, neki negotov glas je odgovoru-«Samo ne sedaj. Daj,mo jutri«. «Kaj če bi počakale, ali bodo -ko storile tudi v drugih vaseh- «Ne, me ne bomo nič več čak^ le! Zavedamo se, da nam bo samo v korist. Naj nas druge P snemajo«. , ., Nenadoma, irepi'icakovano 3 ^ šestdesetletna Muska z_ drh e rokami prijela rob svoje fere • jo strgala z glave in smeh J J se je vprašujoče pogledala po jih tovarišicah. Sledilo je naJJ!vZ razburjenje, potem smeh, veselje — in vse več razkritih »■ Mnoge so se od sreče objem« ■ Odvrgle so feredžo, S Icatcno jim nekoč pokrili otiraZ> x. -. njihovega suženjskega polo« J • Danes so žene Bača znani vsem beranskem okraju bot aktivnejše v izvrševanju vsehi ® log. Rezultati njihovega dela_ kriljujejo vse ostale. Se do nepismene žene so najbolje nizirale v okraju delo braJ ' krožkov. Prve so na vseh a j Dokazale so, da lahko poleg -jega hišnega opravila izvrse ‘ go drugih stvari, ki so K0 njim in skupnosti. M i z a r ji I s I • IVI I L d l J i - Deske kmetovalci f ,0- nn liintnilii A bili nuni , podjetniki • Se 5 šle, furnir, parkete in drva najugodneje msi lfinlo Srnini.^ (Mi 'Ul. Co*#**' Idejfin fr" (lU JOSIP FERFOLJA tolminsko maslo in mastni siri T R S l Manzonf3 iti odtalila dobila o llainiodčinaiM' baolia za iaale TRGOVlUl G LJ l V zalogi imamo veliko felovad' izbiro h copat vsa- m TRST, Ul. Tra i Rivi št, 2. (Rojan) kovrstnih zna mk Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA z o. I. v TRSTU 94-336- Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — 88-1*1, Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCA DANTE 4 — ^u’ Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. :ato To je gospodarska ustanova kmetov domačinov, ^ kupujte pri njej vse svoje kmetijske potne CENE UGODNE BLAGO PR [VOVBSTNO ME E! K O/ Tvrdka/ in mlečni izdelki / lmt,.,N,„lul, ... .... MI1N.rh,-CH, h lil (iaa - Telefon 51 98-80» - UPRAVA: ULICA K. MANNA St. Z9 - Telefonska številka 8351. I NAROČNINA. Cona A: mesečna Z6U, četrtletna /50, polletna I4UU, celoletna 2600 UREDNIS1VU. ULICA MONItCCHI «. », Ul. mo. mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVIJ: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - j 55, <»•» rJeva 1 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljano Koper. ul. Battistl 301/a - Tel. 70