MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK HradnlStvo in upravai Maribor. Alakaandrova cesta *t. 13 , Talafon 2440 In 24SB lahaja razan nedeljo In praznikov vaak dan ob 10. url , Velja meseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Oln # Ogla«) po eanlku t Oglaee aprajema tudi eglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani « Poitni čekovni račun it. 11.400 JUTRA 99 Temeljni vzroki svetovne krize Cetiij0:etno ubijanje pravne varnosti in mednarodne morale Tudi na tem mestu smo že opetovano naglasili, da sedanja kriza ni samo gospodarska, ampak vseobča kriza morale ® religije, kulture in politike, a prav Posebno še prava in pravnega zaupanja. istega usodnega zaključka je prišel judi znani francoski publicist Maurice . rnot v svoji nedavno izdani duhoviti 111 } dokumenti podkrepljeni študiji. V "lej naglasa, da se je ta kriza začela že '•1908., o priliki aneksije Bosne in Her-^jjjovine po Avstriji-Meseca oktobra 1. 1908. je pokojni ce-Sar Franc Jožef I. razširil svojo , suve-rcniteto na dve pokrajini, kateri je nio-ge' Po sklepu berlinskega kongresa okušati in upravljati, ni ju pa smel anekti-ati in pridružiti svoji monarhiji. Stvarno ,e z aneksijo položaj sicer ni spremenil, vprašanje pravne forme je povzro-il° največjo nevarnost za Evropo. Ce-ar Franc Jožef I. je tedaj s podporo nemškega cesarja prelomil berlinski do-sovor in težko prekršil najsvečanejše °bveznosti mednarodnega prava. Zaupa-nje v moč pravice in v veljavnost mednarodnih pogodb je po tem dogodku ved-f0 bolj ginevalo. Tako je aneksija Bosne ,n Hercegovine započela dobo inedna-r°dne negotovosti, krizo pogodb in obveznosti, ki se je v naslednjih dvajsetih •etih vse bolj večala. Usodna krilatica, da so pogodbe samo kosi papirja, je po. stala skoraj načelo v mednarodnih odno-sajih. Dne 28. julija 1914 je Avstroogr-Siia napovedala Srbiji vojno, naslednjega dne pa je nemški državni kancelar Beth-niann-Holhveg ijročil angleškemu veleposlaniku v Berlinu predlog, po katerem "aj bi Velika Britanija ostala neutralna slučaju vojne s Francijo in nemškega Pada v Belgijo. To se je zgodilo kljub da sta Nemčija In Velika Britanija ecano in vzajemno jamčili belgijsko .'tralnost. Lord Asquit je dne 5. avgu- sta in ®vno odgovoril na nemški predlog 8a v parlamentu imenoval infamnega. se to Nemčije na njeni usodni poti k zadržalo. Kakor nekoč Bismarck, ta-d Pa je tudi Viljem II. pozabil v svojih "ličnih računih na svetovno javno ”eni'e in občutljivost Civiliziranih na-JMov za zadeve pravice in prava. Na- čelo “da sila ne pozna zakona,« ie vrglo nemško cesarstvo kakor klofuto v obraz civiliziranim narodom in to brez vsakega čuta sramu, in poraz, katerega je 1. 1918. doživelo, Je spravil Nemčijo v revolucionarno stanje, ki povzroča stalno negotovost v Evropi in na vsem svetu. In Nemci se še vedno in zmerom bolj, oklepajo načela, da sila ne pozna zakona, pravic in pogodb. Pa tudi zavezniki so storili po svetovni vojni v Versaillesu veliko in neodpustljivo napako, ko Nemčiji niso priznali pravice enakopravnosti pri mirovnih pogajanjih. Sam Bismarck, naj je bil že sicer kakršenkoli, se je 1. 1871. branil popolnega ponižanja po Nemčiji premagane Francije. Francoski delegati so bili v Frankfurtu popolnoma enakopravni z nemškimi. To postopanje zaveznikov sicer Nemcem ni dalo pravice do podpisa mirovne pogodbe z zahrbtnimi mislimi, dalo pa jim je za to vsaj neko moralno opravičilo. In kar je najhuje, ta pogreška daje še danes hrano prepričanju nemških mas, da ni treba spoštovati pogodbe, ki je bila izsiljeua. Načelo Nemcev, da so pogodbe le kosi papirja, je danes bolj v veljavi kakor kdajkoli poprej. Tako Nemčija ne odreka spoštovanja le versailleski mirovni pogodbi, ampak tudi prostovoljno sprejetim finančnim obveznostim v Spaa, Londonu in Haagu. Kadarkoli se govori o plačilih, skušajo Nemci storiti vse, da se jim dajatve znižajo, in sicer pretežno vato. da bi jih pozneje mogli sploh črtati. Pri tem so padli že tako globoko, da počenjajo isto tudi doma, napram lastnim državljanom. Z napovedjo bankrota so oropali vse svoje Hudi, katerim so bili dolžni. To je bil rezultat famozne inflacije, ki jo je neki ameriški finančnik imenoval največjo sleparijo, kar jih ie bilo kdaj storjenih na svetu. S tem pa je Nem čija prisilila tudi zaveznike, bivše svoje sovražnike, da so ji morali priskočiti na pomoč. Odpisali so ji del dolga in ji dovolili nove kredite za obnovo gospodarstva in valute, a posledica je, da odreka sedaj sploh vse obveznosti, ki jih ie prostovoljno prevzela. S tem je privedla sebe in svet na rob propada. Po vsem tem veruje malokdo še v pravno sigurnost in mir. Da se vrne vera, se pa morajo obnoviti nalprej temelji, na katerih sloni mednarodno sodelovanje in zaupanje. Revolucija v Mandžuriji Komisija Sruilva naroda v Snghaiu. — Japonci se umikajo Revolucionarni pokret proti novi vladi v Maniurijl ŠANGHAJ, 15. marca. Včeraj je prispela semkaj preiskovalna komisija Društva narodov za Mandžurijo. ŠANGHAJ. 15. marca. Japonci so se, kakor izgleda, uklonili zahtevam Društva narodov in pričeli umikati svoje čete. Včeraj se je umaknila v ozadje cela deveta divizija. NANKING, 15. marca. Maršal Čang kajšek je dal dopisniku Reuterjevega urada izjavo, v kateri pravi, da bo sprejel ponujeno mu predsedstvo kitaj ske vlade in države, kakor tudi odgovornost za vse vojaške zadeve. Kazenske ekspedicije v Mandžurijo kitajska vlada ne bo odposlala. Društvo narodov mora samo rešiti mand-žurskl spor in bo to tudi storilo, čim bo prejelo poročilo preiskovalne komisije. ŠANGHAJ, 15. marca. V raznih kra jih Mandžurije se je pričelo nevarno ustaško gibanje, naperjeno proti novi samostojni mandžurski vladi in cesar* stvu. Uprla se je tudi kitajska posadka v Mančuliju. Uporni vojaki so ubili japonskega poveljnika in mesto oropali. Do enakih nemirov je prišlo tudi v Pejhoju in deloma celo v samem Mukdenu. Tam so se uporne čete umaknile v okolico, odkoder napadajo predmestja. Vstaja se širi vzdolž vse proge Vzhodne železnice. Proti vsa-šem so bili odposlani močni japonski oddelki. TOKIO, 15. marca. Preko 500 mož broječa vstaška četa je zasedla in orb pala mesto Erlutum v notranji Mongoliji, v domeni princa Čaja, ki se mudi trenutno v Čangčunu. TOKIO, 15. marca. Zaradi vedno bolj naraščajočega uporniškega gibanja v Mandžuriji, je japonska vlada sklenila odposlati v Mukden bivšega veleposlanika Tokičitanako, da prouči nastali položaj, in siopr neodvisno iod nove mandžurske vlade. Senzacionalna ve«t o podunavski zvezi INFORMACIJE BERLINSKEGA BČ RSENCOURIERJA, ZVEZA JE BAJE ŽE REALNO DEJSTVO. POMLAD V HERCEGOVINI. Mostar; 15. marca. Po precej dolgi " ostri zimi je nastala v zadnjih dneh v ostaru in okolici topla pomlad. Sadno revje je v ovetju, travniki zelenijo in na pMju je povsod živahno vrvenje. Romunska volilna reforma. Bukarešta, 15. marca. Na včeraj-parlamenta Je bil prečltan zavru« osnutek 0 reformi dosedanjega vouinega zakona. Odslej se bodo volili miinski poslanci po okrajih. Izvoljen oni kandidat, ki bo dobil relativno vetrno, Dosedanje določilo, da dobi ona ianka, ki zbere 40 odstotkov vseh gla-ov v državi, polovico mandatov, se raz 'eijavija. z reformo so zadovoljne tako vladne kakor tudi opozlcionalne stranke. UŠKA PROGA JE ZOPET ZAMETENA ORACAC, 15. marca. Železniška proga u Malovanom in Zrmanjo je zopet za-sam S snegorn- Vlaki vozijo iz Zagreba j..!110 do Gračaca, iz Splita pa do Zrma-j. ' Na Progi dela 600 delavcev, a delo ■ preduje tako počasi, da bo proga upo-a za promet šele jutr' dl v četrtek. Dr. VILKO BALTlC UPOKOJEN. BEOGRAD, 15. marca. Po kraljevem ukazu je na predlog ministrskega sveta upokojen državni svetnik in bivši veliki župan g. dr. Vilko Bal tič. Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone tretje vrste. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Večinoma jasno, temperatura bo morda malo padla. BERLIN, 15. marca. Današnja »Bor sen-Courier« obravnava v daljšem članku po Tardieuju započeto akcijo za gospodarski sporazum podonavskih držav. Pri tem objavlja senzacijonal-no vest, da je načrt carinske unije v Poduuaviu že odobren. V zadnjem času so se vršile na francosko pobudo številne konference zastopnikov zainteresiranih držav, na katerih je bilo sklenjeno uvesti preferenčne carine za vse glavno trgovsko blago, ki se v Podonavju lahko zamenjuje. Ta preferenčni sistem je zgrajen tako. da bo lahko uveljavljen povsod že 24 ur po nodpisu sporazuma. Podonavske države so baje že intervenirale pri velesilah za čimskorajšnje uveljavljenje. Medtem pa, ko so v Franciji s tem zadovoljni. se v Angliji še niso mogli odločiti za brezpogojni pristanek, ker se boje. da bodo s tem oškodovani fn teresi njihove izvozne trgovine. V svojih nadaljnjih izvajanjih trdi list, da je uprav Tardieujev načrt za podonavsko gospodarsko zvezo upro-pastil Kreugerjev koncern. Ta načrt oa je na drugi strani tudi najboljši začetek dela za uresničenje panevropske zveze, katero je pripravljal pokoj ni Briatid. Nemčija nima nobenega povoda nasprotovati Tardleujevemu prizadevanju. ki pomeni v resnici le izpolnitev stare nemške želje po odpra vi carinskih ovir in olajšanju trgovinskega prometa v srednji Evropi. Če se novi preferenčni sistem v Podonavju obnese, bodo pozneje lahko pristopile še druge države. Na vsak način pa bo Nemčija to akcijo podpirala, ker si obeta od nje normaliziranje stnnia v Podonavju. Po predsedniških volitvah v Nemčiji PROTI OŽJIM VOLITVAM. ZAHTEVA NACIONALCEV. HITLERJEVCI SO NAJMOČNEJŠA NEMŠKA STRANKA- Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Joseiova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zaprtje. Po sodbi univerzitetnih klinik se odlikuje naravna Franz-Josefova grenčica po sigurnem delovanju in prijetni uporabi. , BERLIN, 15. marca. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da po rezultatu prvih predsedniških volitev v nedeljo sploh nima smisla, Izvesti še ožje volitve. Izvolitev Hindenburga je itak popolnoma zagotovljena. Posebno pa se pojavljajo pomisleki proti drugim volitvam zaradi ogromnih stroškov, ki so z njimi v zvezi. Koalicijske stranke razpravljajo sedaj o sestavi novega zakonskega predloga, ki bi omogočil proglasitev Hindenburga za izvoljenega predsednika nemške republike. Po nemških nacionaldh stavljeni pred log, naj se parlament razpusti in razpišejo nove volitve, vladna večina odločno odklanja. O položaju, ki je nastal po nedeljskih volitvah v nemški notranji politiki, so mnenja zelo deljena. Medtem ko izjavljajo Hitlerjevci, da so sedaj najmočnejša državna stranka in im&io zato pravico do odločanja v državni politiki, zatrjujejo v vladnih krogih, da so nedeljske volitve Briiningovo vlado dokončno utrdile. Hitler pa napoveduje Bruningo-vemu režimu boj na nož, ki ne bo ponehal prej, da Briining izgine. • j DEMONSTRACI.A BREZPOSELNIH V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 15. marca. Včeraj' so po tukajšnjih ulicah demonstrirali tisoči brezposelnih, zahtevajoč kruha in dela. ! Ekstremisti so s kamenjem razbili več izložb in šip na tramvajih. Le z uajveč-jim naporom se je posrečilo policiji ukro titi in razgnati razdražene množice t Dvajset voditeljev je bilo aretiranih. ŽITA OSTANE MADŽARSKA DRŽAVLJANKA. BUDIMPEŠTA, 15. marca. »A reggel« poroča, da je bivša kraljica Žita javila madžarskemu poslaništvu v Bruxellssu, da ostane skupaj z otroci tudi še nadalje madžarska državljanka. To izjavo je podala zato, ker bi sicer po madžarskih zakonih zaradi desetletne odsotnosti izgubila -'"džarsko državljanstvo. I l—BSMi Trgovine na Jožefovo. Po naredbi Kr. banske uprave o delavnem času smejo biti trgovine v Mariboru v soboto, na praznik sv. Jožefa, odprte samo dopoldne, na kar opozarja Gremij trgovcev svoje člane. Iz sodnijske službe. Napredovali so kanclisti: Janez Žagar pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Anton Vole pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu v Slov. gor., Franc Ferjančič pri okrajnem sodišču v Prevaljah in izvršilni uradnik Miroslav Kušer pri okr. sodišču v Ptuju. Upokojen je stražni nad zornik pri tukajšnjem okrožnem sodišču, Martin Bajde. Iz odvetniške zbornice. Pri odvetniški zbornici v Ljubljani je vpisan v imenik odvetnikov upokojeni in bivši okrožni inšpektor g. dr. Schau-bah, s sedežem v Mariboru. Se)a mestnega sveta. Drevi bo seja mestnega sveta v občinski posvetovalnici. t Vojteh Koser. V petek 11. t. m. je podlegel težki o-peraciji na zagrebški kliniki v najlepši moški dobi 49 let g. Vojteh Koser, poštni uradnik tukajšnje kolodvorske pošte. — Trupla dragega pokojnika so prepeljali v njegov rojstni kraj v Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, kjer je bilo preteklo nedeljo položeno v rodbinsko grobnico. Vojteh Koser je služboval najprej v Celju, nato pa nepretrgoma dvajset let v Mariboru. Bil je blaga in dobra duša, vesten in sposoben uradnik, zaveden narodnjak in splošno priljubljen in spoštovan. Bodi mu ohranjen trajen spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Zastrupiti se je hotela. Domače družinske razmere so tako potrle 231etno Marijo B. stanujočo v Košakih, da je segla snoči, ko je prišla domov, po steklenici joda in ga izspila. Našli so jo v hudih bolečinah že napol nezavestno v njeni sobi in poklicali reševalni avto, ki je nesrečno dekle prepeljal v tukajšnjo splošno bolnico. Njeno stanje ni nevarno. Ljudska univerza v Mariboru. Goethejeva proslava stoletnice njegove smrti bo v petek 18. t. m. ob 8.15 uri zvečer. (Goethejevo osebnost, njegove velike človečanske ideje in njih trajen pomen bo očrtal naš pisatelj g. prof. Sušnik iz Maribora. Prepovedano predavanje. Za snoči je bilo na Ljudski univerzi napovedano predavanje pod naslovom »Dvanajst let v tujski legiji«. To predavanje pa je odpadlo, ker ga je policija kot neumestno prepovedala. Apel mestne občine na stavbena podjetja. Mestna občina mariborska je morala tekom zime preživljati nebroj brezposelnih delavcev, izmed katerih so zlasti občutno obremenjevale mestno pomožno akcijo družine z velikim številom otrok. Deloma so bili taki delavci tudi zaposleni pri zasilnih cestnih delih, vendar pa je bila ta zaposlitev le začasna. Da bi vsi ti delavci ne ostali še nadalje v breme mestni občini, odrinjeni od delavcev iz dežele, ki že sedaj trumoma prihajajo v mesto, se je mestno načelstvo obrnilo na vse tukajšnje stavbenike s prošnjo, naj sedaj ob nastopu gradbene sezone sprejemajo v delo le domače mariborske delavce. Pritisk s strani podeželskih delavcev je sicer velik, toda v dobi krize so meščani predvsem interesirani na tem, da se »udi zaslužek v prvi vrsti brezposelnim delavcem, ki stalno bivajo v mestu, in šele v drugi vrsti podeželanom. Jugoslovanska strokovna zveza. Jugoslovanska strokovna zveza je imela preteklo nedeljo dopoldne v svojih uradnih prostorih v palači OUZD svoj redni letal občni zbor. Poročila posameznih funkcijonarjev izpričujejo živahno delovanje zveze v minolem poslovnem letu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika zveze Martin Kores, v odbor pa so bili izvoljeni prof. Prijatelj, prof. Cajnkar, Pavla Zupančičeva, Lipnik in Areh. Akcija za zniianje najemnin Spričo sedanjih pretiranih in krivičnih najemnin, ki niso v nlkakem razmerju s cenami življenskih potrebščin,so se sestali zastopniki vseh mariborskih stanovskih in strokovnih organizacij in bodo sklicali prihodnji petek ob 19. uri velik javni shod v unionski dvorani, na katerem bodo v imenu hišnih najemnikov zahtevali, da se te krivice odpravijo in da nosijo bremena najemniki in hišni posestniki enakomerno. Ker se bodo na tem shodu sestavile važne resolucije, ki bodo brezdvomno tudi uspešne, je dolžnost vsakega, pred vsem pa najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov, da se udeleži te široko zasnovane akcije. Obenem se bo obnovilo na shodu »Društvo hišnih najemnikov«, ki bo imelo nalogo, boriti se z vsemi zakonitima sredstvi za pravice svojih članov. Člani »Društva hišnih najemnikov« se bodo sprejemali že pred shodom v unionski dvorani. AKCIJSKI ODBOR. Boj pretiranim najemninam Sirki akcijski odbor za pobijanje pretiranih najemnin za stanovanja in poslovne lokale ima jutri v sredo ob 18. uri sestanek v prostorih Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Udeležba delegiranih zastopnikov posameznih stanovskih in strokovnih organizacij strogo obvezna. Akcijski odbor. Jubilej ravnatelja dr. Tominška. Družabni večer, ki ga je snoči priredil v hotelu »Orel« v proslavo 60-ietnice predsednika Glasbene Matice dr. Josipa Tominška njen pevski zbor, je bila prav prisrčna manifestacija za prezasluženega jubilanta. Proslave, na kateri so se zbrali številni njegovi prijatelji in častilci, se je udeležil tudi zastopnik oblasti sr. poglavar dr. Ipavic, mestni župan dr. Li-pold, osebno zadržan, pa je poslal svoje pismene častitke; od drugih pevskih društev sta po svojih zastopnikih počastila prireditev »Mannergiesangsverein« in »Drava«, dočim je popularni »Withe-Star«-jazz sodeloval na večeru. Po pozdravnih pesmih, ki jih je zapel zbor pred slavljenčevo mizo, ga je v prisrčnih besedah nagovoril g. Arnuš, ki je kot najstarejši odbornik Glasbene Matice in najboljši poznavalec njenih razmer opisal vsestransko Tominškovo delo v zavodu in še posebej podčrtal njegove zasluge za pevski zbor, ki je pravzaprav ustanova zase v Glasbeni Matici. Pevski zbor je poklonil slavljencu lepo namizno uro, nakar ga je pozdravil v imenu oblasti dr. Ipavic. Po slavljenčevih zahvalnih besedah sta poleg zbora z več točkami nastopila tudi solista gg. Živko in Vlah, jazz pa tudi ni štedil s svojimi najboljšimi pijesami, tako da je potekel večer v najlepši anamiranosti. Nocoj poslednja uprizoritev Doboviš-kove burke »Radikalna kura«. Gostuje J. Daneš, član ljubi], drame. Dramske cene. Pokvarjeno meso ja zaužila včeraj opoldne delavka Ana Razlagova. Kmalu po kosilu je začutila bolečine v želodcu, proti večeru pa ji je postalo naenkrat tako slabo, da so jo morali prepeljati y,i bolnišnico. mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 15. marca ob 20. uri: »Radikalna kura«. Ab. C. Gostovanje g. J. Daneša, člana ljubljanske drame. Dramske cene. Zadnjič. Sredo, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca: »Trije vaški svetniki«. Ab. B. * Petek, 18. marca ob 20. uri: »Plesni in gimnastični večer« Erne Kovačeve. Sobota, 19. marca ob 20. uri: »Kaverna«. Krstna predstava. Iz gledališča. V četrtek se ponove »Trije vaški svetniki«, velezabavna komedija iz kmečkega življenja. V petek priredi znana simpatična plesalka Erna Kovačeva svoj plesni in gimnastični večer. Na tem večeru sodeluje 8 dam in 10 otrok iz njene šole. Spored je zelo srečno izbran in zanimiv. — V soboto, bo zopet krstna predstava domačega dela; uprizori se mariborskega književnika G. Šiliha drama »Kaverna«. Snov je zajeta iz povojnega življenja in je zelo zanimiva. Režira J. Kovič, nastopijo pa ga. Za-krajškova, gdč. Starčeva, Kraljeva ter gg. Skrbinšek, Tomašič, Furijan. Župnik Soklič v Mariboru. Drevi ob 20. uri, bo predaval na prošnjo »Nanosa«, v Narodnem domu znani istrski borec, g. župnik Jakob Soklič, o škofu Dobrih. Govoriti o Sokličevih zaslugah za naše Primorje bi bilo odveč; saj je vsakomur znana njegova brošura »Istra kliče«. Predavanje je za člane »Nanosa« obvezno, a gotovo se ga bo spričo velike popularnosti g. predavatelja udeležilo tudi mnogo drugega občinstva. Film »Vsesokolski zlet v Beogradu« je prispel v Maribor. Predvaja se v bivšem kinu Apoio — Slomškov trg v dneh 16. in 17. marca z začetkom ob 20. uri. Ceue so 2, 4, 6, 8 in 10 Din; za stalne nameščence popust! Zanimivosti na večernem nebu Nocoj bo videti veličasten lestenec zvezd Lepa pravcata likovna slika se nam bo nudila drevi — ako bo ozračje čisto, — med šesto in pol sedmo uro na večernem nebu. Najlepši lik bo neposredno po solnčnem zatonu, par minut pozneje se bo simetrija nekoliko premaknila. Točno na zenitu (najvišja nebesna točka) bo stala zvezda nepremičnica Kapela, na meridijanu pod njo prvi krajec lune na levi nje kakih 46 stopinj nad horizontom, na vzhodu največji planet Jupiter, na desni nje pa v enaki višini na zahodu naš najbližji planet Venera, ki se v tem času suče v najvišjem kvadrantu v oddaljenosti enega astronomskega metra. Približno v enaki višini nad horizontom v smeri jugovzhod bo stala najsvetlejša, na naši severni polobli tudi najbližje vidna stalnica Sirij, nekoliko proti jugozahodu pa naše najlepše ozvedje Orion. Cela skupina bo tvorila veličasten naravni lestenec, viseč na kavlju Kapele z luno na vrhu, dva izredno svetla planeta pa simetrično vsak na eni strani lune, ter množina stalnih zvezd prve velikosti od vzhoda čez jug do zahoda. To skupino tvorijo naslednje stalnice: severno od lune nekoliko proti vzhodu P o 1 u k s v Dvojčkih, vzhodno od Jupitra Regul v Levu, južno od Jupitra P r o k i o n, ju- žno od tega Sirij v Velikem psu, nekaj dalje zahodno nad južnim horizontom R i g e 1 (arabsko noga, ne zapah, kakor nekateri napačno slovensko prestavljajo) nad njim Beteigenza, oba v Orionu, ter v bližini Venere A1 d e b a r a n v o-zvezdju Bika. S Kapelo vred znaša to 8 stalnic prve velikosti na majhni četrtin-ki severne nebesne poloble. Ostale na severni polobli vidne stalnice prve .velikosti Arktur, Špica, Antares, Atah De-neb in Vega so na nebu zelo razkropljene ter izhajajo pozneje, deloma v jutra njih urah. Ker taka konstelacija zvezd zahteva pogoj, da se nahaja Venera v najvišjem kvadrantu na zahodu, Jupiter v isti vi šini na vzhodu, zgoraj Kapela, pod njo luna, spodaj Sirij ter Orion, je možna radi stalnic le sredi meseca marca, radi Venere pa ob uri solnčnega zatona. Pre den pa zopet pride Venera stoprav sredi meseca marca v najvišji kvadrant tistikrat, ko ji bo sodrugoval Jupiter na vzho du v isti višini z luno v sredini, bodo pretekla dolga desetletja. Kogar toraj stvar zanima, naj ne zamudi danes lepe prilike si ogledati zvezdnato nebo. Mat. Nžr. Izpred sodišča Roparski napad na starčka. Pred velikim kazenskim senatom je stal včeraj 26-letni čevljarski pomočnik Janez Kosi, obtožen zločina razbojni-štva. Dne 4. novembra 1. 1. proti večeru je šel posestnik Franc Herič iz Branoslavc na obisk k posestniku Ivanu Senčarju na Kamenjščaku. Kmalu za njim sta prišla k Senčarju tudi dva Heriču nepoznana moška, ki sta od Senčarja zahtevala pl* jače, katero jim je tudi dal. Po 20. uri se je Herič, ki je že 68 let star, vračal proti domu, pa sta se mu pridružila tudi onadva neznanca češ, da imata isto pot kakor on. Ko so vsi trije dospeli do šume, ki je oddaljena približno 1 km od Sefl-čarjeve hiše, sta spremljevalca vprašala Heriča, če ima »kaj za kaditi«. Odgovoril jima je, da ima samo pipo. Nato pa sta nenadoma padla po Heriču in ga podrla na tla; pri tem ga je eden držal za vrat in ga davil, drugi pa ga je udaril parkrat s pestjo po glavi. Herič se je branil, kolikor se je mogel. Med tem ruvanjem mu je eden napadalcev segel v notranji žep suknjiča in mu vzel denar; bilo je 119 Din. Nato sta lopova izginila v noč, ubogi starec pa je obležal nezavesten. Orožništvo, ki je potem to stvar zasledovalo, je dognalo, da sta bila napadal* ca brata France in Janez Kosi. Franceta niso še mogli izslediti, Janeza so Pa kmalu prijeli. Obtoženec je na razpravi priznal, da je sodeloval pri tem roparskem napadu* Izgovarjal se je, da je bil lačen, brez strehe in brez kakega dinarja, da bi s' kupil vsaj kruha. Po daljši razpravi je sodišče obtoženca obsodilo na 18 mesecev robije ter na izgube častnih pravic za 4 leta. Fant, ki je zašel na stranpota. Zatem je bila obravnava proti komaj 191etnemu kleparskemu vajencu Štefanu S. iz Maribora, ki je prišel tako mlad že na zatožno klop, ker je kradel. Svojemu mojstru je izmaknil sčasoma kakih 40 kil medenine. Fant, ki je svojo pregreho skesano priznal, je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. Po razglašeni obsodbi je milo zaprosil sodišče, naj bi ga oddali v prisilno delavnico, ker ne ve, kam bi šel in kako bi se preživljal. No, morda mu pa dobri mojster odpusti in ga vzame nazaj. Policijska kronika. Nepoboljšljiva grešnika sta berača Ja* kob in Jožef, s katerima ima policija neprestano posla. Vse kazni in prepovedi ne zaležejo ne pri enem in ne pri drugem. zato pa je policija dairaes kratkoma-lo oba izročila sodišču. Aretiran je bil ti'" neki P. radi sleparstva pri kvarta-nju. Imel bo radi tega še opraviti s sod-nijo. J. R. K. D. Ustanavljanje sreskih organizacij J- & K. D. dobro napreduje. Dosedaj so bil« ustanovljene sreske organizacije v Dolnji Lendavi, Murski Soboti, v Ljutomeru, Ptuju in v Slovenjgradcu. Vsa ta zborovanja so bila zelo dobro obiskana. Zdal prideta na vrsto oba mariborska brega* Zato sklicuje banovinski odbor na Jožefo vo ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega doma sresko skupščino J. R. K. P* za oba mariborska sreza. Izvoljena bosta pripravljalna sreska odbora za vsak srez posebej. Skupščine se udeležijo na' rodni poslanci, senator dr. Ploj in banovinski svetniki. Vabila so že razposlana, v ' ljen pa je vsakdo, zlasti Mariborčani* Z Dravskega polja Veliki transporti krompirja. Že ves den se vrsti po banovinski cesti sku** Rače voz za vozom, poln krompirja. V®* krompir je namenjen v Južno Srbijo. P*3^ čujejo ga po 1 Dih kilo. Mnogo je k te' boljši ceni pripomoglo lansko leto ustanovljena »Vnovčevalnica za krompir » Podovi«, ki je svoje člane venomer svarila, naj ne dajejo krompirja pod to ceno* Čudno pa je, da ima zadruga kljub temu, da je edina na Dravskem polju, le ta3' lenkostno število članov, dasi goje krotn-pir vsi posestniki na Dravskem P°11' ' Naj bi zato k vnovčevalnici pristopili^ tudi ostali kmetje, ker bi s tem koristili sami sebi. V Mariboru, 'dine T5. HI. 1*32. 'tt . i - rnuiiiBlfli Mariborski »VEČERNI K« Jnfra —IHIBI—Mimill I I Stran 3. Slava in konec kralja užigalic MOŽ, KATEREMU JE BIL VES SVET DOLŽAN. Vest, da se je ustrelil Ivar Kreuger, švedski kralj užigalic, je vzbudila ogromno senzacijo po vsem svetu. Ni čuda. Saj z njim izginja s svetske pozornice mož, kakor jih pozna zgodovina človeka le malo, — nekak Napoleon je bil to, ki si je z denarjem osvojil pol sveta, — mož, čegar čudovita karijera se zdi kakor kak pustolovski roman. Rojen je bil 1. 1880 v Kalmadu na Šved skem kot sin majhnega uradnika. Študiral je na tehniki in postal že z 19. letom diplomiran inženir za visoke gradnje. Toda v svoji mali domovini ni našel ne ne prilike za velike načrte, kakor jih je snoval, zato se je podal v Ameriko, deželo neomejenih mogočnosti. Tam -se ie spočetka poizkušal v spekulacijah z zemljišči, kjer se je v tistih časih dalo zaslužiti. A ni imel pravega uspeha. Nato je skopil v službo nekega stavbenega Podjetja, od katerega je dobil nalog, da zgradi most v Veracruzu. Most je zgradil, denarja pa malo zaslužil, zato se je razočaran povrnil v domovino. Spotoma, v pristanišču Havana se mu ie posrečilo rešiti iz valov mlado dekle, zakar je prejel zlato rešilno kolajno. To kolajno je nosil vse življenje z največjim Ponosom poleg olimpijskega odlikovanja, katero je dobil v Stockholmu 1. 1912, — kil ie sploh v mladih letih velik športnik. Meliki križec častne legije, katerega je Prejel 1. 1927, ko je. francoski republiki Pomagal iz velikih finančnih težav, ga ni toliko razveselil kakor tisti dve kolajni. L. 1903 je inženir Ivar Kreuger po nalogu neke londonske stavbene družbe zgradil hotel »Carlton« v Johannesburgu ^ Južni Afriki. A zopet se mu ni posrečilo doseči uspeha, za katerega se je bo-r'l s tako eneržijo in strastjo. Leta 1907. šele je prišel tisti veliki prevrat v njegovem življenju. Skupno s Paulom Tollom je ustanovil v Stockholmu tvrdko Kreuger & Toll. Zamišljena prvotno kot stavbena firma, ie kmalu postala družba, ki je financirala Poznejši, svet obsegajoči trust užigalic. Švedska užigalična industrija je že več let nadkriljevala enako industrijo v drugih deželah; zakaj Švedska ni samo raz- polagala z najboljšim lesom, ampak tudi z najboljšimi kemičnimi patenti in najboljšimi stroji. Vse te prednosti je znal Kreuger izkoristiti; drugo za drugo je pokupil užigalično industrijo raznih dežel in tako čedalje bolj širil svoj koncern. Racionalizacija je bilo njegovo geslo. Po vojni so se Kreugerju odprle nove priložnosti: državam, ki so potrebovale denarja, so tudi užigalice služile kot pred met za obdavčenje. Pa je Kreuger znal prepričati vlade, da je najpametneje u-stvariti z užigalicami državne monopole in jih njemu kot prvovrstnemu strokovnjaku prepustiti v izkoriščanje.. Svojo ponudbo pa je podprl s posojili, saj denarja je imel nič koliko. In tako se je zgodila, da je privatnik Ivan Kreugar saniral finance mnogih držav; dajal je posojila ne le Madžarski, Poljski, Grški, Portugalski in Peruju, ampak tudi Franciji in 1. 1929 Nemčiji. Tega leta so njegovi koncerni že obsegali banke in industrije, zemljiške kom cerne in električne družbe na Švedskem, Norveškem, Danskem, Finskem, Litvanskem, Poljskem, Ruskem, v Angliji, Nem čiji, Holandiji, Belgiji, v Švici, Avstriji, Čehoslovaški, Jugoslaviji, Franciji, Španiji, Bolgariji, Italiji, Grčiji, Kanadi, v Zedinjenih državah, Meksiki, Indiji, na Japonskem in v Kitajski, v Afriki in v Avstraliji, Poslovanje Kreugerjevega koncerna je bilo povsod na najboljšem glasu kot absolutno korektno in solidno. Kreuger sam je dajal zgled poštenega, treznega delav nega moža. On sam je živel jako skromno; niti svojega avtomobila ni Imel, navadno se je vozil s tramvajem. Bil je antialkoholik in njegovo edino veselje so bile cvetlice. Živel je samotarsko, vedno le v delu, brez vsakega odpočitka, kar je navsezadnje tudi razrvalo njegove živce: Kreuger je veljal za enega največjih bogatašev na 1 'tu, njegovo premoženje so pred krizo c - ili na 160 milijard našega denarja. Zdaj je kriza zrušila kraljestvo kralja užigalic in z njim njega samega ... $k avtizem Ustanovitev starešinske organizacije skavtov v Mariboru Prvi pripravljalni sestanek. Za nedeljo 13. t. m. je bil sklical Kaajev steg skavtov sestanek staršev skavtov in planink ter prijateljev skavtizma, v svrho ustanovitvi starešinske skavtske organizacije (old-skavtov) v Mariboru. Povabilu na sestanek, ki je bil v realni gimnaziji, se je odzvalo lepo število odličnih osebnosti mariborske družbe, kar priča o zanimanju in simpatijah, ki jih u-živa skavtski pokret v našem mestu. Navzoči so bili m. dr. mestni župan dr. Fr. L i p o 1 d, finančni inšpektor Sedlar, dr. Leopold Poljanec, šolski nadzornik v p.; svojo odsotnost pa je opravičilo več gospodov, med njimi banski inšpektor dr. Poljanec, ravnatelj dr. Tominšek in drugi. Točno ob napovedani uri je v imenu zadržanega starešine mariborskih skavtov dr. Mariniča pozdravil navzoče njegov namestnik prof. K o s in nato dal besedo župnemu delegatu g. Pavlu Kunaverju iz Ljubljane, starešini dravske župe skavtov in planink. Župni delegat se je v imenu dravske župe zahvalil za izredno pozornost, katero izkazuje mariborska javnost skavtizmu, nakar je na željo navzočih v kratkih potezah pred stavil življenje in delovanje »očeta skavtov« lorda Baden-Powella, cilje njegove organizacije in silni razmah skavtizma po vsem svetu. Glede na nameravano starešinsko organizacijo je župni delegat zlasti na zgledu Anglije pokazal veliko važnost sodelovanja starejših, ker mladina potrebuje njihovega bodrilnega zgleda, njihove opore in moralne in gmotne podpore. Po živahno aklamiranih izvajanjih žup nega delegata se je razvila krajša debata, nakar se je sestavil pripravljalni odbor, ki ga tvorijo gg. dr. Leopold Poljanec, dr. Miiller in prof. Kos. Ta odbor bo proučil vprašanje, katera oblika bi bila najprimernejša za nameravano organizacijo in bo izdelal pravila. Potem bo sklican drugi ustanovni sestanek, na katerem se bo ta organizacija oživotvorila. Zakonske počitnice. Bukareštanski listi poročajo, da se je toed tamkajšnjimi zakonskimi ženami Pričel velik in resen pokret za zakonske Počitnioe. Brhke Romunke so se spun-tole in zahtevajo zakonito priznanje do ^S3i enomesečnega dopusta na leto. V tem času hočejo biti osvobojene vseh jonskih, družinskih in gospodinjskih kfbi in težav. Listi pripominjajo k te-.to Ženskemu pokretu, da bo prav go- tovo uspel, kajti tudi možje si žele zakonskih počitnic, morda še veliko bolj nego žene. Sporazum bo zato zelo lahek. Rekord kurjih tatov. Zagrebška policija je te dni aretirala tri mladeniče, ki so v zadnjih treh mesecih vlomih v okoli 50 kurnikov in odnesli razr.e perutnine v skupni vrednosti preko 12 000 Din. Svari Rudarski smučarski dan v Mežici Glavni ravnatelj svinčenih rudnikov v Mežici, g. Bargate in njegova soproga sta letos darovala krasen srebrni pokal za ono smučarsko moštvo'rudnika, ki bo v lepi tekmi zmagalo. Pravico startanja so imeli samo rudniški nastavljenci, ki so morali biti člani ZSO-SPD Mežica ali Sokola Žerjav. Pred kraCkim je bila ta tekma, čigar častno predsedstvo sta prevzela daro-vatelja pokala in srezki načelnik v Prevaljah, dr. Hacin, predsedstvo pa gg. ing. Fettich in Ule. Tehničnemu vodstvu, ki je bilo prav dobro, se je javilo «ri tekmovalcev. Start je bil v Heleni pod Peco, odkoder so krenili tekmovalci ob 15. uri preko Riške gore k cilju, ki je bil v Žerjavu. Proga je bila priliono naporna, 16 km dolga in z 500 m višinsko razliko. Prismukali so: Prvi Mauchler Fr. (Sokol Žerjav) 53:50, drugi Stane Fr. 58:35, tretji Sicherle Fr. 58:36, četrti Pajank Fr. 1:1:31, peti Golob M. 1:4:20 (vsi štirje člani SPD Mežica) , šesti Kališ Sl. 1:6:40, sedmi Cesar P. 1:8:10, osmi Rojko Fr. 1:11:0 (vsi trije člani Sokola Žerjav). Zmagalo je torej moštvo SPD Mežica. Zvečer je bila predaja pokala. Ob tej priliki so govorili gg. Fettich, Ule, gospa Bargate in sreski načelnik dr. Hacin, želeč obema obmejnima športnima društvoma čim več uspehov. Iz Ruš Nov občinski odbornik. V izpopolnitev občinskega zastopa naše občine je bil imenovan za odbornika trgovec gosp. Anton Požar. Gledališka predstava. Dramatski odsek Sokola priredi v soboto na Jožefovo ob 20. uri zvečer krasno dramo »Sveti plamen«. Igra je kar najbolje zasedena v vseh vlogah in bo v režiji br. Sornika nudila brezdvomno lep užitek. Smrtna kosa. Te dni smo pokopali g. S a r h a iz Lobnice. Odšel je za svojo ženo in sinom, ki sta umrla nekaj mesecev pfed njim. Kot zvest sin in ljubitelj zelenega Pohorja je vcepil in vizgojil svoji deci odločno narodno zavest, in je bilo v času svetovne vojne in narodnostnih bojev ime Šarh dostikrat imenovano. Čast njegovemu spominu, preostalim naše sožalje. Protituberkuiozna liga je imela občni zbor in si je za predsednika zopet izvolila g. župnika Pšundra, ki zelo vneto deluje za to človekoljubno ustanovo. Tyrševo proslavo je priredil ruški Sokol z nagovorom br. staroste Bučarja, deklamacijami, glasbenimi in pevskimi točkami ter s filmom »I. Vsesokolski zlet v Beogradu«. Prireditev je v vsakem pogledu lepo uspela. Slaba stran tehnike. »To je že res,« je dejal gospodar Bla-žon, ko so na občini ustanavljali zadrugo, »to je že vse res, da bi nam poljedelski stroji prihranili toliko in toliko hlapcev, ampak dekle so proti, dekle!« Morska kača Zgodba starega mornarja. Rravkar je odbila ura osem, ko se je spet prikazal stari krmar, naš »očka«, na krovu s svojo staro, menda že polsto-&tno Čepico na glavi. Počasi je stopal k svojemu sodu. Pojavil je jadro, pogledal na kompas in si Počasi prižgal pipico. In se končno use-flelv na svoj »prestol«, kakor je posadka v sali imenovala njegov sod. * Par trenutkih so bili poslušalci že zbrani. Stari krmar je menda že ves dan pre-^'sljeval o nocojšnji svoji zgodbi, ker Je Jedva se u&edši, že pričel: »Nocoj vam bom povedal o svojem Kjčanju ; strašno pošastjo. Učenjaki so se že veliko ukvarjali s 0 čudno živaljo. Eni trdijo, da živi, dru-81 spet, da je ni. rav ne mislilT! menda tistega velikega |,aka ali pajka, ki ga poznajo severne dežele. Pa tudi ne one čudne morske ži-! !’ ki jo opisuje škof Olaus Magnus, aa je dolga več milj in bolj podobna oto-a kot ribi. In tudi ne one velike noša-(i na katerl >2 nekoč neki skandinavski l,bovnik bral sveto mašo. Menda je bil ajnenjal^ žival s skalo-Ne, očka krmar je bolj pameten kot kr!t tuc^ prav praznoveren, to misli gospod kapitan! Saj takih bajk Pini c6 verjamem. Pretiravanja ne tr-S tem pa naj ne bo rečeno, da so oni sveti možje lagali! Videli so pač tako! — No, pa pustimo zdaj te pošasti in si poglejmo mojo pošast!« je nadaljeval stari. »Pa si jo tudi resnično videl?« je vpraša1 kapitan, sloneč tam ob jamboru. »S temi svojimi očmi!« »Podnevi?« »Ne, ponoči. Toda sijala je luna, in vse je bilo razločno videti!« Potem se je obrnil očka krmar k svojim poslušalcem: »Ste že kaj čuli o morski kači?« »Smo, smo!« so vsi zaklicali. »Pa verujete, da živi?« Na to ni nihče odgovoril. »Potem ste v zmoti, če ne verjamete!« je nadaljeval krmar. • »Ponavljam vam, da sem jo videl s temi-le svojimi očmi. So bili časi, ko so dvomili o njej, pa spet verovali. Eni so bili mnenja, da je dolga več ko tisoč metrov, drugi so jo cenili na petsto metrov. Da bi pa merila manj ko petdeset metrov, ni nihče trdil-Nekateri so mnenja, da je tako močna, če se ovije okoli ladje, da jo kar zdrobi. Drugi pa spet trdijo, da je mehka kakor polip. Moštvo neke danske ladje je pravilo, da so nekoč z ladjinim rilcem prerezali tako pošast. In oba dela sta izgubila toliko krvi, da je bilo morje daleč naokoli rdeče.« »Hu!« se >e zgrozil kapitan. »Tedaj je imela kača celo vinsko klet v svojem trebuhu!« »Ce je to res, prav tako malo vem kot i vi kapitan,« je odvrnil očka krmar uža- ljeno. »Tovariši, če hočete, da hitro končam, me ne smete prekinjati. Čutim, da mi je jezik otekel, od samega govorjenja. Ce ne pohitim, mi utegne še utrpniti. — Torej poslušajte! ■ Bil sem tri leta na krovu neke maltij-ske ladj-3. Ladja je potovala v Ameriko, na Daljni vzhod in v Tihi ocean. Bila je dobra jadrnica, najboljša od vseh ladij, na katerih sem služil. In poveljeval ji je najljubeznivejši kapitan, kar sem jih poznal. (Očka je pri tem poškilil na kapitana.) V vsem tem dolgem času se ni nič pomembnega pripetilo. Nismo potovali kot ubogi mornarji, temveč kot potniki. Jedli smo dobro, pili dobro in nismo nikdar doživeli onih strašnih viharjev, pri katerih se tudi najpogumnejšemu krči srce Naš kapitan je bil uživalec. Rad je sedel pri polni mizi in je imel često kako domislico. Taka je prirejal od časa ao časa pojedine ali pa veliko popivanje. Pri mesečini je pa aranžiral plese. Na kro vu smo plesali, da se je kar kadiio. Nekega dne, ko smo zapustili otok Tonga, ki je največji od istoimenskega otočja, nam je prinesel neki domačin •-poglavar, kateremu smo bili dali razna darila — dva velika raka na krov. Bila sta tako močna, da sta z lahkoto s svojimi kleščami strla kokosov oreh. Saj veste. da živijo ti raki v velikih množinah v Tihem oceanu. Splezajo po navadi na kokosovo palmo in žro orehe. Otočani so kar nori na njihovo meso. Če je res tako imenit o, ne vem, nisem nikdar poskusil.« »Kaj pa imajo ti raki — Birgus latro je njihovo ime — opraviti z morsko kačo?« se je spet umešal kapitan. »Imajo, imajo! Sa so prinesli naši barki nesrečo!« »I, kako pa? Sem pa res radoveden!« »Jaz sam tudi ne vem. Toda ladijski kuhar je dejal, da prinesejo vedno nesrečo. In ni se motil. Odkar sta bila ta dva raka na ladji, so se pričeli viharji. Tudi srečanje z morsko kačo je bila nesreča! Najprej bom jovoril o viharjih,« je nadaljeval očka. »Silovito so nas napadali, več naših fantov si je polomilo noge in tilnike. Raka sta izzvala jezo morskega kralja. To je vsaj moje prepričanje. (Konec jutri.) Brezposelnost tudi na morju Značilen za razmere, ki jih povzroča današnja svetovna gospodarska kriza, je razglas zveze nemških kapitanov in ladijskih častnikov, ki svari starše, naj svojih sinov ne puščajo v mornariški poklic. Razmere v nemški trgovinski mornarici so se tako poslabšale, da morajo mladi ljudje, ki že imajo spričevalo ladijskega častnika, biti srečni, če dobijo službo navadnega mornarja. 220 kapitanov, 900 ladijskih častnikov, 700 ladijskih inženirjev in 8000 mornarjev je brez službe in to število se bo še zvišalo, ker se bo standard nemške trgovinske mornarice še nadalje reduciral. SIRITE „VECERNIK“! HBEICU- .-.»temi- Currer Bell: 69 Lowoodska sirota Ne boj se, Dick! Nič ti ne prizadenem! — Rajši bi lopnil žensko kot tebe! — Berta Mason >e blazna in je hčerka blaznega rodu — bebci in norci se rodijo v obi-telji že v treh pokolenjih! Nje mati, Kreolka, je bila blazna pijanka, kakor sem doznal šele potem, ko sem bil že mož njene hčerke; prej so namreč o obiteljskih tajnah molčali. Berta, poslušno dete, se je vrgla po materi v obeh pogledih. Imel sem res dražestno družico — nravno, pametno, skromno; lahko si mislite, kako sem bil srečen. Divne prizore sem doživel! Oh, moje izkustvo je bilo baš nebeško, da veste! A nobenih daljnjih pojasnil Vam ne dolgujem. Briggs, Wood, Mason — vabim Vas vse v svojo hišo pogledat varovanko gospe Poole in mojo ženo! Videli boste, kakšno bitje so mi s prevaro natvezli za soprogo, in sodili boste, ali sem imel prav, ko sem hotel raztrgati tako pogodbo in si poiskati ljubezni pri ženi, ki je vsaj človeku podobna. To dekle,« je nadaljeval, okrenjen proti meni, »o gnusni tajni ni vedela več od Vas, Wood, menila je. da je vse pošteno in zakonito in nikdar se ji ni sanjalo, da jo bodo z lestjo ulovili v past lažne zveze s podlim lopovom, ki je že poročen z zlobno, blazno in poživinjeno družico! Pridite vsi, sledite mi!« Držeč me krepko, je šel iz cerkve. Trije gospodje so prihajali za njim. Pri glavnih vratih smo zatekli kočijo. »Zavozi nazaj v kolarnico, Ivan,« je hladno velel Mr. Rochester; »danes ni treba kočije.« Pri vstopu so se nam bližale gospa Fairfax, Adel-ka, Zofka in Lea, da bi naju pozdravile. »Vsaka na svoje delo!« jih je nahrulil gospodar. »Proč z Vašimi čestitkami! Komu jih je treba? — Meni ne! Petnajst let ste zakesnili!« Hitel je po stopnicah navzgor in me še vedno držal za roko. Povabil je gospodo, naj gredo za njim, kar so tudi storili. Šli smo po stopnicah, po hodniku in po-tem naprej do tretjega nadstropja. Tam je odprl s svojim glavnim ključem nizka črna vrata in nas je povedel .v sobo s preprogami, kjer sta stali velika postelja in starinska omara. »To sobo poznaš, Mason,« je izpregovoril naš vodnik. »Tu te je ugriznila in zabodla.« Dvignil je zastore z zida in odkril druga vrata, ki jih je tudi odprl. Soba ni imela oken; v kaminu je plapolal ogenj, ki ga je čuvala visoka, močna ograji, s stropa je visela na verižici svetiljka. Orače Poole se je nagibala čez ogenj. Nekaj je pripravljala v kozici. V temni senci na drugem koncu sobe je nekdo tekal sem ter tja. Ali je to bila žival, ali je bil človek? Zdelo se je, da hodi po vseh štirih; hlastalo in rjulo je kot čudna divja zver. Oblečeno je bilo, obilica že sivih las mu je skrivala glavo in lice kot kaka griva. »Dobro jutro, gospa Poole!« je dejal Mr. Rochester. »Kako se kaj imate? Kaj uganja danes Vaša varovanka?« »Ni slabo, sir, hvala lepa!« je odgovorila Grace in postavila vrelo kuho oprezno na polico. »Popadljiva je, a ne besna.« Divji krik ji je ovrgel ugodno poročilo. Hijena v cunjah se je vzklonila in se visoko vzravnala na svojih dolgih nogah. »Oh, sir, opazila Vas je!« je vzkliknila Grace, »bolje bi bilo, da odidete!« »Le nekaj trenutkov, Grace; dovolite mi le nekaj hipov!« »Potem se pa le čuvajte, sir! Za božjo voljo, čuvajte se!« Blazna žena je zalajala. Pogladila si Je iz lica ku-. štrave kodre in divje pogledala. Dobro sem spoznala to zariplo lice — tiste nabrekle poteze. Mrs. Poole je stopila med njo in nas. »Pojdite s pota,« ji je velel Mr. Rochester in jo suni! strani, »saj nima noža, bi dejal, in dobro se čuvam.« »Nikoli človek ne ve, kaj ima, sir; tako lokava je, njene zvitosti ni moči preračunih.« »Bolje bi bilo, da jo pustimo pri miru,« je šepnil Mason. »Idi k vragu!« mu je priporočal svak. • »Čuvajte se!« je zavreščala Grace. Vsi trije gospodje so se neutegoma umeknili, Mr. Rochester me je zavihtel za sebe. Blaznica je planila nanj in ga zagrabila besno za vrat, primeknivši mu zobe k licu. Začela sta se natezavati. Bila je krepka žena, velika kot nje mož in povrhu še zastavna. V borbi je kazala moško silo — večkrat ga je malone zadavila, dasi je bil pravi orjak. Lahko bi jo bil odpravil z močnim udarcem — a je ni hotel udariti, le premagati jo je hotel. Končno jo je zgrabil za roke. Grace Poola mu je pomolila vrv in zvezal ji jih je na hrbtu. Vzel je še diugo vrv in jo privezal k stolu. Vse to je opravil ob strahovitem vrišču blaznice, ki se mu je krčevito upirala. Mi Rochester se je nato okrenil k pričam groznega prizora in se jim je gorko in žalostno nasmehnil. »To je moja žena!« je dejal. »To je edini zakonski objem, ki ga smem pričakovati — to so sladkosti, ki me tešijo v prostem času! — In to sem si želel imeti« — mi je položil roko na ramo — »to mlado dekle, ki mirno in zbrano stoji ob žrelu pekla in resno prisostvuje demonski glumi. Hotel sem jo imeti za poslastico izza tega satanskega kosila. Wood in Briggs! oglejta si razliko! Primerjajta te jasne oči s tistimi rdečimi zrkli — to lice s tisto krinko — ta stas s tisto klado, potem me pa sodita, mož evangelija in mož pravice, in pamtita: Kakor boste sodili, tako Vam bo sojeno! Zdaj pa proč z Vami! Zakleniti moram svoj zaklad.« Vsi smo odšji, le Mr. Rochester je za hip okleval in dajal varuhinji nekaka navodila. Odvetnik me je na stopnicah nagovoril: »Vas, madama,« je dejal, »ne zadene najmanjša kivica. Vaš stric bo vesel, ko bo to slišal, če ga bo Air. Mason še živega zatekel, ko se vrne na Madeiro.« »Moj stric! Kaj je ž njim, ali ga poznate?« »Mr. Mason ga pozna. Mr. Eyre je bil nekaj let funchalski dopisnik njegove trgovine. Ko je sprejel Vaš stric pismo, v katerem mu poročate, da se mislite omožiti z Mr. Rochestrom, je bil slučajno navzoč Mr. Mason, ki je bil na potu domov in se je tačas zdravil na Madeiri. Mr.