Ljubljana, sreda 10 appila 1929 Cena 2 Din Naročnina soa&a mesečno 25 Dan. M tooaemstvo 40 Din. Uredništvo: LJubljana, Kmflieva ulica S. Tete fon Mer. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon St. 440 Celje: Koceaova nI. 2. Telefon ttev. 190. Bofcopi« m m vrača jo. . Ozka si po tarif«. Lpravnlitvei Uufcifcuu, Preieiwra ri U Telefon te <122, <123, 1124. 1I2S. 3124 bseratai oddelek: Uuhl]ana Preieroov attca 4. Telefon 6t 1492 Podreiaica Maribor: Aleksandrova cent it. 13 Telefon it 455 Podružnica Celje: Koccnova al;ca it t Telefon tt 190 Računi pri pnit 6ek ta vod: h: Ljubljana fc. UJM2. Praha Si&k> 78.180: Wiea Nr. 105.241 Ljubljana, 9. aprila. V ministrstvu prosvete se vršijo te dni zaključne konkrence o projektu novega srednješolskega zakona in s tem v zvezi tudi o redukciji gimnazij. Tu je postavljeno vprašanje srednješolske reforme tudi pri nas v odločimo fazo. Dobimo naj zakon, ki bo definitivno uredil organizacijo naše srednje šole. Koliko se je na tem polju pri nas eksperimentiralo, o tem je kar mučno govoriti. Skoraj vsako leto so se menjali ali popravljali naši načrti in vsako leto je pretresala naše srednje šole bojazen za njihovo nadaljno usodo. Reči smemo, da so ti razni eksperimenti napravili v glavnem le škodo in kom-plicirali končno rešitev Vsa javnost bo pozdravila, ako se sedaj najde solucija, ki bo omogočila nekoliko let mirnega in sistematskega vzgojnega dela na naši srednji šoli. Seveda: pri nas problem ni postavljen v oni obliki in obsežnosti na dnevni red. kakor v drugih, v tem oz.ru bolj razvitih državah. Mi stojimo še vedno na začetku in bi predvsem radi srednjo šolo izenačili, t. j. ustvarili enotno organizacijo in enotne učne metode ter učne cilje za posamezne srednješolske tipe v državi. Danes so v tem oziru še ogromne razlike in maturanti iz raznih krajev se močno razlikujejo. Mlade generacije jugoslovenske inteligence se danes vzgajajo zelo neenotno in njihov nivo nikakor ni izenačen, kar je z narodnega in državnega stališča ogromna škoda Napram zahtevi izenačenja srednje šole stopajo pravi reformni problemi nekoliko v ozadje, akoravno niso nič manj aktualni. V velikem delu države poznamo v glavnem le eden tip srednie šole. gimnazijo. Toda gimnazija v Srbiji n. pr. je nekaj drugega nego gimnazija v Sloveniji, tudi do učnem načrtu, ne samo po učnih ciliih. Tu se bo treba odločiti za uvedbo enotnih tipov srednje šole za vso državo. Problem, ki drugod pod geslom »enotne šole« (Ein-fteitsschule) in pa kot eksDeriment ta-kozvane Aufbauschuie razburja duhove in se te dni živahno diskutira na praški šolskoreformni anketi, je za nas danes menda še problem bodočnosti. Pri nas gre v glavnem za vprašanje, kakšna naj bo v bodoče gimnazija, kako naj bo urejen njen učni načrt, kako izvedena njena organizacija in ali naj ostane humanistična gimnazija poleg realne gimnazije in poleg realke. O učenju klasičnih jezikov, zlasti pa grščine- se je pred leti že mnogo debatiralo — bile so to debate o predmetu, ki je pri drugih narodih že precej razbistren in razčiščen. Pri nas se je zadnja leta predvsem pojavila tendenca po redukciji gimnazij z utemeljitvijo, da je treba mesto njih ustanoviti čim največ strokovnih šol. Na videz ta argument dobro drži, a v naši nedavni preteklosti je bil v prvi vrsti le izgovor: vprašanje strokovnega šolstva je v giavnem ostalo ravno tako nerešeno, kakor vprašanje gimnazij. Na Češkoslovaškem se vodi razprava o uvedbi tako zvanega enotnega srednješolskega tipa. Vsakemu otroku bodi odprta pot skozi srednjo šolo. »Enotni tip« je v neposredni zvezi z osnovno šolo, iz katere prehaja dete po 5 letih v meščansko, a od tu nadaljuje višjo srednjo šolo. Pri nas o tako dalekosežni reformi ne more biti govora. Pomanjkljiva in v mnog h delih države neizgrajena je še osnovna šola, meščanska šola je šele v začetku razvoja in kulturni nivo našega naroda še ni zrel za globokosegajoče reforme, ki drugod silijo na dnevni red. Važnejše je, da si očuvamo to, kar imamo in spopolnimo našo srednjo šolo ter jo prilagodimo dejanskim prilikam in potrebam naroda in države. Naša javnost bo z zadoščenjem pozdravila. ako se naša šolska politika ustali na preizkušenih temeljh. Menimo. da so dosedanje izkušnje pokazale potrebo najmanj dveh tipov naše srednje šole: realnega in humanističnega. Naši gimnaziji in realni gimnaziji (vprašanje realke je, kakor se bojimo že negativno rešeno) naj da novi zakon dobro enotno organizacijo, trezen ne preobremenjen učni načrt, znanstveno in pedagogično dobro pripravljeno učiteljstvo ter sigurnost pred nadaljnimi eksperimenti — pa smemo biti zadovoljni. Srednješolska reforma navidezno nas Slovence manje zanima. Res je, da imamo dobre srednje šole in v glavnem izvrstne profesorje. Toda to vprašanje se ne sme gledati le z našega ožjega domačega stališča, ker je občenarodno in občedržavno vprašanje, od katerega zadovoljujoče rešitve ie v mnogem oziru odvisen razvoj Jugoslavije. Več skrbi in nemira vzbujajo pri nas vesti o novi redukciji g mnazii. zlasti ker izgleda. da bodo prizadeti tudi nekateri zavodi v Ijubbanski odnosno mariborski oblasti. Tu smemo reči. da zavzemajo naše srednje šole po večini stare kulturne pozicije in so neločljivo spojene s ceSm kulturnim razvojem svo- Konferenca o reformi naših srednjih šol Konferenca se začne danes v ministrstvu prosvete -Vprašanje redukcije gimnazij Beograd, 9. aprila, r. Jutri pričnejo v ministrstvu prosvete posvetovanja o rešitvi najbolj perečih srednješolskih vprašanj. Teh konferenc se udeležijo načelniki in referenti ministrstva ter številni iz posameznih oblasti pozvani odlični šolniki. Glavno vprašanje je, kako urediti po organizaciji in učnem načrtu našo srednjo šolo, da bi kar najbolje odgovarjala potrebam moderne vzgoje in narodna prosvete Rezultati konference, kateri bo prisostvoval deloma tudi minister prosvete. bodo v mnogem oziru merodaini za definitivno redakciio zakonskega projekta o srednjih šolah S tem v zvezi je tudi končana ureditev profesorskega vprašanja in vprašanje disc;plinskega reda. Na konferenci se bo po zanesljivih informacijah iz ministrstva razpravljalo tudi o redukciji sredn.i:h šol. Kakor znano, je to vprašanje že več let na dnevnem redu. a do zdaj še ni bilo definitivno rešeno. Razlogi štednje in tudi razlogi javnega poduka nalagajo vladi imperativno dolžnost, da se odloči glede redukcije gimnazij. Odločitev mora pasti čimprej, da bo situacija še pred zaključkom šolskega leta jasna in da bodo dijaki, starši in profesorji na jasnem glede nadaljevanja študij. Glavni princip za redukcijo ostane, da se imajo ukiniti vse nižje gimnazije, ki v zadnjem tromesečiu nimajo nad 120 učencev. To se je deloma že lani zgodilo. a se bo letos izvršilo do kraja. Od višjih gimnazij bo že letos uk njenih toliko, da bo njih število zmanjšano začetkom I. ^^-.'O na SO Ukin ene odnosno reducirane na 4 razrede bodo gimnazije v vseh delih države ter je tudi za Sloveniio predvidena ukinitev treh gimnazij. Odločitev o onih zavodih. ki bodo reducirani, še ni padla ter bo v tem oziru konferenca v ministrstvu prosvete zbrala potreben materijal. Jugoslovensko-rumunska konferenca Komisije so začele s podrobnim delom — Težkoče pri likvidaciji premoženjskih sporov med srbsko in rumunsko cerkvijo Beograd. 9. aprila, p. Danes popoldne ob 4. so pričele z delom štiri izmed komisij, ki so bile izvoljene na včerajšnji prvi seji jugoslovensko - rumunske konference za ureditev še nerešenih vprašanj med obema državama. Danes so zasedale hidrotehnična. prometna in socijalno - politična sekcija ter sekcija za ureditev premoženjskih razmer občin bivšega srbeko-banatskega obmejnega okoliša. Ostale sekcije bodo imele šele jutri svoje prve seje Med drugim je na dnevnem redu ureditev raznih cerkvenih vprašanj, ki se tičejo predvsem pravoslavne cerkve in ki izvirajo iz mirovnih po;v>db. Gre zlasti za razna cerkvena posestva, ki eo po razmejitvi pripadla eni ali drugi državi, ki pa jih re- klamirata na eni strani srbska, na drugi strani rumunska pravoslavna cerkev kot svojo bivšo lsat. To vprašanje ee je skušalo rešiti že ponovnokrat, vendar pa doslej docela brezuspešno. Pri teh pogajanjih zastopata našo državo bivši načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva ver Ljubica Popo-vič in bivši načelnik splošnega oddelka ministrstva ver dr. Janiič. Na konferenco eo pozvani kot eksperti tudi predstavniki pravoslavne cerkve z banatskim škofom na čelu. Rumunski delegati v avdijenci Beosrad, 9. aprila č. Danes dopoldne k krati sprejel v avdrjenci člane ru-mnuske delegacije s poislanrjkom Filcdorcm na čelu. Delo na reorganizaciji ministrstev Važne reforme ▼ prometnem ministrstvu — Poenostavljenje ministrstva pravde — Reorganizacijske uredbe bodo gotove še ta teden Beograd. 9. aprila č. Prometni minister dr. Korošec je začel z reorganizacijo svojega ministrstva ter sestavil tozadevno uredbo, ki bo med drugim definitivno ukinila generalno direkcijo državnih železnic. Celotna administracija in vse dopisovanje med prometnim ministrom in oblastnimi direkcijami se je doslej vršilo po generalni direkciji. To se bo sedaj odpravilo. pač pa bo kompetenca oblastnih direkcij precej razširjena. Istotako bo ostala še nadalje tudi direkcija pomorskega prometa v Splitu. Oddelki, ki so sedaj spadali pod generalno direkcijo, bodo vsi združeni z oddelki v prometnem ministrstvu. Uredba o reorganizaciji ministrstva te izdelana tudi že v ministrstvu pravde, ki bo obdržalo samo tri oddelke: administrativnega, zakonodajnega in personalnega; poleg teh treh oddelkov bo najbrž še četrti, ki bo vodil posle prejšnjega ministrstva ver. Na reorganizaciji se dela tudi v ostalih ministrstvih, ker je predsednik vlade dostavil vsem članom kabineta okrožnico, da morajo biti do 14. aprila zvečer gotove uredbe o reorganizaciji državne administracije ;n o preureditvi posameznih ministrstev. Uredbe imajo iziti 15. aprila v »Službenih No-vinah«, ki bodo takoj stopile v veljavo. Za splošno maksimiranje najemnin Zahteve in predlogi najemnikih in uradniških organizacij — Najemnine naj se maksimirajo tudi v novih hišah — Izenačenje odpovednega roka posestnikov, stanovanjskih najemnikov in Beograd, 9. aprila p. Jutri dopoldne ob 10. bo posetila ministra socijalne politike deputacija stanovanjskih najemnikov. V de-putaciji so zastopani glavna zveza državnih uradnikov, zveza javnih nameščencev in upokojencev za Hrvatsko in Slavonijo ter zveza stanovanjskih najemnikov iz vse države. Deputacija bo ministru še enkrat pojasnila težnje stanovanjskih najemnikov, ki streme za tako ureditvijo stanovanjskega vprašanja, da bi stanovanjski najemniki ne bili izročeni na milost in nemilost hišnim posestnikom, na drugi strani pa. da bi se odnošaji med hišnimi posestniki in najemniki normalizirali tako. da bi najemnina odnosno donos hiš odgovarjal splošnemu gospodarskemu in živl.ienskemu standardu. Predvsem so stanovanjski najemniki mnenja. da bi moralo prenehati favoriziranje novih hiš na škodo Posestnikov starih hiš in na škodo najemnikov, ki so pod težo razmer prisiljeni stanovati v novih hišah. Najemnina v novih hišah naj bi se uredila tako, da bi odgovarjala realnemu stanju in da bi se preprečile prekomerne visoke najemnine. Splošno meri'o zi najemnine v novih hišah naj bi bila višina investiranega kapitala, pri čemer naj bi se računala 25- do 30letna amortizacijska doba. Za po-edine kraje naj bi se sestavile posebne komisije. v katerih bi bili zastopniki hišnih jega ožjega območia. V kolikor pa so te srednje šole novejše ustanovitve, izpolnjujejo važno kulturno misijo v narodno važnih krajih odnosno na gram-cah države. Objektivno smemo kon-statirati. da nit: eden od srednješolskih zavodov naših krajev ne more biti reduciran brez občutne kulturne naci-jonalne in državne škode. Zato upamo, da bo redukcija naš m zavodom prizanesla. ker ji manjka predoogoj. ki je od začetka bil postavljen: da so za redukcijo merodajni razlogi prosvetne in nacijonalne politike občine. Te komisije naj bi po lokalnih razmerah maksimirale najemnine. V ostalem pa naj bi se raztegnila stanovanjska zaščita na vse najemnike brez razlike stanu in poklica in brez razlike na to, ali stanujejo v starih ali novih hišah. Odpovedni rok naj bi se izenačil za vso državo in naj bi znašal 3 mesece. Poleg tega pa zahtevajo najemniki, naj država tudi sama pripomore k omiljenju stanovanjske bede s tem, da na eni strani poskrbi za stanovanja državnih uradnikov in uradne prostore za svoje urade, na drugi strani pa podpre s cenenimi krediti uradniške in druge stavbne zadruge. Deputacija najemnikov bo v tem smislu predložila ministru socijalne politike že sestavljen načrt zakona. Včerajšnje avdiience Beograd, 9. aprila, p. Kralj je danes sprejel v avdijencah vojnega ministra generala Hadžiča. našega poslan:ka v Bernu in stalnega delegata pri Društvu narodov dr. Hijo Šumenkoviča ;n beograjskega univ. profesorja Sakoviča. Stanje vojvode Stepanoviča vedno bolj kritično Beograd, 9. aprila, p. Glasom zadnjega bulletina povroča zdravstveno stanje vojvode Stepe Stepanoviča vedno večjo skrb. Minulo noč je preživel sivolasi vojvoda zelo nemirno. Že dva dni odklanja hrano in so mu davi le z največjo muko dali nekaj mleka Tudi govorjenje mu že povzroča težkoče. Temperatura je sicer padla in tudi žila je normalna, vendar pa se zdravniki i>oje. da bo nastopila katastrofa. Vojvodova rodbina je stalno zbrana v njegovi bližini ter je izgubila že vso nado. da bi bolnik še okreval. Zdravniki imajo nalogo, da sproti obveščajo dvorno pisarno o stanju bolnika. Nova etapa v naših pogajanjih z Bolgarijo Pod pritiskom makedonstvujuščih bolgarska vlada noče izvesti pirotskih sklepov - Kompromisni predlog naše vlade Beograd, 9. aprila, p. Iz Sofije poročajo. da je dospel tjakaj naš poslanik Ljuba Nešič, ki se je več dni mudi) v Beogradu, kjer je dobil navodila glede nadaljevanja pogajanj za izvedbo sklepov, odnosno predlogov pirotske konference. Beograjki listi razpravljajo ob tej priliki o neiskreni pol.tiki bolgarske vlade ter z obžalovanjem ugotavljajo, ua skuša bolgarska vlada izigrati predloge pirotske konference, das ravno so bili sprejeti vsi sklepi v popolnem soglasju obeh delegacij. Na pirotski konferenci sta ostali nerešeni dve vprašanji: vprašanje zamenjave posestev dvolastnikov in vprašanje nevtralne obmejne cone. Od rešitve teh vprašanj je predvsem odvisna sklenitev trgovinske pogodbe, ki bi pomenila važen korak k normalizaciji medsebojnih odnošajev. Naša vlada je že ponovno stavila tozadevne konkretne predloge, dočim si bolgarska vlada n'ti ni prizadevala prilagoditi se tem predlogom, marveč zavzema dosledno nasprotno sta-Išče. Prvotno je bil stavljen predlog, nai bi se določila na meji 20 km š roka nevtralna cona, v kateri bi bilo ob obo- jestranskem sodelovanju obmejnih oblasti kaj lahko preprečiti vsakršne od-mejne incidente, zlasti tudi napade makedonstvujuščih. Bolgarska viada .e sprva ta predlog pozdravila, pozneje/ pa je izrazila svoje premisleke m zahtevala. naj bi se ta cona zožila na 10 km. Ko pa je naša vlada na to pristala. je Bolgarija očividno pod vplivom makedonstvujuščih zahtevala, naj bi znašala obmejna cona največ 500 -v. v širini. S tem bi bil seveda izigra* sam princip nevtralne cone. Posiaiiik Ljuba Nešič je dobil sedij nova navodila, ki predstavljajo kompromisno rešitev tega vprašanja in od bolgarske vlade je sedaj odvisno, ali bo to vprašanje rešeno tako. da se bo tudi z njene strani manifestirala volja po prijateljskih sosednih odnošajih. Sofija, 9. aprila, č. »Den« poroča, da se je jugoslovenski poslanik Nešič vrnil v Sofijo zaradi nadaljevanja pogajanja o dvolastniških posestvih v obmejnem pasu. List pravi, da je predlog jugoslovenske vlade kompromisen. Ker je zunanji minister Burov obolel, se bo poslanik Nešič sestal z njim šele prihodnji teden. Angleški glasovi o novih stikih z Rusijo Anglija ni naklonjena večjemu c-osojilu za Sovjetsko unijo — Tudi za obnovitev diplomatičnih odnošajev je treba jamstva zoper komunistično propagando London, 9. apr d. Angleški listi komen« tirajo zelo obširno izjave ruskih funkcijo« narjev, izrečene o priliki prihoda angleške industrijske delegacije v Rusijo. Tako ugo» tavljajo »T mes«, da so šli ruski predstav« niki v svojih izjavah predaleč, ker so pre« več podčrtavali politični moment pri raz« govorih o obnovitvi trgovinskih odnošajev med obema državama. Zelja sovjetske vla» de, izposlovati v Angliji kako večje poso« jilo, je zaenkrat še zelo prehranjena, ker bi g" - "°;iIo mogoče plasirati na angle« škem^lMrnem trgu. ki je vse preje, ka» kor prijateljsko razpoložen napram sov je« tam. Kar se pa tiče obnove diplomatskih odnošajev, pozablja Moskva na to, da jih je Anglija prekinila zavoljo nevzdržne ko* munistične agitacije v Indiji, Egiptu, An« gliji in ostalih delih britanskega imperija in da se ne more znova izpostaviti slični nevarnosti, ako ne bo imela dovolj jam« stev, da bo Rusija prenehala s komunistič« no propagando na njenem ozemlju. »Manchester Guardian« pa je prepričan, da bo igralo vprašanje obnovitve odnosa« jev z Rusijo veliko vlogo pri angleških vo« litvah, ker bo mogla to izvesti le nova ne« konservativna vlada, ki bo imela pri tem nevezane roke. Končno se naglasa, da an« gleška industrijska delegacija ni poobla« ščena dajati kake obvezne izjave v pogle« du zbHžanja med Rusijo in Anglijo, ker je čisto privatna studijska ekskurzija go» tovih gospodarskih krogov. Moskva, 9. apr. lo. Na današnji seji sov« jetcrv moskovske gubernije je podal daljše poročilo o političnem položaju predsed« nik Rykov. Omenil je zlasti glasove o zbli« žaniu med Anglijo ter Rusijo in odločno izjavil, da sovjetska vlada tako dolgo ne želi z Anglijo trgovinskih odnošajev. do« kier Anglija ne bo popravila svoje napa« ke, ki jo je storila s prekinjenjem diplo« matskih odnošajev z Rusijo. Pred sestavo poljske vlade Maršal Pilsudski resno zbolel — Bodoči predsednik vlade bo njegov zaupnik minister Switalski ny«, ki ima zveze z vlado, potrjuje danes vest, da je prosvetni minister Switalski kot zaupnik maršala Pilsudskega in državnega Varšava, 9. aprila h. Po tukajšnjih vesteh leži maršal Pilsudski resno bolan v vojaški bolnici. K sebi ne pripušča razen svojega osebnega pobočnika nikogar. Vendar bolezen Pilsudskega ni nevarna. Glede krize kabineta še ni padla nikaka odločitev Prosvetni minister Swita]ski, ki ie določen za ministrskega predsednika je tudi danes dopoldne imel zaupne konference z ministrskimi kandidati. »Kurier Poran- predsednika določen za bodočega ministrskega predsednika. V novi vladi bo Zaleski zopet prevzel zunanje ministrstvo. Od ministrskih kandidatov se imenuje bančni direktor Goretski, za finančnega ministra Pi-stor in za ministra za javna dela znani socijalni demokrat Moraczevvski. Nevolja Francije nad pogajanji o reparacijah Francija je Dopustila že za 60 milijard, druge upnice pa vztrajajo na svojih terjatvah — Uspeh pogajanj je zelo dvomljiv žaj trajal dalje, nastane opasnost, da bL'0evret gre še dalje ter izjavlja, da so Američani odgovorni za sedanji položaj, ker niso hoteli popustiti pri svojih zahtevah. Težave pri sestavi nemške koalicije Demokratska stranka se je prva izjavila za sporazum — Socijalisti v zagati radi svojega stališča v vprašanju kreditov za okloono križarko Pariz. 9. aprila. 6. »Petit Parisienc piše o stanju pogajanj, ki jih vodijo medsebojno štiri delegacije držav upnic, naslednje: Francija je znižala svoje reparacijske zahteve skoro na polovico, meneč, da bodo druge države upnice sledile temu vzgledu. Dossdaj pa je to upravičeno upanje postalo neizpolnjeno. Dočim je Francija žrtvovala že 60 milijard, so zahteve ostalih zaveznikov ostale takorekoč nezmanjšane. Ako bo ta polo- Berlin, 9. aprila g. Od frakcij v državnem zboru se je demokratska frakcija postavila kot prva na stališče kompromisa glede kritja proračunskega deficita ter pristala na sesta-o vei;ke koalicije. Socijalni demokrati so prišli v kočljiv položaj zaradi svojega stališča v vprašanju oklopne križarke. Namera, odkloniti drugi obrok za graditev oklopne križarke. se ne more izvesti tako enostavno kakor pri prvem obroku. Takrat je stal na čelu nemških na-cijonalistov grof VVestarp ter je pridobil svojo stranko za to. da je z ozirom na državnega predsednika glasovala za graditev križarke. Ker izvršuje sedai Huggenberg diktaturo, je dvomljivo, ali bo postopal enako. Brez glasov opozicionalnih nemških naci-ionalcev in sociialnih demokratov pa bi bil drugi obrok odklonjen ter bi ostala državna vlada v manišini. Socijalni demokrati iščejo sedaj izhod, ker nikakor ne želijo, da bi prišlo zaradi vprašanja oklopne križarke do krize vlade Zmanjšanje Dostavk za letalsko industrijo in letalski promet v državnem proračunu je naletelo na velik odpor. »Lufthansa« je sklicala sejo nadzornega odbora, ker se čuti s tem najbolj prizadeto. Berlin, 9. aprila g. Socijalno-demokratska frakcija v državnem zboru je imela danes sejo. Levo krilo noče niti slišati o tem, da b: se socijalno-demokratski poslanci vzdržali glasovanja o drugem obroku za graditev oklopne križarke Drugi del pa zahteva, naj se odkloni predlog komunistov za črtanje obroka, ker bi se sicer zaradi radikalnega stališča nemških naci-jonalcev zrušila koalicija. Prišlo je do obširne debate, tekom katere se je razpravljalo o ultimativni zahtevi meščanskih strank, da bi socijalni demokratje opustili svoje dosedanje stališče. S 23 oroti 29 glasovom se je sklenilo ostati v tem vprašanju na dosedanjem stališču._ Bolgarska carina na sladkor Sonja, 9. aprJa p. V svrho zaščite domače sladkorne industrij« 1« bolgarska vlada oo-višal* uvozno urino na tladkor za eno tretjino. t Srednješolska reforma na Češkoslovaškem Velika reformna anketa najodličnejših šolnikov - Problem češke šolske reforme Praga, 9. aprila, r. Včeraj je pričela pod predsedstvom ministra prosvete ur. šiefaneka velika anketa o šolski re-lormi, ki bo trajala pet dni. Na anketo je bilo pozvanih 150 najodličnejših šolnikov iz" vse države, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali. V otvoritvenem govoru je minister Štefanek povdar.l, da je postala reforma meščanske in srednje šole eno najbolj perečih vprašanj GŠR. Minister je pristaš enotne srednje šole, ki se naj diferencira po pptrebah gospodarstva in državnega življenja. Ta cilj pa je treba zasledovati korakoma, ker razmere niso v celi državi enake. Ni mogoče prezreti tudi dejstva, da postajajo šolska bremena vsled stalnega naraščanja srednjih šol .vedno večja, a na drugi stran1 se stalno množi število študiranega proletari-jata. ki postaja resen prob'em naroda in države. Razvo* srednje šole naj se postavi na enotno 4 razredno nižjo srednjo šolo za klasično in realno gimnazijo in ravno tako na enotno 4 razredno osnovo- za realko ' in reformno g mnazijo. Treba se je čuvati pred eks-perimenti. Najvažnejše je, da se preobrazijo zastarele učne metode, nov duh mora prešiniti šolo in njeno upravo. Posebno pažnio bo treba posvetiti :ie le znanstveni, temveč tudi metodie-ni vzgoii učietljstva. Pri rešitvi srednješolskega vprašanja se mora najti pot. ki bo tudi finančno vzdržna. Po ministrovem nagovoru se je vrši-, la daljša poslovniška debata in je bilo sklenjeno, da se anketa vrši vsak dan od S. dopoldne do 6. popoldne brez prestanka in da ima vsak udeleženec ^ravico govoriti 2 krat po 15 minut. Danes dopoldne so se oglasili številni govorniki, ki se po večini izrekajo za uvedbo enotne šole. ★ Na prošnjo našega praškega do* pisnika je napisal ugleden češko slovaški strokovnjak v šolskih vprašanjih ta članek za »Jutro« o .šolskih reformah na Češkoslova« škem V snovanju novih šol po prevratu smo menda dosegli svetski rekord. Predvsem na slovaškem in v Podkar« patski Rusiji, kjer smo ustanovili par tisoe šoi vseh strok. Zato je upravičen na trditev prezidenta Masarvka, da je poleg agrarne reforme naše države največje delo. .Šoistvo'je danes na Češkoslovaškem največje .Uri-avno ■ ppdvzotj/g, . ki ima skoro v vsaki občini svojo-podružni« co. Državni proračun za šolstvo dose« ga že tri milijarde. Od tega odpade 800 milijonov k.č na srednje, strokov nc in visoke šole, na osnovne šole pa skoro 2 in en četrt milijarde. ^ Iz dejstva, da so se doslej osnovale skoraj samo nove šole, se da razlagati, da prihaja pri nas šolska reforma na ko v srednjo šolsko organizacijo, s tem, da združuje današnjo nižio sred« njo šolo vseh gori imenovanih tipov v en tip in ta spojuje tudi z današnjo meščansko šolo v nov tip štiri razred« ne šole, ki jo imenujejo »komenium«. Šolsko obveznost podaljšuje ta skupi« na za eno leto: Vsak češkoslovaški dr« žavljan normalne nadarjenosti bi po« sečal najprej petletno splošno šolo (od 6. do 11. leta) nato pa štiri leta »komenium« (od 11 do 12. leta). Na »komenium« bi bili učenci porazdelje« ni po nadarjenosti. Nadarjeni bi se kakor v današnji srednji šoli, učili tu« di latinščine. Zmernejša Uhrova skupina zahteva v. tem pogledu samo to, da se sedanja meščanska šola prilagodi srednji šoli v toliko, da se nadarjenim učencem olajša prehod v višje šole. Sprožen je bil tudi predlog, da bi se osnovale nadaljevalne meščanske šole po vzorcu nemške »Aufbauschule«, ki bi v petih letih pripravile nadarjenej« še absolvente meščanskih šol za zre« lostni izpit. Sedanja učiteljišča naj bi izginila. Učitelji osnovnih šol bi se naj — po predlogu njih stanovskih organizacij — vzgojevali v srednjih šolah, potem pa na pedagogični akademiji, ki bi imela dva letnika. Vsi ti reformni predlogi imajo ve« liko število prijateljev, ki si od njih mnogo obetajo, ali imajo tudi proti sebi velik tabor skeptikov. Pri tem je treba računati tudi z lokali, ki jih bo potrebovala bodoča šola (laboratoriji, kopeli, predavalna dvorana, delavnicc, kabinete, kuhinje itd.). Toda odkod vzeti denar za zgradbo takih pošlo« Oblastni proračuni Statistika oblastnih proračunov za leto 1929. nudi zelo zanimivo sliko o finanč« nem položaju oblastnih samouprav. Prora« čuni naraščajo od leta do leta; od 1. 1927 pa doslej znašajo skupni proračuni vseh 33 oblasti skoraj dve in pol milijarde di« narjev. Skupna vsota dohodkov vseh oblasti za letošnje Ietcr"zn;:ša 800.146.62S Din in je za ckrčglo 150 milijonov večja od lanske Iz: datki vseh oblasti so preliminirani na 827.993.278 Din. tako da izkazujejo vsi oblastni proračuni skupno deficit v zne« sku 27,846.479 Din. Tako po dohodkih, k.ikor po izdatkih stojita na prvem mestu obe sl< • cnski obla« sti. Največji proračun ima ljubljar ka oblast, ki izkazuje 69.639 206 Din dohod« kov in ravno toliko izdakov Nato sledi mariborska oblast z (32 451 187. na tretjem mestu je podrinjska oblast z 62,176 9+S, na četrtem mestu pride Zagreb z 62.041 393, peto mesto zavzema osješka oblast z 41.30! 472. nato pa sledi Beograd s 40 mi« lijoni 70 694. Najmanjši preračun ima bi« hačka oblast, ki izkazuje vsega 3.950.163 Din dohodkov. Brez deficita so proračuni 13 oblasti, med katerimi sta obe slovenski, dočim izkazuje največji" deficit v znesku nad 10 milijonov zagrebška oblast. Prva aretacija v preiskavi o umoru lesnega trgovca Jakopiča Uspešno iskanje sledov s policijskim psom — Apatičen osumljenec — Dosedanje ugotovitve preiskovalnih organov Velike Lašče, 9 aprila. Zagonetni umor I mož le še parkrat globoko zaječal, nakar posestnika Antona Ja- se je onesvestil in izdihnil. V hiši je nastal pij?! Zares idealna in pravična zahte« j Nevzdržen v celjskem občinskem svetu Celje. 9i aprila Z ozirom na izid volitev v občinske odseke in komisije na zadnji seji celjskega občinskega sveta, o katerem srno /.e poročali obširneje v eni zadnjih številk, ie poslalo deset občinskih odbornikov, ki so pripadali bivši opoziciji v razpuščenem občinskem svetu, zaradi zapostavljanja in odrekanja delazmožnosti in delavolinosti od strani odločujoče in nerazdružne bivše večine celjskemu župani naslednje pismo: »Gospodu županu mestne občine celjske. Podpisani občinski svetniki smo pripadali v »ošolovanje« vrsto šele vil. letu, odkar obstoja naša država, dočim so naši najbližji so« sedi že takoj po prevratu razvijali marljivo reformno delavnost. Ta za« kasnelost pa seveda ni na sramoto, niti v kvar našemu šolstvu, nasprotno izkušnje iz neuspelih poskusov v ino« zemstvu so nam lahko na Ccškoslova« škem v velik prid, seveda ako bomo te izkušnje hoteli pravilno uporab« ljati. Kakor v vseh drugih državah, kjer so že pričeli s šoiskimi reformami, se tudi pri nas v glavnem uveljavljata dva vpliva. Demokratična organizaci j a šole po ameriškem vzoru pedagoga Devvja. katerega spis »Demokracija in družba« je bil preveden tudi na če« ščino. Devv zahteva, da bi bile vse stroke vzgoje pristopne vsem slojem (enotna šola) in da bi v šolah učili samo praktične stvari, ki služijo teh« niki in trgovini itd. Drugi vpliv: Eksperimentalna nem« ška pedagogika, ki uvažuje nadarje« nost učencev in način učenja. Ta hoče vzgojevati v velikih šolah učence po njih nadarjenosti (»diferenc«), jih po« učevati v prvi vrsti s pomočjo dela in jim dajati naloge, pri katerih bi se ob enem izobraževali na raznih znan« stvenih strokah. Tema dvema »znanstvenima« moti« voma feformnega pokreta. so se pri nas pridružili še drugi motivi — prak« Učni: poglobiti naobrazbo učiteljev v narodnih šolah, rešiti spor, ali naj srednje šole (gimnazija, realna in re« formna gimnazija in realka) priprav« Ijajo dijake, kakor doslej za poseča« nje visokih šol ali za praktično življe« nje, odnosno ali se naj v nižjih oddel« kih stopi v eden tip. Končno bo so« odločeval tudi finančni motiv, ali bolj« še povedano problem šolske ekono« mije, ki bo skrbel za to. da bodo stro« ški za šolstvo v pravilnem razmerju z učnimi uspehi. Hoče se doseči dolo« čen učni cilj z minimom izdatkov in razpoložljivimi sredstvi maksimum kulturnega uspeha. Reformni problem rešujeta pri nas z gori navedenih stališč pred vsem dve skupini: prva pod vodstvom vse« učijiškega docenta dr. Uhra, druga pa pod vodstvom docenta na pedagoški visoki šoli dr. Pfihode. Prva skupina se udejstvuje v okvirju sedanjega šol« skega sistema in skuša iz sedanjih šol napraviti s sodelovanjem zdravnikov socialnih sester in roditeljev moderne učne zavode, ki bodo v vzgojnem-in učnem oziru zadoščali vsem zahtevam. Druga skupina (Prihodova) polaga poleg tega važnost na osnovanje dife« reneovane šole ter posega prav krep« Vel. kralja dne 6 januarja 1929 razpuščen, opoziciji, v katero smo bili prisiljeni, ker je prejšnja večina odklonila našo v prvi seji po volitvah podano ponudbo, da naj se vse v občinskem svetu zastopane stranke pri volitvah v odseke upošteva vo proporcu. Ko ie g. veliki župan po 6. januarju 1929 imenoval nov občinski svet in .ie bilo treba odseke na novo voliti, smo ponovno predlagali, da nai se zbrišejo sledovi preteklosti in da naj se neha strankarska razdvojenost ter srno predlagali, da naj se odseki sestavijo na novo brez ozira na strankarsko pripadnost. Ta naš predlog ie bil odklonjen in so bili izvoljeni odseki s točno isto sestavo, kakor smo jo imeli pred 6. januarjem 1929. Ker .ie bila ta izvolitev neveljavna iz formalnega razloga, je g. veliki župan ugodil, va, da ima nadarjeno dete pravico do najvišje izobrazbe, ki jo je sposobno, toda realnost bo vsikdar manj naklo« s njena siromakom, kakor bogatinu. ' Često tudi roditelji sami ne ?ele dati dete študirati, ker se boje, da bi po« grešali njegove delovne sile in koristi od i.je. Nadalje ugovarjajo skeptiki: na iniciativo učiteljev so uvedli po prevratu v osnovne šole državljanske nauke in ročna dela. Toda pričakova« nili uspehov od tega doslej m bilo, pač pa je prav občutno padlo znanje v drugih važnejših predmetih. Zagovorniki današnjega sistema 81etne srednje šole branijo celotnost te šole v prvi vrsti s tem, da ima sred« nja šola pripravljati dijake za znan« slveno delo, ,. .yš'qh..sitokaji. dojim i!- pritožbi ohčinskih cVo navadni poti do hiše ob vodi Potoščici pod gozdom. Bilo ie nekako ob 12.30 ko je Jakopičev hlapec Ivan Marinšek nenadoma začul strel Ni se posebno zmenil zanj, meneč, da je kdo ustrelil v šali. Kmalu nato pa so čuli Jakopičevi očetov glas: »Hci, hej. hei!* Starejša hčerka Micika ie takrat odprla ok-no in vzkliknila: »Mati, očetu je nekaj. Tamle pri koljcih pri žagi leže.« Takoj nato so odhitele pred hišo in do očeta mati ter vse štiri hčerke, ki so ga spravile v hišo. Že na stopnicah je hčerka Pavla začutila na roki kri. Ko so ga prinesle v sobo, je silovit krik in vik. Jakopičevi so kmalu sklicali vse precej oddaljene sosede. Hlapec Marinšek se ie odpeljal takoj v Velike Lašče, kjer pa ie namesto orožnikov priklical duhovna. Orožniki so bili obveščeni o strašnem zločinu šele ob pol 7. zjut-ai. na kar so takoj prihiteli na mesto zločina. Preiskali so ves reren. Na osojni poti. k:er ie ležal še sneg. je bilo videti kakih 50 korakov od hiše več krvavih sledov. Neke stopinje v snegu pa so vodile s ccste navkreber v gozd Med ljudmi se je takoj pričela razširjati vest. da bi utegnil biti zločinec 25 letni bajtarski sin Jože Žkuli. pri katerem so orožniki še tekom dneva izvršili preiskavo V hiši. ki stoji streljaj višie v bregu n?d Hribarčkovo, t. i. Jakopičevo hišo. so orožniki res našli železen obitek puškinega kopita, na katerem so bili še popolnoma sveži sledovi, ki so kazali, da ie bilo železo prav gotovo šele tekom pretekle noči sneto z lesenega dela puške. Orožniki so ob;-tek zaplenili, vendar proti Jožetu Skulju niso izvajali nobenih mer. Medtem ie zet Peč-nikove matere nasvetoval, nai se obrnejo na ljubljansko policijo, da pojšlie na pomoč detektiva s policijskim psom. Detektiv Iv. Podobnik se je s psom pripeljal danes zjutraj in se takoj podal na izsjedovanje. Do« bro dres:rani »Bijou« je takoj poprijel sled in potegnil detektiva s ceste blizu Jakopičeve hiše v gozd ter sledil skoro do Bob-narčine hiše. kjer je doma Skulj. Blizu hiše pa je nenadoma potegnil na desno ter vlekel spremljevalce po obronkih gozda do Jakličeve gostilne na Kovpi. Baš tam pa se je nahajal omenjeni Škulj še po 1. uri ponoči in ie odšel domov šele okrog pol 2. Preje so ga videli gostje že v Andolškovi gostfhii in pozneje tu3? v Jakličevi, kier ie ostal nekako do 23. Nato ie izginil in ne ve povelnf! kje ie hodil. Ker ni mogel dokazati alibija so se orožniki tekom današnjega popoldneva odločili, da Škulja aretirajo. Fant ie bil danes popoldne zaposlen pri tesanju lesa v gozdu nad Njivicami pri Podstrmcu. Orožniki so ga aretirali ob 16. Pri aretaciji je osla] osumljenec popolnoma apatičen in ni niti malo protestiral. Aretiranca so orožniki privedli okrog pol IS. v sodne zapore v Velikih Laščah. Prenos dragocenih pravoslavnih relikvij v Desna roka sv. Janeza Krstnika, komad od svetega km* in Marijina soha od evangelista Luke Milijonar - konmcHonist mora v zauor Ne\vyorW. 9. aprila nw Ne\vj-OT$JZvezdo«, kjer so imeli slovenski književniki v dražbi ruskega pesnika skupno večerjo, Naši Kraji in ljudje PESNIK KONSTANTIN D. BALMONT si je včeraj v spremstvu nekaterih članov PEN-kluba, čigar gost je v Ljubljani. ogledal mesto in njegove znamenitosti ter navezal znanje z raznimi krogi naših intelektualcev, zvečer pa se v dramskem gledališču predstavi našemu občinstvu s kratkim predavanjem v ruskem jeziku in recitacijo svojih pesmi. Usahli viri in studenci na Ljubljanskem gradu V velikonočnem »Jutru« sem čitala članek o starem vodnjaku na Gradu. Ker že mnogo let stanujem na Osojali, lahko odgovorim na poziv v tem članku. Pred leti je bilo mnogo več studencev na Gradu. Preden je bil položen vodovod, je hiša »Na Osojah« dobivala vo4p iz dveh vodnjakov. Prvi je stal na dvorišču blizu niše. V mali leseni hišici je bila sesalka, s katero se je voda črpala iz globine. Vodnjak je stal tik pod nekaj metrov visoko skalno steno škriljevca. Voda ni bila dobra ter se je rabila le za pranje — seveda so jo žejni otroci tudi pili. Sčasoma pa j'e bilo vedno manj vode. vodnjak se ni popravljal, leseni deli so razpadli (oziroma so jih raznesli) in tako obstoji dandanes ie še precej majhna kotlina, v kateri je v najugodnejšem primeru 1 kub. meter vode. Skalovje se je polagoma sesedalo, vendar pa je vedno vsaj malo vode v kotlini, a ob deževju se ta seveda napolni do roba. Drugi vodnjak je stal kakih 30 korakov od hiše, ob poti na Grad. Ta je bil globo-kejši, voda je bila pitna — saj je morala biti. ker druge ni bilo. Ograjen je bil s ka-menitim obodom, sesalka je stala v leseni hišici, a vse to je bilo ograjeno z remelni, v ograji vrata, a vsaka stranka je imela ključ do vrat. Sesalka je pogosto odpovedala službo. Ko je bil nekako pred 25. leti položen vodovod od cerkve sv. Florijana do vrh »Rebri«, je postal ta vodnjak brezpomemben. Ko se je zatem travnik, ki stoji na planoti iznad vodnjaka, spremenil v njivo, je postala voda slaba, deli vodnjaka so se uničili, ograjo so polagoma odnesli, in ko je nekoč še celo neka deklica padla v vodo, so ljudje za preprečenje nesreč jeli metati v odprtino smeti in kamenje, tako da je dandanes viden le kamenit obod, napolnjen do vrha s prstjo in smetmi. Od istega vodnjaka kakih 50 korakov dalje, kjer je ob levi strani poti iz trave viden Kos skale, je bil nekoč prav živahen stu-denček. toda že pred leti je usahnil popolnoma in ni več sledu o njem. Voda ni bila pitna. Bila so mučna poletja za Osoje. kadar Je usahnila ob suši voda v drugem vodnjaku. Hoditi .ie bilo treba po pitno vodo ali k cerkvi sv. Florijana, kjer je iz kame-nite maske bruhala prav dobra studenčni-ca, ali pa na Grad v oni stari veliki vodnjak. Saj so se do Osoj slišali bobnajoči koraki kaznencev v velikem kolesu: in takrat so žejne Osoje hitele po klancu navzgor z vrči in škafi. Razen omenjenih sta bila še dva vira, ki pa tudi že spadata v prošlost. Ako greš po Osojni stezi, levo mimo Osoj na Grad, si na desni strani v strmini izzidane škar-pe opazil tako imenovano »kotlo«. Prostor je obsegal, kolikor je bilo vidno, morda 4 kubične metre, bil je s kvaderskimi kamni Bolne žene dcsežeio z UDorabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje fzvanredno dobrodelno na obolele organe. Ustvaritel.ii klasičnih učenih kniie za ženske bolezni pišejo, da so ueodno učinkovanje »Franz Josef-ove vode« ugotovili z lastnimi trrels.kavan.ii. Dobi se v vseh lekarnah. drogeriiiah in soeceriiskih trgovinah. obzidan, a proti stezi zaprt z nizkimi vrati. Voda je večinoma segala do nivoja steze, v kotlo sploh nisi mogel stopiti in vodo so ljudje zajemali s korci. Voda je bila pitna. A sčasoma je usahnila, tekom vojne pa so »kotlo« napolnili s kamni in zazidali. Druga podobna »kotla« se je nahajala v »Rebri« in je dolgo bila edina pitna voda za stanovalce »Rebri«. Nahaja se levo pod hišo posestnika Krulca. Tudi tja so nekoč Osoje v sili hodile po vodo. No, tudi ta vir je usahnil in že je par let tudi ta »kotla« nerabna. Omenjam še studenček, ki je bil nekoč jako bogat dobre vode. Nahajal se je na poti na Grad (pd florijanske cerkve) na desni strani poti: prtekel je izpod drvarnice hišnega posestnika Luznerja. Ze mnogo let o studencu ni več sledu. Vodovod nadomesta prebivalcem Gradu vse te usahle vodne vire. Toda »Osojam« je dobivanje vode precej težavno še sedaj, ker moraio hoditi precej daleč, do vrha stopnic v »Rebri« do vodovoda in je treba vso vodo na glavi nositi nazaj do Osoj, v tem ko električni stroji gonijo vodo po ceveh mimo Osoj do vrha Gradu. Verjetno je, da nobeden izmed omenjenih virov — razen onega studenca pri cerkvi sv. Florijana — ni v zvezi z onim. ki polni stari rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu. — Ljudmila Sirnikova. Smrt slovenskega rudarja, ki je prenotoval 12 ameriških držav V Pueblu je končal življenje delavca-tr-pina naš rojak Lojze Tišler. V bolnici je ležal 4 mesece, bolehal pa je že dobrih 15 let. Imel je naduho, ki ji ameriški rudarji pravijo »miners consumtion«. Revež ni bil včlanjen pri nobenem podpornem društvu in ker je bil brez vseh sredstev, so rojaki zbrali toliko denarja, da so ga dostojno pokopali. Pokojni rojak je nekaj mesecev pred smrtjo takole opisal svoje življenje: »Rodil sem se v Šoštanju, Štajerska, star sem 55 let. V Ameriko sem prišel leta 1900. Prepotoval sem 12 ameriških držav. V Alaski sem bil 1. 1903. Tu nimam nikogar. V Sloveniji pa živ moja hči, poročena v Žekovcu pri Mozirju. V Pueblo sem prišel 1. 1916 že bolan. Bolehal sem že prej, a sem se vendar sam preskrboval. Iz srca bi rad videl, da bi, ko umrem in se uredi pogreb, še kaj ostalo in se poslalo moji hčerki. Bil sem član Slovenske narodne podporne enote v Roslynu-Wash in ustanovitelj društva št. 11. Pozneje sem zapustil enoto.. Dolgo sem bi! tudi pri bolniški podporni zvezi v Frontenacu-Kansas. Tudi tu sem članstvo izgubil. Pozneje zaradi bolezni nisem več mogel pristopiti k podpornemu društvu.« Umrli je bi! torej med graditelji in pionirji, ki so delali za Slovensko narodno enoto, da se je razvila v orjaka, ki je v pomoč in ponos Slovencev v Ameriki. Delal ,ie le za druge in sam umrl v bedi. Tožba s kolki v vrednosti 1,292.418 Din Pred beograjskim apelacijskim sodiščem je tožba kneza Alberta Thurn-Taxisa iz Regensburga, neobičajna zaradi tega, ker je na njej nalepljenih za 1.292.418 Din kolkov. Osem pot papirja je bilo potrebnih za prostor tem kolkom, ki so prilepljeni drug poleg drugega. Zgodovina tožbe, ki je naperjena proti naši državi, je naslednja: Že leta 1919. je zahtevalo prometno ministrstvo (minister je bil tedaj dr. Korošec) od oddelka za soivestre pri ministrstvu trgovine in industrije gotovo količino hrastovega lesa iz posesti kneza Thurn-Taxisa. ki je bilo tedaj pod sekvestrom. Prometno ministrstvo je rabilo les za popravila na železniških progah. Tedanji minister trgovine in Industrije Voja Veljkovič je odtibril, da prometno ministrstvo dobi zahtevani les iz Thurno-ve posesti blizu Siska. Dne 17. novembra 1924. pa je bil sekvester na Thurnovi posesti ukinjen pod pogojem, da se Thurn-Taxis odpove povrnitvi škode, ki mu je bila napravljena pod sekvestrom. Knez Thurn-Taxis je pristal na izjavo, toda z dostavkom: »Izjava ne obsega knezove pravice na odškodnino za gozd. posekan od prometnega ministrstva.« Knez je kmalu po ukinitvi sekvestra zahteval odškodnino od prometnega ministrstva. Ministrstvo je zahtevo odbilo, češ, da se je knez odpovedal pravici do vsake odškodnine. Zaradi tega je knez po svojem odvetniku Čelebonoviču 8. aprila 1927. vložil v Beogradu tožbo proti prometnemu ministrstvu. Tekom pravde so strokovnjaki ugotovili, da je država tekom dveh zim 1919-20 in 1920-21 izsekala 147.448 kubičnih metrov hrastovine v takratni vrednosti 27.945.000 kron. V dobi tožbe pa je bila vrednost hna-stovine ocenjena na 40.561.694 Din. Tožitelj je prvič priložil takso v vredno- sti 320.556 Din, sodišče pa je pozneje zahtevalo še 971.872 Din takse, ker je knez zahteval v svoji tožbi, da se mu izplača tolika odškodnina, kolikršna bo vrednost lesa ob času razprave. Ogromna taksa je bila plačana. Sodišče je 14. decembra 1928. v prvi instanci presodilo, da tožitelj nima pravice do odškodnine. Sodišče je smatralo, da je bilo ministrstvo oskrbljeno z lesom po dr-žavno-administrativni poti in da to ni ka-zensko-pravna zadeva. Ker je bilo v dobi sekanja posestvo pod sekestrom, ni država dolžna plačati lesa. Vrhu tega se je tožitelj sam odrekel odškodninski pravici povodom odprave sekvestra. Knezov odvetnik se je pritožil pri ape-laciji, ki je vrnilo spise sodišču prve stopnje, da zasliši še knezovega nadgozdaria Bergana. __ Nevarno plazovje Hrastnik, 10. aprila V ponedeljek dopoldne se je vsulo plazovje z Dacarjevega hriba na cesto, ki vodi na Dol. Sprva se je mislilo, da je v nevarnosti tudi Dolinškova gostilna »Pod skalo«. Toda plaz je zajel !e del kegljišča in prevrnil malo kapelico nad vodnjakom. Kakor so pripovedovali mimoidoči, se je pesek vsipal že prejšnji večer na cesto. Plazovje je nastalo zaradi teg^, ker se je zajezila med odprtino v skalovju voda, ki je v času hudega mraza zamrznila in premaknila skale. Glavni vzrok pa je, da je skalovje na sivi ilovici, ki ne prenese tako ogromne teže. Skala se je poglobila v ilovici za kakih 15 m globok. V njem so ogromne kakih 1, m globok. V njem so ogromne množ'ne zasute ilovice in kamenja. Odtrgani del skale je premakljiv proti cesti in je ves promet ukinjen. Vršiti se mora mimo Bantana po tako zvani stari cesti preko Dacarjevega hriba. Plazovje si je ogledal dolski župan g. Draksler, ki je prepovedal vožnjo po cesti in izdal vse varnostne ukrepe. Cesto so zaprli, namestili sve-tiljke. ponoči pa postavili stražo, da se pa-santi ne bi ponesrečili. Brzojavno so orožniki o plazovju obvestili sresko poglavarstvo v Laškem, ki bo ukrenilo vse potrebno za varnost. Še nadalje prodajamo moško suikno v največji izberi, obleke, elegantne čepice, klobuke. triperz.no perilo, samoza-vezmice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, LJiBLJANA St. Peira cesta 14. Dve leti na begu Maribor, 9. aprila Zarana je opazil stražnik na Koroški cesti sumljivega popotnika, ki je prihajal v mesto s kolesom. Čudno obnašanje zgodnjega prišleca je dalo stražniku povod, da ga je povabil na stražnico, kjer so ugotovili njegovo identiteto. Tone Jančar je pred dvema letoma pobegnil od vojakov in se ves čas spretno umikal oblastem, ki so ga zasledovale. Svoje listine je ponaredil in se prekrstil v Jančaroviča. Priznal je tudi. da kolo, s katerim se je pripeljal v Maribor, ni njegovo in ga je snoči zasedel pred Cizljevo gostilno v Marenbergu, da si olajša potovanje. Že pred dnevi je ukradel neko kolo, ki ga je pozneje poceni prodal. Marenber-ško kolo pa .ie last tamošniega trgovca Bohma. Tone bo moral po odsluženi kazni zopet obleči vojaško suknjo. Porota Maribor, 9. aprila Predzadnji dan pomladanskega zasedanja je razpravljala in sodila mariborska porota o treh zločinih: zavratni roparski umor, tatvina in uboj. Morilec mlinarja Jeremica pred porotniki Prvi se je zagovarjal danes 25-letni samski mlinarski vajenec Ivan Kolar iz Središča, ki je v noči na 19. decembra 1928. v Obrežu večkrat udaril s sekiro spečega Jožeta Jeremica po glavi, vratu in prsih v namenu, polastiti si po njegovi smrti Jeremičeve premičnine. Na novega leta 1929 je prišel iz Ormoža Franc Jeremic obiskat svojega brata Jožeta v njegov mlin na otočiču Fekelj v Dravi v občini Obrež. Šel je po ledu do dravske struge in klical brata. Ker se ni nikdo oglasil, se je vrnil domov. Dne 11. januarja 1929. je zopet še! Franc Jeremic v družbi Antona Šefa obiskat brata. Doma je našel le obdolženca in še nekega Hrvata. Oba sta sedela v uti. Obdolženec, vprašan, kje je gospodar, v začetku ni maral dati nobenega odgovora, pozneje pa je trdil, da je Jože Jeremic na Miklavževo odšel in se drugi dan vrne. V sredo 19. decembra 1928. je moral gospodar v Petri-janec na Hrvatskem in ga je obdolženec prepeljal z ladjo v Obrež. Od tega časa gospodarja ni več nazaj. Ker Franc Jeremic ni mogel od nikogar zvedeti, kje bi bil brat Jože, je zadevo prijavil dne 12. januarja 1929. orožnikom v Središču. Ti so dne 13. januarja odšli z ovaditeljem na Sekelj, kjer pa niso nikogar našli. Zvedeli pa so orožniki, da ima obdolženec svoje dekle v Dražbincih na Hrvatskem in se tamkaj pogosto mudi. Zato so takoj odšli v navedeno selo in res izsledili obdolženca ter ga aretirali v glavnem zaradi tega, ker so sumili, da je v odsotnosti gospodarja temu pokradel kokoši. Orožniki so namreč pri Jeremičevi uti našli sledove krvi in bili mnenja, da ie obdolženec zaklal gospodarjeve kokoši. Ko pa je navzoči Franc Jeremic opazil, da nosi obdolženec bratovo suknjo, ga je osumil umora. Obdolženec je res kmalu nato tudi priznal dejanje. Povedal je. da je gospodarja dne 19. decembra 1928. ponoči spečega ubil in ga potem zakopal v bližini ute. Na licu mesta je pokazal kraj, kjer je zakopal žrtev. V jami so našli zmrznjeno truplo pokojnega Jožefa Jeremica. Oblečen je bil v srajco, spodnje hlače in jahalne hlače. Na glavi, vratu in prsih so se videle rane. V koči, kier je bival pokojni z obdolžencem, so našli na steni ob postelji krvave madeže: stena je bila deloma že opraskana. Istotako so našli v koči dve sekiri, eno dvoročno, okrvavljeno, drugo kolarsko brez madežev. Na podstrešju je bil skrit podzglavnik. oškropljen s krvjo. Sodna izvedenca, ki sta raztelesila truplo pokojnega, sta ugotovila pet poškodb, in sicer nad in za desnim ušesom, nad desnim zatilnikom, na vratu in prsih. Poškodbe so bile prizadejane s toporobnim orodjem, na vratu s sekiro, na prsih pa ali z nožem ali z ojstrino sekire. Vse poškodbe so bile smrtnonevarne in je nastopila smrt vsled izkrvavljenja, kajti storilec je svojo žrtev skoraj obglavil. Zdravniška pomoč bi bila brezuspešna. Obdolženec je priznal hladnokrvno zverinski zločin. Dejanje je izvršil po premisleku. Že v naprej je določil, kje bo žrtev zakopal, da zakrije morebitne sledove in prikrije zločin. Kolar tudi priznava, da je dejanje izvršil, da se polasti premoženja pokojnega. Obdolženec je nezakonski sin in svoje matere ni poznal. Vzgojila ga ie stara mati v Središču. Šola poroča, da je bil svoie-glaven in trmast. V 6. letu starosti ie prišel k že pokojnemu gostilničarju Horvatu v Središču, kjer je ostal do 16. leta. Nato se je deloma učil mlinarske obrti, deloma pa služil za hlapca pri raznih gospodarjih. Okrog Božiča 1927 je prišel od vojakov. Služil ie nekaj časa za hlapca pri Bede-koviču. Golobu in Pinteriču v Središču, je- SENZACIJA! Gola žena na odru! OGLEJTE Sll^R > VRT EDEN * Film po istoimenski drami, v glavni vlogi bajno lepa Corinne Griffith Mladostni sen lepe deklice. — Nje želtfa po slavi operne pevke. V zloglasnem varijeteju. — Gola na odru. — Vsiljivi kavalirji. Razočaranje. — V Monte Carhi. — V pravljičnem vrtu hotela »Eden«. — Ljubezen, — Sreča. Popolnoma novo! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Očarljivo! -Telefon 2124. Naročite takoj vstopnice! ELITNI KINO MATICA, r r .vo: jt Za zjokati sc |c Ce postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti nam prinesejo pri feh kakor pri drugih bolečinah brzo pomoč. - im Pristne samo v originalnem cavofo seni 1927 pa je prišel za mllnarskega vajenca k pokojnemu Jeremicu. Obdolženec navaja, da mu je neko noč prišlo na misel, da bi gospodarja ubil. Ko je slednji spal. je vzel obdolženec poleno in udaril trikrat Jeremica po glavi. Nato ga je zavlekel iz hiše in ga zunaj udaril še z ojstrino sekire za vrat, da bi bil gotovo mrtev. Naposled je truplo zakopal. V denarnici pokojnega je našel le 10 Din, drugega denarja ni našel, navzlic temu, da ga je dolgo ponoči iskal. Koruzo, bilo jo je kakih 200 kg. ter rž — kakih 50 kg — je prodal, kokoši je večinoma pojedel in si prisvojil pokojnikovo obleko. Upioril je gospodarja zaradi koruze, tedaj iz lakomnosti po premoženju. Še preden sta bili zaslišani edini povabljeni priči, brat umorjenega Prane Jeremic in orožnik Dušan Bolič, je senat na predlog zagovornika dr. Irgoliča razpravo preložil. da se da psihijatrom prilika ugotoviti. .ie li Kolar za zločin sploh odgovoren an nc. V brezposelnosti postal tat Anton Stermec. 27-letni samski delavec v Prevaljah, je bil obtožen, da je pokradel od preteklega Božiča do 10. februarja t. 1. v Farni vasi in Prevalju razne obleke, čevljev in nad 10.000 Din gotovine. Obtoženec je bil pri vsakem delu priden ln vesten fant. Imel pa je to slabo lastnost, da je ves zaslužek takoj zapravil. Od decembra 1928. pa ni mogel dobiti nikjer dela. Ker se je po lastnem priznanju sramoval prositi na občini za podporo zaradi brezposelnosti, je začel krasti. V štirih primerih je res sunil te razmeroma manjše stvari in zneske. Petič pa le šla z njim tuja listnica z nad 10.000 Din gotovine. A tudi tu pravi Stermec, da je Ime? namen vzeti iz listnice le maihno vsoto denarja. Oškodovani Valentin Kancijan je Imel namreč navado, da je odložil suknjo, v kateri ie nosil listnico, kadar je naoaja! konje. Tako .ie bilo tudi 10. februarja. Stermec se ie prikradel do Kancljanove listnice In hotel vzeti nekaj bankovcev. Ker pa se fe Kanc.ian predčasno povrni! v hlev. Je mora! obtoženec vtakniti listnico v svoj žep. Odšel Je Iz hleva z namenom, da se zvečer vrne in izroči Kancijanu listnico, iz katere bi bil vzel le neka i stotakov. Toda oškodovanec je tatvino takoj prijavil orožnikom. ki so pričeli zasledovati Stermeca, odišlega v Guštanj in ga res kmalu aretirali. Stermec. ki ga ie zagovarjal odvetnik dr. Hninik. je bil obsoien na leto dni težke ieče. O uboju t Limbušu z dne 10. marca, kjer je pade! kot žrtev Franjo Ceh. smo poročali nedavno teca fn je vsa tragedija družinskega očeta čitate-ljem še gotovo v spominu. 19-Ietni delavec Anton Cvetko, že dvakrat kaznovan zaradi telesnih poškodb, je kritičnega večera hotel znesti svojo jezo nad nekim Ve-zovnikom. ki ga Je nameraval pretepsti, a fe dvignil svojo roko nad Franiom Cehom, . ki ni imel s Cvetkom nobenega prepira. Fantovska prešernost. alkohol in podobne komponente so privedle do žalostnega rezultata. ki je običajen po na«ih gostilnah: aufbiks — nož — kri — smrt človeka. Tako ie bilo tudi v tem primeru, čigar potankosti so na las podobne vsem ubojem in iih zato ne bomo ponavljali. Porotniki so soglasno potrdili uboj fn Je dobi! Cvetko, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Irgolič. pet let težke ječe. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA OR4MA (Začetek ob 20.; spremembe označene.) Sreda. tO.: Pravkar izšlo C. Četrtek, 11.: Vdova Rošlinka. D. Petek, 12.: Zaprto. Sobota. 13.: Theodor in Comp. Premijera. Premijerski abonma. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.: spremembe označene.) Sreda. 10.: Faust Gostuje g. Iličič. Premijerski abonma Četrtek, 11.: Trubadur. Gostuje g. Šimenc. Izven. Petek, 12.: Grof Luksemburški. Gostuje g. Iličič. A. Sobota, 13.: Salome. Pred vratmi večnosti. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda. 10.: Zaprto. Četrtek, 11. ob 20.: Cbarleyeva teta. C. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. CELJSKO GLKDAIJSČE. Sreda, 10 ob 20.: Učiteljica. Gostovanje Ma riborčanov. Epilog jalovi zadevi-' V zadnjem času se je javilo nekaj osamljenih glasov, ki izražajo nezadovoljstvo z mednarodno konvencijo o avtorski zaščiti, ki jo namerava v bližnjem času sprejeti jugoslovenska vlada. To nezadovoljstvo, ki je prišlo do besede tudi v »Jutru«, ni nikak načelen affront zoper avtorski zakon. ki pomeni zmago principa lastninske pravice v literarnem in umetnostnem svetu (sovjetska Rusija se tej moralno - socialni akciji ne pridružuje), marveč je čisto praktična težnja, obvarovati našo knj.igo pred škodljivimi posledicami. Doslej se je v naši javnosti zagovarjala ta konvencija z mednarodno solidarnostjo in z moralnimi načeli. To je pravilno, vendar bi se bila ta lepa načela sprejela z nekaterimi modifikacijami, ki ne bi škodovale ne morali, ne tujim narodom, predvsem pa ne nam samim. Sedaj bo načelo ostalo svetlo in čisto, drugi narodi bodo šli svoja normalna pota, to.Iutra« so se na prvi strani pod naslovom »Mraz. sneg in povodn.ri križem sveta« v šesti brzoiavki zmešale vrste, zaradi česar je smisel pokvarjen Razumljivo ie. da parnik »Pariš« ni mogel povzročiti opustošenja, nego je v brzojavki mišljen vihar. + Vprašanje zrakoplovne zveze Dunaj-Beograd. Naša država je v načelu odobr la projekt zrakoplovne zveze med Dunajem in Beogradom preko Zagreba. Na Dunaju ie že dosežen sporazum med našim društvom za zračni promet., med mednarodnim društvom in avstrijsko zrakoplovno družbo. Vsa tri društva bi vzajemno vzdržavala zvezo. Ta projekt mora odobriti še avstrijska vlada in potem bo sestavljena defini-tivna pogodba med tremi društvi. Ta pogodba bo potem ratificirana od naše in avstrijske vlade. Osnovna ideja našega društva ie. da se prosa Dunaj - Beograd podaljša do Soluna. Naše društvo ima za redni promet pripravljenih 6 avijonov in 11 motorjev. + Smrtna kosa. V ponedeljek je zatisml za večno svoje oči sedlarski mojster g. Jos. K 6 h 1 e r, star 79 let. Pokojni je bil po svo- V gledišču in na koncertu čuvajo Vas pred zelo neprijetnim pokašljevanjem ji vestnosti jako čislan v obrtniških krogih. Sorodnike zapušča v Ljubljani, na Dunaju in v Newyorku. Njegov pogreb ie danes cb 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — V cvetu mladosti je unria včeraj gdč. Angjeka S i i o v i č po kratki bolezni. Njen poareb bo iutri ob 15. urj na pokopališču pri Sv. Križu. — Po dolgi bolezni ie preminula tudi v Ljubljani gospa Marija D o 1 i n a r, vdova mest. užitninskega nadpaznika. K večnemu počitku jo pelože jutri cb pol 17. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, sorodnikom naše iskreno sožalje! * Prva skandinavska knjiga o Jugoslaviji. Te dni je izšla danska knjiga o Jugoslaviji pod naslovom C. E. Hansen: Jugo-slavien, Kobenhavn 1929 Pisatelj Hansen je lani napisal dve knjigi o Češkoslovaški, letos pa je seznanil svoje roiake z Jugoslavijo. Predgovor knjigi ie napisal generalni konzul v Koipenhagenu Henry Edgar Teg-ner. ki dobro pozna naše kraje in ima za tajnika hrvatskega rojaka F. Pakaciia. Ta knjiga bo dobrodošla turistom in trgovcem. ki prihajajo v vedno več;em številu iz Švedske in Norveške v naše kraie * 0Jbor za postavitev spomenika Stie. panu Radiju se je ustanovil v Križevcih (Hrvatska) Za predsednika odbora ie izvoljen mestni župan profesor Liubomir Ma-štrovšč. Akademski kinar Juli"e Csilkoš se je ponudil, da bo izdelal spomenik, čim se mu nabavi potreben materija!. Spomenik bo stal okrog «4.000 Din. * Pospeševanje ti;rizma v Hercegovini Veliki župan mosta rske oblasti je sklical za te dni širšo konferenco za pospeševan:e turizma v Hercegovini Obstoia načrt, da se osnuje v Mostariu potniški urad po vzoru sličnih uradov v naši državi * Mestna ženska podružnica CMD v Liubliani ie priredila 6. in 7 t. m. zbirko »dan bonbončkov«. ki je vrgla skups i 8.789 80 Din Družbeno vodstvo se prav iskreno zahvaliu.ie odbormcam podružnice in vsem damam, ki so sodelovale pri prireditvi ter Imbkim nabirateljicam in vsem darovalcem za lepo zbirko. KLJUČ Najbo^še, naftrapefše, zato u najcenejše! mBmmmssmaspmam KINO IDEAL Ko se msijo lavine ... Burni dogodki in očarlfvi posnetki iz švicarski 41p. Ljubezen zdravnika in n:egovr ljubosumje. Zločin v pijanem stanju. Doživljali mladega športnika v gorah. Nesreča . LavVie . Danes ob 4 , pol 6. r>o1 8. in 9. ur: * Društvo »Tradicija«, ki goji narodne običaie in vodi proslave nacimnalno - kulturnega značaja, je na svoje-n rednem občnem zboru v ponedeljek v Beogradu izbralo za svojega pokrovitelja Ni. V princa Tomislava. za častna člana oa vojvodo Stepo Stepanoviča in starosto našega Sokola g Gangla * Krvavo balincan'e Na Poliani pri Om:-šu sN drvar Ante S'?nič in kmet Ivan Kri-žanac balincala Seljaku ie skočila krogi:-m pngod:Ia Staničevega sedenletr.esa s:na Ivana v sence Oče se je prestrašil, pofe-r raziezil ter s kroglo svojega partnerja na-kresal no glavi Križanac ie dobil dve tež:i rani. Oba ran'enca od tega usodnega baiin-cania so odpremili v bolnišnico. Izid igre so orožniki prijavili sodišču. * ReI-> zastava n^ em<*emični bolnici v Zagrebu. Na zagrebški bolnišnici za kužne bolezni plapola že dva dni bela zastava v znak da ni novih primerov obolenj na kaki kužni bolezni To se redkokdaj zgodi in sta ta dva dneva prava praznika žalostne hiše trplenja in smrti. Odvetnik dr. Ramiiak izročen sodišču. Kakor smo že poroča'i. je zagrebška policija pred dnevi aretirala tamošniega odvetnika dr. Iva Ramliaka ter ga zaradi incidenta. ki ga je izzval ob priliki zaslišava nia v sobi dr. Bogdanoviča, obsodila na 14 dni policijskega zapora. Na priziv. ki ga je vložil dr Ramiiak pri velikem županu, se mu je kazen znižala na 4 dni. Predvčerajšnjim ie dr Ramiiak odsedel te štiri dni, vendar ga niso pustili na svobodo, nego so ga izročili sodišču v nadaljni postopek. Policijska prijava, ki ie bila dostavljena sodišču, ie takega značaja, da so dr. Ramljaka pridržali v zaporu in se bo proti njemu postopalo po čl. 1. zakona o zaščiti države. Sodno preiskavo proti dr. Ramliaku bo vodil preiskovalni sodnik t Ljudevit Puškaš. Ako bo prišlo do sodnega procesa, bo dr. Ramiiak preveden v Beograd, kjer ga bo sodilo sodišče za zaščito države. * Rajši naglo kakor počasno smrt. Zdravilišče za jetične Brestovac je bilo torišče tihe tragedije. V tem zdravilšču se je že tri leta Iečil 22Ietni strugarskj pomočnik Anton Liipša. Ker je spoznal, da ne bo nikdar ozdravel,, si ie že enkrat hotel vzeti življenje, a so mu to preprečili. V noči od ponedlika na torek pa se mu je beg iz življenja posrečil. Vzel je strup in zjutraj so ga našli mrtvega. Zapustil je troje pisem, v katerih se poslavlja od strežnikov in sotrpinov ter izraža željo, naj truplo oblečejo v praznično obleko, katero si ie že zvečer pripravil in naj ga ne obducirajo. * V pjanosti padel v prepad in se ubil Iz Koprivnice poročajo, da se je minulo ne- deljo ponoči vračal SOletni starec Martin Krsnik v vinjenem stanju iz vinograda do mov v vas Jagnjedovac. Ko ie šel mimo nekega prepada, ie omahnil in se zvrnil vanj, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. * Plačilne liste pošilja Učiteljska tiskarna šolam neposredno. To v vednost našim na ročnikom. — Oblastna zaloga. + Namesto venca na krsto pokojne gospe Hilde Schaffusz, rojene Gombač. daruje obitelj S. Grom 200 Din v fond za slepce. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Sprehod po parku ni nikoli prijeten, če ste imeli prej težko delo ali če Vas še čaka. Ako jemljete za pranie perila Schichtov »RADION«, bo pranie za Vas zabava. * Krasne žalne plašče in obleke priporo ča F. Lukič, Stritarjeva ulica. 470 * KAŠELJ. PREHLAD HRIPAVOS1 PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva "se v lekarnah. 357 [•* I ii'M:ane u— Koncert violinske virtuozke Marije Mihajlovičeve, ki bi se mora! vršiti v petek 12. t. m. v Fflharmonični dvorani, ie zaradi bolezni umetnice preložen za nedoločen čas. n— Predavanje pesnika Baijmonta v Ruski Matici bo v zbornični dvorani univerze v sredo ob 19. in ne v torek kakor je bilo pivotno določeno. Predaval bo o ruskem ieziku in njegovih tvorcih. u— Iz gledališke pisarne. Danes. 10. t m se poje v operi Gounodova opera Faust. naslovno partijo poje gost naše opere g. Iličič, vlogo Margarete ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, Sibla ga Poličeva. Mefista g. Rumpelj in Valentina g. Janko. Dirigira in režira g. Balatka. Predstava bo za premet ski abonma — Jutri, 11 t. m. gostuje v Verdijevi operi Trubadur g. Marii Šimenc, član beogra:ske opere, kjer se ie z največiiini uspehi uveljavil kot nosilec večjih tenorskih partij ter postal ljubljenec beograjske gledališke publike. Izredna moč pa tudi rnilm. njegovega glasu nam je vsem dobro znana in prepričani smo. da bo Manri;a >dpe! z največjimi umetniškimi in igralskimi uspehi. Predstava bo izven abonmaja po običajnih opernih cenah. — Drama ima drevi re-prizo francoske komedije Pravkar izšlo za red C. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente. da poravnajo zadnji obrok svojega abonmaja najka sneje do 14. t. m. u— Zanimivo predavanje o Dalmaciji. V društvu »Soča« je g. svetnik dr. Rudolf An-drejka prošlo soboto nadal eval predavanje o potovanju po Dolmaciji. To oot je vodil poslušalce od »Sedmerih kastelov« mimo '•vlisa skozi staro Sahomo v Split, na otoke Švar, Brač, Korčulo. Pelješac. Vis, Mljet, Biševo v Dubrovnik in Boko Ko:orsko. Orisal je lepoto ozemlja »Sedmerih kastelov«, ki je nekako podobno naši dolenji Vipavski dolini, le da se odlikuje z mnogo buinejšo vegetaijo ter se razlikuje od ostale kraševite Dalmacije z mnogimi izvirki ž ve vode. Ti kraji bedo pos'ali ugoslo-venska reviera. Nikjer ni morda videti toliko m tako lepili nari dnih noš in običajev kot prav tu. Klis. kl uč do Splita, nekdaj bivališče hrvatskih kral:ev in pozneje pozo-rišče Umih bojem s Turki, nudi lep razgled na pomorie V Solin, s ari Saloni se vsavi poootnk kjer občuduje iz-kopine izza rimske m starokrščanske dobe a Dioklecijanova plača v Splitu mu k?že noč cesarja Dioklecijana ki mu je ' kla r:be]ka menda v dan. šnii Podgorici v Črni gor'. P->po'.nik ne b sme' zamudit-' tudi obiskovat' arheološki r^uzej Krasna morska obal, ki :o d:čiio palme, je polna življenja Obraščeni Marian ie lepa razgledna točka Vese' in živ je Spličan. kakor je ves-ia in živa narava ki ga obdaja Tudi otok Hvar. ma svoje posebnosti in zn^rne-■v'oSti ki privlačujejo tujce Zelena Kor čula s svojim milim podnebjem, kjer je v zimi povprečna temperatura + 9 C, je tudi privlačna $ih ter se odlikuie s tropičnn vegetacijo P'|ješac ima prav tako vse pogoje za tujski promet. Vis in Bičevo z »modro iamo« ki je podobna iami na otoku Capri. ter Mljet so tudi vredni, da jih človek obišče. Krasen ie Dubrovnik z La-padom. Gružem in biserom Adrije. otokom Lokrumom Ciprese omije in druga južn? Danes velika premijera! Drugi dovoljeni sovjetski veleli !m; Rumena knj žica (Der gelbe Pass.) Usoda devonke, ki je pod kotKroJo. - V glavrai vilogi ruska tragedmra Ana Sten V. P. Jakovleva, S. Narakov, A. Sudakevič. Režija: Fedor Occp.' Produkcija: »Meštrabpon - Rus« - Film Moskva. Ob 4., y* 7., 8., 9. Mladini prepovedano! Telefon 2730. KINO »DVOR« drevesa mu dajejo popolnoma južno lice. Ima mnogo posebnosti in zanimivosti, ki izvirajo večinoma iz dobe. ko ie bi! Dubrovnik samostojna republika Iz novejše dobe sta spomenika pesnika Gunduliča in kralja Petra. Kdor hoče uživati mir. naj gre v Dubrovnik Dalmacijo zaključuje Boka Ko-torska, ki je svetovno znani fjord. Dalmacija je dežela naravnih krasot, zgodovinskih umetnostnih znamenitosti, kar vabi tuice. — Za res lepo predavanje se je g. predavatelju zahvalil prof. g. Zgrabile. u— Materinski večer bo drevi točno ob 20. v zavodu za zaščito dece. Vstop p:ost Predaval bo dr. Ivo Pire o ženah gospodinjah v stanovanju. u— Pogreb gospe Mudrochove. Včeraj popoldne so pokopali gospo Karlo Mudro-chovo, ki je po krajši mučni bolezni umrla v Ljubljani. V pokojnici je izgubila rodbina uglednega ljubljanskega odvetnika g. dr. J. Klepca svojo drago mater, odn. taščo in babico. Žalnega sprevoda se ie udeležilo veliko število narodnega ženstva ter prijateljev in znancev užaloščene rodbine. Mnogo je bilo tudi zastopnikov ljubTanske češke kolonije. Pokojnica je bila rodom Čehinja. Nai ii bo lahka zemlja slovenska! u Pomlad se ozeleniuje. mladim fantom oznanjuje. da je prišel tisti čas... Te dni zopet odmeva po ljubljanskih ulicah pe;ie tikanje novih rekrutov. Prihajajo iz raznih krajev, z vlaki vozovi in peš v skupinah, vsi z velikanskimi šopki, pa s krivci in »ku-ferčki.« Policija zatisne eno uho. če se m in tam oglasi kak »aufbiksar«. Splošno pa prihajajo fantje prav trezni. Pred glavno pošto so bili ustavljeni štirje krepki fantje, ker so prav ubrano prepevali oriunaško Koračnico Ker pa so se splošno obnašali dostojno ni prišVi do nikakega incidemi. u— Če se LJubliančani ženijo na kmetih. Pod tem naslovom smo priobčili včeraj poročilo o šoferiu Ivanu Š in Jožetu P., ki Pa po informaciji zastopnika obeh poškodovancev ne odgovarja resnici Š in P sta orišla na veselico v Kuharievo gostilno v Vevčah, kjer nista prav nikogar izzivala in tudi msta lazila za dekleti Približno ob 22 15 uri sta v družbi gostilničarja Lipaha zapustila gostilno Na cesti sta pa bila od štinh fan'ov iz zasede napadena in sta bila i>ba težko ranjena Vnela se torej ni ni-kako bi'ka ker se Š in P sploh nista mogla ubraniti napadalcev ker nista bila oborožena Š-:u ie eden izmed napadalcev tudi ukradel popolnoma nov površnik Nekega nrpadlca so že aretirali in prepeljali v policijske zapore. u— V^ii^flizem. Včeraj zjutraj je višji stražnik France Čotar okoli 4. opazil, da ie "ekdo na K-ekovi vili na Friškovcu odtrgal rekbmno desko »Slovenca« Desko je kasneie našel poslovodja tvrdke Novotnv fvan Pomik m ;o dal shranit' Policija zdaj :šče neznanega nočnega vatidala. u— Plašč so ji ukradli. Na oolici;i ie pri-•avila včeraj najemnica gostilne v Tavčar-evi ulici 4 Ana Podborškova. da ji ie neznan tat odnesel iz gostilmške sibe njen 'etni nlašč Vreden okob 600 Din. u— Pasia nadlega v Ljuhllani. Pišejo nam: LjubPana ima menda toliko psov, kakor ;ih ie imel pred leti Carigrad, in to psov. katerih gospodarji se malo brigaio zanje Zato ie ponoči, zlasti na periferiji in predmestiih zdaj na po-rlad vse polno notepajočih se cuckov, med njimi tudi prav velikih Pisec teh vrst ima nočno službo in mora vsako noč boriti se s pasjo nadlego ter se s pravo indijansko spretnostjo prerivati mimo godrnjaočih mrli Ker ne mam brati pasiili m:sli. bom Prisiljen upo-r»bl;ati orožje, čim bo kakšna mrha poka- Iz Celja Celjska redakciji, »Jutra« ima telefon šte^ vilko 190. ponoči v nuimh tadevah št 191 e— Nocojšnja predstava v Mestnem gledališču. Opozarjamo celjsko javnost na nocojšnje gostovanje mariborskega narodnega gledališča, ki bo vprizorilo ob 20. za-mivo Nicodcmijevo komedijo »Učiteliica«-. ki bo vsakega ljubitelja dobre gledališke umetnosti v polni mer: zadovoljila. Vstopnice. katerih je še dovoli na razpolago, se dobe v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Mestno gledališče. Opozarjamo še enkrat na krasno Nicodcmijevo komedijo Učiteljica, ki jo uprizore Mariborčani v sredo, 10. t. m. e— Zanimivo predavanje v Liudskem vseučilišču. V ponedeljek 15. t. m. bo predaval v celjskem vseučilišču g. prof. Srečko Brodar o sledovih pračloveka na 01-ševi, pri čemer bo pokazal poslušalcem razne dragocene izkopane predmete, za katere se živo zanimajo tudi številni odlični inozemski antropologi.. _ e— Umrl je v štorah pri Cel.iu v nedeljo 7. t. m. gostilničar in mesar g. Josip Franz!. Blag mu spomin! e— »Oj zdaj gremo...« Včeraj so celjske ulice že v ranem iutru oživele. Od vseh strani so prihajali v mesto vojaški novinci pod vodstvom svojih županov aH občinskih odbornikov. Ves ia pritok se ie steka! na Dečkov trg v prostorno dvorišče vojašnice kralja Petra. Pohvalno moramo omeniti pretežno dostojno obnašanje naših fantov. e— Žalostna usoda bednih otrok. V.-,.- € A C A VAtf HOlTTEX UXD ZOOX na}Tx)!je, najukusnejše zato najbolj okrepčujoče Brezplačna porzikušniia v trgovini s VIKTOR ŠOBER, Stari trg od 9-12 FR. KHA.M, Miklošičeva cesta od 3'A—6% mtiiiniimu ^pecijalist in operateur za bolezm i ušes, nosa in grla | Or. Drago Svaiger i ■ a a | je o tvoril ordinacijo | v Beethovnovi ulici št. 2 ■ in sprejema i ■ od 10. — 12. dop. in 3. do 5. pop ' LAK ZA NOHTE in tekočino za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, LJubljana, Židovska o. 1 Da najboljši je to znaj COLOMBOcmoNčA zovala namere za atako Kai ne morejo blastva ničesar ukrenili nroti tej zanikr-nosti nasiih čest:'cev? Danes imajo nevarnejše pse še po gorskih vaseh privezane le v Liubliani še nismo napredovali tako daleč u— Tzguhpeno. Na Blehveisovi cesti od ool;ci'ske direkcije do onbče trgoske akademije sta b;Ia v ponedeljek izgubljena dva '•-ežna Vliuča Na'dite'j se naproša, da iu "*dda v upravi našega lista. u— Vs?ka dohro oHečena dama nosi nedrčke in gumipasove od tvrdke Adela Besednik. Ljubljana. Šelenburgova 6. 496 u— Lepotno grmlčie. ciprese, borovce. smreVe nizke in visoke vrtnice oejargoni-ie itd. priporoča Anton Bajec. LiubPana. vrtnarPn Tržaška t-psta 34 — trgovina Pod Trančo telefon 3222. — Re^ni letni n^čni zbor ahlasfnega odbora Jadranske Straže v Lnj^Pani bo 24. i m. .ob pol 21 v resfa,7raciii »Zv^da«. Člani društva j-n pr;'afelii se najuliudneje ■abijo d" se zbora ude'eže. u— O^čnl zhor Kola iph^čev !n vozačev orestojonasle^nik Peter v Liubliani se bo vešH v soboto ob 21. v resfavrac;ii »Zvezda« z obii'a:nitm dnevnim redom. u— Podnorno društvo mestnih delavcev v Liubliani bo i-nelo svoi tretj; redni občni zbor v dvorani Mestnega doma v petek 12. t. m. Začetek ob IS. uri. Sodrugi udeležite se zbora oolnoštevilno! — Odbor Včeraj Je umrla v LmbFani na Sv. Petra cesti gospa LUCIJA KUNASZ roj. Be-len. mati ge. Klote L:knrjeve. uč;fe!iice v Mosfah. Dan pogreba bo jutri ob;av-'ien v novinah Pokoinici b'ag soo-nin. iclf-pni ;erai je bila vložena pri tukajšnji policiji prijava, kakršnih ni videti vsak dan med policijskimi prijavami. V znani Zamparuttiievi gostilni v Aleksandrovi ulici sta bili prijeti pti beračenju 10 letna Regina K. in n.iena r letna sestrica Slavica. Na stražnici sta med solzami pripovedovali, da morata vsaJc dan beračiti po gostilnah, trgovinah in privatnih stanovanjih na zapoved njune stare matere Marije, pri kateri živita v Gaberju. Nj-ma mati, hči stare K. ie že I. 1925. izgmiia iz Celja v Beograd za zaslužkom, svoji nebog lieni nezakonski siroti pa je prepustih usodi. Uboga, vsega pomilovanja vredna o:roka na svojem beraškem polu po gosriLiali i^ raznih sumljivih beznicah pač ne gledata življenja v najlepši luči. Kaj bo z njima v bodočnosti, ko nekoliko odraseta. si vsakdo lahko misli. Pripominjamo, da to ni ecm-stven primer zlorabljanja ubogih otrok za beračenje. Dolžnost merodainih laserjev je, da se zganejo. b Maribora Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440 a— Častni večer Fr. Burešu in Iv. Knopu. V soboto, dne 13. aprila priredi mariborska JČ liga ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma ob priliki občnega zbora časten večer svojima članoma in odličnima mariborskima narodmma, kulturnima in gospodam, skima delavcema, gg. Franiu Burešu in Iv. Knopu. ki sta prejela ob priliki 10 letnica ČSR tudi od naše države zasluženo odlikovanje reda sv Save. JČ liga vabi vse znance in prijatelje, sodelavce in društva, v katerih sta se imenovana udejstvovala in še delujeta, da se udeleže tega prijateljskega večera, pri katerem sodeluje tudi godba »Drave«. Vstop prost in se bo vršila prireditev ob pogrnenih mizah a— Šolska predstava v gledališča. Po daljšem času se uprizori priljubljena otroška igra Janko in Metka, tokrat kot šolska predstava v petek 12. t. m. ob 15 (3.) popoldne. Vstopnina od 7. do 2 Din. a— Generalni direktor carine v Mariboru Včeraj opoldne ie prispel v Maribor generalni direktor carin dr. Konrad Šmid, ki se je danes z inšpekcijskega potovanja zoper vrnil v Beograd. a— Izprememba posesti. Docent dr. Ivan Matko ie kupil od Otona .Černička hišo št. 5 v Trubarjevi ulici za 740.000 Din. a— Društvo stanovanjskih na;eninikov za Maribor in bližnjo okolico ima dne 12. aprila ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v Mariboru javno odborovo seio. Pristop imaio samo člani z legitimacijo. Dnevni red: Poročilo delegatov na sestanku v Celju dne 17 marca in o skupni akciji v Beogradu. a— Za ustanovitev aerodroma v Maribor; ie darovala tvornica za dušik v Rušah Aerr klubu »Naša krila« v Mariboru 7000 Din Klub sam ima doslej za zgradbo aerodroma že približno milijon dinarjev na razpolago. a— Požarno ogledovanie mes*a. Prihod nje dni začne poslovati komisija za poža> no ogledovanie mesta, bi bode tudi ugoto vila, v koliko se je ugodilo raznim predpisom požarno-polici.iskega in sanitarnega zik-čaja, izdanim na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni posestniki oziroma njihov namestniki moraio skrbeti, da so komisiji lahko dostopni vsi v pošfev prihajajoči prostori hiše. kakor podstrešje itd. a_ Obrtniško gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu je bi!o izdanih v Mariboru 12 novih obrtn;h nravic. izbrisanih pa je bilo skupno 23 obrtnih pravic. a— Reklamni napisi preko ulic. Mestni magistrat je izdal v smislu sklepa občinskega sveta poseben razglas o izobešanju ro-j klamnih napisov na platntf preko ulic. Za j izobešanje, ki fe dovoljeno samo pod goto-i vimi poaojj se mora vrli tega plačati pri j mestni blagajni pristojbina v znesku 10 Din I za kvadratni meter izobešenega rlatna Vsi .napisi smejo biti izvršeni le v državnem jeziku, izvzemši tuiih imen pri filmih itd., dočim so bili dosedaj večinoma dvojezični. Štedljivost Continental - pneumatike se dokazuje z dolgim trajanjem tudi po najslabših cestah. Ne en dragi fabrikat tega sveta re more prekašati te pneumatike po trpežnosti. Voziti s Continental- pneumatiko, znači štediti čas in denar. inenla I ga Sokol Konstituiranje starešinstva JSS Novo starešinstvo JSS, ki je bilo izvoljeno ria X. glavni skupščini JSS na Sušaku, se je na prvi svoji seji v torek 2. t. m. konstituiral takole: Starosta br. Engelbert Gangl, I. namestnik staroste br. dr. Lazar Car, 11. namestnik staroste br. Gjuro Paunkovič, III. nadestnik staroste br. Boguinil Kajzelj; načelnik br dr. Viktor M urnik, I. namestnik načelnika br. Jakob Jesili, II. namestnik načelnika br. Dragutin Šulce. III. namestnik načelnika br. Miroslav Vojinovič; I. namestnica načelnice s. Elza Skalarjeva, II. na-jne.-dnica načelnice s. Dana Iličeva, III. namestnica načelnice s. Šteiica Brozovičeva; prosvetar br. Vladko Šuklje, I. tajnik br. dr. Riko Fux, II. tajnik br. dr. Miha Kam-bič, blagajnik br. Ivan Mešek, arhivar br. Anton Patik, knjižničar br. inž. Nace Per-ko, predsednik: zdravniškega odseka br. dr. Ciril Cirman, statistiškega br Janko Milost, umetniškega br. E. Gangl. železniškega br. Josip Cerne. gospodarskega br. Josip Cobal, organizacijskega in pravnega br. dr. Fran Kandare, poškodbenega br. dr. Miha Katnbič, gradbenega br. inž. Poženel, narodno-obrambnega br. Josip Smrtnik, inozemskega br. Josip Jeras, socijalnega br. Milan Sterlekar, novinarskega br. A. Sieber, evidenca sklepov br. Boguinil Kajzelj. Razen imenovanih bratov in sester so v starešinstvu: br. dr Vojislav Besarovič. br. dr. Mirko Buič, br. dr. Srdjan Budisav-Ijevič, br. dr. Gustav Or£gorin, Stane Vidmar, Branko Živkovič, dr. Milan Jovano-vič in Slave Simončič. Pregledovalci računov so- nr. Radiša Nišavič, Milan Sterlekar. Vladko Vranic: namestniki losip Malenšek in Fran Medič. V saveznem razsodišču so br.: dr. Oton Papež, dr. Dinko Puc. dr. Janko Rupnik, dr. Milan Šubic, dr. Dragotin Treo: namestniki: dr. Andrej Kuhar, dr. Drago Marušič in br. Karel Pleiueis. Redne seje starešinstva JSS se vršijo vsak ponedeljek ob 20. uri. Starešinstvo JSS. Tečaj za II. vsesokolski zlet. JSS priredi od 14. do 21. aprila v Ljubljani posebni tečaj za vežbanje prostih in tekmovalnih vaj za II. vse-sokiofcki zlet v Beogradu. Sokolsko društvo v Dubrovniku praznuje !e-*™s svnlo 25-!etnieo obstoja in pa lO-letnico uje-n (sezijski člani 5 Din) Stanje današnjih origlašencev obeta izredno živahno sezono. Priglasite se čimpreje Službeno iz LNP Današnja redna se* ja poslovnega odbora se vrši točno ob 20. uri v kavarni »Emona«/I Istotam se vrši ob 21. uri seja upravnega odbora — Tajnik l MENGEŠ. Sokolsko društvo v Mengšu bo priredilo v nedeljo ob pol 16. znano ljudsko igro »Prisega o polnoči«, ki po vseh odrih žanje lepe uspehe Imenovana igra bo prvič igrana v kamniškem okraju. Po igri se bo vršil ples in prosta zabava, zato vse ljubitelje iger in zabave vabimo k obilni udeležbi. DOMŽALE. V torek ie odšlo tudi iz našega kraja precej fantov k vojakom. V nedeljo so imeli lepe poslovilne večere in so jih zaključili z živahnim petjem in vriskom, ki se je čulo še pozno v noč. JEŽICA. Šele na veliko soboto se je v naši vasi po nekaterih hišah otajal vodovod Skoro cela dva meseca so bili kmetje primeram voziti ali pa donašati vodo od sosedov, ki imajo na razpolago še vodnjake ŠNARJE PRI GROSUPLJEM. V Šmarju pri Grosupljem je umrl za jetiko Franc Žagmeister, marljivi dijak III. letnika gradb arhitektonskega odseka na Tehniški srednji šoli. Pogreba, ki se je vršil v torek 9. t. m., so se udeležili njegovi sošolci pod vodstvom prof. dr Val. Rožiča, ki je prerano umrlemu spregovoril v slovo globoko v srce segajoče besede. Dijaki pa so položili venec svežih pomladanskih rož na njegov grob Mlada diijak le bil jako nadarjen in vzgleden učenec ČRNOMELJ. Umrl je dne 7. t. m. g. Anton Lavne, vpokojeni uradnik okrajnega glavarstva v starosti 68 let, zadet od srčne" kapi v trenutki«, ko je hotel zavžiti skromno kosilo, ki si ga je sam pripravil. — Sam brez svojcev, skromno, tiho in mirno, kakor je živel, je zatisniil svoje trudne oči za vedno. Edina priča njegove zadrtie ure ie bil njegov ljubljeni ptiček, s katerim se je vedno pogovarjal in si tako krajšal zadnje dneve trdega življenja Pokojnik je bil blagega značaja in vedno naprednega mišljenja Po vso d priljubljen je bival v Črnomlju nad 35 let PogTeb pokojnika se je vršil dne 7 t. m na pokopališče v Vojni vasi. Velika udeležba je dokaz vseobčega spoštovanja do pokojnika Pooitvai sladko, dragi Tone, naj Ti bo lahka žemljica Belokranjska, ki si jo toliko ljubil. msmo elektrarni d d. v Škof ji Loki. Na_ odprto pismo v dnevniku »Jutru« z dne 5 t. m. odgovarjam na tam navedeno šibko obrambo edinole toliko, da pozivam ravnatelja g. dr Krennerja Viktorja, da vloži tekom 8 dni radi po meni izrečenih obdolžitev o njegovih nepoštenih manipu* Iacijah pri sodišču tožbo, ker bom v od* klonilnem primeru po preteku tega roka nastopil pot k razjasnitvi zadeve po pri* stojnem oblastvu, na koji način se bo pač izkazalo, kje tiči ona »gola« laž. V Stari Loki, dne 6 aprila 1929 Zimmermann Hubert, bivši obratovadja Elektrarne, d. d. Stara Loka št 30 "VO P0R0ČIV0 Meteorološki zavod v Ljubljani. 9. aprila 1929, ........................... —«-»« Višina barometra »08.8 tn M»»t>nn Kr»i | C».< * IX K Smer »etra o E3 o Padavine Barom Tem pei C 1 " lo brzina -H « I opazovanja t n li tek 3 J, O Vret, t mm do 7. ure Uubliana 766 2 2 86 mirno 0 Maribor 764 ? 4 t3 NE4 1 • Zagreb 8 76.V7 7 r6 WSW2 0 'ti ograd 7f 5-8 3 V6 mirno 4 • Sarajevo 7bb'7 4 mirno iuhrovnik NW4 koolie 7 76 -3 5 63 10 'lit 65 1 3 mirno 5 >>Ince vzhaja ob 5.28. zahaja ob 18.37, lu*na vzhaja ob 5.32. zahaja ob 18.18. '.jvišja temperatura danes v Ljubljani 14.2; najnižja 0. ifriska vremenska napoved za *redo: Samo še i-ratek čas milo in boljša vreme \*aj-že tekom današnjega, dne poslabšanje in zmerno padanje temperature. Na prostih , legah osvežujoči vetrovi. Gosoodarstvo Občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico Včeraj dopoldne se je v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani vršil redni letni občni 7.bor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Zborovanje ie otvoril načelnik gremija g. Josip Šporn, trgovec z Ježice. ki je poročal o delovanju gremija v preteklem letu. Gremij je posvečal pažnjo vsem najvažnejšim akcijam ua polju zakonodajstva, našega gospodarskega življenja ter je stremel za tem. da se pri vseh odločitvah upoštevajo tudi trgovski interesi. Priredil je številna predavanja o davkih, ki so bila v splošnem prav dobro obiskana V svojem poročilu je dalje ugotovil, da izenačenje davkov za naše irgovstvo ne pomeni nikake olajšave. Drugo občutno breme za trgovca pa so oblastne davščine Gospodarski krogi se ne protiviio plačevati oblastnih davščin, so pa proti temu. kako so ta bremena razdeljena. Želeti bi bilo. da oblastne samouprave v bodoče upoštevajo predloge gospodarskih krogov. Naš trgovec se je moral v preteklem letu spričo občutne in ostre konkurence zadovoljiti z najmanjšim dobičkom, večinoma pa pri občutili stagnaciji in pri nazadujoči plačilni moči konsumentov le vegetira. Glede delovanja gremija v preteklem letu je g. športi zlasti omenil akcijo glede točilnih pravic in vprašanje ureditve odpiranja in zapiranja obratov Kot gradbeni nrispevek za zgradbo Trgovski dom v Ljubljani, v katerem bo imel gremij svoje poslovne prostore. je gremij prispeval 30 000 Din Na koncu je še grajal da se trgovci premalo brigajo za stanovske zadeve in izrekel upanje, la se l>o prihodnji občni zbor lahko vršil že i novem Trgovskem domu. O delovaniu Zveze trgovskih gremijev je obširno poročal zvezi n tajnik gosp. Šmue. ki je iznesel med drugim tudi mnogo zanimivih statističnih podatkov Občni zbor je nato sprejel računski zaključek za 1 1928 in proračun za tekoče leto. v katerem je predvideno 47 00o Din izdatkov. Doklada estane za tekoče leto v isti izmeri kakor 1. 1928. Pri naslednji točki <1pevnegn reda so bile odobrene snrememb° pravil. Gremij se odslej imenuje O remi i trsovcev za *rez Ljubljana >. -ierlpžpni v Liubliani. Nova pravila se nanašam tudi na dovoljeno število vajencev. Trgovci, ki navadno ne delajo s trgovskimi sotrudniki, bodo smeli imeti le po enega vajenca, ostali pa za dva sotrudnika po enega vajenca, toda največ 3 vajence. Končno je bilo sklenjeno, da se v smislu odloka velikega župnna glede zdravniške preiskave ustavijo tozadevna določila v pravila gremija. Orbtna, industrijska in kmetijska razstava v Ljutomeru Od 11. do 18 avgusta t. i.-se bo vršila v Ljutomeru razstava obrtnih in industrijskih izdelkov ter kmetijskih pridelkov. Udeležba razstavljalcev je. kar se tiče obrti in industrije. neomejena, na kar ojKizirjamo interesente iz vse Slovenije, osobito iz ljutomerskega sreza. Prekmurin. sosednih okrajev ier sosednih hrvatskih pokrajin. Na programu so nadalje- razstava vina iz ljutomerskega in gornjeradgonskega okoliša, razstava goveje živine iz ljutomerskega sreza, sadjarska, vrtnarska in čebelarska razstava, razstava poljskih pridelkov, semenja in poljedelskih strojev, razsiava konj znamenite niuropolfeke pasme, združena z dirko, Ier lovska razstava. Razne strokovne organizacije so obljubile svoje sodelovanje. Za obrtno in industrijsko razstavo sprejme prijave že sedaj razstavni odbor, za ostale panoge pa bodo izšli še posebni pozivi. „Mi se mnogo Sprehajamo," = Lep razvoj pomorskega prometa. _ Jugoslovenski Llovd gradi dva velika par- nika. Po pravkar izdelani statistiki direkcije pomorskega prometa v Splitu se je naš pomorski promet tudi lani močno povečal. Skupni promet ladii v naših pomorskih lu-kah je lani dosegel že 14.4 milijona neto register ton napram 11.8 v letu 1927 in 7.0 milijona v letu 1922. Tekom sedmih let se je torej naš pomorski promet vee kakor podvojil To povečanje pa ni pripisati samo naraščajočemu lokalnemu prometu, temveč še v večji meri rastočemu izvoznemu in uvoznemu prometu: Blagovni promet je lani znašal 2.3 milijona ton (od tega odpade na lokalni blagovni promet Ie 0.24 milijona ton) napram 1 97 milijona ton v 1. 1927 in 1.0 mi-'ijona ton v 1 1922 Sporedno z razvojem pomorskega prometa se je ponovno povečala tudi tonaža naše trgovinske mornarice na 296.S00brut register ton napram. 271.100 br. reg. tonam v letu 1927 in 124.6(5o tonam v letu 1921 Od te skupne tonaže odpade le 12.400 br reg. ton na jadrnice (1 1927 13.300 ton) Gornje števjlke nam kažejo, da se Jugoslavija vedno bolj uveljavlja kot mlada pomorska država Prirastek na tonaži odpade po večini na nove parnike, ki so j>ili skoro vsi zgrajeni v Angliji: Prav te dni je Prekomorska plovidba prevzela v Angliji na njen račun zgrajen nov tovorni parnik »Korana« od 8000 ton Vrednost dosedaj v Angliji za nalo mornarico zgrajenih novih par-nikov znaša preko četrt milijarde Din. Pred kratkim je ladjedelnica WiUiam Dorford i. Sons Ltd v Sunderlanu pričela graditi tudi dva parnika za ?Jugoslovenski Lloyd -, ki bosta največja v naši mornarici (imela bosta po 10.000 ton) in basta služila za vzdrževanje redne linije med našimi lukami in Južno Ameriko = Novi menični in čekovni zakon. Dne 19. decembra pret leta sta bila v »Službenih novinah« objavljena menični zakon in čekovni zakon, ki dobita obvezno moč eno leto po obiavljenju, torej 19. decembra tekočega leta Oba zakona sta sedaj objavljena v >Uradnem listu« od 1. t. m., št. 37, na kar opozarjamo trgovske kroge, da se lahko pravočasno seznanijo z važnimi določili obeh zakonov. = Znižanje in zopetno povišanje delniške glavnice .»Petovip«, usnjarske industrije d. d. »Petovia«, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju, je sklicala za 29. t. m. svoj redni občni zbor v dvorani Ljubljanske kreditne banke, na katerem se bo sklepalo o znižanju delniške glavnice od 2 na 1.5 milijona Din in zopetnem povišanju od 1.5 na 4 milijone Din. — To znižanje in ponovno povišanje delniške glavnice »Petovie« je simptomatičn za težke čase, ki.jih je preživela n-išn čevljarska industrija zadnja leta. Delniška glavnica vPetovie« je bila zaradi utr-pe'ih izgub že 1 1925 znižana od 6 milijonov Din nn 000.000 Din: leta 1927 je bila nato povišana na 2 milijona Din. Novo po- višanje glavnice bo podjetju gotovo prineslo končno in popolno sanacijo in bo ustvarilo temelje za bodoči ugodnejši razvoj. = Občni zliori. Prometni zavod zn premog d. d. v Ljubljani 12. t. m.; Centralna vinarna d. d. v Ljubljani 29. t. m. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do IG. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg masti in 5000 kg riža. Direkcija irživnega rudnika Breza sprejema do 18. t. m ponudbe glede dohave 250 kub m jamskega lesa. »Roulo«-bal«t jermen, ta-jerjev za kolesa parnih lokomotiv in 200 komadov vijakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi savske • divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 73&o k. m drv. (Pogoji , so na vpogled pri isti komandi.) Borze 9. aprila. Na ljubljanski borzi je bi1 danes znatnejši promel v devizah na Curih. London. Prago in Trst. v ostalih devizah pa ni prišlo do zaključkov Vso potrebo je krila Narodna banka. Deviza na Dunaj ie popustila od 8— na 7.9973. deviza ra Ne\vyork 0'1 50 S25 na 56.81. deviza na Prngo od 1fiS."6 na 168.49 in deviza na Trst od 297.65 ca 297.59 Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes dalje popuščala, proti koncu borznega sestanka pa so se tečaji za malenkost dvignili. Za aranžma je Vojna škoda notirala 416.5 — 418. trgovala pa se ie za april po 417 in 418. za maj po 421 in za december po 448 Investicijsko je bilo zaključeno po 86.5 Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Jugobanki po 85. v Ljubljanski kreditni po 123 in v Katoliški po 31. Med industrijskimi papirji pa je bil promet v Gutmannu po 200, v Slaveksu po 98, v Slavoniji po 5 in v LTnionu (Osijek) po 178. Dubrovačka ie dalje zelo čvrsta pri 570 in 575 (zaključki), dočim je Jadranska po-puslila na 620 — 625 brez prometa. D^vi?* in ealurp Ljubljana. Amsterdam 22.848, Berlin 13.50, Bruselj 7.909, Budimpešta 9.9238 Curih 1094.4—1097 4 (1095.9). Dunai 7.9973. London 275.97—276.77 (276.37). Nevvork 56.81. Pariz 222.49. Praga 168.09—168.89 (168.49). Trst 296.59—298 59 (297.59) Zagreb. Dunai 7.9S23 — 8.0123, Berlin 13.M85 - 13.515. Budimpešta 9.9088—9.9388. Milan 296.50 — 298.50. Newvork 56.71 — 56.91. Pariz 221.49 — 223.49. Praga 168.09 — 168.89, Curih 1094.4 _ 1097.4. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.2975, London 25.21375, Newyork 519.37, Milan 27.155. Praga 15.3725. Dunaj 72.95. Budimpešta 90.55, Berlin 12317. Bruselj 72.15, Amsterdam 208.745. Varšava 58.30. Bukarešta 3.0S5. Sofija 3.7525. Dunaj. Beograd 12.49625 — 12.53625, Berlin 168.5,8 — 169.08. London 34.52 — 34,62. Milan 37.1975 _ 37.2975. N°\vyork 710.75 do 713.25. Pariz 27-78—27-88. Praga 21.03125 do 21.11125, Curih 136.83 — 157.33; dinarji 12.41 _ 12.47. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni 170 den., Vevče 120 den., Ruše 250—260. Stavbna 50 den Šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 416.5 — 418, kasa 416.5 — 418, z a april 418 — 420. za maj 421 — 423. za december 449 — 450: investicijsko 86.25 — 87. agrarne 54.5 bi.s bančne vrednote: PraŠle-diona 850 — 8."5. Union 57 den.. Poljo 16 bi., Kreditna 93 den., Juuo 85—86, Srpska pravi mlada gospa Mlca, „Casa imamo dosti, pa tudi gospodinjstvo me preveč ne uiruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RAD I ON, ki pere sam/' Varuje perilo. 146 den.. Narodna 7300 den.. Katoliška 29.5 — 3)5, Ljubljanska kreditna 123 — 125, Ze-maljska 138 — 140; industrijske vreinote: Gutmann 200 — 205, Slaveks 98 — 100. Slavonija 5—5.50. Nihag 3—10. Drava ti;5— 440. Isis 21 — 24. Vevče 125 den.. Dubrovačka 570 — 575. Jadranska 620 — 625. $eče-rana 465 — 470. Trbovlje 460 — 465. Union Osijek 177.5 — 178. Brod vagon 300 bi. Beograd. Investicijsko 88, agrarne 54, Voina škoda 415.80 — 416.25, Narodna banka 7300 — 7500. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna horza (9. t. m ). Les: Tendenca mirna: Zaključenih ie hilo 11 vagonov, in sicer 8 vagonov oglja in 3 vagone bukovih neobrobljenih plohov. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključena sta hi-ia 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, SO kg); baška promptna po 297.50 _ 300. za anril po 300 — 302.50. za maj po 305 — 307-50; koruza: laplatska, zacariniena, slov post., plač. 30 dni. promptna po 325 — 327.50; za junij po 320 — 322.50. za julij - september po 312.50 — 315. baška. promptna po 322.50 — 325, za april po 330 — 335. za maj po 337.5 — 340; moka: »Og-. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425; oves: b;iški, 6lov. post. po 305 — '310: iečmen baški ozimni, 67-68 kg po 330. — 332.50. S tržišča jajc. Cene jajcem so se več {»li manj ustalile Nakupovala" na deželi plačujejo blago po 0.75 — 1.— Din za komad po kakovosti. I!u?ka konkurenca je na inozemskih tržiščih zopet precej občutna. V Berlinu so preteklo soboto notirala jugoslov. jajca (fco meja. neocarinjena) 8 in 1 .četrt do 8 in 3 četrt pfeniga napram 8 in 1 četrt do 9 pf. 30. marca in 10—10 3 četrt pf. 23. marca. • Žitni trg. (9. t. m.) Na svetovnih žitnih tržiščih se je no zadnji bnissi pojavila zopet čvrstejša tendenca. V Chicagu se je cena pšenici (za maj) včeraj dvignila za 4 tečke od 117 na 121 Sporedno je tudi Budimpešta danes čvrstejša. V Vojvodini ie bila kupčija nekoliko živahnejša, v splošnem pa še vedno stagnira. Cene so ostale nespremenjene, sicer pa tudi pri zadnji baissi na svetovnem trgu niso znatnejše popustile. Loplatska koruza se je podražila ter stane sedaj 286 — 290 za julij — september fco. Rakek ocarinjena. 295 za junij in 297 za maj. Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 14 vagonov pšenice, 2 vagona moke. 15 vagonov koruze. 2 vagona ovsa in 1 vagon otrobov. — Pšenica: baška 245 — 247.5: banaška in gornjebanaška 240 _ 242.5: sr. m-ska 247.5 — 250. Ječmen: baški in bn-naški 255 — 260 haški por"'-,w>-i >-.• Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Angleški kralj Jurij V. te Je udeležil te dnJ koncerta, ki sta le priredila lokalna godba v bognorskem parku. Kralj Je ob ozdiavetl Na slik! ga vidimo na levi strani, * palico v te| priliki I davit, da upa k malti popolnoma roki. Frčdčric Boutet: Videz vara Bik) je zvečer ob osmih. Vsi gostje so bili odšli. Gospa Fertina je še kram-ftiala s svoj m nečakom, katerega je bila | povabila, naj z njo večerja. Prišel je bil z dežele in ona. zabavna vdova, ki živi v Parizu sredi vrvečega družabnega življenja, ga je hotela uvesti v družbo. »Štiriimivajsetletni nečak me ne bo delal Bog zna kako starejše « s: ie rnlsl la. »Tedaj se danes popoldne nisi preveč dolgočasil?« ga je vprašala. »Nu. vidiš. če ti ta družba ugaja, boš kmalu imel uspehe!« »Malce neroden sem še. Tesno mi je v družbi tolikih lepih žena...« »To bo s časom prešlo!« »Rad bi vedel, kdo je Ma ona rjavo-lasa gospa v vijoličasti obleki?« »O zelo zanimivo! Zapomnil si je cfoleko! Nu, to je bila Simona Riverje-va. bankirjeva soproga... Antoine Lef-faiileur. mladi mož. s katerim si govoril o športu, je nien prijatelj...« »Tako!... In kdo je ona plavolaska. ki se je ves čas smejala? Ko so me predstavili, nisem razumel njenega imena .. « »Navadno si imen ne zapomnimo ali pa jih ne razumemo. Claudina Algrai-nova je bila. Temnolasi gospod, ki jo je spremljal, je njen prijatelj...« »Ali ima vsaka prijatelja?« »Ne vsaka, toda mnogokrat je tako.« »In kdo je bila vitka plavolaska v črni baršunasti obleki?« »Annetta Lauvierova. Zelo ljubka gospa!« »Ali ima tudi ona prijatelja?« »O, kar se tega tiče, nas vse prekaša. V letu dni ima po več prijateljev. Srečaš jo pri čajankah, na plesu, v razstavah s kakim gospodom in čez nekaj mesecev ga odslovi in kmalu najde naslednika. Lepa Annetta ljubi izpremem-bo!...« »Ali je poročena?« »Videti je... Vsekako živi nekje neki gospod Lauvier. Nikoli ga š3 nisem videla. Vedno potuje okrog in Annetta ga prav gotovo ne pogreša. Toda zdi se mi. da nekoliko pretirava... V ostalem pa nismo poklicani, da jo obso'a-no: n; nsrr dolžna da:ati pojasni. Pa kaj ti je? Mar ti je šlo to tako do živega?!... Povem ti stvari tako, kakor so...« »Ni mi š^o do živega samo nresene-čen sem. Tako lepa. otmena dama ...« »Uničila sem ti iluzijo. Ce si zaljub- ljen vanjo, te to, kar sem ti povedala, ne sme motiti. Zadnja dva meseca je videti svobodna. Lahko poskusiš svojo srečo. seveda ti pa svetujem, da se resno ne zaljubiš!« Sluga je stopil v sobo in tako je pogovor prestal. Rihard je premišljeval o tetinih nasvetih. Dražestna Annetta mu je zelo ugajala. In kakor je slišal, ni bilo težko pri nji doseči uspeha. Ta misel ga .ie nekoliko mučila, zakaj v duši je bil še vedno idealist. Nekaj dni za tem je srečal gospo Annetto v družbi. Bil je pri obedu njen sosed in mlada gospa ga je prijazno poslušala. Kmalu je Rihard začutil, da ju spaja simpatija. Zadovoljno se je vrnil zvečer domov. Gospa Lauvierjeva ga je bila povabila na čajanko, ki jo je mislila prirediti čez nekaj dni. Tako 'o je srečal skoro vsak dan. Dovoljevala mu je sestanke. toda vselei sta se srečala med drugimi !hidmi. Dvoril ji je. a kadar je hotel resno govoriti o svoji ljubezni do nie ga ie vselej zavrni'a. češ da ne sliši rada takih stvari. »Gotovo se zaveda. da ce'Ti s''«"] 0 rr:en'h !iubavn;b avanturah, in zdai mi bo?e nakazati. fH !o ie vkliub temu te'ko osvojiti. Prepričan sem. da ji ugajam.« Njegovo koprnenje se je večalo od dne do dne. Čedalje težje je prenašal navzočnost tujih ljudi in čedalje bolj ga je razburjala njena hladnost. Nekega dne, ko sta bila šla vendar enkrat sama na izprehod v Versailles, je kratkomalo prekinil njeno modrovanje o sodobnem slikarstvu. »Dovolj mi je vsega!« je vzkliknil obupano. Ne morem več! Ljubim vas. Ljubim vas! Zakaj me ne marate usl šati! Ce vam ne ugajam, zakaj mi tega ne poveste!« »Zelo mi ugajate ... Rada sem z vami ...« »Zakaj tedaj nočete ničesar slišati o moji ljubezni? Zakaj me ne marate uslišati, ko ste vendar...« Prekinil se je sredi stavka, zakaj sram ga ie bilo. da bi ji očital njene lju-bavne doživljaje. Annetta je prebledela. »Zakaj ne govorite dalje? Dobro vem. kaj ste hoteli reči. Imela sem že to'iko prijateljev, kai ne? Zakaj naj bi j tedaj vam odrekla? Vem. kaj govore ljudje o meni... Tudi vam so napovedovali in vi ste jim vereli. Povedati vam mor^m. da so se malce zmotili, zakai nikoli nisem imela prijatelja in nikoli ga ne bom imela. Ljubim svojega Iz življenja in Čigava posest js južni tečaj Diplomatski spor med Ameriko in Anglijo zaradi Byrdovih odkritij_Londonska vlada protestira v Washingtonu in pravi, da so bili na južnem tečaju najprej angleški raziskovalci Med Ameriko in Anglijo je zadnje ki so jadrali po morju v bližini južne« čase izbruhnil resen diplomatski spor, ga tečaja in se ustavljali ob robu ce* ki se tiče najnovejših Byrdovih odkri* j line ter anektirali odkrita ozemlja za* tij in aneksije teh ozemelj. Tik pre* j njo. To so bili v prvi vrsti Ross, Gra* den je Byrd odrinil na južni tečaj, mu I ham in Shackleton, pozneje pa tudi ka* je angleška vlada potom svojega di* j petan Scott. Sklicuje se tudi na to, da plomatskega zastopnika izročila listi* | je moralično v pravici prioritete, ka* no, kii mu daje dovoljenje za prista* I tere Amerika ne more izpričati. sveta Velika parada rezervnih alpskih čet v Rimu V nedeljo, 7. aprila, se je vršila v Rimu velika vdanostna parada rezerv* nih alpskih čet. Rezervisti so se pri* peljali v prestolnico iz severnih pro* vinc. Našteli so jih okolu 25.000. Rim* ljani so jih sprejeli z velikanskim na« vdušenjem. Že ob 6. uri zjutraj so ko* rakali rezervisti, uvrščeni v oddelke, kakor za časa vojne, po rimskih uli* cah in so se ustavili na trgu sv. Petra, kjer se je vršila ob sedmih svečana maša. Po maši je bila revija na Petro* vem trgu. Alpinci so se postavili s če« lom proti papeževemu stanovanju. Te* daj se je papež pojavil pri oknu, kar je navdalo rezerviste z velikim ve* seljem. Mahali so mu z rokami in s klobuki v pozdrav ter so na vojaško povelje pokleknili na tla. Praporščaki so pobesili zastave in papež je blago* slovil množico, ki je potem, ko je god« ba odsvirala papeško himno, vstala in se napotila proti grobu Neznanega vo* jaka pred Kvirinal. Tam sta rezervi« ste pozdravila krali Viktor Emanuel in kraljica Jelena. Nato so tisoči od* korakali v Kolosej, kjer se je pokazal v loži nekdanjih cezarjev Mussolini ter ie imel na množico nagovor. Svaril je alpince, naj se ne dado izvabiti iz planin v mesta, ampak naj ostaneio doma in naj si osnuieio lastna ofinji* šča, kadar pa jih pokliče domovina, nai slede njenemu pozivu z isto pri« pravlienostjo kakor 1. 1915., ko jih je klical kralj pod zastave. Skok z balkona v parter V operi v Rigi se je pripetil neobi« čajen poskus samomora. Med predsta« vo je skočil neki Zigurs z balkona v parter. Med padcem se je zaplel v le* stenec in padel nekemu zakonskemu paru na glavo. Sam je ostal skoraj ne« poškodovan, pač pa sta njegova ne« prostovoljna rešitelja utrpela težje po« škodbe. Na policiji je smrtni kandi« dat, ki je znan kokainist, izjavil, da mu je življenje zoprno in da se bo na vsak način usmrtil. Ker bo moral svo« jima žrtvama, ki ga bosta tožili, pla« čati naiprvo znatno odškodnino, so ga obdržali v zaporu. Nož, ki n« reže kruha, pač pai žile Na Dunaju je gostovala te dni mla* da igralka Reinhardtove kupine Elfrie* de Paustova, ki ima res izredno smolo. Najprvo je obolela na vnetju slepiča, potem ji je skočil neki pes v obraz in jo ugriznil pod oko, a zadnjič, ko si je hotela v pavzi med predstavo urezati z žepnim nožem kos kruha, ji je klina spodrsnila in ji prerezala žilo dovod« nico in odvodnico na levi roki. Kri ji je brizgnila curkoma iz rane, da so morali pozvati rešilno postajo. Na« vzlic temu, da jo je zdravnik pregovar« jal, naj se da odpeljati v bolnišnico, je hotela igrati dalje. Na odru pa ji je kri začela spet teči iz rane, tako da se je morala po sili odreči nastopu. 260.000 parov nogavic v ognju V veliki tovarni volnenih pletenin Kristijan Baumgartel v Asu na Če« škem je izbruhnil požar, ki je navzlic nadčloveškim naporom gasilcev uoe« pelil ogromna skladišča, polna plete« nin, nogavic, rokavic in drugih. Samo nogavic je pogorelo nad 360.000 pa« rov. Škoda znaša več milijonov čeških kron. Gasilci so dosegli le toliko, da se požar ni lotil bližnjih, nižjih sta« novanjskih poslopij, pri čemer jim je pomagal zadnjič zapadli sneg, ki je še pokrival strehe. Vatikanske znamke V naslednjih dneh bo uprava »Citta di Vaticano« predložila papežu osnu« tek za vatikanske znamke. Znamke bodo predstavljale izreze iz nove pa« peške državice ter bodo nosile napis »Poste Vaticane«. Prva serija irinese šest znamk različnih vrednosti. Avto proti izložbenemu oknu V Neue Konigsstrasse v Berlinu je zavozil avto v izložbeno okno neke prodajalne koles in vse polomil. Dve žeski, ki sta stali na hodišču, je podrl na tla, da sta obležali težko ranjeni. Ena je umrla. Šofer je ostal nepoško« dovan, dočim je dami, ki je bila v avtu, zlomilo nogo. Romantična ugrabitev v Gradcu 17 letna, lepa Anna Scheuerjeva, ki je bila zaposlena kot služkinja pri ne« ki bogati družini v Gradcu, je te dni izginila iz mesta v zelo romantičnih okoliščinah. Gospodinji je dejala, da je prišel nje oče na obisk in da jo pro« si za uro dopusta. Dobila ga je — in se ni vrnila več. Kakor je pozneje dognala policija, je bila ta storija z očetom izmišljena. Po lepo služkinjo je prišel le, dogovorno ž njo, 44 letni mlinar in posestnik elektrarne iz Lip« moža in on ljubi mene. Njegovi posli so krivi, da ni vedno pri meni. a zaupa mi popolnoma, kakor tudi jaz zaupam njemu... Rada se zabavam, in lažje govorim z moškimi! Vedno sem iskala človeka, ki bi čutil nesebično prijateljstvo do mene. Nikomur nisem dajala povodn. da bi upal kaj več... Tudi pri vas sem iskala odkritosrčnega prijateljstva, kakor pri drugih. Vsi. ki so b.li pred vami. so hoteli več, nego sem jim mogla dati. in vsi so me jezni zapustili. To so moje ljubavne avanture! Nu, zdaj sem vam vse povedala ... razočarana sem nad vami, kakor nad drug mi. In kakor oni drugi, tako me boste tudi vi zapustili v jezi. užaljenem sa-moljubju in razočaranju ...« »Ali mi dovolite, da ostanem vaš prijatelj. vaš nesebični prijatelj?« je tiho vprašal Rihard. Skomignila je z rameni. »To vprašate zato. ker še vedno upate... Kadar boste v dno srca prepričani. da sem govorila resnico, me boste jeli zanemarjati in naposled se boste popolnoma odvrnili od mene... Moški ne pozna:o prijateljstva do ž°n«ke... Vsaj meni se ni posrečilo, da bi našla takega človeka. Peljiva se nazaj v mesto ...« Edinstveno ! niče Alojz Kaufmann, ki se je bil za* ljubil vanjo lanskega leta, ko je bila pri njem v službi. Kaufmann je bil v ostalem oženjen človek. Doslej še ni* so mogli dognati, kam sta jo zaljub* Ijenca popihala. Morda na Koroško, morda pa tudi v Italijo. Da se moremo radovati pomladi se moramo osvoboditi raznih ne-ugo-dinicisti, ki nam jih je prinesla zima. Tudi vlažno vreme škodi našemu zdravju. Mesto, da veseli pričakujemo pomladi, se moramo boriti z neugodnostmi prehodnega vremena. Bivanje v zaprtih prostorih pospešuje v našem telesu ustvarjanje izločkov nepotrebnh in telesu škodiljiiv.ih tvarki, ki se morejo odstraniti s t. zv. čiščenjem krvi; toda člšče-nje krvi postane brezmi-selno, ako hočemo to doseči s kemikalijami in začimbami. Zato je potrebno mnogo svežega zraka in pravilna hrana, ki daje telesu možnost, da se i znebi škodljivih izločkov. Prebitek hrane, ki jo potrebuje telo za svojo obrambo, vam bo nudila skodelica OVOMAITI I za predkosilo in fužino. Začnite takoj, pomlad je tu! Dobi se povsod za ceno 15.50 Din šikatljica. Zahtevajte bretzplačen vzorec, sklicujoč se na ta list, od dr. A. WANDER-a, d. d. Zagreb. Pri pregledu Vaše garderobe, vašega gospodinjstva pogrešate mogoče dobro toaletno milo, lahke svilene nogavice, kavni servis, kose perila, moderno gramofonsko ploščo ali sicer kak potrebni predmet. Mogoče si boste zaželeli tudi natisnjeno etamin-obleko, ki je lahko pri nas dobite v vseh modn h barvah za Din 240. (Izdelava po meri tekom 24 ur.) Vse to morete dobiti z eno samo naročilnico v naši trgovski hiši, ki dobavlja vse predmete v iz-borni kakovosti po strogo izračunanih cenah, in Vam v slučaju, da blago ne ugaja, vrne denar. Zahtevajte brezplačno naš katalog »Proljetna •moda«, nakar oddajte svoje naročilo za nas. Vsak naš blagovni oddelek stoji pod vodstvom izkušenih strokovnjakov, tako da ste sigurni, da bo vsak predmet povsem zadostil Vašim pričakovanjem. ZAGREB največja blagovna in izvozna trgovska hiša v Jugoslaviji. Pogled na ekspedlcijsko nek na ozemlju južnega tečaja in tudi za raziskovanje v celem kompleksu, ki spada zraven. Ameriški državni de* partement je videl v tem prejudika« cijo in ščitenje nekakšne angleške po« sesti, ki je seveda Američani ne pri« znavajo. Ta korak je bil tem prozor« nejši, ker je londonska vlada nedvo« umno izjavila, da ne priznava ameri« ških aspiricij na južni tečaj, iz česar bi logično sledilo, da ne bo priznala tudi aneksij, ki jih bo izvršil koman« der Rihard Byrd. V Washingtonu pripravljajo sedaj, ko se je dejansko izkazalo, da obstoja na južnem tečaju nov teren, odgovor na angleško poslanico. Ameriška vla« da. velijo informacije, bo izjavila, da takisto ne priznava angleških aspiracij na celotno ozemlje južnega tečaja. Opozorila bo londonski kabinet na dej« stvo, da ima Amerika tudi v zgodovin« skem pogledu prednost pred Evropo, kajti že 1. 1840. je jadral in pristajal okrog južnega tečaja Američan Wil« kes ter je anektiral razne predele za Ameriko. Komander Bvrd bo zatega« delj z mirno vestjo nadaljeval svoje delo in raziskoval južni tečaj naprej, Eo potrebi pa proglasil vsa novo od« rita ozemlja za ameriško last. Anglija seveda kaže v tem diplo* matskem sporu na svoje raziskovalce, borišče na južnem tečaju Kako se bo zadeva razvijala, je že danes jasno. Amerika vidi, da se ev* ropske države trenutno ne utegnejo baviti s problemom južnega tečaja v takšni meri kakor ona in hoče izkori* stiti ugodno priliko ter prehiteti osta* le. Pri tem ne gre samo za prestiž, ampak za gospodarska vprašanja. V spornem ozemlju so namreč rudnin* ska ležišča, v morju, ki obdaja južni tečaj, pa žive kiti, ki donašajo ribo« lovcem lepe dohodke. Za vse to gre spričo novih Byrdovih odkritij. Vse kaže, da je Bvrdova ekspedicija na široko zasnovana in podprta narav« nost iz bližine ameriške vlade. Kaj po« reče k sporu Norveška, ki je z ozi« rom na dejstvo, da je južni tečaj odkril Amundsen, takisto zainteresirana na vprašanju posesti teh ozemelj, se še ne ve. Verjetno pa je, da se bo vme« šala v konflikt, ker gre končno le tudi za interese. V uredniških prostorih »Newvork Timesa« so prošle dni uredili posebno brezžično linijo za razgovor z Byr« dom. S pomočjo radio«prejemalca vi« soke napetosti se je radiotelegrafistu posrečilo ujeti Bvrdov nagovor v ta* borišču »Little America«. Redakcija je takoj odgovorila z oddajo muzikalne* ga nrograma. o katerem je Byrd spo* ročil, da ga je slišal prav dobro. Volneno trendtocoat blago ter fino svileno podlogo za trenchcoat plašče v vseh barvah. — DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Naroala, m, ma. cLo-pn^a, Ivčo&uje, malih, oglasov, ji, puslah, na, Oglcusru,otL dcUk Jalrv,' hubljcuva, Vn}tnun>cu4f. TaJ* rt z^gi JLoLl, oglasi, h^ slu. iujo v posr-ntLorjaLnji, in, rocuxiL rta, ruxnuitt«. cbčuLsioa vscika. bostuLa, <50 pas- — Naj ntajyŠL, zslosoJi V-ul 5 - Pn^lojbisia, za, sufro VijlJ- Vji pristojbin*, /t uposia, L obtuuun. t /varocdbm,, so c&s-11 oglasi, 1* prioba+o ČikoiHU, račuA> pošUa, kra, rulsuca [jublfOJia.sl rt S4 2 clL riJtJxvrirubga isvcLČaja, vsaka bascdsi/ Din, f-. - Naj nvanjh un^Sik Vul 10 - Vns tojbaui, ia rt/rt? J)ul 5 -. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati postno pristojbino Din 2.—. Za naslove. kličite tele? šfe^ 3472. pomočnica 249? \f>r ^VcnoTitaro v tele? ?tev. 3203. Fino šiviljo samostojna prikrojevalko sprejmi m. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače ji a 0j.-la.-ni oddelek »Jutra« pod »Stalno ItiCeto 03«. 931» Šiviljo dobro izvežbano sprejme molni salon K o z m a n. Sliška ulica 1. 9530 Faktorja ▼erzirane£r:i v vseh tiskarskih pojlih išče »Naprej«, Ljubljana. 9332 Več avtoličarsk-h pomočnikov *f>rejme Bruno Belantič, »odlarski mojster. Spodna Šiška. Sv Jerneja cesta i'. 29. 0343 »VorreiSer-ia« 5n ob enem gaterista s pr3kso prt bukov ni . za nesljivo, sta-ejšo moč sprejmem takoj Ponudbe na podr Jutra v Celju pod šifro »zanesljiv« 9240 2 mizar. •1 o b r o izurjena sprejme Joža Vižin, mizarstvo — Dorfarje pri Skofji Lo'i. 0517 3 slikarske in plesk. pomočnike dobro izvežbane sprejme tako, Bled. n vajenea Potočnik. 05_5 Vrvarskega pomočnika oženjeneira a!: -amske^a ti je popolnoma izvi-žbau v ■vseh običajnih vrvar^kih delih, »prejme takoj Janez Strotnaver, vrvar v Ptuja. 9230 Kroj. pomočnika •vajenega narečen-ga :n konfekcijskega dela vseh vrst sprtim takoi v sta! no "lužbo Anton S o r n, Kianc 7, Kranj. 9491 Kuharico samostojno, zdravo, prld-00. snažno m redno sprejme trgovska hiša v mestu na deželi Oseb 12 — Ponudbe i navedbo dosedanjih služb. plačilnih zahtev in s prilogo slike na osi. oddelek ».Jutra« pod šir-o »Dolenjsiko« 04..0 Hotelska kuharica zanesljiva, dob: času letne sezije . -t.afH.tiii.. službe 1 julija 'feidv v oglasnem oddelku »Jutra-9418 Drogista mlajšega. spret nega veščega parfnmerijske stroke, fprejmr drogcija l!r Pil F We nberger, Zagreb '— Ilica 6. 8410 Dva jelonosa fe mogoče z znanjem nemščine, sprejmem takoj. — Ponudbe do 1. maia i.a naslov: Tnm'- M.ijer, K^.io-dvorska restavracija. Maribor. 9307 tcrisiinio Kont dobro moč, popolnoma samostojno v knjigovodstvu, strojepisju. slovi n-ki in nemški korespondenci ter v-eh dragih pisarniških poslih. sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. — Ponu ibe na na-lov: J. Kra-fovic, veletrgovina, Ža'er. 9521 Vajenca za krojaško obrt sprejme Anton Prezelj, Vošnjakova ulica št. 4. 9355 Šiviljo krojaško obrt ^[»rejniem '•':i-iov v Oglasnem odde''u ■Jutra«. 9566 Šiviljo sprejmem za boljše moško delo, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 0370 Vajenca (ko) z dvema razredoma srednje ali meščansko šole sprejmem v špecerijsko trgovino na Rimski cesti štev 3 05S2 Nemško konverzacijo po urah daje Nemka iz dobre rodbine Ponudb; na oglas, oddelek »Jutra« r-od »Efu«. 0407 Filozofa inštruirata vse srednješolske predmete Ponudbe na oglasni oddelek Ju r.i pod »Absolvent?t. 0542 Tapet, pomočnik I vojaščine prost, išče službo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-! »Jlarljiv tapetnik«. 0577 A\odistinjo -prejrnem .takr-j- Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra? pol »Modistinja«. 9572 Snažilca pribora krepkega 1'anta išče hotfl »Štrukelj« 9589 Žensko moč spre]m"m l.jubljana. it. i. za hišna Karlovima dela. cesta 9587 Šoferja-mehanika trg : ' ai za vožnjo ni a. Ponudbo i oddelek »Jutra« ■ Renauit«. a o; pod pot-lasui šifro 9005 Hotelskega slugo z večletnimi spričevali išče " Štrukelj. 9500 hotel Pošteno dekle sprejmem takoi za pomoč r gospodinjstvu. Nas-qvv oglasnem oddelku »Jutra«. Gospodinja Vi zna kuhati in šivati, f4*#« --slTftbirf--™ -d-^p?^ -tra oglas. oddelek »Jutra« jgpd Knrhnrico" samostojno.' sprejme Klemsclic, Maribor, sandrova cesta štev. takoj Alek-12'11. 0500 Potnika dobro izvežbanega v to-nufaktiirni stroki kavcije zmožnega, ki Id proti pro viziji obiskoval privatne ,-tranke sprejmem Ponudbe pod »Vpeljan potnik manu ta'.-turi-t« na oglasni od-le !ek Jutra. 9110 Šivilja za novo perilo in krpanje gre r.a dom. Naskiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 9527 2_3 strojne pletilje Čevlje v leia zmotne samostojne^ sprejmem. Naslov- \ oddelku »Jutra«. 9540 Čevljar. vajenca pt r--jme z vso oskrbo Iv. Erinan, Valvazorjev trg 1 9509 prejema no.-ti Kaplan, št. 49. popravilo :;is brezpose;-Poljanska c. 9311 ?prej-Istotam Fanta Is vsa domača deb mem na gostilno se sprejme tuli pridno dekle k; bi bila v pomoč v gostilni in kuhinji. Go-titna Cinkoie. Kopitarjeva ul. 4 Zastopnike za Maribor, Ptuj. Novo mesto in za vse druge brale išče zavarovalnica Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod '»Za-topnik« 9400 Žimnice po 35 Din predelujem. Vsa' druga tapetniška dila pa po najnižjih cenah Pri ;em tu li na dom. Franc Slavič, tapetništvo. Emon.ka c 10 — Zabjak 14. 9356 Kuharica samostojna, išče mesto k boljši druž ni ali rjm-ke-mu gospodu — Večletna spričevala na rs$'polago'.' Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šiiro »Vestna kuharica«. 9320 Trg. pomočnica (začetnica) manufakturne stroke, išče mesta v Sloveniji na deželi Pismene ponudb« na oglas o idelek »Jutra« pod šifro »Pošte na prodajalka«. 0328 Kopalni, plavalni in kabinski mojster vojaško preizkuši.n. z av-toriziraniiiii spričevali, želi službo v kakem kopališču. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Plav. mojster«. 9453 Mesto blagajničarke v mestu ali na deželi želi pošteno in pridno dekle, r i dovršeno meščansko šolo. i Naslov v oglasnem oddi-P-.n > »Jutra«, 957S i Prodajalka začetnica, izučona v mali trgovin; na deželi, gre proti majhni plači v trgovino, kjer bi se lahko naprej izobrazila Pripravi iena je opravi ati tudi druga dela. Naslov v-oglasnem oddelku »Jutra« 9391 Slikarski in pleskar, pomočnik samostojen delavec. želi premeniti službo. • nairaie v mesto — tudi izven Slovenije Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š'fro »28 let -star« 9593. "sa&saBaBBeaaaBBSSSt. rafcsasassi a 9 B B ■ a -a Podjeten gospodar in kmet, poslušaj trezni racj nasvet: -živino, les, živila klajo le v »jutru« nudi za prodajo! Lepo sobo s posebnim vhodom in električno rszsvetI;aro oddam Xaslov v oglasnem odd< lbu »Jutra«. 9188 Sobo lepo opremljeno, r prostim vhodom in električno razsvetljavo o-1-i.l'n Naslov v trglasnem oddelku »Jutri« 9545 Prazno sobo ;lepo in <-o!nčno, v cec'ru -.mesta oddam takjj inirni m solidni osebi. ,\?jlov v Oglasnem oddelku »Jutra« 9300 Solnčno sobo y"t:ko 'n b-po opreo)'jeno. Z 2 po-tc!jama. primerno za zakonski par, z električno razsvetljavo v sredini me sta takoi oddam N idiiv v ogla-nein oddelku »Jiit"--«-9508 Otcmane od 530 do 850 t različnih vzorcih, prvovrsten liten zdelek. viorkovana. pli-šarta pregrinjala za oto-man«! a 6<*l, ia 750. sann sk,. garniture, divane mo droce. zanesljivo najboljše blago kupit* pri Rudoli Sever tapetništvo Marijin trg St. 2. 4 Strokovnjak v lesni industriji ekono miji. živinoreji vrtnarstvu •n sadjarstvu pošten ter zanesljiv dober in prakti čen delavec želi primer nega mesta Ponudbe na osrlas oddelek »Jutra« tod »Strokovnjak* 9407 Trgovski pomočnik vešč špecerijske in delikatesne stroke, želi name-ščenja Delal bi nekaj časa brezplačno, radi neznanja nemškega jezika Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9505 OS22 Mesto sobarice sezijo v boljšem Absolvent eksportne akademije išče službo v industrijskem ali bančnem podjetju. — Ponudbe na upravo 'Jutra« v Mnriboru pod šifro »Vesten«. 9000 Uto za kure novo in umivalnik prodam Ceeta v Kožno dolino 24. 9531 Otroški voziček poceni prodam. Na-lov v ogla.-ncm oddelku »Jutra«. 9536 štedilnik več Restavr, še v dobrem stanju starih vinskih sodov poceni proda Leopold Zore v Kranjski gori. 9512 Pesek za zidavo prima najboljši beton iz delovanje cementne opeke dobavlja po najnižji brez konkurenčni -:wni ■JSa. Oaiahen. za sezijo v boljšem večjem hotelu išče gosp srednje starosti. 7 večletnimi spričevali. vešča popolnoma nemškega, italijanskega in deloma tudi francoskega jezika ' Cenjene ponudbe prosi pod šifro »Fanime de Chambre« -na or'asni ... oddelek »Jutra«... 9514 VOZOVS, dire, plahte nte, komate, trtge. sed- Puhasto perje iZpošiljam 00 o o v 7." 13 u uaimari o kg pc. Din 38 kg — Izkoristite oriLku tokler tnja »-aloga L Sroiovič Zajreb Ilica 82 Kemična, cistlhuca oe-rja 1S9 waBaaS£'SGBBBBBBBRffiSHaBBB«B»k. fl 1 i Garnituro trinožno mizico s 3 stoli. z nočni omarici z marmor nattmi ploščami in visoko dvokrilno oiiiarb polteni orodam .Naslov v oglas, oddelku »Jutra«... 9400 Spalnico lepo. masivno, politlrano. javorjevo. p t o d a -Joža Vižin! Do-rfarje, - p. Skotja-Loka. ' .9510 50 komadov prekelj (ližolovk) kupim Naslov in ceno je ptt titi v oglasnem Oddelku »Jutra« pod šiiro »Prcklje«. ..n - ■ &33S: 2—3 večje . kovčke močne in okovane, pri-k adne za selitev kupi Kfi-žauec. Poljanska cesta lt. 9502 Parni kotel stoječ, 4—0 m'- gonilne ploskve, dobra - " ohranjen se takoj kupi. Ponudb« na OL'las. oddelek »Jutra« pod »Kotelc. 9597 Družabnika večjim kan:talom 5 č e dobro i iočf "podjetje Po nudbe na oglasni odd«U k .»Jutra* pod šifro »Kam-tal 1929« 9500 15.000 Din dam. oziroma vrnem onemu. ki' mi takoj 'proti >To-1 fi garanciji-posodi. 10.000 Sladkega sena 3 vagone' zdravega' vezi nega -ima takoi- naprodaj: Fraac K6move_ trgovec j.n eo.-ti ničar 'ter* po-e.stn:k -v Liiiali pri" Planini,- -C«ti» po dogovoru. • .- _ 94^2. Sobo za 20 dni išče s 1. majem boljši gospo I. Ponudbe na oglasni ' -oddelek »Jutra« pod šifro s ita j 20«. ' 9551 Naznamlo! Otvoril sem svojo lastno krojaško delavnico Soli Ina izdelava po najnovejši modi, cene nizke od 2,l0 Din naprej Cenicnemu občinstvn .-e priporoča Va-ientin Clem"nte. krojaški mo;stcr. Vič-Gliace. c -sta IX št. 29. OoSa Štajersko -čebulo in semenski fižol Erain; ..H^j; ' '9195 nvdj n-iji-.: neje. dič. Kranj. Odpadke od parketov.- buko.Vfc" in hrastove, za kurjavo dostavlja po nizki ceni na dom V Seagnetti. parna Mlad gospod .išče st.tn.ovanj" s-Irana v •'Ljubljani. Ponu li e /, n-i-vedbo cene r»c«l »It. - L.« na ogla-ni oddelekX »Jnfa . .v 9571 Separirano sobo s brano oddam v~^enlTH .ajiesta 2 osebama Naslov v pglasnem oddelku »Jutra-. 9383 žaga v renjvkim Ljubljani. Kf kolodvorom. •g# 10S ' ŽJJjjA&itJjJ t' Stanovanje 4 velikih "sob, kuhinje, -"kopalnice in ■ vseli - .pr-itiki.iii oddam takoj ali pozneje za KM K1 Din mesečno. Naslov pove oglasni odde'eič »Jutra«. 93t)3 Stanovanje kuhinje, sobe in pritiklin oddam s 1. majem tistemu, ki posodi za pol- leta Din 30tiO. Naslov pove ogla-ni odelek »Jutra« ■ '9514 Stanovanje sobe in kuhinje, najraje v Sp Šiški "alj bližini .išče rakons-ldv par brez otrok Ponudbe na ogla>:. odile*l«fc »Jutra« pod »Šiška 30ti« ... 9376 \\ P»'f iliT0 2 sob. kuhinje, drva^ufl a* ,.0MeV- tfi > v pod šifro »Redka ,2 kll]linje_ ■"sfa^dfTjraje drva^-ijoa-, m fe mogoč'.- nekaj' vn-tfi Grem tudi kot hišni in vrtni oskrbnik. Janko Baraga. vpot.ojen šol. upravitelj na Koroš);-; Beri pošla Slov Ja vernik (Gorenjsko)". 9529 Mlada gospa ž"li mesta k resnemu gospodu ali otrokom Soej-mc tudi čez sezijo tako mesto Cenjene ponudbe na o;rlas oddelek »Jutra« po I »Blaga«. 9537 Pisarniška rlosedaj usiužbena moc večji tovarni, vešča slovenskega, srbohrv.. nemškega in deloma italijanskega jezika, knjigcvod.-tvi. korespondefa-denre in strojepisja, dober računovodja, z znanjem vsi b pisarniških poslov — išče primerno službo. Po-nuihe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra pikirurška moči. 9510 Dama srednjih let. čedne zunanjosti. poštena in solidna gospodinja, zmožna samostojnega voJ-tva,: želi službo v gostilni kot natakarica. kuharica, gospodinja ali za v.-e skupaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^ilro »Na deželo«. 9300 Služkinja z dobrimi spričevali službo pri boljši obit Nastopi po dogovoru. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 9503 'M'- enoj m Dunajski ■drugo cest;' i proeam; itev. 72 9559 5 stolov iti otroški voziček Gostilna Činkole, jeva 4. ' r 'A Travnik in veliko aiivo v Mestnem logu oddam v najem. Njiva se je uporab-'jala doslej za go:itov zc-lenjadi in vrtnarijo. Naslov pove oglasni odde'-k »Jutra« 9304 Vila s 5 sobami j ~ in i-pm vrtom tik, iiiesM' .•Standvan|6:yr nap'roi!aj._ Poizve se v. -il.i- i oli.-tojeeo ft .-pre'lswiš'' .tielr Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritikljn, . išče s 1. majem t. J-..«*-: li dna stranka Cetiji«« j>b-' ' nudbe. r.a oglasni ^ od-le1 ek . »Jutra.- pod• ".šiiro.;-.»ft<»'na ! stiaolia«. Kemično barvanje čevljev z aparatom. Zarnik. Gaj -v a 2. ' 9380 Mirno sobo s strogo separiranim vho dom. v sredini mesta išče boljši gospod za takoi — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »15 april« 9931 a Sobico z elektriko in posebnim vbodom oddam bluu Tabora. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 9598 Registrir. blagajno dobro ohranjeno zamenjam za do'«r motor Na-lov v otrlasnem oddelku »Jutra«. 9438 avtomobilov se bo danes ob 4. uri pop. ugodno prodalo na Dunajski cesti 9, I. dvorišče. Kupci se vabiio. 5162-a Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 16. aprila t. 1. S000 K? rižd MMv T" Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 3419. ;preten za Ma pod »: up ee stpeke ribor se sprejme takoi. Pon-uUbe rpreten« na upravo »Jutra«, po- družnica Maribor. 5169-a Gospodična stara 18 let. želi znan:3 z gospodom, v svrho ženit-ve, v starosti 20—24 let, ki hi imel veselje si u-ta-• noviti no v dom. V poštev pridejo samo dobro situira-"ni £rospodje ali drž. urad-niši. Le resne ponudbe s sliko poslati pod »Srečen zaknn« na upravo »Jutra« v Celju. ' 9524 Trgovec St;iT 32 let. želi znanja v svrho ženitve. z dobro si-tuirano, naobraž'-no gospodično ali vdovo, v starosti -■dn 28 "let." ">i bi imela ve-s»lje do- ustanovitve nove tJ/fjriiie ali ka_kšnega dni-'gega polft.&iai' V-' Ci Ij? Sli. lotefier: ,'Fnjfiorf- njaučHa .^j« :-rcane ponudbe, .s^ tliko. m naslovom na podružuico »Jutra« v Celju pod šifro »Srečna bodočnost«. 9523 Inteligentna vdova srednjih let, dobra kuharica. želi znanstva s starejšim obrtnikom ali drž. uslužbencem, v svrho ■ že-niivi*. Neanonimna pi-ma -na. 'o-RVlek »Jutra« rod »Temnglaska«. 9414 riboiu. Koroška cc-fti 00 9252 Večje ključavničarsko podjetje j obstoječi iz delavnice, kri. vačnicc. ekli lišča. ' stsno Detektor aparat I vanja Z vrtom, njivo in {vodam. Naslov v. ogb.s. velik: oddelku »Jutra« 9535 Avtomobili Ve c o nebnih ClILVHOl.E 1 avtomobilov v ceni od | 25 OOtl—85 001! D.n: flil 'I3EOI žse iežni polto vorm takse prost nove L'ume 19 ,«)fi Din; PElGEOr. 4sedežni — s spremenljivo Karoserijo, eelo lobro ohranjen Din 27 0(Hi: iTIKUKN 4sedežnl odort. 23 ' H K' Din; ROLLAND P1LAIN 4sedež- ni Din 80 (NiO informacije daje V Bare šič x Co.. Ljubljana, Dunajska cesta 88"7 tn saduiin vrt oliv iz p-ostora za tovarniško fud.-. jetje. I.iižu kolodvora proda zaradi odhoda y irrbr-zemstvo Franjo Ran. . Sev niča ob Savi 92:8 Trgovsko Imšo enona tstropno. v matrbor-■!l;i oblasti, tik farne; kve. v sredini trira . na n:ijletš: točki, z ralogo brez 'akoj prorlam. — Niis slov pove oglasni offdi^k f »Jutra«. ; sob. kopalnico. ' io'.i! nafr na stranka ? I. mivjem,- r-Ponudbe na oglas ...otjUfidc-fc »J.nira« pod šifro iSvlidia. stranka«,. ■ v j, 5 . . f;">C-t M i ren zako nsk i par brez otroH .stanov«nj« -tv«l> ^Oh Pritiklinam: - jy.. hnv.ja-d v sredini mcsi.a I ; n» oglajni oddelek' ».jSra« pod šift-u »Solncno« "9?i94-a -Boljša obitelj«. naobraženec in s sigurnim n.-i-vešč nemščine in ščine. 30 let star. išče kakršnokoli mesto za tal,-oj ali s 1. maj'm. Gre tudi za potnika Kef-rence in garancija r.a razpolago. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rešite me«. 9573 nacbražer.ec za vsako delo uporaben, soliden i.i korekten, toda feven. 30 i"t star. išče" za' takoj ' akršnekoli zaposlitve. Reference in eventucl-no jamstvo na raapolatro. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležen«. 9574 F. N. motorno kolo 350 ccm s. v hitrost do 90 uro porabi 2'i r.a na 100 km noseze km na I benei-in stane samo Din 12.700. — Oglejte si ga hrezobvezno pri tvrdkab' H. Kenda. Ljubljana. A. Bremec, Celje, J Gustiučič. Maribor 7480 Motorno kolo AJS 5tvJ ccm. z elektr. razsvetljavo, 500 1 ni voženo, po-ct-ni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9337 Avto Fiat-Torino i tit-e 503. dobro ohranjen, štirisedežen. ugodno daj. Naslov v oglase oddelku »Jutra«. 9370 Slaščičarno dobro vpeljano, z vsem inventarjem pro-dam za 20.000 Din — Informacije daje Slaščičarna »Sp-rt«. Bi od, Jclačičev... trg. 9547 Gostilno dobro liočo vzame po dogovoru na račun kavcije zmožen .Ponudbe na :0:rlv*s. •oddelek .»Jutra« -pod šifro »Kavcija«. 9309 Trgovino na debe'o in drobno*, dobro vpeljano iir na -prostoru v Ljul-dain. Pi: metle potiu-ibe na osrlas. oddelek »Jiitra« po I »Potreben kapital .130.0'idc, 9580 Stanovanje olftoječe iz sobe. pred-obe. kuhinje in pritiklin oddam takoj r najem Stoš<"e SO. Pojasnijo v -oglas: iMtletfiii »Jutra«. 9581 Obrtnik in po«Juir.i« t ff , . P-šifro -»Miklošičeva«. -.flSl3i,-,kl !'7-v f _ • -- • ~ \ l;ivo dresuro. striže m pu-j "* rt' -i ka dlako." pride v kratkem1 lj .. .j.Prima reference Naslov vi niflvl [ oglasnem oddelku »Jutra« j v bližini i-ošft>: -a^J it;« r«i.t > «1511 za 300 Din stafhčmu ' gn-' po-tu Vpraš.itr '¥•'.Knaf- Ijevi ulici 13/1 9.487- Primerno sobo '.a upi a t'i 'kuiiin ie 1 'te inirrm vdova z- enii» 01™ kom Naslov pove ugajul oddelek »Jutra« 9405 SpHno sobo ovftltu). -■ fino • in precizno iztlefano proila Ivan šemrl. Ki SolH) lepo opremljeno.' mesta .. o. d d a m ffosiodu Naslov oddelku »Jutra« • sredini' stalnemu r ogla" 9401 »Undenvood« pisalni stroj zeio lobio ohranjen ceno naprodaj Na--lov v o_'l od.I »Jutra« 9380 Opremlieno sobo po " možnosti s eeparatnlhf «, , . v'uQi]ujn, išč^m 15.. apri-! Krompirja " iom aii i - majem na du- Stroj za rezanje pa- zdravega, -l-epicgit l^I-^ga Tiajsbi epsti aH ga Be4:jr?-"v- ' prodam 1 vagon. Cenjene dom. blizn artiljcrijskc vo-1 P!*ja nrzarstvoi Ljubljana, Me- ponudbe pod šiiro »Krctn- j jašnice. Ponudbe na oirlas.' prvevrst- n poceni naprodaj pire na podružnico »Jutra« . oddido'; »Jutra« pod šiiro j Naslov r>ove ogla.-ni o-l- v Celju. 96041 »Soliden 48«. 95181 deltk »Jutra«. 9561 sarska steza klavnici. brzotovorni CAMIGN 1 tonski, popoinoma pokrit, z vsem komforten« kvalitetne francoska znamke VERMOREL. jako. po:eni na prodni. Voz je skoro popolnoma nov vož^-n pribiižno 7500 km ter je sploh v najboljšem stanju. Ogieda se ga !aW:o vsak čas pri tvrdkl Krik BreuiJ. LijiiMjana, Dunajska cesta 31. Istotam se •izvejo natančna poiasoiia. 51fi3-a * 0 po amerikanskem izscr T^CIf© Mardex systemu ie izvršilo že več kot 100 večjčli podjetij v naši državi. iSedaj je na vrsti Slovenija. OrKani^ator Kardex gen. zastopstva g. V. Fried je dospel v Ljubljano, da stop; v zvezo s tozadevnimi pri vrednimi krogi. Prosi se interesente da svoj naslov puste pri vratarju »Hotela S-lon« do 12. aprila. 5i60 lainanti®. „ .Cenjenemu- p.-ji.-•občinstvu-.,«] ,v>;etH»«JBoii^n r.odie-malcem vljudno naznanjam, da btvor,itn dn« 10. aprila na CsaksrjCTe?!! it." 5 (p. Stari ribji trg) mmim im delinafesi© mocerno :n a:gij.en.cno ure-eno. Točil bom samo izvrstna pristna vina, ki so bila krt taka priznana na rimski razstavi in odlikovana z ziato kolajno. Razen tega bodo na razpolago razni liker!" in de-sertna vina ter ra-zlična mrzia jedila. Postrežba točna in solid-ne cene. Za obilen obi« se pnp; >168 >ča tvrdka BRAČA LASSAN vdova mest. užitnitiskega nadpaz.nika v szni, torek, dne 9. t. m. po dolgi mučni boli a/.iii sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. Posreb nepozabne pokoinice bo v četrtek. previden« dne po k Sv 3. tir- pop. Križu. iz mrtvašnice državne bolnice na 11. t. m. ob pokopališči V Ljubljani, dne 9. apria 1929. Globoko žalujoči ostali. mmmi 7šmmmmmmmMm Sv n Vodmat-Ljubljana vsem priiateiiein in znancem. ljubljena sestra ozir. sv a:k i n ja, go s pod i č v. a v Angje ka Silovič cvcta mladosti danes, dne io!eneiiadcma umrla. Pogreb nepozabne se vrši '929 ob 15. uri iz mrtvašnice v. Križu. 9. aprila, po kratki v četrtek splošne 11. aprila bolnice k Ljubljana, dne 9. aprila 1929. Žalujoči Marijan in Marija Šilovič, gostilničar, Vodmat št. 15' št. 4 — pri 94381 Mlcbei Zčvaco: 96 V krempiiih inkvizicije Zgodovinski roman. »Hudirja! Kdo je neki ta princesa, ki pozna toliko ljudi in ve toliko skrivnosti? In zakaj se vtika v usode mojega nesrečnega princa? Aii mar ne ve, da pomeni takšno razodetje njegovo smrtno obsodbo? Kako naj ji ubranim, da ne bo govorila?« Četvorica je dospela v gostilno ,Pri stolpu', ne da bi se jim bilo zgodilo kaj neprijetnega. Ura je bila okoli ene po polnoči. V gostilni je bilo vse tiho, povsod tema. Očividno so njeni prebivalci zdavnaj spali. Chico, ki je bil videti ves žalosten in pobit, je na poseben način potrkal na vnanja vrata. Vrata so se takoj odprla, kakor da so jih že čakali, in pokazal se je zali obrazek gcstilničarjeve hčerke Juane, ki je z boječo radovednostjo pogledala pr šlece. Ko je Chico uzrl deklico, je silno prebledel. Toda možiček se je očividno urnel brzdati, zakaj razen prstene barve lic ni nič iizdalo razburjenja, ki se ga je polastilo. Ponosno se je vzravnal in pozdravil Juano z zaupnim, prijateljskim nasmeškom. Le bstro oko bi bik) razločilo v njegovem pogledu in vedenju nežen, občudujoč in hkrati ponižen izraz. Narobe pa je bilo v Juaninem vedenju vzlic vsej prisrčnosti nekaj visokega in pokroviteljskega. Površen človek bi si bil tn:s il, da hoče mala Andalužanka, hči ime vi tega meščana, ohraniti nasproti teimu prosiaku primerno razdaljo. Le pazno oko bi bilo za- pazilo v njenem nastopu sledove resničnega, rekli bi, materinskega nagnjenja. Cervantes se ie kur začudil, videč, da jih je pričakala brdka šestnajstletna gospodična namestoi kake nerodne krščenice. Toda preveč drugih skrbi mu ie rojilo po glavi, da bi se bil utegnil ustavljati ob postransk i: nrslih Juana se je umaknila in spustila pozne prišlece v hišo. Čeprav je bila videti zmedena in vznemirjena, se je vendar odzvala Chico-vemu nasmešku z dobrohotnim srrehljajem in prijateljskim mahlja-jem roke. To dvoje je zadoščate, da se je možičkovo lice spet pokrilo z rdeč co. V očeh miu je zažarei odisev notramje radosti, ki je niti ni izkušal skriti, saj je vedel, da nihče ne pazi nanj. Med tem, ko je zaspana strežajka godrnjala nad ponočnjaki, zakaj prihajajo ob taki uri motit spanje krščanskih ljudi, jo je Juana raztreseno opazovala. Niti videla je ni. Preveč je bila razburjena. Njene ljubke, drugače tako vesele oči so bile nabrekle od zadržanih solz. Na ustnicah jo je peklo vprašanje, ki se ga ni upala izreči. Toda nobeden izmed gostov ni opazil mjenega nemira. Nihče razen stare služabnice. Nihče razen Chica, ki ni odtrgal oči od nje... Iz pravičnost; moramo priznati, da mala Juana ni imela oči ne za strežajko, ne za Chica, ne za kogarkoli. Zdelo se je, da je vsa zamaknjena v svojo zagonetno, grenko misel. Iz te zamaknjenosti jo je nenadoma zdramilo vprašanje. »Ali se je gospod de Pardaillan vrnil?« je rekel Torero. Juana se je zdrznila in le s težavo zajecljala odgovor: »Ne. senjor Cesar.« »Saj sem vedel!« je zamrmral Torero in prepadeno pogleda! Cervantesa. Juana je napela vse moči ter vprašala, bleda kakor vosek: »Gospod de Pardaillan je bil vendar- z vami. Upam, da se mu ni zgodilo kaj hudega?« »Tud mi upamo, likftia Juana, a z gotovostjo bomo vedeli to šele jutri,« je reker Cervantes z vidnim izrazom skrbi. Juana je omahnila. Pala bi bila, da se ni ujela za mizo. Toda nihče ni opazil njene nenadne slabosti. Nihče razen služabnice, ki je vzkliknila: »Noge vam klecajo od utrujenosti, gospodična! Ali se mislite izmučiti do smrti, da r.e greste spat?« Tudi Chico je bil videl. Rekel ni nič, le naglo je stopil k njei, kakor da jo hoče prestreči. Cervantes, ki vsega tega ni opazil, je nadaljeval: »Dajte, dete, ukažite. naj nam pripravijo postelje. Prenočili bomo tukaj in jutri,« je dodal, cbrnivši se k Cesarju in Giraldi, »jutri za rana ga po.jdemo spet iskat.« Torero je pokimal. Juana, morda vsa srečna, da se ji ni bilo treba delj zatajevati, je odšla s strežajko, čeprav se je ta glasno upirala, češ da lahko vse sama opravi. Cervantes je prijateljsko mr.hnil Chicu z reko in stopil v sobo, ki so mu jo b Ii namenili. Torero ni mogel voščiti pritlikavcu lahke noči, ne da bi se mu toplo zahvalil in mu še enkrat zatrdil, da hoče poslej skrbeti zanj. Tudi GiTalda se je iskreno pridružila tej obljubi. Mož ček je spreja! te dekaze nriis+eFs+va rorrsro m 1'iidomilo kakor zmerom. Le njegov svetli pogled je razločno pričal, da ga to prijateljstvo osrečuje in veseli. Organizatorja kot zastopnika za Ljubljano in okolico išče generalno zastopstvo Kardex svstema, Evalut systema in Remington knjigovodskih strojev. Samo oni reflektanti, kateri razpolagajo z večletno administrativno in komercijekio prakso, pridejo v poštev. Ponudbe na D. fried, »Hotel Sion«, do 12. aprila. Trgovina z železom ki obstoja že 25 let na pančevskem trgu, je z lokali ali brez njih naprodaj. — Podrobna pojasnila daje Pančevačka Pučka Banka v Pančevu. 5126a Slabim, nervoznim k) se naglo utrudilo in ovenč. »Kalefluld« D. Kalenlčenka uporablja medicinski zbor vseb dežel že več kot 28 let pri milijonih bolnikom, in to: radi okrepitve in povratka moči za časa bolezni in po njej; ukinitve naglega utrujenja; čiščenja krvi od strupov narušene raz-mene snov,i (sečne kisline, uratov, toksinov itd.), ker ekstrakt življenje tvor ne žleze (Kalefluid), po-vraoujoč boln-itku moč, olajša vsako bolečino, da prestane sama od sebe To }e neke vrste uzda. ki je ustvarjena, da zavlačuje človeške korake na poti k starosti in smrti (prof. Guaze, Pariz). Gg. zdravnikom pošljemo gratis in franko radi poskušnje »KALEFLUID«. BREZPLAČNO pošljemo vsem detaljno literaturo z opazovanji na bolnikih s strani profesorjev in zdravnikov. Obrniti se ie na: Beograd, Šumadljska, br. 33. Miloš Markovič. ZAHTEVAJTE samo pravi »KALEFLUID« D. Kalemičenka z etiketo, kjer so navedene nagrade (grand prix, velike zlate kolajne), pridobljene na Izložbah v Parizu, Londonu, Bruslju, Rimu i. dr. •KALEFLUID« D. Kateničenka (kapljice tn ampule za- vbrizgavanje) se dobe v vseh boljših apotekah in drogerijah vseh dežel. Pošlje se tud! po povzetju. 1855 »BCSMIHIMniMIlHIimiMRII KOLVNOS pasta le od najboljših najboljša, od najcenejših najcenejša. a vrb vsega zelo ekonomična. 1 cm KOLYNOSA na suhi ščetkici zadostuje. Poskusite, pa se boste irveriti, da je K0LYN0S najboljša pasta za zobe. Dobi se v v-seh lekarnah, droge-gerijab in parfumerijah. ■iHnntRiBBHiiimiaii Direkcija državnega rudnika v Mostaru razpisuje za dne 27. aprila t. 1. direktno pismeno pogodbo za predafo v zakup zemltogradajih in betonskih del za novi hladilnik na rudniku v Mostaru Proračunska sveta za ta dela znaša Din 302.408.—. Tro-škovnik, načrti, opčni in specieJn; pogoji se dobe pri omenjeni direkciji. Iz kancelarije Direkciie državnog rudnika u Mostaru. broi: 2530'29. od 27. marta 1929. 5151-a Kupi BAZLER kremo za čevlje dobiš lepo darilo Dobi se povsod. Prešernova ulica 4 poleg Frančiškanske cerkve H. Suttner Ljubljana 4 Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Birmanska darila Birmanske ure za dečke od Din 49,60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 98,— naprej Srebrne vratne verižice (CoIIiers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (CoIIiers) od Din 85.— naprej Modno blago angleško in češko, za dame in gospode, za obleke, plašče, površnike i. t. d. 25 , največja Izbira in najceneje pri NOVAK-n LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15 Oglejte si zalogo — prepričajte se! Na mnogobrojne Kupujte pri tvrdkah, ki inseriraio v „ Jutru" Išče se za veliko industrijsko podjetje sposoben Ln samostojen vrtnar ■R ki je vešč cvetličarstva, umetnega vrtnarstva, sadje- j reje, zlasti pa ureditve parka. Poleg tega je potrebno. 1|| da zna upravljati cvetličnjak. g Ponudbe z označbo plače ter s prepisi spričeval o do-ijj sedanjem delu je poslati na naslov: S ALOMA, BEOGRAD. KOLARČEVA 7. Priporočamo Vam Puch kolesa ki so ccdno najboljša! Dote se do soifdni c?nl, edi na obrobe le ori (ordki GTV. UOK. Ljo iliana — Nooo me?, t d tqev£mrt~patmt~nwkc' O ket> berete Pefc,m f S Sv ^m peci&m zadcVvljni I Nudimo prvovrstno krompirjevo moko po najnižjih cenah. Makso Heinrich veletrg. kolonijalne robe — Cakovec. aašib klijentov objavljamo vsako eredc sahvalnice o Figolu. P. a. lekarna dr. SEMELIČ. Dubrovnik 2. Moram se Vam srčno zahvaliti za Vaše preizkušeno zdravilo Fieol. ki ea fe preizkusilo že veliko število ljudi in tudi iaz. Naročil sem 3 steklenice in 2 Dorabi! in se prav iz-borno oočutim. Ko porabim še to tretjo, bom še več naročil. Moia bolezen ie traiala preko 6 let. Sedai Vas še enkrat oozdravliam in osta-iam z odličnim spoštovaniem JOSIP L AŽ AR. PropovcL 11. iyniia 1923. Razen za gori navedeno bolezen je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, i j. želodcu in črevah tet i njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemeroidov. Figo! proizvaja in razpošilja Droti po vzetju lekarna dr. Semelid, ▼ Dubrov oiku 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stoki .'45 Din. 1 poskusni s>klenici 40 Din JKoc osebnega vpliva Edino uspešen strok pouk v hipnotizira--nju, sugestijah, o-seb., magnet., fakirstvu itd. po specijal. amerik. metodah. Garancija: povrnitev vplačila! Naročite si spioš* ni del in navodila za Din 28.— pri; »Veda in znanost«, Celje, Ra/.lagova 8. 4046-a Direkcija drž. rudnika Velenie. razpisuje na dan 16. apr. t. 1. nabavo: 2000 Kj tmm suinlske masti Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenie, št. 3454. 5130 a Za Hamburg išče eksportno zastopstvo jugoslovenskih tvrdk 515S-a A. Kramer, Hamburg 11, Deichstr. 34. Prima reference na razpolago. Sprejmem krojaea- ilelovodjo ki je verzi ran in samostojen prikroje-valec otroških - deških kostumov. Oziram se le na prvovrstno moč s češko ali dunajsko prakso. Imel bi pod svo-jVm nadzorstvom 30 krojačev. Zahtevam kavcijo. Glavni pogoj poštenost in treznost. Stanovanje prosto. Istotam se sprejme tudi dečka - tekača, ki bi pospravljal tudi delavnico. Pismene ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod 1929/16. 5165-a 4rei posebnega naznanil« Občina Ljubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naš nadvse ljubljeni, predobri oče in tast, gospod Josip Kohier sedlarski mojster v ponedeljek, dne 8. t m. ob 7. uri zvečer, po kratki, mmkapolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoč«, v starosti 79 let. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 10. aprila 1929 ob 4. url popoldne izpred hiše žalosti, Dunajska cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušn-ica se bo darovala v četrtek, dne 11. t. m. ob 7. uri zj. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJubljana - Wlen - New York. 9. aprila 1929. 515-i a Rodbine: KOHLER, DELACORDA, CZECH-RECHTENSEE, MEVER. SVETOVNO ZNANE TVORNICE BS A BIRI1INGHAII najnovejši in tehnični izpopolnjeni motocikli vseh tip letnika 192» dospeli. . Reflektanti oglejte si veliko zalogo! - Zahtevajte prospekte! - Prodaja na 12 obrokov! - Prodaja nnevme Reithofer Dnnlop Cord z 10% popnstom za vozače BSA motorjev. - Znaten popu«? £ri oUn Castrol in Vačam Jlobioll. - Promptni plačniki dobe znaten popust! Zastopstvo „E§A mol o rrvli los- Maribor, Trg Svobode 6 4213 Urejuje Davorin Ravljcn. Izdaj«, sa mnzoruj o.tra. Aduli Rjbuikat. U Narodno tiskarno dL d kot Usluruarj. t rane Jezerfck. Z* ,nser.tni del J« odgovoren Alojzij Novak. V« v Ljubljani.