l«flX'S X ^!JCK« Vojaški novinec. "SftefcJ BRnHfe Kon^aus; prftložii m ..^icv, ti-Mi^- (13al)«0 Pogovor, ki sta ga zdaj pričela, je moral biti «luo ganljiv, dasi ga skoro ni bilo ališati; na Kat riftinem obrazu so se menjavali veselje in žalost iu solzo in včasih je prisrčno 7anezu stisnila roke. Gotovo ae je trudila, da bi nesrečniku tolažbo vlila v sa"ce; kajti tisti zvoki njenega govora, ki jin je bilo sli9ati, so bili tako nežni in sladki, kot najsladkejšiglasovi zaljubljene pesmi. Janez je bil senftilo po maknil više, Z obraza se mu je bral čuden izraz sa-njave pazljivosti in obenem bolest in obup, kakor pri človeku, ki iz globo&n bolesti prisluškuje besedam ki sicer ne napravijo, da pozabi svojo žalost, pa ga vendar za hip motijo z dozdevanim veseljem. V polkrogu so slepci molfte stali okrog ginjene dvojice. Tudi oni so pazljivo poslušali, da bi zvedeli, kaj sta govorila, in ujeli nekaj tolažilnih glasov. Kornoral je bil ostal pred vrati, hodil gorindol t©r vfiasih glavo pomolil v sobo, pogledat, ali se Katrica že pripravlja za odhod. Naenkrat prebledi in irelik strah mu izpreleti obraz. UgledaJ je narednika, ki je prihajal po stopniBaK. Ne da bi se ganil, ga pusti iti v sobo za slepce ter gre s poveŠeno glavo za njim kot hudodelec, ki priCakuje svoje sodbe. Komaj narednik ugleria deklic«, se prične jezno kregati in uazadnje zavpije nad korporalom: ,,Vi ste tujo osebo spustili sem noter! Pa Be Žensko! — Takoj vas naznanim — 14 dni zapora n» nide vara. Boste-li korporal ostali, tega ne vem!" Katrioa vstane ter pravi trepetaje togotnemu naredniku: „0. gospod, bodit« usmiljeni! Jaz sama sem kriva, s soizami sem ga premotila, da me je spustil noter. Ne storite mu žalega, ker je tako dober!" Nejevoljno stresaje z glavo, je nar dnik porogIjivo seže v besedo: BT«ko, vi bi me radi uCili? Isa. poznam svojo službo in vem, Lraj moram narediti. — Zdaj pa ven , pa hitro!" Deklioo je iznenadilo to nepričakovauo povel ,je. A videla je, da je stvar i-esna, tresoč se je stopila pred narednika ter ga prosila: »Lepo vas ])rosim, samo še pol ure; Vedno vam bom hvaležna in molila bom za vas." ,,Pojdite, pojdite, da bo konec neumnosti!" se zadere narednik. ,,Ne minute vefi!" ,,Za božjo voljo, gospod", prosi žalostno Katrica, ,,peš sem prišla z drugega konca dežele, da nesrečnemu Janezu prinesem tolažbe, vi pa me jgonite proS? Saj še skoro nifc nisva govorila." .,Ali pojdete, ali ne?" krifci narednik", preteč s surovimi besedami, da deklica prifine trepetati. Solze so jo polile, sklenjene roke je dvignila k nar dniku in ihtela proseČ: ,,Za božjo voljo, gospod, Še 6etrt ure! Usmilite se ubogega slenca: vas tudi labko zadene. Ali vas bi ne bolelo srce, ako bi morali svojo mater ali sestro špoditi kot j>sa? Oh, gospod, usmilite se najn — \se svo'e žive dni vam bom hvaležna!" Janez in drugi slepci so bili nevoljni uad narednikovo strogostjp in prosili za deklioo, Gela soba  je postala nemirna in zdelo se je, kot bi se nesrefi niki upirali n«izprosnemu predstojaiku. CTo &% i« fet bolj raztogotilo, pretil je, da za kazen dobe vsi samo kruh in vodo in zdajoi Katrico zgrabd za roko, Ha bi jo siloma tiral iz sobe. A ona je opazila njegor namen, se mu iztrgala, stekla k Janezu ter se ga oklenila slasno tožeft. Ravno tako žalosten, a prepričan. da nifi ne more preprefiiti ločitve, jo j« mladeniB hotel tolažiti in je aaglo jovoril .slvaii, ki šia jib bila pozabila poprej. A narednik je stopil naglo za njo in jo zopet zagrabil. Položil ji je roko na ramo ter jo botel od trgati od Janeza, Katrica pa se je z rokama trdno oprijemala slepega prijatelja ter se ustavljala narednikovi sili. Ta zavpije nad Jakobom, ki ]e osuoel stal pri vratih: ,,Korporal, kaj stojite tam? Sem pojdite! Ukazujem vam, da sami kmetico vržete skozi vrata, si eer vam bo žal! Le brzo!" Jajcob se približa deklici, jo prime za roko ter pravi: ,,Katrica, žal mi je, a nič ne pomaga. Le mirno odidite, sicer vas še vržejo po stopnicah. Red tako veleva: narednik mora storiti, kar mu ukazuje služba.." . Ą Katrica izpusti prijatelja, s tibim ponosom r.vi#ne glavo, stopi še vedno bridko jokajofi prer! n.^rednika ter pravi: (Dal]e prihcsii.jii,)