Iff ..............' __wn m 111 urnimi—m i................ I «d!nl •tovenrtd dnevnik t T i-A Cj \T . A UA The onljr | Zjedii^cnih državah. ■ >—&^^ I £1 ■ ■ ■ ■ /1 in the^UnircctStatesv S Kthfij« vsak dan lzvzemfi m ^ I J i M ^ J 1 ^ rf^ 1 1 # im Ime* e*ety- sedeQ In praznikov. Sundays andHdW^ja, ^„1 ^ List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ rXLETOM PUAJUTX: Mt7 OOBTUUTDT. MaUtU M ftoeoad-Ola« Matter, lipNa^O ti, IMS, al Ol M Mat al Maw Tak, S. Yn wJm ttiAUd Onpia a« Ifanfl t, 1WI. nUffOK nSAXVl: MST COBTLAJTM. NO. 162. — ŠTEV. 162. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 13, 1910. — BREDA, 13. MAL. SRPANA, 1910. t TtLVMI KVUE — UTXDC ITH 1 -----' ■ " , M| - __■ ■■ ■ m i i I____ Izdelovanje ustave za državo Arizono. V glavnem mostu bivšega teritorija Arizona, v Phoenixu, se sedaj izdeluje ustava za državo; deloma jc ie izdelana in bode sprejeta. KORISTI ZA DELAVSKO PREBI-I VALSTVO. —o—• Zastopniki delavski unij so se združili in nastopajo splošno proti podjetniškim politikom. -o ...... I'huruix, Ariz., 12. julija. Včeraj M* j*.* I iikaj pričela konst it ucijska konferenca, li kteri ho tudi razne delavske organizacije, kakor Western Ffdcmtion of Miners in American j Federation of l,al>or, poslale svoje ZH.-topn.ike. Prva povabila k tej kon- , ferenci mj hila razposlana že pred , par mew i in tedaj so razne delavske ' organizacije takoj sklenile, da bodo po«tale svoje zae, kakor rečeno, tudi] odzvale povabila. S temi povabil i se delavske organizacije poživljajo, naj izdelajo |>o možnosti najboljše predloge za usta-; vo, oziroma predloge, ki ImhIo v res-, niči koristili pravicam ljudstva, zla-1 Mi pa ie delavstva. Pri sedanji konferenci | m »svetujejo pred vsem o bledeč ill predložili: Splošna volilna pravica za možke in ženske, Izvolitev zvrtinih senatorjev direktno po ljudstvu. Itiicijativa in referendum. Posla vod a ja nuj obstoji le iz jedne zbornice. Sodniki naj .služijo le kratke termine. Vsako premoženje >e mora uinlav-čiti po celi vrednosti. Država naj ima pravico voditi o-brtna prijetja. Sodne prepovedi na j se odpravijo, j fželodaja lei naj t**lo odgovorni za f varnost svojih delavcev. Vladanje po državnih in zvesinih zakonih. 4Mpra\a za vlačevalnega sistema I |H"i vseli »bliščih. Oržuva naj ima pravico konflsei- | rati vso lastnino pojedinccv in kor- j po ran j, aku >e slednje ne ravnajo po 1 državnih zakonih. Država naj plača stn»ske kazen-1 skill obravnav in sicer tako za tolen- j ca. kakor tudi za obtoženega. ^ 1 a' prebivalstvo, ne pa sodniki, naj ima pravico kak zakon proglasiti ' protiustavnim in sicer j»otoni referenda. V-»ak državljan, ki biva s<*st mescev v državi, ima pravico voliti. V e združili pred vsem radi tega. ker je v novejšem času iz- j Slo v Washtngtonu več njim so vraž-1 nih zakonov in ker »e bode v nadalje t u*li Shermauov jfrratitrustni .zakon ' proti delavskim organizacijam rabil. [ Is ne k ter ill county je v so prišli le de-' lave i kot del«'fin»t j« k ustanovni konvenciji. 1 O "'■— - Karmeiitarics v avtomobilu. I^hiladeljiivia. Pa., 12. julija. Trinajst karmelitarir. oziroma trinajst nun najstrožjega katoliškega ženske-gm verskega redu, s« je vč-eraj v prvič v tvojem življenju vozilo v tukajšnjem mesta t avtomobilom. Nune, ki so a« preselile u Spruce St. na Bco^i St., so se peljale v velikem avtomobilu in pri tem m bile oblečene v svoji popolni uniformi. Čuden izlet i j# občinstvo naravno radovedno o-pazovslo in tem povodom je bilo sli. i Panameriški kongres v Buenos Aires, Arg. —o— Včersj se je pričelo zasedanje četrte panamerake konference v glavnem mestu republike Argentine. SIJAJNA 8KUPŠČINA DOSUH DELEGATOV. Delegate Zjedinjenih držav so v Argentini prisrčno sprejeli. Med južnimi republikami ne pride do koalicije proti Zjedinjenšm državam. -o——— riuenos Aires, Argentina, 13. julija. Včeraj se je na sijajen način ie vršil a otvoritev zasedanja četrtega paname-riškega kongresa, li kteremu so prišli delegatje iz vseh republik Severne. .Srelnje in Južne Amerike. Državni tajnik Zjdinjenih držav Phi lan-j ider Knox iti argentinski minister in o-j stranih del dr. V. de la Plaza, sta bila I takoj odbrana častnim predsednikom, , Delegate iz Zjedinjenih držav so vsestranski iskreno sprejeli in dasiravno se je tukaj preje govorilo, da BkxL' pri-lo do koalicije proti Zjedinjenim ilitžjivam. no se*laj vst1 take govorice vtihnile in na kaj takega nihče več ne :i isli. Zasedanje panatnei išfkega kongresa se je pričelo včeraj popoludne ob Kt^r jc konferenca razposlala mnogo ]>ovnbil, je bilo pri otvoritvi naravno veliko število gostov. Razun vseh delegatov. prišli so k otvoritvi tudi vsi diplomatični zastopniki, senatorji in! |H»>lanci, vin lini višji uradniki ter /n*topuiki ar^«*ntinske trgovine. Pred dvorano se je nabrala velikanska množica ljudi, kteri so opazovali delegate iz cele Amerike. 'Pozdravni nagovor je govoril ni>in% inor-tranih del e Whitneyev go-vor prestavi v spatijolščino, kar je | tudi tiikoj bilo storjeno in sicer j»o t arg.-ntinskenr poslaniku v Washington li, sefior Portela. Takoj na to se je pričela prva seja. Mehrkanski delejrat. sefior Salado, i-metioval je Antonija Bermejo pred--e-lniškim kandidatom in Rodrignez l-nreta je v imenu argentinske dele-iracije predlagal, naj se Whiteja od- j bere častnim predsednikom. Bermejo je bil potem izvoljen. Peruvanski delegatje so predlagali, da se imenuje Knoza in angentinskega ministra ino-st ranih del de la Plaza častnima pred-j tednikoma, kar se je tudi takoj zgo- i dilo. iSedaj. ko je konferenca organizo-vaua, se bodo vsaki dan vrŠiile seje. -0- SLOVENSKE NOVICE. —o— Kakor smo že opetovano poročali, vrši se v neti I jo, dne 17. julija popoludne ob :30 v dvorani Sclmetzen-halle, 12 St. Marks Place, Manhattan v New Yorku (iztočna 8. ulica) drugo letno zborovanje podružnice slovenske id^ke družbe sv. Cirila in Metoda. Po zborovanju se priredi pro--ta zabava. Samoumevno je, da je dolžnost na-šrih newyorških in okoli-čanskih rojakov, da pridejo k temu zborovanju v kolikor mogoče velikem številu. -o- Proti ženskim policajem. Baltimore, Md., 12. julija. Tukajšnje sufragetke so iže dalj easa delovale na tem. da dobi .baltimnorska po-licija tudi ženske člane, kajti ženski policaji so za iskanje ženskih zločincev mnogo boljši, kakor možki. Ta-k»%ra mnenja pa ni tukajšnje pravni-štvo in tako je odredilo, da se tazo-■ levno vprašanje odloži za dve leti. oziroma za toliko časa. da se o tem pri postavodaji ne razpravlja. Nova trdnjava. Kakor poracajo češki listi, hoče vojna uprava mesto Prerov na Morav-sken» spremeniti v trdnjavo. Okoli mesta hočejo zgraditi velike moderne fortitokacij«ke zgradbe. Vojna uprava smatra to mes»to zaradi tega za tako važno, ker je križišče večih železnic. ( I Borzijanci v stiskah Carmgii Trust Co. Nekteri borzijanci se morajo zagovarjati pred sodižčesn, ker mo z Carnegie Tust Co., sklenili neke nepostavne posle. ZASTAVLJENE VREDNOSTNE LISTINE. — —o— Za sto tisoč dolarjev bondov je Vaje nepoznano kam zginolo, d očim so ostali naloženi pri imenovanem bančnem zavodu. -o- Velika jx>rota v New Yorku je včeraj vložila tožbo glaseč o se na veliko tatvino, proti borz i jami Ghas. Chap-manu. *Jt5 Broad St., George H. Pro-tor ju in njegovemu drugu C\ M. Sex-tonu. Sodnik Swan je ]x>tem naprosil odvetnika W. Osborneja, naj dovede svojega klijenta ("hapmana in ostale obtoženec k sodišču, da se tako pojasnijo nektere točke obtožnice i;i da se od Chapmana izve. se li pri-IKV.nava krivim onega, radi če.sar je ob iolžen v obtožnžiei. Proctorja in , Scxtona niso našii in ker sodišiču niso znani njuni naslovi, je končno izdalo proti njima zaporna povelja. Navedeni trije borzijani so obtoženi vsled pritožbe nekejra Charles E. Wellborneja iz Westona. N. J., kteri je doibil od Carnegie Trust Co., proti temu, da je tam zastavil za iHOO.OOO vrednostnih listin Titu'sville & Northern Railroad, za kar je potem dobil od imenovanega bančnega zavoda posojilo v znesku 13.").(XX). To se je zgodilo, ko je bil še Dickinson, ki je medtem že umrl. predsednik Carnegie Trust Co. Wellborne je izročil te listine borzijanu (^hapmann z naročilom. da mu izposluje posojilo. Kmalo na to mu je (liapman naznanil, da je fanujrie Trust Co. dovolila imenovano posojilo. Ko je pa potem WelWxir-ne hotel zastavljene listine zapet dvigniti. je izvedel, da jc Chapman tamkaj zastavil le za .-»tfOO.OOO listin in da je na nje dvginil posojilo v zne-sku -t(i7.0 ne pa samo $25.000. Po-leir tega je za $100.000 bondov neznano kam zginolo. -o- Štrajkarski nemiri. Halifax. N. S., 11. julija. Tz Spring llilla, N. S., kjer št raj ka jo tamošnji premogarji. je dobila vlada prošnjo, naj nemudoma pošlje tjekaj voja- j štvo, kajti tamošnjih 20(H) premo-[ garjev. ki delajo v rovih Cumberland Coal & Railway Co., je priredilo velike nemire. &trajk traja tamkaj že leto dni. Vlada je poslala tjekaj tri sotnije pešcev, baterijo topništva in oddelek bolniškega možtva, in sicer s posebnimi vlaki. Pri imenovani družbi je sedaj zaposlenih 600 ska- \ hov. Proti klerikalizmu na Španskem. Madrid, 13, julija. V Madridu, Sa-ragossi Tarragoni, Toledu in drugih mestih se vrŠe skoraj neprestano zborovanja, pri k'terih se sprejemajo resolucije proti klerikalizmu' in sklepi, vsled kterih bodo volilci podpirali politiko ministerskega predsednika Ca-naieja.-a. V Barceloni so izročili včeraj tamošnjemu governerju po 22.000 ženskah podpisano prošnjo, s ktero prosijo vlado, da vztraja pri sedanji koristni protieerkovni politiki, ktero vse špansko ženstvo odobrava. V Granadi je prišlo povodom nekega zborovanja do pretepa med klerikalci in njihovimi nai»protniki. Vatikan je zopet poslal protestno noto, ktera se izreka proti prepovedi glede naselitve nadaljnih katoliških redov na Španskemu. Žrtve viharja. Scranton, Pa., 11. julija. Včeraj je tukaj divjal izreden vihar, vsled kterega so morale štiri o sobe umreti. Jednega dečka je namreč ubila strela in trije možki so utonili. Strela je udarila tudi v hišo William Van I Ijoonderja, ktera je zgorela. V Rocky I Glenn sta med nevihto utonila dva |Italijana in nedaleč od tam je ntonil [Frank Ambrose, ki se je kopal I ^ Po linčanju belega, v Newarku, Ohio. Governor države Ohio naznajxja, da bode odstavil že več drugih uradnikov v Newarku, kjer se je izvršilo linčanje. Columbus, O., 12. julija. Kakor se je že včeraj poročalo, je governer Harmon včeraj opoludne odslovil tukajšnjega mayorja Athertona in je zajedno odredil, da se strogo preiščejo vsi dogodki, kteri so se izvršili miiiioli petek zvečer in se končali s temi. da je množica linčala notorične-sra skaba in zasebnega detektiva Oh. Ktheringtona. Z preiskavo se seveda takoj prične in od nje izida bode odvisno se li mayor za vedno ali le začasno odstavi. Njegovim začasnim naslednikom je odbran John A. An-kelc, ki je znan farizej in obiskovalec cerkev, ter poleg tega tudi špekulant s zemljišči. A.nke1e. ki je republikanec, izjavlja, ila bode skrbel, da se bode vladalo strogo po aakonu in da morajo vse gostilne, v kterih se točijo le malo opojne pijače, zapreti. Tekom včerajštajega dopoludneva je governor konferiral z državnim pravnikom Denmanom glede korakov, ktere je treba storiti stalno odslovitev mayorja in šerifa Linkeja. Proti mavorju in šerifu se bode v kratkem vršila sodna obravnava. -o- NESREČA NA ŽELEZNICI. Pri Newton Hooku, N. T., se je pripetila nesreča; trije vslužbenci so ubiti, potnikom se ni nič žalega pripetilo. Albany. N. Y., 12. julija. Pri Newton Hooku. devet milj severno od tukaj, se je |X) noči pripetila železniška nesreča, pri kteri so morali trije železničarji umreti. Ekspresni vlak New York Central železnice, ki je vozil proti severu, je namreč skočil raz tir. Potnikom se k sreči ni nič žalega pripetilo. Strojevodju so kolesa odrezala jedno nogo in ko so ga potegnili izpod razvalin, je še živel; kmalo nato je pa umrl. Dva njegova tovariša sta bila na mestu mrtva. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker so na progo padla vrata nekega tovornega vagona vlaka, ki je malo preje vozil po onem tiru. Na ta vrata je zavozila lokomotiva in je takoj ostavila tir. Lokomotiva in tovorni vagon »ta se prevrnila, dočim so o-stali vagoni sicer ostavili tir, ne da bi padli. V vlaku je bilo mnogo ljudi. kteri so bili preko nedelje v New Yorku in ki so se vozili proti domu. -o- Pomanjkanje med Indijanci. , Washington, D. C.. 12. julija. Indijanskemu uradu zvezine vlade se l»oroča, da je 39 Ogalala-Sioux-Indi-janeev iz rezervacije Pine Ridge, o-stalo brez sredstev v Bruselju v Belgiji, kamor so prišli z neko glediško družbo. Ako bode potrebno, bode vlada poskrbela za to, da se bode Indijance zopet poslalo ndzaj v Ameriko, oziroma na njihovo rezervacijo. Vodja one glediške družbe je moral pri vladi položiti poismo„ ktero je poslal nemški cesar tamosnjemu predsedniku Madrizti. kterega naša vlada še vedno neče pri-poznati predsednikom. Sploh se je Nemčija v novejšem času vedno bolj; živahno zanimala za političen polo-j saj v Niearagui. Ni še dolgo temu.! ko je neka nemška križarka, ki se jc mudila v Callao, Peru. dobila povelje, naj nemudoma odpluje na zapadlo obrežje Nicarague. Iz a jejra tega je sklepati, da nemška vlada s politiko našega državnega tajnika Knoxa proti Niearagui nikakor ne soglaša in da jej direktno nasprotuje. Dosedaj je Nemčija vedno izročila varstvo svojih koristi v Srednji Ameriki vojnim ladijam Zje-linjenih držav. Ker je pa sedaj po-j slala tjekaj svojo lastno vojno Iodijo, sklepajo pri tukajšnji vladi iz tega. ila bode Nemčija tekom prihodnjih mescev nastopila v Niearagui živab-neje, kakor dosedaj. Pred par dnevi je tudi sedanji ni-raraguajski predsednik Madriz ponudil Nemčiji nek mali otok na zapad-nem obrežju Nicarague in sicer kot postajo za premog. To ponudbo so sicer v Berolinu odklonili, vendar so pa smatrali to kot veliko naklonjenost Madrizove vlade. Madriz je oni otok ponudil tudi japonski in melii-kanski vladi, kteri pa ponudbo z ozi-rom na Zj^linjene države nista hoteli sprejeti. Kljub tomir se pa tukaj zelo zanimajo za nadaljne nemške krrako v prid predsednika Madriza. Havana, Cuba, 13. julija. Zarota, kteri je prišla vlada na sled, in vsled ktere so zaprli mulatskega polkovnika Jorge Valera in šest njegovih tovarišev, je imela glaisom vladi nih zatrdil namen, prisiliti Zjedinjene države v posredovanje na Cuibi. Tajnik notranjih zadev naznanja, da je dobil pred par dnevi obvestilo, da so zarotniki izdelali načrte, po kterih so nameravali razdejati razne železni-čne mostove in napasti posesti ino-zemcev, naikar bi Zjedinjene države gotovo poslale na Cubo svoje vojaštvo. Nek aretovani 'zarotnik iizjavlja, da zarota ni bila ni« druzega, kakor borzna Špekulacija, kajti na ta način bi se doseglo, da bi pričele vrednostne listine v Havani padati. Trije a-retovanei so bili preje detektivi mi-nisterstva notranjih zadev. Časopisje oči-ta vladi, da je vso stvar sama priredila, da bi tako škodovala ugledu revolucijske stranke. Tegucigalpa. Honduras, 13. julija. V kratkem je pričakovati revolucije proti predsedniku DavilLa. Revolucijo je priredil birši hondurski predsednik Bonilla, kterega je odstavil pred tremi leti takratni nicaraguaj-ski predsednik Zelaya, ki je bil svoje-čaeno diktator skoraj vse Srednje Amerike. Bonilla je tedaj be£al v angleško Honduras, kjer je pripravil vse potrebno za pričetek revolucije proti sedanjemu predsedniku. -o- Banka v stiskah. Swainsboro, Ga., 12. julija. Bančni revizorji so v knjigah tukajšnje Citizen banke pronašli deficit v znesku $23.000, vsled česar so blagajničarja in knjigovodja zaprli nakar ju je sodišče stavilo vsakega pod jamčevino v znetku flOcOOO, •; V: • Razne novosti iz inozemstva. —o— Nesreča na železnici pri Askabadu, v ruski Aziji; pri tem je bilo devetnajst ljudi na mcfltu ubitih. ■—o—■ SUMNIČENJE CLEMENCEAUA V FRANCOSKEM PARLAMENTU. —o— Angleška vlada ne more zabrar.iti reprodukcije rokoborbe med Jack John3onom in Jcffriesora, v Reno, Nevada. -o * ■ Askftbnd, ruska Azija, 12. julija. Hlizo postaje Kiizilarwat ob progi ruske trnuskuspiške žchvni^e, je včeraj skočil raz tir nek osohni vlak. Pri trm je liilo devetnajst osob na mestu .ibitili in nekaj nad trideset jih jo nevarno ranjenih. J'.niz. J"J. julija. Vodja soeijali-• lov v jxhdanski zlmrnici, Jan res in druvi socijalistični poslanci so naprosili ministerskega pre«l-taviti 11rm<>ii-ecaua in tukajšnjega pnlieij-ke^ra •<-la Lepineja v -lul»o lin', o/iroma dokazati. da sta se i udi tiidva vileh/,il;t špekulacij na lmr/i. |>«it"in kterih :»t;t dobila pred lninkerotinn imenovanih /,avodo% >\(itn StMl.t^iO frankov. — •Kljub temu je pa zbornica jNilein z veliko večino gla-ov izrekla vlndi za-upnico. kajti proti vladi je bWo inldn-I nih le Sj in /a vlado '■"> ,'^la^ov. I London. 12. julija. Tajnik imtia-njili /jidcv Churchill je v dolenji zbornici naznanil, da vlačiti ne more /,i-braniti rcprrnlukeije mkitlKH-be rncd zamorcem .Taek .tohnsnimtn in belim .f i m .leffrieson pidom kiuernaln.Ta-fov, ktera se je vi^iln \ Ifeno, Nev. V ostalem hi pa bveIta. in ki je selalj cariniki k«deklor new-vorške Inke. je ihmrs dalj časa posvetoval z pred^cdniko*n TaMmn pičile governerske kandidature za državo N'ew York. Tati. kakor tudi Ifoo e-velt in sedanji governer Hughes -o -i jedini v tem. da |»i bil l^oi'b naj.lsdj~i kandidat republikanske -tranke za to mesto. Loftb s[M»četka ni holel privoliti v kandidaturo, toda končno se j'' le vdal. Velik požar. Tovarna, ki jc la.-t Columbia Cot-t«»n Oil & Provision in ki *c nahaja v Rclcc, Va., oziroma na drugem bregu reke Potomac blizo NVash-ingtona, 1>. C., je zgorela. Požar j<-napravil za $200,000 Škode. Razstrelba v Ottawi. V skailiV'it ,IbMniniou Kvplosive.> Co. v Ottawi, Canada, se j«- pripetila razstrelba. pri kteri so bili trije delavci ubiti in Štirje smrtno ranjeni. Denarje v staro domovino poilljamo za f 10.35 ............. 60 kron, za 20.50 ............. 100 kron, sa 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, za 204.60 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kron. Poitarina Je viteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne posiljatvs izplačuj« c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. ineh. Denarje nam poslati je naj prill č-neje do f26.00 ▼ gotovini v priporo čenem ali registriranem pismu, večjo metke po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft , FRANK BASSES 00., 82 Gortlandt 81, New York, N. T. 6104 St (Hair Ave., N. E. QJrnlaad, Qfeift ,irfQ "GLAS NARODA" (Slovanlc Dally.; » „ Owned mod published by ihm 0Ov»nK) Publishing Co. (t corporation.) FRANK SAKSER, President. TKTTfm VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Tnuarer. oi l-Sumnem of the corporation and add mma of above office« : 82 Cortland t •u«wt, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 1» oaio leto velja list sa Ameriko in Canado.........$3.00 m pol l«ta.........1.60 ~ Uto u meeto New York . . . 4.00 *• pol leta za meeto New York . . 2.00 Evropo za rm leto . . . , 4.50 I " " pol leta.....2.60 i* M " četrt leta .... 1.75 "C1LA8 NARODA" izhaja vnak dan is-vsemai nedelj in praznikov. ••aUAS NARODA" ("Voice of the People* *) ■Mil every day, except Sundays mm) Holidays. Subscription yearly $3.00. Mvertlwei i lanta on Dopuu brez podpisa in oeobnoati se U MtiMSejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi te raj a naročnikov K into, da ee nam tod i prejAnjo "aI (AC* naznani, da hitreje najdo-ao naslovnika. Dopiaom in pošiljat vam naredite ta na-rtov ; "OLAS NARODA" »Oortiaadt Sl, New York City. Telefon *<587 Corflandt. I * I I I : ' Linčanje belega. V | * ■■■ • , ; , V Ohio. oziroma v državi, za ktero ' se \* hovejšem* ("asu prismojeni prohi-bieijonisti ali temperenčniki najbolj jKitegujejo, ji' prišlo vsled nasilnega ti.1s\opu nekega vslužbenca takozva-ne protisaloonske li starem običaju na javnem trgu linčala. IVohihieija ima pri nas v Zjedi-ti jenih državah povsem drug }>omen, kakor v kaki dragi deželi, tako, da je na nikak način ne moremo primerjati 7. jednakim ir i barijem, ktero se je pričelo v tej ali oni evropski državi. Prohihicija je pri nas politično gibanje, ktero se skriva za imenom prohihicija. Orgartizovana akcija, ktere namen ni vzgojevalen in podučevalen. temveč ki stremi le za trm, da zatre prosto voljo prebivalstva in svobodno mišljenje ni druze-ga, nego |K)tora zakona doseči, da bi pri nas končno zavladale jednake .razmere, kakor vladajo v nekterih evropskih deželah, ki so Se vedno v joknh' reakcijonarjev, kteri hočejo tudi razvoj ljudske duše ugonobiti. Potom varljivih volitev za Ix>cal Opt ion v raznih mestih, eountyjih in df^avah se je reakeijonarjem tekom časa posrečilo velika ozemlja takore-koč osušiti in poleg tega so dobili tudi rele države v svojo kontrolo. V vseh slučajih se je pa potem kma-lo izkazalo, da izid volitev ni nikdar odgovarjal pravemu ljudskemu mnenju, kajti povsodi v temperenčnih krajih so potem nastale zakotne gostilne po raznih zasebnih hišah, v kterih so si ljudje gasili žejo. Ura-dom» se je namreč vedno dalo dogna- '[f S(1 v temperenčnih državah po-v/ije v "dobi prohibicije najmanj j»et-krat tolik« whiskey a, kakor se ga je . povžilo preje. V' Ohio temperenčniki naprednje-, jo in kntalo bode tamkaj zavladala popolna prohihicija. V postavodaji ,i>na je s pomočjo farmerjev, kteri vsi inuijo polne kleti vina. posrečilo spravi1! i v veljavo predlog glede Local Option in tako se mora sedaj tu-1 di mestno prebivalstvo ravnati po željah farmerjev. Niti demokratična poKtavodaja. niti governer se niso j upali nastopiti proti tej republikan-j zapuščini. Agitacija prohibieijo-m isto v je v sled tega postajala vedno i večja in dalekosežnejša, dokler konč-1 no h pomočjo revolverjev prohibiei-j jonističnih agentov ni prišlo do tega, i da se je po dolgem fasti v Ohio zopet j linčalo nekega belega človeka. Governer Harmon, kteri se ni niti I zmenil, ko je nedavno bela d nihal v j Ohio lin< ala, oziroma sežgala tri za-1 moree, izjavlja sedaj, da l>odc strogo' kaznoval to lin ran je. To je sieerj pravilno, kajti vsako barbarstvo za-1 htcva kaznovanje. Toda v tem slu-j čaju je bilo ljudsko mnenje pravilno j in množica je linčala 1« onega človeka, ki je provzročil vae nemire in ki je t .o! tega tndi streljal in ustrelil bivšetra policijskega šefa. Kako daleč je še naše ljudstvo od on«»ira časa, v kterem se bode zamo-:tl« prištevati h kulturnim ljudstvom, nam pa ne pripoveduje linčanje v Ww*tku, Ohio, temveč poročilo, ki je prišlo istega dne iz Floride. Tam namreč linčali nekega zamorea. ki. je bil tako predrzen, da je na nekega befog*. ki ga je peeval, pomeril s pu- ' žko, ne da In atreljaL Nesrečneža at; jnHeoi z«»WovaU in »tpeljali nan^: kakor na žival, dokler ni oblfs^j^ svoji krvi. Tam se pa ne bode zine-jnil niti governer niti šerif, da bi se .kaznovalo one ljudi, ki so umorili povsem ' nedolžnega zamorskega dr- ; zavija na. To je pa povsem naravno, kajti pri I nas živimo še sredi barbarizma. l| iva n Id IWriJi. 11 Braddock, Pa. 'iSlavno uredništvo:— i I>ne 21. junija je ponesrečil naš sodruštvenik Josip Cesarman v sta-! rosti 2f> let in sieer pri delu v premo-, govern rovii Turtle Creek. Ponesrečil je potem, ko je bil na delu dve uri, nakar se je nad njim odtrgal komad skale, kteri mu je glavo skoraj razdvojil. Ko so ga pripeljali domov, oziroma v njegovo stanovanje pri rojaku Alojziju Hrvatu, je še ; skoraj Vi ure živel, nakar se je za vedno ločil od svojih tovarišev, i Pokojnik je bil član društva sv. Alojzija J. S. K. J., kakor tudi drn-jŠtva Zvon S. D. P. Z. v Conemaugh, Penn. Pogreb pokojnemu rojaku so | priredila razna društva, oziroma društvo sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. i v Trestle in društvo sv. Barbare št. i 39 v Croksvale, ki spada k organizaciji sv. Barbare v FVjrest Cityt Penn. i Tema društvoma se odbora društev sv. Alojzija in Zvona tem potom naj-Ijprisrenejše zahvaljuje!a^ kajti člani .imenovanih društev ,so se -udeležili sprevoda rta ]ipkd|>ilišče v Braddoek.* Pokojnik Ostavlja doma mater, bra-|ta-in dvoje sester, dočim ima tnkaj j-ednega bratti in jedno sestro, Tvterim izrekamo tem jxitpm naše sožalje. Rojakom pa, ki še niso člani kake-tra društva, naj bode smrt tega rojaka v bodrilo za pristop k podpornim ; društvom. Zajedno poživljam tudi vse sočla-| ne društva sv. Alojzija v Braddocku, I da sc udeleže prihodnje seje dne 17. julija, ker se bode tem povodom odbralo delegate za prihodnjo konvencijo Jednote. Pozdrav! J. A. Germ. Indianapolis, Ind. |Cenjen© uredništvo:— * Dasiravno nimam posebnega poročati, bi želel, da priobčite te moje vr-Istice. j V stari kraj se je podal dne 4. ju-jlija z neozdravljivo boleznijo — je-tiko — Anton Rejnar, doma iz Sežane na Notranjskem. Omenjeni je [bil član društva sv. Josipa J. S. K. J. Iskal je pomoči pri najl>oljših zdravnikih, kteri so ga pa spoznali j neozdravljivim ter mu svetovali, da bi mogoče življenje podaljšal, ako bi šel v stari kraj, kjer bi mu zrak bolj ugajal, nakar se je odločil iti v sfari ] kraj. Ker mu je pa za pot primanjkovalo potrebnega denarja, ker ga je I k) rabil ob času bolezni, se je s prošnjo obrnil do glavnega odbora J. S. K. J. za podporo, ktero je tudi prejel v znesku $200. Povrhu je dobil pa še podporo od društva v znesku 67 dol. 15 e, tako, da bil povoljno preskrbljen s sredstvi za pot. Drasri rojaki, to je zopet lep dokaz, l?ako potrebna so društva in kako koristno je plačevati asesmente za Jednoto. Akoravno so sem in t je j nekoliko obili, kar se sliši često pri-jtoževanje tega ali onega, posebno pa pri mladeničih,? zatoraj opoflBM^jam člane J, S. KI J. Ravno sedaj je čas, da o stvari nekoliko premislimo, ker se bliža čas konvencije ter bi se mar-jsikaj dalo predrugačiti v korist članov, pa tudi Jednote. Dasiravno mi stari člani, kakor je moje mnenje, skoro nimamo manjših stroškov pričakovali., vendar bi bilo dobro, ako bi prenaredili razrede po letih, iker marsikakemu mlademu članu se ne villi prav, da plačuje kakor član, kteri je 15 aH 20 let starejši. Pred vsem pa je gledati na pridobitev mla-jdih članov, ako se hoče, da bode Jed-I nota potTTljrro napredovala. Nadalje je moje mnenje zaradi stroškov, da bi . bilo veliko bolje, ako bi društva delegatom ob času konvencije sama pla-[eala zamudo časa; voznino pa naj plača Jednota in sicer le društvom, i katerih število članov dosega 50. Pravila naj bi se tako uredila, da bi od jedne in isti stvari pisala po vrsti toliko časa, da je stvar končana. Ker na primer, kakor je dose-j daj, asesmenti stran 99—101. Člo-! veka prej utrudi, kakor vse najde, 'kar bi hotel najti, kar je tudi vzrok, da člani tako malo pravila poznajo. Pozdrav članom J. S. K. Jednote. F. R. ' BTAJSKAIfTLO. ^ Cenjenim rojakinjam v New Yor-ku in okolici naznanjam, da sem pričela ŽENSKO KROJAŠKO OBRT. Izdelujem vsakovrstne ženske, t razne sezone »padajoče obleke po najnovejšem kroju in po jako nizldk cenah. Pridite in prepričajte sel Nežiks Turka«, 222 S. 94tb St., *>w . Korenske ^eiti. Češki spisala Oabriala Pretaovi. NEVIHTA. Jedva je utihnilo zvonenje po tesnih stolpih v »dolini, je vzplamtelo po višinah neštevilno kresov, strel se je začel vrstiti za strelom, da je vsa pokrajina odmevala v slavi večera pred binkoštno nedeljo. Iz Kočebove hiše je odhitel kravji pastir z obema deklama takoj po večerji nekam h kresovom, in kup pripeljanih brezovih vej je ostal pred I hišo nedotaknjen, kakor so ga včeraj zvečer zložili posli. "Na nikogar se ne more človek zanesti", je vzdihnila Koče bo v a gospodinja, lepa in pametna vdova Katra, prišedši pred kuhinjski prag. Za hišo pod postrešjem, -Kjer je stalo nekaj voz. kos in grabelj, je čepela .dremajoča na kupcu sena stara bera-čica. Katra ji je prinesla piskerček mleka in košek kruha ter postavila oboje na bruno pred njo; ali starka, sicer tako živahna in zgovorna, da so jo povsodi radi videli, — danes ni mogla vsled neke nagle oslabelosti niti jesti. Toliko, da je pritrdila vzdihijaju gospodinje: "Ah, da, da, da...; možke glave ti manjka povsodi, revica!" 11 Ne manjka mi je, ne", je odvrnila Katra odločno; — "manj skrbij bi res imela. Sedaj pa delam za dve dekli — toda se mi vsaj nikogar ni treba bati in nikogar poslušati. MoŽ-. ki dandanes niso nič prida — zlobni "Da^.da, da, — prav imaš", je pritrdila starka utrujeno. "Novih skrbij z otroci si -tudi ne želim", je modrovala Kiatra dalje; ["tri mi je dal Bog, ko mi je pa zopet j vzel starša dva, ki sem jih že vzredila iz najhujše dobe. sem dosti izkusila, kaj je bolest in težava... Nikdar si nisem mislila, da je zakon tak! Ko sem bila prosta, se mi je godilo kakor ptičiei; skok sem, skok tja. brza kakor misel in jedva sem si dela I zvečer roko pod glavo, sem že spala... Da bi bila ostala do smrti tako!— Moj Tomaž je bil možak, da bi ga kar gledala — dober, reden; ali vendar je često dejal, da se ženskega dela cel dan ne nabere za pe-rišče. Dasi sem imela opraviti z o-iroei in sem kuhala za deset ljudij. Gospodar ima nedeljo in praznik — gospodinja nikdar — in vsega tega možki še ne priznavajo... Poredne-ži so. ki le samim sebi dobro žele in privoščijo... " "Oh, oh, oh — je že tako", se je oglasila beračica. - "Konečno nečem, da bi kak očim žalil mojega Tomažka", je navedla Katra nov vzrok, "a tega ne rečem le zato, ker nečem, da bi ljudje govorili, da se mislim možiti...T' To je pravila Katra vsakemu in že se je razglasilo o nji, da je to odločna ženlka, ktera zna preprečiti vsako obrekovanje v svojih mladih vdovskih letih. Sedaj, »ko je Katra zopet enkrat ponovila svojo znano modrost, je zgrabila nekaj brezovih vej, da bi jih razpostavila za jutranji praznik; ali začuvši iz izbe jokajoči klic svojega uv.eletnega otroka, o kterem je mislila, da že spi, je pustila zopet to delo in hitela v izbo. Kmalo se je vrnila z. lesenim vozičkom na nizkih kolesih, vlekla ga za dolgo oje z le-vico in pevaje s prijetnim glasom he-ko pesmieo, je začela postavljati & prosto desnico brezove veje >po vrsti okoji hiše, izkopa vsi- poprej e s pri-ostrenim grabljiščem jamiee; na okna je križema postavila mladik, in ker ji je še malo ostalo, je šla delat vrsto tudi pred hlev. Tu okoli je bita pešpot do njene kašte, ktere obširne prostore je pri-|»ravJ!jal pristav z jednim hlapcem za letošnje pridelke. Precejšnje,.eno-nadsrtropno poslopja, z visoko streho, je stalo malo nižje od hiše Vraža, toda obseneevalo je to višje stoječo kačo kakor vehk človek majhnega. Bolj nego domači posli je hodil po stezici, ki je bila med obema gospodarstvima, mladi kmetič Vraž, ki je zahajal tod vsak večer nekaj popravljat k studenčevemu izviru. Kočebova družina je hodja, kjerkoli se ji je aljubilo, doli in gori; Jurij Vraž pa je vedno koračil po tej stezi, kjer je bila -trava že tako poho-" jena, da se je videla pot že od tlaleč, se v mraku. "Danes ga ae bode", spomnila se je kar tako mimogrede, dasi je mislila le na sveto sfcvar, ktero je spravljala za praznik; — jedva pa ji je prišlo to na misel, se je prestrašila Jurijeve postave, ki je prihajal danes od nekod drugod, nego je bila navada. Naglo je stopal in preskočil brzo na potu mu stoječe lestvice, ki so bile ondi naslonjene mesto plota. Taka živahnost Katri ni bila všeč; po njenih nazorih, bi moral imeti petindvajsetletni Jnrij, odsluženi vojak, Se malo več resnobe v sebi. Sicer pa mislila si je — ji tako ni' pvpwi,.* ___ "Bog daj srežol" je pozdravil Jurij vdovo že zm hrbtom, da je morala že vsled kristjanske vljudnosti na pol glavo obrniti; tiho je odgovorila: "Bog daj!" Vedela ni, ali se danes Jurij zopet ustavi ali ne; opravičiti se mu pa vendar mora, da ne bode mislil, da je čakala njega. "Sama sem ostala danes doma", je dejala, dobro besede premišljaje — "in morala sem sama postavljati veje. Posli se niso spomnili, da bi bila hišo olepšala za praznik, ali h kresovom igrat se — tega niso pozabili..." "Jas se bom moral tudi vrniti", je dejal Jurij na Katrino opravičevanje. "Malo sem šel pogledat na ono stran, kjer streljajo, pa sem pozabil na lisca, konja, ki je nevarno bolan... Jezilo bi me, ko bi se mu kaj pripetilo, mene bi pa ne bilo pri njem... " "Saj pri vas stari oče oskrbuje i gospodarstvo", je rekla Katra. "Pa ima revež tudi rad pokoj, — davno je že dosti njegovih skrbij... Ko zvečer leže. spi do jutra, ne da bi se probudil. On sicer toži, da je to huda slabost, — jaz pa sem vesel, da sploh more spati..." "To je lepo od tebe, da privoščiš staremu očetu", je hotela reči Katra; toda ker se ne smejo možki preveč hvaliti, je rekla nekaj druzega. "Kaj pa mu je — Liscu?" in se sočutno obrnila popolnoma k sosedu. "Star je že in tudi hudo izdelan", je menil Jurij. "Vaš svet je tako neroden", je pravila Katra, "sama strmina! Pa da bi vsaj vsega ne obdelovali, da bi nekaj pustili za pašnike! Na takem zemljišču se pa ne pridela niti toliko, da bi se delo izplačalo..." Ju 3e privzdignil klobuk in dejal ne posebno pogumno: "Težko je osodi kljubovati... Tisočkrat sem si že mislil, da to dvoje posestev, moje in vaše, bi imelo biti — jedno; to bi se gospodarilo! Mi nimamo pašnikov, vam pa jih preostaja___ Ali moj Bog — čemu bi mislil", je končal Jurij vzdihnivši. "Vsak mora obdržati to. kar je njegovega", je odgovorila mirno Katra. "No, seve; saj človeku to le tako pride na misel", je rekel Jurij skoro malosrčno in, dasi se je že temnilo, je vendar povesil pogled. Zato pa Katra ni povesila glave. "Glej ga. na, kako misli o mojih ipašnikih?'; nevolja ji je napolnila prsi in ji stiskala srce. "Tako mlad in prijazen je" (Katra se je spomnila jasnih^ z dolgimi obrvmi obrobljenih očij ■Jurijevih in njegovih ustnie, tako ljubeznivih, kakor ne bi mogla čez nje laž), "s premoženjem pa zna računiti kakor stari___" Zato je dejala glasno s prepričevalno odločnostjo in naglo, kakor bi s tem hotela popraviti neprostovoljni molk: "Prav imaš če rečeš: "zakaj bi mislil na to?" — Ako človek premišlja, kaj bi moglo biti in kaj bi rad imel, — pa se to ne more uresničiti — dela res nespametno in zastonj!" V tem pa je Kitra zopet prijela oje vozička in se z njim 'tako obrnila, kakor bi hotela oditi v hišo. "Temni se — kakor za dež", je dostavila le, da opraviči svoj odhod. "Temni se. da", je odgovoril Jurij tiho in razžaljeno. "Malo že kaplja; predno bom doma, bodem moker do kože. *' "Moral boš teči", je svetovala Katra. Stemnilo se je žc tako, da nista v> dela dru£ drugega, v pbiaz. Juriju je prišlo nekaj ha misel. Prijel je tudi za oje vozička in dejal: "Do 'dijrij ti bom pomagal.y> ' Ko pa je Katra hotela braniti, je dostavil še mehkoir L*Ne boj se; pazil bom, da ne vzbudim malega." Njegove besede so donele tako milo, da se je resnobni Ka-tri mladi kmetič z nerodovitnega posestva zopet smilil. Saj mu je vse odločno dopovedala, zakaj bi mu še to uslugo odbijala in ga žalostila? Z zadovoljnim smehljajem, kteri ji je od-podil iz prsij prejšnjo nevoljo in kte-rega ni mogel nihče zapaziti — je dovolila, da je Jurij peljal voziček. Ko pa sta došla do vrat, mu je mirno pomagala čez visok prag in zraven vljudno rekla: "Lahko noč!" Duri se nisa zaprle za Katro, ali ona se je izgubila v sobo, da je ni bilo več videti; le njeno tiho peva-nje: "Aj — tutuja — haja pupa-jja!" je Jurij še slišal. To že ni bilo j več zanj, njega je Katra že odbila z besedami: "Lahko noč!"... Kar dejala je: "Lahko noč!" — in še 'toliko sočutja ni imela z njim, da bi ga poklicala: "Počakaj, prižgem loč; posedi pri nas!" Nikogar nima doma, sama je, da je strah, in vendar neče, da bi toliko počakal tu pri Kočebovih, da bi se posli vrnili. Nobenemu beraču bi tega ne storila, da bi ga pustila pred dežjem za durmi, da bi ga pošiljala domov... Sa-mostalna gospodinja je, seve, — lahko dela, kar hoče; dobre besede mu ne privošči, ne, še očita mu, da ima slabo posestvo — nerodovitno zemlji-šče, — —* dj} nima pašnikov, t'1' ■'■ '^i"-™* jM' ■ ■ t " v--." PDRJ?ichteh^ \Mmm- I aah, sploh prenapor-H njenju milic, pri rev-H aaatizmu, nevralgiji in A&, m ^ R enakih tefkočah po-^^^^V ; a maga enkratno vdrg-^w^J^^ | Ik ^AdL Rich ter J ^^^^^ varstveno Jurij je zaškripal z zobmi; zdelo se mu je, da sta mu padli iz višine dve deževni kapljici v oči. V tem ga je postalo sram, obraz mu je zalila kri; kajti kaj takega se mu že davno ni pripetilo, da bi imel solzne oči. — "Ej, kaj", je dejal in prikimal, "čakaj, nikoli več me ne vidiš tu! Imej svoje lepe pašnike in svoje ru-deče lice tudi; tako si žc vdova..." Jurij si je ulomil borovo vejo, ki mu je molela na pot, in začel besno mahati z njo po zraku. Bilo mu je tesno — vroče; skoro hi se bil zadušil. Na hribu nasproti je žarelo nekoliko kresov; ta svetloba ga je'ljod-la v oči. Želel bi si le samo temo — mrzlo temo. Svet mu je bil puhel in ničeven, vse ničevno, s temi slavnostnimi ognji vred, ki gore le, da.jih ljudje vidijo... Kaj pa je tak-le ogenj? Vzplamti, razžari se, nakrat pa ni od njevra nič. In pesmi, ktere je včasih imel tako rad. in streli? Zadone, odmevajo po gorah — odzvene in od njih tudi ni nič več. Vse je tak prazen nič, tudi človeško življenje. Človek se trudi, ne užije nič dobrega na svetu, — k0 se pa nadeja najlepšega. mu še ves up ugasne! To je vse človeško življenje! — V tem je Juriju prišla na misel mila podoba. Nenadoma je prišla ta blažena misel \ njegove sanjarije. Ko se je vrnil od vojakov, je gledal često na Kočebo-vem vdovo Katro, ki se je upirala in ubadala od zore do mraka, da bi vzdržala vse v redu. Poznal jo jc od mladega — dasi se ni družila r njim; kajti bila je dve leti starejša in on ji zato ni bil dovolj pameten Katra je bila najmlajša treh že orno-ženih hčera Kočebovih, in dasi se jc rekalo pokojnemu možu Katrinemu ki se je priženil sem, P rož, vendar ni nikdo drugače dejal, nego: na Ko čebovem; tudi Proza so klicali zs Kočebo. Katrini stariši so šli pomagat naj starejši hčeri, ki je imela moža dai za dnem pijanega, da se ni bilo nan zanesti; — za najmlajšo, Katro, pr niso imeli nikdar posebnih skrbij. Vsak jc smatral Katro za odločne žensko in pravil z njenimi stariš vred: "Ta si bo že sama pomagala ta je vsa mladeniška!" In da je bilo v Katri res nekaj mla deniškega, je dokazala s tem, da jt sama peljala v mesto, sama opravljala konje in vse sama oskrbela. 01 košnji pak je doma pospravljala, jt pomagala kositi in vlačiti. Njen gla> , je bil močan in nizek, da jo je bik daleč slišati, kedar je zapela, zažvižgati in za vriskati pa je znala kakoi možak. , , Jurij pa. na Katri vzJicvnjcni krepki, sicer pa ne preveliki ne preobilni j postavi popre je ni videl drugega, ne-j go. ovd®vejoi, slabotno žensko, in b I srca bi ji bil rad vsak trenotek pomagal pri delu. Ah —ona niti slutila ni. koliko pripravnih in koristnih pritokov ji je napeljal letos zjutraj zgodaj ali pozno zvečer na travnike. .. Zadnjič ji je skrivaj popravil kos plota — drugič je zopet tekel kakor majhen paglavce, da bi ji rešil dvoje kur iz vode — in sedaj je hodil dan za dnevom k studencu, ki je napajal Katrin vodovod; ko bi ga Jurij ne bil popravljal, gotovo bi se bil pomafem usušil. Za-se gotovo tega ni delal; pri Vražu je zadoščal za napajanje živine preprosti vodnjak na dvorišču. Zaradi Katre je zanemarjal celo svoje gospodarstvo. Marsikaj je tod kričalo po popravi, in oče ga je zaman na to opozarjal. Kad za zelje se je razpoka 1 a, streho bi bilo treba malo popraviti, pod kapom izkopati odtok — in vse to je čakalo zaman samo zavoljo nespametne ljubezni do Katre. Kaj pa mu je vzbudilo ljubezen do nje? Po možu se ni jokala, revščine tudi ni poznala, njeno ždrav-je je kar kipelo — ošabnost ji pa irastla... Kaj mu je toraj prišlo v glavo, da se briga in skrbi za njo? Oče mu je iskal neveste že od Božiča; mislil je na to — mislil na ono, toda nikoli se ni spomnil na Katro. Oče pa je bil prevdaren in moder človek; vedel je, kaj je zanj, in ni vprašal po ljubezni. Vrhu tega pa je bila Katra že vdova — niti za vse Koroško bi je ne kfttqk! i In v tem trenoftitZ(lela Ju- stlovensko katoliško podp.društvo ffi^k svilteBarbaj- ——-=; Zrn ZJjediiyene države Severa« Amear&t* f S Sedež: Forest City, Pa. » .tafcorporirano dae 31. januarja 1962 v drittl PetxyWi^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Mineral, Kana. i I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. «0th Street, Cleveland, Ohio, : Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Citj, Pa. 4 r- t ■ 1 ' . ! KADZORNIXI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, starejši, IL nadzornik, Bx 501, Forest City, Pa. 'FRANK ŠUNK, IIL nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa. - ■ e --- * y POROTNI IN PRIZIVNI ODBOK: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, K. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. ^ - ..„ ... , M,i .„ ' * t 't » • ■ Dopisi naj se poliljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. 7 'Forest City, Pa. nmKvatiA »laaUA -i. linTlQ ViDOHl II Spominjajte se stare domovine in družbe -------^ SV. CIRILA IN METODA o--- Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdove smodke in vžigalice Ako storite tako, spofnujete Vašo narodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom Sirom Amerike in sicer 50 komadov sa $2.00, 10«» kom. za $3.60, fine ha-vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. za $7.00 poštnine prosto. Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko: A. AUSENiK & CO. 82 CORTUNDT ST., newyork,N.Y. VABILO na VELIKO SLAVNOST ■ >ii priliki razviija skupne za.-tav društva "Zaveznik*' št. .'{ S. I>. I'. '/ in društva sv. Barbare štev. 55 i Frauklin-Conemaugh, Pa., koja drti stvn ju priredita na nedeljo dne 17. julija 1910 na prijazni farmi rojaka in so h rat Felicijana Volčko-ta v Mrrel \ i lie, Pa. VSPOKEH: 1. Ob popoludiie odkorakanj društva "Zaveznik, >v. Barbare i društva Danice št. -! I S. N. I'. .J. godbo na čelu od ski.piirira društve nega doma iz Franklina k sprejem društva sv. Alojzija št. .'{(i J. S. K. . iti društv;l "Borite!j" št. 1 S. I>. 1 Z. v Concniaiigh. Pa., od tam naza do poulične železnice (Special Cars' nakar se vsi skupno odpeljamo d Cambria Bridge. 2. Pri Cambria Bridge točno n 2:30 pop. sprejetje društev iz Moa ham in Cambria. • J. Skupno oilkorakanje na -la\ n ost ni prostor. V S PORED NA SLAVXOSTI: 1. Nagovor in jtozdrav navzoči^ 'društvom in zastavam. 2. Kiimovanje in razvitje zastave k temu zasvira godba "Hej .Slu vani* .'!. Zatem slov. pevsko društv "Bled" zapoje "Pobratimijo" (An ton Ifajdrih). ^ 4. Nastop raznih govornikov. 5. "Jadranske vile'', poje društv "Bled" (Vil. Novak). (>. "Slovenski svet", poje društv "Bled" (I Ir. Volarič). 7. "Jadransko morje", poje dru Šlvo "Bled" (Danilo Fajgelj). Med odmorom petja sledi godba. "Vodstvo šaljive jw»šte -=i bode pri i zadevalo ustreči cenj. občinstvu ; vso svojo točnostjo. Skupna društva vljudno vabita vsi tukajšnja slavna slovenska in hrvat ska društva, ako možno z zastavami blagovole pa naj se držati ;rori orne njenega v sporeda, da tern ložje pri demo skupaj v pravem času ter tak< proslavimo ta naš narodni praznik Objednem pa vljudno vabimo tud vse posamezne rojake in častite ro jakinjc iz bližnje in daljne okolice in sieer iz Dunlo, Lloydell, Ashtols itd., ter naj ne zamude te lepe priti ke, kajti dan se bode preživel skorc na lepem Slovenskem. Za dober prigrizek, sladoled itd. je dobro preskrbljeno. Pivo prosto. Vostopnina za možke $1.00, damo proste. K obilni u d&ežbf' vljudno vabil skupni odbor bi khče vam krepki; Na zdar! . .» (13^14—7) riju Katrina sorazmerna postava prevelika, prav zoperno velika. Po pul-jnem, rudečem obrazu jc imela drobne pege, njene poteze so imele trd I izraz — čisto možkemu je bila po-' 1 dobna. To ni bila ženska, to je bil I mladenič — in Jurij je bil prepričan, ! da bi jo ne hotel za vse Koroško... *' ^ * * (Konec prihodnjič.) i __ _ i Roseggerjeve zbirke za nemški Sehulverein znašajo vsega 1 skupaj svoto 2 578,000 kron. V seji nadzorovalnega sveta so sklenili dovoliti za obmejne šole na Češkem 950 tisoč kron. S tem denarjem usfano-• ve pet novih nemških šol in sedem o-! troških vrtcev deloma na Češkem, de-■ loma na Štajerskem. . T Kakor se vidi, se hočejo Nemei z vso silo vreči nad ' štajerske Slovence, ki še nekoHko kljubujejo nemškim navalom. Naša družba sv. Cirila in Metoda bode morala napeti vse svoje moči. če bo hotela uspešno paralizirati nemške napade. Zato pa podpirajmo jo! \ Stroški vojaške asistence povodom volitev na Ogrskem. Iz Budimpešte se uradno razglaša . glede stroškov vojaške asistence povodom državnozborskih volitev, da je bilo uporabljenih na volitvah 104 peš bataljonov in 114 kavalerijskih eska-k'V°hov. Vojaška asistenca je 'obsegala 380 volilnih okrajev, v kterih so se prva dva dneva vršile volitve. Skupni trošek doklad, ktere ima plačati ministers!vo za notranje stvari, znaša na dan 30 do 40 tisoč kron. Transportni stroški niso tu všteti. Ce se jih pa tudi prišteva sem, zaostajajo skupni stroški daleč za številko 17 milijonov, ki jih je vsekakor označati kakor fantastične. I Belokranjska, dalmatinska in bosanska železnica. Iz Dnnaja poročajo, da je bil te dni avstrijski železniški minister VVrba v Budimpešti na posvetovanju z ogrsko vlado glede zgradbe tistih ogrskih prog, ki bodo vezale belokranjsko, dalmatinsko in bosansko želez- ! ■ mco. . Rasstrelba plina. V Turtle C reek u, Pa., so se trije dečki igrali kraj cevi, po kteri je napeljan v mesto naravni plin. Pri tem so odprli cev in prižgali plin, vsled česar je nastala tako jaka raz-strelba, da je dečke odnesla po vee sto čevljev daleč. Vsi trije so groz- 1 no opečeni iu jeden bode najbrže umrl,* Jugoslovanska ^^^jKatol.JBdnota. ' Isdkorporiraiia dne 24. januarja 1901 v državi Mira—oC«, l _ _ Sedež v ELY, MINNESOTA. m* URADNIKI: *r Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago HI Podpredsednik: IVAH GERM, P. O. Box 57, Braddock Pa * Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rook Springs Wyoming. ^ Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mina. XADflOWKX: ' 1 Pl tir I iM^^MMaBMWfflMM ALOJZIJ VIKA NT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Coram, Ohio. *'. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth Minn MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 116 — 7th «tr.,' Calnmet fk%i|ia. POROTNI ODBOR: IT AN KERŽlSNIK, predsednik porotnega odborm, P. O. Box 138, Bard i ne, Pa. IVAN MERHAR, drogi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. fiTEFAN PAVLlfilC, tretji porotnik, Bx 3 Pinjville, Minn. di ii p i ^JrrhoTai zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Druitvsno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE Umrli so v Ljubljani: — I>»e 21. junija: Alojzija Malenšek, julija, 77 let, Stara i«it J. — Zvoni mira Dcjak, m ar j«* v a hči, 7 mesecev, Trnovski pri-stau 10. Itoi* "J2. junija: Josip Šenk, bivši dninar, :*h let, RadeHtexa cesta 11. l>ue Zi. junija. Alojzij Turk, de-leveeN 2 dni, <>*tu v Hdžno do- lino ,"! 1. * V dc/.elni boltiisuu-i:— Dne 19. junija: Ivan Janeizič, Občinski ubožec,' Ihie 20. junija: Ivan Jančar, sin War*«, m let. — Marija Glavar, i ipose- t ni-kova žena 19 let. Umrl je v deželni belniet v Ljub-: Ijarii |to rzvrneui operaciji -fJletni davčni »pravile!j iz Mokronoga Konrad uozuia n. Visoka ri. 1'ri jN»e>tniku Pakržsu v Podgnri pri Sudražici raste rž vi*o-' k« 2 ni ."»O en;. Gluhonemi otroci na Kranjskem. — r- nefiiili (»trok. in »ieer '.17 devkov in S3 deklic. soilmih za »prej**tn v rsrnl za jduboneme 2!> dečkov in 10 diskov in "i deklic tnedum ko S ilečknv in 7 deklic ni ffKiwobnih za s| »rejem. Žrtev rt rele. Med neurjem dne j»mija je treščilo na Glinah nad &ko-; feljco v hiio ur/i tka rice podoeaače *' Kromovkekjer sta mati in liči. i Strela jc zadela v mater in jo takoj i n'tila, lx'-i pa -e je onesvestila, a so jo ' kmalu opravili k zavesti. Hišo je strela poškodovala ne pa zažgala. Nezgoda. — Iz Polšnika s*e piše: i Dne 17. junija okrojr [*ddne se je pre- j vrnil v«*?. drv na župnikoveira hlapca Alojzija Me«!ve l. 17 let starega, ko je i drva peljal iz tiozda Sopota proti Pol-i sni k a iu ira je tako »tlačilo, da1 je l>il takoj nezavesten, med potjo 5e djun v sveto olje in ko so sra domu' pripeljali, je umrl. ^^>|K»zorjen je bil od »vojeyra tovariša Martina Kostanjev«**, da naj spusti in beži, a bilo je žc prepoauio. Strela ubila konja in kravo. — Iz Dravel j >e piše: Dne 21. junija okrog: pol 8, ure zvečer je udarila strela v hišo F. Beriiea v Drarljah. 'Strela je šla skozi dimnik v hišo, kjer je o-m a mala jjo*|io ladja, odtod v hlev, kjer j«- ubila konja in kravo. Žalostno, da je to v naši vasi v teku sedmih let že tretji slučaj. Park rat prej je strela zahtevala tudi dve mladi človeški žrtvi. Nepošten vajenec. Dne 23. jun. dopoldne je posla! kovaški mojster z Dolenjske ceste V Ljubljani Iv. Urbančič svojega llletuesra vajenca Ljudovika Loaarja ke Sežane v mesto kupovat zelewio ter mu dal 10 K denarja, 7 K, vreden voziček in vreče, a poštenja-koviča še do dane* ni nazaj z vozičkom in zelesocn, od'nosno denarjem. Kupčija s čresr jami na Krasa je bila kljub slalbemu vremenu d oft) r a. V sami vasi Sv. Križ so bili štirje pre-kujm-i iz Dunaja. V .Sežani so postavili na železnic« 250 košev za na Du-n*š ('rešuje so plačevali po 20—24 vin. kilogram. Velik požar. — V Petrin jafa pri Sv. Petra na Krasu je izbruhnil hud po-žar, ki je vni> ii pet hiš z »rospodar^ki-dh poslopji. Drutro so ljudje rešili. PRIMORSKE NOVICE. Čuden »lučaj. — Alojzij Don da, redar v Trstu i«j njegova soj »roga Rpei'e«ra Majhena ulbije. Trančar j -i je v ta namen pripravil močno 'jor-jačo. Sel je še poprej v vino toč, kjer : -«* je do pijanera napil vina. Potem ' se je odstranil in |k> preteku četrt ure! /.op«11 vrnil v irostiino. Spečejra Maj-liena je udaril s ta'ko silo z gorjačo [»o glavi, da mu je po{X)lnoma razbil •repinjo in mu po celem truplu zadal prasne rane. Po preteku pol ure se l< /ofH't vrnil k Majh-enu. ker je še di-bal, jra je zopet večkrat udaril in po-tem mrtveira zavlekel dalje v gozd. Trančar je bil zelo udan nesrečnemu žganju. Vole mu je hotel vzeti Tz Laškega i rga pišejo: Neki kmetič, ki se ga je v Celjn malo nadeval, je srečal na potu v Laški trg mesarja, kateri je gnal !>ar volov v Celje. Postrašil ga je s tem. da mu je hotel voličke vzeti. O !em je neki bojazljivi popotnik hitro obvestil orožnike, ki so takoj šli na Ii- i i*.' mesta, da bi "roparja" zaprli. No, j ta j«"takoj zbežal, ko je zagledal orolž- j nike, skočil v Savinjo, jo prebredel, j toda na drugem bregu ga je že zgra- j bila roka pravice. Spravili so ga v j zapor in ko se je stvar pojasnila, se-j veda zopet izpustili. BALKANSKE NOVICE. Srbska zarota na Turškem. Carigrad, 24. junija. V Kosovskem vila-jetu in Novolbatzarskem sandžakut so prišli na sled srbtski zaroti. Pred nedavnim je bil skoipeljski metropoli! na pregledovalnem potovanju aretiran in sicer na povelje valija. Prizadevanja ruskega poslanika so bila doslej .brez-uspešna. Pet odličnih članov narodnega odbora v Skoplju je pobegnilo na Srbsko. V dveh velikih srbskih va-sdh so zasledili ".aloge Mauserjevih i pušk. Turške oblasti so ustavile izdajanje srbsikerga glasila "Vardar" v iKosovem. Št evilne srbske šole je oblast zaprla in odredila vse potrebne k<>rake, da se *rf»sko vstajo v teh pokrajinah prepreči. Belgrad, 24. junija. Srbska vlada je svojemu poslaniku v Carigradu naročila, naj ponovno energično zahteva pri Port i, da se preprečijo grozodejstva turških vojakov in posaroesz--1 kli oblasti nad srbskimi prebivalci v Kosovskem vLlajetu. Najnovejša poročila iz Skqplja javljajo, da je položaj >abskega prebivalstva po vsem Ko--ovskem vilajetu obuipen. Vsled tega vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko raafcurjenje. Povod nji v Hercegovini. — V ravnini Gabela in Blato so letos nalivi in povodngi uničile že drugo setev. Vni- t čent sf JVžVTprav vsi poljski pridelki in ker bo preteklo mnogo časa, preden »e zemlja toliko osuši, da jo bo mogoče obdelovati, je za letos vsaka korist izključena. Škode je milijon K. Kmete Čaka lakota. Službeni poset bolgarskega kralja v Belgardn. — Po informacijah na kompetentnem mestu je neresnična vest, da bi bil bolgarski kralj defini-tivno opustil svoj oficijalni poset na belgradsfcem dvoru. Nasprotno je res, da je vlada že dobila iz Sofije ofici-alno dbvestilo. da poseti kralj Ferdi-nanfd s kraljico Eleonoro kralja Petra na svojem povratku iz Pariza. Odlikovanje srbskega kralja. Carigrad, 23. junija. Uradni list priobču-je .sultanov irade, s katerim se podeljuje srbskemu kralju Petru red Im-lias v brilajntih. Imtias je eden najvišjih turških redov. Srbske naročbe orožja. Belgrad. 24. junija. Vlada je naročila deset baterij eorske artilerije in sicer na Francoskem. Na Nemškem je naročeno l>et vojnih zrakoplavov za armado. Srbski fin. stražnik ustrelil Bošnjaka. Sarajevo, 23. junija. Srbski tinančni strasžnik Miloš Savljevič je , ustrelil pri Jaroviču na ljosanskem teritoriju Bošnjaka Poletiča. RAZNOTEROSTI. Najvišji avstrijski čudak. — V Hagu na Nižje Avstrijskem živi advokat dr. Ferdinand Siegel, ki je ! po naši so*fbi največji Čudak, kar jih i živi v avstrijskem cesarstvu. Ta mož . je obelodanil o<%>rto pismo na finanč- i nega ministra Bilinskega, v katerem i razvija in utemeljuje gorostasno ' misel, naj država kontiscira vse cerkveno premoženje. Kakor znano, so ^ ilavki, direktni kakor indirektni. v 1 Avstriji tako visoki, kakor v nobeni j drugi evropski državi. Vsled teh sil-] nih davkov, pod katerimi omaguje! prebivalstvo, wled katerih je pri nas vse veliko dražje kakor v drugih državah, vsled kterih so stanovanja, šivi 1 a in obrtni izdelki dragi, vsled j katerih hira industrija, ki "bi sicer ! lahko pomagala prebivalstvu do bla- i rostanja, trpi v?e. In še ni dervolj. ; Država potreibuje denarja, ogromne milijone potrebuje in rioče poleg sta- ! rih davkov avesti še nove davke in: F>ovrh nekateTe srtare davke še povedati. Z ozirom na to je pozval rečeni dr. Siege! vlado, naj konfiseira eer- ! ■cveno premoženje, ki znaša maiogo | tisoč milijonov kron. Dr. Siegel doka- j ™je. da bi država z doboddii iz cer- j ivenega premoženja la»bko pokrila i-se svoje nove potrebščine in bi la-- ■ rko zmarrjšala vse stare davke, tako I d^ bi bilo pomaga no državi in ljul--tvu. Saj je popolnoma resnično, kar' r>iše ta dr. Siegl, ali da sploh misli, la ]>o naša. do kosti klerikalna drža- j ra to tudi storila, to kaže, da je velikanski čudak, če že ne pojpoln nore«, i F'rej bo država lju-lstvo do srajce J dekla, predno se bo dotaknila maiogo | tisoč milijonov znašajočega cerkve-! nega premoženja. Cerkve vseh vero- • i izpovedali j lahko mirno sede na svo j jih nabasanih denarnih žakljiib, dr-i Kava se jih ne bo dotaknila, pa če bi | ljudje kar irumoma od lakote umi- , rali. Kaj misli vlada o nasvetu dr. ■>i«?gla, se vitli iz tega, da je njegovo "Odprto pismo" na finančnega mi-listra — konfiscirala.. Naj dr. Siegl ' le gleda, da ne bodo še njega konfis- j ?irali in ga v norišnico utaknili, za- 1 kaj cerkveni denarni žaklji spadajo; med najsvetejše svetinje vsakega dobrega in vernega naroda. Nesreča pri opazovanju kometa. — Iz Mersine v Mali Aziji šele zdaj poročajo turški listi o nesreči, ki se je i zgodila tam 18. maja, ko je na tisoče ; radovednežev po stretiah opazovalo ; komet. Pri tem se je neka streha-1 udri a in na'd 100 ljudi se je pogrez- j nilo s streho vred. 30 jih je bilo v ; razvalinah ubitih, bliizu 80 pa težko f ranjenih. Na smrt obsojena. — Porotno so-1 dišče v Vratislavi je 38 let staro šiviljo Valesko Bruncel, ki je 12. j maja umorila in oropala 80 let sta-rega kjučavničarja, obsodilo na snrrt. HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste izdelujem in popravljala po najnižjih cenah, a delo trpežno in saaesliivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem Že nad 16 j let takaj v tem posla in sedaj v svojeir ' lastnem domu. V popravek rameni kranjske kakor vse druge harmonike te raCunsm po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JfOHNiWENZEL. 101T E. 6 2nd Str.. Osrdud, O Kje jef Tukaj um je pet brstov is iščemo šestega tvojega knata JAKOBA NOVAK. Doma je as Prim. Sevan iter. 6, občina Ambrna, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., is sedaj as sasttf niš, kje se nehaje Kdor iamed rojakov nam sasnani njegov naslov, dobi flO.OO nagrade. Naslov pošljite as: Mike Novak, 512 Wee» ChastnaC 9L, LeadviUe, Csšs. (14-4-44-7) KRSTAHJB FASHIKOT. CINCINNATI . odpluje 16. julija v Hamburg. LAPLAND odpluje 16. julija v Antwerpen. NEW YORK ^ odpluje 16. julija v Southampton. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 19. julija v bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 19. julija v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 20. julija v Southampton. LA LORRAINE odpluje 21. julija v Havre. CLEVELAND odpluje 23. julija v Hamburg. ST. PAUL odpluje 23. julija v Southampton. KROONLAND j odpluje 23. julija v Antwerpen. ! i . ! | Ali hočete dobiti nekaj pojma 0 ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? i , Pište na nas. Poučujemo že dve ,Ieti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) ] Cleveland, Ohio. S Kje je ALOJZIJ J ARC? Doma je iz1 Brusnic na Dolenjskem. Tukaj v i Calumetu je bil pred dvema mesecema. Odšel je, se ne ve kam. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve | i za njegov naslov, da mi ga naznani, j j ali pa se naj mi sam javi. ker mu ; imam nekaj važnega sporočiti. Če J se mi ne javi, povedal bodem poz-! neje, zakaj ga iščem. — Martin! Murn, 2137 Lorg St., Calumet,' Mieh. (12-13—7) j — ■ ■ ■ '-■■ .-j--- j! NA PRODAJ. Radi bolezni, in od potovanja iz Nevv Yorka proda se po japo nizki ceni izvrstna harmonika domačega staro-ikrajskega dela na 3 vrste z lepo ubranimi glasovi. Rabljena je samo tri leta. Za ceno in pojasnila obrnite se pod šifro: Harmonika, Upravništvo "Glas Naroda", ;82 Cortlandt St., New York, N. Y. (12-13—7) Ne pozabite, da edino ]as igem BRTNJEVEC is importiranega brinja. BRIHJEVBO zaboj od 12 stekle-nie (5 ateklenie 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoši- < ljam. DROtMZK, galona $2.75. Razpoši-] ljam v sodih od 4*6 do 10 ali 60 galoo. TSOPHTJEVEO, galona $2.50. —j ' Razpošiljam v sodih kakor droinik. , i CONCORD DOMAČE VINO, galona 504; v sodih od 50 gaL CATAWBA DOMAČE VIKO, ga-i iona 75^; ▼ sodih po 50 gaL Priložite naročila tnd! denar. JOBK KKA0KEX, __EUCLID. OHIO. i —i^— | | Za vsebino tujik oglasov ni odgo- i »arae M npravaištvo ai arsdništvo VaMlo na^i^rečbo. Z 1. jalijem je nrinola L polovica XVIII. letn&a GLASA NARODA. Tem povodom naj se vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem čitateljem našega lista zahvalimo sa njihovo vsestransko zanimanje sa asi list, kajti j tudi r minoH polovici osemnajstega leta izdajanja lista, se je krog naših naročnikov v vseh krajih Zj edin j enih I držav izredno povečaL I GLAS NARODA bode tudi t nadalje, kakor dosedaj, Uhajal s dvema prilogama na teden in donašal najzanimivejše čtivo in ako nas bodo na-! ročniki v dosedanji meri podpirali, oziroma, ako ae bode njihovo število i množilo po dosedanji meri, potem bo-] {demo v kratkem samogli izdajati list jz prilogo po trikrat na teden, i GLAS NARODA ostane tadi v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, držeč se tvojega neodvisnega rfačela, ki veli: "vsakemu svoje**. One naročnike pa, ki so s naročnino nekoliko zaostali, poživljamo, naj zaostalo naročnino v kratkem poravnajo, ker jim moramo inaee glasom predpisov svežine pošte dopošiljanj« lista nstsviti, kar nam da naravno obilo dela pri vknjiieranjn — in to sedaj, v poletni vročini nikakor ni I preveč prijetno. — Vsakdo naj tndi< skrbi, da nam pridobi po možnosti, veliko število novih naročnikov. Uredništvo in npravništo: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Str., New York, N. Y. j ŽENITNA PONUDBA. Fant, star 27 let, z lepim premože- j njem v gotovini, želi se seznaniti s j Slovenko v starosti 20 do 24 let. Na i denar se ne oziram. Pisma in slike, j kaj ostane tajno, pošljite na: i J. Križan, 102 5th St., Monongahela City, Pa. __ (12-16—7) NA PRODAJ. '_' | Pet let obstoječa dobro obiskana trgovina s hišo in vsem blagom se proda. Več se poizve pri lastniku omenjane prodajalne, bodisi osobno ali pa pismeno. Frank Kebe, 139 Haydenville, Grecnsburg, Pa. (8-19—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika ! Mr. FRANK SKOK A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. Upravništvo "Glasa Naroda". no aH jna ' kani ..........i nms. Oam ma adtnUk*!slrmi* mt | nm UacoL Mi i>o6ilj«mo boCKn* in nerol«tM čari- ! la diroktno v stari kraj In !■■■»»■■« n »predem1: PSUto dm BO CMik. DERGANCE, WIDET1CH A CO, 1#C Arapahoe St^ Peaver, Colorado WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St., New York City, kjer bode dobro postrežen in na raz-polago so vedno čiste sobe za pre-nočenje. Dobra domača hrana. Kose klepala in osle + iz starega kraja + je dobiti pri: Frank Korča 6006 St. Clair Av«.r Gleviland, 0.T Aidrias Hoefirli, 7403 Dmison Avs. N. W.f Glmtantf, 0. ' 1 kopa iz starega kraja Etane $1.60 Obroč (rinks) in ključ stane 35c. 1 klepalo in 1 kladvo stane $1.80 1 brusni kamen (osla) stane 15 in Mas) kot tri kese se ne odpošlje sa jedno naročil Phona 346. FRANK PETKOVSER, iafKi.aetar - Miq Pukli«, 718-72$ Maffcet St., WAUKMAN, EL. PRODAJA fina vina, najbolje iganje te-izvrstne smotke — patentov aaa zdra ' vila. PRODAJA volne listke vsek prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj aaneeljivs I ~ ia poten* UPRAVLJA vse t nstatski posel spada. .jočadela. Zastopnik **CLAS NAROpAM, ti Cwjk^l^W , Is the Best Tobacco Zrn kajenje in čikanje. Tekom zadnjih 40 let je bil ta drobno izrezani tobak najbolj priljubljen. Zavit v skrbno izdelanih zavojih, v ktere ne more priti prah. Dober z* cigarete. V VSAKEM ZAVOJU JE TUDI PAPIR ZA CIGARETE, KI SE DAJE BREZPLAČNO. Pazite na znamko "Gail POPOLNA TEŽA ^Š?^. Pridala si povsodi / Pie American Tobacco Co^^^^S^^^/^ Saccaswrs ta CAS. t U C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE. " (Francoska parobrodna družba«) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Ekapres parnlkl sot "LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOUHAINE'' na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka am dva vijaka —-— ~— • — —— • - -g. H_I mrn^ ——■ « t*-* ' — Poštni parnlkl mos "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, N corner Pearl St., Chesebroogh Baildisg. Pašniki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River is ob sobo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. La Bretagne 14. julija 1910. * LA TOURA1NE 4. avgusta, 1910. •LA LORRAINE 21. julija 1910. * LA BRETAGNE 11. avgusta 1010. *LA SAVOIE 28. julija 3910.* LA PROVENCE 18. avgusta, 1910. POSEBNA PLOVTTBA. V HAVRE:" Krasni parnik ''CALIFORNIE'' odpluje IG. julija ob 3. uri popoldne. Krasni parnik "FLORIDE" odpluje dne 23. julija ob 3. uri popoludns. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 23. julija ob 3. uri popoldan. Parnik nd ava vijaka " CAROLINE" odphije 6. avgusta ob 3. uri popoldne. Paraiki z zvezdo zazaamovasl imajo po dva vijaka. NA PRODAJ. IŠČE SE ORGANISTA, Radi odhoda v stari kraj prodam SIovenca ali Hrvata, kteri je vešč vo-dobro vpeljano krojaško obrt. Tu diU tamburaški ia peV9ki zbor. Pred- je vedno dovolj dela za tri delavce. . v . . __ . v * j______. . nost ima neozenieni. Tsatancneie po- Prodam vse za nizko ceno. Kterega J r veseli, naj se obrne na lastnika f. f. drobnosti daje: Frank Žagar, Pevsko tambuška društvo Sokol, 201 Jackson St., Joliet, 111. 750 New High St., Los Angeles, Cai. (12-13—7) i (12-15—7) I Zvišanje obrestne mere.! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025*00 kron, Varnotni zakladi sklepom 1907. čez ll<4t soč icroru Letni denarni promet 20 ml Jonov kron« NAZNANILO. i Glavna posojilnica f S • r»glatr. zadruga x, neom. zaveto J f LJUBLJANI, Kongresni trg«. 18 | O obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vlog« po t ' 411 | N takoj od daeva vlotitve pa da dneva dvige bras odlitka raft- 9 — ftega davka, teko da dobi uložnik od 100 S. čletLh K. 4 Po 4yi% natoieti denar sa sa celo leta preje pod veji sag* pa in sa 1 lata preje aego naložen po 4%, Rojaki 1 Kdor hoče svoj denar ugodno ia vaeiio aaloHb asj ga poilja ▼ nafte posojilnico. Pošiljat ve sa 3jed. države -posreduje* trrdka FR. SAKSER CO., 82 Cortlandt St., Hewferk. Upravni svel* I Zviiaaie obrestne oiere. ■ M f* Vataaovljeoa doc 16. ivfDiU 190S. Inkorporlrann 32. »prlla 1909 v drtav! P«nn«. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: ' Predsednik: MTHAET. R0VAN&EK, R. P. D. No 1, Coaemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad Johnstown, Pa, Glavni tajnik: IYAN PAJK. L. Box 326, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 623, Conemaufh, Pa. Blagajnik: FRANK 6EGA, L. Box 238, Conemaagb, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6. Con«maogh, Pa. NADZORNIKI: ! JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 506, Conemaugh, Pa. PRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTOiN STR Ali ČAR, nadzornik, Bx 511 Cooemjmgh. Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Conemaufk, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: B. X. E. BRALLIER, G-reeve St., Conctmaiigh, Pa. ■ ■ i o - Cenjen* draltva, oziroma njih uradniki so nljndno proleni pošiljati Bscsr naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse droge dopise pa •a glavnega tajnika. V sta&aju da opazijo dmltv/ni tajniki pri mesečnih poročilih, ali •ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoati, naj se t* nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Draltrn« arl&afU I* (h>ni. Žena se je mzV-r. vala nad tjttbiro »\njtva *K>ža s tem. da ji > ><-/-ala obra« in Porot- niki si» jo t»firir«ti]i in ohriiistvo jc phwkato. Starka se je zgani ila na svojem se-tlr/u in je vzkliknila: l'o je strašilo, to je naravnost »trajno! mi hit m kaj drug»'gat otrok; hitro. liitro!*' In lU-rta r i-kala dalje. Nekoliko ni/je, -e v. dno \ oddelku "Izpred -odtii ,j« je brala iznova: "Žalt»len ilojiH i k. Ze beti j {Kistarano prodajalko v neki trgovini je bil zabijal mlad človek ; ko jo je |Ni(c-m zapustil, je bila uMreiU* iz ma-sevanja z revolver-jem nanj in ga tako jM>fs»lnoma pohabila. Poi-otuiki pa. mora lični možje, >o se jio-ta'vili na -tra-u o*lej»ar-jfii«"4a d« k leta in -o jo ©j>r®«*tili.*r Ze4aj, vredno celo, da radi tega /ivirro; <4mek je ovil |Mitem ljubezen s balami, z najmlajšimi igi-ami edino, kar nam onore oslaiilt i grenke ure na tem *vetu. In zdaj mešate vi novi ljudje vitriol iu revolverje v vse to, kakor l»i metal kdo »meti v steklenice zlatega špan-iskega vina. Beita tii mogla umeti. zakaj se starka jezi. Pomi-li. da je bila {x»ro-čens in da jo je varal njen lastni ttioa!' * ■Starka se je stregla po vsem životu. — ''/.a Isizjo voljo, kake nazore van: »i"«p!|ajo dandanašnji, vam mladirn ti t-k I m u m!'' **(>jir©*ti babiea, zakon je in mora biti -\et!" je odgovii-rila Berta mirno in nuni rt). . In zopet jc >trejvtalo "tarki free, •rce, rojeno v velikem stoletju lep* ljubezni. "Cilj me, dekle: ljobnen, samo ljiilM^/en je sveta! O. po^lu^aj me. }M»ltišiij »tarko. ki je videla tri rodove in ki pozna dobro. o tako dobro i mo-Lo i žensko srce! — Zakon in |jiib«»7.en nimata ničeatar opraviti dfirg s drugim! Poročimo se. da si ustanovimo družino, in družine ustanafv-ljavno, da ** ohrani človeška družba. Dru/Jta morf izhajati brez zakona. Ce je dražba verig*, je vsaka družina • «•'• v njej, I Hi stopi te obroče. „«. j«. • trdno rank n'aterial. Ko se modi človek poročiti, pretehta najprej razmera, pr»-t. r>.en je, skuša z iružiti en*ko ph me, trudi na[rraviti sploh ..,ek»j, kar uaj bi bilo v »ploieu bla- (Konec.) gor. Ta salo šen blagor pa gotovo ] teinei ji na blagostanju in na otro-i-ih. PortH-imo se >amo enkrat, dete moje. ker zahteva svet tako, ampak ljubiti nam je nemogoče dvajsetkrat \ /i\ !jenju, ker nas je narava napra-vila tako. Zakon, vidiš dekle, je podava — ljubezen je instinkt, ki nas ! i a /daj na d«-s:K», zdaj na levo. Ljudje ^o dali pi<-ta\e, ki naj se bore proti našim instinktom:, in tako je tuli prav; ampak instinkti so vedno uočnejši in ni dobro, ustavljati se jim le preveč; zato ne, ker prihajajo od Bttjra. medtem ko prihajajo postave samo od ljudi. Ako bi se življenja ne opletlo z IjirbeKitijo, > toliko ljubezni, kolikor je !e mogoče, kakor se dene sladkor v zdravila za otroke, nihče bi ga ne hot el -prejeti takega, kakršen je!" I torta je odprla prestrašena svoje velike oči in je zamrmrala: "O, babiea. o, babica, človek vendar ne more ljubiti več nego enkrat v življenju!'' Starka je vzdignila svoje trepetajo. e roke proti nebu, kakor bi hotela priklicati še enkrat starega Boga stare ljubezni. In vsa nejevoljna je vzkliknila: P ropal i ste, popolnoma propali, v najnižje prepade ste popadli! Odkar je bita revolucija, ni mogoče več o poKnale poštenja!" Starka se ni smehljala več. C'e je l»ila ohranila njena duša nekaj Vol-tairjeve ironije, imela je tudi nekoliko plameneče tihnzofije Jaques-Jeana Rousseaua v sebi. *Ni-o imele poštenja! Zato ne. ker so ljubile in imele tudi pogum, povedati, da ljubijo f O, ti nespamet! One izmed nas, katere smo se štele za prve dame FVaneije, ki bi bila ostala brez ljubimca, bi se bil smejal ves dvor. Kdor je hotel živeti drugače, mu ni bilo treba drugega, nego iti v samostan. In ve, ve si domišlju-jete morda, da vaši možje ne bodo ljubili iikau vse žin-Jj«nje druge ženske ne^o vast Kakor da bi bilo to mogoče! Ponavljam ti: zakon je potrebna stvar, da more živeti družba, ampak nobenega temelja nima v na-J ravi naše rase. Ali razumea to? In afr ^jrittfftfeS, da nima življenje nič' resnično 'dobrega razen ljubezni? O, kako jo rarcumete vi slabo, kako jo kvarite vi to ljubezen! Po vsej sili hočete napraviti iz nje nekaj slovesnega, kakor kak zakrament ali pa nekaj kakor kaka cunja* ki se jo kupi za denar!" Dekle je \izelo v svoje trepetajoče ( roke nagubane roke svoje babice in je kliknilo iz dna svoje duše: "Nehaj, babica, nehaj — rotim te, nehaj!" ■ a; - « In na kolenih, oči vse polne solz, | je prosila Bo*fa ene same velike lju- | bežni, ene same večne strasti, kakor > jo sanjajo novi pesniki. ^ Starka pa, le vsa polna svetlih in ] jedrih naukov dobrih filozofov osem- ! | najetega stoletja, je vstala jn je po- j ljubila deklico na čelo. | I "Pazi se, ubogo dete!" je zamr- j mcrala. "Če boš verjela takim neum- j nostim, postaneš labko še zelo ne- • srečna na svetu!'* !< -u- Pismo, ki so ga našli pri utopljencu. o Francoski spisal GUV DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLI. Zdi se mi, da poiznam ženske predobro, da bi me mogla katera v resnici omamiti in premagati. Oprostite mi te besede, poizkusiti hočem, da Vam jih pojasnim. Vsako bitje ima svojo duševno in svojo telesno stran. Preden bi mogel jaz ljubiti, se mi zdi, da bi moral naj-(ti med tema dvema principoma popol-' no sklad je. Česar pa do danes nisem • videl nikjer. Vedno je preveč zdaj enega, zdaj drugega. I Ona inteligenca, ki jo imamo pravico iskati pri jženski, prefcn ji damo svoje srce', nima nič opraviti z moAko inteligenco. Je več in je manj. Ženska ojora imeti zdriuv ratitni tčr deli-katen, fin, občutljiv in sprejemljiv dull. Ni treba, da so njene misli krepke. f*>" no4em hrepeiieče in .novega zmožne, ali neobhodno potrebno je. da je bla^, lična, "nežna, da za božjo voljo ni dolgočasna in da ima ono prilagodljivost, ki omogoči, da postane v kratkem času eno in isto z njim. s katerim deli svoje življenje. Glavna njena lastnost pa mora biti takt, ta nejasev. tajinstven, nedoločljiv čut, ki je duši isto. kar je telesu tip.... čuti, ki nam odidrije tisoč skritih stvari, obrisov, kotov in oblik v stvareh, ki jih ne dosežemo več z zunanjimi čutili. Lepe ženske navadno nimajo tiste inteligence, ki bi bila primerna njihovi zunanjosti. Mene pa udari najmanjša taka neskladnost in me rani na prvi mah. . (Konec prihodnjič.) POZOR ROJAKI! a Po dolgem Sun ae mi j« posrečilo i---najti pravo Atpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in zaraatlas, kakoršne ie dosedaj na svetu ni bilo. od katere moškim in ženskim ■rosti in dolgi ladje resnično p ipolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Kavno tako možkim v 6. tednih krasni brki popolnoma zrastejo. Bes natize a v rokah nošah in križičah v 8 dneh popolnom ozdranim. karja očesa bradavice, potne noge in ozebline Be popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim s $500. Piiite po cenik katerega pošljem zastoju. jakob vahčič, p. o. In 69 cleveland. c PRVA slovenska trgovina z obleko, Čevlji, klobuki in majnarskim opravami jo: lohn Košir*, Rock Spring, Wyo. Y zalogi imam največjo izbero krasnih oblek za krste in sicer vsake i cene. Vzamem mero za fine, krasne I obleke, ki so vse garantirane. En i sam poskns vas bode prepričal o ; dobrem izdelkn. Pri meni dobite vsake vrste 6ev-1 Ijev bodisi nedeljskih kakor tndi majnarskih. T zalogi imam tndi vse priprave za majno, lampiee, kape, lopdte in dr. Velika isbera 1 spodnjega perila in druzih potreb-i Uin, ter modernih klobukov pra^ j po nizki eeni. ! , Za obilen obisk se priporoča: John Košir, Rock Springs, Wyoming. '* Vprašujete me. gospa, ali se hočem norčevati iz Vast Vi torej res ne morete verjeti, da bi bil kdo, ki ni nikdar občutil ljubezni? In vendar — jaz nisem ljubil v vsem svojem življenju še nikdar, nikdar. Kako je to mogoče? Kaj vem jaz! Samo to vem, da mi ni bila prilika niti enkrat, spoznati one pijanosti sr-ea„ ki jej pravijo ljubezen, da nisem živel nikdar v onih sanjah, v oni neprestani navdušenosti, v oni blaženi blaznosti, v katero je pahnil lahko druge en sam>lep obraz; me ni nikdar zgrabila, obsedla, razdivjala, dvignila MABTHHA WABHOTGTOB __ CABLOVC A........................... ....... 36 25 ▲BOINTINA U. itipinen de OCEANIA. i TBSTA oU BE K K .....................$50.00, 53.00 1 50. ^f PHELPS BB^ jk CO., Gen. -Agents, ^ Washington Strfh* York ■ . , . ... ./-L........ *.:/. . * t • ■.•/ • ' l Rojakom v Mlnnesoti in Wisconsin« na znanje. I Naš stalni In rojakom r Ameriki leloma dobro posnaai potnik In sa-| stopnik naših listov, yajMHHIMMMttMHjj^HMHM I j H II '' šhM I i AmQe 1| H 1 VE. JANKO FLEfiKO se mudi r Minn, in Wis., kjer bode rojaka obiskal. — Kakor r prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet".- Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih.- Onim pa, ktere obišče morda r prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Sa reeUne tajik oglase* nI edge- vorno ae apravništve ae arednlitva RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zyeza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton; 12,185 ton FINLAND VADERLAND 12,185 ton ■ 12,018 ton ■i Kratka in udobna pot za. potnike v Avstrijo, na Odrsko, Slovensko, RrvaMko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Tosebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji iz malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti &e je na RED STAR LIINE. No. 9 Brotdwtjrl 1306 "F" Street. N. W., '205 McDermot A.«.,' • ' NEW YORK WASHINGTON. D. C. WINNIPEG. MAN' .f 84 State Street. 219 St. Ctiarlea Street, 319 Geary Street. BOSTON, MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO, ILL. MINNEAPOLIS, MINN 1319 Walnut Street. 900 Locuat Street . 31 Hospital Street, ^PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO.; MONTREAL. QUE. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA- ROČAJ TE SE NA "GLAS NAEO-DA", NAJVEČJI IN NAJCSKEJ-ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. J2 Cortlandt St., New York, N. Y., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, h-mw mi« i si«