r E ffi»-ŠI 5%." JSI Edini slovenski dnevnik Q] v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS 3 The only Slovenian daily -: in the United States Issued every day except -: Sundays and Holidays :- nLXTOX PI1AHNE: 4€87 CORTLANDT. liters m lecond-Olm Matter, »♦ptoabr H, Itd. »I Ih. Fart OVi~ mt Mtw York, M. T. uUr the Act o£ Co**rtn ol Mxrck l, 1879. XKLZFON FTMAMHM: 4997 COETLAJIM. NO. 128. _ ŠTEV. 128. List slovenskih delavcev r Ameriki. NEW YORK, MONDAY, JUNE 2, 1913. — PONEDELJEK, 2. JUNIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXI. PRIZORI S SLAVNOSTI, KATERE SO SE VRŠILE V NEW YORKU NA DECORATION DAY. 'GOVERNOR. >SUL7re AND HIS STAFF \N~THE I^EVIEWIVJG STAND. QAVAJOb__ J.CH*PAA1* OP Maine. THE- DURYEA ZOUAVES Važna proklamacija. Nova postava. Stavka v Paterson. Roosevelt zmagal, —o— Washington, D. C.. 31. maja. Danes se je uradno končala 22-letna borba za direktne volitve /veznih senatorjev s tem, da je izdal državni tajnik Wm. Bryan na ljudstvo proklamacijo o potrjeni 17. ustavni premembi. Kakor znano, je glasovalo zadnji čas /a to premejnbo 36 držav, ali tri četrtine izmed »kupnega števila. Označena predloga postane vsled tega pravomočni zakon in se bo volilo zvezne senatorje že pri prihodnjih volitvah po ljudstvu. Dosedaj sta bila imenovana po dva senatorja za vsako državo v dotični zakonodaji. Povodom te proklaiuaeije se je zbralo danes v kongresni zbornici številno poslancev in senatorjev; med temi je bil tudi kongresnik Harry St. George Tucker iz Virgin i je, ki je pričel že pred 22 leti prvi agitacijo za direktne volitve senatorjev. Njemu sta stala v tej borbi dolgo časa na strani tudi poslanec Rucker iz države Mo. in senator Borah iz države Idaho. Bryan je podpisal proklamaeijo s 4 zlatimi peresi; sedaj se bo poslalo prepise te proklamacije vsem onim 36 državam, ki so glasovale za premem bo k ustavi in tudi preostalim 12 državam. Pero, s katerim je državni tajnik podpisal ime "William" je podaril kongresniku Tuckerju, drugo pero, s kojim je označil ime "Jennings je obdržal državni tajnik sam zase, zadnje, z označbo datuma je pa podaril senatorju Bo-rahu. Washington, D. C., t. junija, j Senator Dillingham, prejšnji predsednik naselniškega odseka, skuša prodreti s svojo predlogo, ki bo, če postane zi.kon, precej omejila naseljevanje. Po njegovem mnenju bi ne smelo priti v Združene države vsako leto več kot deset odstotkov celotnega tukajšnjega prebivalstva kakega naroda. Te določbe se seveda ne tičejo Canade in srednjeameriških republik. Kakor hitro je maksimalna številka dosežena, se morajo poslati vsi ostali potniki, ki dospejo v Ameriko, brezpogojno nazaj. Izvzeti so oni, ki so namenjeni k svojim sorodnikom, trgovci in znanstveniki. Predloga tudi zahteva, da bi morale parobrodne družbe plačati od vsakega prekštevilnega pot-1 nika $100 kazni. Danes se začne obravnava proti 35 štrajkarjem. Alexander Bovd, urednik tukajšnjega socialističnega dnevnika, se bo moral zagovarjati zaradi šeuvanja. Obtoženi štrajkarji so baje vprizar-jali nt-uiire in se niso pokorili u- j k a z o m policije. Obtoženci bodo j skoraj gotovo zahtevali posebno i obravnavo in upajo, da bodo prodrli. i Ostali sta v kar j i so imeli vč-velikansko zborovanje, na katerem so govorili Elisabeth Gurley Flymi, Tresca in Quinlan. Kianul pasa, v Smirni. Carigrad, Turčija, 1. junija. — Kiamil paša, bivši veliki vezir in državnik, je bil po njegovem po-vratku is Egipta, kamor so ga poslali Mladoturfci, takorekoč jet- rn. >val v Smir- gfla Opustošenje vsled viharja. Lexington, Ky., 1. junija. — Čez srednji Kentucky je divjala danes silna vihra v spremstvu toče in silnih nalivov. Povzročena škoda je ogromna. Najbolj oško-dovni so farmerji, ki so nasadili pre šni teden tobak. Vihar je zahteval tudi človeških žrtev. Pod razvalinami hiš«, je našla smrt cela družina in več ljudi je ubila strela. Ponesrečil se s hidro-areoplanom. San Francisco, Cal., 1. junija. — Ray Francis, dobroznan avija-tor, ki je manevriral danes popol-! dues s vojim hidro-aeroplanom, je j padel tekom poleta v morje ter bi j bil skoro utonil s svojim sopot- j nikom, katerega je imel na krovu. Oba moža je gnalo kako miljo daleč ven iz Golden Gate v mor-! je. predno se je rešilcem posrečilo J spraviti oba na varno. Francis pravi, da je zadel v vodi na neko j bruno vsled česar se je razbil j spodnji del aeroplana. Škoda zna-' ša $2<5CO. Japonski kristijani priporočajo potrpljenje. Sacramenito, Cal., 1. junija. — Japonski vladni uraduiki ter trgovci, katere je poslala japonska vlada sem, da prouče razmere med svojimi rojaki v Californiji, so na nekem zborovanju opomnili kakih tisoč Japoncev, naj zidajo na pravicoljubje araerikanskega naroda, ki bo za zadovoljiv način rešil vprašanje glede državljanstva inozemcev. Odlikovanje Pearya. Geneza, Švica 1. junija. —; •Svicarka Geografična družba je izročila včeraj znanemu odkrite- j lju sevrnega tečaja, ameriškemu j podadmiralu Robert E. Pearv-u ! veliko zlato kolajno za njegove' zasluge. Pri tem slavnostnem aktu so bili navzoči tudi ameriški konzrul Francis B. Keene, ter soproga in hčerka Pearya. Nov rekord. Philadelphia, Pa., 1. junija. — Charles E. Burborow je preplaval danes 16 milj v petih, urah in 54 minutah. To je dosedaj največji rekord v plavanju. Marquette, Mich.. maja. — Velezanimiva tožba bivšega predsednika Roosevelt a /. George Ne-wt 11 oni. urednikom tednika "The Ishpcning Iron Ore" se je danes zaključila po teden dni trajajoči obravnavi in to s sijajno zmago Roosevelt a. Razne priče so' namreč pred poroto dokazale, da Roosevelt ni bil še nikdar vdan pijači torej ga je označeni tednik po krivici proglasil pijancem. Porota je spoznala torej Newetta po kratkem posvetovanju krivim obrekovanja ali žaljenja časti, nakar je prosil urednik tednika "Iron Ore tožnika Roosevelta odpuščanja. Roosevelt je na podlagi tega odstopil od zahtevane odškodnine $10-000; tožbenc stroške bosta morala plačati tožnik in obtoženec vsak zase. Vendar je priznala porota Rooseveltu 6c (šest centov) odškodnine za razžaljenje časti, v kolikor namreč določa postava države Michigan. Roosevelt je bil izida svoje tožbe zelo vesel, in se je porotnikom zahvalil za ni j h vestno poslovanje. V svojem zagovoru je označil. da mu ni bilo pri tem za denarno odškodnino, temveč edinole za svoje dobro ime in da se bo lahko tudi v prihodnje izognil sličnim napadoni. Roosevelt se je takoj po končani obravnavi odpeljal proti New Vorku. Grehi časnikov. | Mehiško posojilo. Z Balkana. Kako velik upliv imajo lahko —o— Mehiška vlada bo dobila napro- Scfija, Boljrarsko. 1. junija. — časnikarska poročila nam kaze -, no pos(>jih> $lfMMM10.flOO, za že- Včeraj sta se sestala na meji bol-zopet povest ° *>fau^u, R b znie, in upravne stroške, ako s. ,;irsk; in srbski ministrski pred-ders Walker iz Maeon (;a„ ki je >)ri sostavi formalnih papirjev ne .(.(lllik. Pogovar ala sta se dolgo pomotoma vzel par tablet subli- dogodi danes kaj izvanrednega. dolg« danjetn položaju in l.ako 1>" mata živega_ srebra mesto uspa- X;1,0dna železnica v Mehiki je v ukre„ilo. da bi zavladalo valnega prašeka. kar je povzročilo njegovo smrt. Upliv tega po ročila je bil ta. da ji' marsikoga sindikata mikalo umreti počasne smrti brez bolečin in v New Yorku imamo se- vladnih rokah, ker ima vlada pre- p težno večino akeij. Od akei skega pravijo zdravniki, da ju je pripisovati poročilom žolte preše o t prijateljstvo med zavezniki. 3clun, Macedonija, 1. junija, kateremu pripadajo i — Grške in bolgarske čete na me-pnriške. londonske in ne\vyorške j j so dobile sie^r strogo povelje, . banke, si hoče vlada izposoditi da se morajo izogibati vsem so- , daj dva taka slučaja, o katerih $75.000.000. vlažnostim, pa se vendar ob vsa- Portirio Diaz in drugi premož- j ki priliki spoprijemajo. Grški po-„ „ ni Mehikanci, ki so imeli pred i slanik se je izjavil, da Grška noče isluca u W alker. Neko poroeilo Maderom moč v rokah ter so Hu-i biti odgovorna za posledice takih j pravi celo. da je neka mlada de- erto že spočetka podpirali.'so se f spopadov, klica priznala, da je le vsled teh ua vse mogoče načine trudili, daj Z grškim ministrskim predsed-porocil prišla do ideje, da izvrši omogočijo sklenitev posojda v Pa-r nikom se je dolgo časa posvetoval na tak nacm samomor. ,izu. Kakor se poroča od avtori- srbski poslanik v Sofiji in več V zadnji številki zurnala Ame-, zirane strani, je sedaj sklenitev j srbskih častnikov. Kakih deset ncan Medical Association se go- smatrati za perfektno ter je le še j milj od bolgarske meje zbirajo von o tem slučaju, ter pravi, da treba uravnati zadnje formalite- Srbi veliko vojno silo. take zamenjave niso redke. A po- te. V prvi vrsti so interesirane ročila v marsikaterih listih, kako tvrdke Kuhn & Loeb, Ladenburg, se je mož obnašal, da je delal dov- Thalmau, Speyer & Co. tipe ter mirno pričakoval smrti, ___ so taka, da bi se jih ne smelo dovoliti, ker pretiravajo.ter dajejo Nove postave indirektno navodila, kako ojno London, Anglija, 2. junija. — Poročevalec "Daily Mail" naznanja da se je odpovedal grški I ministrski predsednik, ker se bo-| ji vojne, ki bo najbrže izbruhnila ; med zavezniki. šiti brez bolečin samomor. ) S. 1. junijem stopile so v državi f New York sledeče nove postave: ■ Odprto mleko se ne sme več pro- j Zaklad, i dajati na drobno po drugih trgo- San Francisco, Cal., 1. junija, j vinah kakor samo po oblastveno I Ko je pred dobrimi štirimi meseci Jutri potrjenih mlekarnah. Prodajalci : zadel parnik "Corcoran" ob ska- Padel v nemilest. Rim, Italija. 1. junija. — Kardinal Vincenzo Vannutelli je bil v Parizu na nekem banketu, kjer so bile ženske precej dekoltirane. Ko je sv. Oee zvedel, mu je dal oster ukor. Papeževa 78 letnica. Rim, Italija, 1. junija. — bo praznoval papež Pij X. svojo živil morajo označiti na vsakem Sf" hudo poškodoval, je pa- 78 letnico in v Vatikan je prišlo originalnem zavitku, škatljic-i ali del v morje jeklen zaboj v kate- že neštevilno brzojavk iz vseh steklenici čisto težo vsebine ali rom jp bilo $6.">.000. Ker zaradi j delov sveta, v katerih se čestita blaga. Telefonska pristojbina med ' prevelike globočine niso mogli j papežu ob priliki rojstnega dne. New Yorkom, Coney Isld.. Bath potapljači ničesar opraviti, bodo j Posebne si a vnos t i se ne bodo vr- Beachem. Bay Ridge, Midwodom I poskušali zaklad s pomočjo veli- l šile in papež sprejme le najožje in Canarsie znaša od 1. t. iu. na- 'krnskega magneta Vročina. Kansas City, Mo.. 1. junija. — Vročina po nekaterih krajih Okla-home je danzadnein večja. V Bar-tlesville znaša temperatura sto sorodnike ter osebe svojega sprem- j mesto 10 e samo 5 e. stva. v rs je. i • — dvigniti na po- Trden starec. Danes je nastopil 1446 milj dol-; V bi ižini Petrograda, Rusko, se - go pot iz New Vorka do Minnea-^ je vzdignil z aeroplanom v zrak Polisa^ Minn. 75. letni Edward Padec. Ubogi učitelji. Bcstcn, ]\Iass., 3. junija. Massachussetts je kakih 4000 Pnvsnn AV^tr,« __u > ljudskošolskih učit-liev ki imaio Porocnik ^ alabuhkin. V višini 500 ! katero bo 3 1 ' ^'čevljev ie motor odnnv.d., 5„ 1 \Chicago, 999 milj od- daljeno od tukaj, namerava do- koma j od —10 tedenske plače. Po drugih državah so plačani še slabše. Ljev je motor odpovedal in zrakoplov je padel na tla. Poročnik je obležal mrtev. speti dne 9. julija, v Minneapolis, Minn, pa 2. avgustva letos. L ______ ______ GLAS NARODA, 2. JUNIJA, T 913. "GLAS NARODA" (Slovemc Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co« (a corporation.) - FRANK SAKSER, President JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in C an ado........................$3.00 " pol leta...... ................ 1.50 " leto za mesto New York.......4.00 " pol leta za mesto New York . . 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 ......pol leta............. 2.55 " " "četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $2.00. ^ Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4678 Cortlandt. Članom J. S. K. Jednote v premislek. Mnogokrat se eujejo predbaci-vanja v posameznih društvih, da so prispevki za J. S. K. Jednoto previsoki, ali pa. da so višji od drugih Jednot. Prispevki so res višji nego drugih Jednot, ali vsakdo naj pomisli, da J. S. K. Jed-nota daje tudi največje podpore, to je v slučajih nezgod, dalje daje umobolnim podpore, prevzame bolnike po 20. tednu itd. To vse velja denarje, a odkod vzeti, ako sami ne bodemo vplačevali? Rezervni sklad mora ostati, do gotove svote se more zanj nabirati in to za izvanredne slučaje, recimo za večje nesreče, epidemije itd. Rezervni skladi Jednot so tudi zagotovilo za dolgi obstanek Jednote, ker pomisliti moramo, da se vsi staramo, star človek mora umreti, mlad je pa izpostavljen raznim nesrečam, ako ga kaka prizadene, da preje umrje. Pomisliti je potreba tudi. da razne države predpisujejo doneske, kateri bi se imeli pobirati za u-smrtniuo in se na ta način zagotovi obstoj Jednot. Država New York predpisuje za $1000 zavarovalnine $2.49 doneskov na mesec ; kako je v drugih državah, pisatelju teh vrst ni znano, ali lahko bi poizvedel. Dalje se iz posameznih zavarovalnih skladov ne smejo vzeti svote in uporabiti za druge namene, nego se vplačujejo. Ako se to kje zgodi, se ravna protipostavno, ako bi se kako društvo ali posamezni član pritožil pri zavarovalnem komisarju, da se doneski za podpore uporabljajo za kaj drugega, bi utegnila taka Jednota zgubiti svoj charter. Mogoče pa je le, da ako v kakem skladu denarjev preostaje od asesmentov, v drugem pa primanjkuje, da se sklent delegatov in na ta način bi zborovanje veljalo še enkrat toliko. Res je, da mora vsak član in vsako še tako malo društvo plačevati enake doneske za zborovanje, nego velika društva, da po tem mnenju tudi zahtevajo svoje delegate. Star praktikar sem, a prepričal sem se. več ko je delegatov, bolj dolga in dražja so zborovanja in na ta način rastejo stroški. Veliko delegatov pride na zborovanje nepoučenih od svojih društev, radi se oglašajo k besedi, češ, da bodo doma videli, da sem kaj delal, a pre- I mnogokrat se zgodi, da ne govore o stvari na dnevnem redu. Take debate veljajo denar in vsaka minuta mora biti plačana. Vse to je vpoštevati in naposled se sprevidi, da velika društva plačajo več nego mala društva za zborovauje. Ni moj namen komu krajšati kake pravice, ali iste prikrajšati, toda najti se koneč-no mora vendar neka srednja pot, da se bremena ne nakladajo preveč, a podpore tudi ne prikrajšajo, torej se da hraniti le pri izvanrednih stroških in največji izvanreden strošek je glavno zborovanje. V naprej pa sem že za vsako novo izmišljeno uplačevanje, kar bi pomenilo povišanje a&esmen-tov. Res je, da delegatje lahko sklenejo kar hočejo, ali vpoštevati je treba, na kak način se to godi in kako deluje potem doma pri društvih. Zato naj društva že sedaj doma pouče svoje delegate, da jim nikari naj ne nakladajo še višjih asesmentov in naj bodo ta pod katero poljubno krinko; sila in oktroiranje ni nikoli dobro in nima stalnosti, a tudi ne spada v podporne Jednote. Naše Jednote so v prvej vrsti podporne, vse druge špekulacije in politika naj se pa prenese na drugo polje, a ne na podporno! lepo in prijetno je bivanje v krasni prirodi! vzklikne ona. — Zares krasno! Ali koliko ljudi je, ki je ne morejo vživati! ji odvrnem. Ko se odpočijeva mi reče: — Pojdi, dragi, greva domov. In podava se proti domu. Prideva do bistrega potoka, kateri tako ljubko žubori v dolinico. Na levi se pase na prostranem pašniku ko carino imenujemo finančno carino. Ima pa carina namen ščititi domačo industrijo in obrt pred tujo konkurenco in se zategadelj pobira od tujih izdelkov in pridelkov: ta carina se imenuje varstvena carina. Carina na kavo. riž. čaj itd. je finančna carina. ker jo pobira država le za- to. da si preskrbi dohodkov. Ca precejšnje število domače' živinei j r"la predmete ne more bitij v~-a pn.vtM. Pod košatim drevesom veselo pi-»varstvena carina, ker Avstro Državljan naj plača in molči. In konsument res molči in da ne čuti tako gladu, si zadrguje s pasom trebuh, da je že preščip- ( ljen kot mravlja. Obsežni trebuhi j so postali jako redki. Toda vrniti se moram k pred-j metu. Cena blaga se ravna po proiz- { . vajanju in potrebi. Če se proiz-! blaga, ali pade kon-1 sum. aii pade eena. Če se pa po-j bombaževo (koton) olje. vino itd. pa je varstvena carina, ker Avslrija pridela mnogo oljčnega oija, še več vina in zategadelj ščiti država to panogo avstrijskega gospodarstva z visoko ea- tudi tuje blago. Ta vpliv pa se i lahko omeji s carino. Ni vseeno,! ! -1 i kateri predmeti so dragi, katero; blago ščiti carina. Najhujše se občuti draginja živil. Jesti mora vsak. želodec se ne briga za draginjo, otroci ne povprašujejo o-! rino na tuji pridelek. Uvoz bom-!c.eta ali mamiee kje vzame, oni', bazevega olja se je skoraj popol- J(. ljo-Mljt) -r,.ti Zategadelj je vsakomur na tem, da dobi živež ko- Dopisi, noma potlačil. O potrebi in koristi carine so mnenja jako različna. So taki, ki zahtevajo odpravo vsake carine in pravijo, da mora mednarodni promet biti prost, neoviran. To so privrženci takozvanega sistema proste trgovine. Drugi zopet zahtevajo visoko carino na vse tuje, češ, da se liiora domača industrija. obrt in gospodarstvo ščititi pred tujo konkurenco. To so privrženci takozvanega sistema varstvene carine. Vsak teh sistemov ima svojo dobro in slabo stran. Na Angleškem ni nobene carine, ki bi naj ščitila domačo industrijo. Sirovine in izdelki j so tam prosti carine; le od živil, kot je kava, čaj, tobak, vino itd. se pobira užitninski davek kot carina. In vendar je Angleška najbogatejša država. Druge države pa imajo varstveno in ti- ska pastir na piščalko ter se ve- Ogrska teh predmetov ne pride- množi konsum. aii pado produ k-| seli lepega dneva. A na desni se I ,UJV 111 ^^egadel.1 se Z UVOZOm Lija pa |)0skoči eella. *a eeiie razprostira vinograd z lepim trs-|teh P^metov ne dela konkuren-1 domaC.ega biaga pa lahko vpliva , jem in hramom v sredi. Greva pol™ pridelku. Carina na potu med zelenimi travniki in njivami, na katerih rastejo poljske rastline. Pogled po okolici je čaroben. Nekako v sredi dolinice. skozi katero teče precejšen potok, stoji prijazni kmečki dom. Nekoliko vstran se vidi lepo o-hranjeno gospodarsko poslopje: hlev, skedenj, kozolec; na robu sadnega vrta se nahaja sadna sušilnica. Lepo dekie ob moji strani me prijazno povabi pod streho ljubega domovja; posadi me k belo pogrnjeni mizi, postreže me z najboljšim vincem in reče: — Tu ostani! To je tvoj dom. tu je najino domovje... Nenadoma slišim glas poleg sebe. Nekdo me ogovori: — Kako pa, Charley / Jaz pa v naglici: — O dobro, mu odogovorim. Ko se pa dobro zavem, vzkliknem ves presenečen: O kismet, kismet! Kje je i moj dom.' Kje krasna deva? Od! tega časa vedno mislim na far- J me. Ko bi se le kje dobilo kaj takega ali podobnega. Zato pa toplo prosim naše trgovce in agente y. zemljišči iti farmami, posebno Terbovčevega Toneta, ker on se razume na oboje, da mi naznanijo, ako bi se kje dobilo na prodaj dekle in farma. Na Terbovčevega Toneta imam posebno piko. odkar sem videl njegovo sliko. Ne vem, kaj je, ali nevošlji-vost ali sočutje, najbrže nagaji-vost. Ou prodaja namreč ženski lišp, obenem pa občuduje lepoto živih cvetk. — Vem, da g. urednik misli, da tega dopisa ne bo konec. K zaključku torej še par besed. Delavske razmere so še precej dobre, dela se domalega vsak dan in tudi zasluži se nekaj. Kakor čujem, nameravajo tukajšnja društva prirediti na praznik neodvisnosti t. j. 4. julija veselico s plesom. Pozdrav vsem čita-teljem in čitateljicam "Glasa Slovensko katoliško ® se prične 1. septembra na delavski praznik (Labor Day). O konvenciji bom že še pravočasno podrobnejše sporočil. Pozdrav celi Jednot i! — A. Germ, predsednik. Adamsburg, Pa. — Že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Prosim, uvrstite te-le vrstice v predale cenjenega lista "Glas Naroda". "Kdor govoriti kaj ne ve, ta vreme h val* j al' toži", pravi pesnik. Pa začnimo torej pri vremenu. Krasni in lepi maj je letos bolj mrzel; prve ilni je bila še slana, katera je napravila precej škode na raznem drevju in zelenjavi, zatem je bilo nekoliko toplih dni, nato pa mrzlo deževje. Toliko o vremenu. — Oni dan je bilo, ko se počasi še t am po potu v čistem majskem zraku. (Povem, da sedaj se šetam. ker imam poškodovano nogo, pobilo me je namreč v premogovniku.) Naenkrat se mi zdi, da se sprehajam po zelenem vrtu, med gradami polnih pri zborovanju take doneske \ duhtečih cvetk. Ob robu gredic spremeniti, to je za eden sklad j rastejo pritlikava sadna dreves-znižati, za drugega pa zvišati, j ca. Zares krasno! Šetam se v plačilo bi pa ostalo enako kakor senci le pot ič nega grmičevja po-dosedaj. | dam se v prijazno in lično z zele- lavanredni to je tekoči stroški j njem obdano utico. V tej ntici pa veliki, a ne dajo se zmanjšati, mizica in stolčka dva. Nasproti se mi ljubko smehlja krasna deva z lepim šopkom cvetlic v roki. Kakor zamaknjen strmim. A ona nalahno vstane, se mi pribli- Braddock, Pa. — Ker dobivam od krajevnih društev J. S. K. J. venomer vprašanja glede volitev delegatov, sem se namenil na tem mestu šo enkrat pojasniti celo stvar. Pri društvih, ki pošljejo samo po enega delegata, naj bo ta delegat zastopnik, ki je zastopal društvo ob vsaki priliki. Drugega naj izvolijo le v tem slučaju, če bi se za-1 Naroda''! — Drago tin Žele. stopnik odpovedal. Konvencija Sunnyside, Utah. — V noči od 25—2i». maja je zerorel veliki likor mogoče ugodne cene. Vremenske nezgode se boji meščan ravnotako kot kmetovalec. Če. pobije toča. ali vzame mraz |>i'i-1 delke, ni prizadet samo kmetova- j lee. ampak tudi njegov odjema-j Iec. Vsaka carina na razne indu- j strijske proizvode je te prolzvo- j — de podražila le v orist nekaterim i industrijeem, pa v veliko škodo vsega prebivalstva. Za primer nam zadostuje le železo. Združbe j te industrijske panoge delajo milijonske dobičke, izkoriščajo grozno ves konsum. Istotako je s carino na zrnje. Od te visoke carine imajo korist le ogrski in avstrijski veleposestniki in židje. drugi kmetovalci pa so postali še J večji reveži. O delavskih slojih sploh ne govorimo, ker je Škoda vsake besede o preveč znani bedi Tu vlada na korist privilegiranim aristokratskim in židovskim kmetovalcem in industrijalcem velika revščina. Visoka carina na tuje kmetijske pridelke sploh ne ščiti domače produkcije, ker Avstrija pri-! dela premalo, je navezana na u-; voz od drugod. Visoka varstvena j carina na zrnje omogočuje le o-! grškim veleposestnikom in ži- Z<šd!n)ene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Initorporircno dne 31. janunrja 1902 v državi Pennsylvania. I ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN' OERCMAN', Box <583, Forest City, P«. Podpr««lj!t-5 tflllock. Pa. i. tajnik: IVAN' TEL BAN, Bos 707, Forest City. Fa. n. tujnlk: JOHN OSOE1N. Box 492, Forest City. P«. ; Bla*ajn!k: MARTIN Al LTIIIC, Eox 637. Format City. Pa. NADZORNtKlt Predalnik nadzornega odbora: KAROL Z A EAR, Box 647. Forest City, P*. I. nadzornik: IGNAC POOVASNIK. 4734 Hatfield »t-, 1'lttflbur*. i'«.. II. nadzornik: FRANK SUNK, £0 Mill St., Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- Ird St., Rock Spring!, WyO- PCROTNI IN PRI2IVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OUP.ECAR, Box 402, Witt. IU. I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 61, Mineral, Kana II. porotnik. ANDREJ SLAK,, 7713 Isater St., Cleveland. Obi*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. KELISKAR, 6127 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. City, I" Doplai naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 707 ▼ Foreat DruStveno jlasllo Je "GLAB NARODA". je moj brgt FRANK KAT-ŠKK Pred par leti se j'* nahajal nekje v Pennsvlvaniji in sedaj ne vem za njegov naslov. Prosim eenjene rojake. če ke-(lo ve, tla mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Kaushek. Box 2."». Trail. 15. C., Canada. :il-f»—2-G i nančno carino. Splošna prepoved y t(iil sinjc.v vsakega uvoza ne obstoji v nobeni državi. Nekatere di*žave so prepovedale uvoz le nekaterih predmetov. Toliko sem hotel navesti v pojasnilo besede carina. Glede carine tudi Avstro-Ogr-ska ne dela nobene izjeme, ampak ima tako tinančno kakor varstveno carino. Carinski zakon iz leta 1906 je prinesel visoke postavke na vse predmete med-idonu ■ /-1UJ<- na nuuimpestanski borzi, lom večkrat zabodel nekega ru- K(1or je gledal divjanje teh ži- skega oficirja; oficirje padel lnr- dov in magnatov na borzi, kako tev na tla. Na ruski vpijejo, se suvajo, ruvajo in te- ivi pejo, si je mislil, da so znoreli,! Eden teli j,- rekel, da stavi, da se ali da so obsedeni. In 11a tak način so mešetarile iu barantale prej omenjene tri stranke. Vlada je hotela imeti višje dohodke iz carine. Kestranek, to je vodja industrijeev, j<- hotel kaj za svo- sem. dokler se razmere ne s]>re-mene. Ko bo kaj boljše, bom že sporočil. Pozdrav! — Frank .M at ko. San Francisco, Cal. — Le ma- lokedaj se sliši kaj iz naše naselbine. čeravno nas je precejšnje število Slovencev tukaj. Kar se dela tiče, ni ravno preslabo za delavce, ki pripadajo k raznovrstnim unijam, kot 11. pr. Construct ion Iron Workers, Beer Bottlers itd., pri katerih je upo-slenih precej Slovencev. Lastniki pivovarn so podpisali takorekoč novo pogodbo z delavci, ki velja do leta 1915. Tedensko plačo so povišali od $20 na $22.50 Delavci od Pacific Gas & Electric Company stavkajo že tri tedne. Na njihova mesta so postavili skebe. Opomnil bi vse delegate za prihodnjo konvencijo Jugoslovanske Katoliške Jednote. da dobro premislijo, predno volijo nove u-radnike. K sklepu mojega dopisa pozdravim vse člane J. S. K. Jednote, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo novih naročnikov — F. Rauh. na tla. .\a ruski strani nam-je šlo <>b mostu par oficirjev. VABILO PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Alojzija št. L> JSK.J v Baggalev. Pa., v sebeto dne 14. junija v prosiorih g. Antona Mauser v Hosietier. Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, posebno pa sosedna društva, kakor društvo " Večerniea " in društvo sv. Barbare, da se naše veselice pol-noštevilno udeležiti blagovolijo. V enakih slučajih hode tudi naše društvo vedno pripravljeno priti na pomoč. Vstopnina za možke $1. dame so vstopnine proste; pivo prosto. Obenem naznanjam članom na-_ društva, tla smo pri zadnji 1 redni seji sklenili, da daruje vsak član po 4-1 v društveno bla-| gajuo, akoravno se ne udeleži ve-| sel ice. To velja za vse člane, tudi ione. ki so oddaljeni, izvzeti SO le j bolni člani. Društvena blagajna i se vedno manjša radi izplačevanja bolniške podpore in isto tudi j vsak zahteva, oddaljeni. Torej rojaki in rojakinje, svidenje dne 14. junija! Hodim složni in pokažimo drugim nun <>m, da smo v resnici vsi za en« 1 se^a NAZNANILO. ' lanom društva sv. Jožefa š1. 11 K. S. K. .1. v Pittsburghu, Pa., se naznanja, da je bilo sklenjeno na izvanredni seji dne 25. maja 3111:1, da naj vsaki elan gori omenjenega društva pošlje en dolar doklade za bolniško podporo ali pa sam prinese drugo nedeljo junij;) meseca t. 1. S sobratskim pozdravom John Jevnikar, 5411 Camelia St.. Pittsburgh. Kje je moj brat JANEZ GORNIK ' Doma je iz Grahovega pri Cirkniei. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Joe Gornik, t 'ainp Crest mont. N. ( Pozor prijatelji lepega fitiva! mu posreči približati se avstrij-1 dom> da smo , skemu vojaku in mu iztrgati pu- ! ga iu 4.dt.n Zil vs„, je šel na most! dobro postrežbo, izvrstno pijačo in najboljši prigrizek skr-. bel hode odbor Vo ia k Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjige po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Roman iz življenja, spisal slavno-znani poljski pisatelj H. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani in ima več lepih slik. Cena s poštnino vred $2.20. "Mati." Soeijalen roman, spisal 'Maksim Gorkij. Ta času primeren roman je vzet iz delavskega življenja. Velja s poštnino vred 80e. "Trije rodovi." Dogodki iz bodisi bližnji ali j nekdanjih dni. Zelo zanimiva po-I vest; spisal Engelbert Gangl. Vena J Ija s poštnino vred 30c. Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s črnilom Ruski oficir in ko se je približal vojaku, se j. zagnal nanj. tla mu iztrže puško (Fountain Pen). Velja samo 25c s poštnino vred. ojaic pa ga je z bajonetom za- j jo kliko in agrarei seveda niso j bodel. Z življenjem je plačal ru-hoteli ostati praznih žepov in so i ski oficir'svoj bedasti poskus. zahtevali tudi za sebe velike gri-----------------| žljaje. Mesetarili in pogajali so 91 se toliko časa. da so si dobro Ivan Arh. 1. tajnik. (20-5- l'-<; JT" Trgovec s zlatnino . M. POGORELO d°bila Pr^eJ j 29 E. Madison St. - Room 1112 Chicago. 111. Opomba: Pazite na oglas t hotnih številkah. •o i Denarje v staro domovino poiiljamo: Posledice visoke carine na zrnje. Piše Fran Zelenik. Predno govorimo o posledicah visoke carine na zrnje, hočemo bralcem pojasniti, kaj je carina. Z besedo carina označujemo tiste dajatve, katere se morajo plačevati domači državi od blaga v prometu s tujimi državami in deželami. Navadno se plačuje carina blaga, katere se uvaža v domače države iz inozemstva. Carina pa se plača tudi od nekaterega blaga, katero se izvaža v inozemstvo. V prvem slučaju imenujemo carino uvozno, v drugem pa izvozno. Pobira država carino le zategadelj,. da ima vir dohodkov,, ta dohodkov iz višje carine, Kestranek je za svojo kliko preskrbi 1 varstveno carino in Hohen-blum. baron in obenem voditelj avstrijskih veleagrarcev, je isto-i tako preskrbel mastne dobičke svojim varovancem. Kestranek in llohenblum sta si sicer velika nasprotnika, a. v tem pa sta si popolnoma enaka, da sta jako dobro poskrbela za lastne tre- j buhe. »Vladi je bore malo za dobrobit svojih narodov. Ne bom navajal kot primer nas revnih Slovencev. I Mi smo najbolj vdani podložniki1 in vendar nam vlada ne preskrbi niti ljudskih šol. Kaj pa še le! gimnazije, ali pa vsaj obrtne šo-! le! Mi moramo samo dajati, za prejemanje nismo. Mi moramo biti veseli, da nas brcajo, božanja 11 is in o vredni! Tudi pri se-. stavljanju carinskega zakona in tarif vlada ni povpraševala, kaj Poštarina je v&teta pri teh »to bo prav in dobro za državljana, i tali. Doma le nakazane svot« ia V okrepitev te trditve hočem na- plačujejo popolnoma, brez vinarja vesti, da takrat ni imelo ne po- j odbitka. Ijedelsko ministrstvo, ne trgov-i Naše denarne pošiljatv« razpc sko-politična centrala nobenih j silja na zadnje pošte e. k. poštni hranilnični urad mm Dunaju v maj krajšem časa. Denarje nam poslati j« aajprt ličneje do $50.00 v gotovimi v pri poročenem ali registriranem pi« mu, večje zneike pa po Posta Money Order ali pa po New Yor» Bank Draft.' SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost. „ ..... „„ ....... Ni je lepše prilike, kot vam jo Pennsylvania^ in W. Virgimji imdiya ^^ Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na 1,11 svojem. Prodajava svojo zemljo ^afod 15 dolarjev naprej za aker. ROJAKOM Rojakom v Pennsvlvaniji West Virginiji naznanjamo, jih obišče naš novi potnik K. % K. $ 5____ 1.10 13U.. . 26.00 IU____ 2.15 140.. . 28.05 15.... 3.15 150.. . 30.70 20____ 4.20 ieo.. . 32.75 25____ 5.. 20 170.. . 34. £0 30____ G. 25 180. . . 30.fc5 35____ 7.25 190.. . 38.00 40____ 8.30 200.. . 40.90 45____ 'J 30 250.. . 51,15 50.... 10.30 300.. . 01.35 55____ 11.35 350.. . 71.00 C0____ 12.35 400... . 81.80 «5____ 13.40 4 "4).. . S2.00 70____ 14.40 5'A).. . 102.25 75____ 15.45 000.. . 122.70 80____ 10.45 700... . 143 15 «5____ 17.45 800... . 103. C0 &0.... 18.45 yoo... . 184,OC 100.... 20.45 1000... . 2<54. i© 110____ 22.50 2000., . 4O7.00 120.... 24.55 5000... .1017.00 podatkov, s katerimi bi se lahko opravičevale visoke carinske postavke na zrnje. Kateri industrijski predmet in v koliko je potreben varstva po carini, to so natančno povedali industrajeL Veleagrarci seveda tega dokaza niso doprinesli iz vzroka, katerega hočemo navesti tekom naše razprave. Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publisli-j iug Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo. Slovenic Publishing Co. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava. Ce kupiš 40 akrov, plačava vožnjo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, tla pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, kolikor plačate za ves aker. Iz-čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od eno do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki prodajajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne misliš letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček zemlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napraviš življenje. PiŠi ali pridi se danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2G16 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 7449. Začni danes, če hočeš kaj imeti jutri. Če pa odlašaš vedno na jutri, ne boš imel nikdar nič, ' J, .' ..■-•-•. . - ■V' V- >A B Ju&aslovanska E = Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNI Kit Pr«4Mdnlk IVAN OKRU, W7 Cherry Way or Bo* «7. Eraddock, Pa. Pwdprt-dwdnlk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box Ml. GUvol tajnik: CEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn., Box 424. foraoinl tajnik: MIHAEL MR A VI NEC. Omaha, Neb., 12»4 Bo. IStta St. Hla«ajnlk: IVAN OOUZE, Ely. Minn., Box 10«. Zaupnik: A LOJ 8 VIKA NT. Lorain, Oblo. 1700 K. MU at. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr MARTIN J. IVEC. Jollet. ill., »M No. ChIca«o M. « J NADZORNIKI: ALOIfl KOSTKI.IC, fialldo. Colo . Box 6SX. • ! MIHAEL KLOHI"CHAR, Calumet, Mich., HI — 7th PETER SPEHAK, Kanitaa City, Kana., 423 No. 4th St. POROTNIKI: _» •• IVAN KERStlSNIK, Burdlne. Pa., Box 111. t FRANK OOIIŽE. ChUholm. Minn . Box 711. MARTIN KOCHEVAR. Pueblo. Colo. 121» Ellor AT*. Vet dopisi caj ■« pošiljajo na tajnika, tm denarne potlljatre pa na gl*vn«ca blagajnika Jedr.ote. Društveno «la«Jlo: "GLAS NARODA". GLAS NARODA, 2. JUNIJA, 1913. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Slovenec graščak. Iz Mavru' se poroča: Prejšnji nas župan Ku-ralt je kupil graseino Volavee na Dolenjskem blizu Št. Jerneja in se je t je preselil. Posestvo v Mavčičah je razprodal. Sedaj bo on na Dolenjskem prvi "grašeak", ki bo sam lastnoročno obdeloval svoje polje s svojo družino. Umrl je v Dolenjem Logatcu posestnik in trgovec Anton Kast elic v 58. letu starosti. Premog na Dolenjskem. V ru-dokopu na llrastnem pri ^Mokronogu napreduje delo prav dobro. Zdaj trasirajo tir do železniške',11"* J j t i • • voz proge za prevoz rude. Kopljejo tudi v Ostrožniku pri Mokronogu, kjer je tudi železna ruda in so baje zasledili tudi premog. ' Šentjanška premogokopna družba je sklenila dne 14. maja na glavnem zborovanju, da se raz-ide in opusti obrat. Ako bi hoteli nadaljevati s kopanjem premoga, bi potrebovali pol milijona kron. Dolenjske železnice prevzame v najem država. Tozadevna pogajanja so imela zadovoljiv uspeh. Avtomobilna vožnja med Škof-jo Loko in Žirmi. Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Skof-jo Loko in Žirmi je okrajno glavarstvo v Kranju odredilo komi-sijonalni ogled. Ker so se pri tem ogledu našli na progi trije zelo nedostatni mostovi, je okrajno glavarstvo za sedaj prepovedalo zgorenji serpentini iz ceste in padli z vozom vred na spodnjo cesto, kjer se je nahajal ravno ( rvan s svojim vozom. Orvanovi konji so se vsled padca Hrovato-vega voza tako ustrašili. da so voz šiloma eez cestno ograjo nazaj potisnili in tudi ti z vozom globoko padli s*!* kakot vred več metrov čez breg. Sreča v nesreči je, tla se ni niti žival, niti noben voznik poškodoval in sta se drugo jutro domov odpeljala. Kakor povsodi. je bil tudi tukaj vzrok alkohol, katerega sta se C rvan in Hrovat v Boncovi gostilni v Žužemberku nekaj denarja za pot domov, trem pa je morala oblast plačati potnino. ker se je občinski redar v St. Petru zaman trudil, da bi spravil dečke na delo k drugim mojstrom. Najbrže so že na črnih listah šentpeterskih opekarskih podjetnikov. Dne maja so se torej vrnili dečki domov. Vido-vic pa bo še nadalje sklepal kupčije z otroki, če se oblasti vendar enkrat ne ojunačijo. da bi posegle v to nesramno početje. Drugače so oblasti soodgovorne za kupčijo z mladimi sužnji. Iz Slov. Bistrice. Dr. Jauežie, sin slovenskih starišev. dan za dnem sramoti spomin le-teh. Odkar je postal predsednik "Siid-marke;\ kar samega sebe prekaša v teptanju Slovencev. Zdaj f;i je omislil za varstvo posilineinške Slov. Bistrice novo taktiko, lzpo-sloval je namreč, da je dobilo 20 "nemških" purgarjev v najem IS oralov zemlje. To pa radi tega. da morejo ti narodni, slovenski. janičarji voliti tudi v III. razredu ! Ta dokaz nemške, oziroma ivnegatske nestrpnosti pa je na drugi strani zelo razveseljiv. Nam vsaj pokaže, koliko je resnice na "nemški" Slovenski Bistrici. Pa tudi v drugem oziru je ta taktika zelo zanimiva. Iz nje namreč sledi nauk, koliko se še imamo učiti, da bomo v obrambo naše narodne posesti vsaj znali posnemati. Vsako zlo rodi svoje dobrote, in ni vrag. da bi se dalo tu kaj profitirati. Klin s klinom! Nemška kultura. 1 * Ormoža se poroča: Ob prireditvi slov. katol. izobraževalnega društva so izobc-običajno z veselienega prostora več slovenskih troboj-nic. Nemški bratje so svojo res tevtonsko oliko in kulturo pokazali na ta način, da so zastave o-metali z gnilimi jajci. Heil! Smrtna kosa. Iz Huma pri Ormožu: Na binkoštni ponedeljek navlekla in nista bila zmožna za 1 s™o pokopali posestnika Mihaela lveček. Rajni je bil star 6."> let in je že letošnjo celo zimo bolehal, i znjo. Najden utopljenec. Dne 19. maja zjutraj so našli v Gradašci na Pasjem brodu utopljenega delavca Ivana Rožiča, stanujočega na t'est i na Loko št. 18 v Ljubljani. katerega so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kako je mož zašel v vodo. ni znano. Značilno je to. da je tam lansko leto utonil tudi njegov sin. ki se je bil šel kopat. Roparski umor ali samomor? Nemški listi poročajo: Mornari- ali vodne sile*. N. pr. delo, ki ga je opravljal motor z 10 HP, bode lahko opravljal z isto brzino in močjo z '1—-i HP. Dalje je tudi izumel železniške prage čisto nove konstrukcije. Isti bodo cenejši in trpežuejši od sedanjih, kar je velikega pomena pri obstoječi draginji in pomanjkanju lesa. Nova iznajdba. Lastnik zasebne šole v Gradcu, Kellner. je iznašel nove vrste možnar. Ta je tako izdelan, da je nesreča pri streljanju izključena. Poizkušnje so se dobro obnesle. Za svojo iz-1 najdbo ima že patent. Vlcm. Nedavno je nekdo trafikantu Janezu Vrečko v Križan-vrhu pri Kozjem pokradel denar. Mnodke in druge stvari. Na sumu so imeli 1 Tlet nega hlapca Jožefa Rupert. Pred kratkim je zopet poskusil svojo srečo. Vlomil je v predal, v katerem je bilo čez 1000 kron denarja, pa so ga še pravočasno prijeli in izročili sodišču. Roparski napad. Gostilničarka Marta Pivkov v Jarkloštru je zaslišala. ko je bila sama doma, v prvem nadstropju sumljivo šumenj«'. Zgoraj je našla nekega Keržišnika, ko si je ukradeno o-bleko ovijal. Gospa zahtevala, naj ukradene stvari vrne. pa jo je začel zato po glavi tolči in daviti, dokler se ni nezavestna zgrudila. Odtrgal ji tudi prst na di-sni roki. Misleč, da je gospa že mrtva, je šel v pritličje, ukradel tam f)0<> K denarja, zlato uro in pobegnil. Iz Celja. < »krožno sodišče je obsodilo .">() let staro kajžarieo Marijo Aleš lia •"> mesecev težke ječe. ker je po vranskih trgovinah ob priliki nakupovanja na precej preirigan način izvršila večje tatvine. V Osetovi trgovini pa so ti-čico končno le vjeli. v»O,OO0 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj Vsak moški moral nemiu«V>ma pisati po ur. sil "k nji žiro. MoSJ«*, ki se nameravajo že-aiti — bolni nio/.je — mo/.je, ki ?<> mluui pijančevanju, pouoeevanjn in rajnim strastnim imva možje uničujejo svoja življenja, kako se nalezejo ruznili bolezni in kako si zamorejc z.-pet prir< ■ ULICA in Sle v. aH Boi. MESTO....... Drlava.. Iz Planine. 1'inrl je v Gradcu ■; na operaciji posestnik in občin-i ski svetovalce občine Golobinjek Toma/. Zibret. Iz Celja. 1'mrl j<> hišni posestnik Jurij Strauss, star TJ let. Iz Zgornje Radgone. T nn l je vrtnar in hišni posestnik Henrik Staudt. star 8"» let. Bil je dolgo vrsto član občinskega zastopa. Iz Ptuja. Letošnji spomladan-i i ski mrazovi so napravili v našem . Kje je moj prijatelj FRAN Ml-fiEl/'K"'! Doma je iz Orehka pri Postojni na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če ke-do ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam o-glasi. — Frank Nadeli. Pox 18. Hacker Valley, W. Va. (2-3—6) vožnjo s polno obloženimi avtomobili. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vožnje. Dela v glavni strugi Ljubljanice. Med _\Lostanii in deželno brvjo se čistijo iz struge zadnji ostanki kamenja in gramoza. Med brvjo in Sentpeterskim mostom s«1 ob desnem bregu navzgor vrši poglobljevanje z velikim bagrom, ob levem bregu se pa razstreljujejo deloma skalnata tla. Tekom zadnjih tednov se je tu preložil en tir in izkopal drugi jarek: izkopani materijal se sproti odvaža. V kratkem po-tlro šentpeterski in tramvajski most, nakar se bodo mogla po-globljevalna tlela tudi na tem delu struge v eeloti izvršiti. Kedaj je že končno sklenjeno, da se o-brežni zidovi, ki so bili prvotno nameravani samo do jubilejnega mostu, izpeljejo dalje proti šent-peterskemu mostu. Vsled zadnje izpremembe v načrtu bo šentpeterski most nekaj krajši, nego se je spočetka nameravalo. Med št.-peterskim in jubilejnim mostom se sedaj vrši samo prevoz materiala ; med frančiškanskim in JIradeckijevim mostom se je pa delo razvilo v celem obsegu. Tu se na levi strani dovršuje zadnji del železobetouskega temelja za obrežne zidove, na desni strani pa se v dvojni vrsti zabijajo piloti in pod mostom se pripravlja in dovaža betonski matrial. Na gornji levi strani Hradeekijevega - mostu so že vsi piloti zabiti. Od prisilne delavnice do deželne brvi je tlakovanje desnega brega do-vrieno. Usodepolna vožnja. Dne 6. maja v pozni noči peljala sta dva posestnika iz doberniške občine. Orvan in Hrovat, vsak po en voz zmletega žita iz mlina v Žužemberku domov. Na cesti, ki pelje po strmem bregu v več-tinah v Žužem-atovi ški kapitan Cliunag je lastnik vi- m ormoškem okra.pi znatno ško-le *'Carmen" na Bledu. Pred par do- GIede Ptujskega okraja je podnevi je prišel njegov 181etni sin ro^al deželnemu odboru vinarski i/. Trsta na Bled. da pripravi vilo! lOKtniktoi- Zupane sledeče: Štiri za poletje. Istočasno s (.-litina-gom je prišel na Bled tudi ueki 301etni, dobro oblečen mož. ki je mladega Cliunaga zasledoval. Ko je Cliunag hotel iti dne 16. maja zvečer večerjat v hotel Pet ran. se mu je kar naenkrat na nekeiu temnem mestu zoperstavil oni neznanec , ter potegnil revolver. Cliunag se je ranjen zgrudil nezavesten na tla. Krogla mu je šla skozi jetra. Napadalec mu je vzel denarnico, v kateri je imel 1600 K. zlato uro in verižico. Ranjenca so prepeljali v bolnico. — Z Bleda "Slov. Narodu" poročajo. tla se ni izvršil roparski napad, temveč da gre najbrže za samomorilni poskus. petine vinske letine je mraz gotovo uničil. Razen tega ne bode vsled slane marelic, breskev, sliv. črešenj. hrušk, orehov in tudi malo jabolk. In o škodah v ormoškem okraju je poročal isti oblasti vinarski inštruktor Rečnik: Slana je napravila v NAZNANILO Tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da je uioja ljubljena soproga MARJANA ERZNOŽNIK rojena Martinčič dne 11. maja po kratki in mučni i bolezni za večno zaspala. V stari domovini zapušča mater in dve sestri, tukaj pa mene in eno ! hčerko. Ne morem se ust meno vsem zahvaliti, ki so me obiskali v času. ko je ona bila na mrtva-vino«*radih ! odru in kojo so spremili k j pogrebu. Zahvaljujem se za kra-podarjene od društva IŠČEMO PREMOGARJE. 20 nakladalcev za strojem, linijska plača, brez sitnosti, suhi rovi, dober strop, brez plinov, 9-urno delo. 14dnevna plača, dobre hiše. dobra voda, nizka najemnina. stalno delo jamčeno. Columbus Iron & Steel Co., Martin, Fayette Co., W. Va. 20 milj vzhodno od Chariest ona blizo Montgomery, AV. Va. Kje je LOVIŠ LEVSTIK p. d. Šuštarjev iz Travnika, občina Loški potok? Pred enim letom je bival v Virginia, Minn., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če ke-do ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Louis Košmeri. Box 7:5. Trenary, Mich. (29-5—3-6) ščem svojega brata IVANA TFRKA iz Polhovca pri No-vem mestu. Pred enim letom je bival v ludiani. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegovo sedanje bivališče, naj mi naznani, ali naj mi sam piše; poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Louis Turk. 1(5011 Saranac Rd., Col-limvood Sta.. Cleveland. Ohio. (31-5—3-6) Pozor slovenski farmeiji! Vsled občne zahteve, smo tudi letos naročili večje število pravih domačih ^ ii* KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane i/J; naj bo I j šega jekla v znani tovzrni na Štajerskem. se pritriiijo na kosibče z rinkcami. Cena 1 kose je $ 1.10. Kedor naroči <» kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; garnituri ie $1.00. ===== = cena Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno :relezaiSk-j. Naročilu priložiti jo denar ali Postal 31one>" Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, d* New York, N. Y. škode od 35 do 80= škode, po legi vinograda. Beli burgiindec, SIU* vt*llct> silvanec. traminee. črni portugi- -Spomladanska Vijolica " štev. 164 S. N. P. J. in od društva sv. Roka št. 132 K. S. K. J. Srčna hvala vsem! Ranjko priporočam v blag spomin, I^ihka ji bodi tuja žemljica! ŠTAJERSKO. traminee, črni portugi-zec so trpeli največ. I stota ko je proč tudi zgodnje sadje. Sneg je zapadel na Zgor. Šta-! jerskem vse gore do 1400 m v do- 1 lino. Sicer je pa tudi na Sp. Sta-j jerskem občutno hladno. Iznajdba Slovenca. Pred krat-I kini je iznašel Fran Lasbaher od Sv. Jurja ob Ščavniei pripravo, s 1 katero se prihrani 60—70— go- Žalujoča ostala: Franc Erznožnik, soprog. Marija Erznožnik, hčerka. Frontenac. Kansas. Izkoriščanje otrok, (iraški list "Arbeitenville" poroča- Pravzaprav misli človek, da so takozva-ni opekarski fantje, katere je te] dni prignal opekarski mojster Vidovic svojemu gospodarju Kraxnerju. tovarnarju za opeko v Št. Petru pri Gradcu, še otroci, ki obiskujejo ljudsko šolo. Po vseh slovenski!) krajih Spodnje Štajerske jih je nabral in jih izročil nečloveškemu izkoriščanju nemškega podjetnika. Nemških dečkov ne mara gospod Kraxner. ker bi se ti vendar lahko domislili in se pritožili pri stariših ali drugih ljudeh čez naporno delo in neprimerno dolg delovni čas." Vse drugače je seveda s slovenskimi fanti, ki so 11a milost in nemilost izročeni tujemu izkoriščevalcu. ker ne znajo nemško. U-ganka je bila doslej, kje in kako da Vidovic zbere te otroke. Sedaj pa se je izkazalo, da se pečajo agentje z dobavo otrok in jih potem ponujajo opekarskim mojstrom. Te dni je prišlo zopet dvanajst slovenskih fantov iz Spodnjega Štajerskega z železnico v Gradec, od kjer so jih transpor-tirali v fit. Peter. Dečki, komaj iz šole, ali pa so morda še eelo dolžni obiskovati šolo, niso zmogli dela, ki ga je zahteval Vidovic, ker so preslabotni. Vidovic je zato nagnal otroke zopet domov; devet dečkov je imelo še nilne moči (beneina, električne I Krasni in brzl parniki (Avstro-American proge) MARTHA HM! tdplttje v soboto dne 14. junija Kaiser Franz Josef L odpluje v soboto dne 21. junija vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trsta ali Reke - - $37.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane ... $38.18 do Zagreba - - - - $38.08 Za posebne kabine (oddelek med 1L i* III. razredom) stane vožnja iikio $£bo več za odraalc, za otroke polovica. Ta oddelek poeeDno tlrniinam priporočamo. Vožnje listke je dobiti pri FR. 8AKSER, 82 Cortlandt St., New York. Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. - Podružnice - Slljet, Celaiec, Trst, Strajsto, Gotica, C«ljr - in Gradež. Delniška glavnica K. S,OOOjOOO. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih 4l°lo Kupuje) [in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem kurzu. Nas dopisnik za Zjedinjene države je tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York. m - Podružnice - Spijet. Celovec, Trst, - Sarajevo, Gorica, Celje -_in Gradež. Rezervni fond JKL 1.000.000. = MM - .'-C** . . , " . "f H. \' GLAS NAHODA, 2- JUNIJA, 1913. • • • • • • • • » § Spisal D. Staaaavič. — Za "Glaa Naroda" poslovenil i. T. fc. (Konec.) — Kaj je to moj Bog!... je zajokala starka na ves glas. — kakšna Amerika Vam roji po glavi? — Ne šalite se. Stanko — je povzel Miftto — idite gori, pomirite se, pa se bomo razumeli. .. Toda ... moja hči ne bo šla v Ameriko, ne danes, ne nikdar! Ne govorite več o tem! — Jaz ne vprašam Vas — je Stanko jezno vzkliknil, ker je sprevidel, da bi bilo lahko vse drugače, če bi ne bilo starišev. Iu takoj nato: — Ona naj govori! Obrnil se je k Madi, prijel jo je za roko in spregovoril z nežnim glasom, v katerem je bilo polno obupnih prošenj: — Ali hočeš iti z onim. ki ga ljubiš, kateri tudi tebe ljubi, v Ameriko* Mada je pogledala okoli sebe. proti nebu, kot da bi odtam pričakovala pomoči, nato pa Stanka; prestrašila se ognja v nje-ogvih očeh. Z lahkim vzklikom se je naslonila na mater in gledala kakor vjeta ptica. In ko je zapazil Stanko na njenem čelu debele potne kaplje, je tudi sam začutil pot na obrazu. Zbral je vse svoje misli in kolikor mogoče mirno spregovoril : m — Poslušajte me in ne bojte se me, saj nisem norec. Povedati hočem, kolikor morem v tem trenutku... Sprevidel sem, da nimam tukaj obstanka, ker je zame vse tuje, ker sem jaz tuj vsakemu razen njej. Ce ostaneva tukaj, bova vedno nesrečna. Zato pa hočem, da bova živela tam. kjer bova oba tuja in ne samo jaz. Na eni strani jaz in ona, na drugi celi svet. OledaJi so ga začudeno, in mu niso odgovorili, ker ga niso razumeli. Samo Mada je nekaj slutila in zato sc je malo pomirila. Saj slutila je že včeraj, pa je bila prepričana, da bi bila srečna samo pot tem pogojem če bi ostala iui Konalu. v mestu, v Rijeki. Dobro bi jima bilo, boljše kot nikjer. .— Saj sva tudi tukaj lahko srečna, zakaj me hočeš odpeljati, ker je tu tako lepo? mu je odvrnila. — Ah, tako! Toral nočeš!... Dubrovnik ali jaz! Izberi! — Izpuvtil je njeno roko in v očeh mu je vzplamtel silnejši ogenj. j — Pustimo to... kaj je treba hoditi... in še celo danes'.' — Ali bi šla z menoj kasneje Obljubi mi to pri svoji in moji j ljubezni! Oditi morava, bodisi v Ameriko, bodisi kam drugam. [ Tukaj ne, samo tukaj ne... Prisezi! Govori! In gledal jo je kot da bi ji hosel podati skozi svoje oči del svoje duše in občutkov. — Toda — ko si že kupil dvorec ... in kaj bi govorili. . . vse ruesto bi se čudilo... In jaz imam tudi svojce!... Očeta, mater, sestro... Zakaj bi jih brez potrebe zapuščala, moj StankoV Ce bi ti imel svojo hišo, svoje ljudi... oh... potem!... Toda tako .. . brez potrebe? ... -— Vem!... Tebi ni potreba, pa je meni... Toraj jaz ti nisem nič .. . nič ti ni moja sreča? . .. Hotel je zakričati, zajokati, vgrizniti se v svojo roko. samo j da bi utešil bol. ki mu je neusmiljeno mučila dušo. A vseeno se je zganil v njem poteptan ponos, ko je opazil, kako milo iu hvaležno gledajo sta riši M ado, in spregovoril je kot da bi grizel svoje lastne besede: — Mogoče imaš prav... mogoče se ni dobro prenagliti!... Nekako se slabo počutim, zelo sem nemiren, domov bom šel, da se odpočijem. Jutri se vrnem... sc bomo že pogovorili!... Najboljše je tako. kaj ne? Dočim je to govoril, so se začrtale v njegov obraz zlobne poteze, kot se začrtajo v obraz človeka, ki misli na maščevanje in sleparstvo, Pavla, Mato in Mara so mu skoraj istočasno odvrnili. — Dobro, Stanko, odidi, odpoči se in pridi zjutraj! Samo Mada in Stanko sta si gledala molče v oči, kakor da bi hotela izpiti drug drugemu dušo. In ko je zapazila Mada nekaj čudnega v njegovih očeh, je naglo spregovorila: — Ne. tukaj ostani... tudi pri nas je dovolj prostora! — Pri vas ni toliko prostora — je odvrnil in ni zatajeval zlobe v svojih besedah. Jaz se bom najboljše tam odpočil ... in do jutri tudi ni daleč. Z Bogom! &e en divji stiskaj Madine roke, še en dolgi ,dolgi pogled, zamahnil je s kapo in odšel. Kaj, ali jo res ne bom več videl? — je vprašal samega sebe, ko je zazvonil zvonec pri žardinu. In ni videl, kako se je Mada odtrgala iz materinih rok in šla za njim, hoteč mu še nekaj povedati. Ko je korakal po strmi ulici, je zašepetal: Nikdar! XIII. V dubrovniški okolici je vzcvetela spomlad: tako, kot je po onih krajih, kjer je zima enaka spomladi. Po drevju je počilo popje, vrtovi so se napolnili s cvetjem in s cvetjem so se napolnili celo stari zidovi. Bilo je že koncem me-seea maja. nevihte, ki so trgale oblake in valovile morje, so že ke-daj izginile. In zaradi tega je bil dišeč maj še veliko lepši. Nad Dubrovnikom je sijalo žarko solnce, morje in zemlja sta pa pošiljala kakor v zahvalo svoj vonj proti nebu. - In ljubezen, katero je videl Stanko, ki je dihala iz vsakega kota prelestne obali je vedno bolj opajala dubrovniška dekleta in mladeniče. Zaljubljeni pari so se razkošno obsipali s poljubi in cvetjem. Tudi Bonicev žardin na Konalu se je odel s cvetjem. Pavla je s svojimi tovarišicami prinašala iz mesta različne zavoje in se pod visokim zidom poljubovala z Vlahom, ker je bil dan poroke blizo. Klepetave šivilje iz Prijekoga so prihajale vsak dan in ji pomagale šivati poročno obleko. Sicer je bilo pa v hiši tiho^ ker je na balkonu sedela Mada in gledala na morje. Njenega pogleda ni oživljala sinja površina brezkončnega morja, staro ogrinjalo, ki si ga je bila ogrnila, jo ni moglo ogreti. Žalost ji je ugasnila pogled, spomladne toplote in občutila. Gledala je v brezkončno morje, dihala težko in neredno in potem poslušala kako ji šumi na prsih. Toda na to šumenje se je že privadla, ker ga posluša danzadnem. Na prsih sta šumeli dve pismi: prvo njeno, v katerem je hotela Stanku sporočiti še tisti dan, ko je pobegnil, da je pripravljena izpolniti vsako njegovo željo, drugo je bilo Stankovo iz Marselje. Staremu Matu je bil pustil pri sodniji dokument, v katerem zapušča Madi kupljen dvorec. V onem pismu ji ni o tem ničesar omenil, samo v par besedah ji je izkazal ponovno svojo neskončno in večno ljubezen. Ni pa pisal, če se bo vrnil ali ne, ni pisal, kam ' je namenjen. Niti na misel ji ni prišlo, da bi se hotel maščevati, da bi ga čakala zastonj, ker je bil vedno tako dober. In če bi se hotel maščevati, bi ji jasno razodel, da se ne bode vrnil. Povsod so spraševali zanj, pa niso zvedeli ničesar. Toda Mada je bila trdno prepričana v svoji duši, da se bo vrnil, ko se ga bo najmanj na-" * Če je zapazila na morju parnik, če je zazvonil zvonec pri m je stresla. ______ Hodila je po sobah strogega obraza, kakor prikazen. Domači so se začeli bati. In ko je obšla vse prostore se je vrnila zopet na balkon in začela gledati na morje. Taka je bila samo doma, ker se pred ljudmi ni hotela pokazati, da ji je hudo. ko pomisli, da se zaročnik ne bode več vrnil. Na sprehod in na zabave je pogostejš lodila kot prej, šalila in smejala se je z vsakim. Ko so pa videli njen upadel obraz, nemiren ogenj v očeh, nestanovitno hojo — so vedeli, kaj se dogaja v njeni duši. Delali so se kot da bi vrjeli njenim besedam, ko je govorila: — Stanko je hotel videti malo sveta, ker pozneje, ko bo na svojem domu na Rijeki, ne bo hotel nikamor več. Pomilovali so jo, ker je skoraj vedno po takih besedah pogledala plašno okoli sebe: bala se je zasmeha in karanja. In ko je pozneje sprevidela, da ne govori resnice, je še vseeno uporno ponavljala isto stvar. Čeravno niso govorili o Stanku, ga je vedno vpletala v pogovor. Pri takih prilikah je navadno naenkrat umolknila in se na videz pomirila. Pustili so jo popolnoma pri miru misleč, da bo na ta način vse pozabila. Toda ona je ravno tedaj najbolj obupovala, ker njena ljubezen ni mogla dočakati onega, o čem ni vedela, če se bo dogodilo, ali ne. V mladih srcih je solnce in cvetje vedno bolj vzbujalo žarko čustvo ljubezni, njeno žalost je pa ravno spomlad spremenila v sovraštvo do celega sveta. Nekega toplega majskega večera, ko je bila na Luži velika ljudska zabava, je. stala Mada nad prepadom Boninovo. oblečena v beli obleki. Poslušala je veselo godbo, šum morja pod seboj in gledala ki 'iz nad brezdnom, katerega so postavili v spomin obupanim in žal osnim dušam. Toda to znamenje ni pomirilo njenega obupa, mislila je na drugi križ. ki bo stal tam pri Treh Cerkvah, z napisom: — V' a da Boničeva — 17 let — Bog se usmili njene duše. — Nato je pomis-lia na Stanka, ki se bo vrnil, ko bo slišal o njeni smrti. Prišel bo. pritisnil čelo na mrzel gr^b ... Tiho jo bo klical, hotee ji povedati, da se je vrnil, liho jo bo prosil, da bi mu odpustila. in jaz mu odpuščam ... odpuščam iz vsega srca., ker je nesrečen, ker me ljubi, ker ni kriv — je govorila sama pri sebi. gledala na visok bel križ in čitala na njem besede, ki so se porodile v njeni duši: — Mada Boničeva — 17 let... — Tako se ne more več živeti — je rekla, se prekrižala in zamižala ... — Mada moja!... Kaj delaš tukaj?... In sama? — je zaslišala za seboj preplašen ženski glas. Bila je gospa Strmenčeva s svojo hčerjo in prijateljico; namenjene s obile k Pilam na veselico. Mada se je zganila in rekla: — Zakaj ste me prestrašili? — Tukaj mimo sem prišla in hotela malo moliti za one, ki so tam doli. — Toda vendar... kakšna si... strašna! — Strašna?... Da. nekaj dni se ne počutim dobro; nobenega vzroka pa nimam, da bi bila žalostna, ker se že bliža moj najsrečnejši dan! Stanko se bo ... — Seveda!..; Ali gremo na veselico? Saj smo že ta koal Itako malo kasne... One'doli naj počivajo v miru. -- Takoj... Ali n.e vidite, da sem.tudi jaz tja namenjena! Danes imam vprvič svojo poletno obleko. Kaj ni lepa?'... Samo varovati jo moram, da s<- ne zapraši . . . Idimo! _______ Morje je pod Boninom nezadovoljno nircrivalo, valovi so pljuskali ob ostre skale, s Pil se je slišalo vrvenje in prekinjeni glasovi "Tošce. "* Bengalična svetloba se je čudno mešala z mesečino, ki se je vsipala preko črnih zidov na Lužu, kot da bi opazovala zagonetne poglede in smehljaje, s katerimi se pozdravlja zaljubljena, mladost ki vdihava opojni vonj vrtnic in ima ustnice pripravljene za poljube. In odšli so z Boninova na cvetoče Pile. kjer je trepetalo veselje, kjer se ni vedelo, kaj je misel na smrt. Mada je pa začela znova živeti v upanju in je tako živela do žalostne jeseni, dokler ni prenehala upati in čakati Hamburg-American Line. Edtna direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parni ki na dva vijaka: Kaiseria Aagaite Victoria, Amerika, Preiident Gnat, PrecUeat Liacola, Cleveiaad, Cincinnati, Pretoria, Patricia, Peaaaylvaaia, Graf Vald«rsee, Priiz Oskar in Pri »z Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na Štiri vijake in turbino IMPERATOR 919^evljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. fe»rstno poslovanje. — Nizke »ene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ne na: ftambarg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. liillAlAUlAlAUaA Hi*,.* kAii^la liii^ i RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov t brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,604 ton FINLAND 32,185 ton ZZLLAND 13,185 ton. KROONLAND 12,185 ton VADSRLAND 12.018 ton Pozor, rojaki! Dobil i«m iz W&ahiiMttonu ra svoje zdravila aerialno Itevilko. kte-rs jamfi. da ■o z n r a vila Drava in koristna. Po dolfrem *aau temi j« •osrečilo iz -ajti pravo Jpen tinkturo in Pomado orooi iznada-n ju in za rast - . i bilo, od itata- re in teuxuu k«»u in dolgi laije resiK- to «oMinaBt!io in um bodo ve£ ixpadaH, r«r a* valval'. Kavno tako matkim v 6. tednih t*»»nl brki oooolporua inutsjc. Kmmatbtm T n k*h nošah In bili^th v 8 d neb r« pol noma os-4m»lm.kBzja očesa brwdavlee. porna nova in o**-adne aa popolnoma odstranijo. Da je to resnica iaiwHa* s I60a PišlU po eantk katar ara poiliaai uitsiD. _ m JAKOB VAHČIČ Kr3tka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko. Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin /n 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za i:adaljne informacije, cene in vozne listke okrniti te je na: red star/line. N«. 9 liM^kai NEW YORK. 64 Sutt Street. BOSTON. MASS. 709 2nd At«.. SEATTLE. WASH. »31» W,l«,t Sir tel. PHI1ADEIPH1A. PA. 1306 -P' StreH. N. W. WASHIXGTOWN. D. C. 219 S». Cfcarle* Sirret, NEW ORLEANS. LA. W. cor. WMhUftM & U Sell* CHICAGO. ILL. M0 Locust Street. ST. LOUIS. MO. 2*5 Mc Duail At«., WINNIPEG. MAM. 31» C«* 17 Street, SAN FRANCISCO. hkL 121 Sa. 3rd Stre*. MINNEAPOLIS. MINN. )! HswiUl Street. MONTREAL. QUEEN. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ. VRf.Jl IN NAJ CENEJŠI DNTLVNfK. t". O. Boa 68 Cleveland, O- Kad bi zvedel za ALOJZIJA SE- f VPiR. Doma je iz Kleve, pošta ! Ježiea. Sedaj biva nekje v Ze-dinjenih državah. Prosim cenjeno rojake, čc kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ker jaz želini z njim govoriti. Matthews Bratus, Springhill, N. S., Canada. (2-4—6) Rad bi izvedel za dva svoja brata. Doma sta iz vasi Preložena Primorskem. Frank je bil pred enim letom v Alaski in pred petimi leti v Pittsburghu. Prosim cenjene rojake, ee kedo ve za nju, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Matko, Box 18, ITacker Valley, W. Va. (2-3—6) Iščem svojega sina JANEZA DEJAK. Jaz njegov oče po domače Pustov iz Dolenje vasi želim zvedeti za .njega, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. za kar bom zelo hvaležen. Pred 6. leti je prišel v Ameriko. Bival je v Coloradi in potem r Montani. — John Dejak, Box 909, Chisholm, Minn. . PROŠNJA. Ker ni v Carlisle, W. Va., ni-kakih podpornih društev, ki bi mi potrdila, da sem v resnici potreben, se obračam tem potom na rojake, da mi pomagajo v moji potrebi. Dne 10. maja sem pogorel in tej nesreči se je pridružila še druga. Dne 17. maja se je pričela stavka in opravljati bom moral delo stavkokaza, ako mi slovenski narod ne pomaga v moji stiski. Vendar bi pa raje končal sebi in družini življenje, kot pa opravljal skebska dela. Ako mi rojaki drugače ne morejo pomagati, naj mi dajo vsaj toliko, da se preselim na drugi prostor ter oblečeni svoje otročiče. Joseph Jekar, P. O. Box 9, Carlisle, W. Va. Pismu je priloženo potrdilo župnika v Scarbro, W. Va., kjer se potrjuje, da je Josip Jekar v resnici pogorel. Na istem listu potrjuje tudi superintendent Carlisle Wakewood Mines, Mr. W. N. Kegg, da je rojak Jekar v resnici potreben podpore. n Uredništvo. HARMONIKE aodm «akorSiit»jcoll vrste.izdelujem u popravljam po najaiijih cenah, a delo trpcino in aanesliivo. V popravo sane ! sljivo vsakdo poSlje, ker sem ie uad 16 ; let tukaj v tem poslu m sedaj v svojeir j UMiieoi domu. V poprave« vsametP kranjske kakor vse druge harmonike te i računam po dela kakorfno kdo *ahtev« ores nadaijnih vpia£an]. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! ! Vsak potnik, kteri potuje skozi Neiv York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PEVI SLOVENSKO-HRVATSKE H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St, New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska pttrobrodna družb«. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0M0STA in LJUBLJANE. PoAtnl Ekapre« parnlkl «oi[ H.A FROVENCF" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" -FRANCE" aa dva vijaka aa tvavUafc* -a dv« vUakv aa £««lrf viM< Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovanlc Publiahlng Company, 82 Cortl&ndt Street, New York Poitn! pnrnlki aoi "CHICAGO" ' LA T0URANE" "R0CHAKBEAU" "NIAGARA" 0lavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl St., Cbesebroofh Building. Parniki etlplnieio od sedaj naprej redno ob četrtkih b pristan&a iter. 57 North River id ob sobotib pa ix pristanišča 84 North River, N. T. f FRANCE 5. junija 1913. t FRANCE 26. junija. *LA PROVENCE 12. junija. LA SAVOIE 3. julija 1913. "LA LORRAINE junija. LA PROVENCE 10. julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. due 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. 28. junija 1913. ob 3 popoldne. raraiki z tvezdo lazaaaavaai Imajo pojiva vtiaka. Paraiki z križem uu«a p« »tiri vijaka. At^Ico« Anif rikanska eri% j preje bratje CosuHch j *a!oriDravne)$s (n fiaiceniiša oarobrodna ona 7a Sitvence »n Hnrm Cenjoaina atovoaakini in hrvatskim podpornim in povakina dmtfni se teplo priporočam aa obilo naročil. — V znlop imun vsa kar potrebujejo pod- nato: PUtttoponj. Jo: LOCK WOX XSS. pome ali pavakn drafrva. — Vi žKcvi parnik n» dva vijaka Ma«th> WASHiwoTtir* %MguIarna vožnja med New Yoi'kom, Trstom in £«9 bstor « fkw 1orfca a HL t*mA Ob M Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEF L _J TRSTA .......................................... $34.00 LJUBLJANE .................................... 36.18 REKE ........................................... 34.00 ZAGREBA ....................................... 35.08 KARLOVCA ..................................... 35.25 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. H. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L —^ $65.00, dmgi$60 do $65. Pfaelpt Bros, & Co, G< m Agents, 2 w*amnto«> 51re* new yore