Leto II.
Poštnina plačana u gotouini.
Ljubljana, torek 15. junija 1920.
Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 134.
Cene po poiti:
za celo leto . H M— za pol leta . K !IZ — za četrt leta. H ZP— za 1 mesec. . K 7*— Za Ljubljano mesečno 7 B
Za Inozemstvo meseino K IZ*—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredu. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
Sefa parlamenta.
Razprava o volilnem zakona.
kik dr	junija.	Podpredsed-
iasne««	ar otvori 99- redni sestanek za-
30 mwna?r0dn?ga Pre(istavništva ob 9. uri nikzadn’ )nik Vojinovič prečita zapisuje hm*Je Se^e' Zapisnik se vzame na zna-_brez ufi-ovnro __________________,___________
86 natr. Ugovora- Vse prošnje in pritožbe Med ost ?. °PM° tozadevnim odborom, tudi in to , * iuterpelacijami se nahaja ^ihistrn1^ Cija P°slanca dr. Lončarja na tolajšee Prosvete radi nameščenja naj-za ravnatelja ljudske ca dr poy*Rci, ter interpelacija poslan-barsko » Ca 0 UI*editvi jugoslovenske novi-
Nato°r°^evaIne službe-Repnika V?r?^a Poslanec Paskijevič za-
le 2 vrnit m.lnistra za zunanje posle, kako tov in *ad*^ kraljestvu Srbov, Hrva-lija i2r_ v0Vencev> in zahteva, da nam Ita-jansko nn°ne ladie’ k* 80 PriSle v itali-8P°i’azun	1)0 italijansko-angležkem
Uje n0S]U; Zastopnik ministra za zuna-delegaci6 Ninčič odgovori, da je naša že večkrat zahtevala *adje vrVn' SVet P°sreduje, da se nam te rila, da * °' Malija Pa je vedno odgovo-P°litičnjif.to vPrašanje v zvezi z drugimi be reši vPrašanji. Dokler se na primer de tn0re vPrašanje D’ Annunzia in Reke, dja kij . Preiti na reševanje tega vprašaje t6ga 18^er dr. Ninčič obljubi, da bo gle-Nat Vprašania Ponovno posredoval. Novak /uterpelira poslanec dr. Fran SU v i .^Histra za promet glede snažno-devarao ?Zniških vozovih in opozarja na Sdažn ki preti občinstvu vsled neto vprag1’ ^k° £• minister ne veruje, da je *e2bižlr,- anje upravičeno, naj pogleda že-št. 100.171.
3avlja (jSl,e.r 2a Promet dr. Korošec iz-rajo v’0 a je že izdal naredbo, da se mo-dajoju °vi pometati in čistiti. Svoj čas je ftje vag0V ®erlinu štiri aparate za čišče-ais° do«110^’ Ici pa vsled prepovedi izvoza f^avpjpPeli- V Sarajevu je že osnovana ®dar f za Čiščenje železniških voz. *d°re (j.,6 ?a krez aparatov za čiščenje ne Uverjen rt	* Gospod interpelant naj bo
2a	Se 0<i strani ministrstva skrbi
^®istra Vpra^a isti poslanec zastopnika ^Paragj. Za zunanje stvari, kako je glede delovai	komisije na Dunaju. Dosedaj
Za kater	samo likvidacijska komisija,
*&la jn 0 Pa se naša vlada ni mnogo bri-*ne. ker11^-8010 vsie(i tega izgubili mili-^h°8lov uismo delali tako, kakor n. pr. ^hteVa i,in Poljaki. Poslanec dr. Novak komiSe zadeva naše delegacije v ^donin 8lii končnoveljavno uredi in po-
^St00r?anizira-
h!'	ministra	za zunanje zadeve
PodČepa 1 ^ odgovori, da je vlada dobro ^isija ° tem in da bo reparacijska ko-i, dn Jatkem pričela delovati ter ob-i into vi&da podvzela vse, da za-Nato r88e naŠih državljanov, t nistra lnterPelira poslanec Smodej «fef°nskifa 1)0Sto in brzojav glede slabih rdni 1ri zvez Belgrad—Zagreb na eni
rt adi.	®ei&rad—Ljubljana	na drugi
t^ha vi a* se j® Primerilo, da niti e|of°oS]t ada P° cele dni ni mogla dobiti
Mlp*stra pZVeze z Belgradom. Vpraša g. h vttev H-a^ namerava ukreniti za vzpo-Belo-j,.. Vatnih zvez Belgrad—Ljubija-, Mim , Za.greb in Belgrad—Sarajevo.
Za Pošto in brzojav dr. Drin-&ovori, da vlada dosedaj ni raz-
polagala s potrebnim gradivom in izjavlja, da se ravno sedaj vrše pogajanja z Bor-skim rudnikom glede dobave potrebnega gradiva.
Nato interpelira poslanec Bttkšeg ministra za socialno politiko glede kršitve zakona o osemurnem delavniku. Govornik se pritožuje nad pasivnostjo oblasti, ki jo kažejo v tej stvari in opozarja na nevarnost, ki preti državi vsled neprestanega prerekanja v teh važnih vprašanjih.
Minister za socialno politiko, dr. Kukovec odgovori, da je odposlal deželnim vladani urgencije, da se mu dopošljejo potrebna poročila. Kadar se to zgodi, bo podal potreben odgovor in obljubi, da bo ukrenil vse potrebno.
Potem interpelira poslanec Krnic predsednika skupščine, zakaj da vojni minister ne odgovarja na stavljena mu vprašanja. Dogodilo se je že tri ali štirikrat, da se vojni minister ni udeležil seje. Prosi predsednika, da opozori vojnega ministra na to, da je njegova dolžnost, redno prihajati k sejam. Isto vprašanje je hotel staviti na predsednika skupščine tudi poslanec Kopač.
Predsednik izjavlja da je podvzel vse, da bo vojn iminister redno prihajal k sejam, ali ravno danes je vojni minister zadržan vsled zelo važnih stvari. Predsednik bo od svoje strani ukrenil vse, da se jutri minister udeleži seje, — Nato se je prešlo na dnevni red s programom:
SPLOŠNA DEBATA O NAČRTU VOLIL.
NEGA ZAKONA.
Prvi povzame besedo poslanec dr. Polič, ki se v začetku svojega govora zahvali Srbiji za ta zakon. Glavna novost je uve-denje splošne volilne pravice. To izraža demokratično-liberalni princip. Dr. Polič govori obširno o razvoju splošne volilne pravice. Glede ženske volilne pravice izjavlja, da bo tudi prišla na dnevni red. To vprašanje je treba prepustiti evoluciji (liberalci se boje in govore o evoluciji). Dalje govori o volilni pravici onih državljanov, ki imajo opcijsko pravico in polemizira z nekaterimi izvajanji dr. Palečka, Dr. Polič konča svoj govor z željo, da sprejme parlament volilni zakon.
Nato povzame besedo v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Deželic, ki protestira proti temu, da se ni uvaževala želja Jugoslovanskega kluba, da se predloži predstavništvu v odobritev modemi volilni zakon. Protestira proti temu, da ženske niso dobile volilne pravice. Poslanec odgovarja dr. Palečku in dr, Poliču in zahteva boljšo stilizacijo paragrafa, v katerem se govori o opcijski pravici. Dr. Deželič podrobno izvaja takozvani kancel-paragraf in izjavlja, da bi mogel izzvati v vsej državi kulturni boj, Po tem zakonu bi dobili orožniki pravico kontrolirati tudi v cerkvi.
Poročevalec Nasta Petrovič opozarja poslance na to, da se v splošni debati ne pečajo s tem, kar spada v podrobno debato.
V imenu demokratske zaednice govori dr. Živko Bertič, ki se v obširnem govoru peča s stališčem poedinih strank nasproti ustavi, posebno s stališčem radikal, stranke, kar je povzročilo živahen odpor te stranke. Ko je dr. Bertič končal svoj govor, prekine podpredsednik sejo in naznani, da se vrši nadaljevanje popoldne.
Pobuna v tržaških Ječah.
xt 14. junija. »I! Lavoratore« b prUh 7nrfapordl v ubc* Coroneo je zdaj tt,°SVa i ietnikov, dočim je v poslopju o»' *e ne °mai za 300 oseb. Ta nedosta-Qslr,°v, jle(fam° nevzdržljiv iz zdravstvenih iji ^ nalorf °težu'e tudi nadzorovalnemu te!!Poru ® naPram poizkusnemu begu okl Se baJ, • Pevz<lržliivih razmer, v ka-K tasti _ aiajo jetniki. Zato so vojaške
tevi ojačile
b astj
^ZlUle rl„ida P° zahtevi vodstva
d*wrječpe°(
1Z-
oboroženo
posadko. Sinoči ob dvaindvajsetih je začelo več jetnikov razsajati in razbijati po vratih svojih celic, Karabinijerska posadka je bila radi tega ojačena po nadaljnjem oddelku karabinijerjev in stražnikov. Iz vrat ene celice, ki jo je jetnišničar odprl, se je vsulo več jetnjkov z velikim vikom in krikom na hodnike. Karabinijeri so namerili prot njim puške in ustrelili. Dva jetnika sta bila težko ranjena, Nato je bil mir vzpostavljen.
Italijani zažgali del Valone.
LDU Rim, 14. junija. »U Messagero« poroča v dopisu iz Valone, da je bil muslimanski mestni del uničen po požaru, ki so ga zanetile italijanske čete, in sicer kot
represalijo, ker so razni muslimanski elementi podpirali napad albanskih upornikov.
O komunizmu in socializmu.
V dunajski »Arbeiterzeitung« dne 13. t. m- je priobčil Karel Kautsky članek pod naslovom »Kaj sedaj?«, v katerem se peča s sedanjim notranjepolitičnim položajem v Nemčiji. Ta članek je važen, ker ugotavlja stališče socialne demokracije.
Najprvo Kautsky ugotavlja, da so za rešitev položaja darte zgolj tri možnosti: Ali se zedinita obe socialnodemokratični struji in sestavita delavsko vlado ali se obnovi prejšnja koalicija ali pa prevzame vlado blok meščanskih strank. Drugo alternativo Kautsky zameta kot brezploden poizkus — koalicija je bila notranje razdejana in zato brez prave moči na zunaj; nič drugače bi ne bilo poslej. Tretja alternativa: meščanska, reakcionarna vlada je za proletariat pač preveliko zlo, da bi jo mogel sprejeti, četudi samo začasno. Ogrska mu mora biti svareč zgled.
Ostane torej le še tretja možnost: socialnodemokratska delavska vlada. Res je, da socialni demokrati tudi tedaj, ako se združijo, nimajo večine v parlamentu. Toda demokratičnemu načelu ne nasprotuje, da prevzame vlado trenutna manjšina, samo da si vlade ne prisvoji nasilno in da vodi politiko, k| odgovarja potrebam ljudske večine.
Sedaj je vprašanje, nadaljuje Kautsky, kakšen delovni program bi morala osvojiti delavska vlada, da bi najbolje odgovarjal zahtevam te ure? Ta program žal nikakor ne more biti takojšnja izvedba socializma, ampak končna likvidacija vojne. Spraviti razdejano produkcijsko življenje kar najhitreje zopet v tek, to je danes prva in najnujnejša zapoved. Potem piše Kautsky dobesedno:
»Socialistična produkcija pa ni izvedljiva od danes do jutri, o tem si je na jasnem vsak, kdor ima le nekaj pojma o gospodarskih rečeh. Ako torej pravimo, da je potrebna takojšnja upostava produkcije, pravimo s tem, da je potrebna takojšna upostava kapitalistične produkcije. Na tem ne more niti najmočnejša socialistična volja ničesar izpremeniti. Proletariat sam je ob cvetoči kapitalistični produkciji na boljšem nego ob socializmu, ki nezadostno proizvaja. Komunizem delitve, plenitve bogatinov, zastoj produkcije in pomanjkanje proizvodov le še pomnoži. Socializem, ki naj osvobodi proletariat, mora proizvajati več nego kapitalizem.« Potem se peča Kautsky z nadaljno nujno zahtevo časa: boj proti verižništvu in pravi, da je v tem boju mogoče doseči zadostnih uspehov istotako le s pomnožitvijo produkcije. Kajti verižništvo se pojavi in more živeti le tam, kjer nastopi pomanj-kamje blaga in dokler to pomanjkanje ne mine, so vsa druga sredstva proti verižništvu onemogla. To nam priča zgodovina francoske strahovlade 1. 1793. in sedanjega boljševiškega terorja na Ruskem.
Z vsem tem, pravi Kautsky, pa še ni rečeno, da danes tudi delna socializacija ni mogoča in da bi delavska vlada za delavstvo ne mogla storiti več nego meščanska. Nasprotno. Kapitalizem je jako raz-penljiv in zavzema čisto drugačne oblike, ako je od zgoraj doli prisiljen, ostajati v gotovih mejah, nego ako ima sam vso oblast vrokah in se more poljubno raztegniti. Za socializacijo so že danes zreli rudniki in premogovniki. Socializacija teh obratov ne zahteva samo korist proletariata, ampak interesi celopupne družbe. Dalje naj bi se socializirali (a ne razdrobili!) gozdovi in veleposestva.
To je torej program, na katerega naj bi se po mnenju in nujnem nasvetu Kautskega zaenkrat omejila socialna demokracija.
Tako so v boju osiveli socialnodemokratični teoretiki po trdih izkušnjah zad-
njega leta, po strašnem polomu, ki so ga njihove teorije doživele v praksi na Ru-skem in Ogrskem in ob vseh manjših po*, izkusih v Nemčiji in drugod prišli na tisto mero zahtev, ki jih je krščanski socializem vedno zastopal in jih še danes zastopa. Se* veda pa ne smemo pozabiti, da je to le prisilna izpreobrnitev, da bodo vsaj v enem delu socialnodemokratskih množic stare prevratne ideje socialne demokracije dalje tlele in da ima socialna demokracija poleg gospodarskega tudi kulturnopolitični program. Ta program je sovražen veri in Bogu in zato sreči človeštva nevaren in škodljiv. Krščansko zaveden delavec ne more nikdar biti socialni demokrat, njegovo mesto je v krščanskih vrstah.
I. Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru.
Učiteljstvo na orlovskem taboru v Mariboru. Ob mariborskem orlovskem taboru pohiti Slomškova zveza skupno s hrvatskim katoliškim učiteljstvom v Slomškovo domovino, da svojemu vzoru izkaže ljubezen in spoštovanje in da javno manifestira svoje versko prepričanje. Spored učiteljskega zborovanja bo sledeči: 1’. V petek, dne 30. julija, ob 10. uri dopoldne odhod iz Ljubljane. Izstop v Ponikvi. Izlet k Slomškovemu domu. Govor: Slomšek naš vzor. Zvečer prihod v Maribor. 2. V, soboto, dne 31. julija, ob 8. uri sv. maša v kapelici na Slomškovem grobu. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v meščanski šoli: a) Slavnostni govor o 20 letnici Slom*, škove zveze, b) Temelji krščanske vzgoje v luči znanosti, c) Hrvatski referat, d) Vzajemno delovanje Katehetskega društva in Slomškove zveze, e) Izlet. Zvečer koncert pevskega društva Ljubljana. 3. V nedeljo, dne 1. avgusta: Sodelovanje na orlovskem taboru. Zvečer odhod.
Pisarna krajevnega odbora za I. slovanski orlovski tabor bo poslovala od 15. junija v Mariboru, Koroška cesta 1, I. nadstr. Nekaj dni bodo uradne za stranke samo od 11. do 12. in od 17. do 18., v kratkem pa bo pisarna uradovala tudi za stranke v že običajnem času predpoldne in popoldne. Opozarjamo, da naj se pošiljajo od zdaj vsi dopisi, ki so namenjeni odboru v Mariboru, edinole na pisarno in ne več na Tiskarno sv. Cirila. Kdor hoče kakih pismenih obvestil, naj po možnosti priloži vedno znamko za odgovor. Vsled ogromnega dela pa naj ne napravlja nihče pisarni nepotrebnih poslov, pač pa se naj vsakdo drži natančno navodil v časopisih, kjer bodo vsa razglašena vedno pravočasno in umevno.
Postavljanje slavnostnih tribvn na Teznu pri Mariboru (pešhoda iz mesta 25 minut), kjer se bo vršila telovadba I. slovanskega orlovskega tabora, se je pričelo v sredo 9. junija. Delo je prevzela Obrtna centrala v Ljubljani,' ki ga mora dogoto-viti do 25. julija t. 1. Zaposlenih bo stalno vsak dan do 50 delavcev. Komisija, sesto-ječa iz stavbenikov, inženirjev in članov odbora za tabor, je določila v sredo prostor in ob pol 4. uri popoldne so bili zabiti prvi koli. Prostor ima krasno lego. Ploskev, ki bo lepo ograjena, meri precej nad 31.500 kvadratnih metrov, ona za nastop telovadcev pa sama 6241 kvadratnih metrov. Ko bo v par dneh prvo ograd j e tribun postavljeno, bomo poročali o njih kaj več. Tako se bližamo vedno bolj in bolj uresničenju onih dni, ko naj zavalovijo po jugoslovanskem Mariboru zavedne krščanske organizacije čete iz vseh kulturnih’ strani sveta.
Sirite ..Večerni litt"!
MORILEC ESSAD PAŠE-LDU Pariz, 14. junija, (Dun. KU — Ha-vas) Morilec Essad paše je pred preisko~ valnim sodnikom izpovedal, da je, videč Essad pašo, mislil na svoje uboge rojake, ki so morali toliko trpeti zaradi Essad paše. Nato je streljal. Svojega dejanja ne obžaluje, ker je koristil Albaniji.
JUGOSLAVIJA ZA PREHRANO ZASE-DENIH JUGOSLOVANSKIH DEŽEL. LDU Belgrad, 12. junija. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljal zakonski predlog glede zasedenih pokrajin, zlasti Dalmacije in Istre, Po tem predlogu naj bi se v te pokrajine izvažala prehrana in drugo potrebno blago brez carine in brez zahteve plačevanja v zdravi valuti. Sprejeti predlog bo objavil finančni minister,
ZA SOCIALIZACIJO NA ČEŠKEM, LDU Praga, 12. junija. (DunKU.) Kakor poroča »Pravo Lidu« iz Kladnega, je delavstvo »Poldihiite« sklenilo, naj se podjetje takoj razlasti in naj ga prevzame država. Opravljal bi ga odsek iz delavcev, uradnikov in vladnih zastopnikov. Zastopniki vlade so že došli v Kladno, da se bodo pogajali z delavci.
NA FRANCOSKEM PADA DRAGINJA.
LDU Pariz, 13. junija. (DKU) Listi javljajo, da smo prekoračili višek draginje in da se pojavlja gibanje znižanja cen. Padanje cen se razteza zlasti na živila, klavno živino in celo na sirovine.
MAŽARSKA LDU Budimpešta, 14. junija, (Dun. KU) Narodna skupščina. — Odgovarjajoč na in-terpedacijo glede na podrobno poročilo o zadnji tajni seji narodne skupščine, objavljeno od dveh časnikov baje na podstavi podatkov dveh poslancev, je izjavil ministrski predsednik: Še vedno nas obkroža boljševizem, V Avstriji vodijo boljševiki javno mnenje in izdajajo mnogo mažarskih listov, katere tihotapijo vedno na Mažar-sko. Enaka se godi na Češkoslovaškem, Ista družba, ki v Avstriji razširja boljševizem od mažarske strani, dela to tudi na Slovaškem in tihotapi odtod boljševiške oklice na Mažarsko. — Naposled je naznanil ministrski predsednik ustanovitev ekspoziture mažarskega brzojavnega korespondenčnega urada; ta ekspozitura naj bi objavljala resnična poročila o Mažarski.
POLOŽAJ V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 14- jun, (Dun, KU) Glavni odsek se je sestal danes ob sedemnajstih k posvetovanju pod predsedstvom predsednika Seitza, Predsednik je uvedel po-razgovor z opisom političnega položaja in poročal o svojih razgovorih z načelniki posameznih strank, V izjavah vseh govornikov se je pokazalo soglasno mnenje, da pod takimi razmerami nadaljnji obstoj sedanje narodne skupščine ni mogoč in naj se torej razpišejo nove valitve, Z ozirom na to, da ustava ne vsebuje nobenih določb za razpust ustavodajne narodne skupščine in ker veljajo volilni zakoni samo za ustavodajno narodno skupščino, so soglasno sprejeli nastopni predlog posl, dr. Bauerja: Predsedniku se naroči, naj naprosi državnega kan-celarja, ki mu je poverjeno nadaljne poslovanje, naj nemudoma da izdelati potrebne zakonske načrte glede razpusta ustavodajne narodne skupščine in glede izvedbe novih volitev. Predsednik ugotovi v resumeju popolno soglasje vseh strank, naj se pred sklepom zborovanj izgotovijo za državo neobhodno potrebni zakoni, proračunski provizorij itd. Pravtako naj se uredi zakon glede oddaje premoženja in finančna vprašanja, ki so s tem v zvezi, tako tudi predloga glede ustave. Posvetovanja o sestavi vlade se bodo nadaljevala na prihodnji seji glavnega odseka.
BOLJŠEVIKI V PERZIJI.
LDU Pariz, 12. junija. (DunKU — Ha-vas.) Po vesteh iz Teherana so boljševiki zasedli brzojavni urad v Reštu. Kakor poročajo listi, smatra angleško vojno ministrstvo položaj v Siriji in Mezopotamiji za zelo resen,
LDU Rotterdam, 12, junija. (DunKU) Kakor poroča »Nieuws rotterdamsche Cou-rant« iz Bagdada, so uporniška plemena napadla mesto Telefar pri Mosulu, Zasedla so vsa javna poslopja in pobila uradništvo, med njimi dva Anglež^, Umorili so tudi mnogo meščanov.
PROTIREVOLUCIJA NA RUSKEM?
Pariz, 14. junija. Brezžična postaja v Vladivostoku je dobila brezžični brzojav, da je v Moskvi izbruhnila protirevolucija. Brzojavka poroča, da je Trocklj umorjen, Ljenin pa da je pobegnil, Brusilov je sestavil novo vlado. Francoske brezžične postaje o tem še niso dobile nobenega poročila, pač pa dobivajo že več dni iz Moskve nerazumljive brezžične brzojavke.
LDU Pariz, 14. junija. (DunKU) »Petit Journal« poroča iz Londona, da tja ni dospela nobena uradna potrditev vesti o protirevoluciji na Ruskem. Tudi Krassin ni dobil o tem nobenih poročil.
Polltline novic«.
i
+ Dve meri rabijo v politiki naši demokrati: z eno merijo sebi, z drugo bi radi merili klerikalcem. V ljubljanski vladi zahtevajo zase malone vsa poverjeništva, »klerikalcem« bi bili voljni prepustiti par brezpomembnih mest — kar tako, zaradi lepšega. Istočasno se zgražajo v »Narodu« nad hrvatskimi »klerikalci«, ker zahtevajo ti zase v hrvatski pokrajinski vladi poverjeništvo za socialno skrbstvo. In vendar tvori hrvatska Ljudska stranka mnogo znatnejšo manjšino na Hrvatskem, nego jo tvorijo demokrati v Sloveniji, Zares, skromnost še nikoli ni bila v čislih pri praznoglavih ljudeh, kakor se zbirajo pod brezbarvno demokratsko zastavo,
-f Svobodomiselno učiteljstvo na Primorskem za komuniste. Iz zasedenega ozemlja poročajo, da je slovensko liberalno učiteljstvo na Tolminskem in v Istri pristopilo v komunistično organizacijo. Tako doslej liberalno učiteljstvo jadra pod zastavo mednarodnega komunizma v boj proti cerkvi, mesto, da bi varovalo narodno in versko-nravno vzgojo slovenske mladine,
+ Vojaški upor v Trstu. Kot poročajo listi iz Trsta, so imeli vojaški upori v Trstu v podrobnostih še vse hujši značaj kot so se glasila naša tozadevna poročila. Ranjenih je bilo mnogo oseb, med njimi tudi civilistov. Za upor so se pripravljali že cel prejšnji dan, ko je vladalo med došlimi, v Albanijo namenjenimi, arditi zelo razburjeno razpoloženje. Jutro po uporu so vozili ardite z avtomobili iz vojašnice na parnik »Pietro Calvi«. Bilo jih je 5000 po številu. Polkovnik jih je v nagovoru opominjal k pokarščini. Nekateri arditi so se vedli uporno in vzklikali grozilno.
+ Boljševiki v Kijevu. Uradno poročilo iz Moskve javlja, da so boljševiške čete po trdem boju končno osvojile Kijev in ga zasedle. Poljaki so pred odhodom uničili vodovod, električno centralo in železniško postajo.
Dnevni novice.
— Zločin nad domovino je naslov brošuri, ki jo začne te dni razpošiljati Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod stane 4 krone, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej 3 krone 50 vin. Brošura je pisana tako poljudno in zanimivo, da je ne bo odložil nihče preje, dokler je ne bo prebral- Pokaže nam v jasni luči, kdo je razdvojil našo domovino in zanetil med nami prepir in sovraštvo. Dokazi so tako prepričevalni, da ne bo mogel nihče dvomiti nad resničnostjo vsebine — celo prizadeti, če so le količkaj voljni, bodo morali vsaj na tihem priznati svoj veliki greh, ki so ga desetletja vršili nad narodom, ga vrše in menda hočejo vršiti še nadalje. Brošura je izšla prav v času, ko se je pričelo nanovo in s podvojeno silo zločiniti nad našim narodom in je torej v resnici časovno potrebna. Naročajte jo v večjih množinah in širite jo med ljudstvo, da bo zalezla povsod, kjer je potrebna. In kje ne bi bila potrebna? Cena je to pot nekoliko višja, ker obsega brošura 6 in pol tiskovnih pol in je tiskana na najfinejšem papirju; imeli smo na razpolago samo dvoje vrst papirja in se za slabega nismo mogli odločiti, ker je vsebina trajne vrednosti. Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, Ljubljana,
Dolenjske Toplice za invalide. Vojaška uprava je izročila svoje barake in vojašnico, ki jih je imela za zdravljenje bolnih vojakov, poverjeništvu za socialno skrbstvo, da jih vporabi za zdravljenje bolnih invalidov. Nujno potrebne poprave in priprave se izvrše tekom junija, s 1« julijem pričnemo z zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se žele zdraviti v Dolenjskih Toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 25, junija invalidskemu oddelku v poverjeništvu za socialno skrbstvo, Te prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nadpregledu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res sposoben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3—6 tednov. Pripomnimo da je število mest omejeno in da je oprema skromna. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice ni treba prošnje ponoviti.
— Vrnil se je v katoliško Cerkev. Češki duhovnik Fr. Slavik je odpadel od Cerkve ter postal tajnik agrarne (kmetske) stranke. Sedaj je obolel ter leži smrtno nevarno bolan v kromeriški bolnišnici. Težko bolan je obžaloval svoj odpad od Cerkve ter se spravil z Bogom in Cerkvijo.
— Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. Umrl je Anton Tašler po dolgi in mučni bolezni. Zapušča soprogo, 2 sina in 5 hčera. Bival je dolgo vrsto let v Masilon. Pokojni je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. — V Milvvaukee, Wis. je smrt pretrgala nit življenja rojakinji Mrs. Jože-fini Krese. Reva je bolehala čez štiri leta
na jetiki. Pokojnica je bila stara 31 let ter je rodom iz vasi Jablan Mirna peč na Dolenjskem. Zapušča žalujočega soproga ter enega fantka. Istotam je po enotedenski bolezni umrl vsled pljučnice rojak Joe Marčič dne 29. aprila dopoldne. Pokojni je bil star okoli 35 let ter je bil rodom iz Štajerskega. Zapušča žalujočo ženo in 4 otročiče. V Ottawa, 111. je preminul rojak John Deleja. Pokojni je bil star 32 let. Doma je bil iz Rečice v Savinjski dolini. V starem kraju zapušča soprogo, 2 otroka, mater, 2 brata in 2 sestri, v Ameriki pa teto in več sorodnikov.. — V Eveleth je umrl Geo. Stuper, star 26 let, vsled vnetja slepiča. Bil je še samec, — V Pishop, Pa. je preminul rojak John Zupančič. Pokojni je bil doma iz Goienje Šice, občina Toplice pri Novem mestu. V Ameriki je bival 22 let, kjer zapušča žalujočo soprogo, hčer omoženo Varček in 8 nedoraslih otrok. — V Cleveland, O. je umrl Anton Terhlen, po dolgi in mučni bolezni. Ranjki je bil rojen pri St. Gregorju št. 1. Tam zapušča soprogo in 2 sina ter 5 hčera. Bival je dolgo vrsto let v Massilon.
— Slike na šolskih zvezkih, V Avstriji bodo poslej platnice šol. zvezkov opremljali s slikami iz domače zgodovine, zem-ljepisja in zgodovine umetnosti. Slike in besedilo bodo izbrane. Zvezki zaradi tega ne bodo dražji. Na podoben način uporabljajo šolske zvezke za širjenje domovino-znanstva tudi Italijani, Francozi in drugi narodi.
— Boj proti draginji v Bosni, V Sarajevu se je ustanovil pri policijskem ravnateljstvu urad za omejitev draginje in raznega oderuštva. Prestopki se kaznujejo z globami do 200.000 kron in z zaporom do dveh let, V prvi instanci sodijo deloma sodišča, deloma pa tudi urad sam in politične oblasti. Blago se lahko zapleni.
— Bolniško zavarovanje za državne uslužbence v Avstriji, Avstrijski državni urad za socialno upravo je sporazumno z organizacijo državnih nastavljencev in zdravniki izdelal zakonski načrt za bolniško zavarovanje državnih uslužbencev in njih družin. Načrt je že v narodni skupščini. Zavarovanja bodo deležni vsi državni uslužbenci, bodisi stalno ali začasno nameščeni in tudi vojaške osebe, v kolikor nimajo pravice do vojaške bolniške oskrbe, Isto velja za družinske člane opravičencev. Zanimiva je določba, da je zavarovanja deležna — ako ni v hiši prave žene, — tudi »oseba«, ki z zavarovancem živi že najmanj šest mesecev v skupnem gospodinjstvu in mu brezplačno vodi gospodinjstvo.« Bolniščine zavarovanci ne bodo dobivali, ker je vsem brez izjeme zagotovljeno prejemanje plače za najmanj 6 mesecev. Pač pa bodo imeli zavarovanci brezplačnega zdravnika, brezplačno operativno, porodniško in zobozdravniško pomoč z vsemi zdravilnimi pripomočki. Matere dobivajo posebno podporo en mesec pred porodom in 2 ozir. 3 mesece po porodu. Razen tega se zagotovi zavarovancem razširjena bolniška oskrba s preskrbo domače bolniške strežbe, s sprejemom v sanatorije in porodniške domove, z omo-gočenjem bivanja na deželi, kopališčih in zdraviliščih. Zdravnika si vsak prosto izbere. Namesto zdravniške in druge pomoči more zavarovanec dobiti primemo odškodnino. Stroške bolniške oskrbe nosi do polovice država, polovico plačajo uslužbenci s svojimi prispevki. Ti prispevki se bodo ravnali po višini plače, vendar pa v nobenem slučaju ne smejo presegati 1 in pol odstotka prejemkov. Vseh zavarovancev in opravičencev bo približno 400.000, stroški bodo znašali letno 60 milijonov.
— Valute dne 14. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 80 K; 100 avstrijskih kron 56 K; 100 rubljev 150 K; 1 napoleondor 295 K; 100 nemških mark 245 K; 100 ru-munskih lejev 210 K; 100 italijanskih lir 450 K; 100 češkoslovaških kron 230 K.
tlubliinsk« novic«.
lj Deseti brat, narodna igra v petili dejanjih bo uprizorjena na Ljudskem odru v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer. Kdo ne pozna Jurčičevega romana enakega imena? Ta narodna igra podaja v 7 slikah na dramatičen način dejanje tega romana in nas seznanja s tipičnimi Jurčičevimi osebami, kot deseti brat sam, Dolef, potem Krjavelj itd. Vstopnice si preskrbite v predprodaji.
lj Zahvala. Najprisrčnejše se zahvaljujem vsem gg. darovalcem južne železnice za podeljeno mi podporo. — Josip Klander v pokoju.
lj Žrtev stanovanjske bede. Naše stanovanjske razmere posebno jasno osvetljujejo tale pomisleka vredni slučaj. V Rožni ulici št. 7 je stanovala Ivana Mahnič, ki je bila vržena iz stanovanja. V noči od 14. na 15. t. m, je prenočevala pri gospe Ivanki Lavričevi. Danes pa je omenjena izginila in zapustila oporoko, v kateri zapušča svojemu bratu Ivanu Mahniču iz Št. Vida pri Vipavi znesek 660 k in pohištvo.
Sumi se, da je ta ženska brez stanovanj izvršila samoumor,	,,	,
lj Pod kozolci so prenočevali 1 Vale, Jože Jagodnik in Ivan Kamnar iz tržaške okolice, ki so se potepali dela okoli, Ker so ukradli Ivanu **orVi nahrbtnik, v katerem je bilo blaga v v nosti 1000 kron, so detektivi kolodvo ekspoziture navedene aretirali.	■
lj Zaplenjeni sukanec in ®a , *!?ne. Organi verižniškega urada so zapleni" ki ljubljanski tvrdki večjo množino ®a
fakture in sukanca,	ker	so	se	zahtev
previsoke cene,	a S ii
lj Verižen je	z	manufakturo, A ‘ ^
Trsta in bivši državni varnostni stra I. B, sta bila obsojena radi veriženja z nufakturo in sicer A. S. na 4000 kr°“ ® be in 2 tedna zapora in J. B. na 1W« ^ globe in na en teden zapora. Blago
pade.	•	hilo
lj Kolo, vredno 1500 kron, 1c ukradeno ključavničarskemu mojstru
neju Lotriču.	vrcdn0stj
lj Cel avto manufakture v
približno 300,000 kron so zaplenili og ^ verižniškega urada dvema verižniko Trsta.	.	,	a«.
lj Dvanajstletna tatica. Detektiv . ton Stokelj je aretiral na glavne® dvoru 12 letno Zofijo H ,, „ ker je	.
dla 2600 kron svojemu stricu, uro m žico pa svoji materi, lj_Če se črno vozi,
Hodi se je pripeljal nobel na
Dunajčan An^ :1 na loko»jJJ na dolenjski kolodvor; zapazil ga 'et of, jevodja, ga nagnal in izročil okol. na ^ niku Panleriu. Ker take vožnie niso g ^
iofS'
niku Paplerju. Ker take vožnje o -e so ga izročili sodišču. Hodi se je P, pobahal, da se je 11- t. m. k°br** »švorc« pripeljal v tovornem v*a i-g&g vidiranega »posa« in brez voznega 11 v Ljubljano,
lj Matador tatov bicikljev je ^
Šmarno gj
Večkrat je že sedel v ječi, ker je kr*
AloH
uiwmi|v t j”
Magister iz Šmartna pod Večkrat je že sedel v ječi, kolesa, Pri vojakih je dezertiral, na kradel v Ljubljani kolesa, dokler ga dobili in zaprli. Zdaj je zopet sedel tožni klopi, ker je skupno z Vacj*^ Kinom ukradel Jakobu Kranju v go®.', pri Zgoncu kolo. Deželno sodišče je “ ^ stru prisodilo 14 in Kinu 10 mesecev ke ječe,	Cj-
lj Proti prodaji pokvarjene	*®‘f s0
dišču je naznanjenih pet mokarjev, prodajali pokvarjeno, zdravju škoo1 moko.
lj Prijet vlomilec. Policija je are Bošnjaka Meka Okemreceviča ker je dognala, da je vlomil pri g-	«e-
lj Vlom, Dne 12. t. m. je bilo	vJo^
no pri Antonu Osolinu na Bleivveisovi štev. 9.	^
Razne novice«
r Žganje so pričeli kuhati vil’ julije1 ju. Dobilo se je prvotno le v lekarnahi ^ so ga ^hranili med strupi. Šele 300 odkar ga ljudje vživajo kot pijačo. ^	^
nju je 20 do 45 odstotkov, v konja*1* do 60 odstotkov, v rumu 50 do 70 kov alkohola.	.
r Alkohol se ne more vpoštevati ^ krepčilo ali hranivo. 1 kubični cen*. j;tef sira ima tolio redilnih snovi kot 1 ^ starega vina, košček kruha pa toliko 5 litrov piva.	.
r Novozelandske kokoši, V landiji žive kokošim podobni ptiči * ki so pokriti z mehkim dlakastim Pf — Angleži vozijo te čudne kokoši ter jih skrbno negujejo. Nekemu	y
je poginil kivi že prvi teden po p1""1, London. Radi tega je dotični Anglc?^J, slil, da kiviju ne prija mrzlo angleško nebje. Ko pa so mrtvega kivija p1"®1 -jj v so se prepričlai, da temu ni tako, , njegovem želodcu so našli dve zlati žici, več metrov navite niti, guin menčke ter neprebavljen fižol. Raz’a ^o’ je, da je žival s temi stvarmi v želodci rala poginiti,	____
Narodno gledišč
Drama.
Torek,	15,	junija,	Veleja, Ab. B
Sreda,	16.	junija,	Dvoboj. Ab. E,
Četrtek, 17, junija, Veleja, Ab. C.
Petek, 18. junija, zaprto.	,	„
Sobota, 19. junija, Ljubosmje, Ab, B. Nedelja, 20, junija, Veleja. Ab D,
Opera.	n
Torek,	15.	junija,	II Trovatore, A’rs^e‘
Sreda.	16.	junija,	Vesele žene	2eC'
Ab. izven. Gostuje gosp, Nik°*a basist državne opere na Dunajtt. Četrtek, 17, junija, Vesele žene "'j ske. Ab, izven. Gostuje g, Niko basist državne opere na Dunaju-Petek, 18. junija, II Trovatore, Ab. ^ Sobota, 19. junija, Jevgeij Onjegm, , jgot' Nedelja, 20, junija, Vesele žene vr ske, Ab. A,
Odgovorni urednik Jože	,
Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« ▼ w