OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPR
Б e И A 1.1 ¥
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
T
JL
AMERIK:
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
LETO XXXVII.
"Nalezljive pilule"
^ALLAS, Texas, 23. avgusta
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 25, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 162
Okrajni sodnik je imel oprav-2 Voznikom, ki je kršil cestno-Po«cijski red. šlo je za trgov-potnika, ki je prodajal vi-^Winske pilule. V mestu se je v, v drug avtomobil in ga po-0 oval. Oba voznika sta spo-^^zunino določila škodo z $1.00.
Sovski potnik se je zavezal, da šir^ ^^^'^^kodnine v denarju po-stiif ^^^°^°vancu v razdobju še-mesfecev vitaminske pilule, «1 Jih je
' prosti prodaji $130
bi	^^Gdnji rabil. Te pilule
stale v prosti prodaji $130.
Ost	potnik pa ni mogel
^ 1 nekaznovan kljub temu, poravnal. Zakon je za-'Tiore mu biti zadoščeno, ftik	pred okrajnega sod-
ski^' izkazalo,^ da je trgov-dal vitaminske pilule Sod	je aretiral.
Potn'iT ^^^Gkel sodbo, da se каг '• obsodi na $5 denarne ],ц	potnika pa je sodnik
®kih ^'"^'^'^JŠno zalogo vitamin-јб sodnik po o pjj'^'^^Sovarjal s svojo hčerko Sej , 3® obema prišlo na mi-Јђј'bil "business" s pilula-Začei Sodnik in hčerka jgta dobfo trgovino in uspevata
KITAJSKIH
"ОПДВЈЈ.^
SUsta	Kitajska, 23. av-
člana britanske de-ћа "^^''-Sacije, ki se nahajata
^itaiav^„ Л_______. _ T,______ •„
Sam	Aneurin Bevan in
rudar
^S'tson
sta bila popre je sa-
nje	Zanimalo ju je sta
Polož
Premogokopov na Kitajskem delavstva. 2,000 produkcija da znaša deti j^Gla se šest dni na te-rudarja v dolarski mcgcg iG od $28 do. 36.56 na doKc	tam znaša delavna
TOml"'« ur.
- 'Nepojasnjen
ZLoejN
'®3 Г	lebt 1951, to-
Clever	leti, je izginila v
«everi ^ desetletna deklica družin^	najmlajši otrok
Vaji-jp ^ Roberta Pottsa, s stano-11^04 Linnet Ave. S. člesetih	je izginila ob pol
h	ko se je vračala
Halloran Park. Vse do ^'"^iskave niso privedle tej^	uspeha, niti' ne v
je mrtvo
živo	dekletce še
ZOPET "TRADICIONALNI DEMOKRATSKI JUG!
rf
WASHINGTON, 24. avgusta—Pri predsedniških volitvah leta 1952 se je ameriški jug, ki je sicer znan kot "tradicionalno demokratski," z 48 odstotkov oddanih glasov izrekel za Eisenhowerja. Ta jug je bil pod upravo istega Eisenhowerja razočaran in se strnjeno oklepa nazaj demokratske stranke. To je poročilo strokovnih političnih poznavalcev ameriškega juga.
V čem je bil ameriški jug raz
očaran? Eisenhower ni izpohiil svojih obljub in dal predstavnikom ameriškega juga take položaje v federalni vladi, ki bi odgovarjali velikosti tega ozemlja. Eisenhower se ni pokazal kot voditelj, kakršnega je pričakoval jug. Ameriški jug Eisenhower ju najbolj zameri, da je pustil senatorju McCarthyu, da je ta zmerjal demokrate z izdajalci. Ameriški jug je ponosen na svojo zgodovino in se je čutil užaljenega.
Praktične posledice
Rane demokratske stranke, ki jih je prizadejal s svojo osebnostjo Eisenhower leta 1952, so začel j ene. Demokratski uporniki, ki so šli mesto za Stevenso-nom za Eisenhowerjem, so se povrnili nazaj v demokratsko stranko.
Republikanska stranka, ki hoče tudi na jugu vpeljati dvotirni strankarski sistem s svojo agitacijo in organizacijo, ne more naprej. Kolikor so republikanci pridobili na jugu, to je poslancev in senatorjev, ravno vsled osebnosti Eisenhowerja, jih bodo sedaj zgubili.
Pri predsedniških volitvah leta 1956 se ne bo ponovil slučaj iz leta 1952, tudi če znova kandidira Eisenhower. V Washing-tonu tudi povdarjajo, da so pri primarnih volitvah zmagali demokratski kandidat je, ki stojijo na liniji Roosevelt-Truman-Stev-enson.
TO JE
INTERNACIONALNOST!
MONAKOVO, 23. avgusta— Danes je odletelo iz Monakovega v Boston v Združene države ameriško civilno letalo, ki nosi na krovu poleg pilota trimesečno deklico Christine Dorothea Tue-gel z njeno materjo in njenim zdravnikom. Zdravnik dr. Joseph Lutz iz Monakovega je v ameriški knjižnici v mestu bral ameriški magazir v katerem je bila razprava zdru\..ika dr. Mat-sona iz Bostona, kjer razlaga nove metode pri operiranju možganov. Deklica Christine Tuegel je obolela na posebni bolezni na možganih. Ameriški zdravnik naj jo reši!
V	zadnje slovo
članice d r u š t vi Waterloo Grove, št. 110 W.C. KO prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Julia Potokar, jutri pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
V	bolnišnici
V Charity bolnišnic:, soba št. 220, se nahaja dobro poznani Rudolph Germ, stanujoč na 1117 E. 64 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI
^ооооооооооооо^
^ile rojenice ф
O O O
o
o
Mie .	^
^1". in	so se zglasile pri
^3. 2573-, William G. Mahoney
Pustil	Ave. in ji-
^ spomin krepkega ^ družbo sestrici. .	je hči poznane
g ^ ^ooiažič, ki vodi trgo-na Grovewood postala sedaj šestrič Јђа Postala sedaj šestič
Post^f	Mahoney
^^daj petič stari oče.
, ^Пе 1
' Ka
z luštkano
je tetica štork in Mrs. Joe in
A	^а«г+ 1*	iviia. uvjc iii
V^e. ;®lic na 20870 Miller
in Pol 1° ^ družbo svojemu sta	staremu bratcu.
. ''s. ^tala poznana Mr. in « ^8802 Josephine Zafred ^!?^dpa'>	Ave. četrtič
'grandma."
DETROIT, 23. avgusta—V avtomobilski industriji, eni največjih in najbogatejših industrij Amerike, se vrši strahovita borba za domači trg. V tej borbi se vidno umikajo v ozadje takozva-ni neodvisni tovarnarji. General Motors in Ford pa stojita na po-zornici kot orjaka v financi in produkciji, odpor proti katerima postaja z vsakim dnem bolj nemogoč.
Eden najbolj značilnih pojavov v industriji avtomobilov je sistematični dvig Ford Motor Co. v razdobju zadnjih let, ki gre izključno na račun neodvisnih korgoracij, ki so: Chyrsler, Studebaker, Packard, Hudson, Nash in Kaiser-Willys. Vse te korporacije je uspešna Fordova konkurenca globoko ranila. Kratek pogled nazaj prikazuje tole sliko:
Skozi dobo 14 let—med 1936 in 1949—so v obče prva tri mesta v produkciji in prodaji zavzemali General Motors, Chrysler in Ford. Prišla je korejska vojna in omejitve v produkciji. Lani so kontrole odpadle in avtna industrija je zppet stopila na plan, ampak s to razliko, da je bilo kupovalca treba snubiti, ne pa obratno. Ford je začel bliskovito kampanjo, da prevzame mesto kot najpopular najši avto, ki je bil in je še danes Qhevrolet, akoravno je razlika zelo majhna. Buick, produkt General Motors enako kot Chevrolet, je prišel na tretje mesto, Plymouth (produkt
Chryslerja) je padel na četrto mesto. Potem so sledili; Olds-mobile, Pontiac, Mercury, Dodge, Chrysler, Cadillac, Studebaker, Nash, De Soto, Packard, Lincoln, Hudson, Willys, Kaiser in Henry J.
Današnji položaj je tale: Medtem ko je Ford imel lani 25% avtomobilskega trga, Chrysler pa 21pa prvih pet mesecev tekočega leta izkazuje, da ima Ford 30^^ trga, Chyrsler pa le 14'>r. General Motors je napredoval iz 45na 49%. Lani je bilo v prvih petih mesecih prodanih 2,338,000 avtomobilov, v istem času letos pa 2,200,000. Takozvani neodvisni tovarnarji v industriji avtomobilov kontro-Игајо le še 5% ameriškega trga.
Padec v produkciji je povzo-čil krizo v delavskih vrstah. Tajnik CIO Automobile Workers Thomas H. Keating javlja, da je bilo v tovarnah, ki producirajo avtomobile in v obratih, ki te tovarne zalagajo, od lanskega aprila odslovljenih 192,000 delavcev. Keating trdi, da je glavno zlo padajoča nakupovalna moč povprečnega državljana.
Boj za trg, ki se krči, je imel dve nenavadni posledici. Delavci v tovarni Studebaker so sprejeli znižanje mezd, da pomagajo kor-poraciji skozi krizo, a obenem se je izvršilo združenje med Studebakerjem in Packardom. Nadaljna združenja "malih gi gantov," v naporu, da se ohra nijo, so na vidiku.
DA RAZUMEMO POLITIKO IN DIPLOMACIJO
Politična diplomatska bolezen jf znana stvar. Odgovorni politik kar naenkrat oboli, če mil ne kaže, da bi šel v javnost, ali da bi prišel kdo k njemu.
Te lini praznuje Indonezija deveto obletnico svoje samostojnosti. Indonezija je bila popre je nizozemska kolonija, središče pa je rajski otok Java. Indonezija šteje kakih 80 milijonov prebivalcev in leži na jugovzhodu Azije.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je hotel te dni razgovarjati s sovjetskim poslanikom v Washingtonu Georgijem Za-rubinom. Dobil jp iz poslaništva odgovor, da je Zarii-binu bolan. Ko pa so na poslaništvu Indonezije proslavljali obletnico neodvisnosti, je bil navzoč tudi Za-rubin, čil in zdrav in v družbi nadvse živahen.
*
Vodja zapadnoneinške špi-jonažne službe dr. Otto John je pobegnil v Vzhodno Nemčijo. Tam je Imel tudi tiskovno konferenco.
Vodja sovjetske špijonaž-ne službe v Tokijn, Jurij Aleksandrovič Rastorov se je predal Amerikancem. Dolgo časa za njim ni bilo nobenega sledu, kočno se je pojavil v Washingtonu in imel je celo—tiskovno konferenco.	■ > *
V Rimu v Italiji so pokopali voditelja krščansko demokratske stranke, večkratnega predsednika italijanske vlade in zunanjega ministra Alcide de Gasperi. Pogreb je bil pomp. Glavni politični nasprotnik de Gasperi ja je bil vodja komunistov Palmiro Togliatti. To-gliatti se je za časa pogreba nahajal na dopustu v severni Italiji. Ker pa so se pogreba udeležili zastopniki vseh političnih strank, 74 tujih diplomatov, med njimi Amerikanka Luce in sovjetski poslanik Bogmolov, je morala biti zastopana tudi komunistična stranka. Ta je poslala svojo delegacijo, toda komunisti so ostali zunaj cerkve, ko so drugi v cerkvi prisostvovali cerkvenim obredom.
Vargas mrtev
RIO DE JANEIRO, 25. avgusta — Predsednik republike Brazilija, Getulio Vargas je izvršil samomor. V zvezi z njegovo smrtjo so včeraj nastopile velike manifestacije in tudi razni upori. V treh mestih Brazilije je po lici j a streljala in ubila tri ljudi 13 jih je bilo ranjenih. Danes je v Braziliji zopet mir. Kaj je ozadje notranje revolucije, še ni jasno. Manifestantje so na primer metali kamenje v poslopja ameriških konzulatov v Brazil! ji. Trdi se, da so v ozadju komunisti. Na drugi strani pa se kot glavni vzrok teh nemirov navaja inflacija, kije zajela republiko in je Vargas ni mogel zajeziti.
Eisenhower hoče imeti vse v zakupu: Stranko^ zunanjo in notranjo politiko
TUDI KO GRE ZA KOMUNISTE, BO ODLOČAL SAM
WASHINGTON, 24. avgusta—Predsednik Eisenhower je v svoji poslanici ameriškemu ljudstvu, ko je razlagal bilanco zasedanja 83. kongresa, povdaril predvsem dvoje točk: "Njegov" program ni bil izveden tako, kakor si ga je želel. Novi kongres naj v januarju nadaljuje z "njegovim" programom, ameriški volilci pa naj se odločijo za in proti "njegovemu" programu. V zunanji politiki pa je naglasil da polom v Bruslju, ko je šlo za skupno zapadnoevropsko obrambo, ni nobena nesreča, "njegovo" prijateljstvo do za-padnih Evropejcev bo ostalo.
Eisenhower torej povdarja besede; Jaz, moje, itd.
V Washingtonu trdijo, da bo Eisenhower prevzel v lastne roke tudi aktivno ameriško zunanjo politiko, vsaj ko gre za smernice. V pogajanjih s komunistič-ninj blokom, da bo imel on sam več sreče, kakor pa jo je imel njegov državni tajnik John Foster Dulles. Ne bo brezpogojno proti Kitajski med Združenimi narodi!
Predsednik Eisenhower je pozabil na svojega prijatelja generala Douglasa MacArthurja, katerega sploh ne kliče na posvetovanje, četudi naj bi bil general MacArthur strokovnjak za vsa vzhodna vprašanja. Krog MacArthurja mu to zelo zameri.
Eisenhower ju je znano, da igra novi francoski ministrski predsednik Mendes France dvojno vlogo. Ker je v Indokini dosegel premirje in to s pomočjo sovjetskega bloka, naj bi ne obrnil hrbta temu bloku, ko gre za evropska vprašanja, posebno za Nemčijo. Toda istočasno naj ne odbije od sebe anglosaksonskega bloka. Predsednik Eisenhower ni za to, da se v zunanji politiki uporabljajo grožnje, veliko pa da na svoje osebne zveze, ki jih je dobil v zadnji svetovni vojni, pa tudi po vojni kot vrhovni poveljnik NATO, ravno v Parizu. Kako te zveze osebno skoristiti?
Film o Eisenhowerja
Društvo "Prijateljev Eisenhowerja" je dalo napraviti cel film, ki naj služi volilni propagandi pri letošnjih volitvah. Fijm nosi naslov "Leto velike odločitve." Traja 25 minut. Film predstavlja življenje Eisenhowerja kot vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi za časa zadnje svetovne vojne, posebno pa vdor zaveznikov iz Velike Britanije v Francijo. Ta vdor se je izvršil leta 1944 meseca junija in je popolnoma uspel. Film prikazuje Eisenhowerja kot takega, ki je končal vojno na Koreji, ki je znižal federalne izdatke in dvignil moralo v federalni vladi. Filmu, ko se je začel predvajati, je prisostvoval tudi Eisenhower in se je o njem izraail, da je z njim zelo zadovoljen .. .
Neobjavljeni nesporazumi
V	ameriškem kongresnem živ Ijenju je zakoniti običaj, da Bela hiša kongresu poroča na pol leta o gospodarskem stanju v republiki. Za prvih šest mesecev leta 1954 je Bela hiša tako poročilo, sicer z veliko zakasnitvijo, kongresu res predložila. Zanimivo pa je bilo tole:
Predsednik Eisenhower je obdan od verige svetovalcev iz vseh področij. Na gospodarskem polju je njegov glavni svetovalec Arthur Burns, ki načeljuje posebni gospodarski komisiji, ki posluje v Beli hiši. Ko se je kongresu predložilo polletno poročilo o gospodarstvu v republiki, bi moral poleg podpisa predsednika, dati svoj podpis k temu poročilu tudi predsednik gospodarske komisije Arthur Burns.
Tega poročila pa ni podpisal niti Burns, niti člani njegove komisije. To pa iz značilnega razloga, ker da poročilo ni bilo stvarno, marveč mu je Bela hiša pridala preveč politične primesi! Delavstvo in volitve
V	A.F.L. obstoja poseben odbor, ki naj skrbi za politično izobrazbo unijsko organiziranega delavstva. Za volitve zbira ta odbor tudi potrebne propagandne fonde. Predsednik George Mea-ny je za A.F.L. z zadovoljstvom povdaril, da letos pri zbiranju tega fonda ni bilo nobenih težav. Na poziv je bila takoj zbrana predvidena vsota $187,000.
Iz poročila Eisenhowerja
Bistveno predsednik Eisenhower v svoji poslanici na ameriški narod ni povedal ničesar novega. Glede svoje gospodarske politike je naglasil besedo "konservativnost," mesto da bi rabil izraz "interesi zasebnega kapitala." Eisenhower se je skliceval na to, da je stroške federalne uprave znižal za $7,600,-000,000, ni pa podčrtal, da je zahteval od kongresa, da se dovoli nadaljnje javno zadolževanje republike za $15,000,000,000, da pa mu je kongres dovolil zadolžiti se v enem letu le za $6,000,-000,000.
Eisenhower ni pojasnil, zakaj ni mogel uspeti z revizijo Taft-Hartleyevega delavskega zakona, kakor tudi se ni bavil na dolgo z vprašanji, zakaj mu je
SAMO Z ZAVEZNIKI-EISENHOWER
kongres odklonil druge zakonske predloge, kot na primer o zdravstvenem zavarovanju, o volilni pravici z 18 leti, o vprašanju Havajev in Alaske.
V	gospodarskem pogledu je Eisenhower ponavljal, kar je že govoril na zborovanju republikancev v Springfieldu v Illi-noisu, kjer se je zavzel za kandidata republikanca Meeka proti naprednemu demokratu senatorju Douglasu. Eisenhower vidi vse rožnato, ne vidi pa nobene brezposelnosti.
Tudi ponavlja svojo frazo, da se postopa z vsakim Amerikancem enako. Nasprotno dokazuje njegova davčna politika in koncesije, ki jih daje velekapitalu.
ZADNJE VESTI
Še vedno vročina in vlaga, proti večeru bo dež in nevihte. Najvišja temperatura dneva bo 90 stopinj, najnižja pa 27 stopinj.
Včeraj je udarila strela v Johna Jaracz iz 2404 W. 10 St., ko je lovil v jezeru Erie ribe. Poleg njega so bili tudi drugi ribiči, šest po številu, katerim pa se ni zgodilo ničesar. Jaracz je bil edini v skupini, ki je stal, ko je udarila strela.
Policija išče zločinca, ki je snoči okrog 9. ure pobil s kolom llaymonda Wierouch v bližini W. 98 St. Weirouch je hotel parkirati v bližini svoje hiše svoj avto. Ko je izstopil iz avta, se mu je približal neznanec in ga s kolom pobil do smrti. Pokojni Weirouch je bil podpredsednik unije avtnih delavcev lokal št. 515. Ozadje uboja ni znano. Morda je v zvezi z unijo.
Zadnje poročilo iz Beograda javlja, da se beograjska vlada vedno bolj nagiba k politični ideji, da tudi Jugoslavija formalno pristopi k zapadnemu bloku.
V	Parizu bo le prišlo do glasovanja o tem, ali naj Francija pristopi k skupni zapadni evropski obrambi. Očividno je dobil Mendes France v Londonu pobudo, da naj prepusti rešitev tega vprašanja fraiicoskemu parlamentu. Mendes France torej ne bo stavil tega predloga kot svojega, marveč bo prepustil parlamentu pioste roke. Ce bi torej predlog propadel, bi Mendes France ne moral odstopiti.
Komunistična stranka v Ameriki je ja\ila, da bo uporabila vsa sredstv a, da se zakon, ki ga je včeraj podpisal predsednik Eisenhower in ki prepoveduje komunistično stranko, proglasi za protiustavnega. Verjetno, da bo vložila tožbo na ameriškem vrhovnem sodišču.
Zopet doma
Po tri mesečnem obisku v stari domovini sta se te dni vrnila domov Mr. in Mrs. Andy Mirtich iz 13538 Harold Ave. Zelo dobro sta se imela na obisku ter prinašata mnogo pozdravov od znancev in prijateljev.
WASHINGTON, 24. avgusta—1 Predsednik Eisenhower je najavil, da ho ponovil svoj predlog o skupnem upravljanju surovin za produkcijo atomske energije. Prvotni predlog je stavil Sovjetski zvezi, ta pa ga je odklonila. Eisenhower bo ponovil isti predlog, toda samo ameriškim zaveznikom. Kar pa se tiče nadaljnjih poskusov z eksplozijami vodikovih bomb, naj se ti poskusi odložijo. Napravili bi se le, če bi Združeni narodi na to pristali in
k poskusom poslali svoje odposlanstvo.
Gre v prvi vrsti za zapadno Evropo. Eisenhower jo hoče obdržati in kljub zadnjim neuspehom zunanje politike Dullesa ožje pritegniti k Združenim državam—pa na drug način.
Zakon o atomski energiji mu daje tudi pravico, da zaveznikom zaupa gotove atomske taj nosti. Atomska energija bo tako močno orožje v rokah Eisenhow erja, ko naj utrjuje ameriško zavezništvo—tako trdi Bela hiša.
V staro domovino
Poznana Mr. in Mrs. Andrew Vičič iz 24120 Chardon Rd. Odpotujeta 3. sept. v staro domovino. Potovala bosta s parnikom S. S. United States. Mr. Vičič je doma iz Neverk pri Košani, Mrs. Vičič pa iz Vedriana pri Koj-skem, kjer imata sorodnike in znance. Pred odhodom prav lepo pozdravljata vse sorodnike in prijatelje. Želimo jima mnogo razvedrila med svojci in srečen ' povratek.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_____$10.00
__6.00
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________
For Tiiree Months—(Za tri mesece)________________
_$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
RAZŠIRJENA "SOCIAL SECURITY"
(1)
Eden, če ne edini socialnopolitičnih predlogov, kakor jih je predlagal kongresu Eisenhower in ga je kongres tudi sprejel, je zakon o razširjenju socialnega zavarovanja. Bolje bi rekli—pokojninskega zavarovanja. Novi zakon, kot ga je .sprejel kongres, se razširja na farmske delavce! na svobodne poklice, na moči, ki se pečajo s hišno gospodinjskimi deli, na tiste, ki so v službi raznih verskih veroizpovedi, na javne nameščence, ki sicer niso pokojninsko zavarovani. Na splošno se je vzela številka deset milijonov kot takih, ki bodo sedaj starostno pokojninsko zavarovani, pa še niso bili. Med svobodnimi poklici kot so advokati, inženirji in podobno, so zdravniki in advokati izvzeti. Nekaj stanov ima prostovoljno izbiro ali pristopi k temu zavarovanju ali pa ne. To je glavna vsebina novo sprejetega zakona o razširjenem staropokojninskem zavarova-
Ko gre za ta fakt se spomnimo na Veliko Britanijo.' Socialistična vlada, ki je takoj po zadnji vojni sprejela vodstvo državnih poslov Velike Britanije v svoje roke, je uvedla razno socializacijo. Socialistom so bili nasprotni konservativci, pa tudi del liberalcev. Ko je pri naslednjih volitvah zmagala konservativna stranka, se je zagnalo splošno politično vpitje, da bo odpravila to kar so zastavili in že zgradili britanski socialisti. Kaj se je zgodilo? Ničesar pomembnega, nobenih bistvenih sprememb. Če je že Churchill hotel dati prevoz in jeklo ter železo nazaj v privatne roke, dejansko pri tem ni uspel. Ima sicer pisani zakon v rokah, ni pa interesentov, ki bi hoteli imeti zase socializiran prevoz, jeklo in železo.
Po našem mnenju moramo postati za trenotek pri besedi socializacija. V svetu, tudi v socialističnem, tudi v komunističnem se lomijo kopja, kaj naj bo pravzaprav vsebina socializacije. Ali je socializacija podržavljenje gospodarstva, to je, da stopijo na mesto bivših privatnih agentov sedaj državni uradniki kot zastopniki države? Ali je podružabljenje, to je, da naj družba kot družba postane in ostane lastnica premoženja in produktov? Toda kdo zopet je ta družba? Ali naj obvelja sindikalizem, to je, da je lastnik premoženja in produktov delavstvo v gotovem podjetju organizirano v sindikatu?
V Ameriki se je na strani reakcionarnih struj mnogo govorilo o socializmu, ki se plazi v državno upravo. Preko te splošne fraze nismo prišli. Znak, da tudi na nasprotni strani ni bilo jasnosti. Ali naj država prevzame več skrbi, ali družba, ali pa konkretno v Ameriki delavske unije? Te so itak proti socializmu.
Kljub vsej nejasnosti pa se rodi v času to kar času odgovarja. Ni sile, ki bi ta tok zaustavila. Navadno gre za čisto naravne pametne pojave. Tudi državni uradniki recimo v evropskih državah niso bili od nekdaj to, kar so danes. Svoječasno, seveda stoletja nazaj, je bila javna uprava v rokah zemljiškoknjižnih posestnikov, ki so bili absolutni gospodarji na vseh poljih. Državni uradnik kot nosilec in izvrševatelj državne oblasti je moderni pojem. Služi naj le državi. Ta da naj preskrbi tudi za stara leta. Nastal je nov stan javnih državnih uradnikov s pravico do pokojnine. Zavarovati se za starost je vobče splošna človeška skrb. Zdravje države, da rabimo ta kolektivni izraz, pa narekuje tudi državi sami, da se za svoje nameščence pobriga kaj bo z njimi na stara leta.
Zopet, če gremo s časom naprej, ali naj trajno le gotovi stanovi moderne družbe uživajo gotove privilegije, uživajo breskrbna stara leta, drugi pa naj bodo prepuščeni izključno sami sebi in naj b^o lahko rečemo, ne človek, marveč navadna stvar?
Pojmovanje o človeku, o njegovi notranji vrednosti, ni bilo vedno na isti višini kot je danes. Spoštovanje samega sebe si je znal priboriti človek sam! Nekaj v pogledu tega vprašanja je vedno splošno v zraku. Nekdo to sluti, drugi gre mimo. Ameriško delovno ljudstvo je bilo tudi takrat, ko so izven Amerike, posebno v industrijski Evropi bile v veljavi že razne socialne zakonodaje, prepuščeno samemu sebi.	L. C.
Vabilo na piknik
CLEVELAND, Ohio—Društvo Lipa, št. 129 S.N.P.J. priredi svoj piknik v nedeljo, 29. avgusta na prijaznih izletniških prostorih farme S.N.P.J.
Upamo, da se bo naše članstvo udeležilo j stoodstotno. Bolniki, katerim je nemogoče priti v prosto naravo, so seveda oproščeni. Prijazno vabimo tudi vse ostalo članstvo S.N.P.J. kakor tudi prijatelje, da nas posetijo na ta dan. Zabave in vsakovrstnega okrepčila bo za vse dovolj. Odbor se pridno pripravlja, da bo vsega v obilni meri in v popolno zadovoljstvo posetnikov. Plesa-željne bo kratkočasil poznani Grabnarjev orkester.
Na veselo svidenje prihodnjo nedeljo na pikniku društva Lipa, št. 129 S.N.P.J.
Joseph Trebeč, predsednik.
Prijazno vabilo na domačo zabavo
EUCLID, Ohio—Ker se je že več članic društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S.D.Z. preselilo iz st. clairske naselbine v lepi Euclid, Ohio, smo se na zadnji seji domenile, da priredimo tu na prijetnem vrtu euclidske-ga Doma malo domačo zabavo ali sestanek. Določile smo dan 26. avgusta, to pa bo že jutri, v četrtek.
Običajno ob četrtkih pridejo naše euclidske Progresivne Slovenke k balincarskim vajam. Jutri se jim bomo tudi me pridružile in da bo zabava še bolj prijetna, prijazno vabimo ostale "Progresivne" iz Collinwooda in St. Clair j a, da pridete. Imele se t^omo prav dobro. Že takoj popoldne pridite, in nikar ne skrbite za večerjo, ker bomo večerjo servirale ali zunaj na vrtu ali pa v notranjih prostorih dvorane. Pa tudi za druge goste, ki nas želijo obiskati, bodo okrepčila na razpolago.
Torej, ne pozabite, žene in dekleta društva Svobodomiselne Slovenke in Progresivnih Slovenk; jutri, 26. avgusta, vas čaka vesela zabava na vrtu Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave., kjer boste lahko balinale, sedele v hladni senci in pogovarjale se s znankami ali pa se malo sprehajale.
Na svidenje!
Josephine Skabar.
Osamljena mnenje o črncih kikiju
Polagoma smo se bližali sloveči doline Rift, segajoči od petega vzporednika severno do ds-sete južne širine. Dolga je nad 1600 km. široka pa povprečuo 80 km. Na obeh straneh se razprostirajo z gozdovi poraščeni gorski grebeni.
Prispeli smo v mesto Nakuru, 1836 m nad morsko gladino. Prenočišča smo dobili pri farmarjih. Mi trije Jugoslovani smo bili presenečeni, ko je stopila k nam popolnoma sivolasa farmar-ka in nas naprosila, naj se z njenim avtomobilom odpeljemo na dokaj oddaljeno farmo. Lil je pravi tropični dež. Farmarki je že 69 let, toda spretno je držala v rokah volan, ko smo se peljali delno po cesti, delno po mokrih kolovozih v samotni kraj na robu velikega gozda. Njeno pripovedovanje je zanimivo, ker se močno razlikuje od pripovedovanja vseh drugih farmarjev, pri katerih smo prenočevali in s katerimi smo govorili na našem potovanju po Keniji.
Ta farmarka se je priselila leta 1912 iz Anglije. Mož ji je umrl pred sedmimi leti. Edina hči se je poročila in odpotovala v Anglijo. To je znana angleška knji-ževnica Elizabeta Huxley. Mnogo je pisala tudi o afriških domačinih in njihovih plemenih. Pisala je z globokim čustvom za te mirne in dobrodušne črnce Ekva-
OB ATLANTSKEM OCEANU
Piše JOHN GORJANC NEKAJ SPOMINOV IZ TRSTA!
torialnf Afrike. Njena mati je nam, Jugoslovanom, pri večerji dobesedno rekla o svojih delavcih črncih Kikuju: "To so mirni, dobri in pridni ljudje. Rada jih imam, pa tudi oni me ne sovražijo. Prepričana sem, da je vseh petintrideset organiziranih in da so prisegli svoji tajni Mau Mau." Ko smo to slišali, smo se nasmehnili, ker nam je bilo tedaj nerazumljivo, zakaj je vodja te mednarodne turneje po Keniji o. Wilkins dodelil nam, Jugoslovanom, prenočišče pri tej, po letih stari, telesno in živčno dobro ohranjeni, po nazorih pa zelo sodobni ženi, Evropejki, živeči v tem samotnem kraju doline Rift v Ekvatorialni Keniji. Bili smo zadovoljni, da smo prenočevali pod popolno oblastjo petintridesetih pripadnikov gibanja Mau Mau.
Ob slovesu smo vprašali našo gostiteljico, gospo Krand, zakaj ne proda svojega posestva in ne odpotuje k hčeri v London, da bi v miru preživela konec svojega življenja. Odločno nam je odgovorila: "Že od leta 1912 živim med temi ljudmi. Sprijateljila sem se z njimi. Čeprav sem sama na svetu, brez svojcev, hočem ostati pri njih, delati z njimi in dočakati smrt v tem kraju."
Ves čas našega potovanja po Keniji in daljšega bivanja v Nai-robiju je govorila tako o črncih Kikuju samo gospa Krand in nihče drug. Vsi ostali farmarji in belci sploh so največkrat trdili: "Črnci so leni, to so sami tatovi, zahrbtni in nezaupljivi ljudje."
Ko smo se vračali iz mesta Nakuru po neskončni dolini Rift, smo se peljali kakih 150 kilometrov skozi značilne afriške savane, travnate stepe, poraščene z visoko travo in preprežene z akacijami in nekaj metrov visokimi kaktusi, s trnovimi grmički in afriškimi rastlinami. Opazovali smo črede antilop, zeber, gazel in žiraf, jate nojev ter ptic marabu in flamingo. Vsa dolina Rift pa ni takšna. V njej so tudi bujna polja koruze, sladkornega trsa, sirka, banan ter raznovrstnega drugega sadja in sočivja. Tu so tudi živinorejske farme belcev, pašniki ter večja ali manjša jezera.
Iz doline Rift smo se vzpenjali prek gozdnatih grebenov gorskega venca, razprostirajočega se na obeh straneh doline, od Ru-dolfovega do jezera Niasa. Onkraj obrobnih grebenov Rifta smo prispeli na področje črncev Kikuju. Hodili smo po gostih naseljih mimo neštetih raztresenih "tukul" zamorskih hišic, kombinaciji valja s čolnom podobni strehi iz slame ali listov. Hišice imajo samo vrata, oken pa sploh ne. Valj (zidovi) je spleten iz bambusa ali pro tja od zunaj, ponekod pa tudi znotraj oblepljen z glino. Sredi hišice je ognjišče, na katerem kuhajo v glinastih posodah polento in fižol ali sojo. Pod je v hišici iz steptane prsti. Pohištva je malo, tu pa tam iz usnja, volnena ali iz listov narejena odeja, nekaj obleke, obešene na kljukicah na notranjih stenah, dalje votle suhe bučice za vodo in mleko, glinasta posoda in kako glasbilo z žicami, podobno naši tamburici ali goslim. Vmes je videti sem pa tja tudi okrogel usnjen boben.
Na poti skozi naselja črncev smo opazili, da je vsaka ped zemlje obdelana, da so parcele majhne, da hodi in dela po teh njivicah mnogo moških in žensk, mnogo pa je povsem nagih, toda lepiR, zamorskih deklic. Na poti proti Nairobiju je čedalje več gozdov in evropskih pritličnih hiš z veliko verando ter mnogo cvetja in okrasnih dreves. Te hiše so lastnina belcev, Indijancev ali Arabcev. Zamorski "tukuli" stoje zunaj mesta.
Vaso Gajič.
Odgovorita mi, da sta prosta do prihodnjega jutra in me vprašata, če jima dovolim, da gresta z menoj na dom. "Ne da vama samo dovolim, pač pa vaju z veseljem vabim, če hočeta hoditi tako daleč!" sem jima odgovoril. "Potem počakaj, da dobiva manažo m se nekoliko očistiva tega pivškega prahu, pa gremo na pot," mi pravita. Jaz jima pa rečem, "Kar pustita manažo drugim, jaz bom preskrbel, da ne bosta hodila lačna." "Če ti tako hočeš, potem sva pripravljena iti v petih minutah," mi rečeta, "samo vrževa ta cokompok iz hrbta, malo se okrtačiva in sva za na pot."
Najprvo ju peljem v gostilno k Vičiču, kjer smo se okrepčali z dobrim kosilom in vinom, nato pa se podali dalje na pot. Med jedjo smo se seveda pogovarjali o raznih stvareh. Vprašal sem kje je naš prijatelj Reja. "O da, pozabili smo na to," povzame Bitež-nik. "Veš, Gorjanc, ta nesrečni Reja je še vedno v ječi." Začudim se. "Kaj, še vedno v ječi? Gotovo ga ne držijo tam zaradi tistega prestopka?!" V mislih sem imel slučaj, ko se je pozno v noč vrnil domov vinjen.
"Ne, zaradi tistega," mi odgovorita, "ampak napravil je pozneje še večjo neumnost. Poslušaj, da ti poveva. Baš ko si odšel v Maribor, so ga poslali nazaj k stotniji pod parolo. Iz vojašnice ni smel sam na sprehod, ker so dvomili v njegovo umsko stanje. To je Rejo zelo vznemirjalo. Neko nedeljo se tebi nič meni nič odpravi na sprehod. Vratar ga ustavi, ne dovoli mu ven. Reja, pa veš, kako je ljubil te po-lentarje, slučaj pa je bil da je ravno polentar stražil. Reja se je začel ž njim prerekati. Inšpek-
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
CHICAGO, 111.—Dne 14. avgusta je umrl v bolnišnici poznani John Volk (rekli so mu "Vovk"). Dne 12. avgusta ga je zadela kap in bil je v nezavesti ves čas, dokler ni dober dan pozneje preminil. Pokojnik je bil star 62 let, doma iz vasi Grahovo Brdo pri Sežani na Primorskem. V Ameriko je prišel 1. 1913 v Lorain, O., potem pa se nastanil v Chicagu, kjer je delal v raznih obratih, nekaj časa je imel tudi gostilno in nazadnje delal pri B. Kuppen-heimer & Co. do konca svojih dni. Bil je član SNPJ ter samostojnega podpornega društva Zarja. Zapušča soprogo Mary, doma iz vasi Kazlije na Primorskem, dve hčeri: Mrs. Helen Winter in Mrs. Virgino Doleis, vnuka Wendya in Jeffreya, brata Toneta Volka v Berwynu in brata Ludvika v Trstu.
Pokojni John Volk je imel dva taka napada že prej, a sta bila lahna in je okreval. Toda zdravje pa mu je od tedaj vidoma pešalo. Dokler je bil krepak, je bil eden izm.ed najboljših balincar-jev v Centru, kamor je takrat mnogo zahajal in se zabaval.
Pred kakim , letom mu je v Michiganu umrla sestra Mrs. Mary Vitez. Tudi njo je ugonobila kap.
Obe njegovi hčeri sta izšolani, a obe sta ob enem tudi dobri Slovenki in pravijo, da sta se tudi zeta 7. njuno pomočjo naučila govoriti slovensko.
—Dne 14. avgusta je tu umrl Peter Chemazar. Zapušča ženo Lucille, rojeno Demshar, sina Blaža, ki je frančiškanski duhovnik, in hčer Angelo.
ELY, Minn.—Tu je dne 1. avgusta umrl Joseph Dragush, star 65 let, doma iz Loke pri Črnomlju na Dolenjskem. Bil je član društvu SNPJ in ABZ. Pogreb je imel po civilnem obredu pod vodstvom Steve Banovčevega zavoda. Tu zapušča soprogo Mary in hčer, omožena z Jamesom Bysne, ter dva sina, Jo-sepha in Edwarda.
tor v ka.9arni sliši prerekanje in gre vratarju na pomoč. Ker se Reja ni postavil v pozor pred poročnikom, in se je tudi ž njim pričkal, ga je poročnik surovo nahrulil: "Stoj pred menoj v po-zoru, ti svinjar (shwaine kerel).' To je Reja tako pogrelo, da se je zopet spozabil in potegnil je bajonet iz nožnice ter skočil proti poročniku. 'Prepovedujem ti klicati me svinjar,' pravi Reja. 'Jaz sem vojak, ne svinjar.'
"Ko je poročnik videl, da se gre za res, je zbežal proti svoji sobi, Reja pa za njim. Ker se je poročniku mudilo bolj kot Reju, ga slednji ni dohitel, je pa bajonet zagnal z vso silo za poročnikom. Bajonet je zadel kamnite stopnice pod poročnikovimi nogami. Reja pobere bajonet, ga vtakne nazaj v nožnico in si napravi prostor skozi vrata, kajti Italijan-stražnik si ni upal ustaviti ga."
Medtem ko je Bitežnik to pripovedoval, je Podobnik pripomnil, da Italijan se prav gotovo ni moral premakniti, ker da je menda imel polne hlače. Vsi trije smo se tej pripombi prav glasno smejali. Potem nadaljuje Bitežnik:
"Reja še ni stopil na cesto, ko so se oglasile trompete in klicale stražo 'Bcraitshaft," katera se je takoj podala na lov za njim. Dohitela ga je predno je prišel iz Rojanske vojašnice do Belvedere ceste. Straži se ni upiral. Odpeljan je bil v garnizijsko bolnišnico, in od tedaj ga tudi nisva več videla."
"Kje je sedaj ?", poizvedujoče vprašam.
"Mora biti še v Trstu, ker ko smo se preselili v Karlovec, ni šel z nami," mi odgovorita.
Ker se nam ni nikamor mudilo, smo p.ičasi korakali po tržaški cesti in zavili smo na stransko pot proti vasi Orehek. Da bi videla kako še zgledata v civilni obleki, sta na stranski cesti primerjala moj klobuk in rekelc, jaz sem pa pokril kapi in oblekel bluzo. Tako smo imeli svojo zabavo in raznoličen pogovor prav do Orehka.
V Orehku smo se ustavili v gostilni pri Fronku, kjer sta bili dekleti Francka in Mici. Popili smo liter vina, nato pa nadaljevali pot skozi grajščakovo Dolenčevo ložo v našo vas Rakulik. Na moj dom smo dospeli okrog dveh popoldne. Kosili smo seveda zamudili, zato nam je mati obilno postregla z različnimi Tcmetskimi dobrptami. Z mojima prijateljema je bila zelo prijazna in je pri-' pomnila; "Da, odkar ie naš Ivan prišel od vojakov domov, ni prav nič izbirčen pri jedi. Sedaj mu vsaka jed prija." Smejala sta se in rekla: "Ja, ja, mati, pri vojakih nas naučijo jesti vse, kar nam pride pod zob, pa smo vkljub temu večkrat lačni kot siti."
Zopet smo se smejali in pili domače hvdškovo vino.
Peljal sem ju še v sosednjo vas Sajevče, da. ju predstavim našim dekletom. Dobro smo se tam zabavali, nato smo odšli v Hruševje, kjer smo izpraznili še nekaj steklenic vina in se lepo pozabavali ter seveda tudi plesali. Rekla sta, da imamo na Pivki prav prijazna dekleta, pa tudi lepa.
Ker se nismo mogli ločiti, sem ju spremil precej daleč od Hru-ševja po tržaški cesti proti Postojni. Bila je že polnoč ko smo se na cesti poslavljali in ugibali, če se bomo še kedaj videli. Menil sem, da je možno, da se vidimo ša kdaj na orožnih vajah. Bila sta že oba precej vinjena ko si zadnjikrat podajamo roke v slovo. Naenkrat sname Bitežnik čepico z glave in pravi: "Ta pro-kleta vojaška čepica!" Trešči jo na tla z '.'SO silo, jo pobere, oplu-je cesarski znak spredaj na vrhu čepice, in jo ponovno zažene na cesto. Podobnik mu pomaga s svojo čepico. Skušal sem ju tolažiti, da naj imata malo potrpljenja, saj imata samo ?.е eno leto
za odslužiti, pa bosta prosta. Ugovarjala sta, da se jima z i kot še celo življenje in kaj se ve, kaj pride še v tej prokleti vojaški službi. Spomnila sta se na prijatelja Reja, rekoč, mogoče se nobenkrat več ne reši te vojaške nesnage.
Mogoče sta ta dva moja prija-telja čutila ob poslavljanju, da bosta svoje življenje dovršila v vojaški službi. Neki Anton cin, ki je bil pri naši stotniji, ki je še sedaj v Clevelandu, mi nekoč pravil po prvi svetovni vojni, da je videl kako je Podo niku odtrgala granata spodnjo čeljust v Karpatih, Bitežnik da je tudi padel za avstrijs o domovino, katero sta oba ta o ljubila.
Večkrat si mislim, da če je ja ostal pri življenju in doča a partizanskih bojev, je gotovo ' kje voditelj partizanskih čet. ko zavedne fante je imela nija. Niso se pokorili stari striji, ne Mussoliniju, ne Hitlerj in tudi prbskega Peterčka niso marali. Hoteli so biti svobo »' ne prezirani od drugih naro o ^ hoteli so biti sam svoj gospoda na svoji lastni zemlji. Slovens narod ni nikdar zahteval ne a ; kar ni bilo njegovega, nikdar
požigal drugim narodom dom
ve, kakor so to delali Italijani i^
Nemci, ki so nas obkladali z v . • 1 nt ' gVI"
sto nedostojnimi imeni Kou njarji, slovenski psi in šcavi-^ Slovenskemu narodu se ni tr^^^ sramovati pred svetom,
jeval se je samo za svoje ce, drugim narodom pa prizna njih pravice. Slovenci niso ni dar napadali druge, le napa nase so odbijali z vso silo-
-Ideja za svobodno Slovenijo ni rodila po drugi svetovni porodila se je že veliko let pre le s terorjem in zapori je bila dno potlačena, a živela je in nc kala ugodni čas, da so sloven možje in fantje, žene in de c stopili v neizprosen boj za sv<^_^ dolgo zaželjene pravice. Le ki so hoteli prodati slovenski rod za judeževe srebrnike, so tej ideji upirali. Sovražniku so dajali svoje brate. Pri temu dajstvu se je veliko tedanja inteligenca, ki mela preprostega naroda, ^ je zahteval že enkrat kon^ brezpravnega življenja. Ni tako majhne podeželne	_
katera ni imela simpatije o tizanskih bojevnikov, kater v njih bojevanju podpirala, v velikega strahu in nevarnos Tako je tudi naša ma a Rakulik doprinesla svoj Francka Slaničev^ po Frkat, je morala gledati,
so ji na lastnem dvorišču ns ^^ lili moža kot talca. Ko padel pod nemškimi je v obupu junaško zaku "Živijo partizani! Živijo j. da!" Nemške puške so se o le proti njej, in tako je ski^^^ s svojim možem obležala v ki krvi na dvorišču.	^
Pri naši hiši so podoma^e kli pri šušterjevih. Hiša stoji cesti kakih 60 korakov male vasice. Tam so imeli p zani začasno bolnišnico, »e bah, pač pa na seniku, si misliti, kako se je prestrašila, ko je zagledala ško patruljo, ki je korakala P^^
ti hiši, v seniku pa so se " .
AmP"
jali ranjeni partizani. ^
niso domači izgubili razs° sti. Poslali so sestro Pavlo,
bila v Trnovem v šoli in J® i bolje govorila nemško, da j je šla naproti na dvorišče in šala patruljo zadržati in čiti nesrečo. Pavlo so Nemci, če je videla kake ® te, pa jim je Pavla pogum" ^ govorila: "Nix banditen. Francelj je pa stekel skozi ^ v štalo in opozoril partizan nevarnost ter jim svetova^^^^^ se naj hitro poskrijejo v sena. Po kratkem Pavle, so se Nemci odp proti Sajevčim.	yani
Tako je slovenski zanic kmet skrival partizane Nemci, Italijani in slovens dajsko inteligenco, končno P bil zaželjcno svobodo.
(Konec)
**OOOo
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
oooooooooooooooooooooooooooooo
STEKLO
Sestr;
"S' ga je vodila iz bolniš-tisK ^	po nezavesti, po
Pli' ^Gki prahu, ki mu je ie T ^ obraz, je začutil, da dvf -1 ®^ha, rdeča reka se je Pra^' P^Gd njim ko stopnišče v v tistem trenutku, ko je od-(la bi stekel v klet. Voj-nip P^'^islil, prvo bombardira-pa dolgo ni bilo slišati jjjje	so se ulice in razva-
Ijo J ^lomb pogreznile v zem-Ч morda ne povsod, v vsem "^^^več samo v tisti p.„„' ^^ateri stopata on in nje ■
sova sestra.
utonilo, za človeško po-
ko je	bolj, je razmišljal,
£tg . sestro za vroče pr-
razmišljal, kje bi
taijo v	je bolnišnica
v 02^	mar še nista zavila
dfg ^ ^^(^0 s turškim tlakom in
sta še zmeraj v
ill razriti ulici s tram-
fte v ^'^^^^icami, po katerih
tramvaji, ker ne sliši
trdno ^^^"^anja, in ljudje za
Se Ho J ^ na postajališčih in dotiki
vse je imel obje in	je mislil, kakšen ПјјђЈ J. ! mimoidoči ozirajo za kadaj. • se je oziral sam, glavo človeka z obvezano bardjj^ je to zdaj, po bom-da običajna stvar, glavaj^.'^° ljudje z obvezanimi Mar ii ^ jih nihče ne gleda, tegjjjg'^ vseeno tudi to, da iz-levicQ ^°"iolcem obvezano in da ^idu, da bi ga otipal je sigp^ ^ ^ enkrat prepričal, da otipa^v slepote je namreč kakor z roko ali palico, slepeg ^&uese, kadar začuti To je površino ometa, in ostar*^^ ^okaz, da je med njim skozi cvetom tema. Tema, sveta in^ korakajo vsi slepi ^®^®vajo z dlamni, s ko-sklepe opeko in krvava
. ^stra Pa •
in vedej • potegnila za roko kjer sta	zavijata v ulico,
kofjaigv ft^uovala. Vedel je, ka-Pa ifi ||*^ata še do doma, vedel
^ajo z rameni?
Prej	bosta morala ро-
ftiiin ok	pritlične hiše z
obrnjenim na ulico, je Usta' -i j® šel v šolo, se foltQ pri tistem oknu, si z ovrat^i^'^^^^i lase in popravil ^'il tu(jj srajci. Taisto je sto-igg^ ^^^r se je vračal iz šo-^arveg^-	da se ni ustavil,
^imogrede pogledal v podobo, nekoliko ' Pot^° ^^radi neravnega ste-I^ek odhitel domov.
ko je bilo slišal 2m hiše odprto, je za-. ^^^j isti razgovor med ^ tisti	sta stanovala
ključe ?"
Нгђ^ i ^ ^ ^®Pu jih imam." ^bi, govoril Mirko sam pri !'^i^ ftie	spominjam, spor
^^®j iii zapustil, čeprav •-^.^^^ovane oči in glavo.
Hotel je vprašati sestro, ali sta že prišla do okna pritlične hiše, ko je iznenada zaslišal, kako hrustajo pod njegovimi nogami drobci stekla. Naglo je obstal, ta ko da ga je sestra, ki je zmeraj hodila nekoliko pred njim, močneje potegnila za roko. Bilo mu je jasno, da je okno, ki ће je vanj gledal, razbito, da hiša morda ni porušena, da pa se je steklo razletelo od eksplozije in da zdaj na mestu njega zeva kvadratna tema. Počasi se je obrnil proti oknu in dvignil desnico, za katero ga je sestra držala, kakor da si hoče popraviti obvezo na čelu.
"Nekoliko odpočil bi se rad," je rekel sestri.
Steklo, mu je šinila v glavo misel, steklo in njegova podoba, čelo, oči in vrat v okviru belega ovratnika. Morda je vse to še res, morda okno ni razbito in morda ni teme. Morda se v oknu zrcali tudi veja na nasprotni strani ulice stoječega kostanja. Morda listi trepetajo po steklu, ko da plavajo po vodi. Treba je samo iztegniti roko—in iztegne jo proti oknu—ter na steklu vse to za-streti z dlanjo, potem pa odstraniti dlan in se prepričati, da sta steklo in njegova podoba tam, kjer morata biti.
Bil je ves zamaknjen in ko ga je sestra vprašala, ali se je odpočil, je odgovoril, da še ne. Dejal je, da mora še iztegniti desnico, ki mu je nekam zaspala, ker ni vajen, da ga kdo drži zanjo.
Pozabil je, kje je obstal na široki poti sanjarjenja in ni mu bilo po volji, da ga je sestra s svojim vprašanjem odvrnila s te poti.
Da, oči so tu, se je spomnil. Pod prsti čuti tenke očesne trepalnice, mehke in nekoliko nakodrane. Trepalnice se rahlo dotikajo koncev prstov in na občutljivi koži pod nohti čuti rahel drget, ki se širi po vsem telesu ko kri po naglem teku. Še enkrat, še na drugem očesu je treba čutiti trepalnice, potem jih mora počasi zapreti in se s konci prstov dotakniti zrljla ter čutiti, da je enako zrklu vseh ljudi z zdravimi očmi. Naposled je treba otipati še tiste gube pod očmi, tu. In še bolj iztegne desnico in jame gibati s prsti.	^
Sestra vzklikne in ga prime za ramo. Videla je, kako je iztegnil loko proti razbitemu oknu, pa mu ni smela ničesar reči, dokler ni opazila, da je potisnil vso pest skozi okenski okvir in dokler se ni ustrašila, da si ne bi obrezal roke ob ..Ijrobcev stekla, ki so bili še ostali v okviru.
Nadaljeval je pot in spet je začutil, kako hrusta steklo pod njegovimi čevlji.
Ničesar torej ni, je sklenil, spet se mu je zdelo, da se je ulica pogreznila v zemljo, za človeško postavo ali malo več.
FARMERS WIN AWARDS
I	študente from the Canal
^hool, In competition with 126
Winchester (Franklin, tgg— ^nooi, m compeuuon wim im other Future Farmers!
all parts of Ohio, this week won top honors.in the; *ae	at the Ohio State University Farms in Columbus,
by the Ohio Forestry Association. 1«^: ^illiftirS*'^ with the trophy presented by the OFA are, left to Layboume, executive director of the Ohio Forestry As Jepsen, Larry Haughn, Gilbert OuUer (vocational iri.^his	and Rodney Wildermuth.
team of Future Farmers will be given an educational '®ceiv,	and the winners of second and third places are also
aod rtbboae at 0W9 8t*W Voiveriity, Juge 18.
MIMO JUGOSLAVIJE NI MOGOČE
Tržačani se ne morejo' sprijazniti s trdo resničnostjo. Značilno je, da se s prihodom italijanske uprave ne more sprijazniti niti tisti sloj, ki se najmanj bavi s politiko in ki se sicer najprej "znajde" v kakršnnih koli političnih razmerah, to je gospodarski sloj. Tržačani, ki so najbolj v stiku z gospodarsko resničnostjo in ki so prej šli mimo Bartolijeve propagande in njegovih solz za Italijo v občinskem svetu, se zdaj najbolj razburjajo; kaj bo s tržaškim gospodarstvom, ako res prevzame cono A italijanska uprava.
Celo stranke, ki podpirajo rimsko vlado, so se prestrašile tržaškega javnega mnenja in poslale svoje predstavnike v Rim, da bi prepričan rimsko vlado, da je nabolje, da bi ostalo vse pri starem; ako pa bi že prišlo do priključitve k Italiji, naj bi Rim dovolil Trstu posebne gospodarske ugodnosti, n. pr. prosto cono ali politično in gospodarsko avtonomijo. Vrnili so se razočarani, ker so jim v Rimu povedali, da mora Italija varovati svoje lastne koristi, se pravi, da je zanjo predvsem važno, da čimprej zasedejo Trst njene čete. O raznih prednostnih pravicah, ki naj bi jih bil deležen Trst, bodo razpravljale razne komisije pozneje. Pac slaba tolažba.
V teh kritičnih trenutkih tržaški gospodarski krogi prav nič ne skrivajo, kje vidijo rešitev za gospodarsko bodočnost Trsta. Ce že res ni mogoče uresničiti zamisli Svobodnega tržaškega ozemlja in če res ni mogoče in-ternacionalizirati ne cone A ne samega pristanišča, potem je treba dati Trstu in ostalemu področju, ki bi prišlo pod Italijo, takšen politični upravni statut, ki bi mu omogočil neodvisno upravo, neovirano od težke zavore rimske birokracije, zato da bi tržaško mesto in okolica vzdrževali lahko nemoteno gospodarske stike s svojim naravnim zaledjem, s svojimi življenjskimi viri. Tržačani hočejo ohraniti in razviti svoje zveze z Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko, ne da bi pri tem odbijali stikov z Italijo. Ako se te žile dovodnice presekajo. Trst ohromi in postane čez noč podeželsko
mesto brez dežele, z ogromnim upravnim aparatom, ki bo žrl samega sebe.
Ste si ogledati tržaški velese-jem ? Kaj bi pomenil sejem brez avstrijskega in jugoslovanskega paviljona? Tržaški sejem je veren odraz tržaškega gospodar skega življenja. Zaključki z Jugoslavijo so daleč presegli dejanski kontingent 150 milijonov lir. Prav v tej smeri bi Tž-žačani radi razširili svoje zveze; saj je Jugoslavija naš najbližji sosed in najbližji dobavitelj in odjemalec. Razpolaga z blagom, ki ga Trst najbolj potrebuje (surovine in živila), a hkrati so mu potrebni tržaški industrijski izdelki. Prav zato so tržaški gospodarski krogi pozdravili najnovejšo pobudo Jugoslavije, da bi sklenila s cono A trgovinsko pogodbo, ki bi zagotovila Trstu neposredno gospodarso izmenjavo z najbližjim sosedom. Prav zato so povsem izumetničeni razni protesti proti posebnim ugodnostim, ki naj bi jih Jugoslavija zagotovila v tržaškem pristanišču v sporazumu z Italijo, protesti, ki jih hoče iredentistična propaganda postaviti v usta celo gospodarskim -krogom, čeprav nihče ne žsli bolj razmana trža-ško-jugoslovanskih zvez kakor prav poslovni ljudje. Ce so go-tepod Cosulich in ostali predstavniki tržaške trgovinske zbornice v Rimu drugače govorili—kar pa ne verjamemo—potem niso tam izrazili istinitih zelja tržaških gospodarskih krogov, temveč so govorili po nareku tržaških iredentistov.
"Kaj bo dobila Jugoslavija? Bilo bi neumno reči in upati, da
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
xPiore

,; .: :'хЖ < -'
ii4^i
<Ж №
шж1т

It is easy to teach a youngster Ohio's history as we visit on our motor outings the spots where history was made. This picture shows a view of Fort Meigs monument at Perrysburg where, in the War of 1812, an American force stopped the British in their attempt to get a foothold in this State.
Here, beside the Maumee River, are the military cemeteries in the 46-acre	^
State Memorial Parle where are also found attractive picnic grounds that appeal to all members of the family. Thiee Ohio engagements stand out in the War of 1812 as decisive. They aro Commodore Perry's victory off Put-in-Bay in Lake Erie, the siege of Fort Meigs and the battle at Fort Stephenson at Fremont.
bo dobila čim manj, ko pa so (italijansko-jugoslovanska) pogajanja bistvenega pomena za usodo Trsta ..." To je mnenje znanega gospodarskega tednika "II Mondo Economico" (Milan, 3. julija), ki je v opoziciji proti vladni politiki. (V uredniškem odboru je tudi Francesco Parri.) List tudi trdi, da je gospodarska usoda Trsta odvisna od mednarodne rešitve, ki bo dosežena glede tržaškega vprašanja, in od uprave, katere bo mesto deležno na podlagi tega sporazuma :"I1 Mondo Economico" tudi poudarja, da je gospodarski razvoj Trsta odvisen od možnosti vzdrževanja dobrih zvez z bližnjim jugoslovanskim zaledjem; takšne zveze bi pospeševala podelitev upravne avtonomije Trstu in coni A ter priznanje položaja proste cone vsemu temu ozemlju. List sicer odbija formalno priznanje jugoslovanske cone v tržaškem pristanišču, pač pa priporoča ustanovitev mešane ita-lijansko-jugoslovanske komisije in sklenitev tarifnega sporazuma z Jugoslavijo.
Komur je res pri srcu gospodarski prospeh Trsta ta pač ne more mimo resničnosti, na katero opozarja celo "La Cittadella" -da je namreč Trst obdan s treh strani od Jugoslavije.
SLOVENKA
želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVI.TO
MANDEL DRUG Ča
15702 Waierloo Rd__KE 1-0034
Pošljepio karkoli prodamo kamorkoli.
Za finejše in najnovejše mode, čisto volnene Suknje, (Plašče) Suite, (Kostume) štev. 8 do 44 ali garantirane Kožuhe dirčktno ix tovarne, po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji,
na Will Call.
se obrnite z zaupanjem na;
Benno B. LeusHg-a
1034 Addison Rd., EN 1-3426
CENE SUKENJ DRUGJE $55.00 do $149.00
PRI MENI SAMO
$42.00 do $100.00
NEZNANEC JE VLOMIL
Pred dnevi je nekdo vlomil v stanovanje Franca Anžina v Sta-nežičah pri Ljubljani. Neznanec je izkoristil gospodarjevo odsotnost in odprl s ponarejenimi ključi vrata. Iz raznih predalov omar je pobral vsakovrstne predmete, obleko, perilo ter gotovino v skupni vrednosti za 140,000 din. Za tatom poizvedujejo.
VLAK JO JE POVOZIL
Petnajstletna Hermina Pun-tar je čistila železniško progo med Postojno in Rakekom. Dne 16. t. m. se je dekle izognilo tovornemu vlaku na drugi tir. Po le-tem pa je prihajal potniški vlak, ki jo je povozil.
NESREČA ZARADI SLABE CESTE
S kolesa je padel Ivan Veselic iz Gribelj, ko se je vozil iz Prelo-ke proti Adlešičem. Močno se je poškodoval na levem boku, levem kolenu, na desni roki in na želodcu. Najprej so ga pripeljali do ambulante v Adlešičih, kjer je dobil prvo pomoč, nato pa domov v Gribelje. Cesta do Preloke je res nevarna in se ravno tu zgodi največ nesreč.

Dva pogrebna lavoda
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisico postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokUSU*
AjGPDIN^trSONS Funeral Directors
i
i
VOLA STA GA DO
SMRTI POTEPTALA ^ "
Enainsedemdesetletni kmečki delavec Franc Batič iz vasi Vr-tovče nad Velikimi Žabi jami na Goriškem je šel z gospodarjem kosit travo. V tem, ko se je gospodar Jožef čermelj mudil na travniku je Batič pazil na vole. Naenkrat pa sta se obe živali splašili, prevrnili voz, starčka pa poteptali pod seboj. Zadobil je hude notranje poškodbe in ga niti takojšen prihod zdravnika ni mogel več rešiti. Umrl je čez pet minut.
M. D.
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO
za pomivanje posode v gostilni. Ure in plača po dogovoru. Vpraša se pri
KOZAN'S TAVERN
23721 Lakeland Blvd.
HIŠE NAPRODAJ
EAST 173rd STREET
blizu Graphite Bronze tovarne. Hiša s 6 sobami, za eno družino. 3 spalnice. Garaža in dovoz. Lota 40x125. Cena $10,900.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
Hiše naprodaj
Na BLISS AVE. — Za 4 družine, v najboljšem stanju. Klet pod vso hišo. Lepa lota, garaža za
2 avta. Cena....... $16,300.
V Collinwoodu — Na TRAFAL-GER AVE. — Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob. Vse čisto znotraj in zunaj. Parna gor-kota. Fornez na plin. Garaža za 2 avta. Lepa lota.
Cena..............$17,500.
Oglejte si zgornja zemljišča in dajte vašo ponudbo.
Za podrobnosti pokličite
JCNIFIC REALTY
820 EAST 185th STREET IV 1-7540
Oglatejte v Enakopravnosti
Alec says-'l can jaywalk...
bufYOU fiavfr only ONE Ш
If
Think again before you cross. Traffic lights and pedestrian lanes are there to make that one life of yours safe. Use them. And why not discourage others from jaywalking, tqo? After all.,,
CROSS CAREFUUY...ih* lile ум suva
may fc* your own!
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
STIŠKI TLAČAN
Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ
(Nadaljevanje)
Janez se je molče zagledal v Kuščarjek za malogabrovskim poljem. Hm, res je, paziti mora, da si ne nakoplje še večjih zavir; a če bi ga deseti brat prosil, da bi mu pomagal posvetiti grofov-skemu očetu, mu vendar ne bi odkimal, pregorak je vsem ta-kimle mogočnežem. In sam Bog daj, da se tlačanski ljud že zave in upre, pa bi se nemara unesel tudi pater ,opat in človeka vsaj ob ženitvi ne bi več mogel zavirati, če že misli, da ga sme povsod imeti na povodcu.
"Kdo ti pa smolo nosi tamle doli?" je Trlep kimnil v dolino proti Cesti.
"Saj res! Kdo? Aha, Gorenj-kc z Grundljevega," je Janez zardel.
Lovski paznik Gorenjko se je
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 3 children, desperately need 5 room unfurnished house. Prefer suburbs or N.W. Will take apartment. Moderate rental.
Rockwell 2-5111
REAL ESTATE
MUST SELL AT ONCE—Georgian 3 bedroom, tile bath, gas heat, garage, yard.
ROdney 3-7015
BRICK HOUSE — 2 flats - 6 room -2 car garage - automatic hot water heater with oil.
Call WEllington 5-3351 or ROdney 3-9545
DOWNERS GROVE — 2 flat -3 bedrooms. Each lot 100x630. $19,900. By owner.
Downers Grove 4126 J
MOUNT PROSPECT—Beautiful 6 room ranch type; full basement, garage with screened porch, aluminum awnings, screens and storm windows, metal blinds thruout. Home and grounds in excellent condition; close to scliools, shopping, transportation.
Phone CLearbrook 3-9547
Lake Geneva
Beautiful new 5 room "ranch" type home with beach privileges. City water, automatic gas water heater. Cabinet kitchen. "Crabor-chard" stone fireplace. Heatilor. Tiled bath. Marble stone window sills. Built on 90 foot beautifully landscape^d lot. About 80 miles from Chicago. Ideal location for dwelling. For particulars, telephone MErrimac 7-6568
FARMSKO ZEMLJIŠČE
48 akrov. Popolnoma avtomatičen kokošnjak; avtomatična žit. niča, voda, radiant gorkota pod podom kokošnjaka. Izvrsten prostor za dobro kokošjerejo; dodatna poslopja za kokošnjake na prostoru. Prostor za 4,000 kokoši. Majhna hiša, kuhinja, spre-jemnica, dve majhni spalnici in kopalnica spodaj; zgoraj ne-opremljeno; fornez na premog. Majhni vodni grelec, smreke okrog hiše. Cena za hitro prodajo '—samo $15,000, Pullman, Michigan
tel. PUllman 24
po grivah med njivami počasi in oprezujoče plazil proti maloga-brovski hosti.
"Za stavami voha in zankami; čo kaj iztekne, bodo spet vsi križi dol."
"Našel mojih ne bo, ta že ne, pa če obleze in ovohlja vse njive in hoste!" se je Janez objestno bahal. "Dopoldne nimam zunaj nobene,"
"Pusti mi divjačino vsaj zdaj, da tudi tebe kdo ne potiplje. Saj vidiš, kaj se je primerilo Kabli-ču."
"Lakota nas lomi, vsega nam manjka, a škodljivo divjačino naj bi pustili, da se z njo mastijo gosposki požeruhi?" se je Janez upiral. "Kablič je res v vozi, pa ne toliko zaradi lova, kakor zaradi svoje nerodnosti in zaradi žene, ki je včasih za njo rinil tudi tako Gorenjko."
Trlep se je držal za ročico voza, od slabičnosti je komaj stal; kri mu je silila v glavo, mrzličavo ie drhtel, kakor živ ogenj ga je peklo po drobu—lačen je bil kakor star volk.
"Kaj ste bolni, ka-li?" se je Janez ustrašil.
Ni mu odgovoril. V dve gube pripognivši, se je počasi opotekal v hišo.
"Lačni so, lačni," se je sinu inako storilo. "Davi so se komaj omi sili s tisto travno brozgo, vso so pustili nam, češ, le jejte, da lačni ne boste preveč."
Obstal je na mestu in gledal za očetom; ni vedel, kaj bi storil. Mati so šli s Tonetom v Stično, da bi v samostanu spet izmoledo-
Chicago, Ш.
HELP WANTED MALE
SHEET METAL MEN
Izurjeni Dobra plača Najboljše delovne razmere Stalno delo Priglasite se foremanu v vašemu jeziku
CAlumet 5-1100
FEMALE HELP WANTED
MATURED WOMAN for light house keeping and care of 2 children. Room - board - salary.
MErrimac 7-3636 6 p. m. - 9 p. m.
COMPANION For elderly lady in Lisle, 111. Room, board and small salary, Mrs. Paterson.
HArrison 7-4700 ext. 201
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANERS — Leaving city, living quarters, stove, refrigerator, shoWer. Good location.
7853 S. Loomis Blvd. Hudson 3-5469
SEE
GEORGE EISELE
FOR
HIGHEST QUALITY
AND
Lowest Prices on Drugs
176 W. ADAMS STREET Phone FRanklin 2-8935
vali kaj živeža, drugI brat France pa sestri Reza in Minka so v tlaki—kdo naj zdaj pomaga oslabelemu očetu? Križ božji, ali tla-čan res mora samo trpeti? In si ne sme pomagati? Oziral se je, kakor bi iskal pomoči.
Kar ti izza vogala prideta tuja moža in poštojita;
"Pomagaj ti Bog, mladi junak! Ali je to Trlepova domačija?"
"Bog vaju sprejmi, draga gosta, na Trlepovini sta,"
"Kje je gospodar?"
Iz hiše se zasliši Trlepov klic: "Bali noter, Janez, srkni tudi ti malo mleka!"
Janez se je v zadregi nasmehnil in v hišo spremil tuja gosta.
Trlep je sedel ob široki javo-rovi mizi, na njej je stala vega-rta latvica mleka. Ni se ga še doteknil, čakal je sina, on naj se odtešča najprej. A ko je zagledal gosta, jima je izza mize stopil naproti in ju povabil;
"Sedita, trudna sta in lačna, a postreči vama morem samo z mlekom. Pijta, potlej govorita!"
Tujca sta precej sprevidela, kako je,
"Hvala ti!" sta se nasmehnila. "Če ne bi zameril, bi z mlekom še počakala. Medtem si s temle primočimo jezik," je tuji mož z visečimi črnimi brki in v hrvaški obleki glasno dejal in mu iz torbe pomolil leseno čutaro slivovke; "v mrazu in vročini ti je voljna in prava."
Trlep se ni dal prositi; pokusil je, ha, močna je, kar duške zapre, pa tudi pogreje in kri požene v žilah,
"Še ti jo kljuni!" sta tujca nudila tudi Janezu. "In tole prigriznemo!" sta iz torbe vlekla posušenega ovsenega kruha in preka-jene svinjine. "Zalogaj svinjine se po nji prav prileže," se je otorbani mož smehljal.
"Ni je vam sile v Hrvatiji — saj sta od ondod?" je Trlep po-kimal.
"Sva," sta dejala, vpričo Janeza, premladega, nista hotela povedati več.
Trlep je razumel in potlej mignil Janezli, naj se umekne.
Janez je šel, moža sta se raz-odela; Trlepu je postalo vroče ob novici, ki sta mu jo prinesla.
II.
Vsi trije so steknili glave in se zamolklo mehili. Prav dolgo. Potlej je Trlep dal poklicati več sosedov in jim zunaj tiho nekaj naročil,
"Ščuvaj, bezaj, pa bo!" sta go sta tiščala v Trlepa.
"Ne vem, ali bom mogel dosti," se je ta še nekoliko branil. "Pozimi me je pojezdila pljučnica; stiški menih me je komaj otel, a do prave sape ne morem in ne morem, v prsih mi še in še grgra, če le stopim kaj hitreje."
"Poglavitno je, da ses tlačani odločijo," je starejši Hrvat kimal in svetlo gledal; "le soli jim pamet, da ostanejo stanovitni in složni! To moreš, čeprav si še bo-lezniv."
"Dalo se nam'je vedeti, da jim sodiš in hladiš prepire ti in da storijo vse, kar jim veliš," je drugi, z nekaj zim mlajši, takisto brkati hrvaški mož poudaril in segel po Trlepovi žilasti roki. "Naš umni vojarin je naju poslal prav do tebe."
"Preveč me povzdigujejo med vami," se je Trlep branil; "tlačan sem—kdo bi me poslušal res do kraja?"
"Nikar! Tvoj rod je iz davne dobe znan po vseh dolenjih krajih, povsod te čislajo velmoža, prav dosti tvoja beseda velja. Ne dvomi, brate!"
"In če ne zmagamo?" se je Trlep jemal iz samega sebe. "Kdo bo kriv nesreče in siroščine, tolikšne, da mi je vsa pamet ob-seči ne more in ne presoditi?"
"Kdor obupuje, ne zmaguje!'' so je mlajši Hrvat prekrižal, potlej pa s pestjo udaril ob mizo. "če ne veruješ, se pogubiš! Zmagati moramo!"
"Da," je tovariš mirneje pritrdil, "za staro pravdo se moramo udariti vsi, ali pa nas bo konec. Pes ima zobe, mačka kremplje, da se brani. A mi imamo roke in srce, da bi varovali in ljubili svobodo in pravico. Proč ž gospodo! Zemljo nam dajte v staro last, pa bo mir na svetu! Kmetov rod je starejši ko graščakov, saj je že Adam bil kmet, ne pa gra-ščak!"
"To vse je res," se je Trlep že vdajal. "A kar gospoda stori krivo, kmet mora plačati živo."
"No, vidiš!" ga je Hi^vat veselo udaril po rami. "Saj so tudi drugod mencali in cincali, zdaj pa že komaj čakajo, kdaj jim bo mogoče udariti. Tlačani iz Raj-henburga in Sevnice, iz Bošta-nja in Radeč so posebno hudi; tudi okoli Planine in Podčetrtka kar pihajo od togote."
"Slišal sem, da so ondod gorki nekemu graš&iku iz vaših krajev."
"Prav si slišal. Graščak Tahi s Pudosseda je kriv vsega hudega, kar nas spet sili v upor."
"Pravijo, sam živi hudič ni grši. Kaj vendar počne z vami ?"
"Težko bi ti dopovedal, kako strahuje vse, tudi malo gospodo. Davke izterjuje, kakor bi bili zadnji, in samovoljno naklada še novih. Kdor ne more plačati, ga golega in bosega požene z zemlje. Nobena mlada ženska ni več varna; če jo le spazi, si jo vzame na grad. Kakova se vrne, če se pač vrne, ni da bi pravil. Sam je novoverec, še nas sili v to nemško vero. Iz cerkve Svete Trojice
JPeople Today Live Longer]^ Because of City Health Prograni^
Average Life Expectancy years years

Deaths per 1000 population
Soufce—Federal Security Agency} Public Health 5егу|с»4вМ1;
()19003^19m(w^1920%193()^1949**)^1950
^iPublio Health Is^America's
' Ш First Line of Defense "-Achild born in 1950 епјоуГап average life expectancy^ of #68 years—as compared with only 47 years in 1900, From 17.2 deaths per thousand population in 1900, the U. S, death rate dropped to' 9.6 per thousand in 1950, and the rate continues to decrease. The Sanitary Engineering Commit-reports. «, * ^ « mThis "remarkable record, says I the Department of Health, "can 'be traced in large part to steady reductions in the death rate for Infections and communicable dis. ^жлеж."
Uftnjr factors have contributed Improved public health,
but none has been more'signifi-l! cant than oUr . municipal sanita-v, ; tionlprogranis.'® Thousands* of, milesvofiunderground clay.pipe!j mains^arry»wastes ч to disposal ' plants!^Vitrified#clayjfpipef is ■ recognized' as i the j one: material! that' provides'all 'the'qualities!' necessary to satisfy the exacting'' demands of sanitary structures.! Clay pipe resists all the effects ' of acids and other caustic sub-t stances that are found in sewer'i systems, w..
Modern sanitary systems con^l structed of clay pipe play an everyday role as guardian of the health of the people. They are one of the city's lifelines, carrying away deadly wastes./7 '
V Dolenji Stubici je pregnal našega žujjnika, po njej se zdaj nosi novo verski pridigar."
"O prekleti!"" je Trlepu ušlo. "Tudi cerkve se je lotil?"
"Ali naj trpimo še dalje, kaj praviš," mu je Hrvat kuril.
"Ne, ne morete!"
Hrvaška hodotaja sta ga že prisukala in vzela v klešče, da jim za ves svet ne bi več hotel nmekniti besede in volje, vendar je še rekel:
"Stiška gospoščina je nemara dosti večja, pa zoper menihe sko-l aj ni pritožbe."
"Preponižni ste. To ve tudi naš poglavitni vojarin Matija Gu-bec, ki je veČ vreden kakor devet in devet-deset grajskih in še ne-kaj stiških po vrhu."
Trlepa je speklo, pa do gosta ni smel biti zadirčen: tako jc skoraj tiho prosil: "Ali ne bi na miru pustili stiških menihov?"
"Gosposka so!" se je Hrvat otresal. "Tudi njih ni dosti prida!"
"Kaj so že prizadejali tebi?" se že ni mogel premagovati.
"Meni ne, vam pa gotovo že."
"I, če res so, se pomenimo z njimi kar mi sami," je Trlep počasi rekel in se v zadregi presedel.
"Boljše prilike ne ujamete nikoli več."
"Ali vesta, da skoraj že vse leto živimo iz meniške kašče? Tn zdaj bi nad menihe šli s kolom in cepcem?"
"Kar so vam dajali, so vam vračali. Gospoda ve, da mora ob lakoti pomagati tlačanu. Tudi Tahi ima rajši živega ko mrtvega tlačana. Saj ljubi ga ne, potrebuje pa zmerom."
Hodotaja sta bila zgovorna in huda na vsako gosposko. Ni je treba. Tudi davkarjev ne; mitnice in carine se morajo odpraviti, vsakdo smej svobodno trgovati z obmorskimi mesti. Lov bodi prost, hosta za drva tudi; pravdačev ni treba—kdor se sam braniti ne zna pred sodnikom, naj zanj govori besednik iz ljudstva; carinar je cokla in malha, če kaj prodajaš; zatreti ga je treba vsakega. Hrvatje in Slovenci naj imajo lastno vlado v
I Zagrebu. Kar je davkov treba tudi kmečki vladi, jih pobirajo kmetje sami in skrbijo za varnost meja, ki se zanje gosposka tako ne meni nič. Pokorili bi se samo cesarju in nadvojvodu Karlu.
Trlep je molče poslušal. Z mislimi ju je težko dohajal. Pamet mu je pravila, da Hrvatje segajo pregloboko in preširoko in da nemara preudarjajo, kar hote in govore.
Gosta sta se nagovorila, začela sta gledati skozi okno. Somrak je že na pol mižal, dneva je bilo komaj še do kolena.
"Velel si nama, naj se pred nočjo ne razkazujeva svetu," je starejši Hrvat dejal Trlepu. "Tako se že skoraj od davi zaklanja-va pri tebi, rada pa bi že med može, saj se mrači."
"Potrpita še kakovo uro, potr-pita. Pa saj vem, prijetno vama pri meni ni. Še gostiti vaju ne morem, kakor bi rad. Sila in stiska gospodinjita po deželi. Ko bi se vsaj z možmi pomenila lepo in pametno, da ne bi hodila zaman take dalje."
"Brez skrbi, samo pridejo naj! Ali si jim dal glas vsem?"
"Sem in vem, da pridejo; umanjka le, kdor je že preslab odstrada in glada. Potrpita še malo, noč naj se stori, ni treba, da bi na shodišču bila prva vidva."
"Saj res. Možje naj se prej nekoliko ovohajo in kaj pomenijo sami."
"Pride pa tudi deseti brat s staro žensko, ki se včasih zamakne in čudno zabesediči," je Trlep še povedal.
"Zamika se, praviš? Če le ni vešča? Še urokov in zmešnjav bi nam nakanila."
"Ni vešča, reva je. Svet misli, da je obsedena, pa je le šlevka-sta."
Hodotaja sta molčala, strah ju je bilo. Deseti brat in zamak-njenka, d^'oje tako nevarnih ljudi s skrivnostnimi močmi—da, strah ju je bilo . . .
Trlep je stopil venkaj.
"Ti, mati," je v kuhinji ogovoril ženo, ki se je že vrnila in ugibala, kako bi kaj skretila za ve-
čerjo, "gosta imamo, brez večerje ju ne moremo pustiti."
"Seveda ne," je vzdihovala, "samo kje naj vzamem, da bo kaj ? Kar sem dobila v Stični, bo malin zmlel komaj jutri."
"Iz jajec napravi cvrtja, ali pa jih skuhaj v mak, pa še kaj ml®" kazavfi!"
'Joj, po jajca utegne že j^'^ priti samostanski brat, to nede Ijo je bila spet oznanjena bera jajec. Za božji čas, kaj bi mu jih ne bi mogla dati zadosti.
Trlep se je spomnil Hrvatovi besed in trdo odločil: "Nič se ne boj, mati, v samostanu nihče n® bo lačen, če enkrat pač ne do " vsega."
(Dalje prihodnjič)
v blag spoittie*
ob prvi obletnici odkar je odf' večnost naša nadvse Ijublj®"' soproga, skrbna mati, hii sestra
FRANCES GREGORICH
ki je svoje mile oči xatisnila vedno dne 25. avgusta 1953'
Oko nam Tvoje veC ne sije.
srce ljubeče več ne bije,
za Te se gorka solza lije , a zaman — Tebe krije gro hladan.
Sladko spavaj v tihern odšla si tja, odkoder m a enkrat se snidemo na v
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
kih
FRANK, sin pri vop VERA, hčerka	.
v stari domovin' bratje in sestre
Cleveland, Ohio, dne 25. avgusta 1954.
/

nowj
Let's look into YOUR future
Do YOU LOVE PEOPLE? Are you kind, gentle—a healthy, intelligent young woman? Then nursing is the career for you!
The opportunities for you to further your career in nursing are countless ... in hospitals, clinics, industrial nursing ... in public health, administriltive positions.
You are assured a good income—security for the future
and the fine professional education you receive as a student nurse will help make you a better wife, too-a wiser and more capable mother.
So why not decide now on the pi4)ud profeifsion of 'uirsing. Learn to take care of others—and you'll always like care of yourself.
Like other A merican business firms we believe that business has a responsibility to contribute to the public welfare.
This advertisement is therefore sponsored by
ENAKOPRAVNOST
/
Enroll now as a Student Nurse
Today more and more young women want to make nursing their profession, in preference to any other career. Act now to enter the Nursing School of your choice.
Ask your school adviser or the Director of Nurses at your local hospital for information on how you can enter a collegiate or hospital School of Nursing.