Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
.   	, i |t T |-nirirTTTrin1ginmTriMmrT,TMwwwTBMrMHm«wm«Mwrnrr,~M",”l,'"n"irTr'rrwTT^	iMrMrKiiaii-iiiiBMm^.iBP^g!^	11 ^»rarjiMM—■
Leto XI. - Štev. 49	Gorica	-	četrtek	3.	decembra	1959	-	Trst	Posamezna	številka L 30
Poslednje slovo od marksizma
Evropa na pol preklana?
Bad Godesberg, november. Nemški socialisti, zbrani na izrednem kongresu v tem doslej malo znanem nemškem mestecu z namenom, da pripravijo nov strankin program, so dokončno dali slovo Marxu in njegovim zmotnim naukom, ki so se v stvarnem življenju izkazali za neresnične in neuresničljive. Opustili so vsa stara in že stokrat izrabljena gesla o razrednem boju, socializaciji proizvajalnih sredstev ter jih nadomestili z novimi bolj naprednimi ter moderni stvarnosti bolj odgovarjajočimi, kakor so svobodna pobuda, svobodna konkurenca ter svobodna izbira dobrin. Podržavljenje proizvodnih sredstev dopuščajo samo v izjemnih slučajih kot vzpodbudo k tekmovanju ter v boju proti monopolom.
SOCIALIZEM IN VERA
Nemški socialdemokrati so na zadnjem kongresu odločno pretrgali tudi z nazadnjaško in zastarelo marksistično ideologijo, ki hoče veljati za znanstveno in nezmotljivo, ter se popolnoma prilagodili novim razmeram. Zavrnili so ne samo njene zgrešene gospodarske osnove o nujnem podržavljenju vseh sredstev ter o nujnem razrednem boju, ampak tudi njene filozofske osnove glede religije. V novem programu stoji zapisano, da socializem, kakršnega oni zagovarjajo, ni nadomestek za vero, kakor se je nekoč trdilo in hotelo, da bi bilo. Demokratični socializem — je v novem programu rečeno — spoštuje vsa verstva ter ima svoje korenine v krščanski morali, humanizmu ter klasični filozofiji.
Do teh zaključkov so prišli nemški socialni demokratje, deloma po vzgledu angleških laburistov in avstrijskih sociali-' stov, deloma pa iz lastnih izkušenj.
MARN MED STARO ŠARO
Če prebiramo novi program nemških socialistov, bomo v njem zaman iskali ime Marxa. Nasprotno, zdi se nam, da imamo v rokah kak priročnik o svobodnem gospodarstvu. Vse mednarodne in notranje probleme gledajo sedaj v čisto novi luči ter nič več v smislu razrednega boja. Tržno gospodarstvo so sprejeli kot eno temeljnih načel, kakor tudi pravico zasebne lastnine tudi do produkcijskih sredstev. Še več: postali so odločni zagovorniki privatne lastnine ter negujejo željo, da bi vsak Nemec postal majhen kapitalist.
O dirigiranem gospodarstvu je ostalo le nekaj formalnih besed, kot poslednji streli umikajoče se vojske, kakor se je nekdo izrazil.
Marxove teorije o postopnem obuboža-nju delavskega sloja zaradi osredotočenja bogastva v rokah nekaj kapitalistov, so dejstva postavila popolnoma na laž in to zlasti v Nemčiji. — Kot znano so po zadnji vojni uničeno Nemčijo razdelili na dva dela: v vzhodno in zahodno. V Vzhodni Nemčiji so vpeljali komunistični sistem, v Zahodni pa demokratični sistem. Leta 1945 sta oba dela bila v enakem položaju, razrušena in razdejana. Zahodna Nemčija je po zaslugi svobodne pobude in konkurence dosegla blagostanje, ki je eno najvišjih v Evropi in ki ga poznamo pod imenom »nemški čudež«, medtem ko Vzhodna Nemčija ni dosegla še niti predvojnega nivoja.
PREŽIVELI NAUK
Po vsem tem lahko mirne duše rečemo, da se je marksizem kot gospodarsko-so-cialni in filozofski nauk preživel. Z njim ni moč več zaslepljevati ljudskih množic. Župan iz Bremena se je o njem ta-kole izrazil: »Kljub nekemu napredku na socialnem področju živi doktrinarni in filozofski komunizem še vedno vklenjen v življenjske pogoje leta 1848.« Danes pa smo že skoro v letu 1960!
Danes lahko marksizem presojamo mnogo bolj stvarno kot pred nekaj desetletji in sicer po njegovih sadovih ter v luči novih znanstvenih ugotovitev gospodarskih in socioloških ved. Gospodarska veda
je v zadnjih petdesetih letih toliko napredovala, da je popolnoma ovrgla znanstveni značaj marksizma. Praksa sama v Rusiji in njenih podložniških deželah, kjer so komunisti imeli obilo priložnosti preizkusiti svoje nauke v dejanskem življenju, je najzgovornejši dokaz, da Marxov gospodarski sistem ne drži več.
Tega so se začela zavedati socialistična gibanja v svetu in zlasti v zahodni Evropi. Angleški laburisti, ki so od marksizma ohranili samo izrazoslovje, se po zadnjem porazu na volitvah pripravljajo, da se odkrižajo še te zadnje sence preživele doktrine. V Avstriji so socialisti na vladi v koaliciji s krščanskimi demokrati in to jih je tudi marsikaj izučilo.
SOCIALIZEM BREZ MARXA?
V	Bad Godesbergu pa smo bili priča, kako je nemška socialna demokracija zavalila nagrobni kamen na podržavljenje in dirigirano gospodarstvo in tako spravila Marxa in njegovo sveto pismo v muzej. Stvarnost Marxovih dogem o razvoju družbe in kapitalizma ni potrdila; nemški socialisti niso storili nič drugega, kot da so še pravočasno prisluhnili glasu časa in pregledali temelje, na katerih je slonela njihova zgradba.
Morda bo zanimivo poudariti, da je bila Nemčija domovina Marxa in Engelsa, in sedaj se je zgodilo, da sta oba izgubila domovinsko pravico prav v Nemčiji. Če bo šel razvoj v tej smeri naprej, lahko rečemo, da stoji delavsko gibanje pred važnimi zgodovinskimi preobrati, ki ga bodo osvobodili iluzije kolektivizma ter
Že dolgo ni bila mednarodna razgibanost v takem razmahu, kakor je danes. Tudi pretekli teden je bil zelo pisan v tem smislu, a ne toliko po velikih in hrupnih dogodkih, kakor po malih, a značilnih dogodkih za sedanje razdobje splošnega pričakovanja za dokončni »spopad« štirih velikih pri zeleni mizi.
OBISKI
Zahodni svet je že dober teden do vratu zaposlen s pripravami na sestanek svojih načelnikov, ki bo 19. decembra v Parizu. V Washingtonu pa hite z določitvijo zadnjih podrobnosti za veliko potovanje predsednika Eisenhowerja po Evropi, Aziji in Afriki. Njegov posebni odposlanec Hagerty je v enajstih prestolnicah že vse pripravil in uredil za njegov prihod.
Italijanski ministrski predsednik Segni ter zunanji minister Pella sta v ponedeljek odpotovala na posvetovanje v London. — Pretekli teden so tudi uradno sporočili, da je Sovjetska zveza povabila predsednika republike Gron-chija na obisk in da je ta vabilo sprejel. To so hkrati naznanili v Rimu in Moskvi. Vabilo je ital. predsedniku poslal prezidij Sovjetske zveze. Dan za začetek obiska so določili na 8. januar in bo trajal teden dni. Po sestankih s sovjetskimi prvaki pojde Gron-chi še v Leningrad. Spremljal ga bo zunanji minister Pella.
Nikita Hruščev se ves ta teden mudi v Budimpešti na obisku pri svojem zvestem opričniku Kadar-ju. Po več letih je ta sklical kongres Kom. partije, ki se pa vrši v tipičnem ozračju hladne vojne. Zahodnim časnikarjem ne dovolijo prisostvovati kongresu, enako tudi niso dovolili vstopa v dvorano dopisniku jugoslovanske agencije Tanjug.
Sovjetski prvak št. 2 Mikojan
protikrščanskega materializma, zaradi katerega je in mora biti katoliška Cerkev proti vsakemu marksističnemu komunizmu ali socializmu. Ona ni proti delavskim gibanjem, katera v svojih enciklikah celo priporoča, ampak proti materialističnemu pojmovanju življenja in zgodovine, v duhu katerega hočejo komunisti in nekateri socialisti vzgajati in voditi množice.
Tu nastane vprašanje: Ali je možen socializem brez Marxa?. Socializem, kakršnega zgodovinsko poznamo, je več ali manj vezan na markistično pojmovanje človeka in družbe in kot tak zanikuje človekovo osebnost, oziroma jo popolnoma žrtvuje družbi, kar pa ni v skladu s krščanskimi načeli. Beseda socializem ima še danes ta pomen in prizvok in zato, kdor noče veljati za tradicionalnega socialista, je bolje, da se socialista ne imenuje več. Tako je n. pr. »krščanski socializem« protislovje, ker krščanstvo izključuje socializem, in obratno.
KAKO JE V ITALIJI?
V	Italiji imamo močno socialistično gibanje, toda še vedno je močno zasidrano v marksizmu. Po vseh drugih deželah za-padne Evrope so se socialisti otresli ekstremističnih naukov ter pretrgali s komunizmom. Toda ital. socialisti, ki jih vodi Nenni, so še vedno v polemičnem zadržanju do krščanstva in demokracije ter v tesnem objemu s komunisti. Obnašajo se tako, kot da bi se okrog njih nič ne spremenilo. Morda se niti ne zavedajo, da s tem, da hočejo biti revolucionarni in dosledni, kažejo, da so konservativni in nazadnjaški. Še kako dolgo se bodo vpirali naravnemu razvoju, ki je okrog njih v teku?	A.	T.
je pa bil na obisku v Mehiki, kjer so ga zviti Mehikanci obsipavali z nadležnimi vprašanji, na katera ni maral odgovarjati, ampak se je razburjal kakor Hruščev v ZDA.
Napovedujejo, da bo v kratkem prišel na obisk v Jugoslavijo avstrijski zunanji minister Kreisky.
GOVORI
V Bonnu se je oglasil nemški kancler Adenauer ter v nekem govoru dejal, da ne verjame, da bi se komunizem spremenil. Verjel da bo šele takrat, ko bo Kremelj sprejel nadzorstvo nad splošno razorožitvijo. — On je prepričan, da bo komunizem, kljub pomirjevalnim besedam, nadaljeval s hladno vojno v drugih manj vidnih oblikah, kakor so rovarjenje in podžiganje v notranjosti posameznih držav.
Govoril je tudi jug. predsednik Tito, ki se je zavzel ne za sožitje med bloki, ampak za sožitje med narodi.
KONGRESI
V kratkem presledku smo imeli kar tri državne kongrese evropskih socialnih demokratov. Najprej so v Bad Godesbergu zborovali nemški socialisti, ki so spravili Marxa v ropotarnico.
V nedeljo pa se je v Rimu zaključil kongres italijanskih socialnih demokratov, ki jih vodi Sa-ragat. V bistvu niso povedali nič novega, zavzeli so se za vrsto socialnih preosnov ter potrdili svojo demokratično prepričanje. Združitev z Nennijevimi socialisti je, kakor vse kaže, še daleč.
V Blackpoolu na Angleškem pa so zborovali laburisti, ki po porazu na zadnjih volitvah iščejo novo pot. V glavnem so razpravljali o vzrokih volilnega neuspeha. — V zadnjih desetih letih se je gospodarski in socialni položaj delavstva toliko izboljšal, da se delavci
Pretekli teden se je zgodilo to, česar so se evropski državniki toliko bali in se izogibali na vse mogoče načine: gospodarska razdvojenost Evrope je postala dejstvo. Dne 20. novembra je v Štokholmu na Švedskem sedem evropskih držav z Veliko Britanijo na čelu, ki se niso marale ali mogle pridružiti Skupnemu evropskemu tržišču, ustanovilo na svojo roko Svobodno evropsko trgovinsko področje. Tako imenovanemu Malemu svobodnemu trgovinskemu podrodčju, ki se uradno imenuje E.E.T.A., pripadajo: Vel. Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica m Portugalska.
S tem korakom so omenjene države ter v prvi vrsti Anglija hotele odgovoriti na ustanovitev Svobodnega evropskega tržišča (SET) med šestero državami tako zvane Male Evrope (Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg), ker so se bale, da bi utegnile ostati osamljene ter izključene od vseh u-godnosti, ki jih gospodarska združitev nudi.
Vendar je treba takoj povedati, da pravkar ustanovljeno Področje svobodne izmenjave med štok-holmsko sedmorico držav, za razliko od SET, ne teži k nikaki gospodarski ali kaj šele politični združitvi. Z njim hočejo doseči le
nočejo več smatrati za proletarce, ampak se prištevajo k malomeščanstvu.
V	Strasburgu se je zaključilo zasedanje evropske parlamentarne skupščine, kjer so obravnavali odnose med Skupnim evropskim tržiščem ter pravkar ustanovljenim Malim področjem svobodne menjave. — Sklenili so iti naprej po poti, ki vodi k zedinjenju Evrope.
Dvodnevni kongres Centralnega odbora zveze komunistov Jugoslavije se je zaključil v četrtek 19. novembra. Agencija Tanjug je šele naslednji dan zvečer objavila govor, ki ga je imel maršal Tito ob zaključku kongresa. Iz tega govora je razvidno, kako je Tito silno nezadovoljen z vodstvom komunistične stranke.
Tito je pozval partijce k večji disciplini in večji previdnosti predvsem v ekonomskih poslih s tujci. Obsodil je »liberalizem« komunističnega vodstva v odnosu s tujino. Povedal je, da so visoke komunistične oblasti, ki imajo važna mesta na ekonomskem polju, izdale tujcem celo vrsto političnih tajnosti, zaradi katerih so v drugih deželah izrekli hude obsodbe in grajo na račun Jugoslavije. Tako zadržanje, je poudaril jugoslovanski predsednik, je nevredno za komunista, ker škodi državi in tak komunist ne samo da zapade disciplinskim ukorom, temveč zasluži, da pride pred porotno sodišče. (V zadnjem času so v Jugoslaviji zaprli veliko število oseb in nihče ne ve zakaj). Maršal Tito je poleg številnih prekrškov partijske discipline obsodil tudi »netaktno zadržanje napram delavcem« ter zagrozil, da bo nastopil z vso strogostjo proti takim prekrškom. Nadalje je Tito nastopil proti tistim osebam, ki se z nekontrolirano kritiko in govoričenjem pritožujejo »in s tem uničujejo avtoriteto ter prestiž par-
sprostitev medsebojne trgovine in v ta namen hočejo postopno odpraviti medsebojne ovire, obstoječe v carinskih pristojbinah ter v uvoznih deležih (kontingentih).
Tudi članice SET so se obvezale odpraviti medsebojne omejitve v trgovini, toda njihov končni cilj je s podobnimi ukrepi samo pripraviti pot za poznejšo politično zvezo med njimi. — S tem pa se ni strinjala Velika Britanija in je zato sedaj organizirala po svojih zamislih lastno skupino držav. To je tudi glavna razlika med Skupnim evropskim tržiščem ter pravkar ustanovljenim Področjem svobodne menjave.
Kljub temu so v Strasburgu članice Skupnega tržišča sklenile iti nasproti štokholmski sedmorici ter sklenile, da bodo carinske o-lajšave raztegnile tudi na druge evropske države. Izrazile so se tudi za čimprejšnji sporazum med »šestorico« in »sedmorico«, ker ne želijo, da bi se Evropa razklala na dva dela.
Hude poplave v južni Italiji
V	preteklem tednu so hude poplave zajele Kalabrijo ter deželo okrog Matere in Potenze. Zahtevale so 5 smrtnih žrtev in več ranjenih. Na tisoče hektarjev zemlje je poplavljenih, železniške in cestne zveze pretrgane. Mnogo ljudi, ki jih je voda presenetila, so rešili s helikopterji. Porušilo se je več hiš in na mnogih mestih so se odprla globoka brezna. Vlada skuša na vse načine pomagati tako hudo prizadetemu prebivalstvu, gkoda je neprecenljiva.
Zamenjava avtomobilskih motorjev
Tovarna Fiat bo s prihodnjim letom začela z izdelavo motorjev za zamenjavo pri starih avtomobilih. Po novem zakonu ni namreč potrebno, da imajo motorji svoje številke. Zamenjavo motorjev bodo opravljale Fiatove podružnice. Taki motorji bodo stali približno 120.000 lir, pozneje pa še manj, ko jih bodo izdelovali na tekočem traku. Ker je dober motor pri avtomobilu vse, se bo marsikdo poslužil te ugodnosti.
tije v očeh nepartijcev«. Pritožbe so dovoljene le na sestankih, tam naj bi vsak povedal, kaj ga teži in vprašal za svet.
»Ko večina centralnega komiteja dokončno nekaj odobri, se mora to tudi izvesti. Kdor ne spoštuje odločb centralnega komiteja, ne more biti njegov član. članom je sicer dovoljeno soglašati ali ne soglašati s predlogi komiteja, toda, ko je enkrat predlog sprejet, se morajo ukloniti volji večin.«
»Imam vtis,« je nadaljeval Tito, »da sedijo v Centralnem komiteju le poslovni ljudje in ne komunisti. Sindikati so mi izročili dolgo poročilo o izvršenih pogreških, ki pa še nikakor ni popolno. Silno sem razočaran nad člani komiteja. Nič niso napravili, da bi zacelili rane, zato je ogorčenje delavskega sloja napram njim opravičljivo.«
Tito ni poklical na odgovor posameznih članov, temveč je obsodil vse vodstvo ter njemu pripisal vse pogreške, ki so bili izvršeni na škodo ekonomskega stanja
Poliomelitis v Italiji
Letos so v Italiji cepili nad 6 milijonov otrok, to je 4 milijone več kakor lani. Zato je tudi bolezen v primeri z lanskim letom nazadovala in sicer od 8.198 na 3.884 obolenj. Le v tržaški občini so letos zaznamovali 32 obolenj to je 24 več kot lani.
Razgibana politična dejavnost
OSTRA TITOVA KRITIKA
komunističnim voditeljem
Stran 2
KATOLIŠKI GLAS
Leto XI. - Štev. 49
NAS	TEDEN
6.12. nedelja, 2. adv.: sv. Miklavž, šk., sp.
7.12. ponedeljek; sv. Ambrozij, šk., c. uč.
8.12. torek: Brezmadežna, zapov. praznik, prejšnji dan strog post
9.12. sreda: sv. Valerija, muč.; sv. Magdalena Postel. dev.
10.12. četrtek: Loretska Mati božja
11.12. petek: sv. Damaz, papež
12.12. sobota: sv. Aleksander, m.
SV. MAGDALENA POSTF.L (1757-1864) Francozinja. Cas, v katerem je živela, je bil težak, nemiren; to je bil čas pred francosko revolucijo, čas francoske revolucije in čas po nji. Vendar je v tem tako razburkanem času vršila odlično apostolsko delo, zavzela se je namreč za uboge in zavržene deklice. Ustanovila je v ta namen cerkveno žensko družbo, ki jo je potrdila sv. stolica.
Iz dobre krščanske družine, je živela
do 18. leta v katoliškem vzgojnem zavodu: Ko se je vrnila domov, je začela zbirati v domači hiši uboge deklice. Ko je izbruhnila revolucija, je morala za nekaj let prekiniti to karitativno delo. Vendar je takoj, ko so se razmere le nekoliko pomirile, nadaljevala s svojim delom in pridobila še več istomislečih mladenk in Z njimi ustanovila imenovano družbo.
Bog ji je dal dolgo življenje. Učakala je devetdeset let. Kako ogromen tovor zaslu-Ženja jo je spremljal v nebesa!
Podobno nalogo, vzgajati uboge deklice in dečke, imajo med Slovenci Šolske sestre sv. Frančiška. V Gorici vodijo Siro-tišče, v Trstu in še tu in tam imajo podobne zavode.
Dekle, ki si na razpotju svojega življenja, ko si voliš stan, misli na cilj svojega življenja, pa tudi na račun pred božjim sodnikom. Morda se boš odločila za požrtvovalno delo ljubezni.
2. adventna nedelja
Cel advent je ena sama priprava na Božič, to je na Jezusov rojstni dan, ki je najlepši praznik v letu. Poustvarja, obnavlja in predstavlja nam dobo starega veka, ko je človeštvo nestrpno hrepenelo po obljubljenem Odrešeniku. Zlasti pravični ljudje so komaj čakali, da pride. In končno je res prišel v naš večni blagor. Ko bomo v nebesih nepopisno srečni in do viška blaženi, takrat bomo do dna spoznali in živo občutili brezmejno in neizrekljivo božjo dobroto, ki nam jo je izkazal ljubi Jezus s svojim tolažilnim prihodom, s svojim skrivnostnim učlovečenjem in odrešelnim delom. Z Jezusom je prisvetilo in posijalo v človeško temo veličastno in težko zaželeno božje Sonce, ki je postalo vir novega življenja, nebeške milosti in nesmrtne blaženosti. Zasijala je tista neskončna, čudovita in nadnaravna Luč, ki je vsakemu zemljanu nujno potrebna in nadvse blagodejna.
Za Jude Zveličar še ni prišel. Oni Ga še vedno čakajo. Čakali Ga bodo do sodnega dne, ko se vnovič vrne. Za nas katoličane pa je že prišel, opravil svoje odrešilno poslanstvo in se že vrnil nazaj v nebesa. Tako namreč poroča sv. pismo, tako trdi ustno izročilo, tako potrjuje poganska zgodovina, tako neomajno veruje in uči nezmotljiva sv. Cerkev. — Ko je sv. Janez Krstnik po svojih učencih vprašal Jezusa, ali je On napovedani in pričakovani Odrešenik ali ne, je prejel pritrdilni odgovor.
Jezus je bil zares obljubljeni Mesija, ki je s številnimi čudeži in nadčloveškimi govori dokazal in izpričal svoj nebeški izvor, svojo božjo naravo in moč in svoje božje poslanstvo. Kristusovi sodniki so se lahko vsak dan znova prepričali o resničnosti njegovih besed in naše vere. Videli so učlovečenega Boga, otipali njegovo nedvomno in preveč očitno resničnost, poslušali njegove nebeške govore in nauke in bili priče ter očividci izrednih čudežev. Potemtakem so popolnoma zmotne, zgrešene, docela izmišljene in zlagane vse tiste domneve, ki trdijo, da Jezusa Kristusa nikdar ni bilo na zemlji, da je to izmišljena oseba, ali da je bil to navaden človek, poveličan v domišljiji njegovih učencev, ali da je njegov lik in osebnost le plod človeške naivnosti in domišljije, ali da je bil On prebrisan čarovnik ali nadpovprečen človek, sposobnejši od drugih, ali celo goljuf, slepar in zapeljivec ljudstva itd. — Vse take in podobne trditve so izum hudega duha, so neresnične in neutemeljene, ker so v popolnem nasprotju z našo nezmotljivo in stoprocentno gotovo vero ter z neizpodbitno zgodovinsko resnico. Zatorej so in ostanejo nedopustna, nevzdržna in goro-stasna laž in sleparija.
Zmagoslavna resnica je pa ta, da je Jezus Kristus učlovečeni božji Sin, ki je poln ljubezni prišel na svet v naše odrešenje in v naše večno zveličanje. Verujmo trdno Vanj, zaupajmo v Njega in ljubimo Ga z vsem srcem! Vračajmo ljubezen za ljubezen!
življenja
*: J 3 S
imis
Številni poklici
Od oktobra lanskega leta do letošnjega oktobra je bilo v filadelfijski nadškofiji v Severni Ameriki zaznamovanih 722 duhovniških ali redovniških poklicev: 345 se jih je odločilo za duhovnike ali redovnike, 377 deklet pa se je odločilo za redovno življenje v raznih kongregacijah. Večina duhovniških ali redovniških poklicev prihaja iz katoliških šol. V zadnjih šestih letih je dala nadškofija Filadelfija 3.603 verske poklice.
Odgovornost staršev
V	škofiji Rochester v Združenih državah se je vršil 10. kongres Bratovščine krščanskega nauka, na katerem je govoril tudi krajevni škof in poudaril, da je pouk krščanskega nauka neobhodno potreben, če hočemo mladino obvarovati poti v zločinstvo. Trenutno strašno stanje mladinske delinkvence bi bilo preprečeno, če bi starši vedno poslušali opomine Cerkve. Tako pa imamo danes rod mladine, vzgojen v nepoznanju Boga, njegovega zakona, njegovih zapovedi in jasno tudi brez poznanja sredstev milosti, ki so zakramenti.
Priljubljeni nadškof
Samo štiri leta je bil nadškof v mestu Caracas msgr. Rafael Agnazio Arias Blanco, ki je bil žrtev avtomobilske nesreče skupno s škofom mesta Barcelone v Venezueli, pa je naredil veliko in užival izredno velik ugled. Ni pretresla samo njegova tragična smrt vseh vernikov, marveč je žalost napolnila srce vsem, ki so poznali njegova socialna načela, njegovo priza-
devanje za porast duhovniških poklicev, za njegove načrte v bodočnosti, predvsem na šolskem področju. V kratki dobi njegovega škofovanja je bilo ustanovljenih 14 novih zavodov za fante, dočim se je število dekliških zavodov dvignilo od 17 na 59. Vlada je odredila ob priliki njegove smrti tri dni narodnega žalovanja, odpovedane so bile vse predstave in zabavne prireditve, vse socialne struje so bile edine v sodbi, da je umrl eden najbolj priljubljenih škofov in ljubiteljev preprostega ljudstva.
Nemški misijonarji
Po svetu v misijonskih deželah deluje
11.000	nemških misijonarjev, je izjavil voditelj papeških misijonskih družb po Nemčiji, msgr. Mind. Povedal je tudi, da so nemški katoličani darovali za misijone in dali sv. očetu za misijonske namene vsoto 8 milijonov in pol nemških mark. V tej vsoti pa ni vključena nabirka misijonske organizacije Svetega Detinstva.
V	Miinchenu so v skrbeh za prenočišča
Ob letošnjem, svojem shodu v Miinchenu so bili protestanti deležni velikega gostoljubja od strani katoličanov. Zato so protestanti nedavno pozvali vse svoje vernike, naj bodo tudi oni velikodušni ob priliki prihodnjega mednarodnega evharističnega kongresa in naj dajo na razpolago stanovanja za tujce, ki bodo tiste dni prišli v bavarsko prestolnico. Predvidevati je veliko pomanjkanje stanovanj, ker niso pričakovali tolikega odziva od vseh strani katoliškega sveta za udeležbo na kongresu.
Kakor vsako leto, tako je tudi letos univ. profesor dr. Ivan Ahčin sestavil na podlagi referatov, ki so jih imeli na sedmem slovenskem socialnem dnevu univ. prof. dr. Ignacij Lenček, gospa Ana Kraljeva in gospa Marjana Marnova, resolucije, ki se glase takole:
1. Dostojanstvo žene. Po krščanskem pojmovanju, ki se opira na božje razodetje, je žena v enaki stopnji človek kakor mož. Oba sta enako ustvarjena po božji podobi. Zato sta si enaka v najglobljem človekovem dostojanstvu — bogopo-dobnosti. Imata enako bitno vrednost. V najvišjem ni razlike med možem in ženo.
Vsak nazor, ki gleda na ženo kot na bistveno manjvredno bitje od moškega, ki ženo podcenjuje in zaničuje, ji odreka pravico do osebne svobode ter ji odmerja položaj absolutno odvisnega bitja v družbi, je treba odločno odklanjati kot nekr-ščanski in nezdružljiv s krščansko družbeno kulturo.
2. Naravni poklic žene je materinstvo. Žena je možu enakovredna in enakopravna. Je oseba kakor mož, vendar pa na drug način. Po svoji duševni in telesni naravi je poklicana, da je nositeljica in rodnica novega življenja in kot moževa tovarišica in pomočnica graditeljica družinske skupnosti. Naravni, od Boga zamišljeni poklic žene je materinstvo. To je njena odlika in njena veličina.
Zena, ki materinstvo prezira, se ga sramuje, ki ga ima za nekaj ponižujočega, zgolj za breme ali pravo suženjstvo, ki ga odklanja iz strahu pred žrtvami, nima pojma o vrednosti in dostojanstvu materinstva, je zelo daleč od krščanskega pojmovanja žene, je zatajila in zamorila svojo žensko in socialno naravo in to pod vplivom nekrščanske sebične materialistične miselnosti, ki je naravnana zgolj na uživanje.
3. Tudi duhovno materinstvo je naravno.
Naravno pa je tudi duhovno materinstvo, kateremu se morejo posvetiti z največjim pridom In polnim razvojem plemenite ženskosti tiste žene, ki se prostovoljno odrečejo telesnemu materinstvu ali pa pod silo razmer ostanejo neporočene.
V sodobni materializirani družbi je duhovno materinstvo posebne važnosti. Vsako delo na karitativnem, vzgojnem in socialnem področju je za ženo izraz pravega materinstva, ki se more bogato razviti v dobro žene same in njene okolice.
4. Umerjeni in pretirani feminizem. Ob sodelovanju krščanskih žena je sodobno žensko gibanje vsaj v naprednih državah doseglo vse zahtevane pravice. Kar še
llllillllllllUlllllllllllllltllllllllllllllllllltllillllllHIDINIllltlUllllllllllllllIllIlinlllllll
Pripravljalni odbor, odsek za stanovanja predvideva, da bo moral vzeti za kongresne dni v najem vsa razpoložljiva stanovanja v razdalji tudi do 60 kilometrov od Miin-chena.
Za novo kitajsko univerzo
Pred kratkim se je mudil v Rimu nadškof iz Nanchina msgr. Pavel Yu Pin v zadevi ponovne ustanovitve katoliške univerze za Kitajce. Kitajska katoliška univerza je bila ustanovljena leta 1925 v Pekingu, a je prenehala leta 1953 ob prihodu komunistov na vlado, dočim so bili profesorji prisiljeni zapustiti Kitajsko. Dne 3. novembra letos pa je poseben dekret Kongregacije za širjenje vere obnovil to univerzo v Tajpehu na Formozi in bo imela deset fakultet. Tudi sveti oče je ustanovo podprl z velikodušnim darom.
Nove fotografije sv. Male Terezike
V arhivu karmeličanskega samostana v Lisieuxu so odkrili 35 negativnih iotogra-fijskih posnetkov svete Terezije Deteta Jezusa. Kakor poroča katoliški dnevnik »La Croix«, prikazujejo fotografije vse drugačen izraz svetnice, kakor smo ga bili vajeni gledati na podobah. Nič sladkobnega ni na njenem obrazu, marveč resnični izraz trpljenja in bolečin, ki jih je svetnica trpela. Fotografije je naredila njena sestra Celina, tudi karmeličanka, ki je umrla letošnjo pomlad, zadnja od treh sester družine Martin, ki so postale redovnice v Kar-melu.
Svetišče Japonskih mučencev
Na kraju, kjer so bili mučeni japonski mučenci v Nagasaki, bodo zgradili posebno spominsko svetišče, za katerega so dale dovoljenje tudi krajevne oblasti. Pobudo za to delo je dal jezuitski provin-cial p. Peter Arrupe. Na kraju mučeništva je danes javen park, v njem bodo postavili kapelo, poseben spomenik mučencem, in ustanovili posebno središče za študij zgodovine krščanstva na Japonskem.
mnogokje primanjkuje, je dejstvo, da delavka za isto delo in za delo, ki donaša isti dobiček, ni enako plačana kot je plačano moško delo.
Odklanjamo pa pretirani feminizem, ki postavlja ženo ob moža na vseh področjih, tekmovalko v vseh poklicih. Pretirano žensko gibanje pozablja, da žena ni mož. Žena je sicer enakopravna in enakovredna možu v svojem dostojanstvu, ni pa njemu enaka. Njeno glavno poslanstvo je materinstvo. Zato tudi delo na kateremkoli kulturnem področju (v znanosti, u-metnosti), športu itd. ne sme biti po svojem načinu in usmerjenosti takšne narave, da bi oviralo ženo pri njenih materinskih dolžnostih, neporočenim pa ubijalo njihovo ženskost.
5.	Poslanstvo slovenske žene v izseljenstvu. Poslanstvo slovenske žene v izseljenstvu je mnogo težje, kakor je bilo nekoč v rednih razmerah v domovini. Najprej je družinsko življenje v izseljenstvu mnogo bolj ogroženo kot je bilo doma zaradi splošnega okolja, delovnih pogojev, stanovanjskih in socialnih razmer, ki so vzrok, da so medsebojni odnosi med zakonci marsikje tako daleč razrahljani, da se izgublja družinska enotnost. Potem je vzgoja otrok zaradi pomanjkanja očetove prisotnosti in velikokrat tudi materine odsotnosti, ki gre za zaslužkom izven doma, mno-
gokje tako pomanjkljiva, da o njej skoraj ni mogoče govoriti zlasti še spričo kvarnega vpliva ceste, kateremu je otrok brez resnega nadzorstva izpostavljen.
Ob teh ugotovitvah vidi sedmi slov. socialni dan resno nevarnost zlasti za versko in narodno vzgojo slovenskih otrok, ki naj bi bila poglavitna naloga slovenske žene v izseljenstvu, kajti od nje sta od-visnh obstoj in rast slovenskega življa v zamejstvu.
Sedmi slov. socialni dan zato nujno priporoča, naj bi poročene žene in matere — če le mogoče — ne odhajale na delo izven doma, ampak posvečale čim več časa prvi in najvažnejši nalogi materinstva, to je vzgoji otrok.
Dalje je želeti, da bi se tudi za slovenska dekleta, ki mislijo na zakon, uvedli pripravljalni tečaji, kakor jih imajo po nekaterih evropskih deželah in tudi v Argentini, na katerih sodelujejo poleg duhovnika še psiholog, zdravnik, gospodarski strokovnjak in starejši zakonski par.
Končno izreka sedmi slovenski socialni dan polno priznanje in toplo zahvalo vsem tistim, ki v okviru naše izseljenske skupnosti z največjimi osebnimi žrtvami pripravljajo, poučujejo in vzdržujejo tečaje za slovensko mladino, da bi bila vzgojena v zvestobi Bogu in svojemu slovenskemu narodu.
Mestni misijon
v Gori
Prihodnjo soboto 5. decembra zvečer ob 8. uri se začne v goriški stolni cerkvi sv. misijon za vse slovenske vernike v Gorici. Misijon bodo vodili očetje lazaristi.
Vrši pa se v spomin na 500-letni-co, odkar je bila ustanovljena župnija v cerkvi sv.
Hilarija in Taci-jana, to je v današnji stolnici.
Misijon bo trajal en teden, od sobote 5. dec. do nedelje 13. dec., ko bo zaključek popoldne ob 3,30.
Govori bodo vsak dan pri maši ob 6h, nato ob 4h popoldne in ob 8h zvečer. Poleg tega bodo še razni stanovski govori, kakor je razvidno iz programa, ki so ga preteklo nedeljo delili pri vseh slovenskih mašah v Gorici.
Tu vabimo še okoliške Slovence, da se sv. misijona udeležijo,
saj v neposredni goriški okolici Že dolgo ni bilo neb enega misijona.
VODSTVO MISIJONA
PRED MESECEM KATOLIŠKEGA TISKA
Za slovenski katoliški tisk
»Tisk je podoben krvnemu sistemu: če je obtok dober, dobi tisk močan in uspešen vpliv, če pa je reven, je obsojen na izčrpanje in skorajšnje umiranje. Oživeti obtok in ne samo notranjo kvaliteto — je problem vsega katoliškega tiska po svetu.« Tako pravi Paul Bussard, urednik mesečnika Catholic Digest.
Te besede veljajo tudi za nas slovenske katoličane na Gorišketn in Tržaškem. Kakor posvečajo vsi katoličani po vsem svetu velike napore in žrtve svojemu tisku, tako moramo storiti tudi mi. Najprej se moramo vsi zavedati in se osebno prepričati, da obstaja to vprašanje, ki naj ne bo le vprašanje nekaterih, temveč vseh dobro mislečih Slovencev, predvsem pa naših družin.
Slovenski duhovniki na Goriškem in Tržaškem smo določili, in to že od decembra 1955, en mesec v letu, ki naj bo posvečen temu problemu, le po prvem poskusu je ,bilo takoj opaziti dober uspeh. Zato smo sklenili ponavljati to vsako teto, in sicer v mesecu januarju, seveda s privoljenjem in podporo obeh naših ordinarijev.
Slovenski katoličani na Primorskem imamo svoje časopise, skrbeti moramo vsi, da 'jih bomo vedno bolj zboljševali in širili.
Slovenska javnost naj se zaveda, da predstavljamo slovenski katoličani tudi na tem polju moč. Da je to res, nam neštetokrat in na razne načine dokazujejo ravno naši nasprotniki.
Slovenski katoliški tisk živi izključno samo iz našega dela in prizadevanja ‘n je zato v vsem le od nas odvisen; seveda imajo pri tem največjo zaslugo, to se pran največje breme, duhovniki sami.
Naj postane ta problem skrb vseh. V tem duhu pripravljajmo mesec katoliškega tiska, ki bo v januarju.
elo XI. - Štev. 49
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
„Kdo seje 1juljko?“
Pod tem naslovom je v prete-lem tednu izšel časopisni napad a slovenske občinske in deželne vetovalce Tržaškega ozemlja, ki o ob petletnici italijanske uprave »ostali načelniku vlade skuptio pomenico. Ta napad prav po imeli velja slovenskemu občinskemu vetovalcu g. dr. Agnelettu, ki je il izvoljen na naši skupni »Slo-inski listi«. Demokratične svobo-čine, ki nam jih je pridobila pre-ekla vojna, nam dopuščajo izja-'o, da se s tem napadom ne strinjamo.
V tisti spomenici se našteva, če-a italijanska uprava še ni izvr-ila izmed sprejetih obveznosti, ki ih vsebuje londonskemu memo-'andumu dodan manjšinski stalit. Da ne bi imela javnost vtisa, la je dr. Agneletto podpisal tisto pomenico proti volji političnih kupiti, ki so predložile njegovo
Kako je s tržaškim gospodarstvom ?
Že pet let se delajo veliki načrti, tako končno urediti tržaško gospodar-tvo ter ga postaviti na solidne osnove, ^eščaki sestavljajo načrte, v Rim se tošiljajo spomenice, potujejo delegaci-e, Trst obiskujejo ministri in državni todtajniki, ki poslušajo naše pozdravne [ovore ter razodevajo vladne namene, (edno izjavljajo, da je Trst vladi še K>sebno pri srcu. Ali pa je kak znak, la se bo kaj spremenilo?
Dne 22. novembra so bile po šestnajst-etnem upravljanju Delavskih zadrug to vladnih nameščencih volitve novih »pravnikov in nadzornikov. Kot znano, so italijanske stranke propadle; zrna-kali so levičarji. Dejansko se položaj pe bo spremenil, ker bodo v upravnem Mboru še vedno štirje zastopniki tržaške občine, province, prefekture in Hanca Nazionale del Lavoro. Italijanske stranke imajo dva odbornika, levičarji štiri. Toda volitve pomenijo za iosedanje gospodarje hud moralen po-taz. Krivi so ga sami. Že dejstvo, da »stanejo pri upravi štirje neizvoljeni lastopniki, je zmanjšalo volilno udeležbo. Volivcem so se zdele volitve od-Več, ker bi nič ne spremenile. Volilo Se je na enem samem volišču, kot bi bilo v načrtu dosedanjih upravnikov, Zmanjšati volilno udčležbo. — Tudi si-eer zgubljajo Delavske zadruge zani-ftianje konsumentov. Marsikak zaseben obrat nudi nižje cene in boljšo postrežbo.
Ko se je mudil v Trstu minister za državne udeležbe Ferrari-Aggradi, so tau predložili načrte za modernizacijo Skedenjske železarne ILVA. Minister je Izjavil, da je v načrtu preureditev dveh drugih železarn in zgraditev ene nove
V notranjosti države, škedenjsko pa bodo zaprli in proučujejo načrt, kako bi preusmerili proizvodnjo podjetja. Ta Odgovor je zelo razočaral tržaške gospodarske kroge.
Da bo mera polna, je prišla v preteklem tednu uradna in končna odločitev, da bodo preložili iz Trsta v Milan generalno ravnateljstvo žaveljske Čistilnice »Aquila«.
kandidaturo na »Slovenski listi«, je treba povedati, da po pazljivem študiju te spomenice ni najti ničesar, kar bi mogle omejene politične skupine osporavati.
Zato se zdijo neopravičeni o-čitki o »nesramni predrznosti«
( »sfacciato coraggio« ), »umetnem povzročanju nemira« (»mantenere artificiosamente uno stato d’in-quietudine«), »krivdi, ako se obe narodni skupini ne sporazumeta«
( »sono responsabili se il solco fra le due parti non si colma«). Že pod fašizmom so očitali našim narodnim voditeljem, da ljudstvu ni mar, kar voditelji govore, ter da želi živeti v miru z večinskim narodom. Fašizem si je usvajal izključno pravico, govoriti v imenu slovenskega prebivalstva, ter je imenoval pobornike zatirane manjšine »mestatori« in podobno. To je bil fašizem. Danes pa je demokracija, naši občinski in deželni svetovalci so bili pravilno izvoljeni, zato jim nihče ne more osporavati pravice, braniti našo manjšino.
V manjšinskem statutu se izrecno določa, da se ne sme spreminjati etnični značaj našega ozemlja. Kako pa je v resnici, beremo, lahko v italijanskih listih. Uporabljajo se ogromne državne podpore za ustanavljanje številnih novih naselbin italijanskega prebivalstva na zemljiščih, kjer je bilo prej slovensko prebivalstvo. V teku časa se lahko zgodi, da bo na ta način postal manjšinski statut odveč, ker bo slovenski živelj u-tonil v italijanskem morju. Morda bo kaka priložnost, da bomo pokazali upravičenost tudi drugih točk spomenice.
Ali pa je mogoče sploh tajiti veljavo londonskega sporazuma? (»il Memorandum al quale non ci sentiamo di dare valore«). Toda prav ta memorandum je privedel v Trst italijansko upravo. Tajiti veljavo te mednarodne pogodbe se pravi tajiti legalno bazo nove uprave, ki jo uvaja. S tem je tudi upravičena zahteva, da memorandum postane državni zakon in se objavi tako, kot se ob-
javljajo drugi državni zakoni.
Kaj pa fojbe, tri sto tisoč italijanskih izgnancev, ki so ušli pred Titovim komunizmom? Niso samo Italijani žrtve fojb in Titovega režima. Ogromno število slovenskih duhovnikov, katoliških mož, žena, fantov in deklet je bilo ubitih, mučenih ali pa so zbežali in morali vse zapustiti in večina teh Žrtev ne bo dobila nikoli nikake odškodnine, v novi domovini nimajo nikakih posebnih pravic ter so kot tujci povsod zapostavljeni, ako se niso prijavili kot prostovoljci za Korejo ali drugam. In tisti Slovenci, ki so ostali živi pod novim režimom, morajo prenašati teptanje demokratičnih svoboščin komunističnega režima. Ali bi bilo potem upravičeno, odrekati svoboščine tisti peščici Slovencev, ki živijo od nekdaj na ozemlju izven današnje Jugoslavije, in jim sploh odrekati pravico, na demokratičen način predlagati načelniku vlade svoje predloge na podlagi podpisane mednarodne pogodbe?
Res je to, da gradi italijanska vlada komunistom veliko palačo, ki bi morala biti last vseh Slovencev, ne samo komunistov. Dr. A-gneletto in drugi demokratični Slovenci smo proti tej krivici že mnogokrat protestirali in vlada za naše proteste dobro ve. V Beogradu bi bil vsak tak protest odveč, ker ondi so ta dar komunistom samo hvaležno sprejeli.
Ali je res tedaj dr. Agneletto tisti, ki seje ljuljko? Zdi se, da ne. Njegovi volivci smo mnenja, da je samo storil svojo dolžnost.
Novi doktor
Dne 18. novembra 1.1. je na državni rimski univerzi promoviral za doktorja prava z najvišjo oceno in pohvalo msgr. dr. Maksimiljan Jezernik. Prej je že imel doktorat iz filozofije in misijonologije. Novi doktor je profesor filozofije in prorektor na papeški univerzi »Propaganda Fide«. Delavnemu doktorju, ki je našel poleg svojega poklicnega dela še čas za študij prava, iskreno čestitamo.
Msgr. dr. M. Jezernik je po rodu iz mariborske škofije.
Rimski mozaiki pri Pulju
Med kopanjem temeljev za neko tovarno pri Pulju so odkrili zanimive mozaike iz rimskih časov.
f';«		tm
bm	FILM	na
em		m
Umetnost ali špekulacija?
Pred enim mesecem so se mudili v Trstu razni filmski režiserji z namenom, da bi dobili nove filmske igralce, vzete takorekoč s ceste, torej diletante. To se v Italiji večkrat dogaja. Zlasti se poslužuje takih nepoklicnih igralcev znani filmski režiser Vittorio De Sica. Na prvi videz bi se zdelo, da je to neka špekulacija; kajti s tem, da uporabljajo režiserji in producenti take igralce, ki nimajo velikih finančnih zahtev, sami dosti zaslužijo. Ce bi namreč za svoje filme najeli poklicne igralce, bi ti zahtevali velike vsote (o tem ni dvoma!). Igralci-diletantje pa se zado-volijo z malimi vsotami, le da tudi oni okusijo za nekaj časa slavo filmskega platna.
V Italiji imamo cel kup filmov, v katerih nastopajo neznani igralci-diletantje. Klasičen primer takega filma je De Sicov »Tatovi koles«. Poleg njega bi lahko našteli še mnogo drugih. Vendar se ne bomo tu spuščali v nobeno statistiko, saj to nikogar pravzaprav ne zanima. Zanima nas le problem kot tak, zato se hočemo ustaviti pri njem.
Skoro vsakdo je videl in se verjetno še spominja španskega filma »Marcellino pan y vino«. Mali in veliki smo bili ganjeni od čiste otroške nedolžnosti malega junaka Marcellina. Ta vloga nas ne bi bila tako ganila, ako ne bi v njej nastopal Pablito Calvo. In Pablito Calvo ni bil igralec! Morda ni prej nikdar bil v kinu. In kljub temu je bil njegov nastop tako popoln, tako občuten, da je doživljal vlogo, je ni več igral. Ali bi se to zgodilo, če bi bil Pablito igralec? Prav gotovo ne! Ker ni še poznal igralskega poklica, ker mu je bilo še vse tuje, se je s čisto otroško dušo vživel v vlogo, verjel je lepi zgodbi pravljice, jo je doživljal. Igralska umetnost mu je bila takrat še tuja, zato mu ni bilo treba se pretvarjati. Toda to je lahko dosegel samo z enim filmom, kajti potem, ko se je igralskemu poklicu približal, ko je spoznal njegovo izumetničenost, je bilo njegove naravne in preproste igre konec. To je pokazal v svojem drugem filmu »Pepote«.
Isto se dogaja z ostalimi igralci-diietan-ti. V prvem filmu je njihovo igranje na-■ ravno in prepričljivo, v drugem postanejo le nesposobni avtomati. Navadno se taki nepoklicni igralci ne posvetijo igralski karieri, razen seveda redkih izjem. Po končanem filmu slišimo še nekaj časa o njih govoriti, potem pa gredo v pozabo in postanejo spet to, kar so bili prej: navadni ljudje v veliki množici.
Nepoklicnih igralcev se navadno poslužujejo režiserji neorealističnega filma. 0-snovni smoter neorealizma je upodobiti na platnu življenje preprostega človeka; življenje, ki se zdi nepomembno, a je vendar polno dramatike. In v sredo tega življenja postavijo režiserji človeka, vzetega s ceste; človeka, kateremu ni treba igrati, temveč doživljati vlogo. Ta človek bo dogajanju filma bližji, ga bo bolje doumel kot poklicni igralec. Da vodi režiserja pri tem le želja po večjem zaslužku, je malo verjetno. Velika francoska imena kot so Čarne, Benoir, Duvivier, so prav iz srede takih režiserjev, ki znajo iz filma napraviti umetnost, čeprav se za svoje filme zatekajo k nepoklicnim igralcem. Mislim, da je za neorealistične režiserje glavni smoter ta, da dosežejo na platnu večji
Med rojaki v Merlebachu po nedeljski maši
Kazimir Humar
Od AltStinga do Arsa
V MERLEBACHU
Naš cilj je torej bil Merlebach. To je izrazit rudarski in zato delavski center. V najbližji okolici so velikanski premogovniki, ki dajejo zaslužka tisočem rudarjev. Mesto samo je kakih 15 km od nemške hieje ob cesti proti Metzu. Tu nas je že nestrpno pričakoval naš gostitelj in še bolj Žospa Polakova, ki nam je napravila pravo Slovensko večerjo. Ura je šla že na 9. zvečer, ko smo zaplozali pod stanovanjem hisgr. Grimsa. Zato pa nam je vsem skupaj večerja tem bolj teknila. Ne bo vam težko si predstavljati, kako je, da se v Čisto tujem kraju nenadoma znajdete med Samimi domačimi ljudmi. Gospod Polak in njegova žena sta staronasedjenca izpred druge svetovne vojne. Gospod Polak je Stajerc, doma blizu tam nekje, kjer je g-Vošnjak bil za dušnega pastirja. Zato se ie hitro spletel najbolj domač razgovor ob kaplji dobrega francoskega vinca. Marsikaj smo takrat zvedeli iz življenja slovenskih rudarjev na Francoskem.
V Merlebachu in okolici jih je še kar Precej. Imajo vsako nedeljo svojo mašo,
pri kateri molijo in pojejo slovenski; imajo svoje društvo sv. Barbare, radi hodijo na skupne izlete. Prav tisto nedeljo, ko smo bili mi tam, so pripravili tak izlet. Zato jih je bilo razmeroma malo doma. Nekateri so tudi šli z vlakom domov v staro domovino, kajti vsi se radi za kratek čas vračajo domov. To ni nič čudnega, saj tako lepih krajev, kot so naši, Francozi nimajo. In tudi če bi jih imeli, saj se še vrabec rad vrača v domače gnezdo. ITu-do je le, da jugoslovanski konzulati in tudi oblasti v Ljubljani take obiske v domovini radi izrabljajo za svoje partijske namene. So pa ljudje tudi v tujini že toliko spregledali, da povečini ločijo, kaj je propaganda doma in kaj je resnica.
Mlajši rod, to je otroci rojeni v tujini, so pa, kakor skoro povsod, že bolj tujci kot Slovenci. Njih čustvovanje ni več slovensko, četudi materin jezik bolj ali manj razumejo in tudi včasih govore. Tuje o-kolje, tuja šola, odtrganost od domovine staršev jim ni zbudilo čustvene povezanosti s slovensko domovino. Zato je zanje Slovenija bolj tuj kraj, kot je dežela, kjer so se rodili in preživeli mladost. Slovenci so jim bolj tuji kot narod, sredi katerega so zrastJi. To se opaža tudi v onih družinah, kjer sicer še vedno vsaj deloma govore slovenski. Tem hujše je tatn, kjer so
domači jezik popolnoma opustili.
Opazili smo, da so cerkvene oblasti v Loreni zelo širokogrudne. Vsaka narodnost ima v cerkvi svoje pravice. V Merlebachu, tem velikem rudarskem središču, se je zlasti po drugi svet. vojni nabralo veliko ljudi iz raznih dežel. Najbolj številni so poleg Slovencev Poljaki in tudi Italijani. Pravilo je, da izseljenci, ki imajo svoje domače duhovnike, imajo tudi službo božjo v domačem jeziku. Tako smo v nedeljo 26. junija prisostvovali maši za Poljake v župni cerkvi ob 8. uri. Za njimi je bila ob 9,30 župnijska maša za Francoze. Slovenci so imeli svojo mašo ob 10. uri v kapeli neke bolnišnice. Med slovensko mašo običajno poje cerkveni zbor; to nedeljo je šel zbor na izlet, zato je bilo ljudsko petje. Na koru so med mašo pomagali oni izmed nas, ki so pevci. Po maši je bilo seveda predstavljanje in fotografiranje. Saj sem že omenil, da msgr. Grims ne pozabi na take priložnosti. Srečali smo nekaj Primorcev iz Čezsoče, Brkinov ter Cerknega. Seveda ni bilo časa se ustavljati, ker po kosilu smo morali zopet naprej. Pariz je bil še daleč, naši dnevi pa šteti.
Naši ljudje so se tu v Loreni že vsi u-domačili. Vsak ima tu svojo družino, svoje delo ali penzijo. Zato nihče ne misli na povratek domov, zlasti ko se na obiskih
v Sloveniji sami prepričajo, kako je pravzaprav doma. So delavci, vendar jim življenje, kot ga imajo delavci v domovini pod novim režimom, ne ugaja. Hitro po vojni so se sicer nekateri vrnili domov. Bili so pač časi velikega navdušenja in še večjih obljub. Danes pa se nihče več ne odloči, da bi se za stalno vrnil domov. In se jim ni čuditi. Kajti na splošno vzeto je za delavce v kapitalističnem družbenem redu danes bolje preskrbljeno kot v socialističnih diktaturah. Nikjer se sicer ne cedi med in mleko. Povsod morajo delati, povsod so delavci in so inženirji, povsod se enim bolje godi kot drugim. Vendar je danes delavec v zapadnih državah gotov svojega zaslužka. Ce dela, bo dobil domenjeno plačo. Sindikalne organizacije se neprestano borijo za boljše delovne pogoje delavcev. V tem boju dosegajo velike uspehe. To se najbolj vidi pri delavcih v Angliji in v Nemčiji. Saj je znano, kako v teh -dveh najbolj industrializiranih deželah pada vpliv socialističnih strank in idej. Delavci nočejo biti socialisti. Čudno se sliši, a je res. Zato vemo, da laburisti v Veliki Britaniji hite popravljati svoj program. social, demokratje v Nemčiji so ga pa že popravili ter ga prilagodili potrebam in željam sodobnega delavstva.
(Se nadaljuje)
učinek: preprosto zgodbo naj prikazuje navaden, preprost človek. Vemo, da so bili nekateri taki filmi velike mojstrovine.
Zato se mi zdi nepravično očitati režiserjem, ki vzamejo igralce s ceste, špekulacijo in zlorabo. To bi bilo še dokaj verjetno, ako bi ti bili nesposobni in bi iz svojega poklica hoteli napraviti le trgovski dobiček; toda skoraj vedno so taki režiserji veliki umetniki, ki filmu posvetijo vse sile, da ga. dvignejo na višjo stopnjo. In to se pač ne more imenovati špekulacija.	Mira
Odkritje Zormanovega spomenika
26. in 27. septembra sta bila v clevelandski slovenski naselbini Zormanova dneva. V nedeljo 27. septembra je bilo odkritje spomenika pesniku in skladatelju Ivanu Zormanu v jugoslovanskem delu clevelandskih kulturnih vrtov. Spomenik (glava s poprsjem) je umetniško delo v Clevelandu živečega slovenskega akademskega kiparja Franceta Goršeta.
Na predvečer odkritja so člani »Slovenskega odra« igrali v Slovenskem narodnem domu »Miklovo zalo« po priredbi Marka Bajuka. V nedeljo popoldan je bil spomenik odkrit. Odkritja so se udeležili predstavniki mesta s clevelandskim županom kakor tudi osebni prijatelj pokojnega Zormana senator Frank J. Jrausche, ki je imel glavni govor. Govoril je delno v angleščini, delno pa v slovenščini. Spomenik pa je odkrila hčerka pokojnega pesnika gospodična Carmen Zorman. Spored je zaključil koncert združenih pevskih zborov pod vodstvom dirigenta g. Antona Šublja v novi dvorani Sv. Vida. Združeni zbori so izvajali izključno Zormanove skladbe in priredbe. (S.D.)
♦ **	* * * * ^	*——*	****** *
I,.Katoliški glas“ v vsako |
:	slovensko družino I l
Radio Trst A
od 6. do 12. decembra 1959 Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 10.00 prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... kronika 7 dni v Trstu; urednik: Mitja Volčič. — 15,20 Slovenska zborovska glasba. - 17.00 POPLAH V ATOMSKEM SKLADIŠČU, radijska igra; igrajo člani RO. — 18.40 Koncert slovenskih solistov.
— 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 21.25 Ruske narodne in nabožne pesmi. — 22.10 Koncert zagrebškega godalnega kvarteta Despič: Kvartet.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše; MLADI LETALCI.
— 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Anton Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, opera v treh dejanjih.
Torek: 9.00 Beethoven: Sonata v g molu, op. 5 št. 2 za klavir in čelo. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 15.00 Malipiero: Koncert za violino in orkester.
— 15.25 Jugoslovanske ritmične popevke.
— 16.00 TRIJE SMEHLJAJI NADANGELA MIHAELA; igrajo člani RO. — 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Ljubljanskega radia. — 19.00 šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Slomškova vzgojna in učna načela«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Mojstri groze. — 22.00 Umetnost in življenje: »Letošnji mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu«. —
22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Josip Štol-cer Slavenski«.
Sreda: 18.00 Z začarane police - Marija Polak: »Vragova pila«. — 18.10 Sergej Rahmaninov: Koncert v d molu, št. 3, op. 30 za klavir in orkester. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 GNEZDO, tragikomedija v treh dej.; igrajo člani SNG.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: »O-bramba proti slani«. — 18.10 Koncert pianistke Luise de Sabbata Medicus. — 18.30 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 širimo obzorja - Miran Pavlin: Sprehodi po tržaških muzejih - (5) »Pomorski muzej«. —
21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa. — 18.10 W. A. Mozart: Simfonija v g molu, K 550. — 18.40 Vokalni kvartet Večernica. 19.00 Sestanek s poslušalkami.
— 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu.
— 21.20 Operna glasba. — 22.00 Znanost in tehnika. — 22,15 Koncert sopranistke Zlate Gašperšičeve, pri klavirju Danilo Švara.
Sobota: 15.00 Viotti: Sonata v G Dura št. 5 za violino in čembalo, — 15.40 Gregor Serban in njegov ciganski ansambel. — 16.00 Dante Alighšeri: Božanska komedija -»Vice«, V. spev. — 18.00 Radijska univerza.
— 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše, — 20.40 Zbor France Prešeren. — 21.00 VZORNA UMOBOLNICA, po povesti Edgarja Allana Poe-a; igrajo člani RO. — 22.00 Skladbe J. Brahmsa.
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto XI. - štev. 49
-TnSrff;
Otvoritev del na krožni železnici
V nedeljo 29. novembra je minister To-gni prisostvoval otvoritvi del za krožno železnico, ki bo tekala od križišča v Bar-kovljah do postaje Sv. Andreja. Proga bo povečini tekla v predoru. Dolga bo 6.307 m in jo bodo gradili 4 leta. Stala bo 7 milijard. Dosedaj je proga med obema postajama tekla po nabrežju in je bila zato precej nevarna in počasna. Na novi progi pa bo hitrost vlakov lahko dosegla 100 km na uro.
Popoldne istega dne je minister Togni prisostvoval položitvi temeljev za gradnjo nove strokovne šole na Rotondi pri Bo-schetu. Šola bo imela 15 učilnic, dve delavnici in druge potrebne pritikline.
Gospodarsko stanje v Trstu oktobra
Po podatkih Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo se je industrijka izdelava v Trstu oktobra povečala. Ce vzamemo njen obseg iz leta 1953 kot 100, je lani oktobra dosegla 142,6, letos septembra 164,2 oktobra pa 171,4.
Malce so se povečali tudi izdatki za življenje. Če vzamemo glede tega leto 1938 kot 1, so znašali letos oktobra 64,85, septembra pa 64,29.
V tujskem prometu so v našem mestu oktobra zaznamovali 43.000 nočnih domačih obiskovalcev ter 17.000 tujih.
Od 73 vrst živeža se jih je 20 podražilo, 11 pa pocenilo.
Trgovinski promet po morju se je zmanjšal za 100 tisoč ton v primeri s septembrom. Tedaj je dosegel 414.000 ton, oktobra pa le 314.000. Zmanjšal se je tudi prevoz blaga po železnici: od 207.000 ton v septembru na 161.000 v oktobru.
Oktobra je bilo dalje na Tržaškem 14.265 nezaposlenih, kar je za 580 več kakor septembra.
Začetek akademskega leta v Trstu
V soboto 28. nov. so na tržaškem vseučilišču slovesno začeli novo akademsko leto. Prosvetni minister Medici se ni mogel slavnosti udeležiti sam, kakor so napovedovali.
Rektor dr. Origone je podal pregled o preteklem šolskem letu. Vpisanih je bilo 3016 študentov, od tega 45 tujih, med njimi 9 jugoslovanskih. Z obema dodatnima šolama, ki poslujeta v okviru vseučilišča, za jezike in za izpopolnitev v delovnem pravu, je bilo študentov 3209, kar je za 138 več kakor prejšnje leto. Diplomiralo jih je 229.
Posebno živahna je bila znanstvena dejavnost in pa sodelovanje na raznih kongresih in sestankih. Rektor je dalje omenil dela za ureditev novega vseučiliškega mesta. To delo se je premaknilo iz mrtvila, ko so začeli s tretjo skupino zidanj za skupno 700 milijonov lir.
Slovesnost se je končala s predavanjem profesorja Martina, ki je govoril o predmetu: »Od ravne zemlje do nebesne hiper-sfere«.
Novo industrijsko podjetje v Žavljah
Na industrijskem področju v žavljah je začelo poslovati novo industrijsko podjetje: tovarna za umetnostno pohištvo Flo-rit, ki se je preselila iz mesta, da bi lahko razširila naprave in izboljšala opremo. Gre za staro tržaško tovarno, ki posluje nad 70 let.
Ob odprtju novih naprav so bili navzoči številni zastopniki oblasti ter tržaški škof msgr. Santin.
Potrdilo obsodbe Vizintinijeve
Porotno prizivno sodišče, kamor se je Vizintinijeva iz Staranzana po lansko leto izrečeni obsodbi zatekla, je potrdilo njeno obsodbo na 8 let ječe in 3 leta zdravljenja v umobolnici. Njen odvetnik G. Won-drich je podpisal priziv na kasacijsko sodišče.
Škedenj
Kot v vsakem organiziranem cerkvenem zboru so imeli tudi naši cerkveni pevci svoj občni zbor ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja in cerkvenih pevcev. Ta občni zbor je bil peti do sedaj.
Vsak občni zbor je nekak mejnik: pregled storjenega dela in pogled v bodoče delo.
Letošnji občni zbor je bil priložnost, da se je poudaril pomen odbora. Marsikdo si je prizadeval, da bi stopil »v višja mesta«, in si je zato zagotavljal podporo pri glasovanju. Znamenje, da je dobil odbor tisto važnost, ki mu pritiče. Sedaj pa čaka nove odbornike delo. Njih naloga je vzeti zgled po prejšnjem odboru ter se zanimati za zbor še z večjo vnemo. Predvsem
pa naj bodo odborniki drugim v zgled s svojim vedenjem, s točnostjo pri pevskih vajah in pri nedeljski službi božji. Pripomorejo naj tudi k splošnemu uspešnemu razvoju in napredku s tehtno in pozitivno kritiko ter z vztrajnim sodelovanjem. Le tak odbornik je vreden tega imena.
V	naši župniji verniki z zanimanjem sledijo delovanju cerkvenega zbora in jih zanima tudi, kakšno je novo »vodstvo« zbora.
Za predsednika je bil izvoljen akademik Klavdij Pečarič, za podpredsednika učitelj Gracijan Jelenič, za tajnico Miranda Zafred, za blagajničarko Marjuča Cetin ter za odbornika Livij Lukežič ter Jurij Ukmar. Kakor se vidi, so v odboru fantje v večini. Ali bodo ti novi odborniki vredni tega zaupanja in tega imena?
Znano je, kakšne so razmere v Skednju. Zato stavimo veliko zaupanje v to mladino, ki deluje v okviru pevskega zbora. Največje zaupanje pa stavljajo vanjo slovenske škedenjske družine.
Rojan
Za vsako župnijo je škofov pastoralni obisk velikega pomena. Cerkveni zakonik naroča škofom, naj bo njihov, obisk očetovski (in forma patema).
Gospod škof je, prišel k nam v soboto 21. nov. zvečer. Sprejeli smo ga pri cerkvenih vratih župnijski duhovniki, mno-
žica vernikov in lepo razsvetljena cerkev.
V pozdravnem nagovoru je g. škof povedal, čemu prihaja v župnijo.
Drugi dan, v nedeljo, je ob devetih daroval sveto mašo za slovenske vernike. V daljšem nagovoru med sveto mašo nas je vzpodbujal, naj skrbimo za živo vero, za življenje po veri in naj posvečujemo svoje duše z molitvijo, s sveto mašo in prejemanjem sv. zakramentov. G. škof je pohvalil naše petje in skupno molitev.
Popoldne ob štirih so bile večernice. G. škof je spet imel nagovor in opozoril na nevarnosti, ki pretijo verskemu življenju od vseh strani. Po večernicah si je ogledal novi Marijin dom, ki je že skoraj pod streho. Zelo všeč mu je prostor in tudi stavba sama.
V	»starem« Marijinem domu smo g. škofa počastili z akademijo. Sodelovali so: Marijina družba, cerkveni pevski zbor, skavti in šolski otroci. Zelo prisrčen je bil nastop šolskih otrok.
Gospod škof se je zahvalil za počastitev in, ko je videl natrpano dvoranico, je dejal, da je res zadnji čas, da se preselimo drugam. Povabil je vse prisotne, naj delajo za pokristjanjenje župnije.
*
15. nov je nenadno umrl v Novoselcu pri Zagrebu naš faran Milan Moselli (Može). Za svojo tvrdko je na Hrvaškem nakupoval les, ko ga je Bog poklical k sebi.
V četrtek 19. nov. ga je velika množica prijateljev in znancev spremila k poslednjemu počitku pri Sv. Ani. — Blagemu Milanu naj bo Gospod milosten Sodnik in dobrotljiv Plačnik. Njegovi mami in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Škof Rožman na mrtvaškem odru
Proračun občinskih podjetij za leto 1960
Goriški občinski svet je na svojih zadnjih sejah razpravljal o proračunu občinskih podjetij za leto 1960. Finančni proračun predvideva 811 milijonov 930 tisoč lir dohodkov ter 811 milijonov 140 tisoč lir izdatkov s pribitkom 790.000 lir. Gospodarski proračun pa predvideva 5 milijonov dobička zaradi povečanja plinskega, električnega in vodovodnega omrežja. Mestna elektrarna naj bi imela 45 milijonov dohodkov, medtem ko bi se plinarna zaključila z uravnovešenim proračunom. Mestni vodovod pa naj bi imel 40 milijonov izgube zaradi prenizke tarife za vodo po določilih medministrskega odbora za cene.
5. decembra se prične sejem sv. Andreja
V	soboto 5. decembra bo uradna otvoritev sejma sv. Andreja. Na pokritem trgu bodo tudi letos ta dan otvorili vinsko razstavo, pri kateri bo sodelovalo 16 kmetij. Združena bo s srečolovom v korist Lenas-sijevega zavoda.
Po mestu so na vseh razpoložljivih mestih postavili zabavišča in stojnice, ki bodo za teden dni zlasti za mladino prava skušnjava. Ker je letošnja otvoritev sejma kasnejša kot druga leta, ne bodo mogli Jugoslovani izrabiti proste dneve ob državnem prazniku za obisk sejma tako kakor prejšnja leta.
Goriški kvestor dr. Testa premeščen v Božen
Notranje ministrstvo je premestilo go-riškega kvestorja dr. Testo v Bočen. Dr. Testa je komaj dobro leto služboval v našem mestu. Nadomestil ga bo dr. Pasquale Cozzolino, ki je do sedaj služboval v Ales-sandriji v Piemontu. Svojo novo službo bo nastopil v soboto 5. decembra.
Promocija
Na višji šoli za socialno skrbstvo je pretekle dni pomovirala za socialno asistentko učiteljica gdč. Nelka Pavšičeva, hči bivšega ravnatelja na slovenski strokovni šoli v Gorici. Čestitamo!
Števerjan
Pretekli teden se je v Števerjanu sestal odbor vzajemne bolniške blagajne za kmete. Odobrili so proračun za leto 1960. Bolniška blagajna za kmete števerjanske občine šteje sedaj 359 članov. Za prihodnje leto predvidevajo uravnovešenje dohodkov in izdatkov, in sicer okrog 269.000 lir v obe smeri. S preostalim denarjem letošnjega leta so soglasno sklenili, da bodo za vse novorojenčke v letošnjem decembru kupili potrebno otroško opremo v perilu in oblek cah.
Glede zdravniške oskrbe so vsi zavarovanci zahtevali, naj bi jih Še nadalje zdravil dr. Rutar, ki je že toliko let njihov požrtvovalni zdravnik in ki je pred časom zaradi preobilice dela podal ostavko. Odbor je sklenil, da bodo zavarovanci lahko
hodili k njemu na dom za zdravljenje in da jim bo blagajna povrnila 300 lir za vizito, za zdravniške preglede na domu pa 600 lir.
Doberdob
Rdečega Miklavža je najbrž zaukazala tudi za našo vas kakšna »tuja sila«. Vidi še, da »Dedek Mraz« in »Novoletna jelka« nista kar nič privlačna za mladino. Treba jim je zato seči po »nazadnjaških srednjeveških prividih« (tako oni pravijo) in svetnikih, da bi z njimi ulovili lahkoverne. Baje bi morali tudi s plesom »počastiti« (to je osramotiti) sv. Miklavža. Upajmo, da mu bodo dali tudi rdečo zvezdo na kapo namesto križa; a če bi bila ta zamenjava nevarna, bodo »potrpeli« tudi s križem, čeprav ga na občini ne morejo trpeti. Pa navsezadnje bi bilo najbolje, da bi sv. Miklavžu še ime spremenili, kakor so kraj Sv. Lucijo spremenili v Most ob Soči, in podobno. Zato se nič ne čudimo, če se je domači gospod v cerkvi zgražal nad tem dejstvom in celo zagrozil s kaznijo: če se bodo s plesom norčevali iz sv. Miklavža in adventnega časa, bo božič brez polnočnice! To je hudo, a popolnoma razumljivo. Le zelo nam bo žal, ker smo vajeni polnočnice z lepim petjem, poljubljanjem »Jezuščka«, pritrkovanjem, razsvetljeno cerkvijo, z okrašenimi drevesci in z veliko zvezdo repatico na zvoniku itd. — Bomo pa vsaj videli, komu se imamo zahvaliti in kdo v vasi podira vero, smeši verske reči in svete čase!!
OBVESTILA
KLAVIRSKA GLASBA. Primorski priznani komponist Rihard Orel je v zadnjem času publiciral dve novi skladbi za klavir, preludij in fugo v e molu. — Vsem 'ljubiteljem klavirske glasbe toplo priporočamo zanimivi skladbi, ki sta na prodaj v knjigarnah v Gorici in v Trstu.
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. iz Milana v počastitev spomina pokojne Marije Piščanc
1.000	lir.
Za Slov. sirotlšče: Pevma-Oslavje: v denarju 10.500, 185 kg jabolk, 25 kg koruze v Storžih, 4 q krompirja, 5 kg kakov; Doberdob: 330 kg koruze v štoržih, 155 kg krompirja, v denarju 4.100; Rit pa, Gabrje, Peč: v denarju 5.400, 45 kg koruze v štoržih, 4 q krompirja. N. N., Gorica 5.000; G. Simčič 2.500 lir za Miklavža.
Za Marijanlšče: N. N. iz Trsta 1.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Gospa Amalija Cink iz Trsta 5.000; N. N. 500 lir.
Naj Vsemogočni vsem tisočero povrne!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 1% davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Zadnjič smo poročali o žalnih obredih za škofom Rožmanom v ZDA, v Trstu in Gorici. Danes dopolnjujemo poročilo iz drugih dežel.
Rimski Slovenci so 22. nov. v velikem številu prisostvovali sveti maši v cerkvi Imena Marijinega na Trajanovem trgu. Po sveti maši je prijatelj pokojnega škofa Gregorija, poljski nadškof msgr. Jožef Gawlina, ob asistenci slovenskih duhovnikov opravil obsmrtne obrede in blagoslovil mrtvaški oder, na katerem je bila škofovska mitra. Žalni službi božji so prisostvovali tudi številni hrvatski duhovniki,
tako rektor hrvatskega zavoda sv. Hieronima, msgr. Koksa, msgr. Jesih, frančiškanski p. Karel Balič, slovenska duhovščina v celoti in verniki v velikem številU'
V Buenos Airesu so prav tiste dni pričakovali škofov prihod, da blagoslovi slovensko cerkev in posveti nekatere bog? slovce. Namesto tega so oprovili žalne o-brede in službo božjo.
V Celovcu je v tamkajšnji stolnici v ponedeljek 23. nov. opravil slovesno črno sveto mašo ob sedmem dnevu smrti sam celovški nadpastir dr. Jožef Kostner.
PEVSKO TEKMOVANJE GORIŠKIH ZBOROV
Vsi, ki smo se v nedeljo 29. novembra udeležili tekmovanja pevskih zborov v dvorani Brezmadežne na Placuti, smo odšli domov s toplo zavestjo: še živijo ideali med našo mladino, še imamo ljudi, ki se zanje žrtvujejo, in ljudi, ki slovensko pesem sprejemajo vase kot sveto izročilo prelivajoče se iz roda v rod.
Letošnje tekmovanje je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete in tako častno zaključila prvo leto svojega delovanja.
Nastopili so mešani zbori iz Pevme pod vodstvom Franca Valentinčiča, iz Rupe pod vodstvom Nika Pavletiča in iz Šte-verjana pod vodstvom Hermana Srebrniča. Žal, da je mešani zbor iz Doberdoba odpovedal zaradi tehničnih ovir.
Obvezna pesem za mešane zbore je bila Ferjančičeva Tone, sonce, tone. Vsak zbor je zapel nato še dve pesmi. Občinstvo je pazljivo sledilo dovršenemu izvajanju in vsak zbor nagradilo z navdušenimi aplavzi.
Za povezavo je poskrbel g. Ivo Bolčina in lahko rečemo, da je bila posrečena.
Za mešanimi zbori so nastopili moški zbori in sicer moški zbor iz Jazbin, pod vodstvom mladega dirigenta Zdravka Klanjščka, moški zbor iz števerjana pod vodstvom Hermana Srebrniča, zbor iz št. Mavra pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka, ki je letos prvič nastopil‘na tekmovanju, ter oktet Planika pod vodstvom Franca Valentinčiča. Obvezna pesem za moške zbore je bila Mihelčičeva Pa da bi znal. Vsak zbor je 'imel poleg tega na sporedu še dve pesmi.
Kot zadnji je izven tekmovanja nastopil še mešani zbor »L. Bratuž« iz Gorice pod vodstvom dirigenta prof. M. Fileja in nam
zapel Bajukovo Moj očka ima konj'ča dva ter Adamičevo Oglar.
Vse pesmi brez izjeme je občinstvo sprejelo z razumevanjem in hvaležnostjo, saj se v vsaki skriva nešteto truda in požrtvovalnosti. Žirija pa je morala biti bolj pristranska in nagraditi pač najboljše zbore.
Žirijo so sestavljali prof. dr. Zorko W rej, profesorica Marica Zupančičeva in g. Dušan Jakomin iz Trsta ter prof. dr. I" va Hrovatin, prof. Lojzka Bratuževa, prof-Mirko Filej.
Žirija je s prvo nagrado nagradila mešani zbor iz Števerjana, ki je poleg obvezne Tone, sonce, tone, zapel še Adamičevo Hudo zimo ter Lahamarjevo Pozdravljam te, Savinjski dol. ŠteverjansKi zbor je tako že drugič odnesel prvo nagrado, Za mešane zbore pa je dobil prvo nagrado oktet Planika, ki je poleg obvezne Pa da bi znal zapel še Svetekovo Vojakova ljubica in Adamičevo Kregata se.
Prva nagrada za mešane zbore je obstajala v krasni bronasti plaketi, ki predstavlja slovenskega skladatelja Jakob® Gallusa, prva nagrada za moške zbore P9 pokal.
Letošnje tekmovanje je pokazalo lep n3" predek pri marsikaterem zboru, ne sam0 da so zbori postali številnejši, zlasti jaz" binski, ter glasovno bolj dovršeni, temveč se je njih število tudi pomnožilo, saj sta se priglasila kar dva nova, doberdobsK1 mešani in šentmaverski moški. Upajffl0' da bo na prihodnjem tekmovanju zastopana prav vsa naša Goriška od gteverj®' na do Doberdoba. Pa tudi da bo mogo& nuditi preštevilnemu občinstvu za m^0 dvorano na Placuti udobnejše prostore.
(r+f)
Po
ZA SEJEM SV. ANDREJA
minimumi od 5. do 12. decembra
DOBITE V TRGOVINI
PITASSI
■ Poseben popust na konfekcijskem blagu vseh vrst ■ — V Vašem interesu obiščite nov stalen notranji oddelek —
IZREDNE PRILIKE
PITASSI CENE! CENE! CENE!
VSTOP PROST