TRGOVSKI LIST Časopis aa trgovino, Industrijo ln obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 9. julija 1935. štev. 76. iCda{ nas toda izučite i&kušhfe Nasa notranja politika je zopet enkrat zaplavala v nejasne vode in kar verjetno je, da borno prišli tja, kjer smo bili pred približno desetimi leti. V tej ugotovitvi na vse zadnje ne bi bilo nič hudega, če bi bilo vsaj nekaj jamstva, da bomo dobro uporabili težke izkušnje, ki smo jih plačali v teh desetih letih. Toda nevarnost je, da bodo te izkušnje zaman in da zopet od samih dreves ne bomo videli gozda pred sabo, da bomo zopet iz same želje, da kar čez noč dosežemo paradiž, pustili, da trajajo še dalje vse napake in vsa zla, nad katerimi tako silno trpimo. Kakor še vedno do-sedaj, bomo v skrbi samo za največja vprašanja pozabljali še nadalje na ona manjša vprašanja, od katerih pa vsak od nas vsak dan trpi in ki so glavni vzrok, da ne pridemo iz sedanje stiske. Skoraj odveč je že naštevati vsa ta manjša vprašanja, nad katerimi neprestano trpimo, ker so bila našteta že tolikokrat, da jih vsak od nas že zna na pamet. Tako vemo, da ne nastaja narodni kapital, ker so najbolj dobičkanosna velika podjetja v rokah tujcev in gre čisti dobiček v obliki obresti za dolgove in tudi na drug način v tujino. Vemo, da ni višina delavskih mezd v teh podjetjih v nobenem razmerju z dobičkom, ki ga imajo od podjetja njegovi tuji lastniki in da jo zato tudi kupna moč delavstva neznatna, kar zopet uničujoče vpliva na vse naše gospodarsko življenje. Vemo, da prihaja mnogo preveč tujih potnikov v deželo, kar ne pomeni le manj zaslužka aa naše domače potnike temveč tudi novo zmanjšanje narodnega imetja. Naj zadostuje tu le konstatacija, izrečena lo nedeljo na zboru knjigarnarjev v Zagrebu, dla so tuji potniki samo v enem letu prodali v Jugoslaviji tujih knjig za 60 milijonov Din. Vemo nadalje, da silno trpimo, ker ni naša uprava v redu in da dostikrat podjetja ne pridejo naprej samo zaradi upravnih nerodnosti. Tudi o tej stvari ni treba na širqko razpravljati, ker je preveč ana-na, omenimo naj le razne komisije, ki postajajo že čisto samo po sebi razumljive stvari, a ki neznosno obremenjujejo posamezna podjetja. Zamotani davčni predpisi, vedno menjavanje režimov, pomanjkanje stalnosti in zato podlage za dobro kalkulacijo, vse to so nadaljnje ovire, da ne pridemo naprej. Ce k temu prištejemo še razne posledice krize, kakor padec kmetijskih cen, redukcijo uradniških plač, zastoj na denarnem trgu, nazadovanje vsega poslovnega prometa, a kljub temu zvišanje davčnih bremen, potem moramo le ugotoviti, da so vse te malenkosti, ki za prizadetega poedinca niso nikake malenkosti, glavni vzrok, da ne pridemo naprej. Zato pa bi bil tudi že čas, da bi se pred vsem začeli lotevati reševanja teh vprašanj, da ustvarimo solidno gospodarsko bazo za vse. in za vsakogar. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi že enkrat imeli eno instanco, Ki bi se temeljito bavila z vsemi pritožbami o napakah, ki se dogajajo, in ki bi tudi skrbela, da se začno te napake odpravljati. Če resna gospodarska organizacija opozori na to ali ono napako, potem vendar ne gre, da se njeno opozorilo ne upošteva, da ona govori le zidu. Na vse zadnje bodo ljudje izgubili vsako dobro voljo, da sodelujejo in ne bodo niti opozarjali. Ves dragoceni kapital, ki ga pomeni zasebna iniciativa, bi bil potem zaigran. Baš sedaj imamo zopet žalostno priliko, da moremo ugotoviti, kako pri nas zvodeni tudi najbolj koristna iniciativa. Avstrija ne dopušča svojim turistom potovanj v Jugoslavijo. Vsi vemo, da pomeni to za nas velikansko škodo. A mine dan za dnevom, a z naše strani se še ni nič pravega zgodilo, da se zaščiti naš tujski promet. In podobnih konstatacij bi mogli napraviti vsak mesec in ne samo ene. Ne gre, da kar naprej trpimo napake, ki jih vsi poznamo. Enkrat se moramo že dokopati do te energije, da začnemo te napake odpravljati. Ne sme obveljali krilatica: režimi se menjavajo, napake ostajajo. Izkušnje, ki smo jih občutili v teh 10 letih, naj nas že enkrat izpametujejo in ne pre-zrimo v skrbi za ona velika politična vprašanja onih malih vsakdanjih, ki so pa pogoj za rešitev velikih. de&cu/fd Uonfrces UttiigacHOcfa/ Največjo škodo delata nesolidna konkurenca in nelegalno poslovanje — 60 milijonov Din je šlo v enem letu za knjige v tujino V Zagrebu so dne 7. t. m. zborovali knjigarnarji iz vse države in po poročilu uprave Zveze knjigarskih organizacij obravnavali' vsa st roko vina vprašanja. Na zborovanju je bilo zastopanih 1200 knjigarn s 33 delegati, predsedoval pa je predsednik Zveze Schwentner iz Ljubljane. Uprava je poročala o svojih dosedanjih ukrepih proti nesolidni in nelegalni konkurenci, ki sta glavni oviri knjižne trgovine; 'dtoslej še ni dosegla uspehov. Največ škodujejo agenti, ki delujejo kljub prepovedi še nadalje na nedovoljen način, /Jasli pa oni iz tujih držav, s katerimi imamo trgovinske pogodbe. Ti so nabrali v naši državi za 60 milijonov dinarjev naročil v c nem samem letu. Zagrebški trgovci so zlasti obsodili prodajanje in izdajanje knjig, ki ga vodijo šolski nadzorniki s pomočjo učiteljstva. Ostro so nastopili tudi preiti posredovanju Avale pri uvozu časnikov, kar naj rajši pusti trgovcem samim, da se zalagajo po svojih poslih. Tako bi se popust knjigarnarjem zvišal na 30 do 40 odstotkov,, dočim je zdaj le 17%. Dalj,e so nastopili proti založbam', ki vabijo na naročanje po nižjih cenah direktno v prostorih zaloge in na prednarofbo. Trgovec Najfeld je mnenja, da spada to v nelojalno konkurenco in naj uprava nastopi v tej smeri po zakonu. Za vse knjigarne je zelo važno vprašanje popusta pri šolskih knjigah in učbenikih, ki je doslej nezadosten in naj se poviša, ostanek izvodov pa naj ae vrača založbi. Izbran je bil odbor, ki naj do novega šolskega leta doseže povišanje popusta vsaj na 20 odstotkov. Delo za domačo knjigo Kongres se je bavil podrobno z uvedbo tedna knjigo v vsej državi in sprejel predlog, ki poziva k sodelovanju tudi državna in samoupravna oblastva. V tednu knjige se bo na posebni razstavi prikazoval film, kako nastane knjiga, prirede naj se preda- vanja, avtorji pa bi ob tej priložnosti dajali svoje, avtograme, da se tako občinstvo čimbolj seznani z njimi in zainteresira za njihova dela. Priredi pa naj se razstava v vsakem kraju in se sestavi katalog srbskih, slovenskih in hrvatskih knjig. Vprašanje organizacije O vprašanju, ali naj se osnuje prisilna organizacija, je kongres sklenil, naj bodo združenja obvezna in banovinska, in so se zato izpremenila dosedanja pravila Zveze v smislu zakona. Med važnimi ukrepi zveze je bila sestavitev načrta za knjigamiško uredbo, ki bo uprava predložila odločujočim mestom. Po tem predlogu se zahiteva za otvoritev lastne knjigarne izobrazba štirih razredov gimnazije, triletna vajeniška doba in triletna sotrudniška doba. Matura oprosti vajeniške dobe. Razen tega mora knjigarnar znati en tuj jezik in napraviti strokovni tehnični izpit iz knjigarstva, tiskarstva in slovstva. Zveza bo še nadalje izdajala svoje glasilo >Knjižaiski glasnik« in »Bibliografijo«, ki se je izkazala za nujno potrebno, ker se druge ustanove, ki imajo celo posebne fonde v ta namen, ne potrudijo za registracijo izdaj, Referirali so o posebnih vprašanjih še gg. Prestinič, Popovič in Petrič in je kongres sprejel vse predloga, nakar je bil izvoljen novi upravni odbor, v katerem so gg. N. Zivkovič, A. Ivanovič, S. Beneš, M. Rrajer, vsi iz Beograda, L. Sehwentner iz Ljubljane, A. Mocnaj iz Novega Sada, A. Petrič iz Splita, S. Pinto iz Sarajeva,'Ivo Kugli, dr. V. Prestini, G. Trpinac in Kre-šimir Gros iz Zagreba; v nadzorni odbor pa so izvoljeni A. Popovič iz Beograda, L. Primožič iz Ljubljane, L. Mišič iz Novega Sada, J„ Studnička iz Novega Sada in G. Čelac iz Zagreba. Naslednji kongres bo v Novem Sadu, da se počaste srbske Atene, ki so si pridobile zgodovinskih' zaslug za našo knjigo. Fr. Zelenik: ICetlta (c že bita? Gospodarske razmere niso danes kaj prida. Denarni trg je popolnoma zamrznil, na blalgovnem trgu ni tistega življenja, katerega si želimo in kakršnega smo bili vajeni v dobrih časih. Denarja ni dobiti nikjer, vsaj ne za daljšo dobo in za stara posojila se mora plačevati po zaslugi oblasti sedaj samo 8% obresti. Tujih posojevalcev ni na našem trgu, ker tudi \ tujini ni ljudi, ki bi danes posojali dienar. Zato pa se zabavlja na vse pretege in vsepovsod, v vsem se išče krivda in tako rado se trdi, kako se nam je svoj čas dobro godilo. Toda tisto spominjanje na dobrote svojega časa ni kaj upravičeno. Ni potrebno ozirati se daleč nazaj v pretekle čase, samo do leta 1911 do 1913 pojdimo nazaj, pa bomo ugotovili, da v navedenih letih niso bile gospodarske razmere nič boljše od današnjih. Rad bi rekel in lahko bi rekel, ■da so bile takrat razmere še slabše, če upoštevamo, da ni bilo pred njimi tako težkih dogodkov, kakor je bila svetovna vojna z vsemi svojimi strašnimi opustošenji. Takrat smo bili v stari državi, v Avstriji, medtem ko smo danes v mladi državi, porojeni v svetovni vojni z vsemi njenimi strašnimi posledicami in razen tega »mo morali v tej mladi državi začeti vse iz početka. Seveda mi Slovenci smo takrat pomenili v gospodarstvu prav malo, v politiki pa še manj, nismo imeli besede ne v enem ne v drugem, borili smo se le za dvojezične kažipote in take stvari. V višjem uradniškem staležu je bik) malo naših ljudi in od teh je za šmenta malo napredovalo, zalo pa smo si po prevratu privoščili celo kopo dvornih svetnikov. Ker nismo v gospodarstvu kaj veljali, zato ise tudi ne spominjamo takratnih težkih gospodarskih prilik. Jaz sem bil tisti čas urednik »Trgovskega lista« in sodelavec gospodarske rubrike »Edinosti« v Trstu, pa lahko nekaj povem iz tistih časov. Navedel bom samo nekaj številk, ker številke najlepše dokazujejo. Ne bom navajal kake kope številk, malo jih bo ali zadostujejo. V letih 1011—1913 ni bilo denarja za trgovino in industrijo. Kolikor se ga je dobilo, je bil po 8 do 9 odstotkov, tedaj takrat toliko in še več kot dames. Tujci so se izogibali avstrijskega denarnega trga. Drž. dolgovi, ki so znašali 1. 1900 3640 milijonov, so narasli do leta 1913 na 7294 milijonov. Leta 1908 je mogla država spraviti v promet svojo rento skoraj po 100%, leta 1912 pa s težavo po 89.05%. Tečaj državne rente, kateri je n. pr. leta 1903 znašal 100.08, je znašal 10 let kesneje komaj 83.07, ko je bilo v prometu tudi za 1200 milijonov zakladnih listov. Razlika med aktivno in pasivno obrestno mero je znašala takrat 1 in */4%, pa se je govorilo, da banke imenitno služijo. To si zapomnimo, ker bomo potrebovali pri opombah, ki slede na koncu tega članka. Leta 1913 so se povečale insolvenc« za 85% v primeri z letom 1912. Vsa pasiva so dosegla 175 milijonov. Hranilne vloge so naglo padale in je samo Poštna hranilnica (tedaj državni zavod) imela koncem leta 1912 26 milijonov manj vlog, kot pa koncem leta 1911. Pa tudi v zasebnih denarnih zavodih so vloge močno nazadovale. Imam uradne podatke za tri velike »danajske hranilnice, katere so imele koncem leta 1912 18 milijonov manj vlog, kot pa leto dni prej. Stanje slovenskih denarnih zavodov (hranilnic) takrat »Trgovski list« namenoma ni objavljal, če ni bilo v vsakem pogledu ugodno. Vse tu navedene vrednostne številke pomenijo zlato vredlnost. Ce bi jih preračunih v današnjo papirnato vrednost, bi dobili ogromne številke. Komaj 22 ali 23 let je preteklo, kar so se trezni gospodarski krogi hudo pritoževali radi slabe gospodarske zakonodaje in politike. Seveda se takrat ni smelo tako pritoževati, kakor se sme danes, ker bi bilo nepatriotično. Danes seveda mnogi z nasladlo pluvajo v lastno skledo. Takrat je bil potreben novi kazenski zakon, potreben je bil novi konkurzni red, posebno pa nove določbe o prisilni poravnavi radi zaščite poštenega upnika. Trgovski zakon je bil že hudo zastarel z ozirom na moderne gospodarske oblike. Takrat še veljavno akcijsko pravo je bilo za staro šaro in je naravnost oviralo ustanavljanje novih akcijskih družb, saj sta se od leta 1878 pa do lota 1913 ustanovili samo 302 delniški družbi, kar je za to dolgo razdobje manj kot malo. Administrativni postopek je bil strašno neokreten, državni zbor pa ni zmogel resnega dela, In vse to je bilo v stari, sedaj pokojni Avstriji. Gospodarske razmere so tedaj bile zelo neugodtae. Nekaj pa takrat ni bilo, kar je danes. Hranilne vloge so se takrat vseeno dobivale iz denarnih zavodov, čeravno so tudi delali sitnosti in ovire, ali dobile so se le. Danes pa denarni zavodi ne dajo ničesar in kak reven vlagatelj lahko poginja od gladu. Te navedbe zadostujejo, da nam pokažejo, da ni preteklo ravno veliko let, ko smo preživljali težke gospodarske čase, ko trgovina ni imela nič lepših časov od 'današnjih. Toda hitro pozabljamo, ne spominjamo se 22 ali 23 let nazaj, pač pa zabavljamo danes vseprek in obdolžujemo vse. Kar sem do sedaj povedal, odgovarja popolnoma naslovu tega Članka. Dodal bom še nekaj kar bi sicer spadalo pod drugačni naslov, ali vseeno dodajam temu članku v mnenju, da mu ne jemlje njegove vrednosti, vsaj ne tiste, katero mu prisojam jaz. Ne smemo se tolažiti s takimi ugotovitvami težkih neprilik preteklih časov, ne smemo reči, da bo prešlo, kakor je prišlo ali da je Bog dal in bo Bog tudi vzel. To bi bilo tako napačno, kakor je napačno naše današnje zabavljanje na vse strani in obtoževanje vsakogar, izvzemši samega sebe. Kljub temu, dla je naša država mlada, bi lahko bilo v njej mnogo boljše, kakor je v resnici. Toda, kdo je tega kriv? Kakšna narodna zastopstva, narodne skupščine, pa smo imeli od početka pa do malo let nazaj? Kaj in kako so delale? Ali je bila iti je gospodarska politika in zakonodaja na višku? Ali državljani sami ne delamo po-težkoč in ovir gospodarskemu razvoju, ali sami n© pobijamo svojega blagostanja, ali nismo sami sokrivi današnjega stanja? Zgoraj sem povedal, da je pred 28 leti znašala razlika med aktivno in pasivno obrestno mero 1 in ’/< odstotka in da so banke takrat imenitno zaslužile. Danes pa je rariika 4 dlo 6% in vendarle banke nikamor ne morejo, vsaj trdijo tako. Pa so bili časi, ko -je znašala razlika 8 do 18 in še več odstotkov. V splošnem je dobil vlagatelj za vlogo 5 do 6%, le prav redki so dobili kaj več, banke pa so jemale za denar 14 do 24 in še več odstotkov, kar lahko dokažem, če bi kdo skušal zanikati. Tu so morali biti ogromni dobički! Kje ®o ti dobički, kam so izginili? Kako je sedaj mogoče, da je nastal tako strašno težaven položaj, kakršen svoj čas ni bil znan, četudi so takrat varčevalci v veliki meri dvigali in porabljali svoje prihranke. Uvedla se je zaščita dtenarnih zavodov, uvedla zaščita kmetovalcev in s tem spravili drugi krogi v velike neprilike. Tem vprašanjem posvečamo veliko premalo pozornosti, kakor 6o trgovski krogi premalo nastopili, ko se je pisalo tudi mnogo neresnega in neresničnega o potrebi zaščite kmetovalca. Razmišljajmo in razpravljajmo, kako bi se odpravile neugodne prilike, kolikor je to mogoče v mejah naše države in tudi naše volje po resnem delu! Stran 2. ‘Ji?™!*. iil TRGOVSKI LIST, 9. julija 1935. ii (lil lil niii i.ii.i I. ...... Štev. 76. Ati m\ to Utoštofiekspod Približujemo se izvozni seziji in še noben izvozničar ne ve, kaj bo z izvozom, pa čeprav bi se odločilni Činitelji že morali pripravljati na izvoz. Letošnja žetev najbrže ne bo rekordna, pridelalo pa se bo dovolj deželnih pridelkov, ki jih bo treba spraviti v tujino na tr8; Vprašanje je, kam? _Naši običajni tuji odjemalci, kakor Avstrija, Italija, Švica, Češkoslovaška itd. do sedaj niso pokazali posebnega zanimanja naš letošnji agrarni presežek, zlasti ne za onega, ki se izvaža iz Dravske banovine, razen tega pa omenjene države ne plačajo tistih cen, da bi mogel naš izvoznik uspešno eksportirati. Edina uvozna država naših pridelkov, ki rabi velike količine in se dosežejo tudi primerne cene, je Nemčija. Z Nemčijo imamo pa zaradi visokega aktivnega klirinškega salda velike plačilne težkoče, ker mora naš ekspdrt čakati na svoj denar po 5 do 6 mesecev ter se mu na ta način onemogočuje delovanje zbog pomanjkanja denarja. 2e v prošli sezoni so izvozničarji Dravske banovine z velikim naporom vzdržali trgovinske zveze z Nemčijo, morali so pa vseeno v veliki večini že 2 do 3 mesece pred koncem sezije prenehati z izvozom, ker niso imeli radi preje omenjenih dejstev zadostnih finančnih sredstev in ker jim niso priskočile na pomoč niti državne, še manj pa privatne denarne ustanove. Z dobro voljo in razumevanjem odločujočih činiteljev bi se mogla ta ovira nekako premostiti, kakor jo olajšujejo v vseh naših sosednjih državah tako, da terjatve eksporterjev iz kliringa lombardirajo s 50 do 90 %. Pri nas se pa tako ne dela. Privatnim bankam se z nadrejene strani prepoveduje dajati izvoziiičarjem tozadevne predujme na že pri Narodni banki vplačane zneske. Iz tega je razvidno, da hoče Narodna banka sama kontrolirati in regulirati plačila iz kliringa. Narodna banka je sicer v početku dajala, odnosno dovoljevala lombard na klirinške terjatve, pozneje jih je tudi odkupila s 3 do 11 % odtegljajem, kar pomeni, da je moral naš izvozničar v sili plačati za pred-ujm ali odkup ca. 22 do 24% obresti pro ahno. Kateri eksporter pa more to prenesti, zlasti še, ko ni mogel tako visokega odtegljaja že preje vkalkulirati v ceno. Pa četudi bi to storil, ne bi našel nikjer odjemalca, ki bi mu plačal tako visoko ceno. V normalnem trgovskem poslovanju je zakonita obrestna mera 6 % letno. Narodna Banka je Sicer skušala opravičiti ta svoj postopek, da vsebuje plus njenega odtegljaja nad menično eskomptno moro 5%%, letno — riziko-premijo. To pa ne more obveljati, ker marka še do danes ni padla in imata oba klirinška partnerja možnost, da se obračunski tečaj od primera do primera fiksira. Da je tako, dokazuje dejstvo, da se je na ta način delalo, odnosno dogo- vorilo pri pogajanjih z Nemčijo v minulem letu pri izvozu koruze. Pa tudi odkup že vplačanih klirinških terjatev v Nemčiji je v zadnjem času Na-rodna banka ustavila, medtem ko daje kredit na te že vplačane klirinške terjatve, jdgošlovanskd vlado, da nastane čisto nčhVdgfctf polbBttjv če dovoli potovanje v Avstrijo samo onim jugoslovanskim državljanom, ki dokažejo, da so plačali vse davke. V trgovinski bilanci da je danes Avstrija pasivna z Jugoslavijo za 45 milijonov šilingov. Avstrija ni mogla več čakati, ker je že predolgo čakali. Ge bi bila Jugoslavija pripravljena,' db odpravi' vizum, bi tudi Avstrija to storila v 24 urdh. Če Jugoslavija želi, da pridejo tisoči avstrijskih turistov v Primorje, naj odpravi vizum in avstrijski turisti bodo mogli neovirano iti v Primorje. Minister je končno izjavil, da ni res, da bi bila avstrijska vlada proti temu, da bi potovali avstrijski turisti v Jugoslavijo. Po tej izjavi avstrijskega zunanjega ministra bi bilo na vsak način želeti, da bi se izjavila tudi naša vlada in da ne bi po nepotrebnem z odlašanjem rešitve zaprav-, ljali milijone, ker bi puščali, da mine glavna sezona brez gostov iz Avstrije. Za p&glfcbitev trgovinskih zvez z Brazilijo V S. Paulo se je osnovala tvrdka »Yugo-Agencija, LTDA<, ki bo služila poglobitvi gospodarskih ©dtaošajev mod Jugoslavijo in Brazilijo. Tvrdka sprejema blago v komisijo, konsignaoijo in na lastni račun. Prevzema tudi zastopstvo naših tvrdk, ki želijo razpečavati svoje blago v Braziliji. Zlasti opozarja tvrdka, da se peča z izvozom konzerviranega ananasa, ki bi ustregel našim potrebam tako po ceni, kakor tudi po kvaliteti. Naslov tvrdke je: Yugo-Agencia, LTDA, S. Paulo (Brasil) Oaixa Postal 1723. f Marija Perdanova V Visoki sliarosti je umrla v ponedeljek popoldne v Ljubljani gospa Marija Berda-nova, vdova po pok. trgovcu in predsedniku Zbornice za TOI, gosp. Ivanu Perdanu. V-vsej Ljubljani je vest o smrti' blage pokojnice bolestno odjeknila, saj je bila plemenita pokojnica znana po svojem vzorno lepem značaju in po svojem vedno dobrotnem srfeu. Bila je to gospa, ki je imela vedno odprto roko za ljudi v stiski in vedno odprto srce za vse dobro in lepo. Pri tem pa je bila za sebe skrajno skromna, živela vsa svoji rodbini in čeprav po svojem socialnem položaju med prvimi, je le tiho, a zato zvesto opravljala svoje dolžnosti do naroda in družbe. Rojena 1. 1852. v Blanci pri Brežicah kot hči odločnega narodnjaka in poštenjaka Lenčka, na čegar domu so bili eni, prvih slovenskih taborov, je bila tudi Matija Per-dUnovd* vedho oclldČha h^mfijfjaRinja in njena hiša vedno vzgled narodne hiše. L. 1871. se je poročila z uglednim ljubljanskim trgovcem Ivanom Perdanom, ki je bil tudi predsednik naše Zbornice in nekaj časa tudi deželni poslanec. Ni pa niti pokojnici prizaneslo življenje s svojimi udarci. V najlepši moški dobi ji je umrl mož, nato pa tudi oba sinoVa, ki sta oba uživala v ljubljanskem trgovskem in gospodarskem svetu največji ugled. Ostala ji je le njena hčerka edinka Marjanca, ki se je poročila z veletrgovcem g. Ernestom Hiengom, našim uglednim lesnim strokovnjakom in španskim konzulom v Ljubljani. In sedaj je dopolnila dobra in plemenita gospa svojo življensko pot, ki je bila vsa posvečena blagru svoje rodbine in pomoči bližnjemu. V hvaležnem spominu jo bo zato ohranila Ljubljana in vsi, ki so jo poznali. Slava njenemu spominu, naše iskreno in globoko sožalje pa vsem žalujočimi O glavni skupščini sreskega Združenja trgovcev v Celju Ob priliki glavne skupščine Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah v Celju, ki je bila dne 25. junija v Celju, je podal k poslovnemu poročilu predsednik nadzornega odbora g. Maks Cukala prav obširno in v podrobnostih izdelano nadzorstveno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je nadzorni odbor Združenja pregledal vse poslovanje Združenja, zlasti poslovanje finančnega značaja, pri čemer je našel nadzorni odbor vse vknjižbe skladno s prilogami, tako da je nadzorni odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da s© podeli upravi nazreš-nica, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Za vestno poslovanje nadzornega odbora se je glavna skupščina oddolžila z viharnim odobravanjem!. Konstitucija uprave Združenja; Na seji uprave Združenja od 1. julija se je uprava konstituirala takole: Predsednik Viktor Pilih, trgovec iz Žalca; 1. podpredsednik Lu-dovik Košir, trgovec iz Prekope; 2. podpredsednik Alojz Preaz, trgovec iz Rogat-c»j; 3. podor (kise čtdik Matija Goričar, prostovoljni Črato fe- Mozirja. Na isti seji je uprava s pooblastili občnega zbora predelala izvedbo proračuna za leto 1935. pri čemer 9e je proračunska postavka potrebščin, sprejeta na občnem zbo-ni, zdi Žal a od Din 129.844,— na 121.600.—. Za uravnovešenje proračuna so bile izvedene vse možne redukcije do skrajnosti. Knjigovodski tečaj za mizarske obrtnike in pomočnike v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v .Ljubljani poseben knjigovodski tečaj za mizarsko stroko. Tečaj bo pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole Ivana Lenarčiča, počeriši ® 14. julijem skozi deset nedelj, vsakokrat dopoldne od 8. do 12, ure v pritličju Tehniške srednje šole (vhod iz iMuraikove ulice). Udeleže se ga absolventi letošnjega risarskega tečaja, pripuste pa se tudi drugi obrtniki in pomočniki, ki bi želeli obiskovati ta tečaj. Predelalo se bo knjigovodstvo s posebnim ozirom n A mizarsko stroko, dalje menica, dieti arni promet z bankami in pošt. hranilnico in trgovska korespondenca. Absolventi risarskega tečaja in drugi, ki bi želeli obiskovati knjigovodski tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 13. julija z dopisnico na Zbornico TOI. 14. t. m. pa naj pridejo ob tri četrt na 8 v učilnico. Pristojbina znaša za udeležence po Din 50,.—, revnejšim udeležencem in brezposelnim pomočnikom pa se na posebno prošnjo ta pristojbina zniža ali pa popolnoma odpusti. Občni zbori Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti bo imela 61. občtvi zbor dne 16. julija ob dveh popoldne v svoji posvetovalnici. ‘Pclitičnevesti Sobotna seja Narodne skupščine je bila mestoma zelo- burna. Vložena je bila cela Vrsta interpelacij, tako posl. Milana Božiča, da se odpuste iz drž. službe vsi anacional-hi elementi ter o izgonu iz države vseh tujcev iz onih držav, ki so se nam pokazale neprijateljske. Za obe interpelaciji je izjavil dr. Stojadinovič, da sprejme nujnost. Prav tako je izjavil tudi glede interpelacije Voje Laziča zaradi prenizkih cen kmetskih pridelkov. Na zborovanju bosanskih radikalov je poročal v imenu glavnega odbora stranke dr. Laza Markovič. Dejal je, da so radikali za enotnost in nedeljivost države, za sporazum s Hrvati ih za zvezo z dr. Korošcem in dr. Spahom, ki sta oba priznala Aco Stanojeviča kot šefa nove Jugoslovanske zajednice. Radikali so za sedanjo vlado in rijihov zastopnik v vladi je bivši beograjski podžupan Bobič. V skupščini so ustanavlja klub vladnih poslancev, v katerega se je dosedaj prijavilo že okoli 200 poslancev. Vlada pa računa s tem, da bo štel klub 240 poslancev. Dr. Maček je izjavil1, da je popolnoma nezadovoljen z vladno deklaracijo, ker pomeni samo nadaljevanje politike vlade g. Jevtiča. Njegova skepsa proti vladi dr. Sto-jadinovica da' še je izkazala kot pravilna Vodstvo Hrvatske Seljačke stranke objavlja, da ne bo priredilo nobenih shodov, ker jih ne potrebuje, ker narod itak ve, kako se mora ravnati v sedanji politični situaciji. »Stolz lieb ich den Spanierk bi dejal Nemec. Bivša demokratska stranka, ki jo je vodil Ljuba Davidovič, namerava izpremeniti svoj program ter opustiti svoje centralistično stališče. Voja Lazič, ki snuje sedaj svoj zemljo-radnički klub, je izjavil, da se ne more pridružiti J. Jovanoviču, ker je ta federalist, on in njegova zemljoradniška skupina pa ostane zvesta svojemu centralističnemu programu. Pravosodni minister dr. Auer je dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da more podpisati konkordat s sv. stolico in bo v ta namen odpotoval v Rim. Italija je baje pristala na to, da se obnovi habsburška monarhija. Iz Pariza zatrjujejo, da Je Francija proti tej obnovi in da je Francija v tem vprašanju istega mnenja, ko Mala antanta. Češkoslovaški listi poudarjajo, da je bilo na sestanku Male antante v Ljubljani sklenjeno, da odgovore države Male antante na poskus restavracije Habsburžanov s splošno mobilizacijo. Mussolini je pri reviji divizije 8. januarja dejal, da: »Mi, vlada in narod imamo obveze za vojno in odločeni smo, da jo vodimo do konca.« Mussolini je po mnenju francoskih listov pristal na pOvratek Habsburžanov, da si zavaruje hrbet na Brennerju. Vsi francoski levičarski listi ostro pišejo proti povratku Habsburžanov, dočim vsa francoska aristokracija agitira za povratek. Ne miiie dan, da ne bi iz Italije odpotoval parnik z vojsko ali municijo za vzhodno Afriko, ker je Italija svoje transporte zdaj še pospešila: Ameriška vlada; je odgovorila na poziv abesinskega cestfrja za pomoč s platonično izjavo, ki pač Italiji ne bo niti najmanj škodovala, Abesiniji pa tudi niti najmanje pomagala. »NeVvYork Times« pišejo z ozirom na Rooseveltov odgovor ha apel abesinskega cesarja, da varuje Amerika Kellogov pakt, da je prva žrtev konflikta med Abesinijo in Italijo Briand - Kejlogov pakt o nenapadanju. V najmočnejši francoski trdnjavi Toulon je bil te dni izbran za poslanca komunistični kandidat Bertolini. Visoki komisar za mesto Gdansk je protestiral proti aretacijam nezadovoljnih narodnih socialistov, ker so te aretacije protiustavne. Predsednik Roosevelt je podpisal socialni zakon, ki je nekako nadomestilo glede delavskih praVic za Niro. Z novim zakonom se priznavajo* delavske Strokovne organizacije kot upravičene za vodstvo tarifnih pogajanj s podjetji. Nadalje se ustanavlja z novim zakonom delavska zbornica za vso državo, in sicer z velikimi pravicami. Industrialci pripravljajo proti novemu zakonu močan odpor. Ker je neki šangajski list napadel Japonce, so Japonci zahtevali takojšen razpust kitajske nacionalistične stranke v šangaju ter odpust nekaterih vodilnih kitajskih uradnikov v šahgaju ter jamstvo, da ne bodo več mogoči podobni časopisni napadi. Vse zahteve Japoncev je kitajska vlada gladko izpolnila. Štev.' 76. strar£ j Denar sivo ■= Poštna hranilnica v juniju Hranilne vloge so v Poštni • hranilnici uarasle v juniju za 8,9 na 792,7 milijona dinarjev. Število vlagateljev je naraslo za 3820 na 336.843. V prvi polovici letošnjega leta so se vse hranilne vloge pri poštni hranilnici dvignile za 74,2 milijona Din, v času od 30. junija 1934 pa do 30. junija 1935 pa za 127,6 milijona Din. Število čekovnih računov.se je povečalo za 114 na 24.9t&9. Promet se je v primeri z majem znižal od 5190,9 na 5134,7 milijona dinarjev. Skupno so dosegle vse vloge v Poštni hranilnici že vsoto 1900 milijonov dinarjev. Stanje naših aktivnih kliringov Naš aktivni saldo z Nemčijo se je zopet dvignil, in sicer od 270 milijonov Din dne 26. junija na 286 milijonov dne 3l julija. Tudi aktivni saldo z Italijo je narastel in se dvignil od 53,2 na 63,7 milijonov dinarjev. V klirinškem prometu z Bolgarsko se je naš aktivni saldo dvignil od 21.000 na 190.000 Din. Produkcija zlata in srebra v Jugoslaviji se stalno veča Po podatkih Društva narodov je znašala vsa proizvodnja zlata na svetu lani 723.000 kilogramov. Največ zlata pridobiva Južna Afrika, za njo pa Rusija. Proizvodnja zlata v Jugoslaviji stalno raste. Leta 1926. je znašala vsa proizvodnja samo 240 kg, a je potem vsako leto rastla in dosegla 1. 1933. že 2194 kg, lani pa 2219 kg. Vsa vrednost pridobljenega zlata se ceni na 114 milijonov Din. Š3 v večji meri se je v Jugoslaviji povečala proizvodnja srebra. Še 1. 1929. je znašala vsa proizvodnja srebra v naši državi samo 10.600 kg, a je že prihodnje leto narasla na 17.400 kg. Nato se je dvignila na 51.128 kg, leta 19SŽ. na 02.770 kg, 1. 1983. na 122.310 kg in 1. 1934. na 129.310 kg. S to proizvodnjo je stopila Jugoslavija že v vrsto velikih proizvajalcev srebra. Na prvem mestu je Mehika z 2,3 milijona kg, nato pridejo Združene države Sev. Amerike, Peru in Japonska, nato pa Nemčija, ki je s 196.660 kg največji producent srebra ^ Evropi. Drugi največji producent v Evropi pa je Jugoslavija. Vrednost pri nas pridobljenega srebra se ceni na 82 milijonov dinarjev. Skupna vrednost pri nas pridobljenega zlata in srebra znaša torej okoli 200 milijonov Din, od česar imajo glavni dobiček samo tujci, ker smo mi tako neizrečeno pametni, da prepuščamo pridobivanje plemenitih kovin samo tujcem. * Avstrijska narodna banka izkazuje za minuli teden dvig detfiz za 5'95 na 82*07 milijonov. Zlata podloga se je povečala neznatno na 242'26, povečale pa so se kljub prvemu obveznosti, tako da je ob večjem obtoku zlato kritje padlo s 26-73 na 26’59%; skupno kritje se je dvignilo od | 35-1 na 36-6%. Holandska banka je znižala svoj diskont od 4 na 3:1,%. Po izkafti Francoske banke z dne 2(8. junija se je njena zlata podloga povečala za 247.3 na 71.017 milijonov frankov. Povečal pa se je tudi obtok bankovcev, in sicer za 1.397 na 82098 milijonov frankov. Vse obvez© na ptjitaz banke znašajo 96.050.6 milijona frankov. Predsedstvo Banque de France se je odločilo, da zniža diskovne obrestno mero od 5 na 4 odstotke. * | \ Pariška borza je ob koncu prejšnjega tedna befloiila nenaden dvig funta in dolarja. Funt se je dvignil v petek od 74,74 rta 74,83, dOlar pa od 15,107 na 15,14. Zboljšal se je tudi tečaj Amsterdama od 10,2875 n« 10,2925. Dolar in funt pa sta se dvignila tudi v Amsterdamu. Pariška borza ima kljub znižaSiiju diskonta mlačen promet. češkoslovaški razvidnostni urad z# trgovske kredite FinanShjS> niinistrstvo je predložilo odbo-ru za denaNistvo osnutek uredbe o evidenci trgovskih kreditov. p0 § 4. te uredbe so Navezani registraciji vsi krediti in garanje nad vsoto 100.600 Kč. Izvzeti so kre-'jtt* z zastavno pravico, reportni krediti in dnevna plačila z rokom do 28 -dni. Na zahtevo centrale mora po § 5. vsaka upniška ustanova javili v dam dveh mesečev vse trgovske kredite omenjenih vrst 8 dni po dodelitvi. tiuUiaMld vzaccnl sefem jtaskava mncuugledttzfra tista »The Near East and India«, angleški informacijski tednik za bližnji vzhod in Indijo prinaša poročilo svojega dopisnika, katero v naslednjem posnemamo. Letošnji vzorčni velesejem v Ljubljani od 1. do 11. junija bi si bil lahko privzel kot vodilo sedaj že znano geslo, ki ga slišimo v vsaki deželi: Kupuj domače blago! Bil je skoraj izključno jugoslovanski sejem. Celo avstrijskih in čeških tvrdk je bilo malo videti, medtem ko so bili v ospredju domači izdelovalci, v mnogih primerih z blagom, ki ga doslej niso izdelovali v tej deželi. V mojih letnih poročilih o tem sejmu sem kmalu začel omenjati rast in napredek tekstilne stroke v Jugoslaviji. Jugoslovansko bombažno blago in umetna svila hitro nadomeščata tuj proizvod na domačem trgu in težko bi bilo najti napake na njih. Volne in volneni proizvodi še niso vedno taki, kakršni bi mogli bi.ti. Avstralske in škotske niti se vedno uvažajo za najboljše volneno blago domače proizvodnje. Domače industrije so bile nenavadno dobro reprezentirane in zapustile splošen vtis živosti, močnih barv in značilnih vzorcev. Najbolj znamenite so bile razstavnice preprog, kjer je znani tip srbske pirotske preproge našel tekmeca v jugoslovanski perzijski preprogi ročnega dela, ki ni bila prej še nikoli tako vidna. V eni razstavnici so mogli obiskovalci sejma opazovati dve lepi skopeljski deklici, ko sta delali perzijsko preprogo na ročni tkalnici. Dekleti sta nosili tipične turške hlače in tuji obiskovalci so opazili njun svetli tip. Vzorci in barve teh jugoslovanskih perzijskih preprog dajejo nov dokaz o dekorativni nadarjenosti jugoslovanskih domačih obrtnikov. Med domačimi vezeninami so bile dalmatinske bolj fino izvedene in bolj ubrane v barvah, slavonske (hrvaške) pa najbolj svojevrstne v vzorcih in barvah. Kleklane čipke iz gorskih vasi zapadno od Ljubljane so reden izvozni predmet teh krajev. Navadno so precej grobe in jift je najbolje liporabiti za ob? it je domačega platna, okenskih zaves in podobno. Finejše čipke zelo radi uporabljajo za cerkvene opreme. Slovenske čipke so zelo učinkovite in dobre kakovosti ter se dobro ohranjajo. Razstava izdelkov domačega hišnega obr-ta in starin z juga je bila letos večja kakor prej. Toda že nekaj let so se svile iz Peči in Prištine, albanske (arnavtske) vezenine in luksuzni predmeti in majhne bele čepice, ki jih še pred nekaj leti hi bilo videti severno od Dubrovnika, redno prodajali v slovenskih letoviščih vso sezijo. Cel paviljon je zavzel banovinski zavod za domači obrt s posebno razstavo doma tkanega volnenega in platnenega blaga. Nekoč se je slovenski kmet oblačil popolnoma v doma narejeno blago in ob modernem oživljanju tradicionalnega ročnega dela je samo prav, da se posveča slovenskemu tkalstvu primerna pažnja. G. Račič, navdušeni ravnatelj zavoda, mi je sam kazal nitke iz raznih krajev banovine, na roko tkan fris in pletenine in razlagal, koliko je treba še storiti, preden bo ta veja dOmaŠfega slovenskega obrta tako razvita, kakor bi laBko bita. Dve bolgarski razstavnici (ročna keramika in izrezljano lesžno lukshzrio blago) sta napravila izvrstno kupčijo, deloma brezdvomno kot poklon narodnosti razstav-lialcev. Pred kratkem sem poslušal govorr dirigenta enega bolgarskih pevskih zborov, ki so pred časom peli v Jugoslaviji. Govoril je bolgarsfef in ime! sem ddftdfjf priložnosti, da se prepričam o tem, kar sem že slišni, namreč, da Sta si slovenščina in bolgarščina zelo podobni. Ne gre samo, kakor je eden vašifi dopisnikov omenil, za splošno medsebojno podobnost vseh slovanskih jezikov, po kateri lahko razumete, ako' veste o čeni je govor, vsako peto besedo, a ostale štifi približno uganete. Bolj pravijno bi bilo reči, da vam bodo štiri izmed petfh fcesed Jasne in da peto besedo najbrže pravilno uganete. Vsekakor so se ti bolgarski pr odtajale? izvrstno raztimBli s svojimi slovenskimi odjemalci. Posebna mm Q1 -________1. barv«, pleaira in ke- m tirat mično ftd mm Mo trnke itd. la »vedollka »raje«, •vrstnik« ia Pore, nit, menca I« lika tovarna JOS. Poljanski nasip 4—(L 8eIenbnrgova ni. S. Telefon it 22-7L črta sejma je bila ženska obrtna razstava z zelo uspešno modno revijo. Ostali sejem je imel običajen sestav. Velik paviljon je bil poln lepega pohištva, ki ga izdelujejo v večjem številu malih delavnic, raztresenih po banovini. Avtomo-bili so kazali moderno točno linijo. Bilo je tudi nekaj kmetijskih strojev, razstava perutnine in kuncev, mlekarski proizvodi, glavno sir, trapistovski likerji, čokolada, lesene igrače in kuhinjske potrebščine iz Dolenjske, bosanski filigran, perilo iz umetne svile, ponekod izredno lepo, in končno razstavnica, napolnjena z raznim modnim drobnim blagom, ki ni menda narejeno za nič drugega, kakor da se prodaja po sejmih in potem tako popolnoma izgine kakor »košček nogavice, ki je bil v luknji«. Previsoke takse pristanišč Neke splitske tvrdke so prejele preteki teden obvestilo glede ukrepa Jugosloven-skega Lloyda, da ne bo več sprejemal tovora v domačih pristaniščih. Obvestilo pravi, da družba ne bo sprejemala tovora iz naših hiti za naša pristanišča,, dokler se ne znižajo pristaniške taks«, ki so zdaj ogromne, približno 30 tisoč za vsak pristanek. Parnik »Princesa Olga* bo opravljal nadalje progo skozi Split In Dubrovnik, a ne bo sprejemal blaga za trgovino. Blago pa lahko pošiljajo trgovci v ta namen v Trst, odkjer odhaja parnik vsakih 14 dni. To čudo naše trgovine, da naše blago za Egi-pet, Grško in Palestino pošiljamo na parnike naše proge najprej v Trst, je menda dovolj pomembno, da Smemo pričakovati skorajšnjo rešitev konflikta. Nova avstr.-madjarska trg. j pogodba Med Avstrijo in Madjsirsko je bila te dni sklenjena nova trgovinska pogodba, ki določa cena pšenici, in sider za q tiške pšenice s kvaliteto 81 kg po 20 šilingom, 'franls® nieja, ter količino uvoza 2,2 milijona met. centov. V tem kontingentu je pol milijona q moke računjeno za 700 tisoč q pšenice. Zunaj kontingenta sprejme Avstrija še 25 tisoč q pšenice in moke na breme t«*ristiHEREUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.