272 Šolska razstava obrtnih strokovnih šol. Obrtne strokovne šole v Ljubljani so zaključile šolsko leto z veliko razstavo, ki je bila občinstvu brezplačno pristopna 28., 29. in 30. julija. Razstava je ob« segala vse one predmete, ki se poučujejo na zavodu in je bila jako bogata. Tri velike dvorane so bile natlačene polne risarij, izdelkov iz gline, mavca, lesa in vrbe, proizvodov umetne veznine in čipkarstva. V prvi vrsti je bilo videti na stotine risarij raznih vrst: prostoročno risanje (učitelj I. Vesel), geometrično risanje (učitelj E. Cigoj), risanje po modelih, projekcijsko risanje in nauk o sencah (učitelj I. Vesel), arhitektonsko oblikoslovje (učitelj I. Springer), potem pa obilno število strokovnih risarih in dotičnih detajlov iz mizarske, rez-barske in podobarske skupine (učitelja E. Cigoj in C. Mis). Povsodi smo nahajali zastopane razne tehnike in manere — tu svinčnik, tam kredo, tu tuš, tam barvo — v toliki mnogovrstnosti, da bi bilo trebalo ure, da bi si človek pogledal to obilico. Poleg risarij, ki so bile v tako častnem številu zastopane, smo videli v bujni raz-noličnosti razpostavljene proizvode iz raznih delavnic in ateljejev. Pletarski oddelek (delovodja J. Baran) je kazal raznovrstno pletarsko robo, pričenši z navadno košarico in končavši z objekti, ki so namenjeni nakitju in salonu; tudi razni stoli, pleteni iz vrbovih šib, pisarniški koši itd. so bili razvrščeni po raznih kotih dveh dvoran. Mizarski oddelek (učitelj E. Cigoj in delovodja I. Tratnik) sta imela jako raznolične predmete iz smrekovega, bukovega, orehovega in hrastovega lesa, kakor omare, pisalne mize, jedilne mize, stole, urno omarico, nakitne omarice, predmete s kovinskimi in lesenimi intarzijami, itd. razstavljena. Strugarski oddelek (delovodja I. Stirn) je predočeval obilno strugarskega drobiža, razno orodje, škatlje, posode, krožnike, pisalnike itd., osobito pa veliko posteljo, ki je sestavljena skoraj izključno iz struženih delov. Tudi kovinski tisek je bil v nekaterih proizvodih zastopan. Rezbarski oddelek (učitelja C. Mis in J. Springer) je bil zastopan z obilnimi rezbarijami v mehkem in trdem lesu; ornamenti raznih slogov in dob, okviri, konzole, grbi, itd. se vrste v velikem številu. Nekateri objekti 89 tudi pozlačeni in barvani. Tu sem spadajo tudi predmeti, ki so bili narejeni v oddelku za modeliranje (učitelj C. Mis). V mehki ilovici, deloma tudi žgani, in v gipsu se nam predstavlja bogata zbirka del orna-mentalne in tudi figuralne smeri. Oddelek za figuralno podobarstvo (učitelja A. Gangl in J. Springer) izpostavil je razne človeške dele, noge, roke, glave in cele podobe, večinoma nabožnega značaja, na pr, madone, razpela itd. v ilovici in lesu. Šola za umetno vezenje in čipkarstvo je bila nastanjena v posebni dvorani. Razne risarije iz prostoročnega in strokovnega risanju (učitelj Alojzij Šubic) krili so stene, na mizah pa so ležale stoteri predmeti ženske ročne umetnosti; vse glavne tehnike so bile zastopane z vzornimi prti ali pa z dovršenimi praktičnimi oziroma nakitnimi predmeti. Od takozvane Holbeinova tehnike pa do bogatega zlatega vezenja in slikanja z iglo so bile primerno zastopane (učiteljice M. Hlavka, A. Schmiedt in T. Wennig). Posebno pa so so odlikovale razne društvene zastave, ki so bile narejene v atelje oddelku, kakor zastava c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani, zastava aSlov. zidarskega in tesarskega društva v Ijubljani", pevskega 273 društva „Hajdrihu na Proseku in »Slovenskega bralnega društva v Tržiču". Deloma v narodnih barvah so zastave bogato okrašene bodisi s svilo, bodisi z zlatom in pričajo o veliki pridnosti in spretnosti učenk. To so glavni podatki te zanimive in poučne razstave. V podrobnosti se ne moremo spuščati, ker drugače bi morali napisati celo knjigo o teh delih — ki vnovič dokazujejo pomen našega največjega obrtnega zavoda in nadarjenost slovenske mladine.