Posumio piačana v goioviiLii* Abb. postale 1 gruppo Cena 4UU IlT Leto XXXVI. Št. 296 (10.816) TRST, nedelja, 21. decembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL PO RIMSKEM OBISKU Med svojim uradnim obiskom v Italiji je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič sprejel tudi enotno delegacijo Slovencev. Predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki je bil eden od šestih članov delegacije, smo zaprosili za oceno tega državniškega obiska in za oceno razgovorov slovenske delegacije s predsednikom Mijatovičem in njegovimi sodelavci. Na vprašanja našega urednika je Boris Race takole odgovoril: — Tovariš Race, iz sklepnega poročila o bilateralnih razgovorih v Rimu je razvidno, da so se najvišji predstavniki obeh držav pogovarjali o vseh perečih mednarodnih vprašanjih in da je pri tem bila potrjena velika sorodnost, pogosto tudi enakost stališč. Gre po vaši o-ceni za pomemben prispevek k naporom za zagotovitev evropske varnosti in sodelovanja ter miru v svetu? — Polovica dolgega sklepnega poročila govori o mednarodnih vprašanjih, o mednarodnem sodelovanju, boju za mir in o pravicah vseh narodov do svobode in neodvisnosti. Sodba o posameznih vprašanjih je bila skoraj vedno identična iz česar izhaja, da bi moral tudi ta obisk državnikov dveh sosednih držav, toliko bolj tudi zato, ker imata različno notranjo družbeno ureditev in različno opredelitev glede na obstoječe bloke, brez dvoma pomeniti prispevek k zagotovitvi miru v svetu, kar končno obvezuje obe državi, da se v svoji vsakdanu akciji v mednarodnih forumih tudi konkretno zavzemata za tako mednarodno politiko. — Glede neposrednega sodelovanja med državama je bil dan pomemben poudarek gospodarskim vprašanjem. Lahko predvidevamo, da bodo po teh razgovorih hitreje stekle tudi nekatere konkretne postavke iz osimskih sporazumov, katerih izvajanje je obtičalo? — Verjetno gre pripisati tako velik poudarek gospodarskemu sodelovanju, poglobitvi stikov in dolgoročnim gospodarskim pobudam ob meji dejstvu, da je prišlo do zastoja v uresničevanju osimskih sporazumov v tem pogledu. Tolikšen poudarek tem vprašanjem je lahko opozorilo, da je treba obveznosti, ki izhajajo iz gospodarskega dela osimskih sporazumov, tudi uresničevati. Pri tem je zelo zanimivo, da je bilo v sklepnem poročilu posebej poudarjeno, da je treba izboljšati in razširiti pogodbene inštrumente, ki se nanašajo na posamezne sektorje sodelovanja med mejnimi področji. Gre v prvi vrsti za maloobmejni osebni in blagovni promet, za skupne naložbe v gospodarstvu itd. — Kakšen pomen lahko pripisujemo Mijatovičevemu obisku pri papežu Janezu Pavlu II.? — Ta obisk dokazuje, da so odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo urejeni in imajo svojo osnovo že v preteklosti doseženih dogovorih. Mislim, da lahko zato la obisk pomeni, da se bo v bodočnosti to sodelovanje še naprej razvijalo, kar dokazuje tudi vabilo papežu na skorajšnji obisk V Jugoslaviji. — Iz sklepnega poročila o razgovorih je razvidno, da je bilo vprašanje narodnostnih manjšin e-no od osrednjih tem dvostranskih razgovorov. Pomembnost vloge, ki Jo lahko lir a jo narodnostne manjšine, je torej dobila svoje odgovarjajoče mesto v bilateralnih odnosih. — že na prejšnjih srečanjih med predstavniki obeh držav je bilo vprašanje manjšin vedno prisotno, tokrat pa je — kot je razvidno iz vsebine in obsega, ki mu je namenjen v sklepnem poročilu, postalo med najpomembnejšimi v medsebojnih odnosih. Znano je, da Jugoslavija neprestano ponavlja pomembnost reševanja manjšinskih vprašanj tako v stikih s tistimi državami, v katerih živijo deli njenih narodov, kot j tistimi, ki imajo del svojega naroda v mejah Jugoslavije. Korak dalje v tem oziru predstavljajo tudi napori Jugoslavije v mednarodnih forumih, da se z mednarodnimi konvencijami kodificirajo obveznosti držav do manjšin. Večjo prisotnost teh vprašanj na rimskem srečanju je treba pripisati tudi tem razširjenim načelnim stališčem Jugoslavije. — Kakšne zaključke ste lahko povzeli iz informacij, ki vam jih Je o razgovorih o manjšinskih vprašanjih dal predsednik predsedstva SFRJ Mijatovič med srečanjem z enotno slovensko delegacijo? — Prav te. ki sem jih navedel v odgovoru na prejšnje vprašanje, s tem, da je predsednik Mijatovič podrobneje govoril o skrbi Jugoslavije za manjšine, o tem, kako se v Jugoslaviji rešuje manjšinsko vprašanje in še o tem, kako je Jugoslavija prav zaradi take politike znotraj svojih meja upra vičena, da te stvari postavlja tudi do svojih sosedov. Zaradi vsega tega ne more biti nobenega dvoma, da bo predstavljalo vprašanje manjšin za Jugoslavijo tudi v naprej eno izmed tistih točk, ki pogojujejo dobre odnose med državami. — Glede na dejstvo, da je italijanska stran priznala, da so se naša vprašanja doslej reševala prepočasi, je mogoče iz tega sklepati, da obstaja dejanska politična volja, da se stvari po tem obisku spremenijo? — Minister Colombo je priznal, da je bila ikakšna počasnost* v zvezi z zakonom za globalno zaščito Slovencev. Iz tega priznanja lahko sklepamo, da bo poslej pospešena pot za sprejem zakona, ker si ne moremo predstavljati kaj bi lahko minister o tej stvari rekel v slučaju, če bi vprašanje ne bilo rešeno ob prihodnjem srečanju s predstavniki jugoslovanske vlade. To velja tudi za nas Slovence, ko bi se morali v bližnji bodočnosti spet sestati s političnimi in vladnimi predstavniki. — Prav, toda v komisiji Cas-sandro, ki je prav takrat, ko so tekli razgovori med italijanskimi in jugoslovanskimi državniki, končala svoje delo, so ponovno prišla na površje restriktivna stališča glede vsebine in teritorialnega obsega naše globalne zaščite. Kako si je mogoče razložiti ta razkorak? — Ta razkorak izhaja iz priznanja o počasnosti ne sam„ glede na čas, temveč tudi na pomanjkanje vplivanja odgovornih vladnih predstavnikov na tiste člane komisije Cassandro, ki so v njej zastopali razna ministrstva ter na nekatere zastopnike političnih strank v njej. Priznanje o počasnosti se seveda ne more omejevati izključno na čas, temveč zajema to priznanje tudi vsebinsko plat tega vprašanja. Razkorak med tem, kar se je dogajalo v komisiji, in med izjavami ministra Colomba, bo torej moral biti čimprej odpravljen, to pa je zdaj stvar vlade in političnih sil. — Člani enotne slovenske delegacije ste, kot smo brali, predsedniku Mi jato vicu izrazili nezadovoljstvo s sedanjim stanjem stvari. To nezadovoljstvo je v imenu slovenskih članov posebne komisije izrekel tudi dr. K. šiškovič v komisiji sami. Toda kaj sedaj, kako naprej, s kakšnim akcijskim programom, s kakšnimi izgiedi? — O tem, kaj storiti, so se predstavniki strank in organizacij, ki sestavljajo enotno slovensko delegacijo, že nekaj pogovarjali še pred odhodom v Rim in sprejet je bil predlog, da bi obiskali politične tajnike strank zato, da jim podrobneje obrazložijo položaj in da si zagotovijo podporo posameznih strank. Za druge pobude se bodo morali predstavniki v e-notni delegaciji podrobneje pogovoriti in razumljivo je, da bo moral akcijski program biti tak, da bo učinkovit in da bo privedel do rezultatov. Nezadovoljstvo, ki smo ga izrazili predsedniku Mijatoviču, izhaja predvsem iz poteka del v mešani komisiji, ker smo v njenih restriktivnih stališčih ocenjevali, da se v njih odraža politika nekaterih vplivnih sil v vladi. Predsedniku Mijatoviču pc smo izrazili tudi upanje, da bo stališče vlade, v kateri imamo tudi politične sile, ki so nam naklonjene, kakor tudi, parlamenta, bistveno drugačno od tistega, ki je prišlo do iz--raza v sami komisiji. — Nedvomno imajo pri tem svoje konkretne odgovornosti in naloge vse komponente slovenskega predstavništva, vsaka v svojem vplivnem obmičju in vse skupaj kot izraz enotnih teženj Slovencev. Nam lahko poveste, kako gleda SKGZ na to v sedanjem trenutku? — Enotna slovenska delegacija je izraz razpoloženja celotne naše skupnosti zato, da bodisi kar zadeva reprezentiranje bodisi stališča, enotno nastopa v odnosu do Italije, do matične države in do političnih sil. Vsakemu Slovencu je jasno, da smo razdeljeni na razne politične stranke in organizacije in da je zato treba iskati enotnost v tej realnosti. Vsaka druga varianta je lahko le pobožna želja, ki ne upošteva dejanskega stanja. Razmeroma številčna delegacija je torej izraz različnih pripadnosti Slovencev in se mi zaradi tega ta številčnost ne zdi tragična, ker je edino tako uresničljiva enotna volja Slovencev. Kar pa je bistveno v tem vprašanju so stališča, k: jih bodisi enotna delegacija, bodisi člani posebne komisije pri predsedstvu vlade, zastopajo. Dokler so ta stališča enotna, dotlej opravlja ta oblika zastopstva isto, kar bi lahko opravljalo zastopstvo ene same stranke ali organizacije, ki bi jo Slovenci imeli. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da so tako stranke kot organizacije, katerih predstavniki so bodisi v enotni delegaciji bodisi v posebni komisiji, na istih stališčih, ko gre, v tem primeru, za globalno zaščito. . SKGZ se je doslej in se bo še vnaprej zavzemala, da bo strnjenost glede interesov naše narodnostne skupnosti še naprej tra~a la, ker bo potrebna v fazi sestavljanja samega vladnega osnutka, v fazi razprave v parlamentu in pozneje za uresničevanje zakona. Razgovor zapisal j.k. NAMESTO PODRAŽITVE BENCINA IN ODLOŽITVE DAVČNE RAZBREMENITVE Alternativni predlogi sindikata vladnim ukrepom za obnovo Juga Enotna zveza CGIL - CISL - UIL predlaga začasni dodatek k davkom na dohodke - Andreotti za obnovo «narodne solidarnosti) RIM — Poleg imenovanja Fi-lippa Marie Pandolfija za ministra za industrijo namesto od-stopivšega Bisaglie, je bil osrednji dogodek včerajšnjega političnega dne sestanek med vlado in sindikati. Srečanje je bilo sicer »interlokutorno*, ni dalo torej nobenih sklepov, a sta ga obe strani ocenili za koristnega, saj sta si imeli priložnost do kraja pojasniti stališča. Temeljni predmet razgovorov so bili zadnji davčni ukrepi vlade, s katerimi naj bi pridobili sredstva za obnovo potresnega področja, katerim so bili sindikati takoj izrekli odločno nasprotovanje, ker se vlada ni z njimi posvetovala in ker prizadevajo izključno delovne sloje. Po peturnem sestanku so Lama, Carniti in Larizza, ki je nadome-stoval obolelega tajnika UIL Ben-venuta, povedali, da so jim For-lani ter pristojni ministri podrobno obrazložili vsebino zadnjih u-krppov o podražitvi bencina in odložitvi razbremenitve delovnih dohodkov. Sindikalisti pa so, poudarjajoč sicer pripravljenost delovnih ljudi, da prispevajo pravičen delež za odpravo posledic katastrofe, ki je prizadela najrevnejše kraje južne Italije, potrdili nasprotovanje ukrepom, ki niso osnovani na točnih podatkih o škedi in na načrtovanih pobudah za obnovo ter odlagajo vsa bremena zgolj na delovne ljudi. Enotna sindikalna zveza je pa pripravljena konstruktivno pristopiti k reševanju bistvene naloge državne skupnosti v prihodn ih letih, in je zato tudi preložila določene alternativne ukrepe. Za obnovo Juga naj zato ne plačajo le podrejeni delavci, ampak vsi državljani po svojih zmogljivostih, z začasnim dodatkom k davkom na dohodke. Vlada pa mora spoštovati sprejeto obvezo, da preuredi že od novega leta davčne količnike, ki naj razbremenijo delovne dohodke posledic inflacije in ne sme določiti nobenih novih poviškov cen bencina (po zadnjih podražitvah OPEČ in naraščanju vrednosti dolarja) in električnih tarif. V uradnih sporočilih, ki so ju izdali po sestanku, so tako vlada kot sindi- ■ IIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlillimilllllllltllllllllllllllllllllltllllUllllllllllllllllllllinilllllllllllllllMHIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIKIIIHIIIIIIIIMIIMIIIIIIIII MED POLEMIKAMI SE NADALJUJE DELO POSEBNEGA VLADNEGA KOMISARJA Zamberletti je ostro zavrnil kritike krajevnih demokristjanskih veljakov Pertini je Zamberlettiju poslal pismo, v katerem se zahvaljuje za njegova prizadevanja pri pomoči prebivalstvu, ki ga je prizadel potres RIM — Predsednik Pertini je včeraj poslal posebnemu vladnemu komisarju za potresno območje Zamberlettiju pismo, v katerem je zapisal: »Dragi Zamberletti! Približujejo se božični prazniki in moja ganjena misel je predvsem namenjena prebivalcem Kampanije in Lukanije, ki so jih tako hudo prizadela številne nesreče in razdejanja, nato pa vam, ki si s takim pogumom in strokovnostjo prizadevate za uresničeva nje naloge, ki vam jo je naložila vlada.* Pertini se je v svojem pismu zahvalil tudi vsem vojakom, gasilcem, pripadnikom varnostnih sil in prostovoljcem iz vse Italije, ki že več tednov pomagajo prebivalcem, ki jih je prizadela naravna nesreča. Posebni vladni komisar Zamberletti se je včeraj pogovarjal z novinarji tednika «Panorama» in je tudi odgovarjal na kritike pred stavnikov krščanske demokracije glede njegovega delovanja. Za nekatere pripadnike krščanske demokracije, je izjavil Zamberletti, »so klientele nuja*. Nekateri moji kolegi se namreč bojijo, da bodo z odpravo takega sistema u-pravljanja ob tisto moč in vpliv, ki jim omogočata, da v Rimu pomenijo na primer več kot voditelji iz Piemonta in Lombardije skupaj Po Zamberlettiju naj bi to ne veljalo za Colomba, Scotti-ja in Gavo, ki se niso vmešavali v ta obtoževanja. Na govorice, ki ga obtožujejo, da je postal velik prijatelj nea peljskega komunističnega župana Valenzija, je Zamberletti odgovoril, da Valenzi živi v drami svo jega mesta. Obenem pa je tudi poudaril, da mora v sedanjem trenutku tudi sam braniti občinsko upravo, ne glede na to, da jo vodi komunist. V drugem srečanju z novinarji pa je Zamberletti izjavil, da ministrski svet ni spremenil njegovega mandata in da mu je zau pal le stvarnejše naloge za drugo fazo pomoči, ko naj bi žago lovili prebivalstvu boljše življenjske pogoje. Posebni vladni komisar je tudi dejal, da bo to fazo le začel, saj se ne bo mogla končati že do 30. junija, ko bo konec njegovega mandata. Tudi včeraj so na potresnem področju zabeležili nekaj šibkejših potresnih sunkov. V Neaplju se je zrušila starejša zgradba, ki jo je bil potres močno načel. Gasilci so že takoj po potresu izselili stanovalce, tako da pod ruševinami ni nobene žrtve. Gasilci so včeraj izpraznili tudi del neapeljske bolnišnice «San Gennaro*. za katero so ugotovili, da ni več varna. kati zelo previdni, poudarjajo pa debro voljo za konstruktivno rešitev, do katere naj bi prišlo pred novim srečanjem v prvi polovici januarja. Medtem se politična dialektika med strankami razvija prek izjav in intervjujev o »preokretu* KPI, predlogu predsednika PRI Visen-tinija o »vladi tehnikov* ter še vedno o «moralnem vprašanju*. Med demokristjani se je oglasil Andreotti, ki se odločno zavzema za povratek k »narodni solidarnosti*. češ da sta Italiji enako potrebni tako KD kot KPI. Fanfani ugotavlja, da pretresa državo več potresov (terorizem, škandali, inflacija) in zagovarja «previdno» politiko utrjevanja sedanje vlade. Tajnik PSI Craxi pa poziva k u-mirjanju politične polemike, ki bi lahko vodila k predčasnim volitvam in ocenjuje tako Visentino-ve kot Berlinguerjeve predloge za neizvedljive v sedanjem trenutku. RIM — Predsinočnjim je vodja libijskega urada za zveze Ahmed el Šahati potrdil, da bo vodja libijske revolucije polkovnik Ge-dafi v kratkem obiskal Italijo. ASCOLI PIČENO - Zdravstveni organi v srednjeitalijanskem mestu Ascoli Pičeno so sporočili neverjetno vest, da so v mestu zabeležili primer gobavosti, bolezni. ki je že pred stoletji izginila iz Evrope PO ARETACIJI DOMNEVNEGA TERORISTA V PARIZU MARCO DONAT CATTIN ZANIKAL POMOČ OČETA Agenti Digosa so v Neaplju aretirali enega od voditeljev teroristične organizacije prima linea Marca Fagiano RIM — Turinski sodniki imajo dvajset dni časa, da prek pravosodnega ministrstva zahtevajo od francoskih kolegov izročitev Marca Donat Cattina. Že v nekaj dneh nameravajo sestaviti obsežno mapo z obtožbami proti sinu demokrist.janskega voditelja. Dnevnik francoske skrajne levice «Liberation» je včeraj objavil izjavo Marca Donat Cattina, ki jo je le ta pred tedni izročil redakciji lista s prošnjo, naj jo objavi takoj po njegovi aretaciji. V njej je domnevni pripadnik teroristične organizacie prima linea podčrtal, da je prešel v ilegalo šele 7. maja letos, ko je iz dnevnika «Paese sera* izvedel, da ga obtožujejo sodelovanja v terorističnih organizacijah. Med drugim je tudi napisal, da se ni ...............................................iimtiiHmimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii SPLAHNELA UPANJA, DA BODO DIPLOMATI DOMA PRED BOŽIČEM Iran zahteva nadaljnja jamstva za osvoboditev ameriških talcev Še vedno glavna ovira vrnitev šahovega premoženja - Teheran predlaga jamstveni polog v alžirsko osrednjo banko - Slabo vreme omejilo premike na iransko-iraški fronti TEHERAN, VVASHINGTON, BAGDAD — Predsednik iranske vla de Mohamed Ali Radžai je včeraj po teheranskem radiu izjavil, da ne bodo osvobodili ameriških talcev, dokler ne bodo ZDA izpolnile xseh štirih pogojev, ki jih je predložil iranski parlament. Radžai je tudi potrdil, da je še vedno glavna ovira pri uresničevanju teh pogojev izročitev šaho-vega premoženja »zakonitim lastnikom: iranskemu ljudstvu*. Za premostitev te ovire predlaga i-ranska vlada, da bi ZDA vložile v osrednjo alžirsko banko določeno vsoto denarja, kot jamstvo, da bodo izročili šahovo premoženje, ko bodo do končno ugotovili njegovo vrednost, saj še vedno ni jasno, kaj vsega je šah vložil v ZDA. V Teheranu trdijo, da je vrednost kar 32 milijard dolarjev. Glede drugega finančnega pogoja: vrnitev iranskih deviznih rezerv in zlata, zamrznjenega v a-meriških bankah, Radžai ni povedal nič novega. Še vedno ni jasno, če se je iranska vlada sprijaznila z zahtevo ameriških družb po odškodnini zaradi škode, ki so jo utrpele zaradi iranske revolucija. Predsednik Izgiedi, da bi talce izpustili pred božičem, so torej borni. V Wa-shingtonu vsak čas pričakujejo prihod tričlanske alžirske delegacije, ki ima s seboj dokončni odgovor iranske vlade Washingto-nu. Alžirski posredovalci so že predsinočnjim zapustili Teheran s točnimi navodili, kaj naj zahtevajo od ZDA. V Washingtonu niso še uradno komentirali zadnjih iranskih zahtev o večjih jamstvih, a v krogih ameriške administracije trdijo, da bodo pogajanja dolga. Medtem pa zadnja poročila iz iransko - iraške fronte potrjujejo napovedi, da se bodo zaradi slabega vremena vojaške operacije o-mejile predvsem na topniške dvoboje brez vidnih premikov čet. Kot vedno obe armadi govorita o / svojih »presentljivih zmagah*. Tu-' dj zahodne tiskovne agencije, ki so v prvih dneh obširno poročale z bojišč, se sedaj omejujejo samo na posredovanje vojaških kc.mu-nikejev obeh armad. Včeraj so dajale poseben poudarek ostremu odgovoru iraške diplomacije na trditve zahodnih diplomatov in o-pazovalcev, da je Irak v teh treh mesecih vojne izgubil do 5 do 7 tisoč vojakov. Bagdad trdi, da so bile izgube manjše, le 1.762 vojakov. Izrael izziva sirsko vojsko DAMASK, TEL AVIV, NEW YORK — Sirsko težko topništvo je skoraj eno uro obstreljevalo topniške položaje in oporišča proiz-raelske milicije separatističnega libanonskega majorja Hadada. V Damasku trdijo, da so zadali hude izgube sovražniku in da so onesposobili več izraelskih topniških položajev. Trenutno Izrael ni še reagiral na sirski odgovor izraelskih napadov v zadnjih dveh dneh, v katerih je izgubilo življenje precej borcev PLO in sirskih vojakov. Napetost pa se nevarno stopnjuje. Tel Aviv je ukazal svoji vojski stalno pripravljenost, obmejne kibuce pa že preveva vojno vzdušje. Napetost se stopnjuje predvsem na Golanskem višavju, ki ga bodo, sodeč po zadnjih izjavah izraelskih jastrebov, «u-radno anektirali 20. januarja, prav na dan, ko bo novi predsednik ZDA Ronald Reagan prestopil prag Bele hiše. Zaostrovanje in izraelski napadi na Libanon so globoko odjeknili v OZN. Svetovna organizacija je zaskrbljena nad nadaljnjim zapletom, ki bi ga lahko nove izraelske agresije povzročile. Predsinočnjim se je na zahtevo g(.ne- miiniiiiuiiimmiiiniiimniMiiiMiniliimiiiiiiiiiiiMMiiiiiminiililliniliimiiililliniiliiiiiiiM.... «HIC SUNT SLAVONES»... Vred dobrim tednom sem bil na otvoritvi razstave, ki jo je tržaška občina po zgledu drugih podobnih prireditev na nekoliko im proviziran način posvetila spominu Marije Terezije. Ta slavna rimsko-nemška cesarica, kraljica Madžarske in Češke, nadvojvodi-nja avstrijska je namreč umrla po štiridesetih letih vladanja 29. novembra 1780. Prav je. da se Trst. ki se nahaja, kar se pomembnosti tiče, skoraj na isti stopnji, na kateri ga je našla ce sarica na začetku svojega vlada nja, spomni vsega tisteaa, kar je storila zo razvoj našega pristanišča. Razstava nudi s svojimi plani, dokumenti, spomini na bivšo trgovsko in mornariško veličino dosti snovi za razmišljanje. Čl o veku je pri srcu kakor vri voare bu mogočnika. Nehote mu nriha-ia na misel oni večno veljavni stavek: *Sic transit glorin muudi*. Na srečo je to turobno tuhta- nje popestril s svojimi izbranimi in globokoumnimi uvodnimi besedami naš župan, knez framason-ski in poslanec evropski. Začrtal je zgodovino našega mesta in med drugim povedal, kako da so prišli vod Marijo Terezijo k nam ljudje s trebuhom za kruhom z vseh štirih strani sveta: iz Italije, iz Dalmacije m Istre in celo s češke. Meni je bilo ob teh besedah nekoliko tesno vri srcu, ker vem, da moja družina ne izhaja iz nobene teh Dokrajin in si tako nisem znal prav razložiti, od koa so prišli moji predniki. Po zaupnih informacijah tudi vem, da županov rod prav tako ne izvira iz omenjenih dežel in z druae strani ne spada med tržaški patriciat. Od tod torej izviramo? Ne bi bil zgodovinar, če ne bi skušal razrešiti te zanimive historično-geo-grafske zagonetke. Zaprl sem se v arhive in začel brskati med starimi listinami. Imel sem srečo: našel sem razcefran pergament iz 13., 14. stoletja. Na njem je narisan zemljevid srednje in južne Evrope z deželami, ki jih je župan v svojem govoru imenoval. Nekako nad Tržaškim zalivom pa se razteza bel madež, na katerem je napisano: ničevanje načrta o tako imenom nih cenenih in ljudskih gradnjah (PEE), s katerim tržaški upravite Iji silijo v predmestje, ne da bi poprej izpeljali varianto k regula cijskemu načrtu, kot narekuje sklep občinskega sveta z dne 26. januarja lani. Dogodek torej pomeni prvo gradbeno pobudo na zemljišču, ki je bilo razlaščeno v smislu načrta PEEP. Ob Ul. Flavia bodo sezidali 120 stanovanj, poleg ‘ega tudi socialni center, kakor danes nazivaio prostore za družabne, kulturne in športne prireditve ter raznovrstno ko ristno kratkočasenje. Pobuda kot taka je hvalevredna, posebno še zato, ker se je delavstvo železarne (vsega 1800 oseb) v ta namen zdru ki bi jih zgradilo to ali ono stavbeno podjetje. Prav zato pa pobuda marsikomu ne gre v račun. Na primer zavoro valnici Llogd Adriatico: na Kolon-kovcu ima v načrtu zidavo kakih 200 stanovanj> ustrezno zemljišče tudi že ima, a 120 možnih kandi datov pojde stanovat drugam. Poiskati bo treba druge najemnike ali kupce, kar seveda ni lahko, če pomislimo, da je gradnja novih stanovanjskih poslopij spričo neprestanega demografskega osipa nesmiselna. Iz drugega zornega kota je pa pobuda seveda graje vredna, ker je za njeno uresničenje bila zasežena plodovita kmečka zemlja. Gre za 9.500 kvadratnih metrov vrta s toplimi gredami, ki je bil last enega najbolj znanih vrtnarjev Tržaškega, Dušana Kodriča. Zadruga Ital sider bi bila morala po prvotnem načrtu zidati na Kolonkovcu, kot zadruge ACLl-Casa, G. Fanin, Pri mo maggio in Trieste 77. ki s-, jim račune prekrižali Kolonkovčmv s svojim odločnim nastopom. Med tem ko te štiri zadruge še. vztrajajo na Kolonkovcu, je zadruga ške-denjskih železarjev pred odv. Cher-sija navezala pogajanja s Kodričem, ki so bila seveda dolga, so pa lastniku zemljišča vsaj prihranila razlastitev kot tako in mu omogočila, da je rešil skoraj 3.000 kva dratnih metrov zemlje, ki bi jo sicer po razlastitvenem postopku prav tako pobrali. Seganje po kmečkih površinah, k; so po večini slovenska last, smo že mnogokrat označili kol plod finanč-no-političnih špekulacij na račun Slovencem in manj premožnih slojev. Take šp/ekulacije nedvomno spodbuja tudi neustrezna zakonodu ja glede odkupne cene za kmečko zemljo v primeru razlastitve. Če zemlje lastnik ne obdeluje, prejme zanjo žaljivo nizko odškodnino, neposredni obdelovalec pa dvakrat to liko: odločno premalo torej. Če je kmečko zemljo prav treba razlasti ti, potem naj zanjo veljajo tržne cene. ki so edine lahko pravične, pa čeprav sploh ni mogoče stvar no oceniti povzročene škode; ta je v resnici nepopravljiva, saj tu ne gre za kakšen tisočak več pri kva dratnem metru, marveč za sistema tično trganje tkiva, ki ne bo nikdar več oživelo, (dg) do 30. junija 1981 potresencem v Kampaniji in Bazilikati, izvzeti iz davčne osnove, na podlagi katere delodajalci računajo in odtegujejo pri plači davek na dohodek fizičnih oseb (Irpef). Kolikor bi bili ome-, njeni zneski kljub temu vključeni v obdavčljivo osnovo, jih bodo smeli delodajalci odbiti ob zaključnem o-bračunu davščin («conguaglio») ob koncu leta. • -i* *■ i " Kdaj otroške jasli v socialnem centru pri Domju? Te dni so se sestali na skupščini delavci tovarne VM, da bi razpravljali o problemih tistih nameščencev družbe, ki nujno potrebujejo za svoje otroke storitve predšolskih ustanov. Na seji so izrazili upanje, da bodo otroške jasli v okviru novega socialnega centra pri Domju začele res delovati 15. januarja prihodnjega leta, kakor je obljubilo pristojno občinsko odborništvo, odprto pa ostane še naprej vprašanje otroškega vrtca. Ker v okviru novega socialnega centra ta ustanova ni predvidena, so starši na seji predlagali, naj bi jim odborništvo dovolilo vpis otrok v vrtec, ki deluje v Naselju sv. Sergija. V boljunski torkli pridno mastijo oljke V tržaški okolici je v polnem teku obiranje oljk. Stekli so kajpada tudi deloma obnovljeni stroji bo-ljunske mastilnice ali torkle. Pre- seoeia na incu..^.. delava oljk stane posameznega go- na cestni asfalt s tako silo, da je [ jitelja 15.000 lir za vsak stot. Cena bila na mestu mrtva. Hudo sta se poškodovala tudi o-stala dva potnika, 32-letni mehanik Giordano Eller, prav tako doma v Ulici Flavia 6 in 23-letni težak Riccardo Frasson iz Istrske ulice 11. Na ortopedskem oddelku glavne bolnice so prvemu ugotovili zlom stegnenice, odprti zlom desne noge, domnevni zlom zapestja, udarce v trebuh in še druge poškodbe, zaradi česar se bo moral zdraviti 90 dni. Frasson pa je v nesreči utrpel zlom stegnenice, udarce v glavo in manjše poškodbe, tako da so mu zdravniki predpisali dvomesečno zdravljenje. Tatovi odnesli nakit v vrednosti 10 milijonov lir Iz stanovanja Gualtiera Pleta v Ulici dello Scoglio 32, so neznanci, ki so z izvijačem odprli vhodna vrata, odnesli večje število dragocenih predmetov, v glavnem nakita, v vrednosti kakih 10 milijonov lir. Lastnik je preiskovalcem povedal, da je že več dni dobival sumljive telefonske pozive. Vsakokrat ko je odgovoril, se namreč nihče ni odzval. je bila sporazumno dogovorjena na nedavnih treh sestankih med pridelovalci in osebjem Kmetijske zadruge v Borštu, Mačkoljah in Miljah. Tedaj so se pogovorili tudi o vrsti drugih vprašanj, ki zadevajo delovanje zadruge in njene storitve v korist kmetovalcem. Z vespo trčila v parkiran avto V Miramarskem drevoredu sta se v, višini lokala Big Ben z vespo ponesrečila 17-letnj Francesco Bertucci in 16-letna Paola Barba-riol, ki sta trčila v parkirano vozilo. Z lažjimi poškodbami se je zmazal Bertucci, ki bo okreval v enem tednu, medtem ko si je dekle zlomilo piščal in se bo zaradi tega moralo zdraviti 40 dni. Ob tragični izgubi dragega Riharda izraža občuteno sožalje očetu Mariu in družini Gospodarska zadruga v Bazovici. TPPZ izreka globoko sožalje članu Ernestu Kodarinu ob izgubi očeta. ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage MARY K0SMINE vd. KANC se prisrčno zahvaljujemo DRUŽINA Trst, 21. decembra 1980 Dne 19. decembra nas je nenadoma zapustila naša draga ALOJZIJA (GIGIA) JURJEVČIČ vd. VOUK Pogreb bo v torek, 23. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo: sin Marij z ženo Nadjo, vnukinja Alessandra, sestra, brat, svakinja, nečakinje Laura, Lucina in Uccia z družinami ter drugo sorodstvo Trst, 21. decembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) TETA GIGIA ohranili Te bova v trajnem spominu Trst, 21. decembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Mara in Elizabeta 19. t.m. nas je prerano zapustil naš dragi JOSIP REBULA (TRGOVEC) Pogreb bo danes, 21. decembra, ob 14.30 iz hiše žalosti v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Milka, sin Danilo, hči Boža, snaha, zet, vnuki, brat, sestre in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Salež, Cerovlje, Sežana, Praprot, Križ, Bajta, 21. decembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega AVGUŠTINA KALCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Živcu in Evgenu Kalcu za poslovilne besede. SVOJCI Gropada, 21. decembra 1980 ZAHVALA •’ % lk fc.fc Vi ■ 1 w •* ' ^ Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše predrage KRISTE MILANIČ roj. PAULINA se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Grudnu, župniku, sorodnikom, nabrežinski godbi, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji - poti. Družine Milanič, Gruden in Sardoč Prečnik, 21. decembra 1980 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so tako polnoštevilno spremili k večnemu počitku našega brata in strica RADISLAVA ŽAGARJA (Baronov) Posebna zahvala domačemu župniku g. Živcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Brata, sestre, nečaki in drugo sorodstvo Bazovica, Pesek, Log, Katinara, 21. decembra 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, nonota in brata FRANCA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Padriče, Nabrežina, Bazovica, Draga, 21. decembra 1980 19. 12. 1979 19. 12. 1980 Ob 1. obletnici smrti JUSTINE ROŽNIK por. FURLAN i se je spominjajo mož Angel in sorodniki. Dolina, 21. decembra 1980 ČEPRAV S PETINTRIDESETLETNO ZAMUDO Bivšim deportirancem v nacističnih taboriščih je bila končno priznana pravica do pokojnine Čeprav zelo počasi, si socialna pravica tudi v italijanski zakono daji utira pot. Tak občutek ima človek, ko prebere zakon štev. 791 z dne 18. novembra 1980, ki je bil objavljen v uradnem vestniku 1. decembra. Za kaj pravzaprav gre? Bivši deportiranci v nacističnih taboriščin so po več kot 35 letih od zaključka zadnjega svetovnega vojnega konflikta vendarle dobili moralno in finančno priznanje, žal pa tega trenutka večina upravičencev ni dočakala in njihovemu spominu se ob tej priložnosti hvaležno klanjamo. Prej so deportiranci bili deležni le enkratne odškodnine na osnovi zakona štev. 2043/63 in tedaj je bil tudi izdelan in objavljen v urad nem vestniku podroben seznam vseh tistih, ki so dokazali svoj status mučenikov nacističnih krvnikov. Novost tega zakona je tudi v tem, da so postavljeni na isto raven tud; preživeli italijanski državljani, ki so jih mučili v tržaški Rižarni, ki je postala državni spomenik. Pa preidimo k bistvu. Italijanske državljane, ki lahko dokažejo svoj status deportiranca (merodajno je tedanje državljanstvo, ne glede na to. če kdo danes biva izven italijanske države), je zakon 791 izenačil z vojnimi invalidi in pohabljen ci tako kar zadeva pravico do privilegirane delovne zaposlitve kot koriščenja zdravniške, zdravilske in klimatske nege ter zdravljenja v bolnišnici. Kar pa je najvažnejše, bodo deportirancem, ki so dopolni li 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški) priznali dosmrtno finančno podporo v višini minimalne pokoj nine INPS, se pravi 162.950 lir na mesec. Iz zakonskega besedila se da sklepati, da imajo pravico do te finančne podpore le neposredno prizadeti, ne pa svoici v primeru smr ti upravičenca. Zakon 791/80 nima zapadlosti, se pravi, da ni rok za predložitev časovno omejen in to lahko interesenti storijo kadarkoli. Seveda je v njihovem interesu, da to storijo čimprej, tudi zaradi tega, ker ni povsem jasno določeno, od katerega datuma dalje bodo izplačevali te pokojnine, zato je priporočljivo, da upravičenci vložijo čimprej zahtevke na posebno komisijo pri zakladnem ministrstvu V poštev pridejo naslednje kategorije ljudi, ki so bili deportirani v nacistična koncentracijska taborišča zaradi rasne pripadnosti, verskega ali ideološkega prepričanja' 1. udeleženci osvobodilnega boja oziroma odporniškega gibania; -*■ X kdor je opravljal politlčrfd de- tAiiiitiiuiiiiiiiifiiiiiMiiiumiffiitiii javnost, ki je bila v nasprotju z usmeritvijo fašističnega in nacističnega režima; 3. člani političnih strank, ki jih je nacifašizem prepovedal; 4. kdor je manifestiral ali protestiral proti fašističnemu režimu in nemškim okupatorskim silam; 5. kdor se je udeležil stavk proti nemškemu okupatorju. 6. kogar so zajelj med represalijami, množičnimi aretacijami ali stavkami; 7. žrtve rasistične gonje; 8. vojaški interniranci in delavci, ki so jih odvedli na delo v Nemčijo. kateri so se upirali ali sabo tirali nemško proizvodnjo in so jih nato odpeljali v koncentracijska taborišča. Prošnje bo proučila posebna komisija, katero bodo sestavljali pred stavniki predsedstva vlade, notranjega, pravosodnega in zakladnega ministrstva ter naslednjih organiza cij: ANED (bivši politični deportiranci v koncentracijskih taboriščih), ANPPIA (politični preganjanci), ANEI (vojaški interniranci) in Zveze judovskih skupnosti. Vsem tistim, katere so že vključili v u-radni seznam na osnovi zakona 2043/63, ne bo treba dokazovati svojega statusa. V nasprotnem primeru bodo upravičenci morali to dokazati na podlagi vpisa v sezname mednarodnega rdečega križa, za deportirance in jetnike tržaške Rižarne pa je predvidena tudi navedba prič oziroma izjava preko notarskega akta. Upravičenci se za ureditev dokumentacije in predložitev prošenj lahko obrnejo na borčevske organizacije ali pa na patronate. Tudi Patronat Kmečke zveze INAC v trstu, Ul. Cicerone 8/b, urejuje te prgjike. - bs - Pismo uredništvu Ob koncu oddaj o povojni slovenski šoli V petek, 19. t.m., dopoldne je bila na sedežu Trst A zadnja — 11. oddaja o povojnem slovenskem šolstvu pri nas. Po 9. oddaji smo poročali, da žal oddaje niso bile dovolj objektivne in da se je oglasil celo begunski profesor, ki je pogrel stare begunske marnje o Župančiču in Budalu. Avtorica oddaje pa je za sklepno oddajo povedala, da je oddaja sad njenih priprav za doktorsko disertacijo, za katero, da se je zelo potrudila. Posebej je podčrtala, da se je tudi posvetovala s štirimi slovenskimi šolniki in povedala tudi njihova imena, tako da so poslušalci lahko ugotovili, da gre za kar tri «begunce» in enega samega «titovca». Dodala je še, da se je posvetovala tudi z dvema obiskovalcema povojne slovenske šole v Trstu, ki sta že pred leti postala napovedovalca pri radiu Trst A in da ni njena naloga določati, kdo ima prav. V resnici pa je že izbira njenih svetovalcev dovolj zgovorna ne glede na opredeljenost obeh mlajših svetovalcev. Ostane le še vprašanje: ali bo iiiiimiiiriiiriiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Slavje proseških 50-letnikov Proseški petdesetletniki so prejšnji teden praznovali. Sešli so se v gostilni pri Dolencu, kjer so se dolgo zadržali v prisrčnem vzdušju, še prej pa so položili venec pred vaški spomenik padlim. V petek celovečerni koncert proseške godbe V' Sodeloval bo ludi amaterski oder Jaka Stoka Proseška godba bo zaključila leto 1980 s celovečernim koncertom, ki bo v petek, 26. t.m., popoldne v Kulturnem domu na Proseku. Na koncertu bodo sodelovali tudi čla-ix. Amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka Kontovela. ki bodo izvajali tri prizore «Lajne», ki jo je izrecno za to priliko napisal domačin Alojz Ciak. Skratka, obeta se res prijeten kulturni popoldan, ki naj bi postal tra dicionalen. Na koncertu bo godba, ki šteje s pristopom svežih, mladih moči, nad 50 članov, izvajala nekaj precej zahtevnih skladb, kar dokazuje, da se z vztrajnim delom in požrtvovalnostjo lahko marsikaj doseže. Za ta koncert se godba pod vodstvom kapelnika Slavka Lukse skrbno pripravlja. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je godba imela letos že nekaj precej važnih nastopov. Sodelovala je na republiški reviji pihalnih orkestrov v Artičah (29. junija). Udeležila se je proslave 130-letnice gasilske godbe Kapele pri Brežicah (20. julija). Nadvse u-spela pa sta bila. koncerta, ki jih je godba priredila na Proseku in Kontovelu na prostem v poletnem času. Omeniti moramo tudi nastop na reviji lahkih orkestrov 6. junija e Gorici. Ta nastop je bil za godbo precej važen, saj je nastopila pred goriško publiko, ki je proseške godbenike navdušeno sprejela.' Godba je seveda sodelovala na vseh pomembnejših vaških prireditvah, kot so Prešernova proslava, prvomajski miting, prvomajska budnica, na komemoracijah, kot tudi na veselih in družabnih večerih, kjer godba nedvomno prinese dobro voljo in razvedrilo. Aktivni godbeniki se hočejo ob zaključku leta predstaviti občinstvu s celovečernim koncertom, ki naj bi bil sad njihovega enoletnega truda in dela. Zato vlada med godbeniki, posebno mlajšimi, mrzlično pričakovanje za ta dogodek, saj bo p a marsikoga prvi koncert v življenju. Pozabiti ne smemo, da ima najmlajši član godbe devet let, najstarejši pa 73 let. Torej res dolga nit med dvema rodovoma, ki sodelujeta in se prizadevata, da se godbena tradicija na Proseku, ki sega v leto 1924, nadaljuje in razvija. B. R. vili. Zato n1 nič čudnega, da je bila razstava namenjena predvsem u-čencem. Najprej je umetnika pozdravila učenka tretjega razreda nato je razstavo otvoril prof. likovne vzgoje Franko Žerjal in prisotnim predstavil umetnika in njegovo delo. Po tem kratkem uvodu je sledilo srečanje učencev z umetnikom, ki jih je v sproščenem in prijetnem razgovoru popeljal v svoj fantazijski svet in svet barv. Razstava, ki b« odprta še jutri, od 9.30 do 18. ure, je med učenci in ostalimi obiskovalci zbudila veliko zanimanje. • Komunistična svetovalca v deželnem svetu Tonel in Zorzenon sta vložila vprašanje, da bi od predsednika deželnega odbora izvedela, kakšno je njegovo mnenje o u-sodi železarne Italsider v okviru načrta o preosnovi, ki ga .je pripravila družba Finsider. DEVINSKI PEVCI IN PEVKE SO NASTOPILI V POSTOJNI Uspel koncert Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin taka avtoričina «objektivna» disertacija lahko služila kot prispevek k zgodovini naših povojnih šol? Spričo letošnje 200-letnice šolstva na Tržaškem je tako vprašanje še bolj u-mestno. Končno bi avtorico in njene svetovalce radi opozorili, da je prof. J. Pirjevec prejšnji ponedeljek med svojim Jutranjim almanahom na podlagi dokumentov, ki jih je letos prejel iz londonskega arhiva, ugotovil, kako zagrizeno trmast sovražnik Jugoslavije, in ne samo komunizma, je bil tisti šef Zavezniške vojaške uprave v Trstu, general Ai-rey, ki so mu begunci tako servilno služili. — Trmasti general je «gonil svojo* nam sovražno politiko tudi po junijski resoluciji kominforma leta 1948, tako da so ga že v letu 1949 zamenjali z drugim generalom, ki pa ni bil kdove kaj boljši. Tako je sedaj še bolj razumljivo, zakaj je leta 1948 Aireyevo vojaško sodišče tako strogo obsodilo naš dnevnik zaradi objave sedmih «protiaireyev-skih* člankov. Ali bodo v prej omenjeni disertaciji te letos potrjene ugotovitve o angleškem generalu upoštevane? Ali pa bo disertacija sodelovanje s tem j generalom proglasila za zasluge za slovensko šolstvo pri nas, za katere ga bo nemara še kdo predlagal za odlikovanje? (s.r.) Obnovljeno vodstvo konzorcija za šolo «Združeni svet» Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj umestili nove organe Konzorcija za gradnjo mednarodne šole ^Združeni svet*, ki ga sestavljajo poleg pokrajine še nabrežinska občina, trgovinska zbornica in Tržaška hranilnica. Občni zbor je u-mestil nove upravitelje, odobril proračun in poslušal poročilo dosedanjega predsednika odv. Pacie o petletnem pripravljalnem delu konzorcija. Nato se je sestal vodilni odbor, ki je iz svoje srede izvolil i za predsednika odv. Alda Terpina,1 za podpredsednika pa je potrdil prof. Aleša Lokarja. Kantavtor Rino Chinsse gost PD Primorec V petek je v Ljudskem domu v Trebčah na povabilo domačega PD Primorec nastopil kantavtor Rino Chinese. Predstavil je dvanajst pesmi, katerih glasbo in tekste je sam sestavil. Vse so v rezijskem narečju, spremljava pa na kitaro. Teme so sicer različne, vse pa izražajo težave rezijskega ljudstva in vsakdanjem boju za obstanek, težke razmere izseljencev, potresencev, zapuščenost majhne doline med hribi in ljubezen do nje. Poslušalci so sprejeli njegove pesmi z navdušenjem, saj so pristne in doživete. RažkritS so ritimv&ČitljiriVgčPfflhsbe-nika, obenem pa tudi del stvarnosti režijske'zeritfjei ■ • ' ‘ Zbora «Fantje izpod Grmade* in Dekliški zbor - Devin sta bila v petek, 19. t.m., gosta postojnske gimnazije in nastopila v postojnskem kulturnem domu. Zbora sta Postojnčanom vrnila obisk, ki so ga ti opravili v naših krajih pred nekaj meseci. Takrat so se tudi u-trdile vezi pied obema našima zboroma in postojnsko gimnazijo, še posebej z njenim mešanim zborom. V kulturnem domu je pred občinstvo stopila najprej študentka postojnske gimnazije, ki je na kratko u-isala, kako je sploh prišlo do stikov med obema našima organizacijama in njihovo gimnazijo. Toplo se nam je tudi zahvalila, da smo se takoj odzvali njihovemu vabilu in prišli v Postojno. Predstavnica naših dveh zborov je v svojem kratkem nagovoru prikazala stanje slovenske narodnostne skupnosti v občini Devin Nabrežina, podčrtala je tudi dejstvo, da Zanimiva pobuda na srednji šoli Fr. Levstik V torek, 16. t.m., so v prostorih srednje šole «Fran Levstik» na Proseku odprli likovno razstavo tržaškega slikarja Borisa Zuljana. Razširi ti ljubezen in potrebo po umetnosti tudi med mladimi, je bil cilj, ki so si ga organizatorji razstave posla- ODBOR ZA PROSLAVO 200 LET ŠOLSTVA | 200 LET ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM DANES, 21 DECEMBRA, V KULTURNEM DOMU V TRSTU Ob 16. uri odprtje razstave učbenikov. Ob 16.30 odprtje razstave del z natečaja Sindikata slovenske šole. Ob 17. uri «Moji dedje, moji starši in jaz v šoli* — igra-kolaž Frančka Rudolfa iz spisov o šoli skozi tri generacije na Tržaškem v režiji Marija Uršiča. Nastopata otroška folklorna skupina osnovne šole Ivan Grbec iz Skednja in otroški pevski zbor Glasbene matice. Prodaja vstopnic bo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. imata oba zbora svoj sedež v Devinu, to je v kraju, ki je močno izpostavljen asimilacijskemu pritisku. Omenila je tudi, da imata zbora sedež v zelo neprimernih prostorih, zaradi česar bo treba glede tega v kratkem kaj ukreniti. Povedala je še, da gojita oba zbora predvsem slovensko ljudsko in u-metno pesem in da sta si obe organizaciji zadali cilj, da stremita za povezovanjem z matičnim narodom. Obe skupini se namreč zavedata. da je zamejs.ri Slovenec brez zaslombe v matici zapisan propadu. Sledil je nastop Dekliškega zbora iz Devina, ki je zapel šest pesmi, prav tako je šest pesmi zapel tudi moški zbor «Fantje izpod Grmade*. Na večeru je nastopil tudi mešani zbor gimnazije Postojna. Za zaključek so vsi trije zbori skupno zapeli Prešernovo «Zdravljico». Naj tudi na tem mestu izrečemo zahvalo organizatorjem tega srečanja, še posebej jnemu osebju postojnske gimnazije in seveda študentom, ki so poskrbeli, da smo se v Postojni prijetno počutili. Tudi to naše srečanje potrjuje dejstvo, da nas meja ne sme ločevati in da bi vsa naša društva morala skrbeti za zbliževanje med Slovenci, ki živijo tu in onstran meje. Le • Ulica Lazzaretto Vecchio bo občina poskrbela za nova parkirišča za motorje, mopede itd. Pred lihimi številkami hiš bo parkirišče teklo od Ul. Economo do Ul. Promon-torio, pred sodimi številkami pa od Ul. Corti do številke 12. f Čestitke Nona Ivanka, nono Slavko, družine Inamo in teta Anica pozdravljajo srečni prihod male IVANE. V Mačkoljah slavi danes NADJA ZONTA svoj rojstni dan. Vse najboljše ji iz srca kliče družina Smotlak. 'Jutri praznuje 75. rojstni dan MILKA GRGIČ (Tagurnjeva). Vse najboljše ji želijo mož Stanko, vnuki I-gor, Tatjana in Sonja ter nevesta Silva. Na Proseku praznuje jutri težko pričakovani 14. rojstni dan SABINA. Da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji iz srca želijo tata, mama ter sestri Damjana in Jadranka. Čestitkam se pridružuje Franko. Včeraj sta si obljubila zakonsko zvestobo ANA CRISTIANI in MARJAN KRISTANČIČ iz Jazbin. Obilo sreče v novem skupnem življenju želi družina Koršič iz Trsta. Danes praznuje naša BETKA 18. rojstni dan. Vse naj naj naj ji želi V.a. Včeraj sta st poročila MAJA DEMŠAR in ZDENKO FLORIDAN Obilo sreče jima želijo slovenski zdravniki GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA priredi danes, 21. t.m., že TRADICIONALNI KONCERT za zaključek starega leta, ki bo ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Vljudno vabljeni! ODBOR Gledališči) VERDI Danes ob 16. uri (red G za vse prostore), osma predstava Straussove opere «Salome*. Dirigira Gert Meditz, za režijo je poskrbel Alberto Fassini. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj vstopnic. ROSSETT1 Danes ob 16. uri Federico Garcia Lorca: «Dom Bernarde Albe* z Lillo Brignone v glavni vlogi. Nastopajo še Elsa Vazzoler. Maria Teresa Bax, Sofia Amendola, Lu Bianchi, Maria Grazia Sughi, Susanna Marcome-ni, Lucia Modugno, Giusy Carrara, Flavia Borelli, Dina Signori in Maria Pecchinelli. Režija Giancarlo Sepe, scena in kostumi Maurizio Balo, glasba Arturo Annecchino. Zadnja predstava. TEATRO CRISTALLO V Teatro Cristallo v Ul. Ghirlan-daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi ped /od-stvom koreografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri-gano. Ostali solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis, Paolo Du-ro in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega plesno suito iz Haendlovih oper «Alcina» in «Ario dante*, odlomke iz «Samota» Duke Ellingtona; passo double iz Mincusovega «Don Kihota* in moderni balet «Rumming* na glasbo Eumirja Deodata. Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). Kino Ariston 17.30—21.00 «Woodstock». Eden 17.00 «Capitolo H.» J. Caan, M. Mason. Ritz 16.30 «11 pap'occhio*. S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, Le sorelle Bandiera Barvni .film. Excelsior 16.00 «H vizietto 11.» U. Tognazzi. Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane-ve e i sette nani*. Risani film. Fenice 15.30 «Superman II.*. Aurora 16.00 «Attacco: piattaforma Jennifer*. Cristallo 16.00 «Taglio di diamanti* D. Niven. Vittorio Veneto 15.15 «H ladrone*. E. Montesanu, E. Feneca. Capitol 15.30 pioglje.e una stre ga*. Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi. Barvni film. Moderno matineja 10.00 «Heidi». Risani film. Moderno 15.30 «Ecco noi per esem-pio*. A. Celentano, R. Pozzetto Lumiere 14.30 «Senza buccia*. Jutri; 16.30 «Superexcitation». Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 15.00 «Filo da torcere*. Clint Eastwood. Koncerti V petek, 19. t.m., je v Benetkah na fakulteti za arhitekturo z odliko promovirala TAMARA BALDASSI K temu uspehu ji čestitajo vsi njeni dragi. a v on Ottu Današnji nedeljski koncert bo zadnji v tem letu. Pobuda, ki jo je dalo gledališče Verdi v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in dežel nim gledališčem Teatro Stabile, se bo nadaljevala 11. januarja s kon certom trobilnega ansambla, kate remu bodo sledili drugi koncerti komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija Ta orkester bo danes, ob 11. uri i-mel na programu eno samo delo: Serenado v C-duru za godalni or kester op. 48 Petra Iljiča Čajkov skega. Gre za eno najbolj znanih del, ki ga je veliki ruski mojster posvetil Mozartu kot znak spošto vanja. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti prodaja vstopnic. Razna obvestila SPD Tabor Opčine: rezervacija vabil za silvestrovanje 1980 bo v Prosvetnem domu vsak dan od 17. do 19. ure, dokler bodo razpoložlji va mesta. Vodstvo TPPZ sporoča, da današnje srečanje v Lipici odpade Odloženo je na 11. januar 1981 Danes, NEDELJA, 21. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 16.31 in zatone ob 6.58 Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra DEMETRIJ Vreme včeraj: na j višja temperatura 10 stopinj, najnižja 5, ob 18. uri 7,5 stopinje, zračni tlak 999,3 mb nestalen, veter 9 km na uro jugozahodnik, vlaga 90-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Seculin. Stefano Leporp, Roberta Fischer. UMRLI SO: 74-letna Teresa Mat covich vd. Iglich, 84-letni Giuseppt Stok, 42-letni Antonio Rodriguez 38-letna Nives Smotlak, 80-letni Ro dolfo Ianderca, 80 letna Francesca Čandek vd. Coni, 84-letni Galliano Dolce, 82-letna Ermenegilda Krup vd. Miniussi, ,75-letna Maria Benve nuti vd. Drioli, 85-letna Carmela Mocenigo vd. Dronigi, 77-letni Luigi Zennaro. Včeraj - danes tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. "re in praznična od 8. do 2U. ui«, tel. 68441. UKL1C1. študent Glauco Dreos in študentka Alessandra Covach, trgovski posrednik Francesco Cori-gliano in uradnica Giorgia Celligoi, trg pomočnik Edoardo Triscoli in obrtnica Thea Keber, uradnik Maurizio Di Mauro in uradnica Marina Konic, predstavnik Alberto Pez-zoli in frizerka Antonella Gilardi, obrtnik Mario Novak in natakarica Orsolina Dini, mehanik Claudio Riccobon in trg. pomočnica Maria-grazia Tempo, univerzitetni študent Maurizio Gasparro in gospodinja Maria Grazia D’Agostino, mehanik Paolo Millo in frizerka Giuliana Nesich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.38 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od U. do 8. ure LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165, Opčine: tel. 211 001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121, Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Razstave V TRSTU Kulturni dom - balkonska dvorana - izven abonmaja DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) V soboto, 27. decembra, ob 18.30 in v nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri. Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije. Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kultur-nega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. KD Valentin Vodnik DOLINA prireja danes, 21. t.m. ZIMSKI POHOD na VELIKO GRUBLO (KOKOŠ) Pohod bo ob vsakem vremenu, razen ob hudem nalivu ali metežu. Zbirno mesto na društvenem sedežu ob 9. uri. SLOVENSKO S STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA BRIAN CLARK ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE? V soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; ABONMA RED F — druga sobota po premieri; V nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C -prva nedelja po premieri; ABONMA RED G - popoldan na dan praznika. Ker so abonmaji združeni, prosimo abonente redov C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od jutri dalje vsak delavnik, od 10. do 12. ure ali eno uro pred pričetkom predstave. Obveščamo tiste, ki so že dvignili nove številke, da ostanejo te še vedno veljavne. Šolske vesti Učenci in učiteljstvo osnovne šole Pinko Tomažič vabijo starše in pri jatelje na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra 1980, ob 11.30 v šolskih prostorih. Mladinski odsek KD RDEČA ZVEZDA vabi na 1. srečanje posvečeno angleški pop glasbi v 60. letih (Glasba, plošče, spremna glasba), ki bo v torek, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE priredi tudi letos v športnem krožku na Proseku na zadnji dan starega leta SILVESTROVANJE Za veselo vzdušje bo poskrbel ansambel VODOPIVEC. Vpisovanje vsak dan v baru «Nadja». SPD Igo Gruden in ŠD Sokol vabita člane in prijatelje na SILVESTROVANJE ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini. Igral bo priznani orkester. Rezervacije sprejema Stanko Devetak, telefon 200-780 Hotel - restavracija SESLJAN - SISTIANA vabi na SILVESTROVANJE z večerjo in plesom. Informacije na tel. št. 209235. SLOVENSKI KLUB V TRSTU sporoča, da nastopi jutri, 22. decembra, rimski solsticij in da se bo poslej čas sonca daljšal. Ob tem prazniku - pa ob božiču in ob koledarskem novem letu želi vsem članom in prijateljem sreče sreče sreče! Klubski torki pa bodo do nadaljnjega sporočila na počitnicah. KD FRANCE PREŠEREN priredi v petek, 26. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu KULTURNI VEČER z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro VENDER1G'LE NA PLAČI v režiji Tatjane Turco. Ponovitev v soboto, 27.decembra, ob 20.30. VABLJENI! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV prireja dne 29. t.m., ob 17. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4 NOVOLETNO DRUŽABNOST Vabljeni vsi člani in svojci! LOTERIJA BARI 60 62 78 5 14 CAGLIAR1 88 16 72 74 55 FIRENCE 61 47 85 55 9 GENOVA 72 62 19 54 87 MILAN 50 90 22 23 40 NEAPELJ 75 11 62 63 64 PALERMO 84 58 55 74 45 RIM 49 37 74 56 28 TURIN 31 58 27 54 17 BENETKE 82 4 34 50 62 ENALOTTO X 2 2 2 X2 2 X X 2 1 X KVOTE: 12 - 14.929.000 lir 11 — 466.500 lir 10 - 46.000 Ur KD Vesna sporoča, da je fotografska razstava Maria Magajne v domu Albert Sirk odprta vsak dan od 18. do 22. ure ob praznikih tudi od 10. do 12. ure vključno do 28. decembra. Razstava slikarja Borisa Zuljana v šolskih prostorih srednje šole F. Levstik na Proseku bo odprta do 23. t.m. od 9.30 do 18. ure razen danes, 21. t.m. Izleti Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 1981 9-dnevno potovanje v Sovjetsko zvezo. Potovalni načrt predvideva ogled pristaniškega mesta Baku ob Kaspijskem morju, zgodovinskega mesta TBILISI ob reki Kura in Moskve. O ceni potovanja in drugih informacijah bomo naknad no poročali. Rrinpcrnjtc en DIJAŠKO MUKO Prijateljem, znancem in klientom VESELE PRAZNIKE in POZITIVNO 1981 mizar Boris Grilanc želi NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.(XX) lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Raznašale) Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št 192 GORIŠKI DNEVNIK Ob nekem pozivu k preverjanju Vodilni goriški politični in gospodarski krogi so se odločili preveriti italijansko - jugoslovanske odnose na goriškem mejnem sektorju. Odpreti hočejo pogovor o vsem, kar je bilo in kar ni bilo storjenega v zadnjih dvajsetih letih, in še zlasti po osimskem sporazumu. Takšna usmeritev jasno izhaja iz uvodnika zadnje številke revije »Ini-ziativa Isontiha*. revije centra za politične, gospodarske in socialne vede «Rizzatti», ki izraža politiko goriške krščanske demokracije. Napoved za preverjanje je bila že nekaj časa v zraku ter je pre-okret že mogoče opaziti v drugačnem razmišljanju in ukrepanju vodilnih ljudi večinske stranke. U-vodnik v tej reviji predstavlja začetek nove politične dobe ter je prav, da poznamo vsaj njegova poglavitna stališča, da bi bolje razumeli, zakaj potreba po preverjanju in kam ta potreba vodi. Ker se nam zdi, da uvodničarja ali uvodničarje preveva predvsem želja po razvoju odnosov o'o meji, ne moremo prezreti trditve, da se ne odpovedujejo nobeni v zadnjih dvajsetih letih izrečeni trditvi. »Poziv k preverjanju*, tako se uvodnik imenuje, zajema celotno problematiko goriškega prostora ter odnos tega prostora do širšega jugoslovanskega zaledja. Vsebina tega članka želi biti trdno za idrana v vsakdanji realnosti, predvsem pa v odprtih vprašanjih. Navaja namreč, da je bila z osimskim sporazumom začrtana mejna črta na o-snovi »odpovedovanja*. da so bili zgrajeni ali se gradijo na Goriškem veliki, tudi osimski objekti (prehod v škabrjelovi ulici, mejni prehod Štandrež, sabotinska cesta »grda rana na pobočju h Gorici obrnjenega s Sabotina*, nikakršnih pripomb na račun gradnje HE Solkan, odcep avtoceste Vileš - Gorica. Uvodnik priznava, da odgovori sosednje strani na goriško ponudbo niso oili vedno zadovoljivi in da vzrok za takšne odgovore ni iskati samo v slabem jugoslovanskem gospodarskem položaiu, ampak tudi v «pomanjkaniu volje*. Med najhujšimi pripombami navajajo nerešeno vprašanje avtocestne povezave mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba z Razdrtim, ukrepe, ki so onemogočili delovanje gori-ških avtoprevoznikov, vprašanje ribolova na Jadranu. Člankarii nadalje ugotavljajo, da se po italijanskem posredovanju za vključitev v EGS Jugoslavija povezuje z Nemčijo in Avstrijo z gradnjo nove karavanške avtoceste, kar še bolj potiska goriški prostor na stransko pot, zlasti še zaradi tega, ker se daje prednost Trstu, Reki in Istri. Iz tega sledi vprašanje, ki si ga upravičeno zastavljajo, namreč, kakšno politično, kulturno in gospodarsko vlogo pripisati goriški pokrajini, kako ovrednotiti mednarodno mejno postajo in kako pristopiti h gradnji suhozemskega terminala (avtoporta) in njegovi upravi, da ne bo postal spomenik nekemu neuresničenemu, predvsem pa zgrešenemu hotenju, da z našimi besedami opišemo tisto, kar muči avtorje uvodnika. Zaradi vseh teh problemov na italijansko - jugoslovanski meji, zlasti po Osimu, in tudi zaradi perspektiv pravijo, da je torej potrebno preverjanje. Na osnovi dvajsetletnih izkušenj hoče sedanji goriški vodilni razred z realističnim smislom »združiti namene in stvarne možnosti*. Gre za odgovorno in z vso sproščenostjo izvedeno analizo obmejne politike, kot sam zatrjuje uredniški odbor. V tej anaiizi je veliko resničnih trditev, pred katerimi se ne smemo ustrašiti. Navaditi se moramo slišati tudi drugačna stališča od tistih, ki smo jih bili navajeni doslej. kot denimo trditve, da je potrebno «odstraniti retoriko* in »suhe veje*, zakaj «realnost je prekosila ideje*. Po naši oceni je v pozivu na preverjanje dovolj realističnega čuta za ocenjevanje zapletenega gospodarskega položaja, ki je zaradi svetovne gospodarske krize nastal na Goriškem, ki nastaja tud’ zaradi objektivne odmaknjenosti Gorice od velikih komunikacijskih tokov, torej zaradi šibkosti, ki je ni mogoče odpraviti niti z večjim političnim angažiranjem. Ta šibkost nas bi še veliko bolj tepla, če se je ne bi od nekdaj zavedali ter bili prav zaradi tega politično aktivnejši, bili celo predhodniki Osima, bili odprti v svet, bolj kot nam to narekuje v pokrajinske meje ujeta miselnost. Zelo sorodni gospodarski položaji v Italiji in Jugoslaviji ter iskanje izhoda povzročajo neposredna soočanja prav ob meji ter nas opozarjajo, da moramo deklarirani dobri politični volji po nadaljnjem razvijanju sodelovanja dati novo vsebino, dati konkretne oblike. Od tod nekatera vprašanja, ki se jim ne moremo izogniti. Ali je Gorica izbrala pravilen razvojni model, ko se je usmerila v trgovinsko in prevozniško dejavnost? Ali ni vodilna struktura ta model razvoja sprejela iz sicer trenutnih konjunkturnih razlogov (traja konec koncev za nekatere sektorje 35 za druge pa 25 let), sicer pa se je zanj opredelila tudi zaradi idejnih in političnih razlogov. Zakaj ni že takrat razmišljala «3. SEJEM RADIOAMATERJEV IN HI-FI» GORICA 20. 21. DECEMBER 1980 URNIK 9.-12.30 — 14.30 -19. Selmišče gotizia esposizioni Gorica — Ul. Borca 15 — Tel. (048) 33440 TAJNIŠTVO IN GLAVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA VIDEM - FIRENCE LIGNANO S orgalfi o ustvarjanju proizvodnih mest, o predelovalni industriji, o skladiščenju blaga? Ali je bil pravilen takšen razvojni model, ki je slonel na socialni podpori industriji s pomočjo državnega denarja iz zakona o prosti coni, ni pa v zadostni meri spodbujal podjetniške ustvarjalnosti? Končno bi si morali zastaviti tudi vprašanje o sposobnosti našega podjetniškega kadra. Neizpodbitno je, da gospodarska kriza zahteva temeljito spremembo dosedanjega obnašanja. Od besed moramo preiti k dejanjem. Preveriti moramo, kje so možnosti gospodarskega in zlasti industrijskega sodelovanja, ki ima nujno trajnejši značaj kot trgovina. Res je, da Gorica ni komplementarna Novi Gorici in njenemu zaledju, da so vse njene industrije v krizi, da izobražujemo mladino, ki ne najde sebi primernih delovnih mest. Zakaj vztrajamo samo na trgovini jn prevozništvu, ki sta v globoki krizi, ter se ne vržemo tudi v proizvodne panoge. Mar hočemo slediti slabemu zgledu, ki nam ga daje Trst? Nad vsem tem se moramo zamisliti. Zavedati pa se moramo tudi imperativa sedanje dobe, torej sodelovanja. Če ga mi ne bomo znali uveljaviti, bo šlo mimo nas in čez nas, kot že gre. Osebni dohodki postajajo vedno manjši, potrošništvu pojenjuje sapa. Goriška trgovina beleži 30-odstotni padec. V krizo prihaja tudi delovanje mnogoštevilnih izvoznih podjetij. Jugoslavija hoče izvažati, mora izvažati! Tudi uvozno - izvoznim podjetjem bo pošla sapa, če izvožene količine ne bodo uravnovesili z enako količino uvoženega blaga. Temu se že v bližnji perspektivi ne bo mogoče izogniti. Skupna politika ovrednotenja širšega goriškega prostora kot integralnega dela komunikacij dveh držav potrebuje novih spodbud. Ta prostor objektivno zahteva boljše komunikacije predvsem zaradi lastnih industrijskih potreb. Pomislimo samo na velik industrijski potencial severne primorske regije, ki se duši zaradi slabih komunikacij. Razumeti pa treba tudi odločitve glede nekaterih prednosti v cestni politiki Slovenije. Zadnji meddržavni obisk v Rimu je ponovno potrdil dosedanjo usmeritev. Potrebno je imeti vero vanjo ter ji pomagati. Z dejanji. Osimski sporazum je zanjo dobra iztočnica: za dejania na področju gospodarske politike in zaščite naše narodnostne skupnosti, kar bo (to slednje) potrebovalo povsem novo preverjanje. Kakšne posledice bo prinesel »poziv k preverjanju* v političnem delovanju večinske stranke? Ali naj ga razumemo kot prenos politične osi v desno, kot poskus pokriti politični prostor, ki bi ga s proti-osimsko politiko lahko zasedla kakšna lokalna sila ali lista? Ali gre za izsiljevanje v nek> gospodarski in politični situaciji, ko sta bolj na meštu trezpa' presoja in upoštevali V1 heV aterih'' gospodarskih zakoni -tosti. Razvoj bo pokazal, iz kakšnih nagibov ta nenaden in globok pre-okret. ki zaudarja po tržaški zatohlosti. Že sedai pa je gotovo, da ere za novo razdobje odnosov na Goriškem, ki iih bo potrebno preveriti z vseh strani. GORAZD VESEL PO SKORAJ ENOLETNEM PREMORU SPET VESEL OTROŠKI ŽIVŽAV V OBNOVLJENI ŠOLI V RUPI Prostore bodo izročili namenu v torek, 23. t. m., ob 11. uri - Dela za ureditev otroškega vrtca se trajajo Starši iz Rupe in Peči si bodo po novem letu nekoliko oddahnili, najbolj zadovoljni pa bodo seveda osnovnošolski otroci, ki jih je letos 36. Po božičnih počitnicah bodo namreč stopili v obnovljene prostore šole v Rupi, medtem ko se je pouk do zdaj odvijal v utesnjenih prostorih, deloma na županstvu v Sovodnjah, deloma v telovadnici sovodenjske šole. Za temeljito popravilo rupenske o-snovne šole se je občinska uprava odločila že pred leti, vendar je bilo mogoče sklep uresničiti šele v zadnjem obdobju. Sprva so bila razpoložljiva sredstva nezadostna, ob razpisu licitacije del ni bilo ponudnikov, kljub temu, da so bila poslovna vabila trinajstim podjetjem iz naše pokrajine in dežele. Prav te težave so vplivale na zakasnitev, kajti občinska uprava je bila prisiljena iskati drugačne rešitve. Obnovitvena dela na poslopju šole in vrtca v Rupi je tako na začetku letošnjega leta prevzelo podjetje Mu-rero Primo iz Gorice, vendar z znatnim poviškom (82 odstotkov) od prvotno predvidene vsote. Dela so začeli izvajati marca letos, zaključili pa so jih, razen nekaterih malenkosti, pred nekaj tedni. To velja za prostore osnovne šole, medtem ko so dela za preureditev vrtca še v teku. Medtem je bila namreč vneše-na bistvena sprememba v prvotni na- Vselitev v vrtec, je predvidena spomladi. Tako osnovni načrt, kakor kasnejše spremembe je izdelal arhitekt Jože Cej, ki je dela tudi vodil. Vrednost del na šoli in v vrtcu pa je na podlagi sedanjih izračunov dosegla že nekaj nad 76 milijonov lir, ki jih bo občina krila z lastnimi sredstvi. K temu znesku je treba dodati še nadaljnih 10 milijonov za centralno ogrevanje in druga dela. Strošek pa še ni dokončen, kajti upoštevati je treba možnost po zakonu določenih poviškov. V obnovljenih prostorih rupenske šole, ki jih bodo izročili namenu v torek, 23. t.m., ob 11. uri, bo v pritličju telovadnice, ki bo občasno služila tudi kot dvorana, s premično steno v sredini, v prvem nadstropju pa so uredili štiri učilnice ter sanitarije. Kot rezerva bo služila še manjša učilnica v podstrešju. Občinski delavci so v teh dneh poskrbeli tudi za ureditev dvorišča in namestitev nove mreže, marsikaj pa bo treba postoriti tudi v prihodnjih mesecih. Tako bo najbrž v prihodnje treba poskrbeti za delno nadomestitev dotrajane ali pokvarjene o-preme. Zaenkrat je pomembno to, da bo pouk spet stekel v domačem kraju. Zato občinska uprava pričakuje, da se bo torkove, sicer skromne slo- K0NČN0 IZGLASOVAN ZAKON Zdravniška oskrba in dosmrtna priznavalnina za deportirance Velja za internirance v nemških uničevalnih taboriščih ter v tržaški Rižarni - Za vlaganje prošenj bo treba počakati Pred približno mesecem dni je senatna zbornica dokončno odobrila o-snutek zakona, ki določa, da imajo i-talijanski državljani, bivši interniranci v nemških uničevalnih taboriščih, iste pravice do zaposlitve ter zdravstvene oskrbe kakor vojni invalidi ter, v kolikor so že dopolnili 50 (za ženske), oziroma 55 let (za moške) pravico do dosmrtne prizpa-valnine v višini minimalne pokojnine, ki jo izplačuje zavod INPS. Trenutno znaša pokojnina 164.500 lir, s prihodnjim letom, pa naj bi se povišala na 186.000 lir. Pravico do zdravniške oskrbe in priznavalnine imajo tudi preživeli interniranci v tržaški Rižarni. Uradnega tolmačenja o izvajanju zakona še ni, so nam te dni povedali na patronatu INČA - CGIL, kamor smo se obrnili za podrobnejša pojasnila. Ta patronat je namreč že leta 1963, ko je bila bivšim deportirancem priznana enkratna odškodnina, skrbel za izpopolnjevanje prošenj, za urejevanje potrebne dokumentacije, za sezname. Najprej je treba počakati, da zakon stopi v veljavo, nato pa še na navodila za njegovo izvajanje. Zato bo treba še nekaj časa počakati, so nam prijazno odgovorili na patronatu, kjer so nam posredovali dokončno besedilo zakona, iz katerega povzemamo nekaj bistvenih točk. Zakon, menda bo dobil številko 791 z dne 18. 11. 1980, se sklicuje na ______________________________ vesnosti, poleg predstavnikov šolskih črt'preureditve z rušenjem in ponov-1 oblasti, učiteljev in otrok polnošte-no zgraditvijo prejšnjega prizidka. I vilno udeležili tudi starši. ......................................................................‘O"1"............... Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Poročilo župana o ukrepih za izboljšanje kakovosti pitne vode - Za pomoč prizadetemu prebivalstvu v južni Italiji zbrali skoraj tri in pol milijona lir Podporno društvo podelilo darove Podporno društvo v Gorici deluje nepretrgoma že več kot 35 let. V torek, 16. t.m. je imel glavni odbor društva redno sejo, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah, med katerimi je bila tudi podelitev raznih podpor. S skromnimi sredstvi članarine in prostovoljnih prispevkov so pndelili denarne podpore Slovenske mu dijaškemu domu, Zavodu sv. družine ter dvema prosilkama. Z i-stimi sredstvi je podporno društvo nabavilo knjižne darove za osnovno šolo na Plešivem in otroški vrtec v Podgori ter obdarilo otroške vrtce v Ul. V. Veneto, Ul. Brolo in v Štan-drežu ter osnovni šoli v Ul. Brolo in v Doberdobu. Kak-r je razvidno, so bile podeljene podpore v glavnem za predšolsko in osnovnošolsko mladino. Ker so sredstva zelo skromna, podporno društvo naproša, da bi re prispevki povečali tudi za priložnostne počastitve spomina pokojnih. Gostilna SIRK «PRI LOVCU» Subida - Krmin odlična kuhinja — domača briška vina gostom na voljo tudi teniško igrišče Vošči vesel božič in srečno novo leto Na zadnji seji, menda zadnji v tem letu, se je v petek popoldne sestal doberdobski občinski svet, pod vodstvom župana dr. Maria Lavrenčiča. Uvodoma je župan poročal o stikih s sindikatom glede pobud za rešitev težkega položaja v ladjedelništvu, s posebnim ozirom na tržaško ladjedelnico, kjer je zaposleno precejšnje število občanov. Prav v petek je bila v Miljah sklicana meddeželna konferenca o tem vprašanju, v prihodnjih tednih pa naj bi o tem razpravljali na izredni seji občinskega sveta. Župan Lavrenčič je nadalje svetovalce seznanil z ukrepi, ki jih je sprejela občinska uprava glede zagotovitve oskrbe s kakovostno pitno vodo na kraškem območju ter na področju sosednjih občin Sovodnje in Zagraj. O tem vprašanju je občinska uprava pismeno obvestila pristojno deželno odbomištvo, pokrajinskega zdravnika ter vodstvo konzorcija CAFO. Medtem je bil v Gradišču tudi sestanek, na katerem so se domenili za prve nujne u-krepe, - pričakovanju dokončne rešitve tega vprašanja. Tako bo uprava konzorcija v najkrajšem času poskrbela za namestitev novih naprav za kloriranje, dokončno rešitev pa predstavlja opustitev sedanjega zajetja pri Petovljah, kajti kvaliteta vode ne odgovarja več, ter povezavo z zajetjem pri Fari. V nadaljevanju sr.ie je občinski svet izvolil predstavnike v zdravstveni konzorcij ter v veterinarski konzorcij. ’ skupščino zdravstvenega odbora so bili 'izvoljeni Dario Le-ghissa. Franko Peric in Maks Ger-golet. Dario Leghissa in Maks Ger golet bosta predstavljala občino tu di v živinozdravniškem konzorciju. Med revnejše občane so porazdelili deželno podporo v znesku 1.034.640 lir. Na območju občine so za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu v južni Italiji zbrali 3.419.500 lir. V Dolu 328.500, na Poljanah 395 tisoč, v Jamljah 247 500, v Doberdobu 1.511.500, občinski usluž benci so prispevali 117 tisoč, posojilnica 100 tisoč, občinska uprava pa 700 tisoč lir. Prispevke so zbrali pomočjo prosvetnih in športnih društev. Prispevek doberdobske skupnosti pa bo najbrž še večji, je poročal župan Lavrenčič, kajti denarna sredstva so nabirali tudi po župnijah, domača posojilnica pa je prispevala, mimo zneska, ki ga je KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA nakazala doberdobski občini, tudi v sklad združenja ljudskih posojilnic. Občinski svet je nadalje odobril nekaj sklepov, ki jih je v zadnjem obdobju sprejel občinski odbor. Zadnji obsega ponovno zahtevo po ustanovitvi slovenske nižje srednje šole v Doberdobu ter prošnja za deželni prispevek za gradnjo poslopja. Razna obvestila V občinski knjižnici v Doberdobu bo od 22. do 24. decembra ter od 5. do 9. januarja razstava knjig za otroke in sicer vsak dan od 15. do 17. ure. Razstavo prirejata občinska uprava in večnamensko kulturno središče v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Mladinski krožek - Gorica pri redi 31. decembra tradicionalno silvestrovanje, ki bo v Dijaškem domu s pričetkom ob 20.30. Zabavali se boste ob zvokih domačega an sambla. Na zadnji seji je tekla beseda še o nekaterih drugih vprašanjih. Tako je svet soglasno odobril resolucijo proti razmejitvi dežele na 12 krajevnih zdravstvenih enot, od katerih je za goriško, oziroma tržaško pokrajino predvidena samo po ena organizacijsko - upravna enota. V resoluciji se zahteva ponovna preučitev načrta ter razdelitev goriškega ozemlja na dve funkcionalni enoti. Ob zaključku seje je Občinski svet odobril še sklep o popravilu knjižnice in ambulante, ' za kar je predviden izdatek 3.341.000 lir. Dela bo izvedlo podjetje Tullio Mauri. Zahvala dekret predsednika republike z dne 5. oktobra 1963, na podlagi katerega je bila deportirancem v nemških u-ničevalnih taboriščih priznana enkratna odškodnina. Rok za vlaganje prošenj je neomejen, tako določa drugi člen zakona, medtem ko tretji obsega določbe o sestavi in poslovanju posebne komisije, ki bo prošnje preučevala. Poleg predstavnikov vlade bo v komisiji po en predstavnik združenj ANED, ANPIA in ANEI. Za tiste, ki so bili na podlagi dekreta iz leta 1963 že vključeni v posebne sezname, bo menda postopek za dosego priznavalnine potekal avtomatično. Za bivše zapornike v tržaški Rižarni bo komisija, v pomanjkanju uradnih dokazil, vzela v poštev tudi pričevanja in zaprisežene izjave. Za izplačilo priznavalnin sc v tem letu iz državnega proračuna namenili tri milijarde lir, ni pa znano, kolikšen bo strošek, oziroma izdatek v prihodnjem letu. O izvajanju zakona v korist bivših deportirancev bomo še poročali, kakor hitro bomo imeli na razpolago točne informacije, že zdaj pa lahko svetujemo, da je najbolje če se u-pravičenci povežejo s patronati, kjer so že pred 17 leti urejevali dokumentacijo na osnovi dekreta predsednika republike št. 2043 ter do združenj ANED in ANPIA. PROSVETNO DRUŠTVO »OTON ŽUPANČIČ* priredi v Domu Andreja Budala v Štandrežu SILVESTROVANJE Rezervacija miz vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih. Vabljeni! Razstavi v Kanalu in Novi Gorici V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu bodo jutri, v ponedeljek, 22. decembra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Rafaela Podobnika. V galeriji Meblo v Novi Gorici pa je od petka odprta razstava akvarelov Darije Vidic. Odprta bo do 7. januarja. Razstave V goriški galeriji Pro loco bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slik goriškega slikarja Milovana Bres-sana. Sinoči so v goriškem avditoriju v Ul. Roma odprli razstavo slikarja Danila Jejčiča. Razstava bo odprta vsak dan do 10. januarja. Občinska svetovalka ALIDA DEVETAK in SERGIO PERESSON sta si včeraj obljubila veČrio zvestobo. Ob vstopu na skupno življenjsko pot jima toplo častita občinski svet iz Doberdoba. Predsednici prosvetnega društva Kras z Dola - Poljan ALIDI DEVETAK in soprogu SERGIU PERESSONU SEJA OBČINSKEGA SVETA V GOBICI Učiteljici in starši otrok slovenskega otroškega vrtca v Ulici Vittorio Veneto se zahvaljujejo Kmečki banki in Podpornemu društvu, ker sta tudi letos s podelitvijo denarnega prispevka omogočila nakup igrač za božično in novoletno obdaritev .............................................mm......................................mm i SEJEM « SE BO ZAKLJUČIL DREVI iskreno čestita na novi življenjski poti Zveza slovenskih kulturnih društev. V GORIŠKI STOLNICI BO DANES ZVEČER OB 20. URI ORGELSKI KONCERT posvečen skladatelju Stanku Premrlu ob 100-letnici njegovega rojstva. V prvem delu so na sporedu Premrlove skladbe, v drugem pa Bach, Reger, Franck, Tomc, Bossi. Ob koncu bomo prvič slišali skladbo mladega G. Tomatisa,. ki je študent klarineta na goriškem glasbenem zavodu. Tu študirata tudi Boris Štakul in Hilarij Lavrenčič, ki bosta izvajalca tega koncerta. Večer je pripravilo SKPD Mirko Filej. Turistična agencija GOTOUR GORICA, Korzo Italija 205 tel. 33 019 11. obilo sreče v letu 1981. .. Kino (juri ca VERDI 15.15-22.00 «Delitto a Porta romana*. T. Milian in O. Di Nardo. Barvni film. CORSO 15.00-22.00 «Fico d'India». R. Pozzetto in G. Guida. VITTORIA 15.30—22.00 »Un caldo desiderio erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Non ti conosco piu amore*. PRINCIPE 14.00-22.00 »Una notte d'estate». Nora (1 uriva in ukolico SOČA 10.00 »Pepelka*. Ameriški film. . <. 16.00— 18.00—20.00 «Orkester narednika Pepperja*. SVOBODA 16.00 »Norosti Popaja*. 18.001— 20.00 »Skrivnostna dediščina*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Abba*. Švedski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna d’Udine. Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124. FINANČNE NEJASNOSTI |Na razstavišču ESPOMEGO OKOLI AVTOPORTA 0 finansiranju tega objekta se je vzdržalo pet svetovalcev KD Glasovanje o novem finančnem načrtu za mednarodni mejni prehod in suhozemski terminal v Štandrežu na seji goriškega občinskega sveta v petek zvečer je opozorilo na moralno vprašanje okoli finansiranja izgradnje tega objekta. Kaj je narobe, tega ne bi mogli vedeti. Zagotovo pa vemo, da se je pri glasovanju vzdržalo pet svetovalcev krščanske demokracije. Vzdržali so se tudi komunistični svetovalci. svetovalec Cociani je v svoji v-zjavi omenil nevarnost, da bo primanjkovalo denarja za izgradnjo avtoporta. Na podlagi osimskega sporazuma je za objekt namenjenih 15 milijard lir, vendar so jih zamrznili na banki in jih ne morejo porabiti. Cociani je dodal, da so finančni mehanizmi neprepričljivi in da vse to zasenčuje ukrepanje okoli avtoporta. Vse ostale skupine so glasovale za SPET VRSTA PROMETNIH NESREČ V Dolu se je hudo poškodoval 40-letni pek Elviro Jerman Pri Bernih zavozil z avtom s ceste • 10-letnl deček ranjen v prometni nesreči v Mošu 5 pridržano prognozo so včeraj okrog poldne sprejeli v videmsko bolnišnico 40-letnega Elvira Jerma na, lastnika znane slovenske pekarne v Ronkali. Včeraj zjutraj je z avtom razvažal slaščice nekaterim stalnim odjemalcem, na cesti v Dolu, med kasarno finančnih stražnikov in bencinsko črpalko, pa je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nad zorstvo nad vozilom, ki je zletelo s ceste. Jerman je, kakor je ugotovila obhodnica prometne policije, vozil v smeri proti Gorici. Ponesrečenca so najprej prepeljali v goriško, nato pa v videmsko bolnišnico. Nesreča se je zgodila okrog 10.30. Okrog 16. ure pa se je na državni cesti Gorica - Videm, v Mošu pripetila huda nesreča, v kateri je bil ranjen Vletni Roberto Bressan iz Moša, Ulica Olivieri, ki se zdravi v goriški bolnišnici in bo predvidoma ozdravel v dveh tednh. Fant je hodil po levi strani cestišča, na tem odseku namreč ni pločnika, ko je iz videmske strani pripeljal s fiatom 131 Enio Santo iz Čampo formula Najbrž je voznik pritisnil na zavore, to pa je povzročilo, da je vozilo na mokrem cestišču zaneslo v železobetonski drog, ki se je prelomil. Obenem je vozilo oplazilo tudi fanta. Lažje poškodbe je utrpel voznik avtomobila. predlog odbora. V nadaljevanju seje so odobrili strošek 137 milijonov lir za uporabo plina iz organskih snovi, ki nastaja v čistilni napravi pri Sovodnjah. Ta plin bo imel moč 1.600 kilovatov ter ga bo proizvajalo mesto Gorica r številom prebivalcev od 30 do 40 tisoč enot. Z nasprotnimi glasovi KP1 so odobrili strošek 200 milijonov lir, ki jih občina namerava dati kot delež za ustanovitev družbe za upravo avtoporta. Komunistični svetovalec Lamberti je dejal, da je še povsem nerazčiščeno stališče, kakšno obliko uprave bo imel avtoport, ter dodal, da hoče občina s svojim sedanjim posegom vplivati v določeni smeri. Župan Scarano mu je odgovoril, da so možne vse oblike uprave. Na seji so obširno razpravljali o upravi in o finančnem položaju plavalnega bazena. Za zadevo se bo zanimala občinska svetovalska ko misija, ki so jo izvolili sinoči in v kateri so svetovalci Cefarin, Wal-i tritsch, Bucovini, Drufuca in Sergio ' Fornasir. Izvolili so še dve komisiji, in si cer za UGG (Nanut in Bucovini) ter za stanovanja (Ulian in Gentile). Božični* prireditve vrtcev in osnovnih šol Po slovenskih osnovnih šolah in i vrtcih v Gorici se v teh dneh vneta pripravljajo na božičnice, s kateri mi se običajno zaključi pouk pred novoletnimi prazniki. Letos bo zad nji dan pouka v torek, 23. t.m., zato bodo ta dan na sporedu zaključne prireditve, V osnovni šoli in vrtcu v Ul. Vittorio Veneto se bo božičnica pričela ob 11. uri, ob isti uri je na sporedu prireditev v šoli v Ul. Brolo, v Podgori bo božičnica ob 10.30, v Štandrežu pa je na sporedu zvečer ob 19. uri. sejem radioamaterjev in hi-fi Sejem elektronskih naprav letos že tretjič prireja goriški Radio club - Preko dvajset razstavljavcev Danes se na razstavišču Espome-go v Ul. della Barca zaključi «3. sejem radioamaterjev in HI-FI*, ki ga tudi letos prireja goriški Radio club. Preko dvajset podjetij razstavlja letos radijske oddajnike in sprejemnike, ki jih uporabljajo radioamaterji, predvsem pa stereo-gramofone, magnetofone, ojačevalce ter druge tehnično dovršene apa rature, ki jih danes mora skoraj obvezno poznati vsak mlad ljubitelj glasbe. Že včeraj se je na razstavišču gnetlo predvsem mladih obiskovalcev, ki so kazali veliko zanimanje za razstavljene aparate. Mnogi so si sejem ogledali iz radovednosti, drugi pa zato, da bi izbrali darilo za novoletne praznike. Mars'kdo bo tako imel priložnost kar naenkrat zapraviti celo trinajsto plačo (če ne celo precej več). '«*icm e’ektronike bo danes na o-gled od 9. ure do 12.30 ter od 14.30 do 19. ure. Do torka prošnje n podpore dijakom Občinska uprava v Gorica spon* ča. da zapade v torek, 23. t m rok za predstavitev prošeni za de name podpore, ki so nameniene na bavi knjig in drugih učnih pripomočkov za dijake nižjih srednjih šol v goriški občini. Prošnjo lahko predstavijo vsi dijaki, ki obiskujejo šolo v Gorici, tudi če imajo bivališče izven nje, katerih družinski dohodki ne • presegajo 7 milijonov lir, katerim je treba dodati še 500 tisoč lir za vsakega odvisnega družinskega člana poleg dijaka, ki zaprosi za podporo. Za prošnje so na občinskem šolskem uradu in na tajništvu šol na razpolago ustrezni formularji, priložiti pa je treba tudi družinski list in davčno prijavo. S<*ja rajonskega sveta v Pevmi Na sedežu PD Naš prapor v Pevmi se bo jutri s pričetkom ob 20.30 sestal rajonski svet za Pev-mo. Oslavje in Štmaver. Razpravljali bodo o izvršitvi javnih del v tem predelu občine in o raznem. Na redni seji se je v torek sestal goriški pokrajinski svet ter ratificiral vrsto sklepov pokrajinskega odbora. V glavnem gre za nepomembne sklepe, ki sc nanašajo na običajno upravo. • V nekaterih ulicah v Podgori in Ločniku bodo uvedli enosmerno vožnjo zaradi obsežnejših kanalizacij skih del. Ob peti obletnici smrti predragega in nepozabnega STANKA FAGANELA se ga z žalostnim srcem in ljubeznijo spominjajo tena Llvija ter hčerki Katjuša In Neva Prisrčna hvala vsem znancem in prijateljem, ki se ga spominjajo. Gorica, 21. decembra 1980 ti pf!mor?in dneviuJc KULTURA 21. decembra 1980 SLOVENSKA KNJIGA V LETU_ 1981 (1) 60 novih naslovov Pomurske založbe v stalnih tematskih knjižnih zbirkah V zbirki «Domača književnast» bodo izšla tri izvirna dela - Skupina avtorjev bo predstavila delo «Revolucionarno vrenje v Prekmurju 1818-1819» Ob koncu slehernega leta je na kulturnem področju morda najži-vahneje prav v slovenskih založbah, saj morajo pripraviti in dokončno določiti svoje knjižne programe za prihodnje leto, to je za leto 1981. Vendar pa kljub temu v. marsikateri slovenski založbi 'se niso dokončno sprejeli planov in programov, kajti tudi Sedanji gospodarski trenutek v Jugoslaviji omejuje in stabilizira sleherno gospodarsko dejavnost, s tem pa seveda tudi založniško. Vendar pa je Pomurska založba iz Murske Sobote že pripravila dokončno svoj knjižni program za leto 1981, ki ga lahko s pomočjo urednika Jožeta Hradila zato tudi posredujemo v kratkih obrisih. Kot vse slovenske založbe ima tudi Pomurska založba svoje stalne knjižne zbirke, ki so urejevane tematsko. Tako bodo v zbirki Domača književnost prihodnje leto izšle tri izvirne domače knjige. Vlado Peteršič je napisal nov roman «Pokvarjenka». Avtorja smo doslej poznali kot prevajalca madžarske beletristike pa tudi po romanu «Brazgotina». Homan »Pokvarjenka* pa je sodoben roman o vajenki iz severovzhodne Sove-nije, ki vedno boj zahaja na kriva pota in tako se iz drobnih laži, in prevar razvijejo tudi hujša* dejanja. o -katerih pripoveduje na^ avtor. Avtor Evald Flisar je znan slovenski potopisec in to pot je za založbo pripravil delo pod naslovom «Afriške poti». Afriške poti so drugo potopisno delo Prekmurca Evalda Flisarja, ki se je po uspešnici »Tisoč in ena pot», svojem prvem tovrstnem delu, zdaj odpravil na pot po Afriki in nap sal izjemno zanimivo pripoved o tem, kako je videl dežele osrednje in zahodne Afrike. Tretje delo iz te zbirke je knjiga Frančka Rudolfa «Očka, vrni se nam zdrav domov*. To je aktualno, angažirano besedilo o človeku, ujetem v mehanizacijo sodobnega življenja, v hierarhijo strojev, ki človeka vsrkavajo va- Poizvedovanje Leta 1945 je natisnila ^družna tiskarna, najemnik: Primorski dnevnik v Trstu* slovenski abecednik Naša beseda s podnaslovom Začetnica za slovenske šole v Primorju, ki jo je izdalo in založilo Poverjeništvo PNOO (= pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora) za Slovensko Primorje v Ajdovščini. Broširana začetnica z ovitkom rumenkaste barve, velikosti 22x15,5 Cm, ima Titovo sliko + 65+1 stran. Pod naslovom je skica obmorske pokrajine s plavajočo jadrnico in pod njo ilustratorjev pqdpis: Spacal (gotovo Lojze Spacal), ki je ilustriral vso knjižico. Ilustracije abecednega dela so izdelane v rdeči barvi, ostale v rjavi barvi. Ker avtor (-ji) začetnice niso navedeni, jih ni tudi v bibliografijah. Po sporočilu Minke Pahor celo ne v ci-kjostilirani bibliografiji, ki jo ima Narodna in študijska knjižnica v Trstu Vsebina knjižice opozarja na enega ali več že pokojnih domnevnih avtorjev: Jože Pahor. Josip Ribičič, Vences!a\ Win-kler. Bogomil Gerlanc po lastni izjavi pri sestavljanju ni sode loval, svojci navedenih pa o domnevnem avtorstvu nič ne vejo. Morda je kakšna sled v arhivu Zadružne tiskarne oziroma Primorskega dnevnika v Trstu ali ■' arhivu Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje prav tam ali v Ajdovščini. Ker ie to edini slovenski a becednik po osvoboditvi, ki bibliografsko ni dognan, prosi mo vsakogar, zlasti pa starej še elementarke. ki morete ka.i vedo o avtorju (-jih). č*17) prej sporočijo uredništvu Pri morskega dnevnika. Za nestrokovnjaka je to malenkostna za deva, za slovensko bibliografijo pa pomembna ugotovitev. se in mu jemljejo njegovo člove ško b't. Druga redna zbirka nosi naslov Panonika, ki že sam pove, da gre za delo s prekmursko zgodovinsko sociološko in podobno problematiko. Tudi v tej zbirki bodo izšle tri knjige, med njimi «Re volucionarno vrenje v Prekmurju 1918 - 1919» skupine avtorjev, ki je bilo napovedano že v lanskem programu. Drugo delo je pričevanje Nike Brumen »Taborišča*. Avtorica je med drugo svetovno vojno doživljala grozote Hitlerjevih- taborišč, zato jih J« ,zna"* opiiati, vendar ne v fabulativnem smislu, marveč dokumentarno. Pddatke je zbirala več desetletij ne le v domačih virih, temveč iz vseh virov, ki so ji bili na voljo (vse do Britanskega vojnega muzeja). Tretje delo pa je nape saj za to zbirko dr. Ivan Zelko «Tipografija Prekmurja v sred-njem veku*. To dragoceno žive ljefijsko delo dr. Ivana Zelka Prekmurska založba izdelala \ elovanju s Slovensko akade-znanosti in umetno* '. Ker je Pomurska založba na dvojezičnem ozemlju je seveda razumljivo, dš ima v »vojein programu tudi knjige v madžarščini. Tako nosi njena tretja zbirka naslov Sozvočje - «Osszhang». štiri knjige bodo izšle v tej zbirki, Na prvem mestu je treba omeniti «Osszhang» — drugi letnik literarnega glasila pripadnikov madžarske narodnosti na Slovenskem. Prvi letnik, ki je izšel 1979. leta, je objavil izbor pesmi pripadnikov madžarske narodnosti na naših tleh ter pesnikov iz obmejnih delov Madžarske (županija Zala in Vas), prihodnje leto pa se bodo pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji srečali s pesniki iz Slovenske Koroške — prav tako na literarnem večeru, ki ga bo Pomurska Založba «prepisala» v drugem letniku «Sozvočja*. Tretji letnik «Ošszhanga» (1982) pa bo obsegal delo vojvodinskih Madžarov, četrti pa pesnikov, pripadnikov slovenske narodnosti v Itšliji ob njihovem srečanju s pesniki madžarske narodnosti v Sloveniji. Druga knjiga te zbirke je pesniška zbirka Lajosa Benca «Verseim», ki jo je napisal pripadnik madžarske narodnosti iz Lendave :n je doslej objavljal le priložnostno v literarnih glasilih. Tretje delo je risanka »Dogodivščine družine Smola*, ki je priljubljeno delo, saj je risanka nastala po knjižni predlogi, medtem ko je »Zlata krsta* Ferenca Mora še zaostanek iz letošnjega knjižnega programa. Vsekakor pa sodi med najimenitnejše zbirke Pomurske založbe zbirka Mostovi, ki načrtno skrbi in neguje vezi s tako imepovani literaturami malih in manj znanih narodov iti držav. Tudi za prihodnje leto nameravajo zgraditi mostove s šestimi deželami: s Švedsko bo predstavljal most roman Pera Gunnara Evanderja «Pone deljki s Fany», ki je roman o sivini zakona brez otrok. Most z Nizozemsko je roman Harryja Mu-lischa «Kamnita poročna postelja*. To je zanimiv, psihološko poglobljen opis občutka krivde, ki ga preživlja nekdanji letalec, ko po vojni ponovno obišče Dresden, na katerega je nekoč med vojno sejal smrt. Tretji most je most z Jamajko: Alvin Bennet je v svoji khjigi «Bog, kamnosek* mojstrsko popisal revščino na Jamajki ter nas SfV.Čil z , angleškimi priseljenci. v glavnem duhovniki. S Sri Lanko pa je vzpostavil most Raja Proktor z romanom «Ribiče va hči*. Iz pripovedi se zdi, kot da ljudje iz oddaljenega kraja niče sar ne vedo o družbeno političnih težavah svoje dežele, saj je videti, da so. Sebastjanova hčerka in vrsta ljudi neke ribiške vasi preveč . uposleni s svojimi težavami Toda pljuski, ki udarjajo tudi v ta »izolirani svet*, opozarjajo na veliko več kot zgolj na osebne te žave junakov tega romana. Naslednji most je z Gvinejo: William Sassine je v. svojem delu «Wirri-yamu» prepričljivo opisal žalostne usode preprostega afriškega ljudstva, ki pod vsiljeno portugalsko oblastjo "' zmeraj veruje v svoje bogove in izročila prednikov. In šesti most je Pomurska založba zgradila s Katalonijo: Merce Ro-doreda je napisala roman »Diamantni trg* in predstavlja svoje prvo in najpomembnejše delo in jo Katalonci štejejo med svoje največje romanopisce. Zgodba opisuje dogodke med državljansko vojno, tragedijo služkinje, ki se še poveča, ko zvedo, da je njen mož padel pri »rdečih* — kar predstavlja simboliko usode celotnega naroda. V zbirki Helikon, ki je namenjena branju, bo prihodnje leto izšlo kar dvanajst del. Dve knjigi sta še ostali iz programa za leto 80 in sicer »Figure v belem in črnem* Jeannie Ebner ter »Malina* Inge-borg Bachmann Vsekakor pa predstavlja v tej zbirki novost prevod kar štirih romanov japonskega pisatelja Jukie Mišime: »Spomladanski sneg*, »Pobegli konji*, »Svetišče zore* in »Propadanje angela*. Gre torej za romane enega največjih sodobnih japonskih pisateljev, l:i je leta ,1970 iz protesta zoper ^erozijo tradicionalnih japonskih vrednot* napravil obredni samomor (harakiri) in ki je svoje ogorčenje proti kapitalizmu spletel v zanimivo pripoved, »v kateri je dosegel zlitje misli, vizije in izraza, kakršnim se je približala le peščica pisateljev 20. stoletja*. Sedma knjiga le zbirke j: delo Ulri-cha Plemzdorfa »Legenda o sreči brez konca*, ki je eden redkih vzhodnonemških romanov, ki so ga toplo sprejeli tudi na zahodu. V njem avtor poglobljeno, zanimivo in lepo govori o ljubezni, ki jo enapi s srečo. Ruth Beebe Hill je napisala knjigo «Hanta Yo», ki je v bistvu saga o Indijancih ter posega v korenine indijanskega načina življenja in mišljenja in govori o Indijancih, kakršni so bili, preden so se soočili z belci in sprejeli, — kolikor so ga sploh —. njihov pogled na svet. Ocenjevalci primer ja jft,t(kflelo z znanim romanom Korenine. Naslednje knjige te zbirke so napisali kitajski pisatelji. Tu je najprej že naša stara znanka, kitajska pisateljica Han Suyin z delom «Moj dom ima dvoje vrat*. V njem znana pisate Ijica poroča o svojem življenju in sklene pripoved s svojim lanskoletnim obiskom na Kitajskem, s sprejemom pri Ilua Kuo Fengu ter tako predstavlja njena knjiga vsekakor izjemno zanimivo, razvejano poglabljanje o sodobni Kitaj- ski. Naslednje delo je trilogija sodobnega kitajskega avtorja Pa Čina »Vrt oddiha*, «Družina» in »Ledena noč*. Trilogija pisatelja, ki ga Kitajci uradno predlagajo za Nobelovo nagrado, opisuje življenje na Kitajskem od velikega pohoda do današnjih dni. Enajsto delo te zbirke je roman sodobnega nizozemskega pisatelja Simona Veštdijka »Otok ruma*. Roman nas popelje na Jamajko, kjer velja avtorjeva pozornost zlasti odnosom med domačini in tujimi gospodarji, zlasti po načinu, kako so na otoku vladali in trgovali Britanci. Tudi dvanajsti naslov te zbirke je izpod peresa sodobnega nizozemskega avtorja. Adriaan van der Veen je napisal roman «Zavoljo ljubezni*, v katerem zanimivo popisuje tragiko trikotnika, ki je toliko bolj boleča, ker je prizadeta, prevarana žena povrhu še neozdravljivo bolna. D. Ž. Platnica Jadranskega koledarja za leto 1981 TRETJA PREMIERA V NOVI GORICI Monodrama Janeza Povseta: «Izvolite, tovariš Marjan* Prepričljiva, življenjsko intimna pripoved interpreta Toneta Šolarja Monodrama Janeza Povšeta »Izvedite, tovariš Marjan* je prejela kot dramsko besedilo Kajuhovo nagrado z naslednjo utemeljitvijo: tžirija je nagradila tudi monodramo Janeza Povšeta z naslovom (Izvolite, tovariš Marjam. Govori o partizanskem invalidu, ki se rešuje. Hujše od invalidnosti so duševne peripetije, za katere svet dostikrat nima posluha. Povšetova drama je zanimiv poskus prodreti v duševnost invalida, ki pohabljen v vojni, prodira v novo življenje, preživlja krize in išče samega sebe v novi stvarnosti, Invalidova iztočnica cveste, ni lahko, ne počutim se dobro» značilno odgrinja ne le invalidovo usodo, temveč tudi okolje in odnose do njega, nemirno dogajanje in željo po ureditvi odnosov in položaja. Monodrama vse globlje razkriva invalidov svet in razkriva mehanizem družbe, o katerem je invalid razpet med lastnimi močmi in nemočjo, ki pomeni pomoč drugih in njihovo razumevanje. Vrh monodrame je v sprijaznjenosti invalida z usodo in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiifiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiiiiiiiitliiiiitfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiniiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiii* RAZSTAVA V KNJIŽNICI «CIRILA KOSMAČA* V TOLMINU Sprehod po delih tolminskih književnikov Od skoraj pozabljenega Alojzija Carlija-Lukovica prek Josipa Pagliaruzzija-Krilana in Antona Klodiea - Sabladoškega do Gregorčiča, Bevka in Kosmača ter drugih, ki so pisali o Tolminski Izredno prijetno književno presenečenje je v teh mrzlih decembrskih dneh pripravila uprava Tolminske knjižnice «Cirila Kosmača* v Tolminu. V seminarski sobi novega poslopja knjižnice je uprava knjižnice razstavila dela — ne vseh, ker bi za tako veliko število knjig ne bilo dovolj prostora — dvanajstih umrlih pisateljev, pesnikov in zraven še zgodovinarja Simona Rutarja. Razstavljena so dela naslednjih avtorjev: Josipa Pagliaruzzija Kri-lana, Antona Klodiča - Sablado-skega, Jože Lavrenčiča, Alojza T—'—-1- Dreko- ■- -■ Andreja- .Gabrščka, Simona Gregorčiča in Simona Rutarja. Naj za začetek navedemo nekaj življenjskih podatkov o malo znanem -- da ne rečem skoraj pozabljenem — Alojziju Carliju -Lukoviču. rojenemu v Tolminu dne 3. marca 1846 v hiši z domačim imenom »Pri Luku*, zato se je podpisoval tudi s psevdonimom Lukovič. Pisati je začel 1874. leta v Goriški «Glas*, kasneje pa se je s podlistki oglašal tudi v »Slovencu*, kjer je objavljal v na- •M>a««iitaiiaMiiiiii>iiM«ii*i*tM>aMiaiai«>i>ff«aitaiMiiiiani«ait>iiiiai»iiiiaiaij|iaiiitiiiaiMiiiiiaiiiMMi>ctgitiMai«iiti»>«i«>i*iiaaa>nTftiiaiiaiii«ii«it«itiMiilitt«**>liait>>i*M*a>i*i>>>iil DVOJE NOVIH ZAKONOV S KULTURNEGA PODROČJA V SRS Zakon o svobodni menjavi dela in zakon o kulturni dediščini še ta mesec bo skupščina SR Slovenije med drugim obravnava la in sprejemala tudi dva nova zakona s kulturnega področja. Gre za zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti ter za zakon o naravni in kulturni dediščini. Predloga obeh zakonov je še enkrat pretresel republiški komite za kulturo in znanost, v besedilo vnesel nove pripombe svojih članov, komiteja za zakonodajo, posameznih občinskih kulturnih skupnosti, Zveze kulturnih organizacij Slovenije, predstavnikov nekaterih društev, SZDL, posameznih dejavnosti... S sprejetjem za kona o naravni in kulturni dediščini bi prenehali veljati zakon o varstvu narave (1970), zakon o varstvu kulturnih spomenikov (1961, 1965), zakon o muzejih (1959, 1965) in zakon o arhivskem gradivu in arhivih (1973), ostali pa bi Se naprej v veljavi akti o razglasitvi spomenikov in znamenitosti, izdani na podlagi zakona o varstvu narave in zakona o varstvu kulturnih spomenikov. Zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnostih pa bi nadomestil dosedanji zakon o kulturnih skupnostih (1974, 1976). Teh nekaj uvodnih podatkov je nujnih, če hočemo spregovoriti kaj več o vsebinskih kvalitetah novih zakonov. Predlog zakona o svobodni menjavi dela na področju kul turnih dejavnosti bo na novo ure jal osnovne družbenoekonomske odnose v kulturnih dejavnostih in določal načela za samoupravno organiziranje udeležencev v svpbod ni menjavi dela Le to temelji na skupnem planiranju potreb in in teresov za kulturne dejavnosti, zmogljivosti na tem področju ter hod-ka v skladu z obveznostmi, ki Sc jih na podlagi samoupravnega sporazuma prevzeli uporabniki in na ustvarjanju in razporejanju do izvajalci. Predlog zakona oprede ljuje odnose med udeleženci svo bodne menjave dela; od vrednote nja rezultatov dela izvajalcev (u metnikov), določanja normativov in standardov za opravljanje kul turnih dejavnosti, načinov zagotav ljanja sredstev za izpolnjevanje ob veznosti, do sprejemanja programov kulturnih dejavnosti ter dolgoročnejšega planiranja. Dobršen del zakona je namenjen samoupravnemu organiziranju udeležencev v svobodni menjavi dela; določanju načinov sporazumevanja preko delegatov (izvajalcev in u-porabnikov) v občinskih in republiški kulturni skupnosti (v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev). Predlog zakona natančneje določa pristojnosti delegatov v KSS; v njeni skupščini z obema zboroma. Zakon bi končno uredil odnos do Prešernovega sklada, določal bi pa tudi načine sodelovanja s Slovensko akademijo znanosti in u-metnosti ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja. Čeprav se zdi predlog zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti predvsem operativne in funkcionalne narave, pa ni v njem težko prepoznati vse večje vloge delegatov občinskih kulturnih skupnosti kot'predstavnikov najširših interesov občanov in delavcev, zmanjšane pa so vloge dosedanjega izvršnega odbora KSS, ki je velikokrat pripravljal in izoblikoval gradivo za skupščino brez zadostnega sodelovanja občinskih delegatov. Bralcem je kajpada lažje predstaviti predlog zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine, saj sta vsebina in bistvo razumljiva že iz naslova, pa tudi tradicije. . Zakon bi natančno opredelil predmet in vsebino obeh dediščin, kar najširšo družbeno skrb zanju — pravice in dolžnosti fizičnih in pravnih oseb ter zagotavljal pose ben družbeni interes pri opravlja nju varstvenih dejavnosti. Odveč je naštevati, katere dejavnosti vse obsega varstvo naravne in kultur ne dediščine in kako ljudje in ob ,čani uresničujejo-svoje pravice in dolžnosti v zvezi z njim. Vsakomur, ki ima čut do naše kulturne in naravne dediščine, so ti načini znani (čeprav jih zakon seveda določa). Dodajmo raje, da predlog zakona natančneje opredeljuje še kulturne in zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti ter dolžnosti organizacij, ki opravljajo strokovne naloge varstva naravne in kulturne dediščine kot glavno dejavnost (muzeji, arhivi, specializirane organizacije - zavodi). Ta dokument bi pomenil pomembno kvalitetno zakonsko osnovo za varstvo naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, vendar zakon sam še ne zagotavlja sredstev, ki so nujna za njegovo uresničevanje. Ali bo črka zakona spodbudno vplivala tudi na materialno stimul&cijo (program Kulturne skupnosti Slovenije in drugih) in hkrati na odnos vseh do skupne lastnine in dediščine, bo lahko potrdil le čas. MARIJAN ZLOBEC daljevanjih zgodovinski roman «Zadnji dnevi v Ogleju*. Katoliška bukvama v Ljubljani je kasneje ta reman izdala v knjigi. Med obema vojnama pa je ta roman izdala tudi Goriška Matica. V «Domu in svetu* je 1891. leta objavil zgodovinski članek: Sveta Lucija — prazgodovinsko grobišče. Sestavil je tudi popis vseh do takrat znanih izkopanin na prazgodovinskem pokopališču na Mostu na Soči — prej Sveta Lucija. (Po zapisu Jožefa Lavrenčiča v knjižici »Evfemija*, ki jo je leta 1925 izdala Goriška Matica, hrani. ta..rokopis,.. župnuski., arl)iy na Mostu na Soči). Alojzij' Carli - Lukovič'- je bil u-čenjak posebne vrste/ Njegov'-naslednik, župnik Josip Fabijan piše o njem kot dijaku v Gorici: «Kosilo mu je nadomeščal večkrat navaden pas, s katerim se je pritisnil na vso moč, da bi z njim za silo utolažil znanega sit-neža. Tako pritisnjen je korakal mnogokrat po Travniku v Gorici gori in doli, ponosno in samozavestno, kakor da je njegova cela Gorica.* Svoj dnevnik je pisal vsak dan v tednu v drugem jeziku: slovenskem, hrvaškem, laškem, francoskem, latinskem, grškem in nemškem jeziku. Dr. Joža Lavrenčič omenja, da je Carli obvladal - 18 jezikov! Carli si je dopisoval z raznimi učenjaki - arheologi po Evropi. Ko je prazgodovinsko pokopališče obiskal svetovnoznani patalog, so ga na Mostu na Soči lepo sprejeli in pogostili. Carli o-pisuje, s kakšnim zanimanjem je poslušal slovenske pesmi, ki so mu jih zapeli na njegovo željo. Prisrčno se je potem zahvalil za prekrasno zapete slovenske arije. Alojzij Carli je po odhodu tega učenjaka zapisal: »Tako smo pokazali možu, kdo biva na grobovih naših prednikov. Pa je bil praded Slovan? zakaj ne? Iz neba nismo padli. Tu ! smo od nekdaj!* V drugi vitrini je predstavljan pesnik Josip Pagliaruzzi - Krilan, I rojen 1859, umrl 1905, Obiskova- : lec vidi prvi in drugi zvezek njegovih Poezij in Zbrane spise iz leta 1895. Zanimivo je, da nosi I. zvezek njegovih Poezij — izšel je 1887 v Gorici žig: Rokodelsko bralno društvo Tolmin. Drugi zve- i zek Poezij je 1895 izdal založnik i Andrej Gabršček v zbirki Slovanska knjižnica. Prvi zvezek Poezij in Zbrane spise je izdal Anton Klodič - Sabladoski. V tretji vitrini je prav tako malo poznani pisatelj in pesnik Anton Klodič - Sabladoski. Leta 1868 je izdal šaloigfo v treh dejanjih Novi svet, leta 1878 je izdal igro Materin blagoslov, leta 1912 pa epsko pesem Livško jezero. Joža Lavrenčič je znan bralcem nekdanje Goriške Matice po knjigi Gorske pravljice. Razen teh pa je napisal še več knjig med katerimi: Deveta dežela, Sholar iz Trente, Pereči ogenj. Povest izpod Jamnika in veliko število pesmi. Joža Lavrenčič je bil rojen na Kredu 1890. leta, umrl pa je 1952. leta. Iz Baške grape — natančneje iz Temljin — je dbma pisatelj Ciril Drekonja, rojen 1896, umrl 1944. Znane so njegove knjige: Listi bele marjetice, Dolg, Tolminske narodne pravljice. Bil je velik prijatelj pisatelja Franceta Bevka in si je pogostoma dopisoval z njim. Prav tako je iz Baške grape dr. Ivo Šorli, rojen 1877, umrl 1958. Znane so njegove knjige: Sorodstvo v prvem članu. Zadnji val, Petdeset odstotkov, Pot za Razpotjem, Človek in pol. Za knjigo Moj roman-je prejel Prešernovo literarno nagrado. Njegovi zbrani spisi so izšli v šestih knjigah. Ni ga Tolminca — in v širšem slovenskem prostoru — ki ne bi poznal pisatelja Ivana Preglja z Mosta na Soči. Znani so njegovi romani, povesti in novele: Tolminci. Otroci sonca, Umreti nočejo — zgodbe sloveriske bolečine na' Koroškem, Štefan Golja in njegovi. Mohorjeva družba v Ce- ANDREJ PAGON - OGAREV (Nadaljevanje na 8. strani) ZA ODDAJE TV LJUBLJANA cDOSJE NAŠEGA ČASA> Natečaj za zbiranje dokumentarnega gradiva TV Ljubljana, dokumentarni program, vabi posameznike, šole, mladinske in druge organizacije k zbiranju dokumentarnega gradiva, ki je nastalo od 1. maja 1945 do 31. 12. 1948. Gradivo želimo uporabiti v vrsti oddaj »Dosje našega časa*. V poštev pridejo fotografije krajev, zgradb, spomenikov, cest, kulturnih in prosvetnih prireditev, udarniškega dela, športnih dogodkov, proslav, mitingov, porok in drugih družinskih slavij naših znanih osebnosti iz družbenopolitičnega, kulturnega in znanstvenega življenja, dalje fotografije tovarn, obrtnih delavnic ob obnovi dela, fotografije iz zadružne in kmetijske dejavnosti, obnovi nadelij, javnih zgradb, tovarn, delavnic, cerkva, spomenikov, parkov, planinskih domov, mostov itd. Posebno dobrodošli bi bili amaterski filmi iz tega obdobja z umetniško ali dokumentarno vsebino. Nadalje pridejo v poštev šolske in maturitetne naloge, ki opisujejo življenje in razpoloženje v tem času, zapisniki z raznih sestankov, zlasti krajevnih (OF, partija, gasilci, KLO, mladina, ženske itd.) ter zanimivi osebni dnevniki, ki opisujejo življenje in razpoloženje, vtisi o poslušanju glasbe, plošč, radia, vtisi o gledaliških predstavah, filmih, političnih dogodkih v Sloveniji in zunaj nje. Najboljše najdbe oziroma prispevke iz vsake zvrsti bomo nagradili, druge, ki bodo primerne za objavo, bomo odkupili. »Najdbe in prispevke, opremljene z datumi in kraji nastanka ter z lastnikovim natančnim naslovom, pošljite na naslov RTV Ljubljana, Moša Pijade 10 za »Dosje našega časa* ali prinesite osebno 19., 20. in 21. januarja od 15. do 18. ure v novi TV Center. SLUŽBA ZA TISK RTVL Primorske bibliografske vesti •> j 1NIZIATIVA ISONTINA, N. 73, a. XXII. (1980). Članka Pietra Corolina II XVI. centenario del Concilio di Aquileia (str. 7-8) in Alfreda Battista FedeltA al Concilio (str. 9-12) osvetljujeta pomembnost oglejskega zgodovinskega posvetovanja, ki je potekal 13. 9. 381. lete. V reviji, ki se loteva tudi aktualnih problemov, preberemo zanimiv članek izpad peresa Nicola Fomasira z naslovom Centro storico e barriere architettoniche (str. 13-16), ki nakazuje vrsto urbanističnih problemov. Med zgodovinskimi prispevki bi omenili članka, ki se nanašata na dogodke v Villessi: zgodovinarja Camilla Medeota Un'assurda trage-dia (str. 19-21) in Umberta Meranghinija I fattl di Villesse (str. 22-20). Sergio Tavano se je > prispevku, ki ga je naslovil s Castelli come documenti (str. 45-54)) dotaknil tudi gradov onstran meje. Avtor omenja castrum Siligani, poznoantični »castrum* v Ajdovščini, grad v Braniku itd. Umetnostne zgodovinarje in arheologe bo nedvomno pritegnila tudi študija Patrizie Piani La vite nei monumenti antichi di Grado (str. 57-63) z bibliografijo in fotografijo. O tržaškem pesniku in pisatelju Brunu Sanzinu je zapisal Fulvio Monai (str. 55-56). Isti avtor je podal tudi analizo likovne dejavnosti v Trstu, Gradišču ob Soči in Benetkah, kjer so med drugim razstavljali Celiberti. Marching, Gentilini in Zoran Mušič, c.gar dela so bila postav ljena v prostorih beneške Akademije. SODOBNOST, XXVIII., štev. 12, i98o. Milko Matičetov je pripravil in objavil osem pesmic mlade, še nepoznane pesnice Silvane Paletti iz Rezije, ki jih je — z izrecnim dovoljenjem avtorice — prenesel v sodobni slovenski črkopis. Avtorica je svojo rokopisno zbirko naslovila »Rezijanska srčna govorica* (str. 1137-1141), o avtorici je zapisal Milko Matičetov (str. 1142-1144). DOMETI. XIII., štev. 3 4 5, 1980. Za poznavanje zgodovine Reke je pomemben prvi del revije, ki zajema devet člankov devetih avtorjev, v katerih obravnavajo različna obdobja reške zgodovine. Omenili bi le nekaj študij. Danilo Klen je posegel 750 let nazaj, ko je bilo prvič omenjeno to ime (posebna priloga III-X). Petar Strčič podaja dogajanja v letih od 1918 do 1924 (str. 5-18), o začetkih komunistične partije na Reki govori prispevek Mihaela Sobo-levskega (str. 19-28). France Klopčič ie objavil referat iz Goriških srečanj 79: Nacionalna politika slovenskih komunistov in odnosi v KP Italije v letih 1923 do 1930 (str. 93-108). Dr. Milica Kacin-Wohinz je podala analizo gledanj dveh partij — KPI in KPJ na nacioiialnd vprašanje Julijske krajine med obema vojnama (str. 109-120). Za proučevanje ?urlanije - Julijske krajine sta pomembna bibliografska prispevka: prvi, ki ga je avtor Luciano Giuricin podnaslovil z Bibliografski vodič, nosi naslov Otpor ti Furlaniji i Julijskoj Veneči ji (str. 141-144), drugi pa Pokret otpora u Furlaniji i Julijskoj Krajini (str. 145 - 156). Avtorici Silva Bon Gherardi in Adriana Petronio sta objavili prvi del, ki je uvod / »Bibliografski priročnik*. FRIULI NEL MONDO. XXIX., N. 314, dlcembre 1980. Ob izgubi furlanskega pisatelja Longina Travainija s psevdonimom Ros di Velčs, je Domenico Zannier napisal nekrolog, V katerem je orisal plodno pisateljevo življenjsko pot (str. 4). M. S. položajem. Ta nukleus njegovega obstanka je del nekega okolja m življenja. To odkriva monodrama in v tem je njen širši pomen. V-pamo, da bo kmalu kje zaživela tudi na odru in potrdila oceno ži-' rije.* In natanko to so je zgodilo v torek, 9. decembra, ko so Povše-tovo monodramo v režiji avtorja samega in v interpretaciji Toneta Šolarja uprizorili na odru novogoriškega gledališča v Solkanu kot tretjo premiero tekoče sezone. In uprizoritev sama je v dobršni meri potrdila pričakovanja žirije za Kajuhovo nagrado, saj smo s tem delom dobili literarno dramsko besedilo, ki svojsko in nepre-tenciozno, psihološko dovolj poglobljeno 'in odrsko tudi dokaj spretno razkriva del naše sodobnosti in preteklosti hkrati, tako tesno povezani z našim narodnoosvobodilnim bojem. Lik tovariša Marjana je vsakdanji, čisto človeški in nič herojski lik partizanskega borca, ki je bil kot devetnajstleten partizan hudo ranjen v hrbet, kar ga je ohromilo za vse življenje in privezalo na invalidski voziček. In zdaj nam ta nekdanji partizan, invalid, star triinpetdeset let v e-nburnem monologu, privezan negibno na invalidski voziček, mirno in trezno, zrelo in brez afektov ter cenenih fraz pripoveduje o sebi, s tem pa govori tudi o času, v katerem živi. Za njegovo pripoved, oziroma izpoved je značilno, da je prostodušna in nepatetična, daleč je tudi od slehernega cinizma in zagrenjenosti, v njej ni pesimizma, pa tudi pretiranega optimizma ne, čutimo namreč, da se je Marjan po vseh dolgih peripetijah, hudih telesnih in še hujših duševnih mukah prebil do tiste točke v svojem življenju, ko se ni samo vdano sprijaznil s svojo U-sedo, temveč se ■ je zavestno pomiril sam s seboj in svojim O-koljem. In ta sprava je posledica dolgega dozorevanja v realnem življenju, dozorevanja in dozorelosti, ki sta postala modrost življenja. sprava s stvarnostjo brez bolečin in predsodkov. In prav pot do tp sprave, do te ureditve računov s seboj in življenjem, je znal Povše napisati dramaturško napeto a nevsiljivo, psihološko poglobljeno in utemeljeno, v je brez hrupa, blišča in lažne senti- j mentalhosti. V tem smislu si je Povše tudi' kot režiser lastnega dela zamislil vso predstavo dokaj komorno, brez velikega hrupa, poudarek je dal besedam, mimiki in delnemu premikanju invalidskega vozička po praznem odru, protagonista pa je oblekel skromno, nič bolniško, samo z odlikovanjem za hrabrost na prsih. Tako je tudi v mizansceni ohranil preprostost in jasnost ter s tem še bolj poudaril osredotočenost na Uk tovariša Marjana, ki je hkrati nenehno v dialogu s samim seboj in občinstvom v dvorani. Tako je Povše znal tudi preseči mejo med rampo in parterjem in zares smo i-meli med predstavo občutek, kot da bi vsi sedeli skupaj za mizo s tovarišem Marjanom in poslušali njegovo življenjsko izpoved. Tone šolar kot tovariš Marjan vsekakor ni imel lahke naloge. Na eni strani je moral celo uro sam polniti odrski prostor in še v gibanju ga je omejevala privezanost na invalidski voziček. Vendar je s svojo dikcijo in že omenjeno mimiko obraza in paraliziranih nog, pri čemer si je pomagal z rokami, znal tako povedati življenjsko zgodbo tovariša Marjana, torej svojo osebno zgodbo, da je ves čas pritegoval gledalce, ki so z zanimanjem in pozorno sledili življenju in problemom tovariša Marjana, njegovo življenje pa ni bilo nič kaj veselo in polno je bilo kriz, od alkoholizma, ki ga je prebolel, do sprijaznjenja z dejstvom, da si ne bo mogel u-stvariti družine. Tu so še njegovi odnosi z materjo, očetom, bratom in sestrama, vendar je v bistvu prisiljen živeti svoje življenje sam, sam dobojevati svoj boj za obstanek' v življenju in v terti je dragoceno sporočilo Povšetovega besedila,: kateremu je šolar znal dati ekvivalenten izraz in uresničitev. . Vsekakor , je premiera Povšetovega dela potrdila, da lahko tudi izvirna slovenska monodrama na partizansko in sodobno temo hkrati pomeni ne samo obogatitev sodobnega slovenskega dramskega repertoarja, temveč tudi možnosti in razsežnosti obdelave takšne problematike v literarni, dramski in psihološki obliki, ki v celoti ustreza vsem stilnim, dramaturškim in tudi etičnim normam ter nevsiljivo in življenjsko prepričljivo ter toplo človeško govori o problemih in boju invalida, pri čemer so zelo lahki in nevarni spodrsljaji in stranpota v melodramo in solzavost, kar pa se v novogoriški uprizoritvi ni zgodilo. To je bila predstava, ki bo gotovo našla mnogo gledalcev ln verjetno tudi interpretov med našimi igralci, saj naravnost vabi k uprizoritvi. DUŠAN ŽEUE2NOV tiiiiiitiitniiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiittiniiiitiiiiHl \ j LT ^ V rimskem kongresnem centru «Cavalieri Hilton* je bilo pred kratkim podeljevanje prestižne nagrad« «zlati Merkur* z udeležbo predstavnikov iz vsega sveta. Pomembno priznanje je že drugič prejela tudi estetistka Ru/.iea Stefančič iz Boljunca TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d'Alviano s soave gorčična omaka boschetti astuccio vicentma (mostarda) 350 bruto 1 kg i\a petkovem izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je član predsedstva SRS Tone Bole podelil visoki priznanji predstavnikoma zamejskih kmetovalcev. Predsednik Kmečke zveze iz Trsta Alfonz Guštin (na sliki zgoraj) in predsednik Kmečke zveze iz Gorice Avgust Štekar (spodaj) sta bila odlikovana z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo (Foto Garbajs) coca cola /fanta panettone astucdo pločevinka 33 cl lir čokoladni deserti prosecco di valdobbiadene Na nedeljski svečanosti ob 39-letnici usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev sta nastopila tudi ženski (zgoraj) in moški (spodaj) pevski zbor openskega prosvetnega društva Tabor zaboj (lepenka) ^"'plve 2 verduzzo, 2 merlot, 2 točaj doc lir kava lavazz, grandi auguri j asti spumante ivlas 1 Bf| žganje riserva rosato . | gp|||§ gran spumante valmarin mm mm ^ mehak mandolat pemigotti 1890 Sekretar Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc (na sliki zgoraj na sredi) je v petek zvečer predaval v gledališču Prešeren v Boljuncu o socialističnem samoupravljanju. Njegova izvajanja je poslušalo zelo številno občinstvo (spodaj) dosedanjemu predsedniku Zadružne zveze Slovenije Andreju Petelinu je predsednik tržaške KZ Guštin podelil zlato izkaznico Kmečke zveze zn njegove zasluge za povezovanje zamejskega kmetijstva z matičnim (Foto Garbajs) caprice des dietne losos fancy olje bertolli extr* OO vergmeaK^m socra izsusen sir parmigiano reggiano 10 dkg a classico lir OOSJ olupljeni, sarella s tun star naraven PAM je odprt res dan v ponedeljek 22. in ponedeljek 29. decembra V veliko veselje malčkov iz dolinske občine je bila v sredo v Prešernovem gledališču v Boljuncu lutkovna predstava (Petelin se sestavi*, ki ga je na povabilo KD V. Vodnik iz Doline Uprizorilo lutkovno gledališče Tone Pengov te Ljubljane Na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice , je v četrtek nastopil v Kulturnem domu Slovenski komorni orkester pod vodstvom A. Nanuta 'f * ^teža ^ kg) 2190 1 kg tortellm z mesom (■ 1 kg lir J • 7801 francoski ementalec maitre A f* A fromager ARA 10 dkg lir An faraone r8379l j u -y-ir s mmorsUi Mimi in mmie i nolirno Ulit jaimcila" Obiskali bomo tudi kraje v Puglii kjer so nastale prekomorske brigade Bari - Grumo - Gravina - Barletta - bodo postaje naše vožnje z avtobusi na 180 km dolgi poti Dragi naročniki in bralci! Prišel je čas odločitve kam prihodnje leto na izlet s Primorskim dnevnikom. Povedati moram, da smo dolgo časa razmišljali, kam naj bi vas popeljali, saj je le malo držav, ki jih v zadnjih dveh desetletjih še ne bi obiskali, nekatere tudi po večkrat. Predlogov je bilo — kolt vsako leto — mnogo in skoraj vsi vabljivi, ko pa smo pred nekaj dnevi dobili z Reke ponudbo za ladjo, smo vse ostale možnosti odložili za kdaj kasneje, kajti ladja je pač ladja in kdo ve, če se nam bo taka priložnost lahko še kdaj nudila. Potujemo torej z ladjo in sicer z motorno ladjo »Dalmacija*, ki je sestrska ladja našim izletnikom dobro poznane «Istre», s katero smo bili zadnjič na križarjenju pred šestimi leti. Vsa naša dosedanja križarjenja, pa naj .je to bilo vzdolž Dalmacije in n-enih o-tokov, na Malto in v Tunis ali v Grčijo do Aten. so ostala vsem izletnikom v nepozabnem spominu in zato smo prepričani, da bodo našo odločitev sprejeli z zadovoljstvom. Povem naj še to. da »Dalmacijo* pravkar modernizirajo in olepšu-jejo tako, da bo šla z nami na križarjenje prenovljena in zlikana kot prva lepotica bele flote reške «Ja-drolinije*. Toda kam? No, to si! lahko natančno preberete na drugem mestu te strani, vendar pa bi želel ob tem našem križarjenju povedati še nekaj. Naši teleti imajo prvenstveno družabni značaj, saj je prav, da se srečujemo, med seboj spoznavamo ih poveselimo. Imajo pa, oziroma želijo imeti, tudi poučni značaj, zato skušamo vsa naša potovanja izkoristiti še za ogled kakšne kulturne ali zgodovinske zanimivosti. Toda še nekaj je, na kar pri Primorskem dnevniku nikoli ne pozabimo: če je le priložnost popeljemo naše izletnike tudi v kraje, kjer se je odvijal naš narodnoosvobodilni boj, najraje tja, kjer so se borili, kjer so krvaveli in u-mirali naši primorski ljudje. Zato smo tudi tokrat program našega izleta tako sestavili, da nas bo pot, čeprav za en dan, vodila tudi na italijansko stran Jadrana, v deželo Puglio, v Bari in njegovo?«-kolico v notranjosti, -v kraje, Kjer so se v pretežni večini iz naših fantov, mož in deklet, pripadnikov ’ 350 000 lir č) Dvoposteljna (zunanja) - TVVC - štev. M68, M 70, M72, M74, M76, M78, M79, M81 M83 290.000 lir 300.(100 lir 330.000 lir 320.000 lir 310.000 Ur 340.000 lir M85, M87, M89, M91, M93, M97, MI01 d) Dvoposteljna (zunanja z nizkima ležiščima) — TVVC M106, M109, M110, MI15, M121, M123, M127, M129, M133, M135, M139 . šlev. M88, M92, M94, M98, MI00, M104, 360.000 lir ' 380.000 lir štev. U16, U30, U33, U36, U39, U42, U47, U48, L'53, ,U54, U59, 360 000 lir- 350.000 lir 370.000 lir ZGORNJA PALUBA Kabina: • •• 1 a) Dvoposteljna (notranja) — TVVC i U60, U62, U67, U69, U75 . . b) Troposteljna (notranja) - TVVC -r štev. U20, U21, U27, U31, U41 . ' . ’ c) Dvoposteljna (zunanja) — TVVC - štev. U14, U15, J17, U18, U19, U22, U23, U24 . . .■ . č) Dvoposteljna (zunanja z nizkima ležiščima) — TVVC - štev. U25, U26, U28 U29, U32 U34 U35 U37, U38, U40, U43, U44, U45, U46, U49, U50, U51.U52, U55, U56, U61, U63, U64, U-l, U73, U77 390.000 lir PALUBA »SPREHAJALIŠČE* a) Dvoposteljna (zunanja) — TVVC — štev. Pl, P2 . .......... b) Deluxe apartman (kopalnica, nizki ležišči, salon, 17) štev. P7, P8 . . . . . . . , c) Deluxe apartman (kopalnica, nizki ležišči, salon, T/) štev. Pil, P12 , Znaki: T(VVC) = tuš z zunanjim VVC. TVVC = tuš z notranjim VVC. Pripomba: V primeru znatnega zvišanja cen nafte sc cena potovanja ustrezno poveča. 360.000 lir 430 000 lir 450.000 Ur 8 F *> Režiser Franco Zefirelli si nataka šampanjca, ki ga je prej natočil tudi 15-letni zvezdici Shieldsovi, ob proslavljanju zaključka snemanja filma «Endless Love« Zakaj ljudska vojska Jutri, v ponedeljek bodo v Jugoslaviji slavili dan jugoslovanske ljudske armade v spomin na tisti 22. december izpred 39 let, ko je bila v malem mestecu Rudo v vzhodni Bosni ustanovljena prva proletarska brigada, s čimer se je začel proces formiranja večjih o-perativnih vojaških enot, ki bi se borile proti okupatorju in njegovim domačim zaveznikom po vsem jugoslovanskem prostoru, za razliko od partizanskih odredov, ki so bili teritorialno vezani na ožja rekli bi domača področja. Če se danes spominjamo tega praznika in tega datuma tudi mi, delamo to zato, ker bi radi prav na kratko prikazali, kako se jugoslovanska ljudska armada i loči od drugih vojska. Že ob rojstvu je bila ta vojska drugačna od drugih. Niso je ustanavljali vojaki ali celo militaristi, pač pa je nastala iz ljudstva, brez strokovnih komandnih kadrov. Sestavljali so jo ljudje, ki jim je bil militarizam tuj, a jih je v boj sililo rodoljubje in želja po svobodi. Če pa se 22. december slavi kot dan armije v spomin na ustanovitev prve proletarske brigade v Rudu, s tem ni rečeno, da je to bila prva in edina večja partizanska formacija, saj so partizanske enote in formacije v jeseni 1941 kontrolirale velika osvo bojena področja, tako da je nova ljudska vojska tedaj štela že okoli 80 tisoč borcev. In plamen upora se je širil in poglabljal, tako da so v naslednjem letu vse partizanske enote štele že okoli 150.000 borcev in vezale nase že nad 500.000 sovražnikovih vojakov. V tem letu. torej 1942 je jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska kontrolirala že ozemlje kakih 50.000 kv. km in v tej «partizanski državi« že postavljala temelje novi oblasti. V Bihaču je bilo jeseni 1942 prvo zasedanje AV NOJ. V naslednjem letu, 1943, je narodnoosvobodilna vojska štela že okoli 300.000 borcev, saj je štela 101 brigado in 100 partizanskih o-dredov. Tega leta se je NOV močno oborožila z orožjem desetih italijanskih divizij, ki so morale ob kapitulaciji odložiti orožje. Sicer pa se je narodnoosvobodilna vojska do tedaj v celoti vzdrževala sama, brez sleherne tuje pomoči in tudi poznejša zavezniška pomoč je bila skromna, saj si je NOV sama poskrbela za 88 odstotkov orožja in opreme in le 12 odst. je odpadlo na zavezniško pomoč. (Nadaljevanje s 5. strani) lju je izdala njegove zbrane spise v 10 knjigah. In kdo ne pozna njegovega pesniškega speva o Tolmincih in Tolminski: «Tam je košček sveta, da mu imena ne vem dovolj lepega. Čudovit svgt poln sonca, rož. vonav in pesmi, ki so kakor cvetje in imajo svoj vonj, kakor zemlja, kakor jutro, kakor spanec in grob. Nikjer ni zame lepše zemlje kakor tam. Nikjer ni duši pokoja tako sladkega kake tam. V sanjah svojih in v bednosti težkih ur poslušam šumenje daljnih voda in vidim napete v dolino lazove, zelene slapove v onemelo dno. Prisluškujem pojoči govorici ljudi, ki so tam, poslušam pesem njihovih src. Ta srca! Ti ljudje! Nikoli se ne starajo. Večni otroci. Še v grob legajo s pesmijo in sanjo v očeh.« In tu je tudi naš Bevk iz Zakojce nad Baško grapo. Samo majhno število njegovih knjig je razstavljenih na steni nad njegovim portretom, od najbolj zgodnjih do tistih, ki jih je napisal v zrelih letih. V trilogiji Znamenja na nebu je zapisal tele značilne besede: -t\ «Poglej,» je s solzanji v očeh . dejal star tlačan sosedu, «taka je naša tolminska zemlja.- Tepejo jo in bijejo, boli jo, da vpije in se zvija, umreti ne more, ker je večno živa. Znova se dvigne, rane se zacelijo, smeh s povrne... Vse smo petrpeli, grdo počenjanje plemičev in vojska, robstvo in plenitev, kobilice in lakoto, kugo in smrt — mislil bi, da ni nikjer več človeka, a poglej nas, še nas je in šp smejemo se povrhu . . .» In tam na vitrini nas gleda resni Ciril Kosmač iz Mapa ob Idrijci — 1910 - 1980. Ob pre^edova-nju njegovih knjig v vitrini, se v spominu vračamo na njegove besede, napisane v knjigi Pomladni dan: «Da, zdi se mi, da mali narodi bolj ali vsaj drugače ljubimo svojo domovino, kakor jo ljubijo veliki. Majhna je ... in ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici, resnica pa ne potrebuje debele Dobriča čosič: Čas smrti. Pri Cankarjevi založbi je v prevodu Petra Levca in Jožeta Šmita izšel obširen zgodovinski roman v štirih zajetnih knjigah z okoli 1500 stranmi, roman iz prve svetovne vojne in naslovom ČAS SMRTI. Avtor, znani pisatelj Dobriča čosič je sam zapisal, da v romanu pripoveduje o tragiki človeškega bivanja v svoji domovini in o človekovi usodi v Srbiji v dvajsetem stoletju, ki jo je mogoče primerjati i grško tragedijo. Roman, ki zajema čas prve svetovne vojne in se začenja v letu 1914 pripoveduje o smrti in o umiranju celih gene racij, vseh slojev in »lasti tedanje srbske družbe, pri čemer je glavni junak tega velikega epa, ki ga je mogoče primerjati samo s Tolstojevo Vojno in mirom, srbsko ljudstvo. Roman o epopeji iz prve svetovne vojne je doživel v Srbiji velik uspeh, zdaj je vrsta na slovenskih bralcih, da spoznajo to izjemno zanimivo napisano veledelo srbskega pisatelja. Zunaj zbirk je pri Mladinski knjigi izšla ilustrirana izdaja (ilustracije je oskrbel akademski slikar Milan Bizovičar) znana novela Cirila Kosmača Tantadruj. Spremno študijo o Kosmaču in nje govem Tantadruju je napisala Helga Glušič. Knjiga, ki sta jo sku paj založili Mladinska knjiga in založba Lipa v Kopru bo s svojim formatom, ilustracijami in zunanjo podobo primerno žlahtno darilo knjige, da se nam razjasni, lepote ne širnega, brezmejnega prostora, da se razmahne, razbohoti in razcvete. Naj prostranost bobni in poje svojo mogočno pesem, resnična lepota tiho žari.« Tam naprej je Andrej Gabršček, založnik, pisatelj in ustanovitelj Slovanske knjižnice. Napisal je več zvezkov Narodnih pripovedk o Soških planinah. Napisal je dve debeli knjigi zgodo vine goriških Slovencev: Goriški Slovenci 1840 -1900 in Goriški Slovenci 1901 - 1924. Gabršček je bil zelo zaslužen kulturni delavec pri pospeševanju in širjenju slovenskih knjig na Primorskem. Iz predzadnje vitrine nas pozdravljajo zgodovinske knjige našega zgodovinarja Simona Rutarja — 1851 - 1903. Na prvem mestu je Zgodovina Tolminskega, potem Zgodovinske črtice. Domoznanstvo Goriško Gradiščansko, Rutarjev dnevnik, še danes lahko s pridom uporabljamo njegove zgodovinske podatke zbrane v njegovih knjigah: ' In tam v-zadnji vitrini: pas pozdravlja naš pesnik- Siniop. Gregorčič, katerega pesmi smo — v miniaturni izdaji — nosili s seboj tudi partizani. Ni bilo mitin- Boljunska dekleta se zadnje dni zanimajo za ceno jabolk. Pripravljajo se namreč na <(lučanje», ki bo, kot vsako leto, na dan sv. Štefana, to se pravi dan po božiču. Ob tej priložnosti se bodo vaščani zbrali «Na gorici«. Domačinom se bodo .prav gotovo,- kot že dolgo let, pridružili tudi ljubitelj). starih vaških običajev iz bližnjih krajev, iz Brega, pa tudi iz mesta. «Lučan]e» je v Boljuncu že zelo star običaj. Tudi najstarejši za novoletne dni. France Avčin: Kjer tišina šepeta. V zbirki Potopisi, ki jo je prav tako izdala založba Mladinska knjiga je izšla sicer že znana knji ga.univerzitetnega profesorja, inženirja, alpinista, smučarja Franceta Avčina KJE TIŠINA ŠEPETA. To je že četrta izdaja knjige, ki je doživela nepričakovano topel sprejem in je od leta 1964. ko je prvič izšla, doživela uspeh pri novih generacijah Slovencev izjemno topel sprejem. Knjiga je posvečena naravi planinam, gozdovom, vsebuje pa planinske potopise in filozofska razmišljanja, v vseh objavljenih delih pa izraža izrazito pisateljevo ljubezen do narave in slovenrke zemlje- sploh. Obsežna, ilustrirana knjiga bo najbrž tudi v sedanji izdlji deležna tako toplega sprejema kot dosedanje izdaje, ki so bile razprodane. Eduard Petiška: Stare grške bajke. V ilustrirani obliki in v sodobhi pripovedni obliki je češki pisatelj Petiška zapisal stare grške bajke. Včasih, ko so na šolah poučevali še grščino, se je naša mladina pri pouku seznanila z gr ško mitologijo. Danes tega ni več in mladi rod grške mitologije ne pozna več. In vendar jo izobraženci potrebujejo. Izdaja starogrških bajk bo zato koristna -m izpopolnitev Splošne izobrazbe naših mla dih-ljudi.:, i ’ •- Sl. Rn. ga, da ne bi bilo s preprostega odra slišati recitacije njegovih pesmi največkrat Hajdukovo oporoko in Veseli pastir. Naj še povem, da je znani portretist Rudi Šturm iz Kamnega v črno-beli tehniki upodobil — v velikem formatu — vseh dvanajst književnikov, kar razstavo še bolj približa obiskovalcem. In za zaključek: Berite knjige vseh, ki so na razstavi — in še tiste, ki niso na razstavi. V njih so napisani naši pradedje, dedje, očeti. V njih je opisana naša primorska zemlja, opisan je del in življenje nas, današnjih potomcev nekdanjih tolminskih puntarjev. Malo poznani Alojzij Carli - Lu-kovič je imel navado reči, da je « . . . revež revežorum.* Tudi naši pradedje, dedje, očeti in mi sami smo bili pod fašističnim jarmom «... revež revežorum*. Danes nismo več! Danes smo svobodni in sami odločamo, kaj bomo delali, kaj bomo jedli, kako bomo gospodarili. Deloma je za to zasluga vseh tistih, ki so s pisano besedo držali pokoncu nas in naše čustvovanje, našo narodnost, da smo vstali in se zravnali' — sami gospodarji na svoji zemlji. vaščani se ne spominjajo njegovega začetka, kajti tudi sami so e-uostavno povzeli od svojih prednikov staro tradicijo in jo nada-' ljevali. S časom, z leti Je «luča-nje» spremenilo svoj pomen, deloma pa tudi svojo obliko. Izvor te navade je biblijskega značaja, le da so jo ljudje prilagodili svojim namenom, svojemu načinu mišljenja. tako kot so biblijskega svetega Štefana «lučali», to se pra-: vi obmetavali s kamenjem, so bo-ljunska dekleta na njegov praznik «lučala» ah' obmetavala svoje »mučenike*, pravzaprav svoje potencialne »mučenike*. Po popoldanskih večernicah, po «žegnu» so se dekleta zbrala «Na gorici*, seveda vsaka s svojo «municijo». Ko so zvonovi oznanjali konec «žegna», je to bil hkrati tudi znak za začetek »bitke*. Dekleta so začela jemati iz svojih predpasnikov jabolka in jih metati v fante. Seveda je vsako dekle obmetavalo tistega fanta, za katerega se je ogrelo. Pa tudi fantje so pri tem sodelovali. Če ne aktivno, vsaj pasivno. Niso hoteli ostati križem rok. Ir ker drugače niso mogli, • so se enostavno nastavljali dekletom, seveda vsak mladenič tistemu dekletu, za katerega se je ogrelo njegovo srce. Seveda so pri lučanju imeli glavno besedo dekleta in fantje, toda «bitki» Na gorici so se vedno pridružili tudi gledalci. Posebno pa otroci, seveda dokler je bilo «mu-nicije* in dokler je ta bila uporabna. Ves čas »lučanja* so v domačem zvoniku zvonili. In ker .so pri Zvonjenju sodelovali domači fantje, je kako jabolko priletelo tudi v zvonik. , » Ko se je »bitka* končala, so tudi zvonovi utihnili. S tem se. je končal glavni del navade. Ljudje pa se nato niso razšli, pač pa so se zbrali v vaški gostilni, kjer so priredili domač kulturno - zabavni program. «Lučanje» je sledilo «fantovski uri*, kar pa že zdavnaj ni več v navadi. Tudi ta običaj, kot mnogi drugi, je doživel več sprememb. Tako so na primer v časih hudega pomanjkanja otroci ka» nestrpno pričakovali Štefanovo. Vendar ne zaradi »lučanja* samega, pač pa zato, da bi si nabrali jabolk, da bi se jih najedli. Sicer pa so gospodarske in politične razmere tudi sicer vplivale na običaj. Pomanjkanje je vsekakor vplivalo ha trajanje «lučanja», ker je primanjkovalo «municije». Fašistična To pa vsekakor ni bilo lahko, kajti število borcev se je iz leta v leto, rekli bi iz dneva v dan večalo, saj je NOV ob koncu vojne štela okoli 800 tisoč vojakov. Njen delež v boju proti nacizmu in fašizmu pa se vidi iz naslednjih številk: vezala je od 30 do 35 okupatorskih divizij, k čemur je dodati še 200.000 kvizlinških vojakov. Sovražnik je pustil na jugoslovanskih bojiščih okoli 450 tisoč mrtvih. Od nastanka te vojske nas loči skoraj 40 let, od njene zmage nad sovražnikom pa 35 let. Seveda se je jugoslovanska ljudstva armada medtem modernizirala, posodobila. Ohranila pa je svoj ljudski značaj, ki se vidi tudi v tem, kako je povezana z razvojem dežele. Če je med NOB premnogi partizan začasno odložil puško, da bi prijel za srp in pomagal kmetu pri žetvi, je delež jugoslovanske vojske v tako imenovanih «civilnih delih* danes izreden. V povojnih letih so enote jugoslovanske vojske zgradile veliko cest in drugih objektov. Že v naši neposredni okolici smo mogli videti jugoslovanske vojake pri gradnji vodovodov, na primer med Divačo in Lokvami, med Pomjanom in šmarjami v Istri, da ne govorimo o tem, kako so v začetku novembra letos priskočili na pomoč Brkinom, ko je zmrzal polomila drevje in telefonske ter električne napeljave. Kot je NOV nastala iz ljudstva, tako je tudi ljudska ostala. dekleta «lučajo» jabolka doba pa je ohromila zabavne prireditve. V časih, ko je bila revščina zares huda, je jabolka nadomestila ali zamenjala repa. Ni pa točnih virov, če je to bilo za časa 1. svetovne vojne ali ob kakem drugem hudem pomanjkanju. V času prve in še posebej druge svetovne vojne je bilo «lučanje» prav tako bolj žalostno, ker je bila tedaj večina fantov zdoma, to se pravi v vojski in v partizanih. Več kot tri desetletja so se «Na gorici* lučali ne le z jabolki, pač , pa tudi s pomarančami. Zanimivo je pri tem, da so na to spremembo v stari navadi vplivali naključni gostje, ki so obiskali Bo-1 junec na Štefanovo. Ko so prisostvovali «lučanju» jih je nava-; da navdušila, da so si v bližnjih trgovinah nakupili pomaranč in se s svojo «munidjo» pridružili boljunskim fantom in dekletom. Morda je prijeten vonj raztrešče-nih pomaranč vplival na domača dekleta, da so v naslednjih letih začela «lučati» tudi pomaranče. Pred tremi leti pa so sklenile, da se vrnejo k izvirni navadi, da bodo lučala le jabolka, kot so delale njihove matere, babice in dolga desetletja prej. čeprav nismo v vojnem času, na Štefanovo popoldne fantov nekako ni na spregled. Ker pa bo-ljunska dekleta menimo, da je treba gojiti tradicije svojih prednikov’, se staremu običaju ne bomo odpovedale. Zato se obmetavamo kar med sabo, pozivamo pa fante, naj kar pridejo brez skrbi, saj nismo več tako sramežljive, da bi se le z obmetavanjem z jabolki izdale, kam nas vleče srce, saj je osnovni smisel običaja že zdavno šel v pozabo, ostane pa naj vsaj stara tradicija. Domače kulturno društvo «Fran-■ ce Prešeren* pa se je s pridobitvijo novih prostorov zavzelo za o-živitev običaja s tem, da vsako leto po «lučanju» pripravi bogat kulturno - zabavni spored, kjer predstavi izvirna domača dela. Na Štefanovo popoldne se bodo tudi letos «škura», to se pravi pol-kne hiš «Na gorici* zaprla, da bi ne prišlo do nesreč ali nevšečnosti in sredi Boljunca se bo ponovpo zbralo veliko ljudi, boljunska dekleta bomo dobro založena z «mu-nicijo*. Po lučanju pa bomo vsi zadovoljno odšli v gledališče na pri reditev, ki jo je pripravilo domače kulturno društvo. Mirtam - Laura Novost na knjižni polici Čosičev «Čas smrti» > t. 4 . , ■ . • > iv- ..* • ».*. in razna druga dela OplČAJI, KI NE ŠMfejO UMRETI: «LUCANJE» „ o*. !'\r> m » * »I »ni e ti Vsako boljunsko dekle ima svojega «svetega Stefana» Nihče ne ve, kdaj’ se je dričanje* začelo • Svetopisemskega «mučenika» obmetavali, torej dučali» s kamenjem, boljunska Nedelja, 21. decembra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Oko. ki ubija: norčije Martyja Feldmana 10.35 Jutrišnji koncert 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK OB 13. URI 13.30. Dnevnik 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje. .. 14.20 Športne vesti 14.35. Discoring 15.20 Športne vesti 15.25 Mike Andros — TV film 16.30 90. minuta 17.00 Nagradna oddaja z gledalci 18 55 športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 MOJZES. 5. nadaljevanje 21.45 Športna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnji teden DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal j 10.00 Antologija Supergulpa 10.30 Motor 80 11.00 Indijanci Severne Amerike 11.15 Risani filmi 11.55 V evroviziji: Svetovni pokal v smučanju 12.45 Predstavitev oddaje Crazy bus 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Poldark, po romanu W. Grahama 15.15 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi Svetovni pokal v smučanju Rim: Konjske dirke 16.30 Crazy bus 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo 18.40 Dnevnik 2 — Gol Flash 18.55 «Professionals» — TV film Vremenske napovedi 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Drim, glasbena oddaja 21.55 Dnevnik 2 — Dossier: Dokument tedna 22.50 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 14.15 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi 16.30 Iz gledališča Rossetti v Tr-stvu: Scugnizza, opereta v dveh dejanjih 18.45 Napoved programa za prihodnji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.15, 20 30, 21.40 in 22.30 Na pomoč, superbabica! 19.20 Koncert S. Robinsona in P. Tosha 20.40 Dnevnik 3 — Šport 21.25 Dnevnik 3 — Deželni šport 21.45 Kultura, gostilne. .. Prijatelji Verone 22.15 DNEVNIK 3 22.35 Jazzovski koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.05 Čebelica Maja 9.30 Beli kamen, otroška serija 10.00 Washington za zaprtimi vrati — serijski film 11.35 TV kažipot 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 14.55 Husinska vstaja, dok. oddaja 15.40 Dobri stari pianino — film 17.10 Poročila 17.15 Najboljši športniki Jugoslavije 17.45 športna poročila 17.55 Prisluhnimo tišini 18.15 Sestanek v nebotičniku 19.10 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Smoje: Veliko mesto, nadalj. 21.30 Vojak Danilo in njegovi, dok. oddaja 22.00 V znamenju 22.20 Športni pregled Koper 17.40 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Prisluhnimo tišini 19.45 Otroški kotiček 20.00 Risanke — Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Veliki vrtiljak - film Igrajo: Maria Schell, Rudolf Foster 22.15 27. kanal 22.30 TV film iz serije: Velika dolina 23.20 Glasbeni nokturno: . Slovenski simf. kvintet Zagreb 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 Viva Villa, mlad. film 16.15 Nedeljsko popoldne 20.00 M. Smoje: Veliko mesto 21.30 Karavana: Pelješac - Trpanj 22.20 športni pregled ŠVICA 14.55 V čudežnem svetu 15.20 Mladiči v naravi 16.10 MORILEC - TV film 17.00 Dobimo se doma 19.20 Prijetna glasba 19.45 Zgodba o ljubezni in snegu TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8 30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojami; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Poslu šali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.30 Mladinski oder: »Kraljevič in berač*. Napisal Mark Tvvain, prevedel Pavel Holeček. dramatiziral Jožko Lukeš Tretji in zadnji del. Izvedba: Radijski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafe in muzike naših judij; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Slovenski program) 7.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljo dopoldne; 7.05 Jutranji blok; 7.37 Kinospored; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Nedeljski spored zabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Popevke s festivala Split 80; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Poje Linda Levvis; 17.00 Za vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Po ročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.30 Podrobnosti; 9 15 Igra orkester Meco; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Saksofon Fausta Pa pettija; 10.35 Mozaik; 11.00 Dogod ki in odmevi; 11.15 Popevke tedna; 11.30 Kim; 12.00 Pogovor s poslu šalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na ijih; 14.00 Avto story; 14.30 Koncert na trgu; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Frankic Miller; 15.30 Plošče; 16.00 Najpopularnejše popevke tedna; 16.30 Crash; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV- Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Moni Kovačič; 18.30 Koncert. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Miš v diskoteki; 7 00 Glasba za praznični dan; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.13 Croce e Delizia; 11.00 Rally; 11.50 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 in 14.30 Bel papir; 13.15 In zvezde ne gledajo na nas. . .; 14.00 Radio 1 — Jazz, aktualnosti; 15.20 Vse o nogometu, minuto za minuto; 18.30 Vse o košarki; 19.30 Break glasba; 20.00 Arabella, komedija v treh dejan jih; 22.35 Prijetno poslušanje; Telefonski, poziv. LJUBLJANA 8.00. 9.00. 10.00,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 7.30 Zdra vo. tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši!; 10.005 Kar znaš, to veljaš; 11 00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pi halne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Marjan Marinc — Zabavna radijska igra; 18.48 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 00.05 - 4.30 Nočni program. Ponedeljek, 22. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Kinoteka; Znanstveni filmi 13.00 Knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 šolska oddaja; Meščani sodelujejo 15.00 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Kontakt! Pred božičnim drevescem: glasba, prireditve, variete in drugo Rdečelasa Ana — risan film 18.00 Šolska oddaja: Znanost 18.30 Glasba, glasba 18.50 Osmi dan 19.20 Dogodivščine Davida Bal-foura 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 NEPREMAGLJIVA — film Igrajo; John Wayne, Rock Hudson. Melissa Nevvman 22.35 Hiša kot otok: Sten je veliko DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonski menu 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Šolska oddaja: Otroška industrija 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Edvard VII. — princ waleški, 11. epizoda 15.05 Sereno variabile, kviz 16.30 Skupina petih — TV film 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan — II. del 18.00 Zemljevid: NEMČIJA 18 30 Dnevnik 2 — Šport 18.50 Peter — risanke 19.05 Planet Totd v 25 nadaljevanjih Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Francesca Da Rimini, opera v štirih dejanjih DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Tretji kanal 16.45 Koncert za tri 17.45 Kronika nekega koncerta: Pino Daniele TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje po študijski sobi; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 1130 Beležka in Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; Na prošnjo članov zbora «Igo Gruden* iz Nabrežine in mladinskega krožka Devin - Nabrežina bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 17.10 v rubriki «Mi in glasba* na sporedu ponovitev spominske oddaje o glasbeniku in vzgojitelja Sergiju Radoviču. 12.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 12.40 Pristopanje k deželnim oddajam: Združenje kristjanov jehovskih prič: «Ali je Sveto Dismo v naših dneh uporabno?*; 13.30 Zborovska glasba: revija «Cecilijanka 1980»; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Giovanni Guare-sehi: «Don Camillo in Peppone* — 2. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: Ponovitev od daje o glasbeniku Radoviču. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutra nji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled do godkov; 13.05 Stoji, stoji Lipica, glasbeni utrinki; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.3« Glasba po željah; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKVV - Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon na tel. klic 25-888; 16.30 Primorski dnevnik. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19 30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 8.32 Lahka glasba; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Georghe Lam decembra 1980 18.55 Gledališče akrobatov 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželni šport 20.00 in 22.45 Na pomoč, superbabica! 22.05 Večerna glasba 20.45 Praznični dnevi 21.25 Sto italijanskih mest 21.45 šolska oddaja: Obletnice 22 15 DNEVNIK 3 22.50 Dnevnik 3 — Šport JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45.10.00 in 14.55 TV V ŠOLI 17.10 Poročila 17.15 Minigodci v glasbeni deželi 17.30 Človekovi prijatelji, Poljudnoznanstvena serija 17.55 Delegatski vodnik 18.20 Jezik v javni rabi; Izbira med oblikami 18.35 OBZORNIK 18.45 Mladinska oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 V. Radovič: HUSINSKA VSTAJA, dok. oddaja 21.35 Kulturne diagonale 22.15 V znamenju Koper 17.15 Ponovitev filma 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 SANJSKI DNEVI - film Igrajo: V. Milosavljevič, U roš Komenič 22.00 DNEVNIK - Danes Zagreb 17.45 Medvedek Uhec 18.00 Otroška oddaja 18.15 Neznana Jugoslavija 18.45 Pop-kord, mladinska oddaja 20 00 HUSINSKA VSTAJA, dok. drama 21.40 Panorama 22.40 Glasbena oddaja ŠVICA 18.50 Svet, v katerem živimo 19.15 Športni objektiv 20.40 Sveto pismo — film 21.15 Balet P. I. Čajkovskega 22.40 Filmske novosti fir; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Horoskop; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba, po željah; 14 00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Življe-nje v šoli; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Popevke, popevke; 16.00 Oddaja o športu; 16.10 Dalmacija in njene popevke; 16.32 Crash; 16.55, Pisma iz...; 17.00 Poslušaj mo jih skupaj; 17,32 Srečanje z opero; 18.15 Igra Yellow Magit Orchestra; 18.32 Srečanja z našimi popevkarji; 19 00 Sound diskoteka. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00, 18.00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.25 Božic ne zgodbe; 7.25 Potrošništvo in igrače; 7.45 Pogovorimo se z nji mi; 8 30 Kakšna glasba!; 9.00 Ri dio anch’io 80; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Ul. Asiago Tenda, oddaja z občin stvom; 14.03 II Pazzariello, osebno sti in popevke; 14.30 Čarovniško kladivo; 15.03 Rally; 15.30 Popol danski radijski spored; 18.30 Žen ske govorijo. . .; 17.03 Patchwork. za mlade poslušalce; Musič Gaz zette. Glasbena kombinacija; Pisma Aliče; 18.35 Šolska oddaja: Kako pišemo časopis; 19 30 Radio 1 — jazz £3: 20.00 Ernani, radijska priredba; 20.50 Glasbeni odrpor;' 21.03 Posvečeno. . .; 21.30 Pozab ljene plošče; 22.00 Evropski ob jek tiv: 22.30 Glasba včeraj in jutri. , LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00. 15.00, 19.00 Po. ročila, 5.20 Rekreacija; 6.50 Do bro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 9 05 Z radiom na poti; 40 Turistični na potki; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno ■ 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.C0 Iz naših krajev; 13.50 Pripo ročajo vam. . .; 14.05 V gosteh pri zborih; 14 25 Glasba po željah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Za bavna glasba; 15 50 Radio da nes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak: 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroči!' 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča: 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke: 21.05 Gla sba velikanov; 22.30 Popevke iz jug. studiov; 23.05 Lirični utrinki. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. DECEMBRA 1980 son, film; 21.50 V znamenju; 22.05 Pohorske glažute. TOREK, 23. decembra LJUBLJANA 9.00 - 16.15 Šolska TV; 17.15 Poročila; 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu; 17.30 Mali svet; 18.00 Telesport; 18.30 Obzornik: 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 Tuja hiša, nad.; 21.50 znamenju; 22.05 Naši baletni umetniki. KOPER 17.30 Film (ponovitev); 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanka; 20.30 Predsednik nogometnega kluba, film; 22.00 Danes; 22.15 Narodna glasba; 22.45 Hudičevo seme. SREDA, 24. decembra LJUBLJANA 9.20 TV koledar; 10.00 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Z besedo in sliko; 17.40 Ukročeno dekle; 18.05 Na obisku; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Jeremiah Jolin- koper 17.30 Film (ponovitev); 19.00 Zabavno glasbena oddaja; 19.30 Aktualna tema; 20; 15 Stičišče; 20.30 Moj oče monsignor, film; 22.00 Danes; 22.10 Klic gora. ČETRTEK, 25. decembra LJUBLJANA 9.00 - 16.10 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Poljudno znanstveni filmi; 17.55 Železni oblaki; 18.35 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 20.00 Tretja razsežnost; 21.35 Odprto za ustvarjalnost; 22.15 V znamenju. KOPER 17.30 Film (ponovitev); 19.00 Odprta meja: 19.30 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Streli maščevanja, film; 21.50 Danes; 22.00 Don Juanove vroče noči, film. PETEK, 26. decembra LJUBLJANA 8.45 - 14.55 TV v šoli; 16.35 Po ročila; 16.40 Pravljice iz lutkarjevega vozička; 17.00 Pan Tau, o-troška serija; 17.30 Godba brez not: 18.00 Razvoj gozdne železnice; 18.10 Zgodovina tramvaja; 18.40 Pohorski steklar; 19.00 Zlata ptica- 19.05 Risanka: 19.25 TV nocoj; 19.30 TV dnevnik; 20.00 7 + 7, glasbena oddaja; 21.05 Župan v Casterbridgeu, nad.: 22.10 Nevv York, New York, film. KOPER 17.40 Streli maščevanja, film (ponovitev); 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Lancelot jezernik, film; 21.50 Danes; 22.00 Ekonomske informacije; 22.15 Eksekutorij, TV film; 23.25 Baletna oddaje. SOBOTA, 27. decembra LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Minigodci v glasbeni deželi; 8.20 Dimnikarček se potepa po svetu; 8.30 S. Makaro vič: škrat Kuzma; 8.45 Zeleni o blaki, otroška oddaja; 9.15 Mali svet; 9.45 Vzpon Madsa Anderse na, nadaljevanka; 10.45 Po sledeh napredka: 11.15 Ustvarjalni misel ni vzorci; 11.40 Stari Pisker; 12 10 Poročila: 15 35 Črni Peter, mlad film; 17.00 Naš kraj; 17.15 Košar ka: Bosna • Cibona; 18 45 S. Maka rovič; Leva roka - desna roka; 19.05 Zlata ptica; i910 Risanka: 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zr na; 19.30 Dnevnik; 20.00 Srečanja 21.35 Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanka; 22.30 Ples na vodi, ameriški film. KOPER 17.10 Košarka; 18.40 Komični film; 19.00 Odprta meja risanke; 19.30 Visoki pritisk; 20.00 Risan ke - Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Ljubimci v puščavi, filtfi. 22.00 Dnevnik danes; 22.10 27. ka nal - program tedna; 22.25 «11 mor bidone*. film. PORT ŠPORT ŠPORT 21. decembra 1980 SMUČANJE SLALOM ZA SP V BORMIU Pele nova pred Patra kejevo Izvrsten uspeh Jugoslovank - Razočaranje v italijanskem taboru BORMIO — Tretja zmaga Francozinj, presenetljivo drugo mesto Patrakejeve, neuspeh italijanske e-kipe, zelo dobra vožnja Jugoslovank: to so glavni elementi včerajšnjega ženskega slaloma v Bormiu, ki je veljal za svetovni pokal. Francija si je v svetovnem pokalu zagotovila zmago tudi v tretjem letošnjem ženskem slalomu: eno je odnesla Fabienne Serrat, ostali dve pa Perrine Pelen, ki se je na lestvici za SP močno približala vodeči Nadigovi. Veliko presenečenje je pripravila Sovjetinja Nadežda Patrakejeva, 21-letna, visokorasla, vitka in svetlolasa študentka telesne vzgoje iz Moskve. Že dve leti in pol je poročena z znanim sovjetskim reprezentantom Vladimirom Andrejevim (s katerim sestavlja eno izmed številnih sovjetskih znanih športnih družin). Nadežda je zelo skromno dekle, govori le rusko in nekaj angleških besed. S svojo današnjo (zlasti drugo) vožnjo pa je segla_ v sam vrh svetovnega smučanja, čeprav je imela že doslej nekaj zelo dobrih uvrstitev. V italijanskem taboru so bili včeraj razočarani. Pričakovali so «ro-za plaz» v prvi deseterici, kjer pa imajo zdaj «azzurre» le peto mesto Giordanijeve, kar je za italijanske ambicije odločno premalo. Ostali del ekipe je namreč doživel pravi polom, zlasti glede na možnosti, ki so se nakazovale. Biellerjeva je imela v prvi vožnji najboljši vmesni čas in ko je že vse kazalo, da ji prvo mesto ne more uiti, ko je tik pred ciljem zagrešila hudo napako, ki je bila zanjo usodna. Zinijevo, ki je iz teh krajev doma v bližini, je prišla spodbujati vsa družina, sorodniki, prijatelji, začela je zelo dobro, že po treh vratih pa je padla. Grenkih solz ni manjkalo. Jokale pa so tudi druge. Izpadli sta Frigova in Magonijeva, časi ostalih pa so bili slabi. Vse drugače je bilo v jugoslovanskem taboru. Čeprav je le malokdo verjel, da bo Dornigova ponovila svoj zadnji uspeh, pa je tokrat tak podvig uspel kar dvema tekmovalkama te ekipe. Dornigova si je uvrstitev v prvo deseterico priborila z odlično prvo vožnjo, Zavadlavova pa predvsem z drugo in tako je tudi ona prišla do točk za svetovni pokal. Prav uvrstitev Patrakejeve. Dor-nigove in Zavadlavove, torej treh smučark iz vzhodnega sveta, je včeraj jasno potrdila ugotovitev, da se stara teritorialna ravnotežja ne premikajo le v moškem, ampak - tudi v ženskem smučarskem športu. Če bp šel razvoj v tej smeri naprej, potem bo kmalu tudi smučanje med tistimi športi, kjer bodo morali zahodnjaki deliti svoje dosežke s tekmovalci iz vzhodnih držav. V celoti pa lahko rečemo, da je odločilni boj potekal v prvi vožnji, da je bilo tekmovanje zelo selektivno (od 67 deklet, ki so startale v prvi vožnii, jih ie prišlo na cilj druge vožnje le 37), med ekipami pa so se za Francozinjami in Američankami tokrat najbolj izkazale prav Jugoslovanke. To je bilo za dekleta poslovilno tekmovanje v tem letu in bodo zopet začele nastopati v svetovnem pokalu po božičnem in novoletnem premoru. Lestvica včerajšnjega slaloma je bila taka: 1. Pelen (Fr.) 1’37”23 2. Patrakejeva (SZ) 1’37”58 3. Hess (Švi.) 1’37”64 4. Konzett (Lie.) 1’37”65 5. Giordani (It.) 1’37”68 Cooper (ZDA) 1’38”17 Serrat (Fra.) 1’38”17 8. Nelson (ZDA) 1’38”33 9. Dornig (Jug.) 1’38"49 Zavadlav (Jug.) T’38”53 Fischer (ZDA) 1’38”54 Glur (Švi.) 1’38”83 Bieler (It.) 1’38”08 Epple (ZRN) 1’38”97 Naepflin (Švi.) 1’39”09 22. Mačehi (It.) 1’39"93 23. Marciandi (It.) 1’40”15 25. Gatta (It.) 1’40”43 6. 6. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 31. Valt (It.) 1’41”51 Lestvica svetovnega pokala: 1. Nadig 136 2. Pelen 114 3. Serat 104 4. Hess 80 5. Epple 71 6. Kinshofer 56 7. Cooper 49 8. Zini 43 9. Nelson 42 10. Solkner 41 RADIO Jutrišnja radijska oddaja Glasbeni ping-pong, ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo potekala v posebnem božičnem vzdušju. Večji del oddaje bo posvečen svetovni božični glasbi, govor pa bo tudi o 10. občnem zboru ZSŠDI. B. S. PREDSEDNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU ZSŠDI Narodnoobrambna vloga zamejske telesne kulture Igralec Bora JIK Banke Radovan Fučka v napadu med tekmo s Solarisom Telesna kultura v vseh svojih izraznih oblikah: telesni vzgoji, športu, rekreaciji, ima v okviru naše narodnostne skupnosti v Italiji posebno in nenadomestljivo vlogo, katere se moramo vsi stalno zavedati in je ne smemo nikakor podcenjevati. Splošnim nalogam telesne kulture, kot so vzgoja, zdravje,, sprostitev in športne manifestacije, je treba dodati v naši stvarnosti še narodnoobrambno vlogo, ki jo popravlja, oziroma jo opravljajo posamezna športna društva v krajih, kjer biva naša skupnost. To pomeni, da se vloga telesne kulture v zamejstvu istoveti z narodnoobrambno vlogo, ki' jo imajo vse ostale organizacije in ustanove na še narodnostne skupnosti v Italiji, Vsako drugo pojmovanje našega športa, posebno pa podcenjevanje njegove vloge je zgrešeno, neodgo- ciiiiiiiiiimiikiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiif4iiiii«4|iiiii|l||||||||||t|ll||||||||||ll|||ll|,aui1||||,||||||iniil|(iiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii*iiiiiiif iiiiiiliiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifldiiiaiiiiiMiiiiiMitiUBiiuitiiiiiitiiiiiKiiiiiiMaiif iiMiiinaiMiiiMiiiiiiiiiiii^v* ODBOJKA V ZENSKI B LIGI V NAPETEM IN OGORČENEM SREČANJU DEKLETA RORA INTEREUROPE ZMAGALE Sokolovke so klonile proti Barribiju iz Brescie - Na domačem igrišču Bor JIK Banka ni osvojil niti seta Bor Intereuropa — Don Bosco Padova 3:2 (15:8, 15:8, 9:15, 12:15, 15:10) BOR INTEREUROPA: Bolčina, Cergolj, Debenjak, Fičur, Kus, Ele-na in Laura Maver, Rauber, Zupančič. V drugem domačem nastopu si je Bor Intereuropa pridobil drugi letošnji par točk. Zmaga naše ekipe bi bila lahko izdatnejša, saj so bo-rovke vodile že z 2:0. V prvih dveh setih so na igrišču tudi povsem prevladale in Don Bosco jim ni mogel do živega. Popolnemu preobratu v naslednjih dveh setih je verjetno botrovalo podcenjevanje nasprotnic, ki bi lahko naša dekleta drago stalo, vendar so v odločilnem nizu borovke le uredile svoje vrste in zasluženo zmagale. Bor Intereuropa tokrat sicer ni prikazal posebno. kakovostne igre, saj zna zaigrati*' veliko bolje, "Kljub temu pa sta osvojeni točki izredno pomembni. ne le zaradi,.uvrstitve. na lestvici,, ampak tudi zaradi razpoloženja v ekipi. J Inka Sokol — Barribi Brescia 1:3 (11:15, 15:9, 4:15, 7:15) SOKOL: Škerk, Capolicchio. Lozar, Pertot, Vida, Lia in Grazia Legiša, Kralj, Mervič, Chemelli. Nabrežinski Sokol včeraj ni imel sreče. Slovenske odbojkarice, ki nastopajo v italijanski B ligi, so pred domačim občinstvom prepustile toč- ki gostjam iz Brescie, ki so prikazale bolj homogeno igro. Kljub temu pa bi lahko predstavnice Sokola iztržile povoljnejši rezultat. Prvi set je bil dokaj izenačen, Barribi pa je imel vseskozi lažjo prednost, ki si jo je priigral predvsem po zaslugi velikega števila zgrešenih servisov slovenskih odbojkaric. V nadaljevanju pa je Sokol zaigral bolj zbrano in zasluženo osvojil drugi set in ko je že kazalo, da bosta točki ostali doma, so nabrežinska dekleta spet popustila in tekmo izgubila. s.u. Bor ' Banka — S. Giorgio Mestre 0:3 (—13, —12, —13) BOR JIK BANKA: Kralj, Neubauer, Orel, Plesničar, Ugrin, Špacapan in Veljak. S. GIORGIO: Brusegan, Marton, Meggiorini, Cesare, Formentin, Bu-semo, Radagnan, Longhi, Bertolde-ro, Badin, Novello in Favaron. SODNIK: Borgetti; stranski: Se-chi; zapisničarka: Malorato. Čeprav so morali borovci poraženi z igrišča v 7. kolu že po treh setih igre je to bila prehuda kazen. , Zaslužili bi si kaj več, čeprav so imeli na drugi strani mreže odličnega nasprotnika. Pomanjkanje menjav se je domačinom tudi to pot bridko maščevala. Na igrišču je bilo preveč nervoze ob trenutkih, ko je bilo potrebno ohraniti mirne živce in to v končnici vseh treh setov. Že sam začetek je pokazal, da niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiKMMiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiMmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiiiiniuii« KOŠARKA V PRVENSTVU C-2 LIGE Jadranu uspel podvig v gosteh Kljub nenehnim provokacijam domačega občinstva so jadranovci ohranili mirno kri Pio X. Sidelurgica Gabrielli -• Jadran Trst 78:82 ( 40:41) JADRAN: Adrijan Sosič 4, Žerjal 6 (6:8), Klavdij Starc 15 (5:7), Walter Sosič, Edi Kraus 8, Ivo Starc 5 (3:4), Ban 18 (6:7), Danieli 13 (3:3), Klobas 13 (1:1), Alojz Vitez. PIO X.: Zurlo, Peruffo 12, Zgar-bossa 6, Pan 15, Sartore 2, Tognato 4, Tesavento 6, Antonello 12, Simio-ni' 12, Rebbelato 1. PROSTI METI: 24:30. V več kot vročem ozračju nabito polne športne dvorane v Cittadelli pri Padovi, je sinoči Jadran kljub OBVESTILA ŠPORTNA ŠOLA TRST >roča, da odpade pouk telovad-vseh oddelkov in na vseh šo-i ter vrtcih od jutri, 22. t.m., Ije. Ponovno se bo začela v Inu, ki se začne s ponedeljkom, januarja 1981. « « • >D Primorje rešča, da je najavljeni izredni čni zbor odložen na kasnejši Jreg , da sprejema rezervacije strovanje. Vpis v mlekar-Lauri Kofol v Boljuncu. la zaradi božičnih polo otroške telovadbe od m., do 5. januarja 1981. Kras in nogometni od » odborniku Danilu Re-rani izgubi očeta Josipa mnogim provokacijam zmagal s 4 točkami prednosti, potem, ko je v začetku drugega polčasa vodil že z 12 točkami razlike. Jadran je zmagal predvsem, ker so igralci ohranili mirne živce in niso nasedli provokacijam nasprotne ekipe, ki je tudi v tem pogledu uživala podporo celotne publike. Tekma je bila vse prej kot lahka, saj je Siderurgica Gabrielli nujno potrebovala ti točki za nadaljevanje prvenstva. Zato so se poslužili vseh sredstev, da bi zmagali. Naši igralci pa so ohranili, *kot smo že rekli mimo kri, in kot so nam po tekmi povedali, so jih prav te provokacije to nesramne besede izrečene proti našim igralcem, še podžigale, da so res dali vse od sebe, čeprav so bili nekateri med njimi tudi lažje poškodovani. KADETI Bor - Polet 58:70 (24:35) BOR: Zupančič 3 (1:3), Furlani, De Carli 4 (0:2), Langan 16 (2:5), Furlan 4 (0:1), Taučar, Sancin 16 (6:13), Tremul 6, Vouk, Maver 9 (2:3). POLET: Taučer 4, Sosič 16 (0:1), Kralj 7 (3:8), Malalan 8 (0:6), Kalc 16, Hrovatin 19 (3:5), Kuk. V slovenskem derbiju prvenstva kadetov je Polet po predvidevanju premagal Bor. Vendar pa poletov-cem ni šlo tako lahko, saj so bili borovci še v 14. minuti prvega polčasa v vodstvu z 22:19, 5 minut pred iztekom pa so Openci vodili le s šestimi koši prednosti. V vrstah Poleta se je poznala odsotnost Vremca, medtem ko so borovci pokazali dokajšnji napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami. O-menili bi spodbuden nastop Sancina in Langana, pri gostih pa Sosiča in Malalana. Marko Don Bosco — Kontovel 61:81 (33:32) V mladinskem nogometnem prvenstvu so včerajšnji srečanji med Bregom in Domiom (cicibani in mlajši cicibani) odložili. Prav tako so tudi odložene vse današnje tekme v mladinskih prvenstvih. naši fantje ne bodo sposobni ponoviti take igre kot pred tednom. V največji meri smo pogrešali kontinuiteto, saj je bila igra izredno nihajoča, kar se je na koncu bridko maščevalo. V prvem setu je bila igra precej izenačena in pri vodstvu 13:12 je sodnik, ki ni sodil najbolje, oškodoval domačine. V drugem nizu so gostje povedli celo z 8:1, toda po izenačenju pri dvanajstici šo tri zaporedne napake pokopale vse upe. V zadnjem setu je Bor JIK Banka pričel igrati šele potem, ko so fantje zbrali šest točk, nasprotniki pa o-sem več. G. F. ŽENSKA C-2 LIGA Virtus — Sloga 1:3 (8:15, 10:15, 15:5, 12:15) SLOGA: M. in V. Grgič, M. in T Križmančič, Ražem, Hrovatin, Zoch, Gulič in Milič. " . Slogašice so slavile včeraj v Vidmu-povsem ..zasluženo zmago. To sta pokazala zlasti prva seta, v katerih je slovenska šesterka dokazala svojo veliko premoč, ki v izih obeh setov ni dovolj razvidna. Ob čutek premoči pa je pri dekletih sprožil podcenjevanje nasprotnic, kar se je v tretjem setu maščeva- lo. Domačinke. so zagrabile za priložnost in jo dobro izkoristile. Tudi v četrtem nizu .ie kazalo spočetka, da bo našim dekletom predla trda in do desetice je bilo razmerje^ moči na igrišču res precej izenačeno. Nato pa je Sloga zaigrala na moč poletno in si je gladko priborila obe točki. Naša dekleta moramo pohvaliti v celoti za njihovo res dobro igro. INKA CUS Trst — Kontovel 3:0 Breg — Rivignano 3:1 ! (15:1, 15:11, 11:15, 15:1) MOŠKA C-2 LIGA Olympia — Libertas Sacile 3:0 MOŠKA D LIGA Juventina — II Modulo 3:1 (15:11, 16:14, 13:15, 15:3) ŽENSKA D LIGA Bor — Julia 3:1 (15:13, 15:5, 16:18, 15:11) BOR: Vodopivec, Furlanič, Jazbec, Birsa, Vigini, Gerdol, Tomšič, M. in V. Klemše in čač. Odbojkarice Bora so uspesno premagale tildi tretjo prvenstveno o-viro. V srečanju z Julio, ki je bila v prvih dveh nastopih tudi u-spešna, so pokazale tudi najboljšo odbojko. Le škoda, da se je v 3. nizu nekoliko zataknilo, sicer bi bila zmaga še bolj prepričljiva. Tokrat moramo pohvaliti prav vse i-gralke, še posebej nekatere mlajše, ki igrajo vse bolj samozavestno in zanesljivo. Gostje so se izkazale v obrambi, ki pa ni mogla vedno zaustaviti učinkovitega napada domačink. G. F. 3:1 DEKLICE Sloga B - Volley 1:3 (15:9, 12:15, 9:15, 9:15) SLOGA: - Grgič, Canziani. Drnovšek, Hrovatin, Purič, Sosič in Malalan. Zaradi slabe igre in podcenjevanja nasprotnice so slogašice doži vele sinoči, pri Banih svoj sedmi predprvenstveni poraz. Moramo pa doda(i, da naša ekipa ni igrala popolna, saj bi ji v nasprotnem primeru zmaga ne ušla. Sloga — Kontovel 3:0 V prvem kolu šahovskega dvoboja, ki bo določil izzivalca svetovnega prvaka Anatolija Karpova, je zahodhonemški predstavnik Robert Huebner v 36. potezah premagal Sovjeta Viktorja Korčnoja. Delovanje ZSŠDI Vpisovanje L na Trnovski maraton Prihodnjo nedeljo bo v Črnem vrhu. nad: Idrijo 6. tfcnovski maraton, ki je odpadel pred 10 meseci zaradi pomanjkanja snega. Veljavne so tedanje prijave, morebitni novi smučarski tekači pa se lahko prijavijo preko uradov ZSŠDI vse do srede, 24. t.m. 5. januarja pa zapade rok za prijavo na maraton v.. Dubljah, ki bo 18. januarja 1981. B. S. NOGOMET V C-l LIGI Triestina juriša na zmago Tržačani bodo danes popoldan na občinskem stadionu igrali proti Sant’ Angelu Lodigianu Z današnjim nastopom pred domačim občinstvom bo Triestina sku: šala obdržati prvo mesto na lestvici italijanske nogometne C-l lige. V goste prihaja namreč enajsterica Sant'Angelo Lodigiano, ki pa ne razpolaga s takim igralskim kadrom, da bi znal ogrožati Tržačane. Zato se bodo gostje najbrž o-predelili za obrambno igro in skušali odnesti iz Trsta vsaj eno točko. A LIGA Avellino - Catanzaro, Bologna -Fiorentina, Cagliari - Brescia, In-ter Torino, Juventus - Udinese, Perugia - Napoli, Pistoiese - Como, Roma - Ascoli. , ' B LIGA Catania -Palermo, Cesena - Ge-noa, Foggia - Spal, L.R. Vicenza .-Atalanta, Monza - Lecce, Pescara -Barij Piša - Milan, Sampdoria - La-zio, Taranto - Verona, Varese - Rimini. . ROKOMET NA TURNIRJU ALPE-ADRIA Slovenija zlahka odpravila Italijo Glede na doslej prikazano igro bi bilo veliko presenečenje, če ne bi reprezentanca Slovenije zmagala na rokometnem turnirju Alpe -Adria. V. drugem dnevu (tekma je bila na sporedu v Ajdovščini) je namreč z veliko lahkoto odpravila Italijo in če ne bi podcenjevala nasprotnika, bi zmagala še z večjo razliko. Danes bosta v Sežani še zadnji srečanji, in sicer ob 9. uri Italija - Avstrija, ob 10.15 pa Švica - Slovenija. Podeljevanje priznanj bo po skupnem kosilu, ki bo ob 12. uri. VČERAJŠNJA IZIDA Slovenija - Italija (15:9) 24:15 Švica - Avstrija 16:14 KOŠARKA V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI IZIDI 10. KOLA Cibona - Partizan 94:95 Olimpia - Šibenka 82:88 Kvamer - Budučnost 63:85 Radnički - Rabotnički 102:97 (po podaljšku, v.regularnem času 88:88) DANAŠNJI SPORED Crvena zvezda - Zadar Jugoplastika - Bosna SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 80 cm VIŠARJE 200 cm VARMOST 100 cm NEVEJSKO SEDLO 130 cm GILBERTI 220 cm MOKRINJE 150 cm RAVASCLETTO 40 cm ZONCOLAN 100 cm SAPPADA 55 cm ČRNI VRH 70 cm LOKVE 50 cm KALIČ 50 cm ZAPLANA 80 cm KRVAVEC 80 cm KRANJSKA GORA 65 cm POKLJUKA 170 cm ZATRNIK 60 cm VOGEL 150 cm KANIN 180 cm Sloga Inter nniiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiaiiiiiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 21. DECEMBRA 1980 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Tržiču POM - Dom • « • 11.00 na Opčinah Polet - Seoglietto DEČKI 8.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor « « « 11.45 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Jadran MLADINCI 10.30 v Krminu Mobilcasa - Dom ODBOJKA MLADINKE 10.30 v Trstu, Petrarca Inter 1904 • Kontovel NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Campanelle » « • 14.30 v Ribiškem naselju CGS - Kras « « • 14.30 v Štarancanu Staranzano - Vesna 14.30 pri Domju Čampi Elisi Prisco - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Juventina » « * 14.30 v Koprivi Capriva - Sovodnjc * * * 14.30 na Proseku Gaja - Primorje NARAŠČAJNIKI 9.30 v Medeji Medca - Juventina CICIBANI MEMORIAL N. ROCCO 12.10 v Križu Kras - S. Croce Z občnega zbora ZSŠDI v Križu: delovno predsedstvo (zgoraj) in gostje ter delegati (spodaj) varno pa je tudi mišljenje, da sta telesna kultura in posebno šport izven celovite stvarnosti naše skupnosti, da sta svet zase, nepovezan z ostalimi dejavniki družbe in da sta izven — ali iiekako *nad» — družbenopolitičnim dogajanjem. Splošno sprejeto načelo je, da v naših društvih zbiramo otroke, mladino, srednjo generacijo in starejše^ zato, da si v primernem okolju utrjujejo zavest, bogatijo svoje znanje na področju telesne kulture, in tako tudi na- tem področju človeškega udejstvovanja potrdijo svojo narodnostno prisotnost na tem teritoriju. Lahko trdimo torej, da so značilnosti in miselnost naše telesne kulture svojstvene za naše gibanje, čeprav jih bo potrebno še podrobneje izoblikovati. V tem okviru je treba razumeti tudi vlogo Združenja slovenskin športnih društev v Italiji, ki je bilo ustanovljeno z nalogo, da povezuje vsa zamejska športna društva, fct so vanj včlanjena, usklajuje njihovo delovanje, posamezne pobude, večje manifestacije, nudi strokovno, tehnično in upravno pomoč, skrbi za vzgojo kadrov, spodbuja ustanavljanje novih športnih društev in daje smernice v športni politiki. Menimo, da je v vsem tem času, od prvega ustanovnega občnega zbora, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji iskalo svojo pozitivno vlogo in upravičilo resnično potrebo po krovni športni organizaciji slovenskih športnih društev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije. V naši telesni kulturi je bil ob tisti priliki pred desetimi let* opravljen kakovostni korak, katerega je takratni položaj v telesnokul-turni dejavnosti zahteval. Razvoj športne dejavnosti pa se je v zadnjih letih še v večji meri razbohotil in vloga športnega Združenja je postajala v vsakodnevni praksi zahtevnejša in potrebna novih prijemov. V mesecu aprilu tega leta je nastal v našem Združenju zapleten položaj, saj je v glavnem celoten prejšnji odbor, ki je bil izvoljen na 8. rednem občnem zboru v Gorici, podal ostavko. Različna praksa v telesni kulturi in sredobežne silnice so v tistem času premetavale naše Združenje. Naloga takratnega nadzornega odbora ni bila lahka, rešitev m je našel, z aktivnim sodelovanjem vseh članic Združenja, v novem odboru, ki naj bi izpeljal dveletni mandat prejšnjega odbora do konca. Poleg tega je ena izmed poglavitnih nalog novega odbora bila izdelati globalni dolgoročni razvojni program, ki naj bi bil usklajen s splošnimi cilji iti potrebami naše narodnostne skupnosti. Novi izvoljeni odbor ZSŠDI, ki je bil kot skupina brez večjih izkušenj v okviru delovanja telesno-kulturne krovne organizacije, se je znašel pred zahtevnimi nalogami, katerim je le polagoma lahko pričenjal biti kos. V samem začetku srna skušali nastavljati delo tako. da bi bilo čimbolj učinkovito in prilagojeno novonastalemu položaju. Težili smo po tem, da bi delo po sameznih športnih panog sU.klo po strokovnih komisijah, da bi delo samega odbora bilo porazdeljeno teritorialno in s tajništvom, ki naj bi tekoče zadeve sproti spremljajo. Iz izkušenj tega dela se je izluščila zamisel, da je glede na dlani položaj, nujno potrebno samo strukturo ZSŠDI reorganizirati, oziroma bolje rečeno spremeniti in jo v večji meri posodobili. To se pravi, naj bi prvi korak h globalnemu dolgoročnemu načrtu naše telesne kulture. bila ravno upravna reorganizacija ZSŠDI. V ta namen je bil t strani odbora ZSŠDI izdelan predlog reorganizacije, ki na eni strani teži k teritorialni porazdelitvi delovanja ZSŠDI (športna problematika je namreč na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini dokaj različna), na drugi pa želi vzpostaviti boljšo povezavo med ZSŠDI in njenimi članicami, ter preko strokovnih komisij dejansko pristopiti na posamezna športna področja. Vse te potrebe so namreč prišle v glav nem na dan na sestankih med odborniki ZSŠDI in posameznimi športnimi društvi, kjer je prišlo do izraza, da si članice želijo tudi drugačno pomoč in povezavo, kot je bila doslej. Menimo torej, da bo na podlagi na novo osnovane upravne reorganizacije. Združenje v večji meri odgovarjalo potrebam članic, saj jim bo sposobno nuditi še večjo strokovno in organizacijsko pomoč. Strukturalna reorganizacija je torej eden izmed pogojev, na katerih lahko gradimo nadaljnji naš razvoj, bodisi z vidika množičnosti, kot tudi kakovosti. Obenem pa naj bi ta upravna razčlenitev povečala možnost dogovarjanja, kar je sicer že zadovoljivo steklo, naše športne strukture s sorodnimi pokrajinskimi, deželnimi in državnimi ustanovami večinskega naroda in z organizacijami telesne kulture v matični domovini, bodisi na republiški ravni, kot tudi na obmejnem pasu. Pogoj uspeha reorganizacije pa je tudi v tem, da se sama društva oziroma članice ZSŠDI, neposredno angažirajo in aktivno spremljajo ta proces kot del svojega delovanja, oziroma kot del njih samih. Reorganizacija naj bo torej temelj, na katerem slonijo vsi naši tipi uspešnosti razvoja naše ,telesne kulture in to z vidika množičnosti, kakor tudi kakovosti. V zvezi s tem pa naj Se dodamo to. kar je bil zad nje čase vir raznih razprav; tj da so smernice ZSŠDI, izoblikovane v prejšnjih letih in ki se nanašajo na združevanje ekip, še vedno veljavne, toda le-te se lahko uresničujejo samo če so za to dani vsi pogoji. (Se nadaljuje) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOll 10 PRIMORSKI DNEVNIK 21. decembra 1980 Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mmj 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . , . i j Član italijanskefj Izdaja ZTT zveze časopisnih || Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg1 Darovi in prispevki ZA ŽRTVE POTRESA V JUŽNI ITALIJI Ob 3. obletnici smrti brata Milana darujeta Ida in Vido 10.000 lir. Marica in Karlo Kokelj darujeta 20.000 lir. 4. razred osnovne šole Alojz Gradnik daruje 25.000 lir. Taborniki RMV darujejo čisti izkupiček lutkovne predstave, ki je bila dne 5. decembra 50.Q00 lir. Dijaki srednje šole S. Kosovel z Opčin darujejo 240.000 lir. Dijaki državnega tehničnega za voda Žiga Zois v Trstu darujejo 250.000 lir. Otroci osnovne šole v Barkovljah darujejo otrokom igrače. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA BAZOVIŠKIM ŽRTVAM V spomin na Avguština Kalca doslednega borca za naše pravice da ruje Minka Pahor 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Ob smrti brata Radislava daruje Marijo z družino 10.000 lir. Ob smrti brata Franca Žagarja darujejo brata in sestra 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GROPADE V spomin na strica Avguština Kalca darujeta nečak Oskar 10.000 in nečakinja Klara 5.00Č lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na strica Zorka Rebulo darujeta Maja in Giorgio 20.000 lir. V spomin na Avguština Kalca in Marijo Kalc vd. Stopar iz Gropade daruje Danica Kastelic - Kozina 10.000 lir. V počastitev spomina na drago Marijo Škabar daruje družina Škabar (Repen 30) 20.000 lir. V spomin na sestro Justino Bri- ščik in svakinjo Angelo Lazar da ruje Emilija Škabar z družino (Repen 5) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Škabar daruje Julija Guštin (Col 21) 5.000 in družina Vodopivec (Repen) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Meri Ko-smina darujeta Paula Trobec 10.000 in Romana Trobec 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Radislava Žagarja daruje Justina (Groča-na 11) 7.000 lir. V spomin na strica Avguština Kalca daruje nečakinja Angela 5 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Avguština Kalca daruje Franc Sosič (Gro-pada 31) 5.000 lir. Ob 11. obletnici smrti moža Marija Daneva daruje žena Milka 10 tisoč lir. V počastitev spomina pok. Zorka Rebule darujejo žena Danica ter i sinova Ladi in Jožko z družinama 20 000 lir. V spomin na drago teto Marijo Škabar darujejo Olga, Ljubica, Julka in Nerina z družinami 40.000 lir. Ob smrti brata Radislava daruje Marijo z družino 10.000 lir. Ob smrti brata Franca Žagarja darujejo brata in sestra 15.000 lir. V počastitev spomina dragih pok. Škabarievih s Cola 20 daruje hči Marta 30.000 lir. Marija Kralj (Trebče 44) daruje 10.000 iir, N.N. 10.000 in Enrico Piz-zul 30.000 lir. V počastitev spomina pok. Marije Križmančič daruje Silko z družino (Bazovica 82) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Kralj daruje Lidija Pellegrini 5.000 lir Namesto cvetja na grob Rozine Milkovič (Kraljeve) daruje Skupnost žena iz Gropade 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Stopar vd. Kalc daruje družina Kalc (Gropada 71) 20. TRST ama L xr.I. UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 - 69-244 NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN: LOMBARDINI - RUGGERINI - DUCATI ACME za motorne žage: ECHO - STIHL - ALPINA - OLEO MAC za motokultivatorje in kosilnice: BCS - FERRARI - BERTOLINI - PINZA - BE-NASSI - GOLDONI PO ZELO UGODNIH CENAH! UTOK« KAMNIK KOPER PREŠERNOV TRG 3 tel. (066) 22-870 če želite biti oblečeni sodobno in elegantno in pri tem slediti modi, Vam nova trgovina UTOK Kamnik v Kopru nudi bogato izbiro. ženske, moške in otroške usnjene konfekcije, ženske konfekci|e krznenih izdelkov in najrazličnejše usnjene galanterije, Trgovina je za stranke odprta neprekinjeno vsak dan. OBIŠČITE NAS! 15-LETNO slovensko dekle z uspešno dokončano nižjo srednjo šolo išče primerno zaposlitev. Telefon 745-139. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA m foto-kino kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 1 AGRARIA motorne žage homelite partner alpina SILVANO MOČILNIK Nadomestni deli in rezne verige za vse vrste motornih žag «OREGON» po ugodnih cenah ■ Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo ■ Stroji vseh vrst TRST - Ul. Udine 18 - Tel. 418-878 pam železnina |y| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI zo industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tel. 824 979 PELLICCERIA CER VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 OPTIKA - FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicold 33 - tel. 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida. • Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja. • Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov. • Konkatne leče. GOLF CONTROLA C OR ROŠKI NE ...toliko različic, da za druge ni prostora 11C0 N in GL: 1093 kub. cm. 140 km na uro. 7.1 1/100 km 1300 GL: 1272 kub. cm. 150 km na uro, 7.0 1/100 km 15C0 GLS: 1457 kub. cm. 158 km na uro. 7,2 1/100 km Diesel D in GDL: 1600 kub. cm. 145 km na uro. 5.5 1/100 km 1600 GTI: 1588 kub. cm, vbrizgavanje goriva, 181 km na uro, 6,81/100 km ...za poskusno vožnjo________ vam je na razpolago pri dinGSDnti ZASTOPNIK Ul. Coroneo 33 • Tel. 762-381 • TRST NADOMESTNI DEU — SERVIS © PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ‘ffitejncalfji PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo EDiMOBII TDCT Ul. Baiamonti 3 ■ IKOl Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon; 813301 'M Zastopnik kuhinj mOTGhjZZD