36. ttnflta. Pauna** Ml w drfavl SHfc ___I a|aHrMt I MIRI l. faTFBrjI Mđ. Uli. Ml Utaje tttk eaa poaaUno mmmm W» ta jiiHUi ta« vati i Prostor 1 m/m X 54 m/m u navadne in nula oglase 80 v*l, a u/adne razglase 1 20 K. za poslano in reklame 2 K. — Prt aaroeaa nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseistev naj se priloži znamka a odgovor. Ppr *«istTO „Sloa. Naroda" ta „Narodna TUkaraa" Kaafiaa* ulica it 5, »rttUcnc. — Talaloa at 00. ------------------------------------ JE ftltatmatld Sata* ftflp * Ijaanjaal ta fm penali V JmsjSjSjUmJgi easotatno aaprai plačan . K I** — polletno. ....... 6iu so ze'o vel'ke. l^re^ krat- kim se je hotelo ustanoviti iz neke nam neprijazne politične stran? n. pr. obrtno stranko v Celja. Obrtniki, ki izmed vseh stanov zlasti v OPu ka*eio največ zm sla za stanovsko organizacijo, so na moje veliko zadoščenje spoznali nastavljeno nast in so vsi do zadnjega odklonili udeležit! se ustanovnega zbora »brtniške politične stranke, kakor v Celjn, tako pred nekaj dnevi v Ljubljani, in so dali s tem lepo lekcijo ontm, k| nas pod pretvezo skrbi za stanov-°'ce interese hočejo politično cepiti. Po-'obno sooznanie škodljivosti cepl'enja si, ki skuonostf dobro hočejo, prihaja 'oslej v?ai v CeT?u tudi pri urpdništvu, ''i je neka! časa tud* kazalo v^jo poll-t'čno se se^T-irati. /živahen pokret za r?zredno ločitev tudi po poVtičnih ^n-ankah je Pa počel zlasti v kmečkem ^rp^'i, ako^avno čili? teh ro^retov v kraljestvu daleč n;so enotni. ?eveda je "o F-Vns^iava nr*5i^ ^t,^j nnpfikrm de-*~okrptst--f> ^*r-»*ilc^. 7bran»m v Beo-'-^u przti 14 j^ev1'. da nstvariio program enotne ^emok'-a+ske strank** ■*-,^nr0 «t, ^ K^to 7'^sfi ?z HrvjjfsVe, ki ^o prfooro*al?, ua se prelevi drrnokrat-ska stranka v r^^re^^o Vm**t;isko in se otrese drns:fh slojem-, ki so ji danes boli Veme nejro opora. Prevladal je pa "*ezni r»oH«»H n^š^cri P^blče^Hča, Da- . vidoviča In drugih, ki so trdili, da bode jugoslovenski kmet ostal na?J stranki zvest \n se ji ^ode še v večjem številu pridružil, če tudi ohrani naša demokratka stranka nrorrram višjih ciljev nego so le razredni interesi. Ali mo"rt b:H recnemu rodoljubu sploh dvomljivo, da imamo zlasti danes še višje vzore in nujne naloge nego le rarre^ne? V:a ie Italiianov v Trstu in dmeod po Istri, to so ali izsHiencf fz kraljevine, katerih ie fcHo samo v Trs^ pred letom 19T5. do čO.noo. a danes se Hm niti števila ne ve, aH pa so to Nazo-viitalijani t. j. Slovenci, Hrvati. Srbi. (*>M in Poiiaki. katere je brutalnost mofcočnikov. borba za obstanek in šola prelevila iz Slovanstva v Itali-janstvo. To dokazujejo njih imena in ono neobičajno prizadevanje odkar trata okupacija, da ta svoja imena nrekrste v blagodoneča italijanska imena. Patricfiske Italffanske obitelji mesta Trsta bi mo^H našteti na prstih ene roke. Izumrle so. Po šematfzmu fz let* 1918. šteie tržaško - koperska slutila 396.136. katoličanov. Ne upoštevamo zelo maihni odstotek druSaxa loonun-tur« (kamni govore), da dokažejo ttaltjanstvo naše škofije. Mi pa Jim odgovarjamo: »Numeri loouuntur« (številke govore), ker če bi hotd svet iz beneških lavorik, rimske ar-hitektonike in slavnih podvzetJ Gaja Julija Cezarja in drugih rimskih vojskovodij kovati dokaze za rimska noreklo zemlje in naroda, koder se Je kdaj pokazal rimski orel, koder se Je širila rimska umetnost, bi morali reči, da sta tudi stara Galija in start Britanija rimski pokrajini In da so današnji Francoz! in Angleži Italijani. Ne pozabimo, da daje glavni kontingent Italijanov mesto Trst a svojimi 88.434 Italijani, katerim stoj! LISTEK. Ha Mate oi solioskl H Navadno se ie vsak popoldne, posebno poleti, izkoristil z malim počitkom. Tako tudi danes. Okoli 14. ure je bilo vse tiho in mirno na našem položaju, samo stražar pred komandan-tOvTo zemunico se je zaspano in žalostno oziral naokoli. Naenkrat pa zagrmijo topovi. Iz-početka prične lahka, nato pa težka artilerija bruhati iz vseh svoj h cevi peklenski ogenj. Kaj naj to pomeni? So V\ Bolgari napadli? To ni mogoče, sai njih navada ni ob belem dnevu napadati. Oni se okoristijo navadno z nočjo, meglo in slabim vremenom, seveda zahrbtno, danes je pa naravnost krasen dan! Ne, to ni mogoče! Vse leze iz svoirh skrivališč, položaj se zopet oživlja. »Halo! Pitajte, šta značj ta pucnjava«, zapove nas komandant, kate- ri se je tudi prebud 1. Ker }e navadn•"> vsak večer b1! na položaju*ali Pa reševal nebroj aktov do 2. ure po noči in tudi dalje, je porablja! dan za počitek. — »Halo! Ovde broj 120. Molimo, što znači ta demonsiT^ciia?« vpraša komandant. — »Povejte« starešin1, da so došli fucroslovenski delegati v dvor na Jelak. Strelja se nilm na čast. Da se nrc^r'čfl'o na lastne oči. kak učinek ima naša artilerija ter da vid'jo, da smo vedno pripravljeni, ako je potreba, odredil ie prestolonaslednik oziroma vrhovni komandat 5 minut artiljerijsko demonstracijo Iz vseh cevi. katere se nahajajo na položaju naše divizije«. Tako so nam sporočili z divizije. Vse je hitelo na osmotračnjco, da vidi uspehe tega bombardiranja. Bil je prizor strašan, kamor so padale težke granate. Izgledalo Je kot ognjenik, ki b'itiie oge«i. Trupla bolgarski! vojakov in španski Jezdeci so letel] ~ zrak. Začele so se zbirati gruče tovari* šev in razgovor se je prav živahno razvil po celem položaju. Povsod pa se je govorilo samo o jntroslovenskh delegatih; kajti pred nekoliko dnevi Je bil podpisan krfskj pakt, sedaj pa so že dei^"^^ na fronti. Na vsak način je to velikega pomena za nas dobrovoljce. Istega večera sem imel nočno službo. Rad? te*a sem hotel zjutraj malo dalle poležati, pa že na vse zgodaj me prebudi moj nrijaMi s poročilom,, da sem telefonično pokl'can v dvor In da moram biti na "kasneje ob deveti uri na mestu. Komandant je bil o tem Že obveščen. Zapovedal Je takoj osedlati dobrega konja, da bodem lahko pravočasno v dvoru. Kdor ve. kje se je nahajal štab 8. polka hi Jelak, kjer Je imel prestolonaslednik svojo kolibica si lahko predstavlja, da sva morala z vrancem v resnici pohiteti preko larug, potokov hi hribov, ako sva hotela biti pravočasno na mestu. Sicer pa *po tolikih Je?h vojske se tudi konj privadi disciplini in to je moj koal danes tudi vpošteval. Kakor da bi že slutil, da bode tudi on danes v dvoru. Je hitel. Nj ga b'lo potreba priganjati. Prišel sem na mesto ravno, ko so delegati odhajali iz prestolonasledni-kove zemunice proti glavni oestL Uar so stali za njih že pripravljeni automobil prepozen. Hitro skočim s konja, ga privežem k prvi jelki ter grem nasproti temu sprevodu. Med prvimi so bili dr. Trumbič, Trinalstfč, brata Jovanovjča in dr., med zadnjimi pa Je šel dr. Bogomil Vošnjak, katerega sem takoj spoznal, da si ravno ga že več let nisem vide!. Stopil sem k njemu jn ga pozdravit aVi ste? Ravno prav! Hotel sem Vas in ostale dobrovoljce obiskati na položaju, ah oprostite, čas mi ne dopušča, in radi tega sem Vas poklical. Mi odhajamo ta trenutek v Solun. Prosim spremite nas do ceste, da se o najvažnejšem pogovoriva«. MoJe prvo vprašanje Je bilo, kaj bo s O ori c o in Trstom. »Kar se tiče tega. moram odkrito povedati, da stojimo slabo; vendar pa se nismo obupali. Iz Soluna bodemo potovali v Pariz« Petrograd in Wa-shington. Storiti hočemo vse, delati noč in dan, da rešimo, kar se da rešiti, da dobimo, kar je naše. Da »Oorica m Trst«, je težko vzdjhnil gospod doktor. — »Ko se vrnete na položaj, nesite pozdrave našim fantom, naj bodo hrabri in nad vedo, da brez nfh nam Se delo nemogoče. Domovina Jhn bode hvaležna«. Minula sta dva in pol leta, odkar smo se razstali na JetaJcu; mi smo, gosp. doktore, vztrajali, dasiravno smo pustili marsikaterega svojega prijatelja v večnem spanju v jarkih. Dosegli smo zmago z močjo in pravico in s tem rešili večji del naše domovine, Vi pa ste Še vedno na dem. Se vedno upate? Dvomim da bodete dosegli svoj cilj samo s pravico. Pametnejši bi bilo. da prideta zopet — ae na Jelak, temveč na ponosni Nanos, na Triglav m da tam vzgrmjjo aopet tisti ponosni topovi kot nekdaj na Je-laku. Ne Vam na čast, temveč v Čast osvobojenju Gorice $n Trsta. — Vaš! dobrovoljci bodejo tudi takrat vztrajali —. Dobrovoljac K. Lamvd. Stran 2. .SLOVEKSKI NAROD« dne 7. februaria IMOi Štev. 30. dostojno ob strmi 60.000 Jugoslove-uov. — in manjši italijanski kontingenti v benečanskih gnezdih Kopru, Izoli in Piranu s skupaj 28.829 Italijani in približno 2000 Jugosloveni. pa nam bo lasna slika o italijanskem enačaju Škofije. Številke naj govore. Še nekaj naj govori razen številk, a to je versko Snztvo. pohajanje cerkva, poslušanje propovedl, svete ma$e. prejemanje zakramentov. Nimamo v rokah podrobnejših podatkov, a tudi predaleč bi zašli, ko bi hoteli do najmanjše podrobnosti navesti vse. kar je važno v tem pogledu. Splošno znan je globoki verski Sndiferentizem tržaških Italijanov, tako da moremo mirne duše reči, da izvršuje komaj 2Q7c tržaških Italijanov zvesto svoje verske dolžnosti. Temu nasprot! pa tam nikakor ne primanjkuje italijanskih duhovnikov. Tam je do 60 duhovnikov in do 30 redovnikov italijanskega jezika, to je vsega skupaj do 90 italijanskih delavcev v vinogradu Gospodovem, tako da pride po en duhovnik na vsakih 908 Italijanov, če vračunamo pri tem tudi one Italijane, katerim služI sveta Cerkev samo za narodno parado. A po en svečenik pri-haia na vsakih 196 Italijanov, ki izpolnjujejo verske dolžnosti. Tu niso vračanjem šolski otroci, ki m o r a i o po Šolskih predpisih prejemati mtt zakramente. Istotako moremo mirae dni« reči, da izpolnjuje 75# Jagostovmov tržaSkih svoje verske dolžnosti. V Trsta ni niti do 20 Jugoslovanskih svečenikov t J. na vsakih 3000 Jtigo-slovenov po en duhovnik, a moralo bi Jih biti — DO tgornjl meri — vsega sktmaj vsa] 60, a na vsakih 2250 Jugoslovenov, M Žive katoliško, pride po en duhovnik, akoravno M jih moralo biti — po zeornjl meri — vsega skupaj vsaj 225. V latinskih župnijah posluša redno do 85% Jugoslovenov, a samo do 40^ Italijanov sveto ma^o in propo-ved ter pristopa k mizi Gospodovi. ;'elo značilen le primer v oprtat-siti župniji. Od (J55 Italijanov se jih izpoveduje na leto povprečno po 6o ali IO<&, a od 3000 Jugoslovenov do 2700 ali 90^ ; zato pa imajo tamošnji Italijani svojega duhovnika in ne pripuste Jugoslovanom niti hrvatske propovedi. Zaključujemo to statistiko z opombo, da bi v Trsta ostale cerkve prazne, če bi ne bilo Jugoslovenov. Kot dokaz za to trditev navajamo tržaške cerkve Sv. Justa in Sv. Marije Velike, ki sta določeni izključno za Italijane. Ti dve cerkvi sta vedno — prazni. Politične vesti. = Vzroki dr. Zerjavove demisije. Predsednik nokrajinske vlade za Slovenijo dr. Žerjav je svoio demisiio utemeljil obširni spomenici, ki jo je vročil centralni vladi v Beogradu. V tej spomenici navaja predvsem tri točke kot vzrok svoje demisije. 1. Velike diference, ki so nastale v valutnem vprašaniu med finančnim ministrom dr. VeljkoviČem In Slovenci. 2. Vprašanje zacarinienla blaga, ki se izvaja tako malomarno in počasno, da ie s tem silno oškodovana tako naša Javnost kakor radi država sama. Vklfub opetovanim energičnim intervencijam s strani deželne vlade za Slovenijo uri finančnem ministrstvu ni fmančn? minister doslej ničesar ukrenil, da bi se reformiralo in izboljšalo postopanje pri carinskih uradih v Sniliu. Mariboru in v LJubljani, in 3. Kot slavni vzrok dr. Žeriavove demisije ie treba smatrati stališče finančnega ministra dr. Velikoviča nanram prehranjevalni akcili za ubožne sloje. Za to akcijo je vlada že dovolila primerne podpore. Te podpore bi se morale že zdavna izplačati, dr. Velikovic pa je stvar zavlačeval In ni hotel vkljub urgencam Izplačat? niti nalmantŠeEa zneska. Z ozlrom na to snomenico so bile v Beogradu dolgotrajne konference, ki jih je S slovenske strani vod?! minister 7a trgovino In industrilo dr. Kramer. Kakor čulemo. so ta podajanja rodila dober sad. Upravičeno se ie namreč nadejat!, da bo centralna vlada ugodila vsem pritožbam, ki ifti navedel oredsednik dr. 2erlav v svoji spomenici. = Pofcafpnfa radi koncentracijskega kabineta. Beograd, 6. februarja. Opozicija je sprejela kot temelj za na-daljna pogajanja glede koncentracijskega kabineta sklicanje Narodnega Predstavništva z edino točko dnevnega reda: izborni red. Vlada le odposlala k pogajanjem kot edinega zastopnika min. pravde K. Timotjjeviča. Cela stvar bo v najkrajšem času rešena, vendar se v poučenih krogib izraža mnenje, da ne bo prišlo do koncetra-cijske vlade: ker je opozicija do skrajnosti popustljiva in mehka in ker je očivfdno popravljena sprejeti prav vsak pogoj, presenečenja niso izključena. = Reorentovo olstno tn oolltlčne stranke. Beograd. 5. februarja. Povodom pisma Njegovega Visočan-stva regenta Aleksandra gosnodu Pavloviću je vpraša! sotrudnik »čoo-he« poslanca opoziclonalnega bloka, kakšen vtis je naredilo to poročilo. Odgovor se je glasil: »Sedaj pride nova orientacija, zakaj Izgovorjena je velika beseda: vprašanje, kdo je za državno In narodno edinstvo? — Zakai samo tako se more tolmačiti misel regentovfh besed. — Sedaj moramo igrati z odkritimi kartami. V pismu je izražena želja, da bi bile volitve svobodne in da bi se čulo resnično mnenje naroda in da bi zakone, sklenjene po parlamentu, preveval duh svobode. Pismo je naredilo velik vtisk«. Sotmdnik Je vprašal: »Ali bo Imel g, Pavlović v svoji misiji kaj usoeha?« — Poslanec je odgovoril: >Uverjen sem. da bo imel uspeh, ker kažeta opozicija in vlada sedaj mnogo spravljivosti. Pričakujemo, da se sedaj doseže splošen sporazum.« — LDU. = Pogajanja med vlado In opozicijo. Beograd. 5. februarja. Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlović Imel Je včeraj razgovor z vsemi strankami opo-zicijonalne&a bloka, kar je izzvalo v vseh političnih krogih veliko iznenađenje, ker se je pričakovalo, da bo opozicijonalni blok toliko solidaren, da bo nastooil pri pogajanjih kot celina. Dr. Pavlović je sprejel zastopnike radlkalcev. klerikalcev to Narodnega kluba. Ne ena teh grup še nI končno formulirala svojih zahtev. Kakor se čuje. je prišlo v razgovoru med Pav« lovičem in dr. Koroščevo grupo do neljubega incidenta, tako da se je pogovor končal z globoko disharmonijo. Padikalci so imeli po razgovoru z dr. Pavlovičem sestanek, na katerem so konkretizirali svoje zahteve in izvolili denutacijo, k? bo danes predložila dr. Pavloviću zahteve radikalnega kluba. Kakor izvemo, so stavilf radikalci tele zahteve: Predsedstvo vlade ali resort notranjega ministrstva nai pripade njim. V slučaju, da se zeodi prvo. bi bila kandidata za ministrskega predsednika Pasić ali Vesnfč. v drugem slučaju pa g. Vell-zar Jankovič. 7a eosooda Stojana Protića zahtevajo predsedstvo usta-votvomega odbora in ooleg tega kot dar glavi g. Pribičevfća in dr. Kra-merja. Nadalje zahtevajo »izmeno režima v Hrvatski in Bosni« in stalno zborovanje parlamenta tudi za časa volitev v konstituanto. — Narodni klub je v svoifh zahtevah skromn^iši fn računa s taktično situacijo. — Klerikalci zahtevajo zase neomejeno gospodstvo v Sloveniji, nekatera mesta v ministrstvu in spremembo nekaterih naredb, tako n. pr. naredbo o državni podpori Sokolstvu in naredbo bosansko hercegovinske zemaljske vlade o Šolskih kongregaciiah. — Po mnenju političnih krogov tako postopanje opozicije ne bo privedlo do rezultata, ako poedine erupe končno ne snremene svofe taktike in se ne postavijo na stališče, ki ga zavzema vlada. — Vesti, k? se širijo iz krogov opozicijonalnih grup, da se nahaja vlada v kriziindabo danes ali jutri demisijonirala, kakor tudi vest. da je vlada izgubila zaupanje regenta Aleksandra, so prozorne intrige. Med te spada i ona, kar se trdi v opozicijonalnih političnih krogih, da je poverjen g. Pavloviću sedanji mandat zaradi tega. ker krona nima do vel j zauoania v ministrskega predsednika Ljubo Da vido vica. Temu nasproti je istina, da je bil odrejen za posredovalca med vlado in opozicijo g. Pavlović po Želii fn izrecnem zatrdilu g. Davidovića. ki je hotel, da posreduje objektiven in ne-interesiran človek. = Zahteve opozlclle nesnrelem-Iflve. Beograd. 6. februarja. Kakor izve* na§ poročevalec iz dobroin-formiranih političnih krogov, smatra se odgovor opozicijonalnega bloka v demokratsko - socialističnih vladnih krogih za absolutno nesprejemljiv. Ker pa je ton opozicfjonalne note 5e nekako koncilijanten. se zdi, da hoče en del opozicije sodelovati pri sestavi Širše koalicijske vlade, zato Je vlada sklenila, da se dogovori med vlado in opozicijo ne prekinejo. Pri zadnjih dogovorih med vlado In opozicijo, ki jih je vodil ministrski predsednik Davidovlć, se je pokazalo, da se poslužuje opozicija takih neparlamentarnih sredstev hi da hoče zlorabiti te dogovore v strankarske namene na škodo avtoritete vlade, zato je ministrski predsednik Davidovlć zaprosil krono, da ga odveze od vodstva teh dogovorov in poveri ta posel predsedniku Narodnega predstavništva g. dr. Draži Pavfovlćo. Na t& način le bila Pavlovlćn poverjena naloga, da vodi nadalfne pregovore med vlado fn opozicijo. O kakem odstotni ministrstva Davidovlć ali spremembi sedanjega režima nI govora in so vse vesti, ki Jih razširjajo opo- ] I zicijonalcš o tem. goli tomBUoOiUL ' Ribnice poročajo: Tukaj se Je vriHI dne 2. L m maplfattacUrifi stod. U ga Je ridteal taktjfaji okrajni odbor begunca* ta izseljencev v sporam m« z vsemi krajev nlial orsmlzadfcttnl hi strankami. Na shodu Jo bila aprejet* sledeča resolucija: Na manitestadh skem zborovanju dao 2. februarji t I. v Ribrtcl na Dotenfckem zbrano prebivabtvo ribniške doline iaj-ostreje protestira proti nezastBani krivici, ki Jo hoče parilka mirovna konferenca prizadejati našemu narodu. Obsoja z vso ogorčenostjo predrznost podajanji ultimata Jturoslo-venom, ki so s svojim delom v notranjosti države in na fronti pripomogli k razrtadn Avstrije In omogočili tako v Italiji šele po premirja In po ustanovitvi enotne jugoslovenskc države zasedbo našega ozemlja. Londonski pakt ne obstala za nas, za Reko se ne pogajamo, Wilsonova črta za nas ni rešitev, ni trajno sprejemljiva. Našemu narodu Primorja ~aj se dovoli po načelih samoodločbe, da se združi in da ne bo več podlaga tujčevi Doti. Delegaciji v Parizu kličemo: »Niti koraka nazaj*, vladi pa: »Sklici narodno predstavništvo, da pozabivši strankarske spore kot ^astonstvo celokupne države da du-?.ka svojemu ogorčenju nad nesramnostjo Italijanov In njihovih zaščitnikov, ki pozabliaio. kaj so dolžni naši zvestob? in hrabrosti. — Spomenica udruženja ženskih društev na Hrvatskem za volflno pravico. Beograd, 5. februaria. Včeraj je oddala deputacija udruženja Žen iz Hrvatske ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviću resolucijo, v kateri zahtevajo vsa hrvatska ženska društva volilno pravico in brezpogojno sodelovanje žen v ustavotvornem odboru. — Posvetovanja radi dogodkov na Madžarskem. Beograd, 5. februarja. »Beogradski dnevnik« poroča, da se je vlada na svoji včerajšnji sej! bavila z namoveJSimi dogodki na iMadžarskem, ki se nahaja pred proglasitvijo monarhije. = Albanci izražajo svoje simpatije. Beograd, 5. februarja, iz vseh krajev, kjer se nahajajo albanski emigranti, prihajajo v Beograd izrazi toplih simpatij povodom stališča, ki ga je zavzela naša vlada v albanskem vprašanju. = UCIteffstvo v Balffl grozi zopet s stavko. Kakor poročajo italijanski fi- stf. pričenjalo italijanski učitelji zopet z živahno agitacijo za zboljšanje svojih plač. Pred vsem se hoče uveljavit? zahteve po enakih prejemkih, kakor jjh imajo državni uradnfkf. Dalje zahtevalo nČ?tetJi\ da se dragimska doklada po- #veHf pozneje pa da se vsakega pol leta nanovo revidira. s n—iltfca polidia zahteva od upa m aMoa km. Znano je. dk se Jo v zadnjem časni »tihotapilo v našo drŽavo večfe število stokron-skfli In tlsočkronakih bankovcev. U so opremljeni s ponarejenimi kolki. Ti falsifikati se fabriciralo v Avstriji, na Dunaju. Dunajski policija Je zločince že izsledila. Izdati pa jih hoče samo pod pogojem« ako ji naše dunajsko poslaništvo izplača premijo v iznosu enegamilllona kron. To Je novbdobna dunaiska morala? a= ČehoslovaHrl legflonarii, k| se vračalo sedal iz SpVilje v domovino, sr bili. kakor posnemamo iz »Piccola defla Sera«, v Trstu posebno svečano sprejeti. Da vodijo pri tem korakn italijansko Javnost vsi drutf nameni, kakor posvedočati ljubezen Jn prijateljstvo do onih bojevnrkovf k| so s svojim idealnim delom prromogli Italiji do niene »zrnate«, je očividno, kajti da se narod ne izpreobrne čez noč in otrese onega sovraštva napram vsemu, kar Je slovansko, tega se z ,eno samo trgovsko konferenco ne doseže. — Ob 9. uri zjutraj je bil polk postavljen pred vojašnico bivšega tržaškega pešpolka-Ko se je približal čehoslovaškj generalni konzul, zaigrala }e polkova godba narodno himno »Kde domov muj?«. Konzul le pozdravil polk s kratkimi besedami }n prečital pozdravno brzojavko čehoslovaškega vojnega ministra. Polagoma so prihajali raznf povabljenci, voiaški in civilni dostojanstveniki ter člani češke kolonije v Trstu: guverner Mosconi v spremstvu generalnega podkonrsarja Crispio Moncadn, mons. Bartolom asi itd. Točno ob 9*30 je dospel generalni poročnik Castagno-la, poveljnik tržaškega odreda in kara-binerski general Manduca. General Castagnola je nagovoril nato polk, po-vdarjajoč pomen slavnosti, ki se vrli v italijanskem Trstu, ki je bii sen tolikih italijanskih mučenikov, zaželjeni cilj tolikih žrtev in zasluženo plačilo zsl toliko pretite italijanske krvi. Pozval je legjjonarje, naj z njim vred zakličejo slavnemu predsednika Masarvku: Na zdar! — Za pozdrav se je zahvalil poveljnik polka, polkovnik Kutelvaser: »Spominjam se, da sem videl padati v naših vrstah tepe mladeniče Italije po žalostnih stepah. Poznam velikanske žrtve, ki jih je doprinesla Italija, da Je priborila zatiranim narodom prostost Veseli me, da se nahajam danes v Ita-tfjl, ko se vračam po petih letih, da stopim v civilizirano Evropo. Živela velika Italija, mati omike!« Polk je nato defilTal pred generalom Castagnola. — Za tem so bili povabljenci pogoščeni v vojašnici, kjer so govorili guverner Mosconi. general Castagnola m ČehoslovaŠki konzul. Metauti in brzojavna poročila. RADIKALCI OPERIRAJO Z BOMBA« MI PROTI DEMOKRATOM. Blhač, 6. februarja. Tu se 3e vršita 1. t m. skupščina demokratske stranke, na katero Je došlo nad 1000 strankinih pristašev. Program stranke je razvil t ."Milan Priblčevič. Radikale? so skušali motiti zborovanje m so vrgli bombo, ki na k sreči ni eksplodirala. Tudi so padli streli iz samokresov. Kljub temu se je skupščina nadaljevala in za demokrate ngodno završila. ODGOVOR NA APEL DR. MINKOVI-CA IN DR. POTOCNJAKA. Zagreb, 6. februarja. Današnje »Zagrebačke novfne« prinašalo pod rubriko »RjeČ SHS.« odgovor na apel dr. Hinkoviča Jn dr. Potočnjaka, ki je izšel v včerajšnjih »Zagrebačkih novi-nah« o razpustu saveza lavnih name-štenika in o zatvoritvi dr. Benkovlča in tovarišev. VON LERSNERJEV ODSTOP IN NJEGA POSLEDICE. LDU. Lyon, 5. februarja. (Brezžično.) Preden je baron von Lersner naznanil svoj odstop kot načelnik nemške mirovne delegacije, je ponovno po-izkuSal pregovoriti zaveznike, naj bi odstopili od svoje zahteve po Izročitvi nemških krivcev. Ko je prejel tozadevno noto, fe izjavil, da njene vsebine ne vzame na znanje, da ie sklenil podat] ostavko fn da namerava v sredo zvečer zapustiti Pariz. Značilno fe dejstvo, da je tud| nemški diplomatski oprav-nlk Mayer še fsti dan. ko Je laročil svoje poveiimlee načelniku francoske vlade, odpotoval nazaj v BeroBn. LDU. Lvob, & febrvarfa. (BreziHJ-no.) Z oziran na položaj, k| Je nastal valed odstopa barona v. Lersnerfa, so zavezniške vlade zavzele staf Sče, da so po preteku roka, kf «a predvideva mirovna pogodba* naredile korale« tri naj fef dal Nemčifl povod, da izpolni eno fs-fiied določb nrrovne pogodbe; ne mo* re pa odvlsetl od zadržanja barona von Lersnerla vprašanje, aH tiaj nemška vlada pokaže svojo dobro voljo ffede Izpolnitve prevzetih obveznosti, aH ne. LDU. Beroja, 5. februaria. (D» KUJ Na Usti vojn* krtvvsv, ttf» |no- čitev zahteva Antanta, se nahajalo med drugimi nastopne osebe: Princ Albreht WOrttemberški. Sikst v. Armin, princ Rupreht Bavarski, v. Below. v. Hese-ler, v. Bethmann Ho!Iweg. Bohn, Bronsart, v. Sch^llendorf. v. Bfl!ow, v. Capelle, Deimlin?, Kemal paša, Enver Pa5a. Princ Crnest SaSkl, baron Fal-kenbausen-ralkenhom, francojs, princ Friderik Pruski, Falkenhavn, baron v. Gaf!, v. Oallwitz, princ hesenskf, veliki vojvoda hesenskl, Hindenburg, princ Avgnst fTohenzollerškf. princ Citel Friderik rfohenzollerški, kronprinc Friderik Vn.;°m, princ Osknr fTohenzollerškJ, Tsmail Hakki paša, KlucTc. Llnsingen, Ludcndorff. Mackensen, Marw;tz, princ Ratfborski, Talaat paša, admiral Tir-Pitz, Trotta in vojvoda Albreht \Viirt-temberšlcf. LDIT. ParfZf 4. fenruvarja. fDun, ?CU.> Poročevalec nsta »Da?!y Mail« Javlja, da bo Hotandska predlagala zaveznikom, uaJ se b:vši nemški cesar Internira v hiŠj na Holandskem, kjer sedaj bfva. LDU. Pariz, 4. februarja. (Dun. K. LO »Journal des Debats« imenuje postopanje barona v. Lersnerla kot ne-upravičliivo in zahteva, naj Nemčija sedal pošlje zastopnika, ki izvršitvi versatlleske mirovne pogodbe ne bo delal nobenih težkoč, sicer pa nepo-srednji izročitvf note v Berollmt ni nič na poti. LDU. Parfz. 5. februvarja* (Dun. U.) Konferenca veleposlanikov je snoči sklenila, da ne bo odgovorila na P;smo barona v. Lersnerla In da se bo lista krfveev s spremnim pismom, kjer od-govarjaio na azovore In predloge nem-ške note z dne 25. januaria, izročila neposredno nemškemu zvnanjemn uradu v BeroliniL NEMČIJA Pt>On IZROČITVI KRIVCEV. LDU. DtmaJ, 5. februarja. (CTU>. Kakor poroča »Morgen« fz Berolfna, Je državm kabinet v včerajšnji seji soglasno sklenil, da odklanja zahtevo po Izročitvi nemških državljanov. IIAB5BUR2ANT *0 DOGOSPODA-RILL LDU. Badfapešta« 4. februarja. (CTU). Minismkl avel |e sprejel v. ved- nost ententno noto^ k| prepoveduje restavracijo Habsburžanov na Madžarskem, ter je o tem obvestil nadvojvoda Jožefa. Madžarska se Je ententnl noti uklonila. VILJEM V RESIGNACIJI. LDU Rotterdam. 5. febr. {CTLtf Haalki listi noročalo iz Ameroiueena: BMH cesar Viljem ie izjavil nizozemskemu ministrstvu za zunanje stvari, da je za slučaj, ako hi Nizozemski vsled njegovega bivanja v Aineronge-nu nastala kaka nevarnost, pripravljen javiti se sam, vendar ne sovražniku, marveč nemškemu narodu, v čigar roke polaga svojo usodo. ITALIJANSKO BRODOVJE SE JE UPRLO? LDU Trst, 5. februarja. (ČTU.) Moštvo in častniki italijanskega bro-dovia. ki je bilo poslano proti Reki. Sč je na širnem morju pobunilo ttr izjavilo, da rajše preide k D* AnnunzijUr kakor da bi oddalo en strel na Italijansko mesto. PoveljuioČi admira! je oo-tem eskadro odpoklical v Jakia, kjer so jo navdušeno sprejeli. LASKA KULTURA. LDU. Bakar, 4. februarja. SnoCf so italijanski vojaki v družbi z Itali-janaSi razbijali na Reki zadnje ostanke hrvatskih napisov. Po raznih znakih se more sklepati, da se na Reki zopet prioravljajo pogoni proti našemu narodu. D' ANNUNZIO SE ZOPET PRIPRAVLJA. LDU. Bakar. 4. februarja. Danes so nad Bakrom in zalivom pa do Cirkvenice krožili italijanski aeroplani. Vobče se opaža, da skušajo Italijani v zadnjih dneh provocirati na vse mogoče načine. Na Reki se javno govori, da d' Annunzio zopet pripravlja akcijo v naSih krajih. STRANKE IN PORTFFUL LDU. Beograd, 4. februarja. Danes popoldne so se nadaljevali razgovori med strankami pri predsedniku narodne skupščine. Dosedaj potekajo povoljno. Največje težave bodo nastopile drevi. ko se začno razgovori, koliko portfeljev naj pripade kaki stranki in kdo naj jih sprejme, GUVERNER MADŽARSKE. LDU. Budlmoešta, 3. februarja (CTU.) TukajSnji politični krogi se bavijo resno z mislijo, da bi se Hor-thy izvolil za začasnega guvernerja Madžarske, ki bi do odločitve o Izvolitvi kralja imel vrhovno oblast v dr* žavi LISTA ONIH. ffl JTfl NAJ NEMČIJA IZROČI. LDU. Pariz, 5. februarja. (DKU. — Agence Havas). Knr^r zunanlega ministrstva Je snočj odpotoval v Berlin z listo krivcev, ki se morajo czk tenti Izročiti. MLADOTT^KI PROTI ANTANTL LDU. Psirfe S. februaria. KU>. »Matin« poroča, da so včeraj došle ▼ Pariz vesti o akciji Mladoturkov protf en ten ti pod poveljstvom Enver paše. Mladoturške čete štejejo baje 35.000 mož. Enver paša Je baje izjavit, da Je imela agitacija proti alUrancem v Aser-bejdžanu, Da gestami, Turkestanu hi delu Afganistana popoln uspeh. Tudi je u ver jen, da ga bodo podpirali ruski boftševflci TURKI MORAJO BITI KAZNOVANI. Carigrad, 3. februarja. Pri vrhovnem poveljniku zavezniških čet v Mali Aziji generalu Milnerju se je zglasila turška deputacija iz Bruse, da ga naprosi za intervencijo v prilog muslimanskemu prebivalstvu. General Mil-ner je odklonil vsako intervencijo in izjavil: »Nemčija. Avstro-Ogrska in Bolgari/a so za svoje grehe že dobile zasluženo kazen. Preostali so samo še Turki, ki Hh bo treba takisto občutno kaznovati zaradi niihovih grozovftnstt nasproti kristiianom. To se bo zgodilo v najkrajšem času.« REFORMISTICNO GIBANJE MED ČEŠKIMI DUHOVNIKI LDU. Rim, 4. februarja. (Dun. KU.) Agenzia StefanJ javlja: »Actae Sediš Apostolfcae« prfobčuje dekret urada Santo ufficio. v katerem se obsoja re~ formistčno gibanje med češkim klerom. Kongregacija urada Santo ufficjo graja, obsoja in ekskomunicira z dekretom z dne 15. januarja 1920 češko cerkev, ki se je odcepila od rimske cerkve. V pismu na praškega nadškofa opozarja sv. Oče nadškofa in duhovščino, naj s pazljivostjo proučuje sedanji položaj in nasvetuie, nai se skliče v Pragi zborovanje, ki bi pripravljalo sporazum. JUGOSLOVENSKA OBNOVA. Praga, 5. februaria. (ČTU.) »Narodni Politika« poroča: Jugoslovenski narod ustanavlja novo organizacijo Jugoslavenske narodne obnove, ki bo skrbela za izboljšanje sedanjih razmer v Jugoslaviji In za zboljšanje vzgoje vsega naroda. Program te organizacije vsebuje rudi slovansko vzajemnost. Konzul Brada novic v Pragi le za te-mell te obnove daroval 300.000 kron a prioombo. da se ta znesek porabi za goiitev češko-tucroslovenske vzajemnosti. 2 darilom konzula Bradanoviča se le že ustanovila podružnica jugoslovanske narodne obnove pri Jagodo-veotU mlsW v Prasi. LDU štev. 30. »SLOVENSKI NAROD" dne 7« fcgjgjji 1920. Stran 3. U noft kraljevine. — Ministrov oče amrl Oče ministra dr Krizmana ie umrl star 7M let — Splošna stavka v Srbllt Zaradi reneralne stavke v petek ne izide no- t»en časopis. — Volkovi v Bosni. »Srbska Ri-ieč« favlia iz Prečnice, da delajo volkovi v ondotnem okrožju mnogo škode, zlasti blizu Ozren-olanine. Doslej znaša škoda 50.000 kron. Frankovci na poslu. »Zagrebačke Novine« javljajo: »Pred 8 dnevi so se mudili na Dunaju dr. Ivica Frank, Jr. Gagliardi in neki Duič, Dne 18. -re--eklega meseca jim je prinesel neki Ita-jan potne liste in denar, ki ga jim je vročil v restavraciji »Kaiserin Elisa-beth«. Dva dni kasneje je imenovana -rojica izginila z Dunaja. Iste dni pa 50 nekateri dunajski listi priobčili vest, o zaroti proti dinastiji Karadžordže-vjč v zvezi z aretacijo dr. Benkoviča .n dr. S*ož'*ria v Zagrebu. Čudno je, da naše dt:m*sko poslaništvo ni dementi-ra!o te vesti«. fleodreieno domovina. — D AnminzjjčVf aeroplani pogo-stoma švigajo nad Istro. Pesnik ima vedno pripravljene kake letake, katere mečejo aeroplani na zemljo. Te dni ie plul tak zrakoplov nad Rovinjem in okolico ter metal letake. Imel pa je to smelo, da so skoro vsi obležali na strehah. V takih letakih priduša D- Annun-zio prebivalstvo, naj se trdno drži njega in Italije. Izdali ne bodo nič. Kar bo, to odloči Pariz in ne prifrknjeni D* An-nunzio. — V Logatcu se obnašajo Lahi, kakor da bi ga ne hoteli nikdar zapustiti. Te dni so urejevali telefonsko zvezo in prepustili telefon tudi za privatno rabo. Iz Trsta je bil prišel neki poštni uradnik, ki je vso službo uredil n preskrbe! potrebne narise. Služba pa se imenuje v »Pjccolu* servizio italiano. Torej je vse !a£ko, morda se tudi slovensko ne bo smelo govoriti po telefona. »Piccolo* jma že svojega dopisnika v Logatcu. Ustanovili so rudi ne-fok konsrnn. — Zrakoplovska nezgoda. Pred par dnevi se je ponesrečil v bližini Pazina v Istri italijanski zrakoplov sistema Pomilio P 2?.035. V zrakoplovu sta bila dva avijatika, neki italijanski poročnik in pilot, ki sta ostala na mestu mrtva. Ali je vzrok nesreči defekt pri motorju ali mogoče nepričakovana slabost ki bi bila prijela pilota, ni znano. Majhna rasla. Recimo, da so Čehi rta našem ozemlju namesto nas Slovencev in da imajo oni izgubiti Primorje. Kaj bi videli v tem slučaju? V izložbah bi videli poleg najrazličnejših trgovskih proizvodov umetniške slike ogroženih krajev, fotografije primorskih pokrajin, statistične tabele iz nairaznovrstnejših področij, videli bi predočen na ta alf oni način marsikateri corpus delieti italijanske kulturne misije, zemljevide, itd. oovsod, kar nudi priliko In slučaj. Nadalje bi prinašalo časopisje zraven stvarno informativnih referatov polno ilustracij, v javnih lokalih bi viseli v živih barvah umetniški lepaki z vzpodbujevalnimi ge- i sli« skratka naj bi naletel n. pr. v Ljubljani kamorkoli, povsod bi od-mevalo na tisoč načinov: naše Primorje, naše Primorje! In kar je Še važnejše, ne bflo bi veselice, ne zabavnega večera, ne venčka, ne sestankov, ne shodov, ne j prijateljskih krožkov, kjer se ne bi spontano In radovoljno nabirali prispevki v narodno obrambne na* mene. Cehom preti nevarnost, da pri plebiscitu izgubilo Tešinsko. Pomen te male ogrožene pokrannice pa niti od daleč ne dosega pomena jugoslovanskega Jadrana. Sramovati pa se moramo mi Slovenci, pregledamo H. kao daleč zaostaja dejanska akcija širšega občinstva na Slovenskem za gosoodarsko podporo in vznodbudo češkega občinstva njihovim Tešin-cem. Žali bože so nas Italijani v tem ozira prehiteli. Tekom preteklega leta so deževale na Julijsko Benečijo neprenehoma denarne zbirke, male i velike, fz vseh kotov Italije. Gotovo, na§e Industrijske in trgovske organizacije ne morejo konkurirati z I-ombardskim velekanitalizmom v mno^o milijonski radodarnostl In požrtvovalnosti, mi nima?no finančnfh ^ocrotcev. kakor je n. pr. Dante Ferraris. Zato posnemajmo rajši metodo »Rešilne Armade« zbirajočo i najmanjše prispevke in doseeajočo na ta način letno o*romne milllonske svote. To bi vedno znova oživljalo zanimanje med najširšimi sloji naroda. Proletarcev vinar fera sllnejšo moralno vlojro nesro bogatinov cekin. To le mimogrede, v opozoritev, kako bi lahko bOo in kako v Istini nj. P. P. Magistralni uradniki in uslužbenci županu dr. lean Tavčarju. V zadnjem časa smo opaziti « ogorčenjem, da so se pričeli polov* Ihti proti naSernn gospodu župana dr. Ivanu Tavčarja Časnikarski napadi, ki daleč nadkrilhijejo navadno časnikarsko polemiko. Ta polemika predstavlja našega župana kot nasprotnika uradništva, ga stavlja v enako vrsto z dr, Susteršičem. ki ie podal tndi znano izjavo, da uradniki samo žro. in očita dr. Tavčarja nebrižnost za ljubljansko mesto. Ne dotikajoč se vprašanja, če naj bodo taki napadi plačilo prvoboriteljev Slovencev, čegar vse ŽMjenJe obstoji iz iskrene defanske ljubezni do slovenskega naroda, in vlačilo piseteHm div njh in večno lepih književnik del, se čutimo dolžne, r. onorčentem zavrniti te očitke in konstatirati, da ie bil eo-svod žuvan dr. Ivan Tavčar od vrveža dne do danes naivečli nriiatel/ ma-gistratnih uslužbencev. Pod niezovim uradovanjem uživajo magistrat ni uslužbenci največjo svobodo in no njegovi naklonjenosti so postati deležni tinaneijalnega izboljšanla v taki meri, kakor ga še daleč ne uživalo državni uslužbenci. Izražamo mu radi tega našo globoko hvaležnost in vdanost. Vsa njegova dobrota in naklonjenost, posebno tekom zadnjih težkih let, ki ilh preživlja tudi ljubljansko mesto, pa dobi toliko večjo vrednost, ker mi vsi, Id imamo vsak dan priliko opazovati županovo vztrajno delo iz neposredne Nižine, vidimo, s kako nadčloveškimi napori mu je bilo treba naravnost izviti vsako malenkost obstoječim razmeram. Vse njegovo delo. ki je posvečeno vsem in vsakomur, pa preveva moška iskrenost in blagodejna previdnost. V Ljubljani, januarja 1920. »Zveza organizacij magistratnih uslužbencev.* Dnevne vesti. v Ljnbtjani. 6. februarja 1920. ~~ Poljski konzul Mječjslav Mlstat, ki se ie mudil dalj časa v Varšavi, se je vrnjl v Ljubljano. — Cenzura In časopisje. 2e pred meseci se je službeno razglasilo, da je cenzura odpravljena. Toda ravno nasprotno je res. V zadnjem času posluje cenzura veliko strožje, kakor je poslovala vse leto po prevrata* Dočim so preje vse leto brez vsake cenzure lahko dohajali v naše kraljestvo francoski in angleški časopisi, se jih zadnja dva meseca cenzurira s tako rnimiciioznostjo, da zapade skoraj vsak tuji list, ki pride z zapada, konfiskaciji. Čemu, zakaj? Nam je to u$ran]ka. Se le zadnje dni, ko je časopisje energično ugovarjalo proti takšnemu postopanju cenzurnih oblasti, se je stvar nekoliko izboljšala, v toliko namreč, da nam cenzura milostno izpusti iz svojih krempljev kakšen oosamni Izvod, ki pa je po navadi tako star, da ni več vporaben. Kakšen smoter ima to divjanje in razsajanie cenzurnih c Masti, je nam docela nepojmljivo. Zdi se ram, da j hočejo cenzurni onrani s tem samo J dokazati, da le njihova eksistenca j državi neizogibno potrebna. Toda. ako bi bili gospodje cenzorji vsai konsekventni! Dočim cenzuriralo in konfisciralo na žive in mrtve francoske in angleške čason;se. ki po pretežni večin! zastopajo nam prilazno staHšče. puščalo da dohajajo skorai neovirano preko naše meje razni nam skrajno neprijateljsko razpoloženi nem T I časopisi v veh'kih množinah v naše obmejne kraie ter se svobodno raznečavajo In širijo zlasti po snodnještajerskih mestih in trerih. V tem oziru navala celjska »Nova Doba* p**av zanimive podrobnosti. A ti listi so za Ljubljano, zlasti pa za I redakcije skrajno nevanr. zato ilh je I treba minuciozno cenzurirati. Ali res ni nobenega pametnega človeka pri vla.df, ki b? uvedel te nevzdržljivc razmere in napravil energično konec tej prednotopp! cenzmskl nadlogi? — AH ie to taktno? Na drugem mestu poročamo o sprejemu, ki so ga priredili iz Sibirije se vrača jočemn Čeho - slovaškemu polku Jan Hus v Trstu. Pri tej prilik? je imel govor tudi poveljnik tega polka polkovnik Kutl-vašr, ki je med drusrim naelašal. da so mit ^znane velikanske Žrtve, ki lih je doprinesla Ttaliia, da je priborila tlačenim in zatiranim narodom — svobodo*. I r končno vzkliknil: -»Veseli me, da se nahajam danes v Italiji, ko se vračam po petih letih, da stopim v civilizirano Evropo. Zivtla Velika Italija, mati civilizacije!« Vemo, da borci. ki se vračajo iz Sibiriie, ne morejo biti o vseh podrobnostih informirani in poučeni o odnošafih na Jadranu in o napetem razmerju med Italijani in Ju-gosloveni, to pa jim vsekakor mora biti znano« da Italija, ne samo da ni nobenemu zatiranemu in tlačenemu narodu izvojevala svobode, marveč da je v nasprotju z vsemi načeli, ki jih ie oznaniala med voino, spravila ood svoj iarem velik del jugoslovenskega naroda in se polastila ozemlja, do katerega nima nobene pTavice. Tn na tem ozemlju se nahaja tudi Trst. To bi lahko vedel tudi polkovnik KutfvaSr. Zato je bil niegov govor, v katerem je slavil ltaliiar»e kot herolske boritelje za svobodo tlačenih narodov. In njegovo proslavljanje »Velike Italije*, ki bi naj bila »mati civilizacije«, ne samo ne-ukusen in netakten, marveC za nas Jugoslovene naravnost žalihr incident. Razumemo, da se Cehi naoram Italijanom nahafaio v. dokai detlkatnem oo-ložaju, vendar na menimo, da M ie lahko našla v občevanju z I ta I! I a nI formula, ki bi ne motila čeSko - Italijanskih odnošafev. ki M oa tudi ne oo-vzročala noravICeneta oecodovaiifa v lugoslovenski javnost!. Kaj bi rekli Cehi. ako bi se naH ljudje favno postavljali na nrotičeško stalHSČe na tirU mer v tešfnskem vorašanfn* Ufalfenf bi bili In to upravičeno, kakor amo mt iahko ofalieni i ozirom na pravkar naveden slučaj. Več lakta is diplomatske spretnosti Iciimol — Za nase v jetnike v Italiji! !z dubrovniškej?a »Rada* (br. 10) izvemo, da so morali, ko je dospel tja v nedeljo 18. januarja prvi transport 3000 jiiKoslovenskih vjetnikov iz Italije, ubogi trpini »suhi kakor kost-njaki, v razcapani obleki in raztrganih čevljih z lesenimi podplati, žolti. zeleni, modri, črni v popačenem obrazu, ki je izgubil človeški Izraz« Čakati do torka popoldne na nujno telesno okrepčilo samo vsled tega. ker 7an}e nj bilo pripravljeno ničesar. To se je dogodilo v Dubro/vniku. čuvajmo se. da ne naprtimo Ljubljani podobne sramote. Vrnil sem se sam pred nekaj meseci iz italijanskega gostoljubja in vem, kako važnega psiholotfičnesfa pomena so vtisi prvih ur na svobodni domači zemlji. V Ino-mostu so nas na kolodvoru sprejeli z minljivo prijaznostjo, nam ponudili vse. po čemur hrepeni Človek po očl-vidno neznosni vojnji z laškim viet^ niškim transportom, nam podajali iz lastne inicijative potrebne informacije tako. da je iz slehernega obličja odsevala radost in prerojene nade. Tako so nas sprejeli nemški Tirolci. Prvi vtis! bodo odločevali v marsikaterem. Bodimo si tega svesti ?n storimo vse. kar je v naših močeh, da bodo naši vjetniki iz naših dejanj čutili bratsko ljubezen, katero jim dofgniemo za njih neizmerno trpljenje. V Dubrovniku so s! najubožnejšf sloji, delavke, otroci in berači odtegovali od ust, da so pomogli od javnosti zanemarjenim In pozabljenim vjetnikom. Za to je nujno potrebno, da se prihod vsakega transporta ta-l"oj notom časopisja in z drobnimi letak! naznani najširšemu občinstvu, ki nai bi se udeležilo sprejema v največjem številu. Poskrbeti je za zadostno in dobro postrežbo, za zadostna okreočila, za razvedrila in dejansko vsakovrstno pomoč, za takoišnje informacije, in ne najmanj za odkritosrčno Ijubeznjivost v vsakem oziru. Ko so se začel? majnika meseca prazniti vietniški tabori in so odhajali Nemci, Madžari, Ukrajinci in Poljaki domov in samo ne Jugoslovani, sem slišal marsikatero kletvico na račun naše države in siromaki so jeli domnevati, da lih Jugoslavija nalašč inče poklicati nazai. 2e tedaj je zavladala v naših vrstah neoopisna potrtost In iz tega izvirajoča malodušnost je Ie 5e povečala italijansko brezobzirnost, pomnožila naše trpljenje. Raziasnfmo iim torej tako! ob orihodu položaj naše države in vlij-mo v njih *rce novo 1i"bezen do ogrožene domovine. Italijanska surovost in občevanje s prebivalstvom ie utegnilo vzbuditi v marsikaterem neko neugodno razooloženie. Ne do-nnščalmo. da naša malomarnost še okreo! neugodno rnznoloženje. Naši vjptniki. nai sorevidiio že v pni svobodni uri, da so občani urejene gospodarske s»ine države, udie demokratične družbe, ki solidarnosti nima samo na jeziku, tem-eč. da jih čaka v prerojeni domovini dela in veselja oreoolna eksistenca \n zaslgiirana bodočnost. — C*fcosfov9$k| legflonarjf. — Usoda Iffffoslovensklh teg^jon^rlev. Včeraj popoldne je dospel v LJubljano zad-nii transport čehoslovaškega legflonar-skesa polka, mistra Jana ffma, 1493 mol |n 90 častnikov. Transport |e do-snef v Trst is Vladivostnfca na ameriški transportni ladji »Trasosmontes«. Lejrflonarje so na irJavnem kolodvor« pozdravili zastomtikf voiasTclfi In ctvff-nfi oblastf. za komando mesta r. pot* kovmk Pofak. Svirate je voiaHra sodba fn častni sprejem ft dala Častna stotnija. S tem transportom se vrača v domovino tudi arednik v Sfbfrlff fzfia-faioceaa čehoslovaSkeea *ta BCeh*» slovaški Pennfk«, lejrHfflaratfl kapam K. VoJtt ftoleček. No« ottx« v m*> biva KevOoo pošto JagoslovcaskU kH- jnarjev, katero takoj, ko dospe v Pra-got razpošlje na naslovlience. Jugoslovanski fegUonarJi so se mu zelo pritoževali nad slabirm poštnimi zvezanrf z Jazoslavijo in naprošajo vlado, da ukrene primerno organizacijo pošte. Urednik HoleČek Je Izrecno zanikal vse vesti, katere javljajo, da je boljševiška armada zajela 10.000 Jugoslovanov. Vse jugoslovanske legije na sibirski fronti niti ne štejejo tolika Jugoslovanske legije stoje v taktični zvezi z 10. leg. polkom čehoslovaške armade. Ta polk je povsem nedotaknjen in vsled tega tudi jugoslovanske čete. Potrdil Je poraz Kolčakove armade. — Izvoznice za živila. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je odredilo, da sine odslej izdajati izvoznice za manjše količine* živil izključno le odsek za prehrano v Ljubljani. Politična okrajna oblastva ustavijo izdajanje izvoznic z dnem 10. februarja t. L, z 11. februarjem začne izdajati izvoznice iz-'Echo de Pariš«: ne pomišlia se graiati vedenje francoske vlade opozarjajoč na besedo, ki jo je dala Italiit. Ako Fran-* cija ne izpolni svoje obljube oziroma ako se bo skušala odt^nit? prevzeti dolžnosti, ne bo to služilo vtrjeniu prijateljstva med Italijo in Francijo. ki je dragoceno za republiko.« List zaključuje z ugotovitvijo, da stremi francoska politika očividno za tem, da privede Italijo do novih direktnih pofr9**nj z Jugoslavijo. PRFSTOLONASLEDNIKOVO PISMO O MNENJU GLEDE REŠITVE KRIZE NE OBSTOJA. Beograd, 6. februarja. V časopisih se širi vest. kakor da bi bil prestolonaslednik napisa! nismo, v katerem izraža mnenje o rešitvi krize. Ta vest 1e neresnična. Prestolonaslednik ie samo o priliki neke avdiience napisal s svinčnikom na listič dve točki: I. koncentracijski kabinet in 2. predstavništvo in izborni red. iz teea so opozici-ionalci skovali celo pismo. AVDIJENCE PRI PRESTOLONASLEDNIKU. Beograd, 6. februarja. Prestolonaslednik ie SDretel v avdiiencl v sredo nonoldne ministra notranjih zadev Pribičeviča. nato ministra za trorovino dr. Kramerja, včeraj oa najprej ministra za šume in rude Kristana, potem na načelnika JuKoslovenskesra klnba dr. Korošca in končno zastopnika Narodnega kluba dr. Matka Drinkoviča. V^e avdiience so v zvezi z vprašanjem koncentracijskega kabineta. ODLIKOVANJE. Beograd, 6. februarja. Dr. Janko Olip, šef centralne uprave, ie v priznanje njegovega delovanja pri tem uradu imenovan za inšpektorja IV. razreda. Kakor znano se je dr. Olip izkazal zlasti takrat ko ga je madžarski verižnik kot odposlanec madžarske vlade hotel podkupiti s 100.000 kronami v namen, da izpade pogodba v prilog Madžarski. FORZE. LDU. Curjh, 4 februarja. (CTU>. Kurzi: Dunaj 170. Berlin 6—, Praga 5 30. SMS krone 2—- LDU. Onih. 4. februarja. (CTU). Devize na Dunaj 240—?f0. Praga 324—344, SHS krone 200—220. Solco'stvo. — Sokolski Savez SRS razpisuje službo upravnika z mesečno nagrado «00 kron. Sokoli, ki reflektiralo na to mesto, naj stavijo svoje ponudbe Savezu. Nastop takoj. — Se|a odbora Slovenske Sokolske Zveze. Ponovno opozarjamo, da se vrši seja odbora Slovenske Sokolske Zveze v nedello 8 februarja t I. ob pol 10 dopoldne v Narodnem domu Vsaka župa mora postati svojega zastopnika. Seje se moralo udeležiti tudi člani predsedstva. — Primorski Sokolski Krožek. Občni zbor se vrši nepreklicno v nedeljo, dno 8. L m. ob 10. zjutraj v posebni sobi kavarne »Zvezda« z že objavljenim dnevnim redom. Gre za važne sklepe: bratje in sestre, pridte vsi! Zdravo! Starosta- — Sc?(0| v Stepaj' vasi priredi v nedeljo, 8. t. m. zabaven večer v gostilni brata Jos. An g|ca. Društven* ye# in priredili^ Vsi odbora^ j kraj^vn^t; odbora Nnrodnerra svefn za LJubljano in okolco se vatMio, da se gotovo udeleže v soboto dne 7 trn. ob 20. uri odborove seje v kavarni Zvezda, zadni'a soba. Prosi se, da prinesejo s seboj statistične pole. Predsednik. Ljub1 j^nskj šehov»ki klub naznanja, da priredi v soboto dne 7. fe-br. 1920 točno ob pol 9. uri z v. v Kavarni Evropa sloveči šanovskj mojster dr Milan V dmar simuftansko produkcijo. K udeležbi so vabljeni vsi prijatelji fe*^ - T I <-T ovrlo MT,b. — Žensko telovadno društvo v LJubljani V nedeHr, 8 t. m. ob 11 dopoldne se vrsi v društveni posvetovalnici na magistratu XIX. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo ceniene članice k mnogoštevilni udeležbi. Odbor. — fantovski ples, ki ga prirede Šentjakobski fantje v soboto 7. februarja ob 8. zvečer v vseh pritličnih prostorih pri Kavčiča na Prtvozu v prid šentjakobski javni ljudski knjižnici, bo nudil vsem udeležni-kom toliko raznovrstne zabave in razvedrila, kot doslej Še vsaka taka prireditev a^lnih šentjakobskih fantov. Tu^l za ne-Dlesalce je preskrbljeno, da jim ne bo dolgčas. Jugoslov. napredno akad. društvo •Jadran«. Poživljam vse člane, ki mislijo obiskovati ekonomske kurze, da se sigurno udeleže sestanka, kf ga sklicujem kot načelnik za kurze iz narodnega gospodarstva dne 7. februarja t. j. v soboto ob 16. uri v društvenih prostorih. — Pred tem sestankom kratka seja glasbenega odseka in zato poživljam vse tovartSe pevce ta ceodbemke. da se te sigurno udeleže — H a č e 1 n i k.__________________ * POIZVEDBE. Tisoč frankov ali 10 000 kron doM. kdor ml pomaga Izslediti dotično osebo, k! me je to?ila neresničnih dejanj pri deželni vladi, vsled katerih sem hil zato več časa interniran v Ljubi rani. Ivan Kacin, izdelo-vateli harmonijev sedaj v Gorici, Via Ascoli 31._________________________________ Glavni uredn'k: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Rn»War V o rl e h. i ■ mi ■ i ..—i i i i p—— II. ni—^—— Drftlh fB * nova kitara, pelerina in rltlUo 5c . ženski plašč. Kje, pove unr Slov. Nar. 920 vso oskrbo. Ponudbe na »pravo lista pod šifro »Oskrba 831". 831 Kunt ffl vec^a množina navadn h r»t> AU|fl i C i jenih vreč pri Srebotniakn Kolodvorska ulica 31. Ljubljana. 925 Vtini (0 vs*k* množina polli+rskih Hiivl e" steklenic za p vo. Ponudbe na Anoneni zavod Drago Beseljak, L!ob-Ijaaa. Cankarjevo oabr. 5 9 '4 Ttavrnit Kupim 8 traverz profil 16, llfiV^UC. 18, ali 20. 7-20 do 8 m dolge, 1 trave»zo rrof. 28 ali 30 ter 9 do 10 m dolgo. Ponudbe pod „Travme S95" na npravništvo S!ov. N*r. 895 Preda n Krava, itSiŠFS žrebe Hoičanske pasme, staro 10 mesecev. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55. 89 litb aC nudbe s p*eptsi Jznn<*eval na urravništvo Slov. Nžfr pod ,V. Z. Ž. 9Q5\ 905 BO tO 2a srad mlajSa izurjena kuha-UlC K rica; ponudbe s prepisi spričeval na upravnico Slovenskega Nam-- da pod .V. Z. Ž. 906«. 906 lflkal Popraven za mato trgovino, se LPdl, išče v Mjll Naslov pove upr Slovenskega Naroda. 907 M samostojna Mmia .sffl! trg šped. in kom. d. d. nodružnica. tu Predlože naj se pismene proSnie z m-Tedbo dosedanje prakse. Nastop takoj. 910 Eleganten {ras popolnoma nov, svUe- j no podlogo, za krerkeiiega gospoda, se ceno uroda. Ogleda se od 1. do 2 Pred škof jo 12 IT. — ist^tam je naprodaj Učna namismatitna zbirka. 849 Ifrflihin 0(1 3 iz'o2b«na okna z roleti PlDUfljD SB eden z vhodom. Plemeli Sled _________________>66 STioli širita, «5f ffrs proda roupodnib dre*rt»r cenah Fran Cgriiek, trgovec, Stari bor. 9 1 jSalonia! SrsEM11* let stara, išče trgovsko naobra?enega gospoda, ki ima veselje do trgovine Prevzeti bi bila stara dobro vpe Ijaoa trgovina na deželi. Nekaj premoženja. značajnost, pogoj. Samo resne ponudbe, če mogoče s s'jko pnd .Realist 46* aa AnonCni zarod Drajfo Beseljak. Ljubljana. Caokarjero nabrežje st. 5 903 200 ko fine domače masti "."o«. DcbeiCB. Mnbljana, Martinova cesta 15 919 ffiBustaoofanjeM^^eT^ stu proti dobtf nagradi. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod Jlagrada 9184. 918 foh*tfirn *f^e sc samostoin:, sobaric Jutldlllu, za hotel, zanesljiva, z do rim fpnčevalom. Kie, pove upravnlšt« Slovenskega Naroda. 923 - i—i'- ■--—- — . . ^ Ri!Đ!s?aro mesetoa soso VS, oziroma eri'» posteljo in dp-anom »šfet?» dve učiteljici za takot Oskrbaieta »' s^bo event. sam;. Plača Tostranska stvar. Pismtne ponudbe na npravništvo Slov. Naroda, pod .UčiteUci W2#. Bi i pridna in pita 'e'iarta kt zna likati in tudi nekoliko šivaf: nrott dobri plači In hrani Nastop l> koj. Kje, pove uprav. Slov. Nar. 8 8 ^aF" Prod«! a m ^PW naf« Ijifj v ori^nalnib zahoi'b p ilrrlC ]ZlQ H40 komadov no K 1 50 '^omad. — Ponndba na Em.Supane v Rogatca. (Slov Sta ersko). 544 Hišo oa M zdravem kraju kuMm I Anton G. Ljubljana, Prešernova 50. (banka). 8 9 ^nrciniflta w dve s,u2kini'» pfya wo* vP!"]UIclu 5" sobarca. dtuea ra vsa bl?na dela, rroti dcbrl hrani in pla?1. Ponudbe : Emonska cesta 8 II. 773 Mahnu seso t^f^0^::; Poučeval bi ev*»ntua'no francoščina. Ponudbe pod £Rominist 851" na urr Slov. Ni roda. 8-^1 VtsnnUOnin '^e mifna stranka rrot elailUldlijC nagradi 300 K. P«-nodb na u^rav. Slov. Naroda rod: .Železničar 85?* 8S2 imao" fflefan taat. uX*rLXrz trgovine, ^šče mesta kot učenec v ka i večj' trgovini mešane stroke, na;ra e v Ljubjani, pa tudi Izven Liubljane Na-lov pove uprava Slov. Naroda. 871 Ifavjna zlasti pohištvo po-^'-'e, pre-JtCl! c, nrosre itd. kupi zasebnik za lasmo zb'rko. Ponudbe «? popisom in ceno na poštni ^redal 161 7^5 Prva Specijalna trgovina t rokavicami in parfumi Ponudbe: Tovaraa Uaaaf 856 30 da 40 kf prtajHreti -na. lf>bret:a. o1 usneea, se proda. ra Pomene ponudbe na u ravnšfvo Slovenskega Naroda p^d JL S. F. §17«« 917 Brodfl ft* angleSk* dalinogled ter rlUMfl M. ogiinjalo (pelerina Seal BN ^i n). Dunajska cesta 36 913 9f LLAUID CBdsi ndorfer, stare). -*%latlWlfC Si -istem) še v dobri m stanju se nroda na Bledu. V>f pove e Bol dar Vsdea. Ljsbljaaa Bref *t 18/111 867 ffnnj m dobro ohranjeno kolo „Pueh* IlUJJl K eventua'no tudi kako drugo kolo. Cenjene ponudbe z označbo cene pod -Pteh €21* na upravništvo Slovenskega Naroda. 929 Vw imlm m a taksi mi P'nudbe franco pastah Vidmarje Tavama lesaih izdelkov Zg. Oaateljse aad Ljobl aso. 860 Aidova moka se dobi na 931 Sv. Petra cesti štev. T*. Metle t UiUii rrosta obrt, pripravno za vdovo aH nvaltda se proda za K 91 080. —. Cisti dobiček dnevno na i man K /80. — "oizveseeri AnonCnem zavodu Prage Besal alip Liubljana, Cankarjevo na« Oie^je S_______________ 927 Kijinntf- Hi te'liififtli'i i^če » aaalcziai tovarn fteatmaj. del. družba«. Reflektira se na samo* ^tojoo moč z večletno prakso v to-varniš' em knjigovodstvu. Vstop dni Te'e. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod naslovom .KeraiCna tavaraa Sastanl, deln. družba Š »5tan.a 892. lile se sa tako! rs za trpovno s snecerijsklm, manufakturnim, kolonijanim blagom, del. pridelki, na jako prometnem krafu na Dolenjskem, zan**biv z keiiMjii ali kniaijiita z (a baoitaiota 7e.eee *o te eee ■> Ponudbe pod .Promet 809- na upravo .Slovenskega Naroda*. 809 Prtporofa •• si. občinstvu i I Ivan Carman i | izdelovatell nsnlatih dokoleiic ] Z* l«**a *L 41* 1 IzJaTa. FoApisamt talavttaai ■ tam, ia al ■ ■■■■oa tmr yaa alajMg_atori-» ___________JetTael ftatrtame. ? mSm ao ••*• aaatia GOSTILNA v aaaaaaaaaal ara|a al WUni maata. Ponudbe pod .ZaaaaUtt ftati »lav tir na upravništvo Mov*Na>oda. 912 Kino ^IDtUL44 spreime SLUGO Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, hči, sestra, sinaha in teta, gospa Zdenka luli roj. Laliiia danes 5. svečana i L ob 9. uri dopoldne, po kratki mučni bolezni v 25.1. starosti mirno v Gospodu zaspala, Pogreb drage rajnice se bo vršil v soboto, dne 7. svečana ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Flo-rijana ul. št. 33, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in v farni cerkvi v Trebnjem. Pokojnico priporočamo v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 5. svečana 1920. Bodblna Daclu-laailataa. pove npravništvo Sit v. Naroda. 848 Vala aaapali samo^tofnl državni urad-nas fUVUl n*c» rrot dobri odškodnini pohištvo za eno sobo, če ve? ne vaa| posteljo, nočno omarico in omaro Ponadhe pod T. J. tS3, na upravnicv»» Slov. Naroda 933. Kupim dobro ohranjeno novo ali staro parno lokomobilo ca 12 HP. Ponudbe z natančnim popisom In navedbo cene na tvrdko Jovo Kfotlc, NataOradUka. Slavealja 902. Modru galicu, »afiju la, majungu, sumpor (žvenlo). djetelinu (deteljo), raoar dieti, kavu ^antos pr ma, ios ne. cait kasi ju, octenu kiselinu 80°/a, ocoliene **rdele, itd. «u-«ja najjeftinije: BarfhaldMaamaao, aaajBaa, Erzojavi: Mercater Po^lovaica: Ilica 7S. tekfoa later braj 277. 893. : Semena: 'obra in zanesljiva — proda a Joalp Vrtaalc« trgovina s semeni v Ljubljani : Miki oš čeva cesta 8. Cenik na razpolago. 841 Elektriina sila-M** se odda v najem z obširnim poslopjem, 10 minut od kolodvora. Vpraša se pri Električno-strojnt zadrugi v Mengšu. 843 Bukove in druge hlode trame in deske kupi švicarska tvrdka. — Ponudbe s ceno na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, pni (gumO Plrelli Mkhelin Gvodrich aaa" dobavila tako! "fJI J. (iorec, ijufoi Ubr> dogovoru. Pla^a 300 Ho 400 kron. Hrana ***n in odstotki. R. Bosariček Bielovar (Hrvatska) 838 *BF* Snpi ga Pjfl vila aH majhna :-: hiša x. v mestu ali zunaj mesta (zahodna stran). Ponudbe pod šifro: O- P. 74L na upravništvo Slovenskega Naroda. ____________________ 74J^ Za izdelovanje in popravo lokomotiv se priporoča p. n. tvorničarjem dolgoletni vrhovni detovod a, Izboren organizator, strokovnjak, sposoben da vodi vsako te vrste tvornico strojev, opr^m-lieno s potrebnimi stroti ah ustanoviti novo podjetje. Je slovanske narodnosti in bi se mogel tudi udeležiti z manjšim kapitalom. Cenj. ponudbe na upr. Slov Nar. on d -čehosluvak* 032. 932 Trgovin z meSanim blagom ali špecerijo, ozir. tudi prazne trgovske prostore s primernim stanovanjem v prometnem kraju Slovenije išče v najem aH nakup reelen trgovec. Dopisi pod .Selitev maj 1920V Naslov reflektanta pove upravništvo .Slovenske« Naroda*. 859 Dr, Alojzij Šlechta je otvor i I po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in ino zemskih bolnicah zdravniške prakse in ordinira za kirurgične in splošne bolezni: Ljubljana. Dvorni trg 1 (nasproti Narodne ______kavarne) od 10.-12. In 3.-4. Rum in slivovka izvrstno blago, nadalje kava, čaj, kadilo, milo, sveCe, vazelina, loSčilo (biks) različne dišave kakor vse drugo Špecerijsko blago vedno v zalogi na debelo in 752 na drobno po namlžjih dnevnih cenah pri tvrditi gpgpg IVAN PERDflN v Ljubljani. St 2481. S89 Razglas. Mestna klavnica v LJnblUn! potreba]* za tekočo leto 1920 okoli 30 vagonov ledn. Toiadevne ponudbe naj podjetniki vlagajo do 15. svečana 1920 pri mestnem magistratu ( gospodarski urad). Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. februarja 1920.___________________ Eomi*i]a „BALKAN14 LJubljana, nudi vetjo množino w rozinf cvebi rožlčev In kave po nizkih cenah. Prodaja se samo na debelo.________ Kristalna soda. Radi doslih surovin se prične 2 odpošiljatvijo kristalne sode v prt* bližno desetih dneh. Blagohotne naročbe na tvornico mila in sode IGNAC FOCK v Kranju. Ribje olje = pristno norveško je sveže došlo. , Drogerija .SANfTAS1 Celje, Za 1—riUU del odsoverM VakaUa Kopitar.