Subscriptšoa $2.50 a year $1.25 kalf year litued *Tcry Thursday Letnik — Volurce IV. Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. EntereJ a* second class matter March 12, 1924 at tke post o/fice at Nev/ York, N. Y., under the Ac* of March 3. 1879. Addrets; | 4S5 W. 42 id St. ■ New yor'<, N.Y. Tel.; j Penn*ylvania 3319 New York, N. Y. February 3rd — 3 februarja, 1927. No. — Št. 5 Kriza na ■ Kitajskem. Wa sbi n s ton, D. C. — Vrhovni .poveljnik ameriškega brodovja v kitajskih vodah, admiral G. S. Vfilliams poroča na državni de- partment, da je 269 Amerikancev in Angleev v notranjosti Kitajske zaprtih, ali pa so bili umorjeni. — So 104 Amerikanci in 165 Angle¬ žev, ki iz tega ali drugega vzroka ne morejo priti do Jangee reke, kjer jih čakajo ladje, da jih pope¬ ljejo na varno. Poročilo ameriškega admirala naznanja, da so Amerikanci in An¬ gleži skupno izkrcali čete pri A- mov in pozvali so vse tujce, da pridejo v zono, ki je pod varstvom Amerikancev in Angležev, Rušilca Noah in Stevrars sta odpula iz Manile in sta na potu v Šanghaj. Ameriški trgovski par¬ nik Gold Star je zapustil Guam z 250 mornarji, ki so dodeljeni pa- trolni službi v. kitajskih, vodah. Najmodernejše ameriške križar¬ ke Richmond, Marblehead in Cin¬ cinnati so odplule na Honolulu, da so takoj pripravljene v sili odplu¬ ti na Kitajsko. Na krovu teh kri¬ žark je 35 častnikov in 400 mož posadke. V San Diego, Cal.pje mobilizi¬ ranih 1200 pomorščakov in so pri¬ pravljeni, da v 24 urah odpotujejo proti Kitajski na transportnem parniku Chaumont. Admiral 'William pravi v svo¬ jem poročilu, da v vsej dolini reke Jangee vlada veliko sovraštvo pro¬ ti tujcem in da je zelo značilno, da ne pride nikako sporočilo od tuj¬ cev v notranjosti Kitajske. Šanghaj, Kitajska. — Angleži so zadeli na dve težkoči zaradi iz¬ krcanja angleških čet na Kitaj¬ skem. Severna kitajska vlada v Pekingu je zahtevala, da Anglija takoj odpokliče več tisoč vojakov, ki so na potu na Kitajsko. Kitaj¬ ska pravi, da je poišiljatev vojašt¬ va nekaj ‘izvanrednega in pomen- ja kršitev obstoječega dogovora. Pekinška vlada je rekla, da ni od¬ govorna za morebitne, zapletljaje, do katerih bi mogoče prišlo, ko se bodo Angleži izkrcali na Kitaj¬ skem. Druga težkoča obstoji v tem, da konzularni zbor ni hotel dovoliti, cla bi tuje čete zasedle mednarod¬ no ozemlje v Šanghaju. Dva an¬ gleška bataljona, ki sta že prišla, sta bila primorana izprazniti svoje postojanke. Angleži pravijo, da so tamoš- nje vodne naprave angleška last in da hočejo tam nastaniti 700 vo¬ jakov. Konzuli tega najbrže ne bodo dovolili. V kratkem se pri¬ čakuje tozadevna rešitev. Kot se- . daj izgleda, ne bo dovoljeno 20 ’ ZNESLA JE 351 JAJC V ENEM LETU Na sliki je kokoš “Maizie”, ki je v enem letu znesla 351 jajc in s tem dosegla svetovni rekord. Kokoš je last poljedelskega oddel¬ ka vseučilišča v Agassiz, Kanada. tisočem angleških vojakov, ki na poti na Kitajsko, da bi se iz eali na kitajskem ozemlju. KRIZA JUGOSLOVANSKE VLADE Belgrad, Jugoslavija. — Ker se je izkazalo, da je sodelovanje ra¬ dikalov in hrvat. Radičeve stran¬ ice v skupščini nemogoče, je mini¬ strski predsednik Uzunovič podal kralju ostavko celega svojega ka¬ bineta. Kralj Aleksander je zopet Uzunoviču poveril nalogo sestavi- o leta 1924, ker so prišli brez vizu- ■- ma. Drugi poglavitni vzroki de- jp -rt.aeij so bili slaboumnost, zlo¬ čini in prihod brez pregledavanja. I V šestih letih je prišlo v Zdru¬ žene države 3,917.917 tujcev, od ; katerih jih je bilo 2,943.401 prise¬ ljencev. V istem času pa se je izse lilo iz Združenih držav v druge dežele 774.000 ljudi. Kanada in Mehika ste dali viso¬ ko število priseljencev. Iz Kana¬ de in Nove Fundlandije jih je pri¬ šlo 633.000. iz Mehike pa 279.000. ti kabinet. Uzunovič se je posvetoval z raznimi voditelji strank, samo ne s Hrvati, ker so ravno Hrvatje iz¬ zvali to krizo. Njegovo delo v se¬ stavi vlade bo zelo težavno vsled nesloge in razdora mod strankami in vsled zahtev poedinih stranki¬ nih voditeljev. Radič deluje na to. da bi se raz-j pisale nove volitve, v katerih upaj ojačiti svojo stranko in dobiti ve cino v skupščini. DEPORTACIJE TUJCEV Vashington. D. C. — Zadnjih šest let je bilo deportiranih iz Združenih držav 40.000 “nezaže- Ijenih” tujcev, ki so- nepostavnim potom prišli v deželo. Deportaci¬ je so naglo naraščale od leta do leta. Leta. 1923 je bilo deportira¬ nih 3461. pozneje pa 6409 1. 1924, leta 1925 že 9495, leta 1926' pa — 10.904. \ Polovica teh je bilo deportira¬ nih vsled naseljeniške postave iz » VELIKA ZAPLEMBA VINA Prohibicijslci agenti so na far¬ mi Oresta Marianija in Thomasa Manna blizu Nvaek, N. Y., pred dnevi zaplenili 16.000 galon bele¬ ga. vina in raznega žganja. Sodnik 0’Neill ju je postavil pod varšči¬ no po $1.000. Njun zagovornik pravi, da bo preprečil, da bi vlada zaplenila, vi¬ no in žganje, ker je še iz predpro- hibicijskega časa in jima je bilo dovoljeno leta 1920 to pijačo pre¬ peljati, Državni pravdnik pa tr¬ di, da je bilo dovoljenje izdano za prevoz druge pijače in da je za¬ plenjeno vino iz novejše dobe. — Prohibicijslci agenti stražijo far mo. cla lastnika vina ne bi prepe¬ ljala kam drugam. Vino je bilo najdeno po naključ¬ ju. Agenta. Duncan in Goodrich sta se peljala po cesti mimo Mari- anijeve farme in sta videla, da je velik tovorni avtomobil zavil pro¬ ti farmi. Agenta sta takoj vstavi¬ la voznika, ki jima je priznal, cla vozi vino. Jugoslavija se . pripravlja na vojno. Belgrad, Jugoslavija, — Vojni minister general Hadžič je v fi¬ nančnem odboru v skupščini pred¬ ložil zadevo, da skupščina dovoli večji znesek za vojsko, ker je po- . trebno, da se dežela oboroži. —■ Vojni minister trdi, da se mora de¬ žela vojaško pripraviti, zlasti kar se tiče italijanske meje, odkar je zlasti potem, ko je tiranska pogod¬ bo, ki-daje Italiji hegemonijo na Jadranu na veliko škodo Jugo¬ slavije. Hadžič je rekel, da je bila ita¬ lijanska in albanska meja utrjena zlasti potem, ko je tiransk apogpd- ba stopila v veljavo. General ni prav nič prikrival svoje bojazni glede varnosti Jugoslavije in je prosil skupščino, da sodeluje ž njim. da se,zajamči nedotakljivost jugoslovanskega ozemlja. Vojni miivster je nato pojasnil, kako stoji delo za oboroženje, ki naj se prične spomladi. Jugosla¬ vija. je posvetila vso svojo pa.žnjo za. izdelovanje pušk, topov vseh kalibrov in munieije. Vsako leto je bilo zgrajenih dvesto aeropla- nov. Mnogo municijskih tovarn je bilo iz mest prestavljenih na bolj samotne kraje. Na vprašanje, zakaj je bilo šte¬ vilo jugoslovanskih generalov po¬ večano nad sto, je vojni minister odgovoril, da to odgovarja vojaš¬ kim potrebam dežele. Hadžič je vstrajal pri svoji za¬ htevi, da se dovoli večja svota na razpolago vojski, ker vojaki niso preskrbljeni z zadostnim vojnim materijalom. Posebno artilerija je v veliki potrebi, kajti skoro vsi to¬ povi so bili zaplenjeni tekom vojne in mnogi niso več za vporaob. Fina.nč-no stanje Jugoslavije je sicer zelo slabo, kar postavlja skupščino v zelo težaven položaj, ako bi hotela dovoliti večje izdat¬ ke za vojsko. Toda odločnost je splošna, da se stori v tem pogledu vse, kajti napad Italije ni izklju¬ čen, ker je Italija z albansko po¬ godbo dobila ključ do Balkana. LOČITVE ZAKONOV V PARIZU Pariz, Francija, — V preteklem letu je bilo v Parizu 280 ameriš¬ kim parom dovoljena ločitev za¬ kona, Pričakuje se, da bo v letu 1927 to število doseglo 400. Temu številu pa se morajo še dodati ločitve v Nici, kjer je bilo ločenih celo več ameriških parov kot v Parizu. Ameriški odvetniki so imeli pri tem dobro letino, kaj¬ ti zakonci, ki so se ločili, so bili večinoma bogataši in so plačali od $3.000 do $10.000. Ker francoski zakon ne,dovo¬ ljuje objave vzroka za ločitev, je vzrok, da se toliko Amerikan¬ cev pusti ločiti v Franciji. Stra.i 2 “XAS 1)03.1". 3. februarja 1027 I IZ NAŠIH NASELBIN j New York, N. Y. — Vsakoletni bazar na Osmi ni naznanjen samo v prid tukajšnje slovensko cerkve, ampak tudi v prid pristne zabave če, ne bi hotel farme v tukajšnjem okraju, pa da bi jo dobil zastonj. prav, a ko ne, pa 'tudi brez vse za- njimi. Torej so nas vetrovi prine¬ sli iz 'vseh krajev. Predno smo se preselili na. farme, smo večinoma delali po rudnikih. Itazume se. da nikdo ni prišel preveč zakopan z ‘Naš Dom’ či-' denarjem in prisiljeni smo bili mere! Pozdrav vsem čitatoljem ‘Xaše "a Doma ! Naročnik Shcldou, Wis tam že nad eno leto, a nisem še kupiti liosto in najprej posekati Slovencev je tukaj naseljenih 12 opazil v njem nobene vrstice iz na- 1 drevje, potem izkopati štore in ko družin in nekaj peetarjev. Prej-j še naselbine. Tudi sedaj nimam je še-le zemlja preorana, se more za občinstvo. Res, da gre skorajI šnje čase jili je bilo več, pa so še nič važnega poročati, pa pri vsem imenovati farma. Zemlja je zelo vsak snh iz dvorane, kdor je le, preselili v druge kraje. In tudi tem sem se namenil našo naselbino gnojna in rodovitna. Tukaj Roš prišel v roke ženam, dekletom in j drugače smo se tedaj bolj družili seznaniti s' širšo javnostjo. j vedno več pridelal na eni farmi fantom, ki stojijo pri štantili. —j kot sedaj. Rilo je dostikrat po 60 ( Tu smo naseljeni Slovenci na (40 akrov), kot v državi 31issouri Uljudnost in sladko govorjenje j do 70 Slovencev skupaj. Čul si , kmetijah. Naša naselbina z okoli-J na treh farmah (120 akrov). Raste "kramarjev” vabi k šta-fttu, pre-| vsakovrstne šale; ko pa je prišla eo šteje do 25 družin. Prvi Sloven- sploh vse. razim grozdja. vojna in so premogarji služili, ko- 1 ci so se naselili tu pred dvanajsti-1 Slovenci se med seboj precej krasni dobitki pa naravnost vi eejo celega človeka z vsem denar- likor so hoteli, bi skoro rekel, se mi leti. Od Oliieaga smo oddaljeni ( ] 0 bro razumemo, strankarstva ni je naselila tudi sebičnost, katere 334 milj scverozapadno in od Du- lne( | nami. V poletnem času pri- jioprej nismo poznali. Največja in lutjia, Mimi. 104 milje, od St. Pau- vejamo piknike in včasih celo ka- nekaj posebnega je pa še letos, j najhujša bolezen je danes sebie-^a pa 175 milj. Kot vidite, imamo kemu jancu pihnemo življenje. mm premoženjem, ki ga ima tisti večer s seboj. Tako je bilo vedno, Za vse je letos preskrbljeno, ka kor šem se sam prepričal o vred¬ nosti dobitkov, o smehu in zabavi, izvrstni’ šunki itd. Ne preostane . nam rojakom drugega, kot še v če-;. t.rtek in nedeljo zaviti na Osmo v cerkveno dvorano in tam uživati življenje pravcatega semnja. No. pa brez zamere! n ost, zavist m laz. vladajo danes svet. Te tri sesti e tri velike trge, tako da se vsi pri- j y Lrat.kem se bo naša n aselbi- j belki lahko prodajo. Skozi našo na postavila s slovensko nčitelji- Zjufraj j>ojdi na delo. ako ga naselbino pelje Chicago - Dulnth eo v osebi Miss Kristine Sušnik. ; imaš, zvečer domov, sedi k geči železnica. 5 milj od tukaj še \ me- ki zadnje leto obiskuje visoko šolo. lin štej tiktakanje ure. Tako gre s ^ u Arnold križajo dnevno štirje dan za dnem. mesece za mesecem.! Glencoe, O. Poprej povsod živahnost, danes pa, kot bi imeli v vsaki ltiši mrliča. Težko je dobiti dva človeka sku-j Naselbina (iIon- , ]»aj. ki bi se prijateljsko in zaupno ‘rojaki imajo že precej lepe farme vlaki North IVestern železnice. Največ pa se pečamo z živinore¬ jo in imamo v Sbeldonu trg za sirovo maslo in smetano. Nekateri coe se nahaja v vshodnem Ohio. Industrija je premog, iirpremogo- rovi so zadnje čase dobro obra¬ ponovarjala. Kdo je temu kriv?J« gospodarska poslopja. Preteče- Zavist in sebičnost, deloma tudj no jesen sta ravno dokončala nove hleve Mr. Lucas Dernovšek — stranke. Tak mali narod pa ima V zadnji številki ‘Našega Doma’ sem čital dopis iz naše sosedne na¬ selbine Willard, Wiš. .Dopisnik pravi, da je omenjena naselbina v poletnem času zelo privlačna za Slovence iz Chicaga in Shebovga- na in da hodijo tja na počitnice. To mn tudi rad verjamem; k nam pa Je redkokdaj pride klik Slove¬ nec, Toda k nam prihajajo drugo rodei, posebno turisti celo iz Kali¬ fornije. 'Yčasili je tak naval, da se na cesti težko ogibljemo š konji. ’ Žal, da Slovenci ne vedo mnogo o . , ■ n, ■ ■ ' naši naselbini, kot da ne bi se bila ci se ne morejo kosati s Slovenci, j . , „, - , . I . . , . . ; na zemjlevidu Združenih držav. —— ca s prvim aprilom, t. 1 . in kot vse, bodo čez sto let ljudje klali drugi «».1 onmimn. da so Hmaj nase- ^ . nifc tvul 'j brnenja, so r„i lični tudi drugi narodi, kot Fra-i ! , - j . ’. ' ' Ul: sh Shebovganeam na lov, pa mi¬ slim, da niso napravili mnogo ško¬ de. Kaj vam bodo samo zajčki, pri tovali, po Novem letu pa so začeli strank in strančic po vsaki nasel- bolj slabo. Menda imajo operator- bini po več kot jih je potreba. — ji že dosti premoga v zalogi za pri- j. Mesto da hi skupaj držali, pa vle- liodnjo pomlad, mogočo pa za ce’ j čeme. vsak na svojo stran. /Ra to lo leto. Bližamo se precej veliki ni tako samo v tej naselbini, tem- krizi, kar se tiče premogarjev. — vrč se od vsepovsod e it a iz dopi- Kot znano, poteče plačilna lestvi-! sov enako. C e bo šlo tako naprej. (3‘ N .86) in Mr. Josip Valenčič i'3-t X 70). Drugi pa so si že prej postavili gospodarska poslopja. Spomladi’ pa pričneta graditi ro jaka : Mr. Martin Auguštin in Mr. Valentin Sušnik. Celo Amerikam j ‘ kaže, bo boj hud. Letošnje leto boj drugega kot pravi divjaki, pokazalo, ali bo v bodoče še .unija J sem že, da se vsaka stvar vrne čez|. e '- Rvedi. Norvežani in pis mogarjev, ali bo šla spat spa-j toliko in toliko let, torej se bo-tn-1 Aej tudi kak Nemec se sem pa tam najde medi nje pravičnega. ;d.i kanibalstvo vinil o; ako bi člo- l*o veda ti moram, da premogar- vek vse dobro premislil, bi tudi to sldi unija ni več tista, kot je bila skoro verjel. pred vojno. Poprej smo bili bolj j solidarni, kot smo danes; eden za; Včasih, ko sem komu pokazal nov časopis, bi se skoro stepli zanj vse in vsi za enega, ne velja več,| k(lo bo prvi čital. Pa pojdi danes V sedanjih časih je zopet bos go- [ in s ] a ,g a j dobiti novega naročni- spodar v jami. Ako mu nisi všeč in ].., : * i- je in pogosteje kot moške, ker hitro odpuste. Ta slučaj naj bo svarilo za vse, mlade in stare. Dekle, ki.se po¬ roči zaradi denarja, mesto zaradi sreče, bo dobila mogoče denar; ako pa bo dobila z denarjem tudi srečo, je drugo vprašanje. Stari moč, hi se ženi zaradi mladosti, navadno kmalu spozna, da tega ne more držati, kar je kupil. In ako bi danes Broovninga vprašali, ako bo e kdaj napravil tako napako, bo z vso gotovostjo rekel, da nikdar več. - Toda malo jih je. ki bi se pustili varati samo enkrat. Pomni pa naj vsak, da je eastnejše biti varan, kot pa varati. V naših mislih naj ne bo želja, kako bi koga varali in se z nje¬ govimi sredstvi obogatili. Naša želja naj bo, da najdemo srečo in : njo osrečimo tudi druge. Premišljeno moramo stopiti v živjenjo, kajti le premišljeno rr+ana. not vodi v srečo in cilj našejra življenja je sreča. GARIBALDI NE SME V AME- ZAKAJ IMA FEBRUAR NA-L- RIKO i Pariz, Francija. — Medtem ko MANJ DNI. Vsakemu izobraženemu človeku zunanji department Združenih dr- je znano, zakaj ima vsako četrto, žav ni nasprotoval nameri Ricci- tako imenovano prestopno leto 308 o Pij a Garibaldija, da bi potoval v dni, torej en dan več kakor navad- Združene države koKturist, je a- na leta. Ni pa vsakemu znano, _za- meriški konzulat'odklonil vizum kaj je ravno mesec februar za to¬ na njegovem potnem listu. liko prikrajšan, da ima ob navad- Iver Garibaldi ni mogel podalj- nih letih le 2^, ob prestopnih pa svojega dela mogel imeti brezskrbno življenje. Ce jo tudi človek sam sati svojega bivanja v Franciji, 29 dni, dočim j in imajo njegovi pa.pride pogosto v zadrego, da si ne more nabaviti tega, kar neobhod- • kojti na ukaz notranjega ministra bratje po 30 ali celo po 31 dni. no potrebuje. Tem večje skrbi ima še družinski oče. In če pride v jt bil izgnan iz dežele, .je 27. jami jpoložaj, da svojim najbližjim ne more dati lega, kar ve, da potrebu- j a ’’.i a odpotoval proti Londonu, i jejo, ga tarejo skrbi in čuti se nesrečnega. In če se to ponavlja dalj j Garibaldijevi bratje i časa, je to za moža neznosno gorje. Iz jubezni do njih bi iztrgal sree iz svojih prsi, ponudil bi jim ga, rekoč: “Tu imate mojo ljubezen, drugega nimam 1” To je bolečina očeta! Toliko bridkih izkušenj vidimo v vsakdanjem, življenju in pri j vsem tem nas goni naravni nagon, da si iščemo družico za življenje, i V duhu vidimo pred seboj majhno družinico in v srcu se nam i dvigne hrepenenje, da bi imeli par nežnih;,nedolžnih rok, ki bi se nas j včasih oklepale okoli vratu •- želimo si par odkritih oči, ki bi gledale zaupno nam v obraz, želimo si rdečih ustnic, ki bi eebrnale in odkri- -o zastavili ves svoj vpliv pri a.meriškh diplo- matičnili obla.stvih, da bi dobili vi¬ zum. in izmenjanih je bilo mnogo brzojavk državnim departmen- tom v 'VVashingtonu, ki jp prepu¬ stil tozadevno rešitev svojemu za¬ stopniku v Parizu. PaKško časo- Stvar je dokaj preprosta. Leta 46 pred Kristusom je Julij Cezar po tedanjih astronomičnih računih določil, da naj šteje državljansko leto vedno 365 dni. V tisti dobi ho začenjali leto z mesecem marcem, tako da je bil februar zadnji me¬ sec v letu. Ker so ostali meseci ob¬ segali kakor dandanes po 30 ali 31 dni, zato je ostal zadnjemu !e pisje zatrjuje, da amerški državni prikrajšan delež, namreč samo 28 department ni kazal posebne na- dni. vale vse otročje nedolžne misli in nam preganjale skrbi, srečo, ker to je sreča! — In če smo pri drugih videli še toliko zmot in razočaranj, vendar stopimo trdnega koraka v življenje in napravimo si ognjišče v trdni : nadi, da nam bo zadovoljilo srce. ki si vedno išče sreče. Kaj pa dan na dan vidimo v vsakdanjem življen ju? Ali vidimo ;v vsaki družini srečno življenje? Žalibog — malokje! Kjer pa vi¬ dimo srečo, jim je ne zavidamo, temveč privoščimo jim jo iz vsega ! srca. Privoščiti nesrečo je lahko, privoščiti srečo je sladko! In sla¬ dek občutek naj živi v nas in veselimo se sreče drugih. Odločitev za pot zakonskega življenja je za nekatere lahka. — Pred seboj imajo samo podobo nje, ki je v njihovem srcu vžgala pla¬ men in njih edina želja je, biti ž njo, živeti ž njo, ker brez nje jim ni mogoče živeti. Ne pomislijo ,kaj bo prineslo.življenje, ne pomisli¬ jo, ako bo njih zaslužek zadostoval za vzdrževanje dveh in morebiti še več oseb. Drugi zopet ne pomislijo na različne medsebojne zna¬ čaje. Samo enako se more z enakim družiti. Trdo z mehkim ne gre skupaj, saj pravi pregovor: S kamnom ob lonec, ali pa z loncem ob kamen, hudo je loncu. Mehki značaj proti trdemu največ trpi. Najbolj pa so v življenju tepeni lahkomišljeni, to je taki, ki ima¬ jo na razpolago vse dobrote tega sveta, pa si domišljujejo, da bo vsa¬ ka cvetka, ki jo bodo vtrgali, vsled njihovega mamona tako omam¬ ljena, da jim bo vedno dubtela in jih razveseljevala s Svojimi čari. Najhujše pa je, če se vzame star panj, ki je poln satovja v ob¬ liki zlata, pa ima le še malo medu življenja. In tak zgled imamo ravno sedaj pred ne\vyorškim sodiščem. Miljonar Edward W. Browning, star 52 let, se je lansko spomlad na nekem plesu seznanil z ne še 16-letno, toda bujno razvito Frances Heenan. Pri vsej syoji mladosti pa je že imela svojo preteklost in je pogledala v tajne življenja. Po nekaj tednih sta se poročila. Bila sta srečna, seveda vsak po svoje. Stari miljonar je brenčal kot čmrl, srkajoč sladki med klonjenosti Garibaldijevemu ob- Želimo si i iskn v Združene države. Ko pa se je po natančnih raču¬ nih pokazalo, da ima leto več k:> • Garibaldi je rekel, da ni bil nje- kor samo 365 dni, namreč šest ur gov namen dolgo ostati v Združe- povrh, je papež Gregor XIII., ie- lmi državah, temveč je samo hotel ta 1582 uveljavil popravo koledar-* obiskali svojega brata Peppina, ja. Vsakemu četrtemu letu seje ki živi v državi Connecticut in odkazal še en dan kot produkt iz potem odpotovati na Kubo, od ka- 4 X 6 ur, ki so se prihranile iz prej t.ere države že ima potni list vizi-.šnjih navadnih let. To pa zato, da. ran. | ne zaostanemo za tekom" pravega Havana, Kuba. — Prišlo je brzo-^‘ asa > kakor se to godi Grkom, Ru- javno poročilo, da je bil Garibal-> om m splflh vsem pravoslavnim, di zadržan, ko je stopil na angleš-j ki se še vedno drže julijanskega ka tla v Folkstone. Politične osebe naglašajo, da kubanske postave Garibaldiju ne dovoljujejo bivanja v deželi, ker prepovedujejo izkrcanje tujim dr¬ žavljanom, ki so bili iz kakršnega- koledarja s 365 dnevi in so zato zaostali v pravem štetja za 13 dni. NAZNANILO Delničarjem se naznanja, da so v smislu pravil vrši letna seja Ja¬ roslav American Corporation v koli vzroka izgnani iz kake dežele. | pondel j ek) 14 f ebruai .j a 1927 ? v Med uradnimi krogi pa vlada J prostorih družbe na 455 W. 42mi največji molk in ni bilo niti potr- Str., Nesv York, N. Y. Začetek ob jeno. niti zanikano, da je bilo Ga- 8. uri zvečer. ribaldiju dovoljeno priti na Kubo. Tudi se malo veruje v to, da bi bi¬ la kubanska oblast v Parizu vizi- rala njegov potni list. Dr. M. J. Pleše, predsednil SMRT POD AVTOMOBILI AVashington, D. C. — Trgovski department naznanja, da je bilo leta 1926 v 78 velikih mestih v Združenih državah 6649 smrtnih i nesreč, vsled avtomobilov. KAKO SE JE REŠILA REVMATIZMA I*er iz svoje strašne izkušnje pozna bolečine, katere povzroča revmatizem, je Mrs. • J. E Hurst, ki stanuje na 204 Davis Ave., E 110, Bloomlngton. 111 , je tako hvaležna, da je ozdravila, da iz sa ¬ me hvaležnosti hoče povedati tudi dru ¬ gim, ki trpe vsled revmatizma kako se ga morejo doma pra-v lahko rešiti. Mrs. Hurst ne prodaja ničesar To naznanilo samo izrežite, pošljite ga ii s svojim imenom in naslovom in ona vam bo drage volje poslala vsa pojasni'- Msrr* P,,, “ * *“«• •fft; —Adv t. -“NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 Stran 5 Zgodovina Jugoslovanov. vi. Naši predniki (Nadaljevanje.) Naši pradedje pa tudi novi domovini niso mirovali. Več¬ krat so se dvignili z vojsko ter na¬ padli sosedno bavarsko deželo ali pa Istro ter Furlanijo. Na te po¬ hode so šli včasih sami, drugikrat p:t v družbi z Avari, zgodilo pa se jo seveda tudi. da so Bavarci ali pa Langobardi pridrli v sloven¬ ske dežele. Ko pa je razmerje, med Avari in Slovenci postajalo vedno bolj na- y -to, so se slednji s Samovo po¬ močjo popolnoma otresli avarske nadoblasti. Ta podjetni slovanski i -alj je bil med tem združil v e- r.o močno državo polabske Srbe in Geli e ter je sedaj, ko so se mn pridružili še Slovenci, razširil njo oblast na. jug do Save in na v ..hod do Donave. Vladal je ime¬ novanim slovanskim narodom -ne- i jim i rojaki. Po triletnem vladanju j pa je umrl, in Hotimir, ki mu je se- se morali pokloniti j daj sledil, je še z večjo gorcčno- j tsjo širil novi nauk. Poklical je v v svoji L deželo duhovnike iz Solnograda. kamor je Karantanija v cerkve¬ nem oziru spadala ter je sploh zjzantincem vzeli Istro, vsemi sredstvi razširjal krščan¬ stvo med Slovenci. Toda zoper kr- Karantanei so Hkrati'so skušali Franki iz Istre mogočnemu razširiti svojo oblast dalje proti kralju kot svojemu vrhovnemu po- jugu čez ozemlje primorske Hr- glavarju, obdržali pa so v glav- vatske. V imenu Frankov je vodil nem samostojno.upravo in domače tu vojsko furlanski mejni grof vojvode. Istega leta so Franki Bi-. Erik; toda že prvi njegov pohod ni bil posebno uspešen, na drugem S tem so postali Franki na ši- pa. je padel v boju s Hrvati pri Tr- roki fronti sosedje Avarov; raz- satu. Vendar pa so se morali Hr- ščanško stranko in tujce, ki so pri-1 umljivo je tedaj, da je. prišlo v vat j e v naslednjih letih pokoriti bajali v vedno večjem številu v kratkem do spopada med obema njegovemu nasledniku. Njihovo o- deželo ter uživali ua Hotimirovem j državama. Avari so bili takrat zemlje kakor tudi ostale, slovan- dvoru vsakovrstne prednosti, so Ivsled notranjih bojev in splošnega ske pokrajine južno od Drave so se vzdignili poganski Slovenci o- lcoli leta 765; videti pa je, da so bili pri tem uporu premagani. -— Vendar so se a- kratkem vnovič, u- prli, pa tudi to pot brez posebne¬ ga uspeha. Ko pa je Hotimir propadanja tako oslabljeni, da boj bile podrejene mejni grofiji Fur- proti njim ni bil posebno teža- lanski, katero je seveda Karel Ve« ven. Zato so jih Franki primero- liki izročal svojim velikašem. — ma z lahkoto premagali. Te vojske Kamor so prišli tačas Franki, po¬ se je udeležil na strani Frankov V sod so prisilili premagance, da so slovanski knez Vojnomir, ne vemo morali sprejeti krst, tako so se Prešernov Kaj timar) umrl' okrog-pa, ali je bil to knez Karantanije takrat pokristjanili preostali Slo« leta 769, je izbruhnil tretji, naj¬ večji upor poganske stranke zo¬ per krščanstvo in tujce. To pot se jim je posrečilo krščansko st-ran- ali panonske Ilrvatske. država je bila popolnoma uničena; p r j mor j u avarsko - slovansko ozemlje do Donave je bilo združeno s Fran- Avarska vene j ter Hrvatje v Posavju in v Za sledile je bila usta- nov-ljena nova škofija v Ninu, si¬ ko popolnoma premagati: pognali j bovško. Avarske nadoblasti nad cei P a so ' e pokrajine V so iz dežele A-se domačo in tuje du-1 Slovani v Panoniji. Podravju ter cerkvenem, oziru podrejene Akvi- i.-.ko od ljni vojvode. V tem času so se jiaši predniki zopet na svojo roko a jskovali s Furlani in Bavarci, pri čemur so bili navadno SloA r en- či napadalci, Kmalu pa se je vnovič izpreme- 1 : o razmerje SlovenceA 7 do sose¬ dov. Leta 743 so naši predniki pri¬ ti j pomagat Bavarcem zoper Fran- 1>, toda Bavarci so bili s osAjimi zavezniki ob Lechu premagani in i , ih vojvoda Odilo je moral odslej 'priznavati frankovsko nadoblast. Kmalu nato pa je karantanski v oj voda Borut sam prosil Bavarce pomoči zoper Avarc, ki so bili za¬ čeli A’uoA’ič. nadlegovati karantan¬ ske SloA r enee. Bavarci so res po¬ magali premagali Avai-e, ali zato ; so morali odslej Slovenci pri¬ znavati bavarsko ter posredno Lvli frankovsko nadoblast, V po- CDalie prihodnjič.) kristjani so iskali pomoč pri Ba¬ varcih; bavarski vojvoda Tasilo IT. je s voji-mi četami leta 772 uda¬ ril A' Karantanijo, premagal po¬ ganske Slovence- ter krščanski stranki zopet pomogel do vlade. Ž njegovo pomočjo je bržkone po¬ stal vojvoda Volknn Ilotimirov naslednik; ta je zopet sprejemal tujce v deželo, predvsem seveda svečenike. Odslej se ne poroča več o bojih med obema strujama ; — verjetno. je, da je bil s porazom leta 772 z bavarsko pomočjo pro- fikrščanski stranki zadan odloči¬ len udarec. Hkrati pa je bil s tem utrjen tudi baA-arsko - frankovski vpliv v Karantaniji. ZavishoSt od Bavarcev ter po¬ sredno od Frankov je bila pač spo¬ četka le rahla, zakaj kakor smo videli, so Slovenci obdržali sAmje vojvode, ki so bili, kar se tiče no¬ tranjih zadeA’, brez dvoma samo¬ stojni. Vendar pa. se je bržkone že leta 772 slovenska politična pro¬ stost nekoliko zmanjšala. Še bolj pa Se je poslabšal politični položaj SloveneeA', ki so A’sled sledečih velikih dogodkov prišli A r nepo¬ sredne stike s Franki od leta 788 j dalje. . . — . . - r Stiki Slovenov s Franki. Ljudevit! Posavski. Pribina in Kocelj v Panoniji. Na prani Langobardom oziroma rc-štvo za SA r oji zvestobo je moralj Furlanom--'-ter Bavarcem so bili na- morut poslati na bavarski dvor kot, ši predniki spočetka pretežno ag- talea svojega sina Gorazda in ne- čaka Ilotimira. Ta dogodek spada kot najvaž- n .i Se A r slovenski zgodovini. Pr¬ vič se ž njim za več kot tisoč let k nča doba slovenske samostojno¬ sti, drugič pa je imela ta politična z 1 -za za posledico pokristjanjenje rešlvni. To razmerje se je spreme¬ nilo. odkar so morali Karantanci priznavati bavarsko nadoblast, A* zadnjih desetletjih 8. stoletja pa se je 1 o.politično stanje še na¬ dalje spremenilo. Frankovska dr¬ žava, ki je bila nastala koncem V, stoletja a t Franciji ter današnji •Slovencev. Talca Gorazd in Hoti- jngozapadni Nemčiji, se je za vi a r.vr sta se namreč na bavarskem de kralja Karola. Velikega silno dvoru seznanila s krščanstvom in'razširila na vse. strani. Za našo S'’ vrnila domu kot žareča kristja- j zgodovino najvažnejše so bile o- V". Sicer so nemški misijonarji že J svojitve na jugovzhodu ; leta 774 poprej poskušali oznanjevati med j je Karol Veliki popolnoma prema- Slovenci krščansko vero. ali ved- ro brezuspešno; vrnili so se, ne da bt bili kaj opravili. Ko pa je po v ratovi smrti okrog, leta 750 pri : rantanskih Slovencih zavladal kor vojvoda Gorazd, je začel na gal Langobarde ter a’no njihovoI državo združil s Frankovsko ter; na. ta-način postal zapadni sosed naših prednikov. Kmalu nato, le-j ta. 788., pa si je uklonil'upornega ! Tasda Bavarskega ter vso Bavar- * A-o moč širiti novo vero med svo- sko istotako 'priključil naši„drža- PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE 'V STARI KRAJ pr‘redimo na francoskem parniku “PARIŠ”, ko odpluje iz New Yorka na 23. aprila 1927. “PARIŠ” je zlasti za tretji razred priznano najboljši par¬ nik. Kakor na dosedanjih skupnih' potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik bo potnike .spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj .se čim -prej prijavijo, zlasti ne-državljani. da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom povrp-iveno dovo¬ ljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko.. DRTJG-0 SKUPNO POTOVANJE SE VRŠI ISTO¬ TAKO na PARNIKU “PARIŠ” in sicer 4. JUNIJA. Razume se, da Vas lahko i)t 'radi odpravimo drugim parnikom. vsakim Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) a-ko ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali notarsko listino, ali če imate kak drug opra¬ vek v starem kraju. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd Street : : New York, N. Y. SLOVENSKI FOTOGRAF Ob priliki kake poroke ali društvene svečanosti se rn poročam našim rojakom v Pittsburghu, Pa in okolici m izdelovanje fotografij in povečanja slik. Ako mi sporočite z dopisnico, pridem tudi na aoa SVOJI K SVOJIM! Dobro delo po nizki ceni frank oblak 4905 Butier St. Pittsburgh. Psi Stran 6 “NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 i ^iM! lllli l ll| !' llll8llinill M lllil l ll!llililll l ii rj |l l lli l Sill!l'i'[lillil[IJIIII!Eiil!ll!!llllll!!!Hi!ill!!!ll!!!!ll!Niyiill!!H!IE3illlll!illilil8llHliilllil[lili:lilliHllli!lll!!BSIi!6liHlilliiBlillil8li!il!!lil!ill!lll[lllillllllllliilf8llilllllllillllilltlllilllll!lli!ltill!! Z A DOMOV ......... f- KOHMJA Goveje meso po francoski šegi, V lonec, v katerem se kuha goveje meso, prideni v šest delov razde-. Ijeno ohrovtovo glavo; potem dve kolerabi, eno zeleno in rumenega korenja; vse to razreži v precej velike krhličke, 3 funte mesa pa dobro pretolči ter prilij samo še toliko vode, da je vse pokrito. : — Ko zavre, poberi vse pene in oso¬ li. Ko je meso kuhano, ga vzemi ven, stresi zelenjad v skledo, po¬ loži razrezano meso po' vrhu ter posoli; čez vlij juho, v kateri se ninskih ali telečjih jeter. Zdaj de¬ ni pečenko nazaj, prideni par klin čkov, pimenta, celega popra, oreš čka in toliko belega vina, da je skoro meso pokrito; to dobro po- krij ter počasi pari dve in pol do tri ure. Medtem meso enkrat obr¬ ni. Ko je pečeno, ga zreži in zloži na krožnik. Omako precedi, od¬ strani maščobo ter polij nekaj o make po mesu ostalo pa daj pose¬ bej v skledici na mizo. Sočna pečenka s zelenjavami. Potolci in posoli tri kilograme go¬ vejega mesa od križa. Potem fino nareži dve sardeli, malo zelenega peteršilja, eno žlico kaper, košček čebule, košček limonove lupine, je kuhalo. Juha mora zelo povre- . . , . . . i • - nekaj mozga iuprekajene slanine, ti. da je bolj močna. Dobro je, ee; . . . , 'S tem pretakni meso m ga trdo poveži z vrvico. Potem deni k og¬ nju v kozi ča, deni vanjo meso in ga povaljaj j da zakrkne.. Prideni košček kore- deneš meso prej kuhat nego zčle- . , v, . v . iniu v kozici malo masti; ko je vrb Goveje meso po laski šegi se rav- j •' no tako kuha kakor po francoski, le da se pridene nekoliko paradiž¬ nikov. Angleško meso. Potolci tri funte uležanega stegna, prevleci za mali nja, čebule in par žlic julie. Meso dobro pokrij ter praži počasi dve do tri ure. Potem poberi mast, po- i tresi zraven pečenke dve žlici mo- prst debelo zrezano slanino ter po-j^ pl , emešaj pr51i j malo juhe ter drgni s stolčenimi dišavam.; te ^ zavre y zemi zda j pe čen- nekoliko pimenta, popra, brinja. yen< odvij in razreži . y omako ingverja, timijana, majarona,, li¬ monovih lupinic, sardele in soli. Meso pusti v tem ležati 24 ur. Por'^ d • tem deni v ponev nekoliko na re-j zine' zrezane slanine, čebule, en pint rdečega vina in meso s sokom ki se je natekel od mesa. To dobro pokrij ter počasi pari kaki dve uri. Ko je mehko, ga razreži in zlo¬ ži na krožnik. Mast od omake od¬ strani; omako pa precedi na me¬ so. Okrog mesa pa naloži pečen a- li zabeljen krompir. Lovsko meso. Odreži zrezke od mehkega govejega mesa ali pa vze¬ mi bržole ter jih prav natanko potolci iu posoli, potresi malo s po¬ prom, povaljaj v moki ter v vroči masti in speci prav hitro. V mast deni na drobne rezine narezane Čebule. Ko je ta lepo rumena, pri¬ lij dve žlici kisa in ravno toliko juhe; pusti, da malo prevre in se prekuha ter zlij na meso. Zraven daj krompir. Lovsko meso od ostalega mesa. Zarumeni v masti precej na rezi¬ ne narezane čebule, prilij nekoli¬ ko kisa. in juhe; potem deni noter na koščke zrezano meso ter pusti, da se opraži in mokrota posuši; prismoditi se meso ne sme. Prilij zopet nekoliko juhe in kisa, da za¬ vre in postane omika rumena. Pri- deneš lahko tudi nekoliko kisle smetane, da bo omaka boljša. Ob¬ loži meso s pirejem od krompirja, greha, ali kaj takega. Sočna pečenka z zelenjavami in vinom. Dva do tri funte lepega go¬ vejega. mesa od križa ali notranje¬ ga stegna potolci, posoli ter pre¬ vleci s vežo slanino in kvašenimi kumarami ter trdo povij z vrvi¬ co. Deni v kozico dve žlici masti; ko je vroča, povaljaj pečenko v stisni še malo limonovega soka ter j jo nekoliko prebedi na meso. Osta- v skledici poleg mesa-na mizo. ZDRAVSTVO 2. Uživaj pogostem stolčeno se¬ me sladkega janeža. 3. Stolči kolmeža in lanenega semena skupaj, da bo gosto ter napravi prilepek za trebuh. Za beli tok. 3. Naberi bele detelje ter jo na vodi skuhaj in pij vodo. 2. Naberi mrtvih kopriv, ki ima¬ jo belo cvetje in jih skuhaj ter pij vodo. Ako je preveč perila. 1. Kuhaj kislico na vinu in "to gorko pij. 2. Zmešaj skupaj v loncu vinske¬ ga kisa in vode, vsakega pol. Po¬ tem deni' notri hrastovega listja, trpotca in nekaj bukovih peres, in Vaja št. 2 je enaka oni št. 1, ali pritisk se vrši vsak čas le na etto» stran Spodnjega trebuha, tako da to povzroča vlečenje počez od zgornje leve na spodnjo desno stran in narobe, kar razvije male mišice, ki prihajajo v rabo ob vlečenju v ravni črti. Vaja št. 3. Leži vznak, roke ob straneh, vr¬ ti obe nogi v čim mogoče širšem krogu, tako da jih stegneš na des¬ no, ju privzdigneš v navpični po¬ ložaj, stegneš na levo in ju povr¬ neš v prvotni položaj. Tu imamo najboljšo A 7 ajo, da spravimo v gibanje vse mišice spodnjega trebuha, da jih zvijamo in vlačimo v vse smeri, tako da ni¬ ti ena ne oslabi ali ne omehkt ži.- to pristavi k ognju. Prideni tudi o, i , , , . , . , še ' , , Stalna m redna raba te vaje ie nekaj galuna. Kadar etobro zavre v . . - . , , . , edini način, da preprečimo i. o mlačno pij, pa ti bo takoj bolje. hl trebfiSnost NASVETI Ako se ti zapre voda. 1. Skuhaj na vinu metlike in pij gorko tisto vino, ti bo zopet odprlo vodo. 2. Skuhaj česna na. vinu, tudi pomaga. 3. Jej sladke mandeljne. 4. Potonko na vinu skuhaj in pij tisto vino. 5. Svetega Janeza rožo na vodi skuhaj iu jo pij. Komur je voda krvava. 1. Naj uživa po petnajst kapljic kuminovega olja na pelinovi vodi po trikrat na dan. Je posebno do¬ bro zdravilo. 2. Skuhaj trpotca in polaja na dobrem vinu in ga pogosto pij. Je jako dobro zdravilo za to bole¬ zen. Kdor ne more držati vode. 1. Skuhaj prosa in ječmena sku¬ paj na vodi in pij tisto vodo. Do¬ bro je to tudi za otroke, ki močijo posteljo. 2. Dobra je tudi divja kumina na, vodi skuhana, če piješ tisto vodo. PRAVILNA HRANA IN TELOVADBA Spisal Arthur McGovem, prejšnji telovadni ravnatelj na Cornell Medieal College. SHUJŠAJTE OKOLI ŽIVOTA ZAVOLJO ZDRAVJA Vaja št. 4. Leži vznak na hrbtu, roke steg¬ njene čez glavo. Dvigni telo v se¬ deč položaj, bodisi, da se pri tem potrudiš'zagnati pri tem telo na¬ enkrat v ta položaj ali da sC v to svrho zvijaš okoli života. Potem se spusti v ležeč položaj in ponavljaj vajo. Ta vaja rabi približno iste mlši- jee kakor vaja št. 1, ali glavni pri- j tisk se vrši na zgornji trebuh, — Postanite bolj suhi okoli pasu tam kjer ta prehaja, v oprsje, in okrepčajte svoje trebušne mi-J Ta četvorica vaj tvori popdiao- šice. Četvorica vaj, ki jih nudim.ma znanstveno skupino vaj za va- s tem člankom, bodo, ako človek še trebušne mišice. Ta je hajvaž- pri njih vztraja, zožile pas, ki je kejša izmed vseh telovadnih skupin morda najvažnejša točka telesa.j in ako redno vršite te vaje, vam To pa zlasti, kar se. tiče telovadbe, zagotovijo zdravo, mišičasto in In to iz dveh razlogov. Prvič, zn-J vitko postavo okoli života. Vsako nanje strani trebuha pokrivajo vajo pa je treba vršiti po deset- neizmerno važne organe in delo- krat. vanje teh organov trpi, ako jih f — — —- --- ne podpira elastičen in mišičast Aloji zdravstveni članki, ki so život, kakršen je posledica redne!bili tekom zadnjih deset let prioh- telovadbe. Drugič, način življenja | ceni širom Združenih držav in Ka¬ je navadno tak, da se mišice okoli nade, so mi prinesli mnogo tisoč života le malo ali nič ne vadijo in pisem s strani interesiranih č i ta- zat opostanejo ohlapne in mehku- tcljev: Razložili so mi svoje te.les- žue; človek tako doživi, da njego- ne nerede, svoje težave z 'delo va- vo najvažnejše zunanje mišičevje, njem telesnih organov in naznani- ono okoli pasu, najprej propada, li. kaj bi hoteli doseči s telovadbo. Posledice so so težave radi sladko-[ Jaz sem ta pisma shranil ter jih Ako imaš otekel mehur. L Skuhaj česna na laškem olju in maži se ž njim čez trebuh, po¬ maga takoj. 2. Divje detelje skuhaj; na vinu, vino pij, to ti vzame otok iz me¬ njaj. da okrog zarumeni in zakrk-1 hurja. ne; nato jo vzemi ven. V masti j pa zarumeni pol na koleščke zre- j Ako izgubiš perilo ali če ga ni o zane čebule, pol na koleščke zreža- j pravem času. ne žemlje, par koleščkov korenja, | 3. Skuhaj rdeče metlike na vinu, zelene, peteršilja in nekaj perut- ti b 0 izvrstno pomagala. sečnosti, podhranjenost, zapr-tje, kila, pritisk na važne živce, grda postava okoli pasu in debeluštvo. Vaja št. 1. Leži vznak na hrbtu z rokami stegnjenimi čez glavo, noge vzdig¬ ni ravno do navpičnega položaja, spusti jih dol in to ponavljaj. To je izborna vaja za ojačenje velikih mišic na sprednem delu trebuha, zlasti one na spodnji stra¬ ni, kakor tudi za popravljanje o- hlapnega, visečega života. Vaja št. 2. Leži vznak na hrbtu z rokami stegnjenimi čez glavo, vzdigni de¬ sno nogo in levo roko v navpičen položaj; spusti jo do) in brez od¬ mora vzdigni levo nogo in desno roko in tako zaporedoma. pred kratkim razdelil v dva ra j- storieo vrst, iz katerih sem pri¬ pravil dvanajst posebnih skupnih vaj, ki niso nič drugega kot kon- densirani sistem gibanj za vse po¬ trebe. Izborna prehrana za zmanjšanje debelosti. Zajtrk: Grapefruit ali hruška brez sladkorja ali kislo jabolko. Pšenični kruh. Eno jajce na meh¬ ko. Kavni nadometek. Kosilo: Čaša čaja (brez sme vr¬ ne, sladkorja ali mleka). Jako te¬ nak sendvič belega kruha in mesa lahko jeste, ne pa kraterje. Sad¬ na žolica ali sadje. Večerja: Čista juha. Pečeno ati pražena govedina. Enostaven pu¬ ding riža in žolica. Izpij vsaj Šest kozarcev vode med enim obedom in drugim. !< NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 Stran 7 DOPISI Nadaljevanje z 2. strani.) nr.'' ua imamo tudi rogače. Ila-lia k; : i o da ne vedo zanje, ker jih ta ko sami spravimo na oni svet brez.; S J -<. bovgančanov. Naselbina ima tudi društvo S.i N. P. J., l;i precej dobro napredu-! je,. Političnih klubov nimamo, ker farrner nima nikoli časa ukvarjati j st- s politiko. Kadar pridemo sku-| V,so srečo in zdravje želim ured¬ niku ‘Našega Doma’ in želim, da bi bil ta list v vsaki slovenski hi¬ ši. Hvala tudi Mr. Dremlu, ker fvečkrat objavi kak dopis! Marv Damish. |——-D — VESELICE V GREATER NEW YORKU 26. februarja zabava “Slovana" v Kočevskem domu na 657 Fair- vicir Ave., Ilidgeivood, L. T. 27. februarja zabava z igro pev. in dram, društva “Domovina” na 62 St. Marks Pl., v Neiv Yorku. 12. febr .veselica dr. sv. Petra p:;,), tudi malo debatiramo, toda lla 92 Morgan Ave.. Ridgetvood, največ se pogovarjamo, kaj bomo L. I. sejali in sadili. Mestnim ljudem j 26. febr. veselica dr. sv. Jožefa pri pustimo, da vodijo, politiko .za.na 92 Morgan Ave., Ridge.ivood, nas. j L. I. Mom pa še drugič kaj več pisal, j - --- akvi se no bo ta dopis seznanil Z i uredniškim košem. K sklepu po-j zdravim vse čitatelje “Našega Do- 1 Sheldonski farrner. SLOVENSKE PIANO - ROLE Tu nudimo rojakom zbirko najiepših slovenskih piano-rol in sicer po zelo znižanih cenah, ki KAROL SE BO SPRAVIL Pariz, Francija. — Prejšnji ro¬ munski prestolonaslednik princ Karo! jo končal svoje razmerje z gospo Magdo Lupescu in je na tem da se povrne k svoji ženi, prince- sinji Helc-ui, ki se nahaja s svojim sinom Mihaelom, romunskim pre- j stolonaslednikoni, v Rapallo v Ita- I liji. j To vest je potrdil rumunski vse¬ učilišču' profesor in politik Niko¬ laj Jorga, M je bil tudi vzgojitelj princa Karola. V Karolovi vib v Neuville pa. o tem vlada najstrož¬ ji molk. Na vprašanje glede poročila, da se princ Karol pripravlja, da od¬ potuje v Rapallo, kjer se nahaja njegova žena., je rekel prof. J.or- ga : “Helena je odpustila vse in Ka¬ rol je pripravljen vrniti se k svoji ženi in siliti. Karolov povratek in njegovo bivanje ž njegovo postav¬ no ženo je pogoj moje pomoči, da enkrat zasede rumunski prestol.” 'j kodo omagpčevale vsaki družini, Girard, Kans. — Dovolite, da ‘ ki la-s tuj e piaver-piauo, da si na- V;-m psoročim, kako živimo v Kan-; roči celo zbirko ali pa vsaj veči- sfsu. Božične praznike smo imeli no iste. zelo tople, da smo mogli celo zn-'Barbara polka — godba ..$ 70 naj sedeti. 11. januarja pa se je. Ciganska polka — godba ..$ 70 pričela huda zima. Sneženi vihar-'Dragi je daleko — godba 70 ji nas obiskujejo noč in dan, pa; Golobička polka—-godba ..$ 70 tudi dež in sneg. Od 15. januarja' Jadransko morje z besedami $ 75 clalje pada sneg podnevi in pono 'Jasno solnee gre, polka . .$ 70 či. Včasih prične tudi deževati, Kaj n« bila ii) vesela..—,'Melo- tako da se človek kar boji iti kam. j dija z besedami .$ 75 K* rje vse pomrznjeno, živina zelo Liubavno blebetanje Polka trpi, pa poleg tega tudi fannerji,j mazurka .$ 70 kr’- morajo živino v hlevih napa- 1 Mladi vdovec polka .$ 70 jati. kajti ne kaže je ven spusti- 1 Moje zlate sanje polka _$ 70 ti, ker bi si razčesnila nc-ge. Tudi Mili kraj. Melod. z besed. $ 75 ljudje se nikamor ne upajo in ce- j Radetzky marš koračnica ..$ 70 sf*. so prazne. Le ubogi rudar se ne'Moje sanje polka .$ 70 sme ničesar ustrašiti in mora iti Naprej zastava slave, melo na svoje delo. če bi tudi goreče 1 dija z besedami .$ 75 pr* kije letele z neba. Vsakdo mo- Nazaj v planinski raj, melod. ra skrbeti, da si nekaj prisluži za j z besedami .. $ 75 življenje. Jesti moramo samo je-; Na dan, polka .$ 70 d?, ki so bolj poceni. Denarja je Na jadranski obali, godba . 70 bc\i malo, živi jenske potrebščine N?, zdravje, polka .$ 70. pa še vedno zelo drage. Kot se sli- Naša Roža, po-lka .-j; 70 šh bodo kapitalisti_pd L aprila na- ! Na tvoje zdravje, godba . .$ 70 prej zopet znižali plačo, ki je že Na visokih gorah, godba . .$ 70 itak malenkostna. Kot se splošno J O jesenske noči, godba ....$ 70 sliši,, imajo delavci po celi Ameri-1 Pozdrav,- melod. z besedami $ 75 Ki zelo slabe čase. Nikdo se ne po- J Pojd konjiček, pojdi, korač. $ 70 hvali in nikdo ne more reči • “Sem ' Pripoznanje, mazurka.$ 70 Potepuh, polka .$ 70 Pijejo,-polka.$ Pod lipo, polka ...$ Slovenska četvorka, melodija z beseda mi...$ Slovensko dekle, melodija z besedami ..$ Slovenske melodije, valček z besedami.$ v o 1 70 70 75 i pridite, tukaj se more dobro za¬ služiti.” Ne, tega danes ni sliša¬ ti. včeraj sem čitala v ‘Našem Do¬ ri. N dopis Mr. Drenila, ki si priza¬ deva-, da bi se ljudje bolj oglašali v istih. Res je, da vsakdo rad boe dopise, saj jaz vsakega natan ko pregledam. Posebno pa moram priznati, da so kuharski recepti Studenčku, melod. z besed. $ 75 zen dobri, ker nam priporočajo, j Tiha luna, melod. z besed. $. 75 kožo moramo kuhati in peči. Žali-, Srčno, veselje, polka .... . . .$ 70 bog, da nam marsikaj ni mogoče Veselaposkočnica, polka ... .$ 70 tcoo napraviti, kakor nam pri po-'Veseli bratci, polka...$ 70 roča kuharica, ker nam marsikaj Zora vstaja, poka . .$ 70 manjka. Tako n. pr. ne moremo Zadovoljni Kranjec, nielodi- prkljati vina in “štamperl snop- ! ja z besedami ....... . . .$ . 75 j s- ". Kuharica mogoče ne ve, da je Zvezda, melodija z besed. $ 7.5 1 p: : ; nas suha dežela, da takih stva- Za gospe, valček 70 j ri n.- smemo imeti v hiši. Agenti Zemski raj, polka .... _$ 70 p v mi j a jo v hiše in vse prevohajo. 1 Cena in poštnina. Vena vsake Ki oj so nastopili novi “tiči”, ki vsaki, roli. Stroški za pakb.vah.je •bodo', zobali po celi hiši ter pozo- jji poštnino znašajo pri vsaki roli b di vse, tako da ne bo nikjer več lOc. Kdor p.a naroči skupaj vsaj .. mogoče dobiti požirka. Pa naj le 5 rol. znašajo ti stroški samo 5c p: dejo nt naj odneso vse, saj ima-j pri roli. Kdor pa naroči naenkrat m-; dovolj vode. Še celo v naši.kle- deset rol., temu plačamo vse stro- h -o je navadno dovolj, tako da Ske mi. Kdor naroči skupaj Tnrol. jo noramr. vsak. dan ven nositi, j dobi eno po vrhu zastonj. Kdor Hoj dopis se je malo preveč raz- p R naroči 25 rol naenkrat, dobi tegrtik zato pa hočem končati. —• dve roli po vrhu zastonj, A :poče bo še kdo drugi iz naše na- Vsa naročila naslovite na : , s- Tine v kratkem poročal, kako JUGOSI.AV AMERICAN CORP. z 1 mo tukaj. .456 W. 42nd St., New York, N. V. VELIK VELIKONOČNI IZLET v JUGOSLAVIJO OGROMEN IN SPEOŠNOZNAN EKSPRESNI PARNIK BERENGARIA “ftl 5. apr. Xa njem bodo potovali izletniki v Jugoslavijo pod vodstvom znanega Ciuiard uslužbenca Vir. S. A ukoviča. la popolnoma pozna vse podrobnosti polo vanja. Vir. Vukovič bo skrbel za vas in za vašo prtljago, ne samo na parniku, pač pa tudi na evropskih železnic-ali. I)o mača kuhinja, ulj ud n ;i postrežba, iv dobni, čisti in privatni prostori v tret¬ jem in drugem razredu. VPRAŠAJTE GLEDE ZNIŽANE VOŽNJE ZA TJ A IN NAZAJ Za natlaljne podrobnosti se obrnite na: CUNARD LINE 25 Broad\vay, Ne\v \ork l^_ SAMO 6 DNI PREKO s svojimi modernimi parniki Pariš, France in drugimi. PARIŠ 5. februarja - 26. februarja FRANCE odpluje 19. februarja — 12. marca. Tretji razred na teh parnikih ima udobne in čiste kabine z 2 — 4 ali 6 posteljami. Tekoča voda in e- 'ektrična luč v v*»aki kabini. Izborna domača hrana in brezpačna pijača pri o-* bedih sta posebnost Fiancoske linije. 19 STATE STREET. — NEV VOF.K, N. Y. ali pa na njene zastopnike. ?tran 8 “NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 ZIMSKI ŠPORT V ŠVICI Na Tekom zime je mesto Arosa v v Švici najživalmejši lira j. riikoV. ki so se ramo pripeljali z vlakom. sliki je videti veliko število šport.- PREISKAVA ZARADI IZVOLITVE SENATORJA LEV. C. II. HEUSTIS Ko je AVilliam 1». \Vilxon dvi gnil protest preti izvolitvi senatorja iz države Pennsvlvania W. Ham S. Vare. je bi! postavljen pre iskovalni odbor. V tej preiskavi so glavne osebnosti od.Jeve na de. no.- AViili.-un S. Vare. senator James A. R ed. ki je bil »dsednik odbora; 'VVilbam 11. AVilson i žitna ne iz Philadelphia«? AV. Frede vek Kendrick: Siika nam predstavlja Rev. C- II. Ilenstisa iz Toronto v Kanadi, ki jo bil izvoljen za generalnega tajnika Lord’s Dav zveze, katere namen je doseči, da bi bila po vseli Združenih državah vpeljana po- stava. ki bi prepovedala vsako de¬ lo ob nedeljah. Tako nespametno postavo že ima država Nev Jersev in nekaj drugih. Največja nemška mesta so po vrsti : Berlin. Hamburg, Kolin ob Remi. Monakovo, Lipsko in Draž¬ bi a n e. < j Število podgan v Indiji znaša : okoli 8000 miljonov. Skupno zemeljsko prebivalstvo iznaša 1900 miljonov. . „ | Zvepleiike so bile lznajdene se-: le leta 1834. 1 Šivalni stroj je bil vpeljan le- 1 ta 1840. STAR VOJAK SE JE ČETRTIČ OŽENIL lasti so prinesli vesi, etn se je zaročil Aime-ne Savojski, sin itali¬ janskega vojvode d’Aosta, z grško princesin jo Ireno? sestro muran¬ ske prestolonaslednice princesinje Helene. Sergeant John A r an Dnzen, star 74 let. se je pred kratkim e- 1 ritje• porcn-d v Cincinnati, O. Van Duzen je ils.fsiarr jši amer’- i vojak v aktivni službi. Na sliki ga vidimo ž njegovo ženo v obleki vojaškega kačjega reda, katerega je pomagal vstanoviti po kampanji J na Filipinih. < Po starem običaju je bil na pred Turpin, katerega je videti na sli- veeer praznika sv. Nikolaja Jack ki. izbran za škofa v cerkvi v Ber¬ den na Angleškem. ZOPET POROKA V .KRALJEVIH KROGIH i ‘■'NAŠ DOM”, 3.-februarja 1927 Stran 9 1 PRIZOR S SODNIJSKE OBRAVNAVE PROTI REV. NORRISU Na sli’ : vidimo jn-izor s sodnijske obravnave v Austin, Tex., pro¬ ti Rev. Franku J. Norrisu zaradi umora D. E. Cliippsa. Obdolženi pastor je zaznamovan s križem. DRSANJE NA LINCOLNOVEM VODNJAKU Kakorhitro se je na Lincolnovem vodnjaku v Wasliingtonu napra¬ vil dovolj debel led, je prišlo mnogo drsalcev, da se vesele zimskega športa. Na sliki vidimo te drsalce in zadej Lincolnov spomenik. NOVI NEMŠKI AEROPLAN en je za prevažanjo potnikov. 'Stro¬ ji so nameščeni na krilih. Ta aero plan bo -na j hrže predhodnik .velikega potniškega aeroplana. Vsled spora med Združenimi {državami in Mehiko, je Franklin jMott Gunther (zgoraj) zelo zapo¬ slen. ker .je izvedenec v mehiških j zadevah in vsled tega svetovalec ;državnega tajnika Kellogg;) v tem {sporo. MLAD ČUDODELNIK SPOR Z MEHIKO AJDMIRAL H. H. HOUGH —Na sliki je ameriški admiral PL II. Hougli, ki poveljuje ameriškim bojnim ladjam na reki Jangce, |kjer varuje življenje in imetje ameriških državljanov. ARABSKA VAS V MEZOPOTAMIJI I Na sliki je 11 let stari Abram 'George. Indijanec. Ki je ozdravil 1 že več sto ljudi s polaganjem rok | na nje. Tako velik naval bolnikov j je bi! v Rochester, N. Y., da je mladi George omagal in se zgrudil na tla. meči drugimi znamenitostmi v Mezopotamiji je tudi arabska vas Ilaran, katero .predstavi ' h renja slika. Imenujejo jo cebelna vas, ker, so hiše podobne čebelnim panjem. Stran 10 “NAŠ E)OM” ; 3. februarja 1927 K PIRAMIDAM IN SFINGAM. Lepega dne v začetku meseca svišča, sc napotim peš proti pirami¬ dam, ki stoje od Kaire. dve uri da¬ leč proti večerni strani ali Libij- dokaj strm. na štirih straneh ob- sekan in obdelan grič. visok 137 metrov, spodaj pa na vseli straneh širok po 230 metrov. Okrog, leže veliki obdelani kameni,, po meter visoki, različno dolgi in široki. To j kralj Menkera. Živeli so v da vnih razdrapana in razdrta ; nekdaj časih ; o Keopsu pišejo, da je vla-[je bila popolnoma, gladka. Pirami¬ da! okoli leta 3700 pred Kr. Zani-jdc so bile krite, z oglajenim gra.ni- mivo je. kar piše stari pisatelj He-‘tom. Dandanes je ta gladka povr- rodot o piramidah, Ta pravi,.da je.šina ostala sanic še na drugi pira- šc zidal največjo piramido Keops, uvidi ob, vrhu. Kakor porova Ke¬ ki je bil silovit in hudoben kralj.'rodot. je bilo na piramidi zapisa- Da:l je zapreti vsa svetišča, nihče no, kolibo so stale razne potreb¬ ni smel darovati bogovom; a na- šeine. Tudi znotraj so se našli na¬ ložil je ljudstvu zidanje piramide, piši. ki sp naznanjali ime Veliko število ljudi je moralo lo- začetnika stavbe. ski puščavi. Za spremljevalca sem s .° kamni-iz piramide; odlomila jih imel prav ljubeznivega, napol čr¬ nega mladeniča. Ta je govoril do¬ bro laški in je kazal lepe dušev¬ ni* lastnosti. Treba je, da s takimi omikanimi črnci in sploh z Afriča¬ ni le nekoliko občuješ in se pogo¬ varjaš po doma.ee, pa se overiš, da so tako nadarjeni in duhoviti ka¬ kor mi Evropejci ali pa še bolj. .je človeška roka ali pa jih. je od krušil zob časa.. Prav zraven pira- miti kamen v arabskem gorovju, drugi so ga .obdelovali, nekateri vozili do Nila., potem čez Nil do so po- f K o n ec p r ih o d n j i č. ) m ide je polno odknišenoga skalov- P u ^ ave - Deset ;. let ja in peska, ki se'je nadrobil iz malte. Tu postoji človek in gleda, moč človeških rok. ki je nakopiči¬ la skalo na skalo, pa tudi vsako skalo z drugo zvezala z dobrim j apnom. Kajpada sem tudi jaz ra¬ dovedno in pozorno ogledoval ob- OTON IMA PLJUČNICO trebe vali .da so naredili cesto za ’ Budimpešta, Ogrska. — Starej- prevažanje. Za delo je bilo treba ši sin zadnjega avstrijskega ee- 100. dot) ljudi.-ki so se menjevali sa.r.ja Karola. 1 l-lelni nadvojvoda vsake tri mesece. Piramido so gra- Oton, je zbolel za. pljučnico, kot dili dvajset let. Kdor si ogleda te- pravijo poročila iz Lecpiitio na zidane orjake, se prav nič ne eu- Španskem, kjer živi s svojo mater- di tem n poročilu. Umeva pa tudi jo, bivšo cesarico Cito. Otonov lahko, da je bilo ljudstvo nad ta- brat, šestletni nadvojvoda Rudolf, ostali otroci Lepa, cesta z visokimi drevesi , , , , .. . liko piramide in odpadlo kamenje*. „ . . S,nnH " a fe " eVsaka Skala, ki so jo deli v pira-l klm Valjem nejevoljno in ga je ima tudi pl.jucmco, naravnost naprej; Kast, pozorna natančno, kakor]preklinjalo. bivše cesar.ee pa imajo mfluenco. sva, ico prideva do velike muzej- •' T v • . ... . -O- ske palače v Gizeh. Tu se zavije obdelujejo kamenarji dandanes Ih, je velika piramida znotraj cesta na zapad in gre kar narav nost de. piramid. Cesta je res lepak ne samo. da je ravna, kakor črta. ampak tudi obsajena je na straneh z visokimi drevesi. ! večje in manjše skale, da jim da- ido razne obliko. Blizu velike piramide ob robu obeli brda je sezidal neki Anglež lepo | gostišče, ki sicer ni veliko, pač pa pot. Ko sem zavil na to ravno sem zagledal k> se vidijo, jako majhne, svetle in gladke. Cim bolj se jim bliža s to¬ varišem, tem večje so te stavbe. Zares, lep razgled imava s ceste. Planjava, se razprostira daleč pro¬ ti jugu, proti zapadu pa je rob — začetek puščave. krasno urejeno in opravljeno. Ta- n ek o ji ko votla, to šo vedeli že sta- ! ri in tudi Herodot piše o tem. Ali polagoma so bili pozabili, kje je pravi vbod. Ni treba posebej ome- ’ n .jati. da so vhod zadelali, ko je bila piramida dovršena. Toda že , • • . , il-.o stoji tudi ta stavba v puščavi : v , i daljami piramide,!, . cudnilr spomenikov m so skoraj m to mika bogatine, da ostanejo v j . . .j. gotovo upali, da dobe v njih za- n.jej. .Mnogo ljudi vidiš tukaj. tuj-|f 1 . ’’ , , , • Skladov, na primer Perzijam m po¬ nev m domačinov Arabcev, ki set 1 , i zne.je Arabci, j dveh večjih pi- ponujajo. za vodnike. | . . ' 1 . . i r amid a h so bile rakve ze odprte. Med piramido m gostiščem sem “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitirajte zanj! GLOBLJI KOT MORSKO DNO Morsko dno merijo z jekleno ži¬ co, ki ni debelejša kot 1.25 palca in utežjo, ki ne telita več kot 70 funtov. Največja globina 31.366 čevljev je v bližini Porto Rieo. — Toda mnogo večja je n j ze k se naprej naiJotil, da obhodim te j Ma jhen fhrveške “krtine” in jih‘vidim od j griček je še tamle pred piramida-^šeh strani, Povsod je mnogo dl ' ob ; pMzne mi in majlnfo selo je na njem. V' Pf ka ,n drobljenega ska-U srefffi ^ in mala . A p reisknva- ; mesecu sušen je vso suho, le ozek lovja. Na lev, se dviga majhen gri-1 ^ ^ ^ tH ; prekop dovaja- vodo do plitve lok- ' v ‘ iU - je \« grobov. Sedla s\a - n nrtranje praznine Pri so evropski raziskovalci prišli do njih. Herodot omenja, da ima velika piramida notranje prostore pr a v i p a. d a takih n i m a - j pa je tovarišem na kamen v prijazno manjših dveh so prodrli v nofran.j- i., m .)vpi senco in ogledovala velikane prav. ... , „ . Klinc ved ? sciiio 7 . veliko težavo, pa le v naj- pla-ri- z lož no in mirno. Po peščenih, ne! manjši so našli kralja Menkere Ni lahko rakev z ostanki priti v notranjščino se gre po (nizkem rovu nekoliko navzdol. ve onega sela. Vse drugače meseca velikega srpana, in vinotoka.; tedaj stoji po ja.vali voda in tudi ob tej cesti na- ratnih, pa tudi ne težavnih tleh, stopi daleč tja proti piramidam. sva š*la naprej na južni strani in Piramide so skoro. pred nama. bližala srednji piramidi. Ta sej Gredočima bližje so nama rastle. mi -) e zdela nekam divja, menda ; ve],ke piramide. Sprva pred očmi. Prej na videz gladka z:ito - ker je bolj v puščavo potiš-[ mzkem rovu nekoliko navzdol, po- -hvaležnost mnogih ljudi, ki so več površina se kaže sedaj vsa razdra- Apna. Od tretje piramide naprej j tem P a do3 "'° časa ^navkreber. ~ let piR bolni na želodcu in jih je pana. Čudno, nepopisno resno sto- i° še nekaj malih, pa neznatnih, i Zlastl J e ta težavna v začet-, režilo bolečin Trinerjevo grenko je trije velikani — 'rekel bi, kot cla »e,-mi ni zdelo vredno jih ogle- ku > k j er se "f e v stran od prvotne— n5 . ‘•H am j, tpi j_ o., 28. deeem- ugartk-a pred nama. Kaj so? Čemu dovati. Rajši sem nadaljeval pot ] 111 JAave poti po ovinku. Prvotno bj , a 1906 . Moje zdravje je bilo tako slabo, da sem tehtala, le 105 so ; Tukaj vrh brega, odkoder se okrog velike 'piramide in videl, daj P ot do kraljeve rakve so namreč razprostira proti zapadli puščava, i« na zapadu manj poškodovanai zidai-ji zadelali z močnim karae- sedaj niže sedaj više, kakor bi bi- kakor na vzhodu in severu. j njem; zato so naredili preiskovah ste tri. piramide v ravni črti od se •Verovalioda proti jugozapadu. Lah- velike griče ? Kakšen namen so i- funte-v, danes pa tehtam 165 fun tov in ako se kdo temu čudi, pra¬ vim: Trinerjevo grenko vino mi ga i- n i • w ■ , ■ 1 v- , , • /v ei drugo-pot. po kateri se pride do ii velikanski pešcem valovi, se vr- Kdo ne bi. premišljal tukaj, ce- i ' ' f . __ _ i , i '1 mogočnega hodišča in potem do ■ ' , T ' .. mu so vendar zidali ljudje tako; - - 1 . je pomagalo. In prav odkrito g i prave grobne votline, zidane iz . .... • • - T r N , .■■■■■■• . isakcmu priporočam. Julija. Ko¬ ke je umeti. zakaj so jih postavili moli, kakšne pomoeke.so rabili, da! g’ a!lk ' K la ^otlina ni ia%no sinli s . v , •• *p p Z! j rav p 0 Q e,j s t| čreva in , ■ ,, , ■ » .... , , i piramide in je nad 10 metrov dol- . , . . tja. Semkaj ne sega, vec Nilova so spravljali velikanske skale v,- _ v . . . jih urzi cista, vrne dober tek m po- , , i-i , . , . . 1 , , o i ga. nad 5 metrov široka in visoka. • • . ^ . , , voda; tu so bile na suhi, trdni tako višavo? K ,nravi ves sistem. Ena steklenica l .. Ob zapadni steni stoji granitna 0; , . - . , , • • t . __ . ... ?I.2o; vzorčne steklenice pošilja podlagi, v suhem ozračju, res na-j Dandanes nihče več ne dvomi, rejene — dejal bi — za večnost, [da so'piramide velikanski kraljevi Cesta se zavije na levo in drži grobovi. Zato je prav nepotrebno od severa naravnost k prvi'in naj-JrzMadati. kaj so različni učenja-' večji .piramidi. Ali treba je .iti na- M o piramidah mislili in -pisali rakev brez lepotičja. Tu je ppč,,_ pi ^ ti prejemu ig centov valo truplo mogočnega kralja Hn- Triu(1J . Compam - ; 1333 So . Ash . fuja. Sedaj o njeni ni sledu. Pod dvorano je druga dvorana, v to land A ve.. Chicago, lil. kaiiii vprašajte tudi za V le- Trinor’s vkreber. Res, elegantno je vreza-. Stari. Egipčan i.,>o iineli veliko skrb’ bda ki aljiein.i^ mumija. PoI(1 tablets in Triners Cougli na cesta v trdi in skalnati svet; za mrliče; umno so jih mazilili in! greš med dvema stenama po glad-[.shranjevali tako previdno, da 'so! ki poli Jako varno in, lahko--kakor | se mnoga trupla — mumije —- oli- po' ulici velikega mesta. Lepo in'ranile do današnjega dim. Pri sta- okusno je vse prirejeno. Kajpada ' r ih Egipčanih so imeli , kralji vso zanaša močni veter tudi čez zid. 0 b] a st pa tudi skoraj božanstvo-, pesek na cesto in tedaj imajo de- uo čast. Ni čudno, da so jo hoteli, iavci prav take težave, kakor pri 1uc ii po smrti, vsaj nekateri; nas pozimi s . sneženimi zameti. i hoteli! so biti nedotakljivi in ne- Prišla sva na vrli brda. Razgled ] premagljivi. Zato so zidali take se nama odpre,nazaj-po lepi egip-j grobove, ki jih zares niso prema- f ov.sk i planjavi., a predvsem se o-jftMa štiri tisočletja, žira jo oči na prvo in največjo pi-J One tri piramide, pri katerih se ramiclo. ki je ravno pred nama. mudimo sedaj, so največje, pa tudi Težko je reči, s kako primero bi se najeta rejše. Zidali so ji litri je kra¬ de la najbolje opisati. Vendar.si jo lji; prvo — največjo — kralj IIu, mislite najlažje in najbolje kot fu ali Keops, drugo Ilafva, tretjo Do- nje je treba iti po nižjem, fes-' 0 , i sedative nem hodniku. ! —-*-- j Umeva se samo po selil, da ne moreš iti. v te votline brez vodnika m niei. Oboje presarbe krijpkt - TEGoymo z MUSIKALIJAMI domači ljudje, katerih; je. tad na _ izbiro. Citateljein “Našega Doma” ■naznanjam, da sem ot.vor.il v CLEVELANDU Vse najnovejše gramofonske plo¬ ščo in piano - role so vedno v za- Potnika jako mika, da gre tudi loig. na piramido. \ idel sem moške, in Razpošiljam..po vseh slovenskih zenske, ki so jin vlekli Beduini za j naselbinah širom A merike ter se obe reki od kamena do ka mena. rojakom toplo priporočam. Treba se je tem ljudem čisto pre-| Clevelandski naročniki “Naše- pustiti: zakaj sam pac ne moreš m Doma" tudi lahko obnove na¬ pi e zafi kvišku, še manj pa skaka- ( upčnipo v moji trgovini, ti. ker so posamezni kameni po ' FRANK KURNIK meter visoki. | 6231 St. Clair Ave.. Površina, piramid je dandanes Cleveland, Ohio. \ “NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 Stran 11 iiiiiiiiiniiuiiiiiiisiiiBiiiiiiiffiiiiiiniiiiiitiiiiisiiiiEiiiiniiiiCiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiisBiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiifiiniiffiiiHiiiiiiiiiiiiiiininiiiiHiiiiiiiiiMniiniiiBSt Our American Generation ...... FOR SPORTSWEAR FASHION DECREES THE BLOUSE OF STRIPED FLANNEL SCHOOL WITHOUT EDUCATION The sehool house vas quite large and it had many classrooms in it and many desks and blaekboards. In the daytime it vas filled with boys and girls of ali ages and sizes, vitli ali sorts of lessons to learn and to repeat. Oh, it was the -most active plače in the daytime. Boys and girls poured into one elassroom and then sat tlovn and learned a great deal and then vent out again, and into anotlier elassroom wliere great deal more. lessons in arithmetie Lessons in Arithmetie it Just seernea to tatte suen a qinet, funny old kind of delight in its owa ignorance. “Ali those' pupils,” said the sehool house, "have gone out with -so nuich knovledge a n d vvlsdom and they have j ust left me free to do as I wlsh. “Well, I vili just be as empty, as free of educa- tien as an emptv sehool house can be. “I won’t think, I von't vonder vhether they will be on time tomor- rov or not. “I vron’t von- der if they’re go- ing to make my wa 11 s resound \vith a fine sing- ing session-in the morning. “I won’t bo hoping they \vill ali grow to be vise and famous. “I just von't think at ali—I’ll just be a sehool house ha v ing n beautiful holidaj’ front education. That's what I’ll be. Thafs vhat I alwayS do vhen tliey a'l leave me. So if anvone thinis I’m tvise ali the time tliey don’t know the sehool when it bas sent its educa- tioa «U out-of-doors.” A Heated Argument. S ENTKNCED to wear stripes! It is ti verdict of the mode. The de- cree i sues from the highest stvle eoarts So it’s the vearin’ o’ stripes for voinen of fashion for the coming term of spring and summer. The cewer materials, silks, cottons and voolens, ail exp!oit stripes—stripes colorful, and of esceptional nove!ty. it is veli, thefefore, viien ehoosiag the fabrie for your spring froek or blouse, to keep in mind that stripes are "it,” espeeiallj? those that run in a horizon¬ tal vvay. Tlie subject of stripes, as Inter- preted in the spring fabrie shovings, is an Ineshaustible one. They include nnrrow and vide versions, definite and indefinite types, pastel or vivid toneš, ar,d the very latest is ombre coioring. Kffeetiveness of the new striping is large!y due to the artful blending or contrasting of eoior. Exquisite com- binations sucli as rose, brovvn, tan and eream or perhaps Madonna blue, beige and old rose compete vitli bril- liant Eoman stripes and the last word in startling effeets is for brignt yel- lovs, greens, blues and reds variouslj striped on a vhite background. For spring the blouse of striped flannel wiil pose over a skirt of the same material in solid coioring. The pieture shovs the resuit of the com- pose of a striped and plain fabrie. Tan, brovvn and red-striped flannel for the blouse with plain tan flannel makes this smart sports froclc. Notice that the stripes run horizontaiiv, which is the fashionable thing for them to do. The new materials iend them- seives to this horizontal design, in that tlie stripes are vvoven aeross the vidth of this season’s piece goods. Of outstanding interest are stripes placed in groups of three on cashmere ground in pure silk intervveavings. Striped taffetas subseribe to the new mode, and the latest ginghams are also striped—vvhich ali goes to sfaov the prominent role stripes are playing in the eeasoifls fashions. JULIA BOTTOMLET. ( in stakes and purses to ovners in 192d. * * * Bob Coleman, veteran catcher. ha* been signed as nianager of the Knox- ville team of the South Atlancie league. * * * In American footbail this sseason. James J. Fitzgerald of Tufts made the longest fleld goal by drop kick —33 jards. * * * Why doesn’t Nev Tork just ar- ganize an elght-team major leagri« inside the eitv and alvajs have a vinner? • * * Once upon a time a man made a sad mistake: He vent into a barber slmp for a quiek shave the day a'ter a base¬ ball scandal broke. — * * * An incurabie cjTiic is one vho viti call up a frlend on the team nest sura* mer and ask him hov the game 1» , going to come out tomorrov. ^ * * * Boli’ Connery of Št. Paul gradu a red anotlier of Ms piajers vitli the šale t>f Third Bašema n Julian W ; era, a voung- ster, to the Nev Tork Tankees. * * * Mike Mo Naliv, veteran utility in- ftelder of the American leagpe, is the new nianager of the Binghamton tenm of the Nev Tork-Pennsvlvania leagit«. » *- * Mtnneapoiis . is said. to have pahg ♦11,000 to iuiluth for Kddle Roddea, h očke,y star, vbite borb olubs : ver« metnbers bf the Amafeur Hočke.v asso- “NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 Darilo. Ona: “Neka stara ženica je pri¬ šla in prosila za obleko za stojo družino.” On: “Pa si ji kaj dala?” Ona: “Tvojo staro obleko, ki si jo nosil že deset let in mojo oble¬ ko, ki sem jo kupila,pred nekaj dnevi.” Ni razumel. “Prijatelju sem pripovedoval o navadi roparskih ptic in sem med drugim tudi omenil, da sova požre -svoj plen z dlako in perjem. In moj prijatelj me ves preplašen vpraša : “Ali ne s kljunom ?” Dijaška šala. Pred vojno je na vseučilišču v Monakovem poučeval pravo po¬ znani profesor Bauer. Zelo rad je imel šalo in pogosto je zahajal, kjer je bilo kaj veselja. Nekega večera gre na neko maškcrado. — Naroči si steklenico šampanjca. Ko pa misli sesti, se postavi pred njega dijak, oblečen kot postopač raztrganih hlač. kuštravih las. in spačenega obraza. Dijak ga nago¬ vori: “Poznani te; ti si profesor Bauer. Pri tebi sem se učil kazen¬ ski zakon. Od onega časa ne znam več ločiti pravice od krivice.” — Ko to izgovori, vzame steklenico in jo odnese. Odlašanje. Po ovinkih. Ravnatelj: “Zakaj ste bili od¬ puščeni iz zadnje službe?” Knjigovodja: “Ker sem pobeg¬ nil z ravnateljevo gospo.” Ravnatelj: “Vas sprejmem.” Ima prav. Zdravnikova vdova sreča .svojo nekdanjo služkinjo in jo vpraša: “No, Mina, kako je kaj ?” “Hvala, gospa, zelo dobro sem sc poročila.” “Tako? Kaj pa je vaš mož!” “Dimnikar.” “Torej »umazanega dimnikarja ste poročili?” “Umazan dimnikar je še ved¬ no boljši kot pa mrtev zdravnik.” Pri zdravniku. Gospa: “Gospod doktor, kaj ti vi napravili, ako bi bili tako pre¬ hlajeni kot jaz?” Zdravnik: “Kašljal bi.” Zadolženi gostilničar. Trgovec z vinom: “Ne stopim s praga, dokler mi ne plačate.” Gostilničar: “Ravno prav ,mi ni treba vratarja.” Vzrok. Moderna služkinja. “Papa. zakaj vsi slikarji in ki¬ parji predstavljajo zmago z žen¬ sko ?”■ “Kadar boš poročen, pa boš raz¬ umel.” Janezek: “Teta. povejte mi ka¬ ko pripovedko.” Teta: “Ne vem nobene.” Janezek: “Pa povejte ono o pridnem fantku, ki ima dobro te¬ to, ki vedno prinese s seboj kaj le¬ pega., kadar pride v vas.” Žena: “Rekel si mi, da mi boš takoj po poroki povedal vse taj¬ nosti svojega življenja.” Mož: “Saj bom, toda še-le na smrtni postelji.” Veter. Učitelj: “Kaj je vete 11 ?” Učenec: “Veter,,veter je zrak, ki se mu mudi.” Pokvarjeno veselje. Gospa dečku na rrlici: “Zakaj pa tako jokaš?” ! Deček: “Naš papa je utopil na¬ šo mačko. U-u-u-u!” | Gospa: “Gotovo ti je zelo hudo.” * Deček: “Veselil sem se že, da jo bom jaz.” Dvojčka. Mati je oba dvojčka skopala Gospa: “Prejšnjo služkinjo sem in ju položila v posteljo. Ko jima odpustila, ker je nosila, kadar me želi lahko noč, se eden ni mogel ni bilo'doma. moj plašč. Upam, da zdržati smeha, vi ne boste taki,” “Zakaj pa si tako vesel?” Služkinja: “Ne bojte se; tako “Mama. zmotila si se. Stankota’ staromodnih stvari jaz ne nosim.” si dvakrat skopala.” THE FEATHERHEADS NOK/ VANNV-tT WOULD BE EASV ENOUGH FoB VOU To SIMPLV 3AV I W/V3 SICK Oii ooT OF TfcnoN ON BUSINESS OB ANVTUinG- Dobro odgovoril. • Osel, vprežen v voziček, sreča na cesti Forda (Fordov avtomo¬ bil). Osel vpraša: “Kaj pa si?” — ^‘Avtomobil. In ti?” — “Konj,” od¬ govori osel in pelje dalje. Tako! “Poglej tam ono lepo gospo! Kar pomika me, da bi jo povabil na večerjo,” “Ne pojdi ji preblizu; preveč denarja velja.” “Kako pa to veš?” “To je moja žena.” * Soimds Like the “WolP Storp “NAŠ DOM”. 3. februarja 1927 Stran 13 Vesti iz ‘ega Goljufi s ponarejenimi bankovci, in. sina. ubitega. Ker se jim ni mo- Pred kakimi štirimi tedni so "Ja dokazati krivda, so ju izpusti- prišli v Odrancih v Prekmurju na'K na'svobodo. Po petnajstih le- sled ponarejenim 1000 dinarskim j tih pa se je sedaj javil 721etni Jo- bankoveem. Glas o dogodku se nijvan Čekov ki je orožnikom pri¬ znal, da je on izvršil uboj; k če¬ mur ga je nagovarjala žena umor¬ jenega. Čekov je po uboju pobeg¬ nil. Cirova žena pa se je poročila raznesel dovolj hitro in tako so v drugih vaseh mnogi drugi po¬ skušali svojo, srečo z lepimi novi¬ mi bankovci. Ivot aro so stavili ]oo — 200 dinarjev, z ostalimi 800; z nekim Bodinom, ki je bil tudi do 900 dinarji, ki so jih dobili na! zapleten v ta zločin. Po uboju je dobil Čekov samo 140 kron. Orož¬ niki so aretirali tudi Čirovo ženo. Kulturni škandal. svoj ponarejeni denar, pa so od¬ šli in se niso vrnili, da bi kupljeno blago odpeljali. “Kupčija” se je vršila v take mobsegu. da je za čelo.zadevo kmalu izvedelo orož-, Jz Vidma , ki je v asimilacijs- ništvo in takoj podvzelo potrebne! kem prob i emu popolnoma odpo- korake, da ljudstvo obvaruje pred j je izg!a marsikatera narav . goljufi. inost drakonska odredba proti Slo- 1 vencem, ki se je salnini upravite- Srvava fužinska drama . ]jem drugh pokrajin , koder biva . \ Belgradu se je dogodila kr-jj 0 Slovenci, zdela gorostana. Na- vava družinska drama. Neki mu - j vsozadnje pa so se ti sami sprijaz- elirnan Kruševljan je pred par lot i i n jj- £ n j 0 j n j 0 razširili tudi na prišel v Belgrad. Tu se je hotelj svo j e pokrajine. Tako so je zgodilo poročiti z neko Srbkinjo, ki je od j ud j s predpisom glede naslovov na pismih. Prvo so je ta zakon tolma čil tako, da mora biti poštni urad označen tudi v italijanskem jezi¬ ku. Tudi to ni še bilo dovolj. Sle- rov. On ji je postal nezvest in J e j clila. je zahteva, da morajo bili vse začel zahajati nazaj k svoji P^ijprajevne označbe na pismih samo v italijanskem jeziku. Končno je slov naslovljenca le. ..-.v Mali jan-'pomislijo pa. da bo izvoz izostal, skem jeziku. Navadna pisma, ki ker se en je. da železnica s 1. febru- se radi tega razloga odklonijo, naj ar jem zniža svoj kvantum na mi- se vrnejo pošiljatelju, če ga je mo- nimum. | goče identificirati; v nasprotnih slučajih se vržejo v koš. — Ogenj v Mergenthalerjevi hiši na Torej tudi pisma naslovljena v^ Selu. kraljevino (Italijo), ki nimajo ( Tovarnarja Mergenthalerja, ki naslova in kraja v italijanskem se je pred kratkim ponesrečil pri jeziku, se vrnejo ali vržejo v koš. J nekem karambolu, je zadela 10. ja- Anglež ne bo smel več napisati nuarja nova nesreča. Na podstre- Mister, Francoz ne Monsieur, Nc-.šju. svoje hiše je imel spravljena mec ne Ilerr in skromni Slovence, dva voza slame, ki se je ob devetih ne Gospod, ampak vsi bodo piša- 1 zvečer. na nepojasnjen način vne¬ li Signor; tako postanejo vsi ino- i a; / Nastal je-takoj velik požar, ki zemei in pa Slovani in Nemci, ki s0 niovli meščanski gasilci po- ... . . . - . j '• ° bivajo v Italiji, signori m s tern g as pj z c i e P0 poldrugournem lia- — Italijani. Minister Ciano. je na pornem gašenju. Tovarnar trpi zelo enostaven način rešil manj- _ precej škode, ki je deloma krita šinski problem v Italiji. z zavarovalnino. Ogenj je nastal najbrže vsled gorečih saj v dimni¬ ku. njega zahtevala, da prestopi v -pravoslavje. Ta je to tudi storil in nato sta se poročila. Takoj po po¬ roki je prišlo med njima do spo- ženi muslimanki. Ko je njegova žena to izvedela, je pobegnila od doma. Ivruševljan jo je poiskal in rekel, da se hoče ž njo spraviti. Toda medtem ko jo je poljubil, ■jo je- zabodel v desno stran prsi. -Nato pa je zabodel sebe v vrat in trebuh. Žena. je samo lahko ranje¬ na, moževo stanje pa je zelo tež¬ ko. Oba so prepeljali v bolnišnico. šovinistični Videm storil zadnji korak. Videmsko poštno ravna¬ teljstvo -je pred nekaj meseci raz poslalo okrožnico in ja dalo obja, viti tudi v listih, da mora bili ves naslov na pismih pisan v italijan¬ skem, in sicer samo v italijanskem jeziku. Potemtakem ne smeš več pisati gospod Jožef I. ampak: Si- | gnor Giuseppe. Pisma, ki ne bodo Smrt pod vlakom . j imela naslova v italijanskem jezi- Na novega leta dan zjutraj je ku .se vrnejo, ako je na njih ozna- vlak,' ki prihaja zjutraj ob sedmih na Jesenice iz Kranjske gore, pri¬ peljal s seboj '241etnega Franca Bedema, ki je pod postajo Dovje skočil pod vlak. Predno je storil to, je izpraševal železniškega ču¬ vaja, iz katere strani bo vlak pri¬ vozil. Ta mu je nič hudega sluteč povedal, da pride od Dovjega do¬ li. Službujoči uradnik na postaji Dovje je bil obveščen po sestri sa¬ momorilčevi, da se ji brat ne zdi normalen in naj hi vlakovodjo na¬ tančneje pazil na progo. Ret- je ta strojevodjo tudi o tem obvestil. Malo nižje postaje je res planil človek na progo, tako da vlaka ni bilo mogoče več ustaviti. Samomo¬ rilec pa je bil toliko prepozen, da ni prišel pod vlak, ker ga je ton- der zadel v glavo ter odbil. Stro¬ jevodja je nato vlak ustavil, nakar so železničarji samomorilca po¬ brali. Bil je še živ in naložili so ga v prtljažni voz. Bil je brez suknji¬ čen pošiljatelj; v nasprotnem slu¬ čaju se vržejo v koš! In v furlan¬ ski pokrajini, h kateri je tedaj pripadala tudi Goriška, se je začel novi ukaz izvajati z vso strogost¬ jo. Na stotine pisem je šlo v koš! Skoda, ki jo je trpela goriška de¬ žela radi tega škandaloznega u- krepa. je bila Ogromna. Ni si tež¬ ko misliti, kakšne zmešnjave so nastale. Ljudi ni bilo mogoče ob¬ vestiti o novih predpisih in tudi Oni. ki so novo odredbo čit.ali v listih, niso mogli verjeti, da se v dvajsetem stoletju v kulturni dr-, žavi izdajejo take odredbe. Prišlo je še hujše. Prosvetni mi¬ nister Ciano, ki je Slovencem do¬ bro znan po svojem grozilnem go¬ voru na tržaški pošti, pe odredbo videmskega poštnega ravnatelj¬ stva. potrdil in raztegnil na vse druge neitalijanske pokrajin«?, to je na vso Goriško in južno Tirol¬ sko. Tako je tržaško poštno rav- ča in telovnika. Med vožnjo na Je-1 nateljstvo objavilo v tržaških li seniee pa je v vagonu umrl, na¬ kar so vagon zapeljali pred poko¬ pališče ter mrtveca zanesli v mrt¬ vašnico. Samomorilcu se je omra¬ čil u mter je že ves teden kazal znake zmedenosti. Po petnajstih letih odkrit zločin. Leta 1910 je bil v subot iškem predmestju izvršen uboj. Neki ne¬ znanec je z lovsko puško ustrelil hišnega posestnika Stevana Čira. stili naslednje svarilo : — Doseda¬ nje določbe so se izkazale neza¬ dostne, da bi se-doseglo v skladu s kraljevim odlokom, da bi bil na¬ slov vseh poštnih pošiljatev iz. kraljevine in naslovljenih' v kra¬ ljevino. označen v italijansein je- ziku. Ministrstvo .predpisuje radi tega in v dopolnilo omenjenih do¬ ločb, da, se nimajo odpravljati ni¬ ti-navadne pošiljat ve, dane na po¬ što v kraljevini in naslovljene v Orožništvo je takrat zaprlo ženo kraljevino, če nista označena na¬ UBOGI RUDAR Nad našega rudarja se kopiči ši kana. nad šikano. Ena takih šikan POKOJNIKA SLOVENSKEMU je. da pride na delovno mesto kaki BORCU ZA SVOBODO mlad inženir, sedi tam celih osem j <3. Aleksandru Tomanu, enemu jur, si zapiše vstk gib k.i ga napra-J zll ied redkih še živečih soborcev j vi rudar pri svojem delu-,, kakor: p e tra Mrkonjiča. poznejšega kra- | koliko časa vabi, da liatrpa vozi-' ] j a 'Osvoboditelja, je vlada na tc- j ček s premogom, koliko časa rabi mf .ij u zakona o priznanju nacij 0- za odvoz in nazaj, postavitev le-' palnega delovanja z dne 22. ma- sovja, če rudar slučajno žveči- to- j a 3922 priznala skromno pokoj- bak, koliko časa rabi. da si ta griž- n j no k j j 0 Toman že prejema. 1 j a j odreže itd. (Dragi lian gre na Tako bo vsaj Toman brez morečih drugo mesto, potem pa se primer- skrki Z:1 vsakdanji košček kruha ja, kdo več naredi in nasprotno.' preživel zadnje dni. ki so mu še Zadnji čas se zahteva.Ida mora ru- ! , lt . r ,^ pk dar na posameznem delovnem me-' stu natovoriti 12 do. 15 vozičkov, drugače se mu zapreti z odpustom. Pri tem se seveda gospodje ne o- zirajo, da je v jami velik pritisk, proge zlomljene blata čez kolena, ker se jamski jarki ne čistijo ali jih sploh ni, velikokrat ni lesa. ker se preveč štecti itd. Produkci¬ ja: premoga je na višku in se še za¬ hteva. od rudarja več in več, ne Tel..: Orchard 2432 Mesar JOHN MELCHNER priporoča svoje vedno sveže ia suho meso ter klobase 16 - Ist A.ve. Nev/ York. N Y Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri leaicah, odvajanju vode, revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolezen, ali kako dolgo vas že muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. MOJE CENE SO ZMERNE in pri vsakem obisku vključeno moje osebno' zdravljenje. X-Žarki, .Preiskava krvi, Wa*ser- mannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje bolezni in zdravljenje. Vbrizganje' serumov 606 in 914. NASVETI IN PREISKAVA ZASTONJ DR. ZINS špeejalist, vstanovlj. pred 28 leti. 110 EAST 16th STREET, (med 4th Ave. in Irving Plače) XKW VORK ( ITI Vsak dan od 9 dop. do 8 zvečer; v nedeljo od 9 dop. do 4 pop. Stran 14 ‘NAŠ DOM”, 3. februarja 1927 (Nadaljevanje.) — Marjanica! Najpoštenejša žena je, bi prisegel vsako uro. — Pa bi bili vselej prisegli po krivem. Najgrša hinavka je ! Ali niste sami pravili, da vidite Repi¬ ca vedno laziti k njej ? — Moja žena’ ga je videla. A le dvakrat. — A kolikokrat ga ni videla? In kolikokrat ga ni videl nihče, ker je- bila noč? •— • Da bi Marijanica —? Ko¬ zlevčar je majal z glavo. — Žena mi je pravila, da je ves dan zakle¬ njena v sobi in da prej okuj e. — Zaklenjena je, a ne sama! • — - Le potrpite še malo; nekaj doži¬ vite, o čemer danes niti ne sanja¬ te. — Kaj neki? — V par dneh že zveste. Zdaj je glavno, da greste takoj k briv¬ skemu mojstru Gregorju Danetu. Enajst bo vsak čas. Če ga ni doma ga počakajte, ako pa že spi, ga zbudite in mu recite: --Zapom¬ nite si natančno vsako besedo,''ki vam jo zdaj povem! — Poslušam. . . Ampak čemu? Recite mu: gospod Gregor Da¬ ne, vi ste Žorž Danden! — Ni mogoče, gospa! — Vi ste Žorž Danden! Ne taji¬ te ! Za pričo sta Marjanica Kala¬ nova ,ki vas je tisto noč videla pi¬ janega pred hišo v Gradišču, in gospod dr. Repič, ki je prihajal pravkar od nje! -.Če pa ni resnica? — Tako govorite, pravim! Vi¬ deli boste, če bo Dane količkaj tajil! Toda o meni ne besedice! — Ali ne upam si kar tako. . . —■.Kakor hočete. Potem pa za¬ služijo tistih sto frankov Kobal ali Klančičar ali Gašperlin. Vas pa lahko naznanim radi zanemar¬ janja uradnih dolžnosti! — Ali gospa! Kaj takega! Če izvesta Kalanka in dr. Repič, kaj šem govoril o njiju ? — Kdo naj bi jima pravil? Da¬ ne bo molčal. — A zakaj dr. Repič sam ne po¬ ve, kdo je bil šaserjev pajdaš in zapeljivec ? — Zato ker igrata Repič in Ka¬ lanka ostudno komedijo. Ves svet imata za norca, da se sama dobro zabavata, — Pa odkod veste vi vse to? ■—- Dane in šaser sta bila tisto popoldne tukaj. Pijana kakor mu¬ ha, ki je padla v sod. Daneta sem zapodila, šaser ja pa vrgla na ce¬ sto. Tisto noč se je zgodilo. Nje¬ gova pivska kamerada, Kavčič in Dominik, sta tukaj pripovedovala da je bil Dane naslednje dopol¬ dne kot siratka zelen in da se je jedva držal na nogah. Ko so mu omenili Žorža Dandena, se je tako prestrašil, da je precej pobegnil domov. Kavčič in Dominik kajpa¬ da niti ne slutita, da sta hodila z Žoržem Dandenom, kakor je šaser spakedral Gregorja Daneta ;- am¬ pak dr. Repič mu je povedal v o-; braz, da je pravi Jur Tepec. Dane je prav dobro razumel njegovo zbadljivko, zato jo je odkuril. — Končno pa mi je izblebetal vše tu¬ di pijani profesor, to in še marsi¬ kaj, o čemer zdaj še molčim. — Dane — Danden! Strela jas¬ na, pa da nisem prej opazil podob¬ nosti priimkov! Saj je res čisto mogoče. . . — Čisto resnično je. Kar brez skrbi, Kozlevčar! Sicer pa velja samo poskus! Prepričajte se! če pa nočete, opravi vse kdo drug. Nocoj še mora sedeti Dane v pr- žonu. . . — Pa bo tudi! — je še dejal Kozlevčar, izpraznil skledo in od¬ šel. — Ko ga oddaste, mi pridite po¬ vedat, Še nocoj! Počakam vas! — Pridem. — Ne bo zastonj. Toda o meni nikjer niti besedice. — Prej se dam ubiti, gospa! Okrog treh zjutraj je že bilo, ko se je Verderberica iznova okle¬ nila. Muratovega vratu. — Kako blazno vas ljubim, ge¬ neral! Prisegam vam, da nisem ljubila še nobenega moža! Z vami šele sem spoznala ljubezen! — A vaš soprog? — Nikdar ga nisem ljubila! — Ne njega in ne nikogar na svetu! Prvi ste, general — ah! In zopet, se je ovila okoli Mu- rata in ga- poljubila kakor besna. — Nežika, Nežika, strašna ste, presladka! In verjemite mi: — mnogo sem ljubil, toda kakor vas še nobene! — O general, nepopisno sem srečna! Ali ni čudno koliko sem imela častilcev, lepih, mladih, ve- leuglednih. Toda za nikogar se nisem zmenila. Kakor kamenit kip sem se čutila, brez krvi, brez to¬ plote. Ko pa sem zagledala prvič vas, general, sp se mi ušibila kole¬ na, srce mi je hotelo skočiti iz pr¬ si in dih mi je zastal. . . — Samo gledali ste , me, gleda¬ li s temile svojimi nebeško kras¬ nimi očesci in ja.z sem gledal vas — ves očaran! Res spominjam se: samo poklonili ste se in z roko ste zamahnili, naj vstopim. . . —• Da, čudovito lep je bil ta hip! Oh pomislite: v istem trenot- lm so se nama odprla ljubezenska nebesa, šaserju, rdečelasemu. Alza¬ čanu, pa grob! V istem hipu! Ka¬ ko grozen slučaj! — To je bil tisti lopov! —• Tisti! Ali ni čudno? In po¬ mislite, v temle trenotku, ko sva bila midva zopet vsa blažena, je nekdo drugi v ječi obupno nesre¬ čen, dasi je nedolžen, kot novo¬ rojeno otroče. — Kdo je to? , — George Danden!.' — Ne poznam ga! — Saj ste razpisali nagrado 100 frankov, da ga primejo. Najpo- štenejši mož je, vzor meščana, hiš¬ ni posestnik, brivski mojster in za Francoze navdušen kakor malo¬ kdo, v Ljubljani. Iz prekipevajoče sreče, da ste vrgli Germane iz slo¬ venskih dečel, je popival s šaser- jem po kremah in plačeval zanj. Saj bi bil rad napojil vso vašo ar¬ mado ! Od viha pobesneli šaser je pa potem napadel v Gradišču ti sto Kalank.o. kakor je tisto popol¬ dne skušal objeti mene, malo tre- notkov prej, predno ste prijezdi¬ li vi do moje hiše. . . — In Dandin. . . Kakšno ime! Haha! — Piše se Dane_ Le Alzačan mu je pokvaril priimek. Pred dve¬ ma urama so ga aretirali. Prav nič ni tajil, od strahu bi bil sko¬ raj skoprnel in odšel je ponižno v pržon kakor ovca v zakol. Prise¬ ga pa, da ni z Alzačanovim činom prav v nobeni zvezi. — Kdor se med otrobe meša. . . — Ne, ne, Dane je imel le nesre¬ čo. Vse življenje ga preganja ne¬ sreča. Ljubil me je, a nisem ga marala. — Tudi on torej ? — Oženil se je z žensko, ki mu povzroča pekel, in iznova se je za¬ ljubil vame ter tiščal za mano. — Oho, še vedno?_ — A še vedno breznadno Zato pa je divje obupan in sovraži me nepopisno. -—■ Jur Tepec pač! -— Rajši Gregor Smola. O, Ge¬ neral, prosim vas: še danes do¬ poldne ga zaslišite! Tu ko se še sami uverite, da je Dane naj.no- dolžnejša živalca, ga izpustite! * -—- Gospa Nežika, ali ga ne lju¬ bite vendarle? • — - Nikoli! Nikogar! Samo' vaš. general! Samo vas! Toda poplača¬ la bi nm rada z dobroto njegovo sovraštvo, ki zvira le iz užaljene zaljubljenosti. Slabo govori o žen¬ skah. Naj jih pozna bolje po meni. — Nežika.,’ preblaga žena ste. — Torej mi izpolnete prošnjo in mu poveste, da sem prosila zanj® — Povem, čim se prepričam, da se ne motite! — On je svoboden! Hvala vam. general! Oh, ljubiti vas hočem da umrem v vaših objemih ! Murat se je vrnil v deželni dve rec šele ob svitanju. . . Zelo zado¬ voljen. A v zavesti, da se je tudi revanša zaključila z njegovim — porazom. Ko je nekoliko ur spal. ie vstal, se urno oblekel, pogledal v pred¬ njo sobo in velel: — Gaspard, prosim gospoda pol i kovnika ! Pred knezoškofijskim dvorcem se je pravkar menjala straža, - Turška muzika je svirala in občim stvo jo je poslušalo stoje v grn ! čah ali pa je promeniralo po cesti! od cerkve do rotovža gori in dol . : Tedaj je naenkrat vse obstalo. Iz osuplo.fti so obtičali vsi jeziki: in sto in sto oči se je razrogačilo v nepopisni radovednosti. Od glavne stražnice sem je ko¬ rakalo četvero grenadirjev z na , sajenimi bajoneti in v svoji sredi so imeli civilista. Ta evlist pa je bi domačin, ljub-! ljanski meščan in hišni posestnik, velespoštovani brivski mojster Gre gor Dane. Kakor stena je bil si - v obraz, prepadlili lic in krvavo j obrobljenih oči. V tla je povešal ; glavo, a stopal je naglo, z nervoz-j. no nestrpnostjo, kakor bi hotel j G”im preje uteči, pogledom, ki jih' je Čutil na sebi in ki so ga boleli, kakor bi ga bičali. In šele, ko je patrulja krenila v ozko in mračno Špitalswo ulico, so se razvezali ljubljanski jeziki iznova: — Za Boga, kaj naj to pomeni? Kaj je storil Dane? Kam ga ženo? Kaj se zgodi ž njim? — Kako se je pregrešil? Za ša¬ lo ga ne vlačijo po ulicah. — Strupen jezik ima! Kdo ve, kaj je gobezdal, zdaj ga obesijo zanj. Prav se mu zgodi! Drugi pa so ugovarjali: —: Sramotno je, kako postopa¬ jo z uglednim meščanom. Dane ni politik in prav gotovo je postal žrtev podlega ovaduha, ki se ho¬ če prikupiti Francozom. Svoje, razbojnike in tatove naj rajši lo¬ ve, nas pa naj puščajo na miru! — E, saj ni bil nihče navduše- nejši zanje kot Dane! Kar norel je od veselja, ko so prišli Franco¬ zi. O, in kako je psoval Avstrijo in avstrijske častnike! Ali se ne spominjate, kaj je počel na Tiču? Saj se je hotel pretrgati, tako je kričal in malial s francosko triko- loro IZdaj"pa ima svoje francoske prijatelje! Prokleto se mu zdajle kolca po Avstriji! In drli so za patruljo. Pred frančiškansko cerkvijo je posto¬ pal Kozlevčar. Ko se je približala patrulja, je urno stopil za vogal, da bi ga ne videl Dane. Ko pa je odšel po Gledališki ulici, se je Kozlevčar pridružil meščanom in jim razlagal: - - Žorža. Dandena ženejo! Jaz sem ga aretiral, jaz odgnal v pr¬ žon. In zdajle ga obsodijo! In Kozlevčar je vzdihoval': — ' Oh, če bi nas policajev ne bilo! — Vse bi vas poklali in nobena žen¬ ska bi ne bila več varna na svetu! Ampak mi skrbimo za vas! Pono¬ či in podnevi, v ledeni burji in v pe'klenski vročini, zmeraj smo na nogah in zmeraj na lovu za falo¬ ti kakor lovski pes. Hudič vzemi naše pasje življenje! Ljudje so strmeli, —Dane je Danden? Tisti, ki so na njegovo glavo razpisali nagrr- do? — On! Opolnoči sem ga poteg¬ nil iz postejel. Kot trepetlika se ie tresel in jecljal, jecljal je, ka¬ kor da se mu je zmešalo, ko sem mu dejal: —- Gospod Dane, z mano greste. Vi ste Žorž Danden, pa le nič ne tajite! Priče imamo, ki so vas videle; dr. Repič in gospa Ka-, lanova, in še ta in oni, ki vas po¬ znajo kot slab sold! — In kar se¬ sedel se je in se razjokal kot maj¬ hen otrok Še obleči se sem mu moral pomagati. Da, da, ee bi nas. policajev ne bilo! Ljudje so Kozlevčarja občudo¬ vali in vsi naenkrat so bili složni v prepričanju: Dane je največji, najnevarnejši falot in prav nobe¬ na krivica, se mu ne zgodi, ee ga takoj obesijo. Napojiti in naščuva¬ ti razbojnika, naj posili in zada¬ vi pošteno ljubljansko ženo, :— mimo gledati, kako lomi naliuj- , skaiii nasilnik vrata, počenja zve¬ rinstva. opriaša plen, potem pa se skrivati za izmišljeno ime, to je vredno najhujše kazni! Osramotil, je francosko armado, osramotil je Ljubljano! Pogine naj lopov! tDalje na 15. strani) “NAŠ 'DOMA 3. februarja 1927 Stran SVITANJE i pnkrajsalj Ia glavo'. Hajdite to- - j rej li gospe, ki jo obožujete, go- (Nadaljevanje s 14. tsrani) j spod Dane, in zahvalite se ji! Žen- - ; ska je nazadnje vendarle dobrota Tudi Dane je bil prepričan, daj vseli dobrot, gospod Dane. Zato gre v smrt. Odkar je bil v Špital¬ ski. ulici slišal, da ga iščejo poli¬ caji in patrulje ter je od ondi iz družbe prijateljev pobegnil do¬ mov, se ni več gen.il iz hiše. Žena niu je . pobegnila k tašči v Novo mesto in nikogar ni imel, da bi mu kuhal. A v gostilno si ni upal več! Zadnje krušne skorje' je pozobal, jo spoštujte in ljubite! Zbogom, Žorž Danden! z lit S krohotom je izginil pestri orjak v stransko sobo. Kako« je .prišel Dane zopet na cesto ? Tega bi he mogel niti sam po¬ vedati,'to^t mahoma se je znašel v veži Pri treh gavtrožeah. Tedaj potem pa je stradal, da se je kri- so'se mu uŠibila kolena, črno mu vil. lakote. je postalo preči očmi in krilce z ro- Saser ga je izdal. Zmotil se je. kanti se je lovil. Potem ni vedel j sicer v njegovem priimku in ime-j ničesar več. mi. toda kar sta Kavčič in Domi- Ko pa se"je prebudil, je čutil na nik uganila nevede, razkrije ob- 1 čelu mokro cunjo in slišal glas: last nedvomno in čimpreje in tem j — Vsega tega sta kriva le Ka- trdneje. Grozna je bila tista noč v ječi. •Na golih deskah sedeč je dolgo ih¬ tel, nato je utrujen zadremal. A hipoma se je prebudi), kakor bla¬ zen strmel v terno in zaihtel izno- va, Naenkrat pa se je domislil : — Kozlevčar mi je povedal: dr. Re¬ pič' in Kala uka sta priči. ; — Dr. Repič in Kalanka sta ga torej iz- lanka in dr. Repič;! Ril je glas Nežike Verderberi- ■ee. — Bogu bodi hvala, da ste mi prišli takoj povedat, gospod Ko¬ zlevčar ! Še snoči sem za Daneta prosila gospoda generala. Vedela sem, da ga ne prosim zaman. Kar zdelo se mi je, da ne ostane dolg-o p onedolžnem v pržonu. In, vi- ročila pravici v pest! Zaradi nji-j d rte, nisem se motila. najimenitnejšemu gospodu: Am¬ pak zapomni si: za vso sramoto In za. ves strah se imaš zahvaliti le Kalanki in dr. Repiču. Izplačaj jima.! Pa pošteno ! • Pri sosednji mizi so kartali frah coski podčastniki. Karte so bili prinesli s seboj, zdaj so prisili iz pipic in metali na sredo mize list¬ ke prav posebne vrste. Tudi na teli listkih so bili videti spomini na vihar, ki je zagnal francosko armado celo v miroljubno Ljub¬ ljano. Na vseli kartali so bile ale¬ gorične in simbolične slike revolu¬ cijskih idej in ciljev. Dane je poč a s jedel in poslušal: — Saj sem bila huda nate. Am¬ pak rada sem te imela vedno, Gre¬ gor, čeprav si počenjal velike ne- sednik in funkedjonar premnogih narodnih društev, pa kot advokat pogumno branil pravice sloven¬ skega naroda in jetzika in mu je priboril veljavo. Tudi nasprotniki Italijani so njegovo ime imenova- vali z na. j več jim. spoštovanjem. Bil je izvrsten govornik, ki je u- činkoval s svojo stvarnostjo-; v po¬ litični borbi tako z Italijani, kakor pozneje s slovenskim krščanskim ljudskim gibanjem ga je odlikova¬ la vedno noblesa, radi česar je bil v vseh krogih priljubljen in kot pošt en politik visoko cenjen. Od prevrata dalje je padla na njegovo dušo težka, senca, 'ko je moral gle¬ dati, kako se pod krutim tujevlad- jero podira v Primorju stavba na¬ rodnega dela, h kateremu je on s umnosti. Taka ljubosumnosti Da svojo veščostjo, pridnostjo in lju¬ dje, le 'sram ni! Preslabo poznaš ti (Dalje prihodnjič.) beznijo toliko doprinesel. Mir njegovi plemeniti duši i večen spomin njegovemu imenu! ju mora trpeti to sramoto in zara-l Na, pij. pij! — je silila Nit di njiju bo moral poginiti! Zakajjžika Daneta s čašo vode. — Potem Sta ga ovadila? Čemu nista mol- j se naješ, in precej t i bo zopet do-; eala, če sta že vedela resnico? In besen je.begal po ječi gor in dol in se vpraševal: Zakaj, čemu? Kaj sem vama storil ? Za Boga, ka¬ ko sta inč mogla izdati? Kalanke: niti ne pozna in dr. Repiču je ven¬ dar izkazoval vselej v.so čast, ki gre takemu gospodu. S čim se ji¬ ma je vendar zameril? Ali res ver¬ jameta, da je on kriv šaserjeve lopovščine ? Pa če verjameta, za¬ kaj nista prišla k njemu, da jima razloži, kakšna je resnica? — (j preklet a neusmiljenost■ Dr. Repič in Kalanka ga izročita krvnikom, a nikogar ni na svet n, ki bi ga branil in rešil. Tri pahnili so ga v veliko, nizko sobo s petimi okni na trg. Dolga miza, pregrajena z zelenim suk- nom je stala sredi, okoli nje pa se je vrstil stol za. stolom. In tam na steni je zagledal sliko v ogrom¬ nem pozlačenem okviru: iz nje je zrlo silno dolgo in strašno dolgo¬ časno obrito lice debelih ustnic in ozke lobanje, slika moža v smešno tesni, beli suknji, z ogromnim zla¬ tim redom na pršili in z zlatim ru¬ nom pod brado ter v tesnih rdečili huzarskih hlačali. Po dvorani.se je hipoma razle¬ gel. krohot in pred jajčastim okvi¬ rom se je pojavil orjak v višnjevi, z zlatimi cvetlicami izvezeni suk¬ nji, v ozkih rdečili hlačali, v viso¬ kih rumenih škornjih in na glavi bro. In Kozlevčar -mu je podpiral glavo in govorilu — Pa nikar se ne .ježite name, mojster Dane! Saj veste: služba je služba! Moral sem iti po vas! Iver ukaz je ukaz! O, policijska dolžnost je najtežja in najgrša ! — Kaj bi vam zameril! —- je dejala Mežika. — Ravno midva sva ga rešila sramote in celo smr¬ ti. Vi ste storili, kar ste morali in mogli. Ko sem pa potegnila še jaz nekoliko zanj. je bila njegova re¬ šitev gotova. In izginila sta. iz sobe. V reži. pa je dejala Verderbe- riea: —- Zdaj le pojdite. Kozlev¬ čar ! Vse mu razložim sama. A vi ne besedice! Prisegli ste! Ge Vas kdaj še kaj vpraša, odgovarjajte! edino: služba je služba, in ukaz je ukaz! Da mi niti ne črhnete več, Kozlevčar! — Kaj bi neki? Saj je resnica! — Tn sto frankov ste prejeli? — Hvala. Se snoči na glavni stražnici, — Tukaj še deset goldinarjev za vaš trud. Zbogom! Tn odšla je v kuhinjo. Kozlevčar je pa odštorkljal proti Sv. Petra cesti, obraz mu je žarel. -—'To je Ženska! Dar božji! Sto frankov mi je dala zaslužiti in de¬ set goldinarjev mi je navrgla še DR. OTOKAR RYBAR UMRL Dne 12. januarja ob sedmi uri je v zdravilišču Vračar umrl g. dr, Otokar Rvba r. Umrl je vsled pne- umouije. Di-. Rvbar se je rodil 12. sep¬ tembra 186b v Postojni; pravne študije je dokončal leta 1888 na Dunaju. Nato je izvrševal advo¬ katsko prakso v Trstu. Leta 1900 je bil izvoljen za deželnega po¬ slanca v Trstu, leta 1907 pa za dr- j žavnoga poslanca na Dunaju. —| Bled vojno je bil na fronti. Po. vojni pa je bil po zlomu Avstrije predsednik. Narodnega veča v Tr¬ stu, odkoder je prišel kot član Na¬ rodnega veča v Zagreb. Nato je bil odpoklican v Pariz kot član na¬ še delegacije pri mirovni konfc-| renči. Leta 1921 je bil imenovan za predsednika, delegacije za prvo konferenco držav naslednic v Ri¬ mu. Istega leta je bil L septembra imenovan za. poslanika v Carigra¬ du. Kot tak je prevzel vodstvo od¬ delka ža mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu. Na tem mestu je bil do svoje smrti. Kot tak je sodeloval pri neštetih kon¬ ferencah. Leta 1921 je bil v Porto Rosse. pri rapalikih pogajanjih, 1. 1922 na drugi konferenci držav naslednic. V St. Margheriti je bil glavni poročevalec. Pozneje je bil v Neftumi in v Benetkah. Številne mednarodne trgoinske pogodbe s; ZVITI MICHEL ANGELO 'Vojvode' Medici so zelo podpira¬ li italijansko umetnost, zlasti sli¬ karstvo. Kupovali in zbirali so sli¬ ke Rafaela, Miehel Angela' in dru¬ gih italijanskih'slikarjev. Drugi bogati Italijani pa so podpirali italjansko umetnost š tem, da so dovažali mnogo starih kipov iz Gr¬ ške. Prvi denar je Miehel Angelo na¬ pravil s' te.ni da je napravil po¬ snetke grških kipov, jih zakopal v zemljo, jih pozneje zopet izkopal ter prodajal, trdeč, da so zelo sta- ri. ) Nek kardinal je tudi kupil tak j kip in je pisal Miehel Angelu: —- | “Ne povej vsakomur, kje si jih iz¬ kopal. Prišel bom in bova jih iz¬ kopala še več.” Miehel Angelo mn je odkrito odgovoril : “Ako jih imate radi, Vam jih ni treba kopati, ker Vam jih lahko dovolj sam napravim.” Kardinal, ki je bil dobre narave, mu je odpustil prevaro. Miehel Angelo je pozneje sezi¬ dal katedralo sv. Petra! ki je naj¬ veličastnejša cerkev na svetu. Sli¬ kal je tudi ŠikStinskb kapelo. SOVJETI BOJKOTIRAJO ŽENEVO Ženeva, Švica. — Sovjetska Ru¬ sija je,odklonila svojo udeležbo tujimi državami so njegovo delaj pri gospodarski konferenci Lige Pokojnik je bil zelo strog, Vendar j narodov, ker se vrši v Ženevi. — pa splošno priljubljen zaradi fi-, Sovjeti bojkotirajo Ženevo, odkar in taktnega nastopa. Ž njim visokim generalskim klobukom, i iž svojega. Zlata zenska. V oltar bi okrašenim z nojevimi peresi. Junak bujnih črnih kodrov in čopastih zali seč v se je krohotal Danetu in vsklikal: — Vi ste Žorž Danden? Vi ste čestilec gospe Verderberjeve ? — HahahaT Vritg vas vzemi! Pred¬ stavljal sem si vas Vendar neko¬ liko drugačnega, pri moji veri! — No, dovolj ste bili kaznovani za svoje pajdašenje s tistim lopovom. Svobodni ste! Pazite se v bodoče! Pa vedite : če bi gospa Verderber- jeva ne prosila za vas, bi se bržko¬ ne še dolgo kisali po ječah, in kdo jve, če bi vas nazadnje vendar ne jo postavil, pri moji veri! iž same dobrote mi je privoščila zaslužek. Dane je bil res Danden. A iz sa¬ me dobrote je tudi storila vse, da so 'reveža izpustili. Postavi je bilo zadoščeno. Pravica je sita, moj žep je ppln, a Dane je zopet svoboden. Prebito bistra ženska! Takrat je stala pred Danetom že vrsta skledic ter steklenica je- ruzalemca. In Verderberiea je pri¬ sedla ter ponujala: •— Založi! Nič ti ni, samo lačen si! Ko se naješ, boš zopet sam svoj. Nič. ne mara j j vojna je m take nerodnosti se zgode lahko nega izgubi zunanje ministrstvo izvrst¬ nega delavca in odličnega patri¬ ota, Slovenci pa edinega višjega u- radnika v tem ministrstvu. V zgodovini slovenskega naroda ostane dr. Rvbar za vedno zapisan kot eden najodličnejših narodnih delavcev v Primorju, zlasti pa v Trstu, kjer je bil dolga leta pred sodnik slovenskega politi?. Urh štva, kot občinski svetovalec, de¬ žel n i 'iti drža vn i posla n ee ter pred je bil tam pred leti umorjen vjetski za sl o pni k Vorovskv. so- NAZNANILO Naznanjamo našim čitateljem, da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, f, pooblaščen pobirati naročnino za list “Naš Dom” za Red Lodge in okolico in ga našim rojakom top¬ lo priporočamo. Uprava “Našega Doma”. NAROčlLNI LISTEK Ime in prfimek ........ Naslov: hiš al; box št. .............. Mesto: ......drž.„ S teni Vam pošljem znesek $.. za celo- (pol-) letne naročnino na “Naš Dom.” “Naš Dom/' 455 West 42-nd Street, New York, N. Y. (Ta naročilni listek izrežite, ga izpolnite in ga pošljite ste« 7 ss naročnino)’ . ^ ,, RUSIJA SE BOJI VOJNE Moskva, Rusija, — V Moskvi bojazen pred vojno vedno bolj na¬ rašča in časopisje je polno takih vesti in ©kritij, zlasti opozarjajo na sovražnike sovjetov in posebno na Angiijo. Vsako leto se pojav¬ lja ta bojazen, letos pa še posebno, Mnogo vodilnih oseb je prepriča¬ nja, da je nevarnost za vojno več¬ ja kot kdaj poprej. Največja osebnost opozicije, Zi- novjev, je v svojem članku v “Po¬ litiki - ’ opozarjal" na vojno nevar¬ nost in zaključil z besedami: -— 4 “Pomnite sedaj, da nevarnost ob¬ stoja. Delujte za mir. toda ne po¬ zabite na, nevarnost. Toda pred vsem bodite, združeni v svojih vr¬ stah.” Največjo bojazen pred Sovjeti povzročuje pot fašizma v obmej¬ nih državah. Na Poljskem je mar¬ šal Pilsudski voditelj fašizma. Na Finskem je napol vojaška organi zaeija pod imenom "Sehutzcorpš” ki šteje 100.000 članov in je dobila 1.500.000 rubljev držav, podpore Tudi Estonska ima obrambno četo 30.000 mož. Istoštevilno četo ima Letvi j a.' Poljska ima več takih vojaških organizacij, med kateri¬ mi je najvažnejša pod imenom “Strelci”. Ta organizacija je bila s pomočjo Pilsudsega v preteklem letu potrojena in šteje danes POŠKODOVANA LADJA JE OD KLONILA POMOČ Na gorenji sliki vidimo norv eško .jadrnico Skolgrum. materi je vihar zlomil jambor, toda pri vsem tem je odklonila pomoč parnika Roma, Kapitan Rome se je trikrat ponudil, da reši posadko z jadrnice, ponudba pa je bila odklonjena, Ob času nesreče se je nahajala ladja 500 milj od Gibral¬ tarja, ' ' Skrajno nacijonalistična “Deut¬ sche Zeitung” zahteva, da se Vi¬ ljem vrne in pravi: “Služiti cesar¬ ju, poročni služiti Nemčiji. Zato je potrebno dedovati za obnovitev monarhije.” RADIUM ZA KRALJA Bukarešta; Emnuifska. — Bel¬ gijski profesor dr. Gluvs in -ra-' munski profesor Severanu sta pri- i šla iz Belgije v Bukarešto z radi- dobiva državno jeni za kralja Ferdinanda. Zdrav¬ niki so pričeli takoj z radijem zdraviti kralja. 250.000 mož podporo. Tudi Rumunska ima svoje faši¬ st ovske čete, dasi tam niso tako tesno zvezane z vlado. Vsi e d francosko - rumunske po¬ godbe so sovjeti izgubili vse upa¬ nje, da bi Francija hotela stopiti z Rusijo v diplamatične zveze, od katerih so sovjeti upali, da bi bi¬ le velika ovira angleško - italijan¬ ski hegemoniji v Evropi. Toda tudi za ruskega opazoval¬ ca, ki živi v Moskvi, je zelo težav¬ no napraviti si pravo sliko o polo¬ žaju, toda neprestano govorjenje o vojni nevarnosti* povzroča stal¬ no napetost. VILJEM SE BO VRNIL Berlin, Nemčija. — Medtem ko je 27. januarja prejšnji nemški cesar Viljem obhajal svoj 68, roj¬ stni dan, so naeijonalisti govori¬ li, da se Viljem namerava vrniti v Nemčijo, kakorhitro bo sestav¬ ljen Marsov kabinet, v. katerem’ bodo imeli naeijonalisti velik vpliv. Viljem bo še nekaj tednov po¬ čakal, potem pa bo na skrivaj od¬ potoval iz Doorna, kjer je našel za¬ vetje po begu iz Nemčije leta 1918 ter se napotil v Hoinborg von cler Iloehe blizu Frankobroda ob Meni kjer mu je pruska vlada prepusti¬ la veličasten grad za celo njegovo življenje. Politični opazovalci se strinja¬ jo v tem, da bo prihodnji kabinet tak, da ne bo nasprotoval Vilje¬ movemu povratku in predsednik Hindenburg bo odstranil vsak po¬ skus, da bi bil izgnan. Četudi se Vši naeijonalisti zavzemajo za tq, da bi se Viljem vrnil, vendar n is vsi edini v tem, ako bi bilo pri¬ merno, da se vrne tudi na prestol. Viljem je tudi ob zadnjem na¬ padu influence obvestil holandske oblasti, da podnebje v Doornu ni Žan j primerno in da je potrebno, 'da se iz zdravstvenih ozirov vrne'samo, da niso vsi narodi sprejeli v Nemčijo. . ^ duha locaruske pogodbe. Dobro MADŽARSKA NA REKI Budimpešta, , Ogrska. — Mini¬ strski predsednik grof Bethlen je na zborovanju svoje stranke in po¬ zneje na banketu razvil program vladne zunanje politike, kateri bo sledil nov parlament. V svojem prvem govoru je po¬ udaril, da vprašanje glede monar¬ hije še ne more biti rešeno. V dru¬ gem govoru je razpravljal o odno- šajih z Jugoslavijo in Italijo ter izjavil, da je Madžarska prijazna obema državama, da pa je bolj na¬ klonjena izhodu na morje na Reki kot je ponudila Italija, kot pa ka¬ terem drugem kraju, katerega je ponudila belgrajska vlada. Grof Bethlen je rekel, da je mi¬ nil čas rožljanja s sabljami in da je*za politiko miru. Rekel je. da marsikdo doma in na tujem priča¬ kuje, da bo podal svojo izjavo gle¬ de prestolnega vprašanja. Njim pa ne bo vstregel, ker to ni nujna potreba, da bi o tem govoril. Pre¬ stolno vprašanje mora ostati na strani, ker še ni čas za to, da se o tem razpravlja. Rekel je tudi, da je marsikdo mislil, da je vprašanje glede kra¬ lja samo notranja zadeva, kar pa ni resnica, temveč so v to vpraša¬ nje posegle razne tuje države in vsled tega tega vprašanja ni mo¬ goče rešiti. Na -banketu je rekel grof Beth¬ len : “V preteklem letu smo pričeli pogajanja glede našega izhoda na morje z Jugoslavijo, kar nam je bilo zajamčeno v trianonski po¬ godbi. Najboljše pristanišče. za naš je Reka. Z Italijo smo v naj¬ bolj prijateljskih odnošajih in med obema narodoma je najiskrenejša zveza. V dragih državah je nasta¬ la velika nervoznost zaradi naših odnosa jev z Italijo, kajti to kaže prijateljstvo z našim sosedom na ni h naprav za proizvajanje elek- jugu (Jugoslavijo! ne pomeni, da trične sile. V splošnem je industri- si želimo sovražnika na njeni dru-j ja navezana na premog, italijanš- gi strani (Italija). Nimamo nika-jka industrija pa dobiva vso svojo kih načrtov. Hočemo samo mir. gonilno silo iz elektrarn v severni Hočemo samo delati.” ( ...... . .. .. , . . ITALIJANSKO ZRAČNO BRODOVJE Pariz, Francija. -— Poročila iz Italije naznanjajo, da si je Mus¬ solini. ki ima poleg zračnega mi¬ nistrstva .v rokah še ministrstev, postavil za nalogo) da si bo v prihodnjih šestih mesecih^ V0 I ne osvoji drugo mesto v zraku, ka¬ tero zavzemajo Združene Italiji. Y vojni bi nekaj sovraž¬ nih aeroplanov moglo porušiti je¬ zove vodnih reservarjev, ki goni¬ jo-motorje v elektrarnah, in deže¬ la bi bila v kratkem času brez. vsa¬ ke gonilne sile. Zato je Mussolini postavil poseben oddelek inžinir- več dragih i ev ' katerih naloga je izdelati na¬ črt za obrambo elektrarn v času Generalu štab je tudi izdelal tia- tlržave za takojšnjo ofenzivo in čfe- medtemTvO ima Francija prvo me-lfenzivo zračnih sil v slučaju Voj- sto in Anglija tretje mesto. ne - Tekom mobilizacije bi to so- ne. Tekom mobilizacije h-tuI vra ^ no brodovje imelo nalogo od¬ bijali sovražne aeroplane in varo¬ vati mesta in središča industrije ter posebno vodne naprave. Mussolini je ukazal, da še vsi kadeti vežbajo v tem, kako uničiti sovražne aeroplane, še predno ‘se dvignejo od tal. Zračni minister ima. tudi izdelan načrt, kako bo pritegnil v vojaško službo vsak ci¬ vilni aeroplan, ako pride vojna nevarnost. Mussolini ima v svojem načr nič manj kot 1600 vojaških aero¬ planov. Spomladi bo imela Italija 182 škadronov vojaških aeropla¬ nov in zrakoplovov z 2310 častniki in 24.000 možmi, Italijanski generalni štab bo v času vojne posebno pozoren na važne hidroelektrične naprave. V zadnji vojni je imela Italija, veliko težavo dobiti premog, ker so po vseli morjih bili nemški podmor¬ ski čolni. Zato je fašistovska vla¬ da izrabila, vodne sile alpskih rek “Naš Dom” mora v vsak in postavila brez števila, električ- slovenski dom v Ameriki! OBISK INDIJANCEV V WASHINGTONU Dva poglavarja Nava-jo Indijancev Thomas Clonde in John. Docoydeyay sta, pred kratkim prišla v IrVashington ter se zglasila pri komisarju za indijanske zadeve. Navada Indijancev je, da vsako leto pošljejo svoje poglavarje v 'VVashington, da tam predložijo ko¬ misarju žeije svojega plemena.