LETO XXIV. Stev. 266 izdaja CN TISKA Czp »LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOR BENO ZUPANČIČ DREJA UREDNIŠKI ODBOB glavni urednik IN DIREKTOR LISTA IVAN ŠINKOVEC izhaja vsa& dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PRAVICA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK . OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Ljubljane, četrtek, 13. novembra 1958 Diplomati pri predsedniku republike p. ^rioJli! 12- nov. (Tanjug). — Ha ij republike je danes Poldne sprejel naša poslanika ln in Maroku Ilijo Topa- "oskega in Mustafo Viloviča, ki roudita v domovini, ioi + ^?se^nik Tito je danes spreva dosedanjega kanadskega leposlanika v Jugoslaviji, ki naja na novo službeno mesto. nt sPre3emu je bil tudi ge-1 sekretar predsednika republike Leo Mates. Nesoglasja v Seattlu Seattle, 12. nov. (AFP). - Na Konferenci dežel, članic Načrta oiombo, so nastala nesoglasja delegati. Delegati ZDA opo-®rja]o na to, da je treba zasta-7111 vse sile, da bi spodbudili pristni kapital k investicijam v ne-«™h deželah Južne in Jugo-“2 no d ne Azije, delegati azijski* tr k Pa vztraja.io na tem, da je eba po možnosti še povečati se-aanjo državno pomoč ZDA in rugih ^ zahodnih dežel. Azijski se pri tem sklicujejo na wutione in gospodarske nujnosti, antevali so tudi, da je treba Proučiti možnosti, da bi omejili 'nanje cen surovin, ki pomeni o največjih gospodarskih težav, j j katero so azijske dežele za- Vznemirjenje v Bonnu zaradi sovjetske pobude za umik velikih sil iz Berlina v zadnjih dveh letih. Bonn, 12. nov. (AFP). Predstavnik za tisk zahodnonemške vlade Felix Eckhardt je nocoj na sestanku z novinarji prebral poročilo o Berlinu, ki ga je vlada pripravila na svoji današnji posebni seji. Vlada je proti kakršnikoli spremembi državnopravnega položaja Berlina, ki ga zdaj upravljajo štiri velesile — ZDA, Velika Britanija, Francija in SZ. Napoved sovjetske vlade, da bo enostransko ukinila sedanji dr-žavnopravni položaj Berlina, bi imela za posledico poslabšanje sovjetsko-zahodnonemških odnosov. To bi tudi v nevarni meri zaostrilo sedanjo mednarodno politično napetost. Zahodnonemška vlada pripisuje odgovornost za takšen razvoj izključno sovjetski vladi. •»Izjava sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva z dne 10. novembra o četvernem nadzorstvu nad Berlinom vsiljuje zaključek, da se namerava sovjetska vlada enostransko odpovedati mednarodnim sporazumom.-« Prav zaradi tega se zdi zahodnonemški vladi potrebno jasno izjaviti, da mora takšen korak negativno vplivati na sovjet-sko zahodnonemške odnose. Vlada se v svoji izjavi posebej obrača na zahodne države. »Vlada, berlinsko prebivalstvo in nemški narod zaupajo zahodnim državam,« ki so izjavile, da bodo ohranile četverno kontrolo Berlina in da ne bodo ostale ob strani, če bo mesto ogroženo. Eckhardt je izjavil, da je zahodnonemška vlada nenehno v stikih z vladami zahodnih držav. Na vprašanje, v kakšni obliki bi lahko konkretno prišla do izraza zaostritev odnosov med Zahodno Nemčijo in SZ v tej zvezi, je Macmillan vztraja pri svojem načrtu o upravni ureditvi na Cipru London, 12. 'nov. (Tanjug) Mi-trski predsednik Macmillan je ocoj v spodnjem domu izjavil, a na Cipru še nadalje uveljavijo načrt vlade, ki ga je označil a »načrt političnega napredka«, W repe, ki jih ta politika do-oca. Vlada si bo nadalje prizadevala, da bi z Grki dosegli spo-«zum 0 tem vprašanju, toda »red n varnost«, je dejal, bo zaščitila vsemi potrebnimi ukrepi. V razpravi v OZN si bo prizade-Z®«. da ne bi otežila sporazuma, marveč da bi omogočila trojno onferenco. Macmillan je potrdil aupanje v sedanjo upravo na Ci-*'ry in s tem odgovoril na zahtevo , konservativne skupine, naj 1 guvernerja Foota zamenjali z eeneralom Templerjem. Laburistična opozicija je bila ^zadovoljna z Macmillanovimi 2 Va jan ji. Sedanje težave na Ci- pru so po njenem mnenju dejansko posledica vladnega načrta. O Spaakovem predlogu, naj bi odložili britanski načrt, dokler ne bi bil dosežen sporazum, je Macmillan dejal, da je Spaak res stavil takšen predlog, da pa ni bil formalen in da po prepričanju britanske vlade uveljavljanje njenega načrta ne prejudicira končne ureditve ciprskega vprašanja. Grotewohl o berlinski pobudi Hruščeva Berlin, 12. nov. (Tanjug) Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je na 'današnjem sestanku z novinarji izjavil, da vsebuje predlog sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva o državnopravnem položaju Berlina nove stvarne možnosti za ureditev nemškega vprašanja. Zlasti je podprl izjavo Hruščeva, da je naposled napočil čas, ko naj se velesile temeljito poglobijo v vprašanje, kako čimprej doseči umik tujih čet iz Nemčije. Ta umik, je dejal Grotewohl, je lahko dober pogoj za neposredno sporazumevanje med Nemci. Mirovna pogodba z Nemčijo, je dejal, je nujno potrebna za ureditev nemškega vprašanja, a je ne bodo sklenili, če ne bodo upoštevali zahtev Sovjetske zveze glede njene varnosti. Novinarjem je ob zaključku sestanka razdelil »Belo knjigo« vzhodnonemške vlade o »agresivni politiki Zahodne Nemčije«. Eckhardt omenil diplomatske odnose, trgovinsko sodelovanje in kulturno izmenjavo med obema deželama kot torišča, ki bi bila lahko prizadeta zaradi morebitnega sovjetskega enostranskega ukrepa in dokončno prepustitvijo funkcij V Berlinu, ki so jih doslej v Berlinu opravljali sovjetski organi, vzhodnonemški vladi. Vsi zahodnonemški časniki danes obširno razpravljajo o nepričakovano zaostrenem položaju v zvezi z Berlinom. »Frankfurter Allgemeine Zeitung« in drugi listi menijo, da pomeni prepustitev kontrolnih funkcij, ki jih je opravljala Sovjetska zveza v vzhodnem Berlinu, vzhodnonemški vladi, ukrep, katerega namen je doseči mednarodno pripozna-nje Vzhodne Nemčije. S sporazumi o Berlinu je bila zahodnim državam zagotovljena zveza z zahodnim Berlinom po železniški, cestni in zračni poti. Če bi SZ zdaj prepustila svoje kontrolne funkcije Vzhodni Nemčiji, bi morale zahodne države zahtevati od le-te dovoljenje, da lahko vzdržujejo promet z zahodnim Berlinom, kar bi po mnenju zahodno-nemških listov pomenilo tudi njihovo pripoznanje Vzhodne Nemčije. j Ženevski konferenci še vedno na lovn za svojim dnevnim redom Ženeva, 12. nov. (Reuter). Strokovnjaki Vzhoda in Zahoda na konferenci o ukrepih proti nenadnemu vojaškemu napadu so se danes drugič sestali za zaprtimi vrati. Naša nota Albaniji Beograd, 12. nov. (Tanjug). -ugoslovansko poslaništvo v Ti-rani je danes poslalo albanske-11111 zunanjemu ministrstvu protestno noto v zvezi z govori, ki So jih imeli predsednik albanske ''lade Mehmed- Sehu 5. novem-“ra ob proslavi 15-letnice usta-n°vijtve Zveze albanskih žena, namestnik predsednika albanske viade Spiro Koleka na akademiji ®-* novembra, posvečeni obletnici Oktobrske revolucije, in prvi sekretar CK albanske Partije dela Murphy o mednarodni kontroli oboroževanja Milivaukee (Wisconsin), 12. novi (Reuter-AFP). - Namestnik državnega podsekretarja Robert Murphy je včeraj v Milwaukeeju Sovoril o zunanjepolitičnih problemih. Med drugim je menil, da bodo razgovori med Vzhodom ln Zahodom zgostili okrog treh Problemov: kontrola ukrepov za zmanjšanje klasične oborožitve, opustitev proizvodnje jedrskega °rožja in Izkoriščanje vesoljskega prostora zgolj v miroljubne namene. Murphy je dejal, da bo ^eba »pri vseh ukrepih na področju razorožitve upoštevati možnost, da bi kontrolirali uveljavljanje teh ukrepov*. VREMENSKA NAPOVED ZA CfeTRTEK, 13. NOVEMBRA IS5« „ JPretežno oblačno, sprva vmes Se j,"3! Padavin. Temperatura med 4 in v Primorju okoli is stoplnl Celztla Primorskem bo burja. Nad Sredozemljem se zadržuje pod-I?0!« nizkega zračnega pritiska ln se e nadalje poglablja Zahodno Evropo *ajel zelo hladen zrak. naSl lrrajl *raka° Se vedno v območju toplega Enver Hodža 7. novembra na sprejemu, ki ga je priredil sovjetski veleposlanik ob isti proslavi. V zadnjih dveh primerih sta bila jugoslovanska predstavnika, čeprav sta bila uradno povabljena, prisiljena oditi z akademije ozl roma sprejema. Nota jugoslovanskega poslaništva poudarja, da je bila Jugoslavija v teh govorih tarča žaljivih in klevetniških napadov, katerih namen je, da skrajno zaostrijo, a tudi onemogočijo sleherne odnose med obema sosednima deželama, kar pomeni del politike, ki jo uveljavlja albanska vlada nasproti Jugoslaviji. Albansko zunanje ministrstvo note ni hotelo sprejeti. Tak kolos izkoplje na mah kubik zemlje oziroma blata j Pri gradnji prekopa Donava-Tisa-Donava že presežen letni plan Do 1. oktobra izkopanih že 6,5 milijona kubikov zemlje — Vsak dan novih 3155 kubikov — Prihodnje leto bo ponekod že omogočeno namakanje oziro- mo odvajanje odvečne vode Po seji je bilo objavljeno poročilo, ki pravi: Konferenca izvedencev za proučevanje morebitnih ukrepov, ki bi lahko preprečili nenadni napad, in za pripravo poročil o tem vprašanju svojim vladam je nadaljevala razpravo o svojem delovnem načrtu. V današnji razpravi so sodelovali delegati CSR, SZ in Albanije ter vodja ameriške delegacije Foster. Seji je predsedoval vodja sovjetske delegacije Kuznecov. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Ženeva, 12. nov. (AFP). Danes popoldne je bila seja predstavnikov jedrskih sil, ki se dogovarjajo o opustitvi jedrskih poskusov. Seji je predsedoval sovjetski delegat Carapkin. O konferenci so objavili uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so na •►sestanku, predložili sovjetski načrt sporazuma o opustitvi poskusov z jedrskim orožjem, dva revidirana načrta dnevnega reda, ki sta jih predložili delegacija SZ oziroma delegaciji ZDA in Velike Britanije, kakor tudi dokument, ki ga je predložila Velika Britanija o prelimi narnih oblikah, s katerimi bo treba računati ob ustanovitvi učinkovite mednarodne organizacije za kontrolo sporazuma o opustitvi jedrskih poskusov.« Novi Sad, 12. nov. (Tanjug). — Graditev največjega objekta v našem kmetijstvu, prekopa Donava—Tisa—Donava, dobro napreduje. »Fronta« graditve na odsekih v Banatu in Bački je dolga nad 100 km ali petino glavnega kanalskega omrežja. Do 1. oktobra so izkopali 6,500.000 kubikov zemlje in s tem presegli letni plan izkopa. Računajo, da bodo do konca decembra izkopali še milijon kubikov zemlje. Ta uspeh so dosegli s popolnim izkoriščanjem strojev čez poletje, i. deseturnim delovnim dnevom in z delom v dveh izmenah. Medtem ko izkop prekopa Donava—Tisa—Donava dobro napreduje, pa programa izgradnje objektov na tem hidrosistemu niso izpolnili, to pa zato, ker uredba o posebnih pogojih izgradnje stanovanjskih in upravnih poslopij zahteva, da pristojne oblasti revidirajo vse projekte in odobre normative. Razen tega se več licitacij za dela ni posrečilo, ker se ni prijavilo dovolj podjetij ali pa ponudbe glede cene niso ustrezale. Zmogljivost strojev zdaj na prekopu omogoča, da izkopljejo vsak dan po 3155 kubikov zemlje. Ob koncu prihodnjega leta bo mehanizacija do kraja izpopol- njena, tako da bo leto 1960 leto polnega učinka pri izgradnji prekopa. V direkciji menijo, da imajo že zdaj na razpolago takšno strokovno in materialno silo, da lahko samostojno zgrade osnovno kanalsko omrežje v predvidenem roku. MOČVIRJE BORUGO 2E OSUSUJEJO 2e prihodnje leto bo imelo naše kmetijstvo praktične koristi od tega edinstvenega hidrosiste- ma. Ob izlivu rečice Jegričke na enem izmed odsekov se bo na pomlad prihodnjega leta že začelo odvajanje odvečne vode. Tudi na odseku Sombor—Srpski Miletič bo omogočeno odvajanje vode iz Donave po prekopu Bez-dan—Bečej, s čimer bodo ustvarjeni pogoji za namakanje nekaterih polj. Na odseku Vlajkovac —Straža—Jasenovo so že začeli osuševati močvirje Borugo. Vse hidrotehnične naprave pa bodo delovale, ko bo prekop dograjen. Takrat bo omogočeno odvajanje odvečne vode z nad 760.000 ha zemlje in namakanje 360.000 ha rodovitnega polja. Z uporabo odvajanja vode in namakanja se bo pridelek pšenice v Banatu in Bački povečal za 330.000 ton, koruze za 820.000 ton, sladkorne pese za 900.000 ton, sočivja pa za letno 560.000 ton. Stavka pri »Chryslerju« Detroit, 12. nov. (AFP). — V eni največjih ameriških tovarn avtomobilov »Chrysler« v Detroitu se je začela velika stavka, ki grozi, da bo povsem ohromila proizvodnjo v tovarni. Od skupno 70 tisoč delavcev jih več kot 16.000 ne dela. Delavcem se je pridružilo tudi 8000 inženirjev in uslužbencev. Stavka se je začela v zvezi s sporom med ravnateljstvom tovarne in sindikalno unijo avtomobilskih delavcev, ki zahtevajo plačilo za nadurno delo. Uporaba vesolja v političnem odboru Generolne skupščine OZN Motorji na tekočem traku v tovarni avtomobilov v Detroitu New York, 12. nov. (Reuter) V političnem odboru Generalne skupščine OZN se je danes začela debata o miroljubni uporabi vesoljskega prostora. Po predlogu ZDA naj 'bi odbor proučil program za mednarodno sodelovanje v vesolju, medtem ko SZ predlaga prepoved uporabe vesolja za vojaške namene, izločitev tujih vojaških oporišč in ustanovitev agencije za vesolje pod okriljem OZN. Prvi današnji govornik je bil predstavnik SZ Zorin, ki je ob- | tožil ZDA, da pripravljajo nap§.d bo jutri, na ZSSR iz vesolja, nato pa za-j vrnil ameriški predlog o medna-| rodnem sodelovanju v vesolju, j ker je postavljen ločeno od vprašanja razorožitve. Ameriški delegat Cabot Lodge Nemško posojilo Grčiji , ' Bonn, 12. nov. (AP) Po zaključku tridnevnega uradnega obiska grškega premiera Karamanlisa v Bonnu je bilo nocoj objavljeno skupno poročilo o razgovorih Ka-ramanlis—Adenauer, v katerem je rečeno, da je Zahodna Nemčija dala Grčiji posojilo v znesku 200 milijonov mark za razvoj grškega gospodarstva. Poročilo dodaja, da sta Sefa vlad govorila o vprašanju Cipra, ponovne združitve Nemčije, evropskih problemih, položaju na Bližnjem vzhodu in , vprašanjih medsebojnih odnosov. je Zorinu očital, da je napačno prikazal dejstva. Ponovil je ameriško stališče, da morajo oporišča služiti vsem za skupno obrambo, in poudaril, da je smoter ameriške politike uporabljati vesolje v miroljubne namene. Italijanski predstavnik Am-brosini je obrazložil nekaj osnovnih načel v zvezi z uporabo vesolja in predlagal, naj bi Generalna skupščina pozvala vse države, da podaljšajo mednarodno geofizikalno leto. Nova seja političnega odbora Petrolejska stavka v vsej Argentini kljub izjemnemu stanju Buenos Aires, 12. nov (AFP). Parlament je s 97 proti 37 potrdil izjemno stanje, ki ga je vlada odredila za 30 dni. Policija je ponoči aretirala nad 250 ljudi, med njimi tudi več sindikalnih delavcev. Skoraj vse sindikalne unije so protestirale proti izjemnemu stanju, unija petrolejskih delavcev pa je nocoj razširila stavko na vso deželo. Delavci in uslužbenci v petrolejski industriji v pokrajini Mendozi stavkajo že od 31. oktobra v protest proti temu, da je vlada sklenila s tujimi družbami pogodbe o izkoriščanju argentinskega petroleja. Beograd, 12. nov. (Tanjug). — V prvih devetih mesecih letošnjega leta so imela naša letovišča blizu dva milijona prenočevanj tujih turistov ali 27 odstotkov več kakor lani. Po zadnjih podatkih Komisije za tujski promet Turistične zveze Jugoslavije je bilo letos pri nas največ turistov iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Velike Britanije. Znatno je naraslo tudi število turistov iz skandinavskih deiel, Holandije, Švice in Belgije, vtem ko je bil turistični promet s Francijo tn vzhodnoevropskimi deželami v primerjavi z lanskim letom znatno manjši. Ker naše gostinstvo nima dovolj hotelov, lahko za sedaj pričakujemo nadaljnje povečanje turističnega prometa samo pred hotelskih sob za posamezne tuje turiste. Letos je bilo število prenočevanj tujih turistov v primorskih letoviščih že v prvih osmih mesecih večje kakor lani vse leto. Samo v Hrvatskem Primorju so imeli letos v prvih devetih mesecih nad poldrugi milijon prenočevanj ali dve tretjini vsega tujskega prometa v Jugoslaviji. Največ tujcev je bilo v Opatiji, in sicer nad 342.000, nadalje v Dur brovniku (147.000), na Rabu (106 tisoč), v Lovranu in Crikvenici (po 96.000) itd. Znatno je naraslo število tujih turistov tudi v manj znanih letoviščih Črnogorskega Primorja in Istre. Alpsko področje Slovenije je bilo letos zelo privlačno tudi za tuje turiste. Po nepopolnih podatkih Turistične zveze Jugoslavije so narasli dohodki v deviznih sredstvih Opatija Mednarodna konferenca o zakonodaji glede bivših borcev in žrtev vojne Beograd, 12. nov. (Tanjug). — V Haagu bo od 16. do 26. novembra mednarodna konferenca 0 zakonodaji, ki se nanaša na bivše borce in žrtve vojne. Konferenco organizira Svetovna zveza bivših borcev (FMAC) v sodelovanju z nizozemsko vlado. Razen strokovnjakov, ki so jih določile vlade in narodna združenja borcev, se bodo konference udeležili ministri in druge ugledne osebnosti iz raznih dežel. Več ministrov je pripravilo referate o bivših borcih in vojnih žrtvah v svojih deželah ter politiki vlad v teh vprašanjih. Referat o družbenem in pravnem položaju borcev in vojnih žrtev v Jugoslaviji bo prebral na konferenci član Zveznega izvršnega sveta Velimir Stoj nič. sezono in po njej. V aprilu, maju in juniju je bilo letos blizu 126 tisoč prenočevanj več kakor lani v istih mesecih, oziroma približno za tretjino. Razen tega je pričakovati letos znatno več tujih turistov pozimi. REZERVIRANJE HOTELOV NAJ IMA DOLOČENO MEJO Da bi zagotovili zanesljivo število gostov iz tujine, naši turistični uradi v tujih deželah že vnaprej rezervirajo vse hotele in tako onemogočijo nastanitev individualnih turistov. Zato izgublja gostinstvo mnogo turistov iz ZDA in .nekaterih evropskih' dežel, ki nočejo potovati v skupinah. Komisija za tujski promet je ocenila takšno prakso turističnih hotelov kot škodljivo za razvoj turizma nasploh in ukrenila vse potrebno, da se za prihodnjo sezono zagotovi čimvečje število 7000 ŠTUDENTOV NA UNIVERZI V SKOPLJU Skoplje, 12. nov. (Tanjug). Na. sedmih fakultetah univerze v Skeplju se je vpisalo letos nad 7000 študentov, od teh kakih 6000 rednih. Lani je hodilo na predavanja 4549 rednih in 1326 izrednih slušateljev, če ne računamo študentov Višje pedagoške šole. Največ novih študentov se je vpisalo na pravno fakulteto — kakih 500 (skupaj s starimi kakih 1300, ker so se samo na tej in na ekonomski fakulteti vpisovali brez natečaja). Najmanj novih študentov se je Opisalo na prirodoslov-no-matematično in medicinsko fakulteto, kjer je bilo vpisovanje omejeno. Prejšnja leta so se štu- dentje najbolj zanimali za medicinsko fakulteto, ki ima zdaj 880 slušateljev. Plenoma seja CK ZK Črne gore Titograd, 12. nov. (Tanjug). Pod predsedstvom Blaža Jovanoviča se je začela davi v Titogradu plenarna seja Centralnega komiteja ZK Crne gore, na kateri, obravnavajo nekatere naloge sindikatov v razvijanju delavskega samoupravljanja • in zboljševanju življerij-skega standarda. Seje se udeležujeta tudi člana Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmano-vič in Veljko Vlahovič. v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim za 10 odstotkov, kar ne ustreza povečanju turističnega prometa. Devizni dohodki so malo narasli zato, ker so se tuji turisti spričo zasedenih hotelov ustavljali v cenejših penzionih ali po zasebnih hišah in v campingih. TIHOTAPSTVO DINARJEV IZ TUJINE Glavni vzrok nezadostnega povečanja deviznih dohodkov pa je v tihotapstvu dinarjev iz tujine. Na zadnji seji Komisije za tujski promet so sklenili zahtevati od organov carinske službe ostrejšo kontrolo na mejnih prehodih v Avstrijo in Italijo, kjer se mnogi turistični uradi in posamezniki ukvarjajo s prepovedano trgovino s tujimi valutami. Čeprav so pristojni organi večkrat ugotovili, da so sedanje cene storitev turističnih podjetij in gostinstva realne, se vendar uveljavlja težnja po zvišanju cen. Turistična zveza Jugoslavije in republiške gostinske zbornice bodo ukrenile vse potrebno, da bo ostalo zviševanje cen v realnih mejah. V teh deževnih dneh srečujemo po parkih le ljudi, ki hite po svqjih opravkih S SEJE PREDSEDSTVA OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA Ljubljanske mestne občine so se uveljavile Novi občinski družbenoupravni organi v mestu uspešno rešujejo pereča vpfd* šanja — Predlog za združitev okrajnih vodstev Zveze športov in »Partizana8 Ljubljana, 12. nov. Na Okrajnem odboru SZDL Ljubljana je bila seja predsedstva Okrajnega odbora. Na seji so razpravljali o predlogu perspektivnega plana gospodarskega razvoja okraja. Predlog bodo v kratkem predložili v razpravo plenumu SZDL, nato pa občinskemu ljudskemu odboru in zborom volivcev. Na seji so nadalje razpravljali o nekaterih vprašanjih upravno teritorialne razdelitve okraja. V okraju je nekaj občin, ki spričo socialno-gospodarskega in teritorialnega položaja nimajo možnosti za razvoj v pravo samoupravno skupnost. Nasprotno pa so na predsedstvu ugotovili, da so se ljubljanske mestne občine uveljavile, da jih je velika večina ljubljančanov sprejela. Z njimi se je oblast z novimi družbeno upravnimi organi približala državljanom. V sorazmerno kratkem času se že kažejo uspehi pri reševanju perečih vprašanj, ki so se prej zelo počasi reševala. Ker se tudi v Ljubljani širijo govorice o ukinitvi mestnih občin, smatra predsedstvo, da ni razlogov za govorice o ukinjanju teh občin v mestu Ljubljani. TELESNOVZGOJNE ORGANIZACIJE PREVEC RAZDELJENE V zvezi z resolucijo pravkar končanega kongresa telesne kulture so na predsedstvu razpravljali o položaju v okraju. Ugotovili so, da je Okrajni odbor SZDL že na svoji seji v februarju 1956 ugotovil vrsto slabosti pri telesrio-vzgojnem delu. Mnoge od njih so posledica tega, ker so organizacije, ki na tem področju delajo, preveč razdeljene. Tako namesto skupnega dela prihaja včasih do nesporazumov, ki stvari samo škodujejo. Na podlagi teh ugotovitev je bil -osnovan iz vodstev Zveze Razstava poljskega plakata Beograd, 12. nov. (Tanjug). V prostorih muzeja uporabne umetnosti v Beogradu bodo 15. novembra odprli razstavo poljskega plakata, ki jo organizira Komisija za kulturne stike s tujino. Sedem-inštirideset avtorjev raznih rodov umetnikov bo razstavljalo kakih 140 plakatov. športov in »Partizan« koordinacijski odbor. Ta naj bi koordinira in usmerjal delo obeh organizacij. Iz izkušenj v nekaterih občinah in predlogov, ki jih je izde* lalo vodstvo koordinacijskega od' bora, pa tudi v interesu boljše®3 razvoja telesne kulture v okraju« je predsedstvo sklenilo predlagati vodstvom obeh organizacij, na] se združita v enoten vodstven organ. Ureditev dolgov in terjatev do češkoslovaške :n Madžarske Urad za zaščito jugoslovans- 1888. leta še v Džibutiju, pa ajmanjši del Somalije. Vendar ni brez pomena, ker gre od Abebo. Zaradi tega si nihče ni niti prizadeval, da bi v deželi razvil kakšno industrijo. Stvar je bila opravljena, če so lahko ob koncu leta ugotovili, da bo dovolj hrane za vse. V zadnjem času so začeli Italijani pospeševati pridelovanje bombaža, Britanci pridelovanje banan, Francozi pa so pospeševali promet v Džibutiju (lani '750.000 ton) ter pridobivanje morske soli (lani 60.000 ton). interesa, da bi se vse tri Somalije združile v eno. Somalci imajo nekaj sličnih potez z Arabci. Zaradi tega na Zahodu že opozarjajo na to, da bi utegnila priti nova država pod vpliv Kaira. Za zdaj pa imajo Somalci pred seboj prvo konkretno nalogo: pripraviti vse na to, da bodo lahko čez dobro leto dni sami prevzeli oblast vsaj v enem, največjem delu svoje dežele, in dokazali, da lahko žibutija, ki je od januarja 1946 Pr<>sta luka, malone 800 km dolga eleznica na Adis Abebo. In vrh ega ieži Džibuti v bližini preho-ocea* ^e^e®a moria v Indijski Somalija pa ni samo razdeljena na tri dele, ampak je tudi pod ‘remi močno različnimi režimi. “lvša Italijanska Somalija (500 «soč kv. kilometrov in 1,4 milijona prebivalcev) je od druge svetovne vojne dalje v skrbstvu P^N, vendar pa je uprava dežele kot mandat ostala v italijanskih Jpkah. Britanska Somalija (180 »soč kv. kilometrov s 550.000 pre-mvalci) je protektorat z glavnim mestom Berbero. Francoska Somalija pa je bila (Jo najnovejše «staye prekomorsko ozemlje, ko-°^ija, ki jo je upravljal franco-ski guverner. ,. Najtežjo usodo je imela gotovo “ivša Italijanska Somalija. Leta 1935 jo je izkoristil maršal Grajani kot oporišče in izhodišče za vdor v Etiopijo z juga. Vendar Se italijanska vojska med drugo svetovno vojno tam ni dolgo obdržala. Britanski gemeral Allan ^ordon Cunningham je 24. februarja 1941, že po šesttedenski °tenzivi prisilil italijansko poveljstvo v Etiopiji h kapitulaciji, britanske čete so ostale v bivši “alijanski koloniji še precej let P? Vojni, dokler ni končno Ita-Po nalogu OZN spet prevzela uPravo dežele, toda le začasno in ^ Pogojem, da postane Somalija 1960. leta neodvisna dežela. Na to se zdaj pripravljajo vse stranke v Somaliji, zlasti še najmočnejša »Liga somalske mladi-!1&“> ki jo vodi Isa Abdulahi. Končni cilj te stranke je združitev vseh treh delov Somalije v «no celoto. Bodoča združena Somalija bi torej merila okrog 700 tisoč kv. kilometrov in štela okrog ®va milijona ljudi. To je za zdaj daljna perspektiva, vendar vidijo vse stranke edino v njej dokončno rešitev somalskega vprašanja. Dokler bo Somalija razdeljena na tri dele, bodo o njeni usodi odločali tujci. Gotovo Pa bo konec italijanske uprave v Somaliji in s tem zvezana osamosvojitev bivše italijanske kolonije močno vplivala v smeri zdru zitve vseh treh delov dežele. Nova in združena Somalija se bo naslanjala na široki fronti na Indijski ocean in Adenski’ zaliv. ze sedaj opozarjajo nekateri na Pomen tako imenovanega Afriškega roga. Ozemlje države ob njem bi bilo vse prej kot zaokroženo, Ena izmed posledic razdelitve Somalije na tri dele je bila tudi ta. da je bil gospodarski razvoj v teh delih povsem raznolik. Italijani so gradili ceste, ker jim je bila Somalija odskočna deska za napad na Etiopijo. Za Britance 3e bila s svojo luko Berbero le nekakšen ščit Adena. Za Franco-ze pa je bila Somalija postaja na P°ti v dežele ob Indijskem in Tihem oceanu in pretovarjalna Ni treba posebej poudariti, da žive in tudi sami vladajo v njej. zahodne države nimajo nobenega M. O. ra celo v pogajanjih s posameznimi deželami Skupnega trga. socialistična stranka. Medtem ko so demokristjani ponekod utrdili 1265 od skupno 2150 občinskih mandatov, levica 476, stranke v centru 141 in desnica 5, medtem ko so si ostale mandate razdelile lokalne stranke. Na Siciliji so demokristjani prav tako okrepili svoje pozicije: v 41 občinah so dobili 406 od skupno 821 mandatov, medtem ko so dobili: levica 164 mandatov, center 52 in desnica 179 manda- da ip17a qPrlanii postni nn. I center 3z in desnica 179 manda eaianiih odgovorna VriS, Rrt I “ tov- Stevil° §lasov za demokri- gaj an j ih odgovorna Velika Bri- dobile nekaj manj glasov kot na tanila m da si koristi te dežele i prejšnjih volitvah, in Francije neposredno nasprotu-j Na volitvah v občinah z več jejo. Francoske težave so stvar- j ko 10 000 prebivalci) ki se jih je ne, pravi na koncu, toda tisti do- | udeležilo nad 230.000 volivcev, so govori, na katere misli Francija i dobili demokristjani okrog 43 % — kolikor so sploh jasni — ne-1 glasov oziroma 5 °/o več, KPI22°/o posredno nasprotujejo koristim in : ali 2% več, socialisti pa 16°/o. težnjam ne samo Velike Britani- j Socialni demokrati, ki so dobili je, marveč praktično tudi vsake ! okrog 5 °/o glasov, so prav tako druge evropske dežele, pa naj bo za malenkost okrepili svoje pozi-vključena v Skupni trg ali ne. cije, medtem ko se je Število za stjane se je povečalo za 2 °/o, vtem ko je levica izgubila okrog 3 °/o glasov. Birel Kosim Džibuti FRANC. SOMAL1J 4 Aiša o-Z. Zeila Beri BRIT. OMAL1JA -y Diredava *\Hargei h ;-viV jm ^oGP^ov * jHarar, /fyf Geribctn X N. * M <3a!«k«jo ITAL. SOMALIJA • omir ^ EI.Bur Qcjur BfeletUen HcJrcTrder« 1 Bulo Burti { BurAkaoa Balad Magdisu AfmaduiSelib MAL!|A ismaju desnico oddanih glasov zmanjšalo od 13 na 10 °/o. V občinah z manj kot 10.000 prebivalci so dobili demokristjani Razprava o scvietskem predlogu v MIO Pariz, 12. nov. (Reuter). Poučeni krogi pravijo, da so na današnjem sestanku Stalnega ^veta Atlantske zveze govorili o izjavi sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva glede državno-pravnega položaja Berlina. ZDA, Velika Britanija in Francija so “V"”1 TZ- obrazložile svoja stališča. I nosti z alžirskimi borci. Protifrancoska stavka V Maroku Rabat, 12. nov. (AFP). isHklal je pozval ljudi na splošno stavko, ki naj bi bila Jutri od 10. do U. v protest proti ravnanju z Ben pelo in Z VSEH STRANI SVETA USPEH LABURISTOV I Kakor pol-očajo lz Hamburga, se je davi tudi na vse obalno področje V WALEŠU I Severnega morja spustila nenavadno Pontypool (Wales), 12. nov. (AP). gosta megla. Ponekod je bilo moč Na nadomestnih volitvah v Spodnjo videti komaj 30 do 50 m daleč. Po- zb orni c o je zmagal laburistični kan- morski promet je bil že včeraj ustav-didat Leo Abse. Dobil je okrog 20.00« Men. v severozahodnem delu Zahod-glasov, njegov konservativni tekmec ne Nemčije je bil prekinjen letalski Paul Thomas pa le 6237. Volitve so promet, promet na ceitah pa se je bile razpisane zaradi tega, ker je po- zmanjšal. Bilo je več prometnih stal dosedanji poslanec Donald West nesreč. lord ln je tako izgubil pravico, biti član Spodnjega doma. NORMALIZACIJA RAZMER V PAKISTANU Karači, 12. nov. (AFP). Sinoči so tu objavili, da so se čete umaknile lz mesta in da so bila ukinjena vojaška sodišča, ki so jih ustanovili I po vojaškem udaru 7. oktobra. Po- V Srednji Italiji pa Je divjal močan vihar. V Rimu je razdejal an poškodoval več hiš. V južnem predmestju Rima je bil en človek ubit, tilje pa ranjeni. 45 ljudi je ostalo brez strehe. "•NEZANESLJIVI« CIPRSKI GRKI London, 12, nov. (Tanjug). Tu so Avstrijsko priznanje Rim, i2. nov. (Tanjug). »Po-polo« je te dni objavil članek svojega dopisnika z Dunaja, v njem obravnava odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Element poslabšanja in celo zaostritve odnosov med obema deželama, pravi dopisnik, je neurejeni ali začasno na novo urejeni problem šolskega pouka na Koroškem, kjer živi slovensko prebivalstvo. Časnik navaja izjave avstrijskih voditeljev, ki zavračajo jugoslovansko protestno noto, in zaključuje: »Šolsko vprašanje v zvezi z dvojezičnim poukom na Koroškem je moč urediti samo z dokončnim zakonom, ki bi zamenjal začasno uredbo, katero je zdaj suspendirala celovška vlada. Res je, da Dunaj in Beograd nista sklenila pismenega dvostranskega sporazuma, na podlagi katerega bi lahko Jugoslavija posredovala v kontroli nad uveljavljanjem ukrepov, ki se nanašajo na slovensko narodnostno skupino kot enakopravnega činitelja. Res pa je, da določbe 7. člena državne pogodbe odrejajo zaščito manjšin, ki doslej ni bila zadostno zajamčena in je bila zdaj celo še oslabljena.« TIHOTAPSTVO ZLATA V PAKISTANU Karači, 12. nov. (AP). V Arab- = ročllo pravi, da bodo'odslej za vse ! ^čell sprejema« prostovoljce za po- skem morju so .našli v podvodnih kazenske zadeve SDet orištoina le ' možn<> službo v britanski vojski na skrivališčih, 10 milj daleč od Kara-red«*^TvoX TTL vi Cipru- Prostovoljcii bodo zaposleni v ff« Lso primerih rovarjenja proti državi. h™, i.............................. ... . JESENSKE MEGLE preskrbovalni službi namesto clpr- ' v tenl tednu že trikrat našii skupno skih Grkov. Vojaške oblasti so iz okrog 50 ton zlata, skritega v pod-upravne službe, iz vojaških menz in vodnih votlinah. Našli so tudi 875 skladišč odpustile okrog 5000 cpr- zlatih souvereignov. Domnevajo, da Pariz, U. nov. (Reuter). Na Pariz' Grkov- ie* da s« »zanesljivi, bedo “d“il «e ve^ sHrHega zlata, je danes prvič to Jesen legla megla. “Si^oda^majln?£l ves letalski promet na letališčih Orly j mUxi, ko so zala uveljavlja« bri- ^Ho^oS čez “Tm^ J ne" prt' ■» in Le Bourget je ponoči zastal. I tanski načrt za Ciper. laze. KAKO VARAJO tega pa zaprositi za dovoljenje, ki ga vpišejo v njegovo osebno izkaznico. Za celo vrsto obmejnih vasi takšnih dovoljenj sploh ne izdajajo, povsod drugod pa največ za 30 dni. Takšni predpisi mečejo značilno, luč na birokratsko popačenost socialističnih od- Poskus varanja v zvezi s šolami, kakor ALBANSKA GONJA PROTI NASI DEŽELI smo ga razkrinkali, je skoraj nepomemben v primerjavi s tistim, kaj vedo albanski voditelji in tisk povedati v zvezi s -pokolom šiptarjev v Jugoslaviji.« Albanski voditelji zelo dobro vedo, da so se naša narodnoosvobodilna vojska in varnostni organi med vojno in neposredno nih albanskih voditeljev balisti niso zdaj, linskih metod vladanja na tla nekdaj nosov v Albaniji, kjer so v zadnjih desetih po njej na Kosmetu borili proti italijan- 13 let po vojni, napravili naivne in de- skrajno zaostale Albanije je ustvarila po- letih mnogi ustanovitelji in voditelji parskim fašistpm, nemškim nacistom in pro- dolžne. Ko je Mehmed Sehu zdaj govoril seben tip birokratskega 'pačenja socializ- tije z glavo ali svobodo plačali svojo šoti zapeljanim in razredno zaslepljenim o tisočih Šiptarjev, ki so »izgubili živ- ma, kakršnega bi težko našli kjerkoli v cialistično doslednost in revolucionarno kvizlingom, ki so sodelovali z okupatorji, ljenje pod meči Titovega režima«, zelo Evropi. Ta spaka socializma je napravila poštenost: Koči Dzodze, Liri Gega, Ndali Med te okupatorjeve pomagače so sodili dobro ve, da so prav tako balisti, da bi iz albanskih voditeljev najbolj okorele Dreu, Pandi Hristo, Tuk Jakova, Blumb balisti, ki so bili izrazito kolaborantsko razbili skupno osvobodilno borbo narodov pristaše stalinskih gledišč in metod vla- Dišnica, Ulusi Spahiu in drugi. Izmed tri-gibanje šiptarskih agov in begov. To Meh- Albanije in Jugoslavije, nekoč v svojih danja in jih je napotila, da skušajo no- najstih članov prvega CK KP Albanije med Sehu zelo dobro ve, ker se je nekoč letakih pisali o »terorističnih klikah, se- tranje težavi premagati z netenjem proti- so dva, Koča Dzodza in Lirija Gego, ustre- toplo zahvaljeval za pomoč, ki mu jo je stavljenih iz Srbov... ki so povzročili naj- jugoslovanskega šovinizma irt megaloma- uli po letu 1948, ostali pa so v zaporih in dala naša narodnoosvobodilna vojska za strašnejšo bratorriorno vojno, kakršne al- nije. taboriščih, trinajsti, Enver Hodža, pa organiziranje albanske narodnoosvobodil- banski narod nikoli ni videl«. Ko zdaj Mehmed Sehu rad mnogo govori o ti- upravlja deželo. ne vojske, ko je nekoč, leta 1944, v vasi omenja zahtevo po priključitvi Kosova k stem, kar imenuje »brezpravnost« Siptar- Bližnje sosedstvo in žalostna zgodovina Lokofu na našem ozemlju in z našimi Albaniji, tudi ve, da je bila ustanovitev jev v Jugoslaviji. Bolje in bolj koristno sta zgradili mnoge mostove med narodi komandanti snoval načrt skupnega na- »velike Albanije« z aneksijo delov jugo- pa bi bilo, če bi se nekoliko ozrli okrog Albanije in naše dežele V vojni in takoj pada na Debar in poleti istega leta za- slovanskega ozemlja ena glavnih propa- sebe in pogledali, kakšen je položaj tolikih po njej je osvobodilna in socialistična Ju-hteval, naj bi prva makedonsko-kosovska gandnih točk programa balistične, kviz- Albancev v sami Albaniji, in sicer samo goslavija sodelovala z osvobodilno in so-brigada udarila na nemške čete, ki so bile linške in kontrarevolucionarne organiza- po nekaterih zakonih in predpisih. Po cialistično Albanijo. Nihče v naši deželi ni takrat v Albaniji v ofenzivi. In ko zdaj cije. Istočasna blokovska in šovinistična enem izmed njih, po tako imenovanem za- nikoli zahteval posebnega priznanja za de-brani tiste okupatorjeve sodelavce, ki so politika je morala torej pasti na raven konu o urbanizmu, lahko prvostopne obla- lež Jugoslavije v tem sodelovanju Ljud-padli pod udarcem skupne borbe jugo- politike narodnih izdajalcev in kontrare- sti z običajno odredbo v 72 urah izselijo stvo in voditelji naše dežele so že nekdaj slovansko-albanskih partizanov, s tem na- volucionarjev. vsakega Albanca, državljana, iz njegove videli v tem svojo internacionalistično stopa v obrambo fašističnih kvizlingov in Toda vprašajmo se na koncu, zakaj bi hiše in bivališča. Po drugem, po zakonu dolžnost. Toda tisto, kar imajo pravico kontrarevolucije. Pred albanskim in naši- albanski voditelji tako zavestno radi svojo o civilni mobilizaciji, velja vsak Albanec zahtevati od albanskih voditeljev, je, da ne mi narodi zdaj odkrito pljuje na skupni deželo in svoje ljudstvo spremenili v trn, v delovnem razmerju za mobiliziranega pljujejo na nekdanjo skupno revolucio-boj, ki je prinesel svobodo in odprl pota zasajen v telo Jugoslavije in njene so- in oblast ga lahko pošlje na delo, kamor narno borbo, da ne povampirjajo balistič-socializmu v Albaniji in Jugoslaviji. cialistične demokracije? Zunanji, blokov- hoče. Nekateri predpisi pa omejujejo giba- nega šovinizma in kontrarevolucije in da V kvizlinškem gibanju agov in begov ski nagibi takšne politike so jasni. Todg nje ljudi v lastni domovini. Ce gre Alba- z namernim poslabševanjem stikov z Ju- ... __________________ »Bali kombtar« so bili res tudi zapeljani ta politika ima tudi svoje globlje notranje nec v drug kraj, celo v sosedno vas obiskat goslavijo ne škodujejo sodelovanju držav Postaja tudi v prometu z Adia I ljudje. Toda Mehmeda Sehuja in podob- korenine. Presaditev najbolj grobih sta- družino, se mora prijaviti oblastem, razen na Balkanu in miru na svetu. J. Nove sladkorne tovarne bomo gradili Ljudje m hdsedoj Ob močno povečani potrošnji sladkorja, ki še stalno narašča, moramo zadnja leta uvažati znatne količine sladkorja iz inozemstva. Tudi lanska rekordna proiz-vadnja 235.000 ton (prejšnje leto 149.000 ton), ki jo je omogočila izredna letina sladkorne pese, ni mogla kriti vseh potreb. Tako smo morali letos v prvih treh četrtletjih uvoziti za 3 milijarde deviznih dinarjev sladkorja. Naša preskrba s sladkorjem pa ne more biti trajno odvisna od uvoza. Do začetka sladkorne kampanje 1959 bo sicer začela obrato-vati-nova tovarna v Bitolju z letno zmogljivostjo 21.400 ton in se bo skupna zmogljivost naše sladkorne industrije po zaključku že prej odobrenih rekonstrukcij povečala na 246.000 ton, vendar je to še vse premalo, kajti po perspektivnem planu se bo morala proizvodnja sladkorja do leta 1961 povečati na 330.000 ton. V juliju je bil razpisan nate- čaj za investicijska posojila iz splošnega investicijskega sklada za zgraditev novih zmogljivosti sladkorne industrije, in sicer predvsem za tovarne s tipsko zmogljivostjo 1000, 1500 ali 2000 ton dnevne predelave sladkorne • Med 16 predlogi, ki jih je prejela Jugo- • slovanska investicijska banka, je tudi • predlog za zgraditev tovarne v Ormožu • z letno zmogljivostjo 20.400 ton • sladkorja T J Brinove pese. Na ta natečaj je Jugoslovanska investicijska banka pre- V tovarni sladkorja v Županji Planski instrumenti za prihodnje leto Predlagano je omiljenje lestvic družbenega 1 prispevka iz dohodka. Uvedena bo predvidoma še posebna spodbuda za podjetja, ki bodo povečala produktivnost dela Predlogi za spremembo instrumentov so že izdelani. Gre predvsem za spremenjen način določanja minimalnih osebnih dohodkov. Največja pomanjkljivost sedanjih predpisov je v tem, da11 se minimalni osebni dohodki ^naslanjajo na lanske tarifne pravilnike. Neenakomernosti glede višine tarifnih postavk, ki smo jih z naslonitvijo minimalnih osebnih dohodkov na lanske tarifne pravil- Obsežne analize in razprave o izkušnjah nove delitve dohodka gospodarskih organizacij so pokazale, da so osnovna načela sistema delitve pravilna, hkrati pa, da je treba odpraviti pomanjkljivosti in korigirati nekatere instrumente, zlasti tam, kjer sedanji predpisi otežkočajo pravilno nagrajevanje ali pa ne nudijo dovolj stimulacije za povečanje produktivnosti dela v podjetjih. Ker pa morajo biti novi tarifni pravilniki pravočasno izdelani in sprejeti, da bodo lahko začeli veljati 1. januarja prihodnjega leta, bodo kolektivi v kratkem poučeni, kakšni bodo instrumenti delitve v prihodnjem letu, da bodo lahko sestavili nove tarifne pravilnike. , ,v . višja stopnja prispevka zmza od tem bolj občutijo nekateri kolektivi, ker so minimalni osebni dohodki zdaj podlaga za ugotavljanje obveznosti podjetij do skupnosti. Za prihodnje leto bodo po že izdelanih predlogih minimalni osebni dohodki določeni brez naslonitve na lanske tarifne pravilnike M'tako, da bodo v glavnem izenačene neenakomernosti med podjetji, zlasti med sorodnimi. Pri sestavi tarifnih pravilnikov bodo novi minimalni osebni dohodki predstavljali osnovo za določitev novih tarifnih postavk. Kmetijstvu nike podedovali iz lanskega leta, je? da skupna ta dohodkov po tarifnih postavkah ne bo smela presegati skupne vsote minimalnih osebnih dohodkov za več kakor 30 %. Pripravljeni predlogi se nanašajo tudi na druge instrumente delitve dohodka. Tu gre predvsem za omiljenje lestvic, po katerih se izloča družbeni prispevek iz dohodka. Po sedanji splošni lestvici tega družbenega prispevka (člen 18 zakona) se dohodek podjetja, kolikor za več kakor 80 °/o presega minimalne osebne dohodke, obdavči z družbenim prispevkom v višini . 72 °/o. Po predlagani omiljeni lestvici pa naj bi znašala ta najvišja stopnja samo 68 °/o in še to le, kolikor dohodek podjetja za več kakor 150 •/• presega minimalne osebne dohodke. Tudi višja lestvica za 85 na 78 %>, in to šele na dohodek, ki presega 100 9» vsote minimalnih osebnih dohodkov, povečanih za 25 %. Prav tako je predlagano omiljenje izjemne lestvice (po členu 49. zakona), ki velja za najšibkejša podjetja. Med ta podjetja naj se po predlogu uključi-jo še podjetja usnjarske industrije, založbe in časopisna podjetja. Važen je zlasti tudi predlog, po katerem naj bi dobila podjetja večjo stimulacijo za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev oziroma za zmanjšanje vsote minimalnih dohodkov. Podjetja, ki bodo z relativnim zmanjšanjem vsote minimalnih osebnih dohodkov zboljšala razmerje med dohodkom na eni strani in minimalnimi dohodki na drugi strani, bodo po tem predlogu deležna 25 % razlike, ki se pokaže med družbenim prispevkom, obračunanim na :rnej je imel lepo število »Prosim Vas gospod prijateljev. Največ jih je da mi pomagate m da P°Je..r. bilo iz vojnih let, pa tudi tisto kar veste o meni. Ves J povojni čas ni bil z njimi ne j, menda nisi pozabil, saj snop do Jerneja. S tistimi, ki so domisliš ali ne, čeprav so živeli na podeželju, je bil mož daleč tisti časi.« v rednih stikih. Od njih je sprejemal bele liste, ki so imeli v vsebini moč, da vsak hip odže-no morebitno odtujitev. tovarn srednje zmogljivosti, H m | Redkokdaj je minil teden, v vasl Dolt na 0(j imele ožji predelovalni okoliš m da ne bi prejel eno ali dvoje bili redki tisti, ki so san" takih pisem. Nekega dne ga je sebe ponujali prezeblim P presenetilo pismo s tujo in okor- zanom streho in lačnim _ Tn_ jela vsega 16 zahtevkov. Večina zahtevkov se nanaša na gradnjo tovarn srednje zmogljivosti, ki bi Čeprav so že daleč tisti V 'vasi Dolž na Gorjancih s° sladkorne pese in bi manj obremenjevale promet v sezoni, izde lovale pa bi le surovi sladkor, ki g no pisavo. bi ga predelale druge tovarne, g tako. da bi podaljšale proizvodno g kampanjo v svojih rafinerijah, g kjer bi ta surovi sladkor prede- g lale- v beli sladkor. ZAHTEVKI LE ZA TRI KOM- jg PLETNE TOVARNE Za kompletne tovarne so bili vloženi le trije zahtevki, in sicer g za tovarno v Sremski Mitroviči g z letno zmogljivostjo 26.900 ton s rafiniranega sladkorja (z investi- g cijskimi stroški 5,85 milijarde di- g narjev), nadalje za tovarno v Peči g z zmogljivostjo 15.800 ton (4,9 g milijarde din) in za tovarno v š Ormožu z zmogljivostjo 20.400 ton g (5 milijard din). Zahtevek za to- = varno v Ormožu je vložil OLO g Maribor. ‘Za rekonstrukcijo in g povečanje zmogljivosti je vložila g zahtevek le tovarna v Županji g (pri Vinkovcih), in sicer 11.700 g na 23.400 ton s stroški 3,05 mili- H kruha. Med njimi je bila J°' 7n, imo hana. Njena revna hiša je 0 Dragi J morfina, tako da je zaslovel po vsem svetu. Velik mednarodni medicinski in gospodarski pomen so si pridobila tudi -mnoga druga zelišča, ki rasto v Jugoslaviji, med njimi kamilice. Ržena snet sodi med naj- škega plana. Ce seštejemo njiho-Poldrugoletno izpolnjevanje te- va Predvidevanja o petletnih in-ga plana je namreč opozorilo na ^e^vTimo da s tem seštevkom še zdaleč ne bo dosežen plan, ki ga predvidevajo glede na nujne potrebe v Sloveniji. Tako na primer predvideva republiški plan za ljubljanski okraj vključitev 6000 novo zaposlenih v obrti, ljubljanski okrajni plan pa le 1600. Z ozirom na svoj plan o razvoju obrtništva je ljubljanski okraj tega izpolnil lani in letos z 98 °/o, bolj zahtevnega, ki ga je predvidevala republika, pa le s 24°/o. Podobne so razlike tudi v drugih okrajih, pa najsi bo glede delovne sile ali snovanja novih obrtnih delavnic in drugega. Ker je razvoj obrtništva tesno povezan s splošnim dvigom družbene ravni, bodo te stvari obravnavali na seji Obrtne zbornice LRS hkrati z analizo produktivnosti dela v družbenem in zasebnem sektorju obrti ter analizo družbenih dajatev na osnovi instrumentov za leto 1958 za družbeni sektor. Ker se Republiška obrtna zbornica zaveda, da potrebe prebivalstva po obrtnih uslugah ne bodo zadovoljive vse dokler ne bodo teh stvari resno vzele v roke posamezne občine, so jim za pomoč pri delu izdelali obširen elaborat ekonomsko teh- važnejša jugoslovanska zelišča. Ta trajna oblika parazit-ne glivice napada rž, zlasti v deževnih letih. Včasih je na enem klasu rži nad deset trdih rogljičkov. Ker je- ržena snet strupena, jo pred mletjem odstranijo. Do leta 1954 so Jo metali proč. Toda to zlo naših planinskih krajev Je prineslo našim ljudem nepričakovano mnogo denarja, saj lahko dobe zdaj za kilogram ržene sneti več kakor za 50 kg rži, namreč nad 1000 din. Preparati iz ržene sneti so zelo dobro zdravilo pri porodu, ker preprečijo velik odtok krvi. ukvarjati s serijsko proizvodnja manjšalo pa se je število usluž* nostnih obratov. Elaborat o ekonomsko tehni®* nih pokazateljih za ustanavljanj® novih obrtnih delavnic družben®* ga sektorja bo v pomoč občin* skim ljudskim odborom pri lZ' polnjevanju perspektivnega načj" ta razvoja obrti, pri čemer boo® posamezne komune seveda up®* števale strukturo svojega P0®' ročja in potrebe prebivalstva-Obrtne kapacitete bo treba P°" večati predvsem v mestih in i®' dustrijskih središčih, kjer se j® število prebivalstva močno pove* čalo. V izrazitih turističnih cen* trih in ob avtomobilskih cestah pa bo treba predvsem . postavit* mrežo servisnih delavnic za P°' pravilo motornih vozil in ’1& opravljanje drugih osebnih uslnž turistom. V tem elaboratu so tudi obdelane važnejše obrtne stroke, ki jih v glavnem potrebuje široka potrošnja in ki največ pri* pomorejo k izvrševanju uslug E®* trošnikov. M. S. Podaljšan rok kreditov za poravnavo škode . zaradi poplav Beograd, 12, nov. (Tanjug). Df-žavnl sekretar za' finance FLRJ J na podlagi člena 4 uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe 0 poravnavi Škode, ki Jo imajo kmetijske organizacije od poplav ln talnih voda privolil, da se rok kred-T , „ ., , . ,, . tov r.a začasno poravnavo škode, ničnih pokazateljev za ustanav-j SO jo ime'e kmetijske organizacij? ljanje novih obrtnih delavnic, i v letih 1954, 1*55 in io»o od izredni11 Vse preveč pogosto se je doslej gffiiav»i “ oktobra.^dauss^ zf dogajalo, da SO občine bolj stre- meseca, do 81. decembra. Do tega mele za tem, kako izpopolniti že roka bodo podaljšam tudi krediti r* obstoječe obrtne delavnice manj ggKSS? org ^iMcije “etu pa, kje in kako ustanoviti nove. katerih rok je tudi potekel. Narodna Nujna posledica je bila, da so banka je z okrožnico obvestila svoj* ...J,4- Jhrtne delavnice nnvrele Podružnice, naj deblokirajo račun« večje obrtne delavnice povzele kmetijskih organizacij, ki niso pr»- induetrijski značaj in se začele vočasno odplačale teh kreditov. ^ETRTEK, 13. NOVEMBRA 1958 Spet milijon Gospodinjska pomočnica Angelca arn študent Franc Banko pr* zadnjem žrebanju srečk Jugoslovanske loterije požela največ sreče v zaLdn£° rek,i- rta se zlasti Hirali i Slovenci nekako abo- bitke i! premlJe in druge večje dojenec I, if s®11' loterije. Upoko-Sensk«. 1 f a jc oh žrebanju je- irebani in dobil dva milijona. Za tisof ni oktobra so srečko za 800 j koliwi, narjev Prodali na ljubljanskem 0ktobra P» sta si «"111-m azrf?iVe JO’ kamor sta vsa ne-taTzmSIi? PO nakaziU 2a njun mili-faknv,’1 sni°’ da bosta z nepri-obogatila pred-flovolina ? garderobo. Se posebej za-kmalu S **-letna Angelca ki bo njenih raJadrala v zakonski pristan. Z lovortno^ cn plei zaročenca, stre-*narnn sc je namreč s to skrbi ^°"< zvalu® vsaj nekaj Pak i.J. >a dobitnikoma smo, kaj-nadalirm6*}0,* titali in Jima tudi na •reče življenjski poti zaželeli obilo ' -mG S SEJE SVETA ZA GRADBENIŠTVO OLO LJUBLJANA V Trbovljah bodo izdelovali ZIDAKI IZ LIIRGIPEPEIA Leta 1961 ho trboveljska opekarna predvidoma dosegla proizvodnjo 22 milijonov zidako vna leto — Priporočila za uvedbo tipiziranih elementov v gradbeništvu IZ SKICIRKE Ljubljana, 12. nov. — Člani Okrajnega sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala so danes popoldne imeli v prostorih OLO drugo redno sejo. Razpravljali so o razširitvi okrajnega perspektivnega plana s podatki o razvoju gradbeništva in industrije gradbenega materiala na področju priključenega dela trboveljskega okraja k ljubljanskemu okraju ter o nekaterih izpolnitvah že sprejetega perspektivnega plana. Razen tega so imeli na dnevnem redu še razpravo o ureditvi centralne gramoznice v Ljubljani, o proizvodnji stramitnih plošč, potrditvi investicijskega plana za opekarno v Ribnici, garancijske izjave in drugo. Dosedanji perspektivni načrt razvoja gradbeništva in industrije gradbenega mateirala ni vključeval gradbeništva in industrije gradbenega materiala na področju nekdanjega trboveljskega okraja, ki se je pozneje pridružil ljubljanskemu okraju. Predvsem gre za naslednja podjetja: apnenica v Zagorju, opekarna v Trbovljah, cementarna v Zidanem mostu ter razpravi o perspektivnem razvoju industrije na tem področju menili, da bi bilo koristno priporočiti opekarni v Trbovljah, da orientira svojo proizvodnjo na izdelavo strešnikov, ki jih primanjkuje. V gradbeništvu predvidevajo, da bo gradbeno podjetje »Zasav-i je« — Trbovlje povečalo svojo J produktivnost do leta 1961 na 341 j odstotkov, medtem ko bo Splošno I gradbeno podjetje Zagorje povečalo produktivnost za 135 %. Pri tem so člani sveta menili, da naj bi obe podjetji imeli tolikšno zmogljivost, da bi lahko zadovoljili predvsem potrebam gradenj za družbeni standard na tem področju. V Dobrovem v Brdih so se člani SZDL množično udeležili prostovoljnega dela S SEJE ObLO V RIBNICI d°r gradi hišo, naj jo tudi dogradi Je kl Uudski odbor v Ribnici PomiL^i obeh zborov sprejel več sklepov. V razpravi o 6telada Ju sredstev stanovanjskega nekatfc^80 pripomnili, da gradni?’k.ki so najeli posojilo za gradm« • namenoma ne dovrše ne žele j30 Predvidenega roka, ker Va drw v bl Ji™ stanovanjska upra-seii c stanovalca. Zato so na k-; odlok, da morajo vsi, ds, it?-1? kredit iz kreditnega skla-roka “O1 dograditi do določenega rani?fZI>ravyaM so tudi o organizi-občini osein6njevalne službe v vsej je hn" nelcaterih komunalnih delih frjj- “ Prekoračen predvideni prora-ObLnj dela. Vprašanje je, kje bo no dobil dodatna sredstva. Konč-24 'Močili, da bo v Ribnici od “O 3i. Dosedanji perspektivni načrt so izpopolnili s tem, da so predlagali nekaj konkretnih priporočil. Med drugim so priporočili Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, da čimprej preštudira in zahteva od proizvodnje posamezne tipizirane elemente kot: stopnice, stopniške ograje, jaške za dvigala ter dvigala sama, opečne elemente, razne inštalaterske priključke vrata in okna, sanitarni vozel, pralnice, svetlobne jaške itd. Ozko grlo v gradbeništvu, kot je znano, predstavlja obrtništvo. Zato so predlagali, da naj bi poiskali kako možnost, da bi gradbena podjetja stimulirali za razširjeva-nje obrtniške zmogljivosti v okviru podjetja. Sklenili so, da bodo sklicali poseben sestanek s predstavniki gradbenih podjetij, obrtnih podjetij in gradbene zbornice, na katerem naj bi izdelali konkretne predloge za ureditev tega vprašanja. V perspektivni plan so vstavili tildi dopolnitev, da je treba zmanjšati sezonski značaj dela v gradbeništvu, ker je seveda nujno vezano na ustrezno prilagoditev organizacije dela. M. G. PROSTEGA CASA je pač bolj škoda Tičali sta kot nevšečna zagozda v vrvežu na ozkem pločniku tesne Čopove ulice ob Ljubljanici. Vanju so se zadevale s polnimi torbami gospodinje, ki se jim Je mudilo s trga domov, vajenka, ki je komaj, komaj nesla velik zavitek, se jima je morala ogniti na cesto, kjer bi skoraj prišla pod tramvaj, ljudje so mimo hiteli po poslu. Oplazil ju je prene-kateri nejevoljen pogled, onidve pa sta neumorno klepetali. Sele ob izda ‘ncm sunku manj obzirnega komolca sta menda začutili, da sta na tem mestu malce odveč. Tedaj se je ena izmed njiju le spomnila: »Ježešna, zdaj moram pa hiteti. Veš, sem že pred poldrugo uro odšla iz pisarne. Uh, le kaj bodo rekli! Veš, imam tako sitnega šefa!« »Oj, saj tudi moj ni angelček,« Je brž spet poprijela razgovor druga. »Mora priganjati ljudi, drugače pa šef ne bi bil. Tako garamo, da med delom komaj kdaj utegnem za kake pol urice skočiti po svojih...» »Tudi Jaz!« ji prva niti- ni pustila izgovoriti stavka do konca. »Skočita sem prejle k šivilji in v nekaj trgovin, zdaj pa moram teči službeno v banko. Na banko sem se namreč izgovorila, da sem sploh lahko šla iz pisarne. Viš, tako je! Zdaj bom čakala v banki, v službi bodo potem pa gledali, češ, kje le hodim! Ampak zase menda tudi smem kaj malega .opraviti, kajti popoldanskega prostega časa se mi tako škoda zdi, da bi ga tratila za take drobnarije. Toda kdo upošteva, da človek ni stroj? Samo garaj, garaj! Saj smo dobili v službo še nekaj novih Mudi, pa se mi zdi, da je dela čedalje ...« Prav takrat je butnil vanjo nov val ljudi in jo enostavno odrinil od znanke, tako da niti stavka ni mogla končati. Morda pa. ji je uspelo, da je kramljanje O'naporni službi malo kasneje ie še nadaljevala v kaki . drugi ulici, če je spet srečala katero izmed svojih številnih znank. V Medvodah grade novo poštno poslopje Na mestu, kjer so letos avgusta porušili staro žago venecijanko, ki je kvarila Kce Medvod, so začeli graditi novo poštno poslopje. Dela opravlja gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke in bi morala biti predvidoma zaključena že letos, vendar se bo gradnja nekoliko zavlekla. Stavba bo doilga 23, široka pa 8 me- trov in bo dvonadstropna. Nova pošta bo najsodobneje grajena in bo imela avtomatično telefonsko centralo, ki je stara pošta ni Imela. Stara pošta je v posebni hiši, ki jo bo po dograditvi nove odkupila tovarna »COLOR«. Sredstva za gradnjo nove pošte sta prispevala medvo-ška občina In uprava PTT v Ljub- Potrebe in možnosti gradbeništva Koko zagotoviti dovolj gradbenega materiala za potrebe ljubljanskega okraja poseben odbor pa bo ‘1 vse potrebno, da bo dan vseh JLA čim lepše praznovali v večjih središčih in šolah. • Odborniki zbora proizvajalcev so skupno z občinskim zborom OBLO Ribnica sklenili od 23. do 30. novembra organizirati varnostni teden. V okviru tega bodo skupno s podružnico zavo i Ra zadrževati. Veriga se je pre-n«52 v težko napolnjena prikolica Je {*>nniia traktor - v tem trenutku Je va,pfotl še nepravilno privozil neki lzno i ' 151 se mu ku tendenca k pozitivnemu. drugi k negativnemu — °fpna v gornjem smislu — na sredi tey pa počiva kot neka duševna * moditeta smeh. Obe omeni psihični smeri — negativna pozitivna — sta v človeku namični, medtem ko je smeh statičen, kot rečeno neke vrs psihična komoditeta. Naloga n morja je torej v tem, da P°te^,n človeka iz tega negativnega la čustvovanja in razpol*te™ _ na tisto sproščeno dno, od *°‘ der se človek potem lahko ‘oZ vzpenja na drugo stran te Vs" /lične vijuge. S tega stališča nam postan ta vloga in namen humoV jasnejša, v tej luči bi m°ra gledati nanj tako tisti, ki se . njim ukvarjajo kot ustvarjaln kakor tisti, ki o njem kakor odločajo in pričakujejo od njeO več, oziroma nekaj drugega, M atre in podobne prireditve so humor lahko nudi. Nemogoče ) Zmerom ocenjevali s stališča namreč Sevati, naj bi C gledališča sploh. je nekaj UČbe’ 1 rili literature. Naše vesele te- VJČ' ozir°™ nek^ drugega, mkov ter je aktiven v vsem pe- g *■---------------- ----------- dagoškem delu. Hkrati je Svet dodelil iz jubi- g _ ...... smeh in humor aktivna, agita‘ lejnega sklada posebno nagrado g y t e ucu i sl u ^ tun. torska, ker je smeh — kot rC‘ r;r j*-?” * ra? ro- i -SS - **> - *«■»«*£ Wniri nh - - mora človeka predvsem sprostiti ima smeh enčno jedro, narnre in ga tako narediti spre jemlji- mobilizacijsko etično jedro, J letnici, ob njegovem jubileju za napredno predvojno delovanje in aktivno pedagoško delo. Nagrade bodo svečano podeljene na seji Sveta-za šolstvo LRS. fl 7lUfKUtu y 7--„ ; , 1,11- vej šega za dojemanje in vplive Pa:_leA ■ i-tisfift Nove knjige in revice mor ne sme imeti v sebi klic, ki navajajo človeka « •* g večkrat omenjeno negativno g spozicijo, proti kateri se j prav humor prvenstveno borit*' g Če humor ne učinkuje v teft . . g smisly., diskvalificira sam sebe- Josip Broz-Tito: Borba za mir in Slovenije v Ljubljani 1958. Strani 535 = Prnii tn ntnliSto humorja mednarodno sodelovanje. Sedma knji- + (V), 8». = .______, 0 stausce aO nun ga. Prevedel Franc Safar. Opremila F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM g ln smeha me je prisililo, da mg. areh. Jakiča Accetto. Izdala Can- SONCEM. Povest davnih dedov. Prva= sem ostal samo pri hum6ristilnt Carjeva založba v Ljubljani 1958. Stra- knjiga. Ilustriral in opremil Marij S literaturi („1 tudi ni 477 + (III), 8». Pregelj. -Knjižnica Sinjega galeba-s <*ieraiun, marveč sem šel zv. St. 50 (urejuje Ivan Minatti), izdala s na oaer, pred mikrofon in ,.^y*an PrlJ»telJ: Slovenska kulturno- Mladinska knjiga v Ljubljani 1958.= mero, ker le tako lahko deU^ politična ln slovstvena zgodovina. 1848 Strani 261 + (III). 8". =| ,, r , , do 1895. Tretja knjiga. Uredil in lite- F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM g tistem smislu, v kakršne rarnozgodovinske opombe napisal An- SONCEM. Povest davnin dedov. Dru- = pojmujem humor. Glavni nfiO) ton Ocvirk. Politlčnozgodovinske ga knjiga. Ilustriral in opremil Marij = žanr je namreč živo nn ]e vogosto govo- msP°štljivi z menoj' V Jaz se Pretaka carska kri. i«, Sem’ *ot se temu pravi, car-3c«a peta sestrična.« fcrfo dinie> ki ga je bil ne- vrgel na cesto, se je nasmeh-71,1 m rekel: nn si res carieva peta sestrič- tia’J aj ne živiš v njegovi palači, ™es«o da se valjaš tu v prahu?« J odidem v palačo, to se ra-k- e’* ie odgovorila bolha. »Ča-Car ,sajrno> da pride tod mimo kak icm l a me odnese na svo-vin! • Da ti povem po pra-l’feS se mi ne ljubi hoditi.* »lat ^az’* vzdihnil olupek, Mn ■m’ Pr*de mimo kaka svi-že T me P°žre- Naveličal sem se si,’«.- se Pečem na soncu in m- Bolje se mi zdi, da »Koliko časa naj še čakam, da pride carski kuža?« je rekla bolha. »Najbolje? da skočim na hrbet tega psa, pokusim njegovo kri in naredim majhen sprehod.« In bolha, ki je bila vsa mršava od lakote, je napela vse moči, poskočila in se obesila na rep ovčarskega psa. A ko je pes začutil, da ga jc nekdo uščipnil, sc je zavrtel in se zgrabil za rep. In naša bolha je poginila med zobmi garjavega psa. Od nje ni ostalo drugega kot ta zgodba, ki stqo vam jo povedali. Državni šahovski mojster Ludvik Gabrovšek igra simultanko na Soli Fr. Levstika v Ljubljani LEPI NAČRTI Sola Frana Levstika v Ljubljani je žela že nekaj let nazaj lepe uspehe pri delu s pionirsko organizacijo. Letos je dobila še višje razrede osemletke in tako bo prilika za živo delo pionirske organizacije še večja. V teh dneh je na šoli posebna živahnost. Volili so štab pionirskega odreda. Največ preglavic in ovir je v tem, ker nimajo dovolj prostora za svoje delovanje. Kljub temu se sem korist, kot da glnem v Tezdelju.M Bolha je poskočila jn rekla: Nisem tvojega mnenja. Ko dvorjanko in posrebala nekaj krvi. Potem se bom zopet zleknila po preprogi« Veseli se ptički... Veseli se ptički podijo nad grički, čez polja plavajo cvetoča in njihova jata pojoča podi skozi vas se domačo. % Na glavo sivo kapo, kadar z mrzlo sapo čez ravno polje veter veje, tuleče pred dežjem se smeje, jezen ti očka Boč povezne. Po soteski tesni valovi se besni glasno čez kamenje podijo, šumečo pesem žuborijo, iz Sdtenska v polje hitijo. Heda Dobovišek, Rogaška Slatina Če boste vprašali bomo odgovorili ljudje smo vedno ukaželjni in to je naši najlepša lastnost. Sicer smo si v tem dokaj različni; nekoga pač bolj zanima Slasba, drugega prirodoslovje, tretjega tehnika in tako naprej, davimo: vsak človek ima svojega konjička, katerega Je Iz Vladih dni goji in neguje, saj je tako nenasiten znanja in učenosti. Tudi pri mladih ljudeh so takšni konjički zelo v čislih J*1 marsikateremu šolarju so pripomogli, da se je razvil v vell-*ega moža in celo izumitelja. Bil je fantek, ki je že pri svojem osmem letu poznal malone vse cvetlice in jih vselej skrbno *wral za svoj herbarij. Danes je ta fantek velik botanik. Dru-Bcit>u jc bilo ljubše zbirati metulje, pa Je tudi postal pravi Znanstvenik. Nekateri se najraje zanimajo za šport, medtem ko drugi za računstvo. So taki ukaželjni otroci, ki so neprestano v elektrotehničnih pripomočkih. Ker vemo, da imajo mnogi izmed naših bralcev kakega Konjička, smo sklenili odgovarjati na vprašanja, |d nam jih ooste postavljali. Naprosili smo naše strokovnjake in znanstvenike, ki so pripravljeni na vprašanja odgovarjati. Vi vprašajte, mi vam bomo v »Pisani trati- odgovarjali. Skušali vam b°mo odgovoriti na vprašanja o satelitih in raketah, o tele-'**iji in majhnih radio sprejemnikih s tranzistorji, pa celo 0 zanimivih živalih, cvetlicah in še o tem, kaj se skriva v rudah in morju pa celo daleč na naših zvezdah. Torej, kdo bo Dostavil prvi vprašanje? Vprašanje in ime tistega, ki je postavil vprašanje, bomo objavili, čez teden dni pa bomo od-^JiovoriH. Pohitite! Dnevi so tekli, a po ces.ti ni prišel niti carski kuža, niti Itaka svinja. Olupek se ;s v sončni pripeki posušil in se zvil, postal ves majhen. Bolha pa je postala mršava od lakote in se je od šibkosti komaj držala na nogah. Nekoč je prišla po cesti volovska vprega. »Ne morem več čalcati,« je rekel olupek. »Vrgel se bom pod voz, da vsaj dostojno poginem.« In res, ko je voz šel kraj njega, se je vrgel pod kolo, ki ga je zdrobilo in zmlelo v prah. Za vozom je stopal garjav ovčarski pes, ki mu je jezik od žeje molel iz gobca. Liubkn pismo Dragi urednik! Danes Ti bom povedala, kako dobrega atka imam. Imam ga zelo rada, ker tako lepo skrbi zame. Njegov obraz in srce sta mi najdražja na svetu. Moj atek je poslovodja pri »Brazdi«. Zelo malo je doma. To mi ni prav nič všeč. Kadar je doma pa čita razne časopise, kar druge dneve ne zmore. Kadar prinesem petico, dobim čokolado, ker se tudi on veseli. Ce pa ga ne ubogam, je zelo žalosten in nima več nasmejanega obraza. Mamico Imam tudi rada, ker imam pri njej vse. Na koncu pa na uho povedano: še Te prosim, dragi urednik, če Ti je mogoče, objavi to pismo, da bi ga atek moj Čltal, da je zares samo moj. Te prav prisrčno pozdravljd Jolanda Zemljič, 3. razr. osemletke Maribor Koroška cesta 70. PRIHODNJIČ SLIKANICA »Trije vznemirjajo vesolje« Tvoja Ze nekaj časa smo vam pripravljali presenečenje. Naš sodelavec Miloš Macarol je napisal besedilo za slikanico o dogodkih, ki bodo vznemirili vesolje čez 151) let. Kaka škoda, da takrat ne bo najbrž noben izmed nas tlači) zemlje. Tisti namreč, ki so besedilo brali, pravijo, da se bo to, kar je opisano, točno čez 150 let res zgodilo. Prav zato je naš mladi Vladimir Pirnat, ki ga gotovo vsi zelo dobro poznate po slikanicah »Medvedek Bajo« in »Modrijan pod morjem« naslikal to tretjo slikanico z izredno vnetostjo. Slikanica Ima naslov »Trije vznemirjajo vesolje«, ker ga tudi res vznemirjajo. Torej prihodnjič velika novost! so že oživili šahovski krožek. V kratkem bo začel s svojim delom gospodinjski krožek za dekleta in fante. Poleg fotoamaterskega in radioamaterskega krožka bQdo ustknovili kino krožek. Projektof za ozki trak imajo. Sposojali d bodo filme in prirejali v terenski dvoranici javne predstave krat* kih in tudi celovečernih filmop. Izkupiček nameravajo uporabiti za samostojno snemanje. Za ta krožek je veliko zanimanja. Razen že naštetih krožkov bo* do gojili odbojko, košarko in ba» let. V prejšnjih letih je prav pridno deloval tudi lutkarski krožek. Tudi letos bo začel s svojim delom. Oder šola že ima in tako do predstav z lutkami res ni daleč. Naj še omenim strelski krožek in knjigovešlci krožek. Ta je tudi lepo deloval že lanska leto. Posebno pozornost pa vzbuja novica, da bo začel izhajati na šoli list, ki ga bodo pionirji seveda sami pisali in tudi sami razmnoževali. Skratka, načrtov je mnogo in lepi so. In naša velika želja jet Obilo uspehov1 I. V. Uredniški kotiček R. Z. »Nezakonsko dete«. — Pesem je zelo podobna Prešernovi »Nezakonski materi«. Na naši strani bi jo siccr tudi ne mogli objaviti. Urednik S. S,: »Pesem belega vrabčka.« Rokopisov ne vračamo. — Prosimo vse naše sodelavce, da delajo koplje svojih prispevkov, če si jih želijo ohraniti. Urednik Vladimir Brun: »Lučka«. — Pesem bom objavil. Želim srečo! Urednik Iva Cok: Moj zadnji šolski izlet — Prihodnjič bom spis objavil. Urednik »Noč je bolestna za nami« — Ne piši tako nabreklo. Urednik V. M.: Slovo jeseni. — Nekaj sočnosti je v Tvoji pesmi, pa ven- dar premalo. Ur. Pripomoček za pletenje vezalk in okrasnih prevlek Svojevrsten način pletenja vezalk z lesenim tulcem za sukanec, v katerega Je zabito 4-6 topih žebijlčev, 1e bil nekdaj zelo priljubljen posebno med Solarji. Predevanje zank z malim Šilcem jim je Slo ltaj naglo Izpod rok, medtem pa se je skozi lzvrtlno tulca in Se daleč navzven nizala prelepa raznobarvna vezalka. Na vso moč so sl prizadevali, kdo bo napravil lepšo In daljSo. Ko sem se po dolgih letih spomnil tistih otroških let in dni, ko sem tudi jaz na vse kriplje pletel vezalke poz- no v noč, sem se domislil, da bi se dalo takSno napravico lične j e napraviti z Juvldume cevi, kakršno za cenen denar dobite v vseh trgovinah s plastičnimi masami ali elektrogradi-vom. Vzel sem 10 cm dolgo cevko s premerom 2 cm in jo z ročno žaglco na enem koncu tako Izrezljal, da sem dobil Štiri rogljiče. Ta napravica se Je za pletenje vezalk odlično Izkazala. Ker Imajo takšne vezalke cevkasto obliko, mi je padlo na um, da bl sl z večjo napravico, ki hl hkrati imela tudi več takšnih rogljičev, mogel Izdelati tudi razna okrasne prevleke. Obe tl-dve napravici vidite na priloženi skici. K njima pripada še Igla za predevanje, ki sestoji iz 0 cm dolgega kosa pletilke, katerega zabijemo 2 cm globoko v primeren kos lesene paličice. Za pletenje vezalk je primerna vsake vrste preja. Pomožne skice prikazujejo, kako zastavimo pletenje, pri prvih dveh modelih prejo najprej potisnemo skozi izvrtino oziroma vo- tlo cev, tako da njen konec na spodnjem delu vselej lahko malce nategnemo. Zgoraj prejo omotamo sprva le okrog treh zatičev, nato pa dalje od zatiča do zatiča. Na vsakem zatiču sproti vsako spodnjo nit z iglo prevr-žemo preko gornje niti m zatiča. Na ta način pri vsakem zatiču nastane ena zanka in tako se bo na spodnjem koncu naše napravice kmalu prikazala lepa vezalka. Ce bomo uporabljali več vrst preje hkrati, bodo ve- tako večkrat pomerimo, koliko bo treba Se doplesti, nazadnje pa zadnjo nitko povlečemo skozi vse zadnje zanke, te iztaknemo lz zatičev in z nitko zadrgnemo. Steklenička bo s tem vse do vratu prevlečena z lepo barvno vrečico. Predmeti, ki Jih želimo oplesti, morajo biti seveda takšni, da Jih Se lahko potisnemo skozi pletilno napravico. Kakor vidite, boste s to ceneno napravico lahko napravili prav lepe »MOTOR« Vodoravno: Z. star izraz za pivo; 4- tat; 10. zaščitni znak; 12. kazalni zaimek, 13. naša tovarna motornih koles; 14. predlog; 17. nadležna žuželka; 18. skladba za tri izbrane glasove; 20. vrsta motorjev (Izdelek tovarne Tomos); 21. del besede nit; 22. oblika pomožnega glagola. Navpično: 1. veznik; 3. časovno obdobje; 4. stik (pesniški Jezik); 5. del obraza: .6. zaprto zapestje; 7. del besede vata; 8. napraviti rano; 9. nikalnica; 11. kratica za tovarno optičnih izdelkov; 12. vrsta orožja; 15. dva soglasnika; 16. dva zaporedna soglasnika; 19. zver. NAGRADA Križanko »Košarka« je pravilno rešil in bil izžreban Hinko Clglič, ulica Kokrškcga odreda, blok V., Kranj. z alke lepo pisane, sicer pa lahko pletemo tudi zdaj z belo zdaj z rdečo ali kako drugo barvasto prejo. Na liti način pletemo tudi prevleke: to, seveda, z napravico, ki ima 10 ali 12 takšnih rogljičev. Ko smo napletli že nekaj centimetrov takšne prevleke, predmet, ki ga želimo prevleci (n. pr. kako steklenlčleo), potisnemo enostavno s vrha kar v cev in vzorca vezalk ln prevlek, ki bodo v okras vaSemu hišnemu kotičku. Pri pletenju vezalk ;e najprimerneje, da napravico držite v roki, medtem ko večjo enostavno postsvimo na mizo in tako pletemo. Pletenje bo tem laže, čim lepše bomo izrezali rogljiče, ki pa naj ne bodo večji od i centimetra. Miloš Macarol Jcrem S* Sw?Wr IZ »PARTIZANA« — OCENJEVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« Kandidati iz celjskega okraja: Gaber je, Gomilsko in Polule V južnem obrobnem delu mesta Celja, ki ima Izrazito delavsko-kmeč-ki značaj. Je bilo ustanovljeno telesno-vzgojno društvo »Partizan« šele pred dvema letoma. Ko je zrasla na Polu-lah nova osnovna šola s telovadnico. Je bilo slišati med tamkajšnjim prebivalstvom Vse močnejši glas, da Je treba delavsko mladino vključiti v redno telesnovzgojno življenje. Po zaslugi SZDL, predvsem pa telesnovzgojnih delavcev, tov. Pušnika in Lesa, je mladina ustanovila svoje društvo »Partizan« in po pičlih dveh letih lahko ocenjujemo bogate sadove dela. 200 ČLANOV IZMED 2000 PREBIVALCEV S solidnim delom, pestrimi oblikami vadbe in izkoriščanjem prirod-nih pogojev je uprava društva s predanim prednjaškim zborom, ki nima bogatih izkušenj, uspela vključiti v redno vadbo nad 200 mladih pripadnikov. Redno telovadno življenje se razvija v vseh oddelkih. Najbolj pereč problem — prednjaški kader — je društvo rešilo s tem, da je kar 10 sposobnih kandidatov poslalo v isednja-ški tečaj. Sedaj dela v društvu 8 pred-njakov. Mimo redne so v Polulah zastopniki tudi posebne vadbe. Tu se mladina v zimskem času izživlja v smučanju, v poletnih mesecih pa v atletiki, plavanju, igrah z žogo in v orientacijskih pohodih. Prednjakl imajo izredno voljo do dela in željo po strokovnem izpopolnjevanju. Na občinskih prednjaškili seminarjih je vselej srečati največje število udeležencev prav iz tega društva. Društvena uprava pomaga mlademu prednjaškemu kadru pri izpopolnjevanju tudi z nabavo strokovne literature. Rezultate solidnega in sistematičnega dela so društveni pripadniki pokazali tudi na številnih tekmovanjih. Odlično so se že uveljavili na občinskih in okrajnem prvenstvu. Udeležili so se tudi tekmovanj na republiških prvenstvih, srečali smo jih ob pohodu na Sutjesko, »Ob žici okupirane Ljubljane«, na tekmovanjih v streljanju, odbojki, košarki, malem rokometu, atletiki itd. Kategorizacija košarkarjev Beograd, 12. nov. — Na sestanku sekretariata Košarkarske zveze Jugoslavije so kategorizirali igralce. Najboljše jugoslovanske igralke, ki 'so jih razvrstili. V prvem razredu so: Gec, Prelevič, Cipruš, Krvavica, Radovanovič, Emilija Radulovič. Kavs, Pešič, Nešič in Cet-kovič. Najboljši košarkarji so razvrščeni v drugi razred: Korač, Brkič, Rajkovič, Lučič, Markovič, Kandus, Kristančič, Daneu in Lokar. Košarkarska zveza namreč meni, da noDeaen naših igralcev ne sodi v prvi razred, kar pa je v primeri s košarkaricami pravi nesmisel. Delegat naše košarkarske zveze se bo udeležil konference balkanskih držav, na kateri bodo razpravljali o možnosti, da bi organizirali pokal balkanskih držav v košarki. Konferenca bo 21. novembra v Bukarešti na pobudo romunske zveze, ki hkrati predlaga, naj bi bil turnir vsako leto. Jugoslovanska moška reprezentanca bo odigrala v decembru tri meddržavna srečanja in sicer 8. decembra z Italijo v Pesari ter 20. in 21. decembra z Romunijo v Bukarešti. Zvezni kapetan Aleksandar Nikolič je že določil igralce, ki bodo zastopali Jugoslavijo na teh srečanjih: Kora«, Radoslav Radovič, Nikolič, Kandus, Kapelj, DJurtč, Konjovič, Minja, Djerdja, Branislav Radovič, Daneu, Petrlčevič, Gordič, Kontič in Dragojlovič, »Partizan- Polule je tesno povezan z družbenimi organizacijami svojega področja in se čedalje bolj uveljavlja s svojim sodelovanjem na vseh pomembnih prireditvah. I S prostovoljnim delom mladine si je društvo na razdrapanem svetu ob i desnem bregu Savinje zgradilo letos ! igrišče za mali rokomet, na katerem je sedaj vse polno življenja v ugodnih ; vremenskih pogojih. Tudi gospocar-j jenje društva ob pičlih dotacijah je I bilo več kot vzorno, prav tako pa tudi delo uprave, v kateri so večidel mladi ljudje. Po vsej dejavnosti v zadnjem letu je šteti »Partizan« Polule za najde-lavnejše društvo v celjskem okraju, ki je kljub pomanjkanju tradicij, j orodja, kadrov in gmotnih sredstev | znalo zainteresirati širok krog prebi-; valstva za telesno kulturo, približati i z vodstvenimi funkcijami telesno-I vzgojno društvo mladim ljudem, kar ■ Je vsekakor eden izmed pomembnih pogojev za njegovo nadaljnjo rast in še uspešnejši razvoj. ODLIČNO NOTRANJE DELO IN POMOČ PODEŽELJU V nasprotnem delu mesta Celja, v industrijskem predelu v Gaberjlh, deluje društvo »Partizan«, ki je bogato po svoji tradiciji in uspehih. Šteje prek 300 članov, ki so vključeni v desetih vadbenih oddelkih. Obisk vadbe j je 96 %, kar nam zgovorno pove, da : je prednjaški kader dober, notranje življenje društva pa pestro in razgibano. Pri vadbi je zaposlenih kar 16 i prednjakinj in prednjakov, ki imajo v pretežni meri tudi ustrezne izpite. Na rednih prednjaških urah utrjujejo I program dela za vse oddelke, izme-I njajo izkušnje, razpravljajo o novih i metodskih ter pedagoških prijemih | in podobno. Tudi v tem društvu Je bila v zad-; njem letu močno razgibana tekmovalnost, bodisi v prirejanju društvenih in meddruštvenih tekem ali pa v ude- j ležbi na tekmovanjih višjih »Partizanovih« enot. Atletika, plavanje, mali rokomet, vaje na orodju, partizanski mnogoboj, košarka, nogomet, streljanje, odbojka itd. - v vseh navedenih zvrsteh so se pojavljali društveni pripadniki, ki so na občinskih in okraj-! nih prvenstvih pobirali najvišje lo-j vorike. Izredno pa je tr<=ba pohvaliti njihovo prizadevanje, da s svojimi nastopi na podeželju pomagajo k raz-, širitvi telesnpvzgojne organizacije.1 Društvene pripadnike tega društva smo srečali na nastopih v Slov. Konjicah, v Štorah, Gomilskem, Šempetru, Preboldu, Ločah, v Libojah, na mladinskem festivalu v Celju, na orientacijskih pohodih itd. Društvo Je kot edino v okraju tudi organiziralo v Tednu otroka pionirska tekmovanja med društvi »Partizan« v celjski občini, vselej -povezovalo svoje delo z nastopi ob praznovanjih mesta Celja in podobnih proslavah. Na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« so sodelovale kar štiri društvene vrste, udeležili pa so se tudi pohoda na Sutjesko. Razen vzornega prednjaškega dela pa je pohvaliti tudi v^e ostale društvene delavce, ki ser s svojo upravno in gospodarsko dejavnostjo ustvarjali svojim pripadnikom nadvse zadovoljive pogoje za redno življenje. NA GOMILSKEM JE »PARTIZAN« GONILNA DRUŽBENA ORGANIZACIJA V Savinjski dolini sodi »Partizan« Gomilsko med najbolj delavna podeželska društva.. V domačem kraju je po svoji dejavnosti vodilno društvo, ki se vse?‘bolj uveljavlja med vaškim prebivalstvom. Povsod je čutiti njihovo delo, pa če gre za telesnovzgojno ali pa kulturnoprosvetno dejavnost. Vse je namreč združeno pod isto streho. Nič čudnega, če je »Partizan« gonilna sila, ki jo spoštujejo prav vsi prebivalci tega kraja. Tekmovanja, nastopi, akademije, kulturne prireditve — vse to je program »Partizana«, ki ga društveni delavci opravljajo z vso vestnostjo in natančnostjo. Vadbeno življenje se odvija predvsem v okviru rednih ur v vseh oddelkih. »Likof« tega dela pokaže mladina vsako leto na letnem nastopu, ki so ga letos priredili na novem telovadišču. Le-tega je mladina zgradila sama. Na telovadišču so urejene atletske naprave, igrišča za odbojko in mali rokomet ter vadbo na orodju. Takoj po opravljenem delu pri izgradnji telovadišča so poprijeli za delo pri urejanju telovadnice, da bi s svojo urejenostjo in higienskimi pogoji va- bila mladino na vadbo tudi v zaprtih prostorih. Prav te dni končujejo s polaganjem parketnih tal. Kaj naj bi še napisali o Gomilča-nih? Tu so doma zastopniki prirodne vadbe, ki izkoriščajo prirodne pogoje za redno življenje aktivnega članstva, tu so mladi ljudje močno navdušeni tudi za tekmovanje, s katerim se izživljajo v društvenih in meddruštvenih ! tekmovanjih, srečamo pa jih tudi na I občinskih in okrajnih prvenstvih, kjer I vselej krepko posegajo v sam vrh. [ Društveni prednjaki kažejo izredno ' zanimanje za strokovno izpopolnjevanje in se redno udeležujejo vseh seminarjev m tečajev v raznih panogah | in igrah. Težnja po napredku je tudi i tu močna in se odraža v njihovih kva-I litetnih prireditvah in tekmovanjih, j Toliko o najresnejših kandidatih v ocenjevanju za pokal »Ljudske pra-| vice« iz celjskega okraja. Tesno ob I rami bi lahko postavili še druga dru-I štva »Partizan«, predvsem Žalec m j Mozirje, ki ne zaostajata po svojem ! delu in uspehih za kandidati. Težavno j je tudi v takšnem sestavku napisati vse značilnosti posameznih društev, opozoriti na njihove uspehe spričo po-| gojev, v katerih delajo, o vrednotenju telesne vzgoje v posameznih krajih itd. , Eno pa brez dvoma drži — naj gleda-I mo na omenjena društva s kakršnegakoli vidika, po delu v zadnjem letu zaslužijo najvišja mesta v celjskem okraju, o njihovi razvrstitvi v slovenskem merilu pa naj odloča republiška tekmovalna komisija. J. K. MEDNAREODNI ŠAHOVSKI TURNIR V SARAJEVU Tudi velemojstri med udeleženci Sarajevo, 12. nov. Sarajevski šahovski klub bo priredil velik mednarodni turnir od 7. do 21. decembra, ki bo na njem igralo 12 domačih in tujih šahistov. Med njimi bodo tudi velemojstri in mednarodni mojstri. Doslej so- se prijavili: Ivkov, Trifunovič, Rabar in Puc (Jug.), Rellstab (ZN). Pričakujejo še odgovore od dveh sovjetskih velemojstrov, nadalje od velemojstra Bliska-sesa (Arg.), mednarodnega mojstra Kortlevera (Niz.) in enega mednarodnega mojstra iz Švice. Organizatorji bodo povabili tudi po enega italijanskega in avstrijskega mednarodnega mojstra. Na turnirju bodo sodelovali tudi sarajevski šahistd Ko-zomara, Smailbegovič in Rodič. Šahovski polfinalni turnirji Vodijo Stojanovski, Minic in Milič Rezultati ra. kola polfinalnih šahovskih turnirjev so tile: Tuzla: Karanjac : Stupica remi, Rodič : Sokolov prek., Guzel : Kozo- Madžari ustvarjajo novo reprezentanco KREMA ZA ČEVLJE Budimpešta, 12. nov. — Zvezni kapetan madžarskega nogometa, La-Jcs Baroti, je izbral 41 mladih nogometašev, ki so bali najuspešnejši na letošnjih ligaških ln mednarodnih tekmovanjih. Iz teh nogometašev namerava vodstvo madžarskega nogometa ustvariti novo državno reprezentanco, kd naj bi pridobila izgubljen: sloves madžarskega nogo- meta. Madžarska nogometna zveza pripravlja štiriletni načrt za napredek nogometa, v okviru katerega bo posvečena posebna skrb mladincem, nadalje bo materialno in strokovno podpirala klube. Izmed omenjenih 41 mladih nogometašev naj bi s sistematičnim in strokovnim delom našili igralce, ki bi zanesljivo prevzeli mesta v državnem »moštvu bodočnosti«. Ti nogometaši bodo začeli z rednimi treningi že v januarju, v Kako šo razdelili dohodek Stockholm, 12. nov. Po izjavi generalnega sekretarja švedske nogometne zveze Bergerusa znaša skupen dohodek s svetovnega nogometnega prvenstva približno 12 milljonpv švedskih kron. Vsega skupal so prodali 800.888 vstopnic za 10 milijonov kron. Cisti dobiček s šampionata znaša 6,6 milijona kron. Od tega zneska Je dodelila Mednarodni nogometni zvezi 990.556 kron, organizatorju ln drugo-plaslranemu moštvu, Švedski, 1,5 milijona kron, zmagovalcu prvenstva, Braziliji, 450.000 kron, Zahodni Nemčiji 400.000 kron ln Franclji 300.000 kron. mestecu Tatou, ki razpolaga z ustreznimi športnimi napravami. Prva preizkušnja novih sil naj bi bilo olimpijske igre v Rimu, ki Pa se zanje Madžari še niso dokončno odločili. Med igralci, ki so na spisku, je 5 vratarjev, 9 branilcev in srednjih krilcev, 6 stranskih krilcev in 21 napadalcev. Seveda pa se bodo tem nogometašem pridružili še drugi talenti, ki se bodo porajali sproti. Izbrani nogometaši bodo za sedaj igrali le v srečanjih B reprezentance in to ne glede na eventualne neuspehe v začetku. mara remi. Bekavac : Stojanovski 0:1, Bradvarevič : Udovčič odloženo. Bajec : Ugrinovič prek., Vasiljevič : Čirič 0:1. Stanje po III. leolu: Stojanovski 2,5, Ugrinovič 2 (1), Čirič in Kozo-mara po 2 itd. V nadaljevanju prekinjenih partij v Tuzli sta Bajec in Ugrinovič remizirala. Zemun: Djurovič : Grgič 0:1, dr. Nedeljkovi« : Njegovan 1:0, Milič : Ra-kič 1:0, Damjanovič : Panov prekinjeno v dobljenem položaju za belega, Mihalčišin : Tomšič 1:0, Ivkovič : Petek 1:0, Smederevae : Vukovič remi. Po IH. kolu vodi Milič z 2,5, slede Mihalčišin 2, dr. Nedeljkovi«, Grgič, Ivkovič 1,5 (1), Njegovan 1,5. Opatija: Puc : SmailbegoVič remi, Sabadoš : Kržišnik 1:0, Kneževič : Vospernik 1:0. V nadaljevanju prekinjenih partij Je Lukič premagal Vošpemika, Bulat ln Kržišnik pa sta znova prekinila. Vodi Minlč s '3 točkami. SMUČARJI, PLANINCI, LJUBITELJI ZIMSKEGA ŠPORTA! Brezplačno na Krvavec Smučarska zveza Slovenije organizira v sodelovanju s SAP-Turistom v nedeljo, dne 16. t. m. delovno akcijo — čiščenje smučarske proge vzdolž žičnice na Krvavcu. Prevoz z avtobusi Je brezplačen. Odhod v nedeljo zjutraj ob 7. url izpred avtobusne postaje pri kolodvoru — povratek zvečer. Za udeležence iz Kranja odhod ob 7.30 Izpred avtobusne postaje v Kranju. Prijave pošljite do petka do 18. ure telefonično na št. 31-385 ali osebno na SZS, Ljubljana, Tabor 13. Udeleženci iz Kranja pa na št. 321 ali osebno na Športno društvo »Triglav« Kranj. Obiskovalci Krvavca, na vas je, da bo smučarska proga že to zimo urejena , Smučarska zveza Slovenije j Slovenski film • • GLASGOW, 12. nov. (Reuter). Škotsko nogometno moštvo Gtasgovv Rangers je v večerni tekmi premagalo »Napodi« s 5:2 (1:2). Novice »KEMIČNA TOVARNA PODNART« sprejme v službo: dva tehnika - kemika in enega pravnika Ponudbe na upravo podjetja. Delavske športne Igre, ki so v Celju zajele prek 509 delavcev, se nadaljujejo s tekmovanji v streljanju ln nogometu. Te dni bo tudi jesenski kros, nato tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, za zaključek pa še tekmovanja v kegljanju. §D Beton marljivo gradi moderno štiristezno kegljišče, ki bo predvidoma zgrajeno do 29. novembra. Za Celje bo to vsekakor velika pridobitev, saj bo šele s tem objektom tudi Celjanom možno prirejati večja tekmovanja. V podzvcznl celjski nogometni ligi so bUl v nedeljo doseženi nnslednji izidi: Olimp : Rudar (Hr.) 3:1, Brežice : Celje 4:2, Bratstvo (Hr.) : Rudar (V) 3:2, Kovinar : Slov. Konjice 1:0 ln Partizan (Šoštanj) : Svoboda (Kis.) LIPO IX. kolu vodi na tabeli z 11 točkami Bratstvo iz Hrastnika, za njim so z istim številom točk Kovinar, z 10 točkami Olimp in Proletarec Itd. Celjsko učiteljišče Je v conskem tekmovanju v odbojki premagalo ln- Almanah »Ljubljane« Železničarsko športno društvo »Ljubljana« je ob svojem jubileju — 40. obletnici, izdalo almanah, ki Je vredno nanj opozoriti. Na 32 straneh velikega formata Je moč dobiti skoraj popolno sliko oziroma hlstoriat tega društva, njegove dejavnosti, tako s strani funkcionarjev kot športnikov skozi vseh 40 let. ZSD »Ljubljana« j® nedvomno eden Izmed najmočnejših telesnovzgojnih kolektivov v Jugoslaviji, saj v svojih 12 klubih vključuje prek 3200 članov. Almanah, ki je opremljen z lepimi posnetki, J® v prodaji po 60 dinarjev. dustrljsko rudarsko šolo lz Trbovelj s 3:1 in se tako uvrstilo na republiško šolsko prvenstvo. Okrajna komisija pri Svetu za te- | lesno vzgojo Je ocenila kot najboljša dela pri šolskih nalogah za kongres telesne kulture pismene izdelke dijakov Inkreta (gimnazija), Gombača (učiteljišče) in Kompana (gimnazija). Omenjeni bodo prejeli praktične nagrade Sveta za telesno vzgojo OLO Celje. j. K. »KALA« Režija Andrej Hieng ln Krešo G olik. Igrajo Stevo 21gon, Jure ti. Helenca Kordaš, Lojze Potokar in Kala. Tednika: Pot tovarištva in *• Skozi ves svet št. 11. - predstave ob 15, 17, 19 in 21. - Ob 10 matmv^ ameriški cinemascopskU film »Princ študent.« — Igrata Ann Blytb ^ Edmund Purdon. pojo Mario Lanza. - Predprodaja vstopnic od 9-11 1“ 14 da’j e. teka predvaja franc. fiJm • je zilato«. Režija Rene Clatr 1947. Igrata Maurice chevalM* * Dany Robin. Predstave ob 15, 19 in 21. Samo danes in jutri. KINO »SISKA«: italijanski fihn ’~T, strada«. Režija Federico Fem Igrata GiuMetta Massima Ih thony Quinn. Tednik F. N. '4S,r.a. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. b nes zadnjikrat! ^ Predprodaja vstopnic v vseh KJR. matografih od 9—11 in od 14 “a J1s M: ob 10 hi 13 • BEOGRAD, 12. nov. (Tanjug). Izvršni odbor Crvene zvezde Je kaznoval svoja člana Spajlča in Sekularna s 45- oziroma 30-dnevno prepovedjo igranja na vseh tekmah. Prvi Je kaznovan zaradi nediscipline in ker Je žalil trenerja, drugi pa zato, ker je fizično reagiral na žalitev nekega gledalca na stadionu »Sarajeva«. • ZAGREB, 12. nov. (Tanjug). V tekmovanju za Jugoslovanski nogometni pokal Je zagrebška Lokomotiva premagala Orient z Reke B 5:1 (1:0). • BIRMINGHAM, 12. nov. (Reuter). Nogometna reprezentanca Birminghama Je premagala »KOln« z 2:0. Prvo srečanje v KSlnu se Je končalo neodločeno 2:2. • KRAKOW, 12. nov. (AP). — Boksarska reprezentanca Poljske Je premagala v povratnem srečanju Norveško a 16:2 KINO »KOMUNA«; francoski film »Primer dr. Laurenta«. Režija J. P. Le Chanois. Igra Jean Gabin in Nicole Courcel. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Za mladino izpod 14 let je fiilm neprimeren! KINO »SLOGA«: francoski barv. fiilm »Nenavadna pravljica«. Tednik F. N. 45. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«: jugoslov. cinemascope film »Cesta dolga leto dni«. Režija Giuseppe de Santis. Igrajo Eleo-nora Rossi Drago, Silvana Pampa- nini, Bert Sotlar ln Gordana Mi- MLADINSKI KINO LM: ob 10 letič. Tednik F. N. 45. Samo pri amer. film »Pot v Caribo«. prvi in zadnji predstavi! Pred- KINO »LITOSTROJ«: ob 18 in 2® fl, stave ob 15, 18 in 21. ški barvni fiim — Svejk II. d®' KINO »SOCA«: jugoslovanska kino- »Pokorno Javljam«. Zadnjikrat! KINO »TRIGLAV« Angleški barvni film »SVENGALI« Tednik. V glavni vlogi Hildegarde Neff, Donald Wolfltt, Terenee Young-Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Dva uslužbenca ali uslužbenki z lepim nastopom za obiskovanje strank dobita stalen in lep zaslužek. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod šifro »Uglajen nastop«. FIAT 600 čaka srečnega Kdo ga bo dobil? NAROČNIKA Eno je gotovo: naročnik »Ljudske pravice« ali .. . . . . 01 , »Ljubljanskega dnevnika«. — Zato, če še niste, ki bo Izžreban Zl. decembra postanite naročnik enega izmed njiju! ' 'N f.ETRTEK, 13. NOVEMBRA TELESNA KULTURA )---------------------------------- DNEVNE NOVICE RTV LJUBLJANA »e xZAx organizacijo prehra- ceste »Bratstvi , °b otvor tvi avt°-liano uratsJva in enotnosti« Ljub- w. predvsem 0£ve?ča vse uflelcžen-kodno skl'P‘ne. ““J se prea- Jijo, JSffl" 'n hkrati tudi sporo-kosiioi L obrokov hrane (zajtrk, lijo ikrSlt?VCn alno Prenočišč že-Proslavo otvnJf naslov »Odbor za Mva in avtoceste »Brat- - KomlsHa » Ljubljana—Zagreb. 10 Prenoči?? a organizacijo prehrane 0C1*e> Novo mesto, tel. št. 8. SAP THEI5I Bina Vas vabi s seboj 1Uia. da sc vam nud' Pr>- kijeniu Novo leto na kri- S:lv®stfovn ioS?se.m 'epem Jadranu, hoste lahkn *.? Novo leto 1959 ladji oh^ ? Preživeli na luksuzni Nijski Dain'w0V lem ognjemetu na ^havneea. nrko ?b zJokih ladijskega Postreihf ter ob ljubeznivi Jev In hS1"1 radijskih kuhar-^taatin^r ‘L.mlkserjev Reka -Ko,natsko °? ~ D“brovn k — t0 Je nrnlEje ~ L°šinj - Rab ->*8a kS edinstvenega Silve-60 “a ladjV s popolno oskr- ^v^.SUvestr°vesa križarje .»“ vse informacije dobite v tu «’V?Je ^aj ker je število ** toedne priložnosti!** ** ZamU' začetniški dru- teJ5e osfh^ Mv.TECAJ tudi za sta-»efleHei, i,8® bo zopet začel v po-P®NTRa’i vi novembra ob 20.30 v ^kova SOLI - Pet- er Jenk^ -*e 35- Poučuje moj-^elene t'rt, Vpl|°yanje ~ posebno ?“» oa ? začetnice - je vsak •etanu 21-881 Informacije po te- »PARISKI BALONSKI VEČER« bo na DANCINGU to soboto ob 20. v festivalni dvorani »SOCA«. Igrajo »7 DIXIES«. Poje Marjana Borčeva. Režira mojster Jenko. Rezervacije miz po tel t fari u 21-881. Razstava »Razvoj denarja« na Magistratu v Ljubljani Je zaradi izrednega zanimanja podaljšana do vključno nedelje, dne 16. ‘t. m. Odprta je dnevno od 10. do 18. ure. Ker Je ta razstava prva te vrste v Sloveniji, jo še posebno priporočamo. — Vstop prost. — Strokovno vodstvo na željo. KONCERTI Pianist Dmitrlj Baškirov, eden najboljših sovjetskih umetnikov in nagrajenec z »Grand pyx« na mednarodnem tekmo vanju Marguerite Long v Parizu, bo koncertiral jutri, v petek, za beli abonma. Spored obsega Schubertovo fantazijo, Prokofjeva 4. sonato in odlomek iz Romea in Julije ter Brahmsovo 3. sonato. Preostale vstopnice v Filharmoniji. PREDAVANJA Pravna fakulteta in Ekonomska fakulteta v Ljubljani vabita na predavanji, ki Ju bo ime; profesor pravne fakultete na Dunaju in predstojnik Inštituta za gospodarske veda dunajske Univerze dr. Theodor P11 Iz v četrtek, dne 13. t. m. ob 17. url z naslovom: »Razvoj in stanje avstrijskega gospodarskega življenja« ter v petek, dne 14. t. m. ob 17. uri z naslovom: »Avstrijski gospodarski sistem in gospodarska politika«, oce predavanji bosta v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, Trg revo* lucije ll/I. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vabi na javno znanstveno predavanje, ki bo v četrtek, dne 13. novembra 1958 ob 18. uri v dvorani' SAZU, Novi trg 3/1. Predaval bo univ. prof. dr. Josip Korošec. Tema: Nekateri problemi prazgodovinskih naselbin Ljubljanskega barja. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne hčerkice in sestrice Marjance runovec dijakinje iz Ptuja najtopleje zahvaljujemo vsem zdravnikom, medicinskim za ram ter ostalemu osebju pediatrične klinike v Ljubljani vso skrb in požrtvovalnost. Pni ,ena hvala dr. Ladislavu Pircu in medicinski sestri nutVv^ *z Ptuja za lajšanje in tolažbo v zadnjih tre- Hani .Prav Posebno se zahvaljujemo vsem družbenim or-koli ’ ^°ls^vu in pionirjem ter vsem, ki so nam kakor št/T p°ma®a^’ darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem vilu spremili na zadnji poti. Neutolažljiva družina RUNOVEC ZAHVALA Ob hudi, nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljena sina, brata in strica MED. UNIV. dr. ALEKSANDRA TRTNIKA ^iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi aanji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahva-JUjemo prof. dr. Janku Pompeju in primariju dr. Dragu ^ajgerju za tople poslovilne besede ter pevskemu zboru ^ničnih bolnišnic za ganljivo petje. . Največjo zahvalo smo dolžni rodbini Verličevi, ki nam ves čas stala ob strani v teh težkih dneh. . Vsem, ki so ustno ali pismeno sočustvovali z nami, naša gl<>boka zahvala. RODBINA DR. ALBERT TRTNIK TURISTIČNO DRUŠTVO LJUB-LJANA priredi prvi turistični diskusijski večer jutri v petek ol> 17. uri v mali dvorani v prvem nadstropju Magistrata. Kako poživiti Ljubljanico? O tem vprašanju se bomo pogovorili! in o vsem, kar je s tem v zve-zi. Po zgoščenih uvodnih izvajanjih diskusija. Predvajanje barvnih slik. Vstop brezplačen. Vabljeni turistični delavci, strokovnjaki, člani ter vsi, ki se zanimate za to pereče turistično vprašanje. Botanični večer bo v petek, 14. t. m. v Botaničnem inštitutu ob 20. uri. Referat: prof. dr. V. Petkovšek. Problem starosti pri avtohtonih drevesnih vrstah. Vabljeni! GLEDALIŠČA PONOVNI NASTOP ŠPANSKIH UMETNIKOV — EMIGRANTOV PEPITE PEREZ IN MANOLO MONTEZA V LJUBLJANI Občinski sindikalni svet Ljublja-na-Center je skupno s sindikalnimi podružnicami povabil španska umetnika, da bi svoje uspele nastope, ki sta jih že imela po Jugoslaviji in tudi v Ljubljani in ki vsebujejo pesmi, plese in glasbene točke vse v motiviki španske narodne umetnosti, da bi te nastope ponovila pred de-lvnimi kolektivi. Umetnika sta se vab:..tl odzvala. Prireditve so: Četrtek, 13. novembra ob 20: Dom železničarjev »Tine Rožanc«, Masa-rykova ul ca, za sindikalni podružnici poštnih uslužbencev in železničarjev. Petek, 14. novembra ob 20: De- lavski oder (dvorana doma sindikatov), Miklošičeva cesta, za člane sindikalnih podružnic trgovskih podjetij. Sobota, 15. novembra ob 20: Delavski oder (dvorana domo. sindikatov), Miklošičeva cesta, za Slane sindikalnih podružnic raznih podjetij. Ponedeljek, 17. novembra ob 19: Delavski oder (dvorana doma sindikatov), Miklošičeva cesta, za Mane sindikalnih podružnic tekstilnih podjetij. Torek, 18. novembra ob 19: Delavski oder (dvorana doma sindikatov), Miklošičeva cesta, za člane sindikalnih podružnic Kartonažne tovarne in drugih podjetij. ORAMA Četrtek, 13. nov.: zaprto. Petek, 14 nov. ob 19.30 Majakovski: »Velika želita«. Abonma red B. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sobota, 15. nov. ob 19.30: Majakovski: »Velika žehta«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja, 16. nov. ob 15: Majakovski: »Velika žehta«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Zaradi bolezni člana Drame Jurija Součka je premiera Osbornove drame »Ozri se v gnevu« odložena. Zaradi tega je spremenjen repertoar Drame za peteU in soboto: v petek je na sporedu Majakovskega »Velika žehta« za abonma red B, v soboto pa bo Majakovskega »Velika žehta* 7vrn abonmaja, namenjena tudi podeželju. Vstopnice so že v prodaji. OPERA Četrtek, 13 nov ob 19.30: Offenbach: •Hoffmarmove pripovedke«. Abonma E. Petek. 114 nov, ob IS: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena dijaška predstava za osemletke iz Kamnika. Sobota, 15. novembra ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. - Abonma red P. Nedelja, 16. novembra ob 15: Verdi: -Travlatn-. Izven In za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 13 nov. ob 20: Roksandič: •Babilonski »tolp«. Abonma Mladinski III Ob 20: Manzan. »NaS: ljubi otroci«. Gostovanje v Medvodah. Petek, 14 nov #b 2u Jus Kozak: »Balada o ulici«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 15 nov ob 20: Audry: *SO-ledad-. Abonma Kolektivi D. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 17 W 20: E. de Filrppo: »O, te prikazni« Gostovanje v Ajdovščini Nedelja, 16. novembra ou 15: C. Audry: »Soledad«. Izven. Popoldanska predstava. Ob 20: Roksandič: »Babilonski stolp«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Mestni dom Četrtek. 13. nov. ob 19.S0: D. DoBrlča-nln: »Človek i Marsa«, komedija. Gostovanje v Dolskem. Sobota, 15. nov. ob 20 Br. Nušlfi: »Gospa ministrica«, veseloigra. Premiera Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 16. novembra ob 15.30: Br. Nušič: »2alujoči ostali«, komedija. Gostovanje v Pirničah. Ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. V četrtek, 13. novembra ob 19.30 bo Šentjakobsko gledališče gostovalo v Dolskem z zabavno Dobriča-nlnovo komedijo .Človek z Marsa«. V soboto, 15. novembra ob 20 url bo v Šentjakobskem gledališču druga premiera v letošnji sezoni. In sicer znane Nušičeve veseJo.gre »Gospa ministrica* z Eivino Petrovčičevo v naslovni vlogi V ostalih glavnih vlogah bodo nastopili: Gorjupo-va, Marinčičeva, Ravnikarjeva, Simončičeva, Cuk, Ivanuša. Vizjak, Vrhovec in Verovšek. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu rezerviranje telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 13. nov ob 17: Pr Milčinski: »Zvezdica Zaspanka« Zaključena predstava za otroke članov sind podruž podj Saturnus. Sobota, 15 nov ob 17' J Pengov-N. Simončič: «3 ata ribica«. Za- - ključena predstave za otroke ®a-nov sind podruž podjetja Instalacije Ob 20J0: Oscar Wilde: »Srečni princ« Za odrasle Nedelja, 16 nov ob 11: J Pengov-N. Simončič: »Zlata ribica«. Ob 15: V Cinybulk-P. Dežman: »Igračke na cestsh« ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 16. nov ob 17: W. Karsch-J Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic od petka dalje na upravi, Resljeva c 36, od 10—12. ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki .blagajni. Rezervacije na telefon 32-020. VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ«: ob 15, 17, 19 in 21 ameriški barvni einem, film »Sedem bratov za sedem nevest«. »SVOBODA«; ameriški barv. flflm »Dva tedna ljubezni«. — Predstava ob 18. Vesti z Jesenic in olrnlšce Zdravniška dežurna služba; dr. Sajevec Mihael GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« 'JESENICE Sobota, 15. nov. ob 19.30: O. Zupančič: .»Veronika Desenlška«. Tragedija v 7 slikah. Slavnostna stota premiera po osvoboditvi. Otvoritev sezone; Za premierski abonma in izven. Nedelja, 16. nov. ob 19.30: O. Zupančič: »Veronika Desenlška«. Tragedija v 7 slikah. Režija in scena: Bojan Čebulj. Za abonma B in izven. Nedelja, 16. nov, ob 15: Narodni plesi jugoslovanskih narodov. Prireja ansambel narodnih plesov DPD »Svoboda« Jesenice. Z BLEDA KINO Ob 20 danski film »Ni prepozno«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«; franc, film »Ljudje brez važnosti)«. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 13. nov. ob 20: Ben Minoli: »Vilinček z lune« — premiera — premierski abonma in izven. Petek, 14. nov. ob 15.30: Ben Minoli: »Vilinček z lune«, II. šolski abonma. Sobota, 15. nov. ob 20: Ben Minoli: »VJlinček z lune« — sobotni abonma in izven. Nedelja, 16. nov. ob 10: Marin Držič: »Dundo Maroje« — nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 20: Dušan Roksandič: »Babilonski stolp« — Gostovanje v Zagorju ob Savli. Spored za četrtek, dne 13. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Rekilame in obvestila — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.05 Jutranji spored solistične glasbe — 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Hemingway: Zeleni griči Afrike — IV. — 9.00 V svetu opernih melodij (ponovitev) — 10.10 Igra Tončkov kvintet — 10.30 Odprite sprejemnik — 11.00 Franz Schubert: Šesta simfonija — 11.30 Oddaja za ccibane a) Tatarska pravljica: Sosedov vinograd b) Od pesmice do pesmice — 12.00 Vesela godala — 12.15 Kmečka univerza — Ing. Franc Ločniškar: Sodobna prehrana živine — temefij donosnosti — 12.25 odlomki iz manj znanih oper — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Stanko Premrl: Simfonietta — 13.55 Skladbe EmiHa Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna, glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe — 17.10 Gustav Mahler: Prva 'simfonija — 18.00 Tudi z dinarji se* da marsikaj napraviti (reportaža) — 18.15 Domači zabavni ansambli v plesnem ritmu — 18.45 Ra-djska univerza — Dr. Metod Mikuž: Arhivi — osnova za raziskovanje zgodovine — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijstoi dnevnik — 20.00 Četrtkovi večer domačih pesmi in napevov — 20.50 »Spet trte so rodile. .. « (literarna oddaja) — 21.20 J. S. Bach: Frav temperirani klavir — 22.15 Po svetu jazza — 23.10 ZapleSimo do polnoči — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije — 14.45— 15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. Spored za petek, dne 14. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 E. Wolf-Ferrari: Štirje grobijani, odlomki iz opere — 8.40 Variete na valu 327.1 m (ponovitev) — 9.40 Nastopa kvintet »Kamilo« iz Celja s svojimi pevci — 10.10 Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domači grudi« — 10.55 5 minut za novo' pesmico — J. Kuhar:'»Jaz imam pa goslice .. . «— 11.00 Za dom in žene — 11.10 Melodije Richarda Rodgerja — 11.30 Violinist Igor Ozim in pianist Anton So-ler igrata virtuozne skladbe — 12.00 Kvintet »Niko Štritof« ob spremljavi štirih fantov — 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mihael Leonardi: Gnojenje vinogradov — 12.25 Alfreda Casella: Italija, rapsodija — 12.45 Španski in italijanski napevi — 13.15 Zabavna glaisba, vmes obvestila — 13.30 Tr.je znani dvospevi — 1-LD0 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Bitenc: Pojte z nami — 14.35 Lahka glasba — vmes ob 14.45 Radijski foto-tečaj — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame —15.40 Iz svetovne književnosti — Jacquea Prevert: Pesmi — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Moderni ritmi — 17.30 Igirajo veliki zabavni orkestri — 17.40 Poje moški zbor obrtniškega KUD »Enakost« iz Kranja — 18.00 Radijski iaksikon — 18.10 Zabavne melodije domačih avtorjev — 18.30 Iz naših kolektivov — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po tipkah in strunah — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Mojstrska deila koncertne literature — VI. oddaja — 21.10 Glasbena mediigra — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Nočni komorni koncert — 23.10 Zabavni intermeezo — 23.15 Zapojmo še enkrat (Zabavna oddaja Radia BBC) — 23.45 Uspavanka z orkestrom Roger Roger — 24.00 Zadnja porodila in zaključek oddajo, LOKALNI PROGRAM 14.00 Za prijatelje jazza — 14.80 Poje Ljubljanski Zvon p. v. Jožeta Hanca — 14.45 Razgovori z volivci— 14.45—15.00 Ljubljanska kroniika, TELEVIZIJA Spored za četrtek, dne 13. novembra 21.00 Prenos iz Zagreba. Spored za petek, dne 14. novembra 21.00 Prenos iz Zagreba. Vesti iz Maribora Dežurna lekarna ' Četrtek, 13. nov., lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Petek, 14. nov., lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 13. nov. ob 15.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Red 2lS. Ob 16 in 20: Casona: »Drevesa Umirajo stoje«. Gostovanje v Ptuju. Petek, 14. nov. ob 15: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Zaključena predstava za JLA. Ob 19.30; Offenbach: »Hoffmanno-ve pripovedke«. Red VAS. Sedeži tudi v prodaji. KINO »UNION«: Jugoslovanski cin. film »4 km na uro«. »PARTIZAN«: slov. film »Kalla*. »UDARNIK«: avstrijski barv. film »Mozart«. V Umetnostni galeriji v Mariboru razstavlja Igor Pleško. V soboto, dne 15. novembra bo v Umetnostni galeriji v Mariboru odprta razstava Igorja Pleška, akademskega slikarja, zdaj profesorja v Kranju. Tempere, g vaši, mešane tehnike in risbe s tušem in svinčnikom imajo po večini večji format. Vseh del Je okrog uto. Dve značilnosti Pleškove umetnosti je lahko opaziti, monumentalnost in pripovednost in v obeh je kljub vsej modernosti formalnih iskanj razumljiv tudi izrazito realistično usmerjenemu občinstvu. IZ ROGAŠKE SLATINE : KINO Jugoslovanski vojni črno-beli film »Tuja zemlja«. IZ PTUJA KINO Ob 17.30 in 19.30 — domači film — »Dve Jagodi grozdja«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ob 17.30 In 20 ameriški film »Moj vohun ček«. DROBNI OGLASI PRODAM popolnoma nov »Fiat 600« za gotovino. Naslov v oglasnem oddelku LP. T 95 ZLATO ZA ZOBE v ploščici prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Komisija za imenovanja in razrešitve direktorjev ObLO s Trbovlje razpisuje prosto mesto direktorja Cementarne Trbovlje IZ ŽALCA KINO Ob 19.30 ameriški film »Padli an-gei«. Pogoji:, 1. inženir kemije ali strojni inženir z najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu — 2. diplomiran ekonomist z najmanj 8-letno prakso v industriji gradbenega materiala ■— 3. srednješolska izobrazba, z najmanj 8-letno prakso v cementni industriji. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. — Stanovanje po dogovoru. — Rok za vložitev prošenj za razpisano mesto 15 dni po objavi razpisa v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Pravilno kolkovane prošnje vložite pri Komisiji za imenovanje in razrešitve direktorjev pri ObLO Trbovlje. T 96 vL ^hittington ČLOVEK v senci HQ ri°*;ern je pri priči utihnil, ker je spoznal last-espamet. Tako jezen je bil, da bi se najraje Znil v jezik. Ustrašil se je, da je povedal pre-’n s tem padel v nastavljeno past. 'ievai ^ ni važno> kdo mi povedal,« je nada-Veriti *^a^no le sporočilo, ki ga moram pre- hla?enchler je znižal glas, ki je zvenel na moč 5>or*0krvno: »Strinjam se z vami, šerif. Storiti tu j e svojo dolžnost. Le žal bi mi bilo, če bi j?Subljali svoj dragoceni čas.« ia en je nepremično gledal zajetnega farmar-t>e,jvakai doumel je, da ga sicer vljudno, vendar O,Umn0 opozarja, naj se ne vmešava v za-U]a late8a dvora. Z glasom, v katerem je drge-^rb, je rekel: Ufei -"“tožba zaradi umora mi daje pravico do kj^rk i^6’ Moram ugotoviti resnico, pa naj bo j Jfarmar Je z igrano neprizadetostjo skomignil !^eni in mirno odgovoril: va®a dolžnost. Vendar, hm, ali bi ne °|"i, da bi jaz sam preiskal to reč?« hi , *' naj to razumem tako, da ne marate, da VQs kdo motil?« Renchler je še vedno mimo odvrnil: »Z živino in bombažem imamo zdaj mnogo dela.« Ben ni skušal potlačiti lastnega nezadovoljstva. »To je pa že preveč!« je vzkliknil. »Govorite, kakor da bi vse to ne bilo nič. Preiskujem umor, o katerem so me obvestili, vi pa ne marate, da bi vas kdo nadlegoval. Imam pričo, ki je pripravljena priseči, da je vaš oskrbnik s kolom premlatil človeka do smrti. Ce je to res, bodo ljudje povedali nekaj pikrih tudi na vaš račun.« Renchler je priprl oči in komaj zaznavno zamrmral: »Na vašem mestu se ne bi preveč zanašal na take reči.« Serif Ben je gledal velikana in čutil nemarnost, ki je pronicala iz vsega njegovega bitja. Nenadoma se je zavedel mogočnosti farmarja z Zlatega dvora. Le za trenutek je omahoval, nato pa se je uprl. Suho je odvrnil: »Gospod Renchler, vi ste osebnost, to je res. Vaše posestvo je najpomembnejša pridobitna ustanova v vsej pokrajini. Vendar vse to ne šteje, kadar gre za umor. Ne maram vas nadlegovati, ne vas ne koga drugega.« Suho grlo je imel šerif Ben, zato je utihnil in skušal z Rench-lerjevega obraza razbrati vpliv svojih besed. Molčal je trenutek ali dva, nato pa nadaljeval: »Izpolnil bom svojo nalogo. Morda bom pri tem komu stopil na prste, seveda če bo treba. Tega se ne bom ustrašil.« Od. nagle, s silo zadržane jeze so se Renchler-ju razširile oči. V njih se je zabliskala nevarnost, ki se je umaknila senci skrivne groze. Farmar Renchler je strmel v šerifa Bena. Še nikoli poprej si ni nihče upal tako izzivalno govoriti z njim. Ben si je naglo poveznil na teme širokokrajni klobuk. Sekundo sta se gledala s farmarjem, nato pa je šerif pihnil, se obrnil in se z dolgimi koraki pognal iz pisarne Zlatega dvora. Uganil je, da se je Yates v naglici umaknil od vrat. V veži se je oskrbnik naslanjal na zid in se poigraval z lovskim nožem. Iznenada je pograbil nož za rezilo in ga zagnal na nasprotno stran. Kakega pol metra pred Benovim nosom je nož zabrnel v leseni oblogi. Serif je obstal, pogledal Yatesa, napravil korak, ga premeril od nog do glave in šel iz hiše. Oskrbnik je stopil nekaj korakov za njim, da bi se prepričal, ali je tudi v resnici odšel. Nato se mu je ozki obraz skremžil v porogljiv nasmeh: Ben Sadler je že lezel v svoje staro vozilo. Crni Ford je zapeljal v krogu in se vrnil na cesto. Yates se je naglo zasukal in šel v Renchler j evo pisarno. Velikan ni več mogel zadrževati besa, ki ga je dušil, Ustopil se je pred pisalno mizo. V Benovi navzočnosti je hlinil nezadovoljstvo, zdaj pa 4e drgetal ob misli, da si ga drzne niče, kakršen je ta šerif, nadlegovati v lastni hiši in mu celo' groziti. Ob tej misli je Renchler stopil k oknu in se zazrl na dvorišče. Serif Ben je prav takrat lezel v svoj avto. Yates pa je že stal med vrati v pisarno. Se vedno je imel na obrazu tisti porogljivi nasmeh, vendar so se mu med potezami črtale gube jeze in nemira. Stopil je k farmarjevi pisalni mizi. »2aba,« je spregovoril grozeče, »ta šerif. Mal-, ce prevelik gobec ima, ali ne?« Velikan še vedno ni mogel potlačiti jeze. Skozi stisnjene ustnice je s težavo spravil iz sebe: »Tak smrkavecI — Ali si v resnici ubil tistega fanta?« »Nesreča,« je Yates skomignil z rameni. »Zgodi se pač!« ' Renchler je namrščil obrvi. Čedalje bolj divij je bil. »Naročil sem ti, da ga krepko pouči, nisem pa rekel ubijati.« »Saj vam pravim, nesreča je bila. Kaj hočemo, prepozno je!« Umolknil je za trenutek in gledal gospodarja. »Pa vaša hči?« ga je vprašal. »Kaj je z mojo hčerjo?« je zatulil Renchler, ki ga je jeza spravljala ob pamet. . »Nemara bi bilo prav, če bi jo za nekaj dni poslali kam drugam ali pa jo vsaj priprli v hiši.« Renchler se je zastrmel v svojega oskrbnika, potem pa je spoznal, da ima prav. Navsezadnje je prikimal. »Prav,« je zagodrnjal, potem pa iztegnil roko po telefonu na mizi. »Moral te bom izvleči iz te zagate,« je pikro dejal. »Nikar se ne vznemirjajte, Chet je že pri stvari,« je rekel oskrbnik. »Ce se je bo lotil tako, kot si se ti tega Martina, bomo vsi skupaj v kaši.« Prislonil je slušalko k ušesu in čakal. Čez trenutek je spregovoril: »Halo, Renchler pri aparatu. Pokličite Parkerja! Tistega s sodnije, seveda, ti trapa!« Yates je napravil dva, tri korake, se spustil v naslanjač in udobno prekrižal noge. Iz žepa je privlekel cigareto, si jo prižgal in začel spuščati pod strop tobačni dim. Gledal je za tistimi oblački, kakor da ga trenutno ne zanimai prav nobena reč na svetu. Vmes je seveda poslušal Renchlerja, ki je z rahlo drhtečim glasom govoril v aparati »Halo, Herb? Virgil pri telefonu. Kako kaj, stari prijatelj? Poslušaj, Herb, prosil bi te za prav majhno uslugo... Rad bi, da bi se malce pozanimal...« h! 'Ma'B 'n tiska Časopisno-založniško podjetje -Ljudska pravica*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, tT, na rubrika Kopitarjeva 6/IU, tel. 31-357 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 in 22-492 efon 3i.3ga _ poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/U, tel 20-507 in 22-621 — Kul-— Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, tujino 500 din — Tekoči račun 600-705-1-1393 - Poštni predal štev. 42 — Poštnina plačana v gotovini. © flPih D>mey P»odi*tiom vtforld Righii RmmiI -50"ffi; ftj' DRUGI SE VEDE PC AV TALO *aw:or da de bil sam v vod IN ŽE TBE'i 3\ ODLOČNO ŠAVSNE PO NDEM [Wrsrstey PODOBE IZ NARAVI Koce ARKTIČNI PROMET *iRD6CG^ ' KADAC MROŽ NERODNO SPLEZA •VODE NA LEDENO PLOŠČO, POZA©, DA &1 "Te, ED" NDIAA ČE DRUGI RAD SKOBACALI NA LEDENI INT3I PA &A BPŽ POPRASKA 2T MOČNIMA ČEKANOMA •^ai o*rr *a 1 rr- č 1 iaa ai/tnu er 0 Jate čudno pisanih ptic so preletele arktično pokrajino. O V višini 200 m so v obliki črke »V« potovale s hitrostjo 0 80 km na uro. 'Eskim, ki je stal pred svojo ledeno hišico 0 — pravi ji iglu — je zavpil presenetljivo novico: 0 »Čudne gosi so mi letele nad glavo. Niso bile bele, ka-0 kršne smo videvali doslej in ki so nam o njih pripove-0 dovali predniki, marveč zelene in rdeče.« 0 Nehote so Eskimi pripomogli k nadaljnjemu napredku 0 ornitologije, znanosti, ki proučuje ptičje življenje in na-0 vade. Njihovo presenečenje je bilo krona potrpežljivega 0 dela. Eskimi so posredno pomagali pri raziskavah, ki 0 trajajo že dvaindvajset stoletij. Nagačene ptice so privabile bilk željne divje gosi, past se je sprožila. Lovci jih bodo ujeli in pobarvali Ornitologi barvajo selivke, da bi lc^e ugotovili smer in cilj njihove poti Dve sto let pred našim štetjem so Egipčani barvali golobja krila, nekaj podobnega so delali Grki za lepšo podobo svojih športnih iger. Omitologija je tipala in tavala do začetka našega stoletja, .ko so strokovnjaki obnovili staro metodo. Pobarvali so brinovke, kose, ščinkavce in škorce. Prve barve pa niso vzdržale sonca in dežja, ki so mu ptice izpostavljene vse leto. Danski profesor Mortensen je našel nov postopek: ptice je zaznamoval z aluminijastimi obročki. Kdor bi jih ujel, naj bi čas in kraj najdbe sporočil njegovemu inštitutu. Poročila so prihajala z vseh koncev sveta. Pomanjkljivost: ptic ni lahko ujeti, strel pa prepreči nadaljnje raziskave načina in navad v ptičjem življenju. Potem so združili oboje z obliki pisanih obročkov. Prof. Drost s Helgolanda je na daljavo sto metrov opazoval srebrne galebe, zaznamovane s pisanimi obročki na nožicah. Številne je razpoznal, pred desetimi leti pa je ugotovil ! njihove zapletene sorodstvene Drobne Z -STRATFORDSKO GLEDALIŠČE V MOSKVI Shakespearovo spominsko gledališče v Strattordu je sprejelo vabilo na gostovanje v Moskvi in Leningradu decembra letos. Gledališko družino, ki šteje kakih TO članov, bosta vodila Michael Redgrave in Do-rothy Tutin. GANGSTERKI S črnima šaloma maskirani ženski sta na neki Italijanski cesti ustavili 53-letnega kolesarja. Zahtevali sta denar. Ker se je kolesar obotavljal, sta začeli udrihati po njem in mu odnesli listnico z 2000 lirami. SAMOKRES V OTROŠKIH ROKAH Ameriški listi so opisali nenavaden napad. Neka ženska lz Colorada je na cesti slišala klic: »Odvrzite torbol Streljal bom.- Obrnila se je. Pred njo je stal sedemletni deček s samokresom v roki. Mislila je, da se mali šali, pa Je mislil zares, ker je takoj pritisnil na petelina. Krogla je žensko ranila v pleča. MEGLA NAD ANGLIJO Prva gosta jesenska megla je pred dnevi ustavila promet na londonskem letališču in v mestu. Londončani so začeli nositi zimske suknje. Z BALONOM CEZ ATLANflK Trije moški in ženska bodo skušali z zračnim balonom preleteti Atlantski ocean. Vzleteli bodo na Kanarskih otokih, veter pa naj bi Jih nesel čez morje. LOVCI NA ŠAKALE V Južni Alrikl požro šakali vsako leto skoraj pol milijona ovc in druge drobnice, zato je zveza rejcev ovc začela uporabljati poklicne lovce na te zveri. Lovci bodo dobili razen stalnih prejemkov še posebno premijo za vsakega ustreljenega šakala, ker je to delo precej nevarno. CIGARETE IN SIR Morda bodo začeli v bližnji prihodnosti izdelovati cigarete s filtrom iz sira. Seveda ne bo kadilec čutil vonja po siru. ker ga bodo kemično odstranili, prav tako tudi okus. Nekaj ameriških strokovnjakov trdi, da sir v prahu prestreže do 33 odstotkov nikotinskega katrana. RAZVOZLANA LETALSKA SKRIVNOST, Pred kratkim so nameščenci avstralske civilne letalske družbe našli ostanke letala, ki je Izginilo marca 1031 v Južnih gorah Novega Walesa. Med razbitinami so bile kosti dveh pilotov in šestih potnikov. Tej so namenili rumeno anilinsko barvo MAJHNA UMETNIŠKA PODOBA Zahodnonemški slikar Ernst Schachner trdi, da Je izdelal najmanjšo umetniško sliko, saj je dolga 10 In visoka 8 mm. Izdelal jo je v oljni tehniki in na njej prikazal nemško krajino. ŠTETJE V SOVJETSKI ZVEZI Centralni statistični urad SZ je sporočil; da bo 15. januarja 1950 štetje prebivalstva. Trajalo bo teden dni in ne le en dan, kakor so prvotno napovedovali. Podatke bo zbiralo okoli 600.000 nameščencev. Menijo, da ima Sovjetska zveza zdaj kakih 200 milij. prebivalcev. KAKRŠNO VPRAŠANJE... Advokat lz Frankfurta se Je skušal zilniitl v poln avtobus. Vprašal je: *Ali Je še kaj prostora na tej Noetovi barki?« Profesor, ki se Je stiskal v kot, mu Je odgovoril: »Kar naprej, samo kamele nam še manjka.« Pozneje se je profesor na sodišču zago-varlai, da Je advokatu odgovoril v smislu zastavljenega vprašanja. Sodišče je upoštevalo njegov zagovor. KRILA Z NASLOVOM Ce verjamete ali ne, v Parizu so v modi ženska kriila raznih barv, na njih pa je naslikan mestni načrt. Zlata, srebrna ali rdeča zvezdica natančno označujejo kraj, kjer stanuje lastnica krila, pravijo, da je to zelo praktično za tiste, ki spremljajo neznanke in ne vedo, kje se bo končal tak sprehod. V NASPROTJU 8 PREDPISI V Port Arthurju ne sme v gostilnah nihče piti piva sto-jč. Sesti mora, pa čeprav le za nekaj trenutkov. Nekemu gostilničarju so pred kratkim za mesec dni prepovedali točenje piva, ker je postregel gostu, ki je malo poprej omahnil s stola. NOVE BAZE NA ANTARKTIKI Ruski znanstveniki nameravajo proučiti geološki ustroj Dežele kraljice Maud in obale Bellngshausenovega morja na Antarktiki. Zato bodo tam postavili dvoje oporišč. kovnjakom, ki so znali ločiti resnico od domišljije. Pred desetimi leti je Američan Wadkins popolnoma pobarval fazane, dve leti kasneje so Angleži razširili metodo na skoraj vse selivke. Uporabljali so v alkoholu raztopljene anilinske barve, ki so trajne, odporne proti vodi in ne škodujejo ptičjemu organizmu. Na Škotskem so razpostavili lovce s pastmi. Na slamo ali seno so položili nagačene ptice, spodaj je bila napeta mreža, nanjo pa privezana 150 m dolga vrv, katere drugi konec je držal skriti prežavec. Gosi so posedle, past se je sprožila, mreža je pokrila prestrašene selivke, v jeepu so pridrveli ljudje z barvami. Grabili so gosi in jih namakali v rdečo, rumeno, zeleno anilinsko barvo, ki ji niti kljun ni ušel. Zaprli so jih v ptičnice, da se je barva posušila, pol ure kasneje pa so prepleskane divje gosi s prstani na nogah spet letele svojo pot Američani nastavljajo ječme- I novo zrnje, v pol minute ima 75 1 gosi pobarvana krila in kljune, j Selivke se pridružijo svojim be- j lim vrstnicam, ki niti ne opazijo, | da imajo njihove sopotnice rumeno, rdečo, zeleno pobarvane peruti. Spomladi 1954 so prepleskali 583 divjih rac, ki so jih ujeli ob jezerskem bregu na Floridi. Pisana jata je potem, zbujala pozornost pilotov. V Montani so račja jajca predrzi s tanko iglo in vbrizgali barvo. Izlegle so se pisane račke, ki so po petih tednih dobile normalno barvo. Pred tremi leti so v Kaliforniji izpustili prvih 83 zelenih in rdečih gosi, ki so potem zmedle Eskime. Pa je nastopila nova težava. Eskimi so sprva živahno pripovedovali o čudnih goseh, zdaj pa se ne menijo več zanje. Leningrajski globus V leningrajskem muzeju, ki je bil ustanovljen leta 1714, torej za vlade Petra I., so pred kratkim razstavili zgodovinski pregled razvoja zvezdoslovja v Rusiji. Med Požar na Sueškem prekopu Ob vhodu v Sueški prekop je na neki tovorni ladji izbruhnil požar, ki je grozil, da bo segel še drugam. Gasilci so se deset ur bo rili s plameni, ki so uničili 1800 ton nafte. Dva mornarja sta umrla, osemnajst pa jih je ranjenih. Dekle — ribič Čeprav je Mariji Kriletičevi iz Lumbarde šele osemnajst let, je že izkušen ribič. Kadarkoli so razmere ugodne, se napoti z barko na lov južno od Korčule. drugim je na razstavi tud trov, globus s premerom trehm. ^ ki so ga izdelali pred pribliz;n leti. Na zunanji strani je na ^nenatančen zemljevid našega P,, ta, znotraj na os pritrjena ° ^e-miza, okoli nje pa klop, na., jj ri je dovolj prostora za kas ^ ljudi. Poseben mehanizem globus s poljubno hitrostjo. « Med drugo svetovno voj bil ta globus v mestu vj1 ij3li Med drugo svetovno *“V1rinu-ta globus v mestu PuoI:al» Hitlerjeva vojska ga je odP® j. v Nemčijo, po vojni pa so g* nesli v Leningrad, kjer so 8a novili. NJEGOVE PRVE BARKE SO NEVARNEM CASU JADRAlE CEZ ORKANSKA podroCJa zveze. Težave za opazovalca: nekatere ptice med letom preveč spodvijejo nožiče, mnoge letajo ponoči, velike selivke pa rade plavajo. Tudi pri goseh ni vedno mogoče razpoznati obročkov. Včasih letijo s hitrostjo do 90 km v višini 200 do 1300 m, kaj rade | pa tekmujejo z letali, saj so jih ( videli nad Dehra Dunom v Indiji skoraj 9000 m visoko. Švicar Lucas Hoffmann, ki velja za pionirja novih metod, se je povrnil k barvanju. V različnih kombinacijah so »prepleskali« mnogo selivk. Njegov inštitut v j Baslu je zbral prve zanesljive podatke o času, kraju in smeri selitve cele vrste ptic. V njiho-j ve raziskovalnem delu je sode-) loval nov pomočnik: Ljudje so presenečeno gledali nenavadno pobarvane ptiče, njihove ugoto-1 vitve so prišle na ušesa tudi stro-1 Krištof Kolumb si je izbral za odkrivanje Novega sveta nevaren letni čas. Prve dni avgusta 1492 je v španskem pristanišču Palos de la Frontera dvignil sidra, dne 12. oktobra je ugledal Ameriko, in sicer najprej otok Guanahani, ki se zdaj imenuje San Salvador. Na dolgi vožnji ga je ves čas spremljala srečna zvezda, kot pravimo, zakaj v mesecih septembru in oktobru je na tistem področju sorazmerno največ orkanov. je imel srečo Zaradi hrupa v novo hišo Neka angleška družina je do nedavnega stanovala v Loncastru, torej v neposredni bližini betonske steze, kjer vzletajo in pristajajo reaktivna letala. Stanovalci skorajda niso mogli zatisniti oči zaradi silnega hrupa reaktivnih bombnikov. Občinski odbor jim je podaril parcelo, da si bodo sezidali novo hišo, ki jo bo pomagala graditi letališka uprava. Ce bi tak vrtinčasti vihar zajel Kolumbove barke, bi morala Amerika verjetno še vrsto let čakati na odkritje. Morski viharji so spravili na dno že mnogo večje ladje, kot pa so bile Kolumbove orehove lupinice »Nina«, »Pinta« in »Santa Maria«. Nihče natanko ne ve, kakšne so bile te Kolumbove ladje, za sedaj niso znane njihove podobe in tudi ne popolni opisi. »Nina« in »Pinta« sta bili najbrž hitri jadrnici s strmimi bočnimi stenami. »Santa Maria« je bilg nekoliko večja; domnevajo, da je izpodrinila 80 ton, kar je smešno malo, če pomislimo, da plovejo zdaj po oceanu tisočkrat večje ladje, kakršna je na PJ* ^ »Queen Elizabeth« z 80.000 nami. - 0 | Tem orehovim lupinam s0 e\o viharji na morju nedvomno j I nevarni. Krmar je kar naP^j oprezoval za temnejšimi I na obzorju, iz katerih bi se 1® ! razvili nevihtni oblaki. Na ,s lumbovi poti čez Atlantik Pa 0 bilo očitno iz dneva v dan » j l vreme. Krištof Kolumb je J® ^ na stotine milj daleč po d<"SJi i in počez na nevarnem orkanss L področju, ne da bi ga presen , kak vrtinčasti vihar. Sele na drugi vožnji aV^lnra-1 1494 je imel Kolumb smolo-■ jel ga je orkan, pred katerim | je z ladjami zatekel v zaliv ' otoku Saona. Po ustanovitvi lonije Isabel se je junija ^ odpravil nazaj v. Evropo. Nje* sodobnik Petrus Martyr iz An? j I rie poroča o viharju, ki ga do ^ | še ni doživel. Potopile so se ,{ : j______ i__i • i _ .. KJiJ zasidrane ladje, le »Nina« VT uspešno kljubovala visokim vs„ lovom. Kolumbovi mornarji ^ zbrali razbitine in iz njih 1 ^ jadrnico »Santa Cruz«, pW° Ameriki zgrajeno ladjo. ^ Sedem let kasneje je imel i lumb pri Santa Domingu • ,----------- , jj- opraviti z viharjem, njegovi kušeni mornarji pa so zadnji “ nutek ušli nesreči. Vihar je Pje iitif Deset hčera in enega sina Ima vietnamski veleposlanik v Londonu Ngo Dlnh Luyen. Prvih pet deklet je iz prvega zakona. Posnetek kaže drugo mater ln vseh enajst otrok topil 30 jadrnic, na katerih bilo okoli 500 ljudi. Ena S# ladja je priplula do španskih n’3"' Norma za slabo voljo Pri nekem pariškem sodi’ , je bila nedavno svojevrstna prava za razvezo zakona. nik naj bi odločil, kolikokrat 5ljl, biti človek slabe volje. Po d®1^ šem premisleku je rekel, da se lahko zgodi trikrat tedens® Tako zdaj Francozi vedo, pogosto smejo biti v zakonu 5 bo razpoloženi.