itev. 48.
V Ljubljani, g torek, dne 28. februoorllo 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13"— za Četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta ..
pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
> • ■
13 h 11 „
za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate ln
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
zopet znatna olajšavi deželnih financ — saj znaša le ta trošek na Kranjskem blizo 180.000 kron — v celi državi 5266118 K.
Ker je ministrstvo glede vojaške pri-prege že v drž. zboru stavilo svojo predlogo o tem, upamo, da bo tako pravično tudi glede orožništva. S tem bi bil deželni proračun zopet razbremenjen za precejšnjo vsoto.
Le v kratkih besedah naj navedem nasvete raznih deželnih odborov v tem posvetu. Dr. P a 11 a i, nižjeavstrijski deželni odbornik, dokazuje, kako opravičena je zahteva, da se od dohodkov iz osebnega dohodninskega davka deželam več oddeli, kakor doslej. Ko se je ta novi davek vpeljal, so pri odmeri, koliko se ga oddeli deželam, vzeli za podlago, da bo donašal 33 milijonov kron. Danes pa znaša osebno-dohod-ninski davek že 55 milijonov kron, in država ni pomnožila vsote, oddeljene deželam, z, vso pravico smejo torej dežele zahtevati, da se od skoro kmalu podvojenega dohodka iz osebno-prihodninskega davka deželam od-kaže znaten del; to bi bilo izdatno okrep-čanje deželnih financ. Ta govornik pa je izrazil tudi načelo, da se osebni prihodnin-ski davek more s povišanjem progresije še dokaj pomnožiti in s tem državi pridobiti mnogo večjih dohodkov. Progresija se je ustavila pri 3 '/* odstotkih, a bi morala naraščati vsaj do 5 odstotkov; saj bi tudi višji odstotek bil opravičen pri dohodkih posameznih oseb, ki na leto dobivajo čez sto in in več sto tisoč dohodkov. Če se že revež, ki ima 1200 kron dohodka iz trdo prisluže-nega dela, pritegne temu davku, zakaj ne bi oni, ki dobivajo na leto več sto tisoč čistih rent, bolje pritegnili temu obdačenju?
Dalje kaže dr. Pattai na primeren na-daljni vir deželnih dohodkov, da se vpelje progresivni davek na dedščine, osobito na one, katere ne redkokrat dotč daljni sorodniki, ki niso morda nikoli bili v korist zapustniku dedščine. Revne naj se od tega davka oprošča, bogate in pa še oddaljene sorodnike dediče pa močneje pritegne k temu davku.
Zastopnik dež. odbora češkega je kazal na vpeljavo naklad na davke od uradniških plač; trdil je, da bi ta davek precej pomogel deželam, vendar pa bi morala državna vlada opustiti svojo zahtevo, da bi morali biti oproščeni od tega davka vsi državni uradniki. Potem bi toraj ta naklada zadela le peščico deželnih uradnikov.
Pri nas na Kranjskem bi torej ta novi vir bil — če brez državnih uradnikov — pač malenkosten, in dež. zastop bi si premislil ta davek sploh uporabiti. Ne da se pa tajiti, da imajo dežele in občine mnogo troškov za naprave, katerih so deležni uradniki sploh in če mora ubogi kajžar ali rokodelec primerno k pokritju teh troškov prispevati, je pravično, da tudi drugi dona-šajo primeren davek. Končno se je sestanek deželn.h odborov soglasno zedinil na sledeče sklepe:
1.	Sedanji položaj deželnih financ je nevzdržljiv in je potreben temeljite uravnave
2.	V to svrho naj država prevzame vse izdatke za javno varnost, za orožništvo, za vojaško nastanjanje in priprego.
3.	Istotako naj država prepusti deželam primeren del dohodkov iz direktnega pa tudi užitninskega davka.
4.	Državna vlada se poživlja, naj deželam pripomore k novim virom dohodkov
Zborovanje del, odborov i no nunoiu.
Dunaj, 22. febr. Inicijativa kranjske dežele.
Po sklepu kranjskega deželnega odbora se je tudi naš finančni poročevalec Grasselli v seji odborov izjavil proti predlogu mo-ravskega dež. odbora, ki bi bil za našo deželo naravnost škodljiv. Sicer se pa tudi druge dežele, oziroma njih zastopniki, niso ogrevale zanj.
Kranjski deželni odbor pa je po svojem članu kazal na nov vir dohodkov, ki bi mogli biti znatni, pa tudi državi v prid : Državna uprava naj izroči deželam pobiranje državnega užitninskega davka. Kranjska dežela je uvedla med prvimi lastne naklado na žganje in vzela to naklado v lastno režijo Ko se je država polastila vsega davka na žganje, je imela dežela dacarje in te si je mogla ohraniti s tem, da se je lotila zakupa državnega užitninskega davka. Dobiček ni bil pri tem znaten, ker je dežela stavila dokaj višje ponudbe, kakor so jih stavili doslej zasebni zakupniki. Potom zakupa ni pred letom 1895. dobivala država na Kranjskem te zakupnine nikoli čez 520.000 kron. Odkar se deželni odbor udeležuje zakupa, je zakupnina narasla celo na 664.C00 K, torej za 144.000 K več. Pri državnem davku je pa samo v 18 davčnih okrajih (od 32) imela dežela vendar primeren čisti dobiček. Najpomembnejši dobiček pa je pri tem, da dežela dejansko dobiva vso deželno naklado in ne kakor doslej, ko ima zakupnik odplačati za deželo 40 odstotkov od fiskalne z a -kupnevsote. S tem, da je dežela 18 okrajev dobila v zakup, je dobila le deželne doklade veliko tisoč kron več in če bi dežela vse okraje dobila v zakup, oziroma da bi njeni organi pobirali državni užitninski davek, se more računati, da bi dežela resnično v polnem obsegu dobila svojo 40% naklado na užitninski državni davek, ki bo gotovo vrgel do sto tisoč kron ; ta znesek je doslej ostal zakupnikom v dobiček !
Tu je vir novih dohodkov za dežele; upati je zato, da se bodo tudi drugi deželni odbori zavzeli za ta novi vir, ki bi mogel osobito deželam, kjer je razvita velika obrtnija, kakor na Češkem, Morav-
v
skem, Sleziji, Nižje Avstrijskem, zagotoviti na milijone kron novih dohodkov.
Doslej finančno ministrstvo ni bilo kaj posebno naklonjeno tej misli. Ker se je pa že več zastopnikov iz drugih kronovin začelo zanimati za ta predlog kranjskega deželnega odbora, ki jim bo podal v posebni spomenici vsa potrebna pojasnila, in je tudi zbor soglasno sklenil, da se ima posebna komisija o tem posvetovati, je upati, da se bo tudi državna vlada sprijaznila s to mislijo; saj ona nima(*ič izgubiti celo nič darovati, deželam pa omogoči kaj znatne nove dohodke.
Na Kranjskem bi tako podjetje, mirno in skrbno izvrševano, moglo donašati deželi morda do četrt milijona kron, kar bi za naše deželne finance pomenilo že znatno pomoč
Če država nadalje v celoti prevzame stroške za javno varnost in priprego pri vojaštvu, kar je pač njena dolžnost, bi bila to
(tako pri davku na pivo, pri zakupu državnega užitninskega davka).
5.	V finančnem ministrstvu se naj ustanovi poseben odsek, ki naj proučuje, kako bi bilo deželam pomoči pri asaniranju deželnih financ.
6.	Naj se v trajno skupino za delovanje deželnih odborov izvoli komisija 17 članov, v kateri ima vsaka dežela svojega zastop nika.
Kranjski deželni odbor je torej porabil to priliko, da izkuša pridobiti deželne odbore drugih kronovin za skupno akcijo pri ministrstvu, da ono privoli v to, da se pobiranje držav, užitninskega davka prepusti deželam.
Če se le to iz teh konferenc razvije, potem smemo ta sestanek pozdravljati kot dober začetek k zboljšanju naših deželnih res obupnih financ.	Fr. Povše.
RusRo-joponskfl vojsko.
Japonska ofenziva.
S a h e t u n , 26. februarja. Japonci so danes pi odirali v treh kolonah proti prelazu S-Hulin, kjer baje divja sedaj trdovraten boj. J>v-,.onci imajo velike sile. V centru in na levem krilu je mir. Vreme je neugodno. Oddelek, ki se je včeraj zjutraj umaknil na postojanko Sanliunju, se je utrdil s svojo prednjo četo v soteskah svoje pozicije. Proti večeru so se približale soteskam japonske prednje straže, ne da bi se bile spustile v boj. Danes zjutraj se je pričela v bližini prelaza butulin kanonada. V centru je slišati grome-nje topov.
S a h e t u n , 26. februarja. Na levem ruskem krilu se boj nadaljuje. Japonci so z velikimi silami prodirali v dveh kolonah. Vzhodni oddelek je prodiral proti Madzadanu in proti prelazu S i n g o-1 i n u ter je o b š e 1 v Cinhenčenu stoječ ruski oddelek, ki se je umaknil v Sanku-niju. Zahodna japonska kolona je pričela prodirati proti severnemu Jantaganu ter je poizkušala obiti sotesko G u -tulin. Kljub snežnemu viharju se bije boj z veliko razkačeno s t j o. Zvečer se je posrečilo ruskim četam, Japonce pri severnem Jantaganu vreči nazaj.
Peterburg, 27. februarja. Kakor je včeraj poročal Kuropatkin, je dobil poročilo, da so Japonci pričeli streljati s topovi v smeri proti Gutulinu in Vantalinu.
Kuropatkinovo poročilo.
Kuropatkin poroča carju 25. t. m.: Danes zjutraj ob petih je sovražnik zasedel selo Cinhenčsn. O izgubah, ki so jih včeraj trpele naše čete, mi še niso došla natančnejša poročila. Poveljnik naših čet omenja v svojem poročilu hrabrosti posameznih oddelkov Tako je kompanija, ki je branila prelaz Selin, 9 vrst jugozahodno od Cinhen-čena, odbila več napadov mnogo številnejšega sovražnika. Pri enem teh napadov je prišel sovražnik 15 korakov blizu postojank. Dve kempaniji, ki sta branili grič Bereznev, sta imeli prestati hud bajonetni boj, v katerem je bil poveljnik obeh kompanij, stotnik V i 1 1 o v i č , ranjen z bajonetom na roki, s silo oproščen iz sovražnih rok od svojih še ostalih mož.
Kompanije, ki so bile poslane, da preprečijo obkoljenje levega krila naše postojanke, so bile od treh strani obkoljene; a so se ustavljale še potem, ko so izstrelile vse patrone ter zagotovile umikanje celega oddelka. Zapustile so svoje stališče šele, ko so dobile pismeno povelje. Danes zjutraj je prodiral en sovražni bataljon v smeri proti prelazu Dalin, 8 vrst jugozahodno od Sanlunjua Danes zvečer so se pričele sovražne pred-siraže bližati od nas zasedenim soteskam.
Japonci za hrbtom ruske armade. — Rusi se bodo umaknili ?
L o n d o n , 27. febr. „Daily Telegraph" poroča in Sinmintina: Kakor se poroča, je došlo 40.000 mož japonskih čet vFakumen. (Fakumen leži že 40 km severozahodno od Tjelina ter 60 km severovzhodno od Sinmintina. Ur.) Prešli so gričevje na mongolski meji Dozdevne čete Hunhuzov, ki so se udeleževale boja pri Lishiavu, so se izkazale za japonske čete v kitajski obleki. V soboto zjutraj je šlo 6000 mož japonskih čet s topništvom po ozemlju med binmintinom in reko Ljao v severovzhodni smeri proti Fekumenu. Vodja ruske banke v Mukdenu je dobil navodilo, naj pripravi vse potrebno, da se zapre banka.
London, 27. febr. O neprestanem delovanju Rusov proti desnemu japonskemu krilu se izražajo tu razna mnenja. Nekateri sodijo, da je to morda navidezni manever, ki naj prikrije umikanje glavne armade.
Pohod generala Rennen-kampfa.
Berolin, 26. febr. Iz Sinfontaja pri Mukdenu poroča dopisnik „Lokalanzei-gerja" : Kakor hitro je prevzel znani general Rennenkampf poveljstvo konjenice na desnem ruskem krilu, takoj je bil dosežen uspeh. Dne 18. t. m. je jezdil konjeniški oddelek pod polkovnikom Gildenschmidtom proti Hajčenu. V noči med 20. in 21. t. m. je razdrl oddelek s piroksi-linom železniški most pet vrst južno od Hajčena ter je odjezdil 21. t. m. 100 vrst proti zahodu, da zasleduje Hunhuze. Dne 22. t. m. je hitel oddelek zopet 100 vrst v Davan ob Ljaobo, kjer je imel boj z eno japonsko kompanijo, nekaj eskadroni in Hunhuzi. Gildenschmidt se je moral prebiti skozi sovražnika. Imel je 34 ranjencev, med njimi častnika princa M u r a t a in H a n a Alijeva. Oddelek je sedaj došel zopet sem, ko je v 4 dneh prejezdil 360 vrst.
Posvetovanje japonskih divizij-skih šefov.
London, 27 februarja. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Dne 25 t. m. se je vrš lo pod predsedstvom maršala J a m a-gate posvetovanje vseh d i v i -zijskih šefov cele države. Obenem se je vršila važna seja ministrskega sveta.
Japonski ministrski predsednik o vojski.
London, 27. febr. „Times" poročajo iz Tokia 26. t. m.: Ministrski predsednik grof K a c u ra je izrazil v nagovoru na guvernerje prefektur svoje zaupanje v ugoden izid vojske. Padec Port Arturja je zlomil rusko moč v vzhodni Aziji. Položaj Rusov je brezupen. A vedno upajo, da se bo obrnila vojna sreča, zato bodo nadaljevali vojsko. Japonska se mera še vedno skrbno čuvati, ker je zaželjeni ciljjše daleč. Japonska mora dokazati, da je zmožna, čuvati sebe ter doseči trajen mir na vzhodu. Dežela je v dvanajstmesečni vojski dokazala, da ima dovolj sredstev za nadaljevanje vojske.
Stesljev dohod na rus. zemljo.
O Stesljevem dohodu v Teodozijo se piše iz Teodozije : Krasno pomorsko mesto Teodozija na jugovzhodni strani Krima je bilo vse v zastavah zaradi dohoda bram-bovcev Port Arturja, njim na čelu generalnega poročnika Steslja. Velika množica ljudstva je stala v luki, vseh oči so bile obrnjene na širno morje ter gledale kdaj se bo prikazal parnik .Sv. Nikolaj". Kmalu po 8. uri zjutraj se je prikazal parnik in ob pol 9. je zavozil v luko. Gromoviti klici „hura !u so pretresali ozračje, dame so mahale s svojimi robci, možki pa s klobuki in čepicami. General Steselj je stal na krovu s črno obvezo oku g glave v družbi generalov Nadejin, Skorobogatov in polkovnika
Reusa ter se klanjal občinstvu. Generala je sprejela deputacija mesta, nji na čelu mest. župan. Deputacija je ponudila generalu po slovanskem običaju v krasno izdelani skle-dici soli in kruha ter adreso. Odposlanstvo oddelka »Rdečega križa" je podalo gospej Stesljevi diplomo častnega članstva. Ljudstvu je dejal general: »M o j i tovariši, častniki in vojaki, se globoko klanjajo, ko zopet stopajo na domača tla".
Iz Odese, Nikolajeva, Kerča itd. je došlo mnogo sorodnikov prišlecem naproti. Bili so ganljivi prizori, mnogi so jokali. General Steselj je tolažil vdove in sirote, mlado in staro, možje in žene so se gnje-tli k njemu, mu poljubovali roke ali robove njegove obleke. Po izjavi generala Steslja in drugih častnikov so jih neprijetno dir-nula poročila listov o kapitulaciji trdnjave Port Arturja. Ta poročila poročajo mnogo neresnice, posebno glede števila čet ter množine preostalih živil. Brodovje je bilo uničeno, na popravo ni bilo niti misliti. — častniki in mornarji so sami razstrelili par-nike. Zdravil ni bilo Skoro cela posadka je bila bolna in trdnjava bi se bila lahko držala k večjemu še en dan Neumnost bi bila, se ustavljati še dalje ter povzročati težke žrtve. Kapitulacija je bila velika dobrota za ženske in mirne meščane. Med došlimi častniki je ranjen skoro vsaki drugi. V luki je bil narejen provizoričen altar, na katerem se je vršila služba božja. Nato je general Steselj občinstvu v kratkih besedah pojasnil položaj Port Arturja. Ceste, skozi katere se je peljal general, so bile vse žive, povsod so se čuli klici „hura!" Jako prisrčen je bil sprtjen ; spominjal je na sprejem če-mulpskih junakov v Odesi General Steselj je dejal, da bodo vsi izvedeli resnico. Vsega ne ve še nihče. Delali so nadčloveško; več storiti, kar so storili, niso dopuščale člo veške moči. Okrog gospe Stesljeve je stalo mnogo otrok, sirot padlih vojakov. Gospa Steselj jim nadomešča očeta in mater. Kakšen bi bil sprejem šele, ko bi se bil Steselj vrnil kot zmagavec!
Avtomobil v vojski.
General Kuropatkin ima v uporabi 20 avtomobilov. Le z avtomobilom mu je mogoče nadzorovati 25 milj dolgo fronto. Pri njegovem štabu je tudi znani avtomobilski voznik Rovoired, ki pomaga Kuro-patkinu s svojimi avtomobilističnimi izkušnjami. Kuropatkin namerava število avtomobilov še znatno zvišati; za slučaj pomanjkanja municije jo bodo dovažali k fronti avtomobili. Rusi so torej prvi, ki ob čevalno sredstvo modernega časa, avtomobil, praktično porabljajo v vojski.
Nemiri na Japonskem.
»Svjet" piše : „Naš sotrudnik, ki je dalje časa živel v Tokiu, je dobil od on-dotnega svojega prijatelja pismo, v katerem mu ta sporoča, da se je po celem Japonskem pričelo gibanje proti povzročiteljem sedanje vojske. Japonska stoji pred revolucijo. Povsod se vrše nasilstva in znamenja revolucije. Reforme, stare šele 25 let, niso še prodrle globoko v ljudstvo in povsodi se pripravlja krvav protest. Zakaj naj torej hitimo z mirom, zakaj naj bi bili igrača v rokah Angležev in Američanov, zakaj naj razburjamo vso notranjo Rusijo, ko ji hočemo odvzeti zmago in blesk, ki ga je navajena?"
General Reus.
Peterburg, 27. jan. Načelnik generalnega štaba v Port Arturju, general R e u s , je došel sem
Sklepna seja hullske komisije.
Pariz, 26 febr. Sklepna seja hullske komisije se je včeraj vršila pod predsedstvom admirala Fourniera na slovesen način v prisotnosti vseh članov, angleškega, ruskega, ameriškega in avstro-ogrskega admirala. Razpravi je prisostvovalo številno občinstvo, med katerim sta bila tudi ruski in avstro ogrski poslanik. Admiral Fournier je otvoril sejo ob 3. uri 40 minut ter je pre-čital poročilo komisije Angleški juridični zastopnik Foy se je vimenu vseh navzočih juridičnih zastopnikov zahvalil francoskemu narodu za izkazano gostoljubje, nakar se je avstro-ogrski admiral baron Spaun zahvalil admiralu Fournieru in Franciji ter istega naprosil, naj izreče tudi v imenn komisarjev zahvalo predsedniku Loubetu in ministru zunanjih stvari Delcassč-ju. Admiral Fournier je odvrnil, da se smatra srečnim, da je sprejel to misijo ter je zaključ 1 sejo ob 4. uri in 5 minut.
Admiral baron Spaun, kapitan vitez Winterhalter in pomorski poročnik, baron Hauser se vrnejo danes na Dunaj.
Borzna vest.
Pariz, 27. februarja. Na borzi so bile včeraj razširjene vesti, da je car izgnal iz Peterburga velikega kneza Alekseja, ki je šef admiralitete in zagovornik vojske. Obdolžujejo ga raznih nepravilnosti pri nakupu vojnih ladij. To kazen smatrajo na borzi za ugoden simptom miru (?).
ArnautsKe pritožbe.
B e 1 g r a d , 24. febr.
Vedno večje je nezadovoljstvo v Turčiji, /daj se oglašajo tudi že Arnavti in upijejo, da imajo dovolj krivic. V Belgradu izhaja list »Albanija" v srbskem in arnavtskem jeziku. Njegov glavni namen je. da kaže na krivice, ki se gode Skipetarom, med katerimi je mnogo mohamedanov. O najnovejših turških nasil-stvih poroča :
Tatar Omer paša, znani zlikovec in va-lija janinski, ima edino veselje na tem, da ljudi ubija in muči. Nedavno je dal zapreti v Beratu arnavtskega starešina; po štiri-najstmesečnem zaporu so njega in sina iz gnali v Azijo. Neki katoliški duhovnik se je udeležil mednarodnega shoda orientalistov v Hamburgu, ki je imel edino le znanstveno-literarni značaj. Skadrski valija Sec r paša ga je takoj, ko se je vrnil, dal zato umoriti. Iz tega si lahko mislite, kako delajo turške oblasti s preprostim arnavtskim narodom. Vse arnavtske šole, ki so nastale v Albaniji, so zatvorjene, in učitelji so zaprti v bitoljskem zaporu. Iz tega se vidi, da hoče sultan tudi svobodoljubne in hrabre Arnavte popolnoma potlačiti.
A kakor poročajo sofijske »Reformi", so arnavtske pritožbe le toliko opravičene, kolikor se ne tičejo mohamedanskih Arnav-tov samih. Ti so zopet pridrli nad svoje miroljubne sosede in so jim pobrali čede in kar so mogli pograbiti. V solunskem sand-žaku je nastala prava anarhija. Cela sela so požgana in oropana.
Z gora so prišle cele organizirane bande arnavtskih pastirjev v dolino nad bolgarsko prebivalstvo. Ljudstvo se je dvignilo v obrambo, tako da je prišlo do prave bitke, v kateri so bili Arnavti premagani in so zbežali nazaj.
Najbolj so Arnavtom na poti ruski častniki, ki pritiskajo na Turke, da izvedejo reforme. Arnavti čutijo, da bi reforme, ako bi se izvedle, naredile konec njihovim zločinom, in zato se pritožujejo nad .tujci", ki jim „zatirajo svobodo*.
Ruski častniki v Strumici so dobili že grozilna pisma, v katerih se jim napovedujejo atentati, ako ne odpotujejo.
Gosposka zbornica
je v včerajšnji seji odobrila v drugem in tretjem branju zakon o vojaških novincih, predlogo o refundiranju in več manjših predlog. Seja je trajala od 1 ure 30 minut do 2 ure 40 minut popoldne. Poročevalec „.t predlogo o vojaških novincih je bil baron Walterskirchen. Oglasil se je k besedi knez Karol Auersperg, ki je naglašal, da ne kaže več molčati o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Ni umestno, da bi se prerezal ustroj države, kakor se prereže črva. Domobranski minister grof Welsersheimb je izjavil, da hoče govoriti z vojaškega stališča. Naglašal je, da nima nikdo drugi, kakor vladar pravice odločevati o organizaciji skupne armade. Vlada zastopa stališče nedotakljivosti armade. V politiki armada ne sme imeti vpliva. Kar bo potrebno storiti, se bo storilo potom zakonodaje.
Kakor se poroča, so nameravali voditelji vseh treh strank gosposke zbornice v včerajšnji seji izjaviti, da zahtevajo skupnost armade. Načelniku generalnega štaba Becku in pa ministrstvu za zunanje stvari se je posrečilo z ozirom na ogrske razmere preprečiti te izjave.
Domobranski minister grof Welsersheimb.
Razširjene so govorice, da bo domobranski minister grof Welsersheimb v kratkem odstopil in ne bo več govoril v zbornici. Njegov naslednik bo poveljnik armad-nega zbora v Jožefovem, Scboaaich.
Protikatoliška gonja na vseučiliščih.
Dne 2. marca se bo pričel shod vse-nemških dijakov Trajal bo 5 dni. Vsenem-ško časopisje z vso silo bobna za udeležbo. Dasi bodo obravnavali tudi stvarne reči, je namen shoda političen, Spored razprav to dokazuje. Na dnevnem redu so med drugim sledeče točke: »Nemško ljudstvo in Rim", »Nemško dijaštvo mora pospeševati gibanje ,Proč od Rima'", »Gibanje ,Proč od Rima' na Tirolskem", »Enakovrednost vseučilišč v Nemčiji z avstrijskimi vseučilišči", »Nemški državni jezik in upoštevanje Nemcev pri na-meščenju uradnikov". Tega vsenemškega shoda se ne bodo smeli udeležiti verske dijaške zveze in bogoslovci.
Položaj na Ogrskem
je neizpremenjen. Ugibajo, bode li sestava novega ministrstva poverjena Weckerlu ali pa Szellu. Tudi Banffijevi pristaši upajo, da bo njihov voditelj prihodnji ogrski min. predsednik.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 27. februarja. Minister za poljedelstvo, Jermolov, je predložil 24. . t. m. carju spomenico o notranje političnem ' položaju na Ruskem. Minister je nasvetoval
carju, da naj v pomirjenje duhov podeli ljudstvu ustavo in skliče shod ljudskih zastopnikov. Car se je z Jermolovom temeljito posvetoval in mu naročil, da naj izdela reskript, oziroma manifest, na ministra za notranje stvari. Pri Jermolovu je bil 25 t. m. zaupni sestanek vplivnih oseb, ki so se posvetovali o tem predmetu.
Berolin, 27. februarja. »Berliner Tageblatt" poroča, da se je znatno poslabšale zdravstveno stanje Gorkega. V ječi Gor kega najbrže ne bodo pustili umreti, ker bi nastale demonstracije.
Varšava, 27. februarja. Vse javne in zasebne šole so bile zaprte na povelje naučnega ministra. Zaprti nista dve ruski gimnaziji in dva ženska liceja. Predvčerajšnjim so zapustili vsi učenci konservatorij, ker se ni ustreglo zahtevi, da bi bil pouk poljski. Zavod so morali zapreti. Sole ostanejo zaprte do 14. septembra.
F e o d o z i a , 27. februarja. V Feodo-ziji so pričeli stavkati judovski delavci. Med prebivalstvo so delili oklice proti vladi. Zaprli so osemnajst judov. Judovski delavci so nato prisilili še delavce v drugih tovarnah, da so morali prenehati delati. Judovski govorniki so klicali: „Proč s carjem! Razmere naj bodo take, kakor v inozemstvu, da postanemo enakovredni!" Množica se je razdelila. Kristjani so pretepli jude in jim klicali: »Še so v Rusiii ljudje, ki branijo carja!" Kakor poroča ,. Berliner Tageblatt", so ubili 30 oseb, a uradni brzejav trdi, da so ubili le enega juda. Končno je policija razkropila množico. Policijski načelnik je dobil mnogo grozilnih pisem, v katerih mu žugajo s smrtjo.
Moskva, 27. februarja Tu so razširjene govorice, da je pobegnil morilec velikega kneza Sergija (?). Baje so se pripeljali trije kot generali preoblečeni gospodje in so na podlagi ponarejenih listin zahtevali, da naj se jim izroči morilca, s katerim so se odpeljali. (To poročilo je malo verjetno)
B e u t e n , 27. februarja. Promet iz Rusije čez Sosnovice je zopet otvorjen.
Peterburg, 27. februarja. Finančni minister Kokovcev namerava baje odstopiti. Pravijo, da bo njegov naslednik Rulov.
Peterburg, 27. februarja V tu -kajšnjih tovarnah je bila danes volitev delavskih zastopnikov v komisijo, ki bo proučevala pod predsedstvom senatorja Silov-skega pritožbe delavcev. Volitve so se izvršile splošno mirno.
Novorosijsk, 27. februarja. Tukajšnji delavci v pristanišču so pričeli stavkati. Zahtevajo izboljšanje plače.
London, 27. febr. Tu trdijo, da se namerava veliki knez Pavel ločiti od sedanje soproge in skleniti nov zakon.
Peterburg, 27. februarja. Policija je blizu »Novega Svjeta" vsled izdaje odkrila veliko zalogo orožja prekucijske stranke. Med drugim so zaplenili več sto pušk izdelanih po najnovejšem načinu na Angleškem. Tajno zalogo je izdal neki delovodja francoskih ladjedelnic, katerega so našli v bližini neke zloglasne hiše mrtvega. V prsih je tičalo še bodalce, na katerem je bil obešen list z napisom: „Za Judežovo službo!"
Peterburg, 27. febr Poročila iz Batuma so vedno strašnejša — Oboroženi Armenci so vdrli v neko tovarno in s svojimi krivimi noži 40 delavcem razparali trebuhe.
Berolin, 27. febr. Iz Peterburga poročajo, da je revolucijonarni odbor dobil doslej naslednje vsote: iz Nemčije 162.000 mark, iz Francije 150.000 mark, iz Angleške 1,200.000 mark, iz Avstro-Ogrske 35000 mark. Koliko denarja je došlo iz Amerike, ni znano.
Varšava, 26. febr. Bančni uslužbenci zahtevajo, da se jim izboljšajo plače in nakažejo vsote v poučne svihe. Bančna ravnateljstva bodo na zahteve odgovorila v sredo. Uslužbenci na progi Varšava - Peterburg so stavili na upravo svoje zahteve. — Edino na črti iz Varšave v Peterburg je promet reden. Popotniki namenjeni v Moskvo in Odeso se morajo voziti po stranskih progah.
Peterburg, 27. februarja. Prometni minister je proglasil mobilizacijo vseh železničarjev. Vsak železničar, bodisi ravnatel; ali pa čuvaj, bo obsojen v najmanj trimesečno ječo, ako samovoljno ne bo izvrševal službe. Dosedaj so bili mobilizirani le železničarji na železnicah v Sibiriji.
B a t u m , 26. febr. Delavski mestni de Narzehau je preteklo noč obkolilo vojaštvo. Vršile so se hišne preiskave, da bi dobili skrito orožje. Tudi v gominskem okrožju so delavski nemiri. Zahtevajo odpravo nekaterih davkov. V Batumu so delavci napadli in ranili nekega podčastnika in nekega vojaka
Peterburg, 26. febr V Rigi so se včeraj spopadli stavkujoči železničarji s policijo. Mnogo policistov je bilo ranjenih in so se morali končno umakniti. Policijskega stotnika Nikolča so zahrbtno ustrelili
Varšava, 27= febr, Več brzojavnih drogov v varšavski okolici so podrli. Na
Novolipski cesti je nekdo ustrelil enega po-icista in enega vojaka ter težko ranil nekega policijskega uradnika Napadalec je >obegnil.
L o d z , 27. februarja. Stavka je tu tončana.
L o n d o n , 27. febr. Število stavkujočih v Peterburgu je narastlo na 80.000. Vsak dan prihajajo od vojaškega povelj, v Mandžuriji zahteve po topovih, konservah i. t. d. De-avci hočejo s stavko doseči, da bo odpoši-janje vojnih potrebščin nemogoče. Delavski voditelji opozarjajo delavce, naj se ogibljejo spopadov z vojaštvom, ampak naj se omeje na pasivni odpor. Sklicanje zemskega sobora je odgodeno.
Gibanje med italijanskimi železničarji.
Italijanski železničarji so sklenili, da ne bodo stavkali zaradi zakonskega načrta jroti stavki železničarjev. Pač pa bodo znali )reprečiti reden promet. Iz Milana, Florence, akina, Reggio di Calabria in iz drugih kra-ev poročajo o zavlačevanju redne službe. Dkspresni vlak, ki se navadno odpelje ob 3. popoldne iz Turina v Pariz, je imel n. pr. eno uro in pol zamude. Uradniki so namreč,, kakor je predpisane, pregledali vsak posamezni del lokomotive. Vlaki imajo po )et do deset ur zamude. Občinstvo nastopa jroti železničarjem. V italijanski zbornici je naglašal včeraj delavski minister, da bode morale železniške družbe skrbeti za reden promet, ker je to njihova dolžnost. Vlada hoče, da se spoštujejo zakoni. Železniške družbe moraje nastopiti z disciplinarnimi sredstvi proti železničarskemu osobju, ki iz nagajivosti pre. rečuje redni promet. Ako ne sodo hotele družbe tega storiti, jih bo vlada k temu prisilila.
Premet je zlasti zaviran v Rimu, Ne-apelju, Florenci, Livorni, Veroni in v Milanu. Za redni promet dveh vlakov na dan so odredili posebne varnostne naprave na progah: Neapolj Rim, Neapolj Foggi, Ne-apolj-Reggio. Osobje so pomnožili z maši-nisti vojne mornarice. Proge je zastražila konjenica, kolodvore pa pehota.
Sedanji položaj na italijanskih kolo-. dvorih opisuje plastično poročilo z rim skega osrednjega kolodvora. Na vseh desetih tirih je polno vlakov. Nepotrpežljivi potniki in radovedno občinstvo oblega vse dohode. Velika je radovednost, kako z na-tančnejo izvršitvijo službenih predpisov ob-struirajo železničarji. Hladnokrvno vršijo železničarji natančno po zastarelih prometnih predpisih svoje službo. Za sestavo vlaka, ki je bil prej sestavljen v nekaj minutah, rabijo sedaj več ur. Vožne listke dobi popotnik le, če ima pripravljen denar, kakor je predpisano. Pet minut pred odhodom vsakega vlaka blagajniki brez usmiljenja zapro okenca. Občinstvo se prepira z uradniki. Vlaki v Florenco imajo dveurne zamude.
Z Balkana.
Generalni nadzornik Hilmi paša je brzojavno obvestil carigrajsko vlado, da so bolgarski vstaši umorili kečanskega popa Petra.
Med pravoslavnim patriarhatom in turškima ministroma za notranje stvari in bogočastje je nastalo nasprotstvo, ker se patriarh noče spraviti s člani opozicije svete sinede. Patriarh se je pritožil proti ministroma pri velikem vezirju.
Organizacija angleške armade.
V angleški zbornici je vojni minister Arnold Forster naglašal 23. t. m., da se je moralo znižati število moštva v armadi. — Angleška armada je močna 275.000 mož. Ker se ni izkazala pri angleški pehoti triletna službena deba, se uvedli začasno devetletne službo. Čete prostovoljcev se morajo izboljšati, a obenem znižati njihovo število. Ni resnično, da se je zapoznila nabava brzostrelnih topov. Trdi se, da imajo že vse druge države brzestrelne tepove. To ni res. Ameriške Zedinjene države jih še nimajo. V Avstriji so se sicer odločili za brzostrelne topove a ni znano, če so jih že nabavili. V Belgiji delajo poizkuse in Nemčija ima topove, ki pa niso pravi brzostrelni topovi. Angleška be imela 31. marca 1.1. 156 brzostrelnih tepov in v 30. mesecih 1000. Nove puške so izborne
V srbski skupščini
so bili burni prizeri. Notranji minister je odgovarjal na interpelacijo na nasilnem od-stavljenju občinskega predstojnika v Reko-vacu, Jovana Periča, ki je tudi poslanec. Minister je dejal, da dve taki službi nista združljivi. Mladi radikalci so vpili, da je minister zato zaslužil osem let ječe in da bodo preti njemu vložili obtožnico. Seje so morali zaključiti.
noulce iz Amerike.
a Jajčji trust. Iz Ukage poročajo: V tukajšnjih refrigatorjih je nakopičenih toliko jajc, da jih še nikoli toliko ni bilo, t. j. 4 5 m i 1 i j o n o v jajc. Kljub temu, eziroma baš radi tega, vlada na jajčjem tr-goviščii veliko pomanjkanje jajc in gospo-' dinje so primorane plačevati po 38 centov
ducat. Jajca so pokupili — chicaški me sarji Lani, ko so bila jajca poceni, so mesarji kupovali jajca v količinah po 100.000 zabojev in jih shranili v refrigatorje za ugodnejše čase, ki so sedaj nastopili. Takrat so kupovali jajca po 15 do 17 in pol centov ducat.
a Kako je Hoch umoril svoje žene. Iz New Yorka poročajo: Tukajšnji zdravnik Josip Springer, trdi, da je Hoch več svojih soprog zastrupil s pomočjo in dijanskega strupa kurara, kateri deluje vedno smrtno, kakor hitro se zmeša s krvjo. Hoch je z imenovanim strupom namazal rob poročnih prstanov, kateri so bili ostro obru-šeni. Kakor hitro je prstan ranil prst, je bila žrtev že zastrupljena in je kmalu umrla a Slovenoe »straši«. V Chis holmu Min. je v rudniku, ko sta bila dva naša rojaka pri delu, pričelo silno ropotati. Naravno je, da so se jima pričeli lasje jeziti, to tem bolj, ko sta videla, da se vozovi, ki služijo v navadnem svetu za razvažanje rude, sami vozijo in sicer povsem prazni, po rovu sem in tja. Nihče se ni upal ziniti besedice, dokler nista naša rojaka zbežala na površje in pripovedovala, kaj sta doživela. Tukaj so jima drugi delavci povedali, da v onem rovu večkrat straši. Sele delovodja ju je potolažil, ko je častno izjavil, da ju je strašil le navadni .bergmandelc". K temu nimamo dosti pristaviti. Vozovi so se vozili vsled slabega ravnotežja in ne-vodoravnega tira, kakor se to povsodi dogaja. Obžalovati je praznovernost nekaterih naših roiakov.
a Slovenske predstave v Ameriki. Ameriški Slovenci nameravajo ustanoviti »Jednoto«, ki bi preskrbovala slovenska društva s potrebnimi igrami, dajala jim na»odila za igre kulise in obleke.
a Slovensko župnijo ustanove Slovenci v St. Lorainu O. Ondi je sedaj okrog 60 slovenskih družin in nekaj nad 350 Slovencev.
a Rojak ustrelil rojaka. Dne 15. jan. je v Walkerville Mort Janez G r -z e t i č ml. ustrelil Franceta L a m u t a , ki je pretepaval njegovega očeta in tudi njemu grozil Ker je Grzetič delal v silo-branu, je bil oproščen. Lamut zapušča v starem kraju mater.
a Umrl je v Pittsburgu Andrej Lav-r e n č i č, v Chilsholmu je umrl Jurij K o č e v a r, rodom iz Rosalnic.
Dnevne novice.
rikalno* tirolsko deželo. Zanimivo je le to, da so liberalci začeli trositi vesti o odstopu barona Heina in sicer da je ta vest izšla iz okolice barona Schwegla. Katoliško-narodna stranka, ki ima pred očmi edino le korist kranjske dežele, bo ostala svojim že tolikokrat izraženim načelom zvesta in jih bo branila proti vsakomur, naj se zgodi karkoli ! Mi smo mirni.
Upokojenje držav, uradnikov. Kakor poročajo listi, je finančna uprava izdelala zakonski načrt o upokojitvi državnih uradnikov po 351etnem službovanju. Uradniki bodo morali prispevati za pokojninski zaklad 4 do 5% svoje plače. Razločka med konceptnimi in mani-pulacijskimi uradniki ne bo.
—	Novo! Postne pesmi P. Hugolina Sattner-ja so ravnokar izšle. Več glej in-serat.
Hrvaške novice. Golaža nočejo jesti v Zagrebu kmetje iz zagrebške okolice, ker se boje, da ga krč-marji pripravljajo iz konjskega mesa. — Gozdar ustreljen lz Požege poročajo, da je bil ondi ustreljen od neznanega zločinca gozdar Kapitan — Kolodvor za ranžiranje vlakov bodo dobili v Zagrebu.
—	Aretirane maske. Tržaška policija je na meščanskem plesu v gledališču „Politeama Rosetti" aretirala tri sestre, katere so prišle maskirane za »bebeje", ena v popolnoma beli, druga v popolnoma rdeči in tretja v popolnoma zeleni obleki, kar je skupno tvorilo barve italijanskega kraljestva.
—	Vegova slavnost na Dunaju bode v sredo, 15 sušca t. 1., v dvorani hotela „zur Post-, I, Fleischmarkt 16 Prijazno sodelovanje so obljubili: Gospica Marijanica Z m e r z 1 i k a r j e v a , operna pevka; gosp. Karol Jeraj, član c. kr. dvorne opere (gosli); jugoslovanski godbeni kvartet (gg.: K. Jeraj, M. Lenarčič, S S a n -t e 1 , C. H o n e); gosp. Janko Jež, samospev ; gg.: I. Jež in Vinko Krn-š i č ml. (dvospev) ; slovenski moški in mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje ,zvezde* gosp. Vinko Krušičast; godba bosa n. pešpolk a š t. 4 pod vodstvom g. kapelnika H. P a v 1 i s - a. — Pevske vaje za moški in mešani zbor se vrše vsak ponedeljek in vsako sredo od 7. do
Mnogo si ubijajo glave nem
ški listi, kdo bo naslednik barona Heina na Kranjskem. »Tagespost" je vedela po vedati, da baron Viktor Hein gotovo odstopi kot kranjski deželni predsednik. Pri tem se sklicuje liberalno nemško glasilo na svojega zaveznika Hribarja, ki je v občin skem svetu ljubljanskem naznanil, da je dobil na Dunaju ta vtisek, da se bodo kmalu politične razmere tako izpremenile, d a b o kranjski deželni zbor zopet začel delovati. To si »Tagespost razlaga le s tem, da baron Hein pojde, češ, da je določen za namestnika v Inomostu. (Trdi se, da je zato šel v Italijo učit se ita-janščine in da je zato tudi prosil avdience pri papežu.) Težave — pravi »Tagespost" — pa dela imenovanje naslednika, ker je grof Schaffgotsch, ki so ga doslej večkrat imenovali kot naslednika deželnega predsednika, pri klerikalcih padel v nemilost. — Včeraj zopet to glasilo nemških liberalcev vzdržuje svojo vest in trdi, da mu je potrjena »od mero-dajnih oseb". V resnici — pravi „Tages-post* — baron Hein ne goji nobene srč-nejše želje, kot da bi kmalu mogel zapustiti sedanje mesto, kajti za mnogostianski trud, da bi gospodarskim težnjam kranjskim pridobil posluha pri centralnih mestih na Dunaju, žanje zdaj le nehvaležnost od klerikalnih oblastnikov, kakor je n. pr. dr. Su-steršič. Barona Heina za gotovo imenujejo kot naslednika cesarskega namestnika barona Schwartzenaua v Inomostu — Mi te vesti beležimo le kot kronisti. Imenovanje deželnih predsednikov je p r e -rogativa krone, v katero se mi ne vtikamo. Seveda je dolžnost pametnih sve-tovavcev krone, da ne nasvetujejo na tako važna mesta mdž, s katerimi večina dežele ne more izhajati. Kako Trlo je baron Hein pri centralnih mestih skrbel za blagor kranjske dežele, najbolje ilustrira zadnja akcija z a k r m o , pri kateri bi bila kranjska dežela izključena od podpor, ako ne bi bil zastopnik zadružništva z vso energijo tega preprečil. O drugih stvareh zdaj molčimo, ker nočemo Njega ekscelenci metati kamenja na pot, ako se je res namenil v 3kle
9. ure zvečer v »Slovanski Be
sedi", I, Fleischmarkt 16 (vhod Drachen gasse 3). Udeležuje se jih že lepo število požrtovalnih pevk in pevcev Upati je, da se jih bode še več udeleževalo, da bode krasno in navdušeno donela slovenska pesem združenih slovenskih pevcev in pevk v slavo slavnemu učenjaku in junaku Juriju baronu Vegi.
—	Pomilostil je cesar pet kaznjencev v mariborski kaznilnici, 5 v Kopru in enega v Gradiški.
—	Akcijska družba za izdelovanje papirja „Leykam Josef-ital" je imela v preteklem letu čistega dobička 1,182.133 kron. Pasiva so se znižala za 6 milijonov kron. Produkcija se je zvišala za več kot 500 vozov. Za tekoče leto je pričakovati še večjega zboljšanja.
—	Iz Vodic. Sele svečana je začela poslovati »Hranilnica in posojilnica" in že so župljani vanjo vložili do 16.000 kron; prometa ima pa čez 32.000 kron. Le tako naprej, da bo hranilnica v ponos fari in njeno gospodarsko korist!
—	Nemiri na Hrušioi. Dne 19 t. mes so bili na Hrušici na raznih krajih pretepi. Orožniki so aretirali delavca Martina Jelenica, pri katerem so našli ostro bo-dalce. Več delavcev je hotelo raditega vlomiti v orožniško poslopje in Jelenica oprostiti Na cesti je bila orožniška patrulja opsovana ter je končno raditega prijela Jožefa Zajca, Petra Starina iz Terzina, Valentina Janeža iz Male vasi pri Ljubljani in Franca Pirca iz Lukovce.
od 1. 1874. sem čez 10 let v ječi in zaporu. V mlajših letih se je pečal s ponarejanjem in razpečavanjem javnih listin, vsled tega je bil štirikrat zaradi hudodelstva goljufije, zadnjič z 18mesečno težko ječo kaznovan. Ker ni imel več ročnosti za taka dela, izumil si je drugi posel — pričel je krasti iz cerkvenih pušic. Zaradi takih tatvin je bil 6krat kaznovan; zadnjič je bil pri taki tatvini zasačen v župni cerkvi v B r a s 1 o v-čahna Štajerskem, za kar je bil pred porotno sodnijo v Celju obsojen na 5 let težke ječe. To kazen je prestal dne 12. sept. m 1. Ko je prišel iz zapora, je imel 61 K 39 v. na zaslužku in bil izročen svoji domovinski občini. Tu pa ni dolgo ostal; kmalu je šel zopet na popotovanje in prišel na sveti dan m. 1 v G e d o v i č. Popoldne se je podal v župno cerkev, se vsedel v klop ter se delal, kot da bi bil molil. Isto dobno je sedel v klopi neki dninar, ki je pa kmalu zapustil cerkev. Sedaj je mislil Kottnig, da je sam v cerkvi; ni pa vedel, da se nahaja na koru cerkvenikov oče ter da ga opazuje. Jernej Klavžar pravi, da je videl obdolženca iti k stranskemu oltarju in je preiskaval tam se nahajajočo pušico. od ondot je šel h glavnemu oltarju ter šel okoli oltarja mimo pušice k izpovednici, prizdignil pregrinjalo, da se je prepričal, če je kdo notri; potem je šel zopet k pušici pri stran skem oltarju in od tam k pušici pod ko rom. Končno se je zopet vrnil na svoj prej šnji sedež v klop, vzel iz žepa mehur, iz katerega je potegnil neko tanko reč ter šel k stranskemu oltarju Klavžar je videl, kako je obdolženec z neko stvarjo tipal po pu šici, kakor bi hotel iz nje denar jemati. To ga je napotilo, da je šel s kora v cerkev ter stopil pred obdolženca z vprašanjem, kaj da dela. Obdolženec, ki je nato odskočil v stran, mu je odgovoril, da je dar v pušico vrgel; in res je šel k levemu oltarju, kjer je v resnici nekaj noter izpustil, potem pa odšel. Klavžar je to takoj povedal svojemu sinu cerkovniku, ki je šel takoj naznanit orožnikom poizkušeno tatvino. Orožniki so tatu še isti večer zasledili in prijeli Pri tatu so našli 28 v. gotovine. Začetka je Kottnig pred sodiščem tajil, da bi bil kdaj zaradi tatvine kaznovan. Trdil je, da je hotel cerkvi le denar podariti; ta zagovor je pa bil zaradi tega jalov, ker se je pri njem našlo le 28 v. denarja. Dognalo se je, da se je pri teh tatvinah posluževal ribjih kostij, ki so se še našle pri njem v mehurju. V pušici, katero je tat hotel okrasti in katero so drugi dan izpraznili, se je nahajalo 4 K 51 vin., med temi najmanj za 1 K drobiža. Porotniki vprašanj, če je Kottniku krasti že v navadi, niso potrdili, in sodišče ga je oprostilo.
Dr. Tavčar
je tožil dež. poslanca g Fr. Jakliča pred ljubljanskimi porotniki, a se je stvar porav-vnala. Zato odpade na 3. marcaJ1905 določena porotna obravnava, o kateri je naš list že poročal.
Štajerske noulce.
š Politično društvo na Slatini je na nedeljskem občnem zboru spremenilo svoja pravila v toliko, da se bode odslej glasilo: »Katol. polit, društvo za rogaški okraj" in da bode odslej smelo prirejati shode po celem rogaškem okraju. — Vsaka župnija tega okraja bode zastopana v odboru. Začasni odbor se je sestavil sledeče: Predsednik: velč. g. nadžupnik Franc Korošec; podpredsednik: g. Martin Debelak; tajnik: č. g. Jos. Janžekovič; njegov namestnik: g. Janez Roškar; blagajnik: g Matej Košak; odborniki: Miha Plemenitaš, Martin Drofenik, Andrej Skrebl, Andrej Kužnar.
Ljubljanske noulce.
Izpred porotnega sodišča.
Tat cerkvenih nabiralnikov.
France Kottnig, 67 let stari postopač iz Konjic na Štajerskem doma, je prežtvei
lj Ali stoji Kantzova parna pekarna pred polomom? Poroča se nam: V času, ko vse toži radi draginje, ki posebno zadnji čas vlada v Ljubljani, spomnil se je g. Kantz, da imajo njegove uslužbenke po ljubljanskih filijalkah previsoko plačo in je vsem prodajalkam stalno mesečno plačo za polovico znižal ter jim naznanil, da bodo morale v bodoče tudi okrajno bolniško blagajno same iz svojega plačevati. (!) Vsled tega je več prodajalk službo odpovedalo, ker so mnenja, da je nemogoče se s 15 gld. na mesec pošteno preživljati. Zadnjo soboto se je tudi pekovskim pomočnikom odtrgalo od plače vsoto za bolniško blagajno, h katerej bi moralo vsled zakona prispevati podjetništvo. Odtr galo se je delavcem za tri mesece nazaj. — Tako postopanje je pa popolnoma protiza konito in so obrtna sodišča že opetovano razsodila, da sme gospodar od plače svojega uslužbenca odtegniti prispevek bolniški blagajni le za en mesec. Kakor se čuje, sklenil je podjetnik g. Kantz. da se prihodnjič tudi plača pekovskih pomočnikov znatno reducira, v katerem slučaju izbruhnila bode med že itak nezadovoljnim delavstvom Kan-tzove pekarne stavka. Vsak trezno misleč človek se zgraža nad takim brezobzirnim postopanjem napram delavstvu in si vstvari sodbo: Ali je parna pekarna že na robu propada in si poizkuša z delavstvu pritrganimi krajcarji podaljšati življenje ali pa je nje vodstvo v skrajno židovskokapi-talistični roki, ki ne pozna drugega, kakor svoj dobiček. Ravno v tem slučaju se čuti pomanjkanje zakonitih določil za delavsko varstvo, kojih namen naj bi bil ščititi de lavstvo pred izkeriščevanjem nekaterih podjetnikov.
lj Pevski zbor ,Glasbene Matice' je priredil včeraj v Auerjevemu salonu v Gorico odhajajočemu dolgoletnemu i slanu g. Černikotu odhodnico. Gospod I predsednik Š t r i t o f in g. koncertni vodja Hubad sta se poslavljala v imenu zbora od g. Černikota ter povdarjala, da je težko dobiti pevca, ki bi bil tako vztrajen kakor
g. Cerniko. V imenu njegovih ožjih prijateljev se je poslavljal ©d njega g. V. Ravni k a r, zagotavljajoč ga, da mu je ohranjen med prijatelji trajen spomin. Lepa slovenska pesem je zaključila večer.
lj Katoliško društvo za delavke nam je priredilo v nedeljo tako prijeten zabaven večer, kakršnega že nismo kmalu imeli. Vse točke so vrle delavke izborno rešile. Pohvalno nam je omenjati pevskega zbora, ki je vse pevske točke tako lepo izvajal. Nepopisno je ugajala vsem koračnica za enoglasni zbor s spremljeva-njem harmonija „Obadova ženite V, katero je uglasbil gospod pevovodja F e r -j a n č i č. Burno odobravanje je prisililo pevke, da so jo morale ponavljati. Tudi de-klamacija »Slovenska junakinja" (deklamovala M. Klepec) je vsem zelo do-padala. Veseloigra »Usodepolna pomota" in enodejanska burka „V posredovalnici", ki je kakor nalašč za predpust, sta povzročili mnogo neprisiljenega smeha. Vse igralke so častno izvršile svojo nalogo. Kako občinstvo ceni to tako izborno delujoče društvo, je pokazalo s tem, da je popolnoma napolnilo prostrano dvorano. Ker so morali mnogi oditi vsled pomanjkanja prostorov, zato se bo prihodnjo nedeljo ob šestih priredil zopet z a -bavni večer z istim programom, kot zadnjič.
lj Popadljivi psi. Zadnji teden je bilo na periferiji mesta ugrizenih več oseb od tujih priteplih se psov. Zlasti par otrok je zadobilo poleg strahu občutne rane na nogah in obrazu. Ali ni nobenega sredstva, da bi se prišlo tem sestradanim in na pol divjim bestijam v okom?
lj Lep poklon! Dr. Triller piše v »Narodu": .Mestnim odbornikom je potrebna pravočasna temeljita informacija, ako se hočemo izogniti mučnemu prepričanju, da ni na svetu lažje stvari, nego v ljubljanskem občinskem svetu s par popularnimi frazami strmoglaviti najkoristneje predloge !" Dr. Triller si morda domišljuje, da je ljubljanski občinski svet »klerikalen". Konstatirati moramo pa, da je to jako napredna in prosvetljena korporacija.
lj Streliške ulice letos popolnoma razširijo.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 63 Slovencev in 60 Makedoncev; iz Amerike se je pa pripeljalo 40 Hrvatov.
lj Nesreča v Tonniesovi tovarni. Včeraj je 18 let staremu livarju Karolu Mirtiču raztopljeno železo brizgnilo v obraz Izgubil bo skoro gotovo vid na
enem očesu.
lj Napad pri Mostah. Včeraj so prepeljali z rešilnim vozom v ^blaznico Marijo Knoblehar, stanujočo na Zabjeku št. 3. Spremljala jo je njena prijateljica. Nazaj grede so šli spremljevalci v Mostah v gostilno, prijateljica Knobleharjeve je pa ostala zunaj. Nakrat se ji pridružita dva fanta, ki pravita, naj gre hitro za njima, ker bodo prišli štirje moški in voz in voznika odpeljali. Sla je Med potoma sta jo neznana fanta silila v gostilno, ker pa ni hotela iti, sta jo napadla in tepla, da je krvavela iz ust. Pobrala sta ji baje tudi nekaj denarja.
lj Umrla je v Gosposkih ulicah št. 3 Leopoldina Marklovsky pl. P e r n s t e i n rojena B r u n n e r.
lj Ustavljena je preiskava proti 47letni delavčevi ženi Mariji Pošeta v Hrušici, ki je bila v preiskavi radi poizkuše-nega umora svojega moža. Dognalo se je, da je blazna.
lj Muzejsko društvo je imelo včeraj občni zbor. Namestu v Kranj odšlega g. prof. Komatarja je izvoljen za društvenega tajnika 5 g.Viktor Steska.
lj Godba salezijanskih gojencev je včeraj pri pogrebu gdč Smre-kar prvikrat nastopila.
lj Tat sukenj. Dne 24. t. m. je bil g. Vogtu, tajniku pri trgovskem podpornem društvu ukraden iz pred sobe v Krojaških ulicah št. 5. klobuk. Drugi dan dopoldne je pa prišel tat v osebi bivšega kol-porterja Franca Trobischa k omenjenemu gospodu beračit, ki je takoj izpoznal svoj klobuk. Poklical je policijskega stražnika, ki je tatinskega berača aretoval. Dognalo se je tudi, da je Trobisch ukradel pred 14. dnevi v Cankarjevi gostilni v Gradišču, nekemu gospodu listnico vredno 15 K, ki jo je bil popustil na mizi in jo potem prodal nekemu starinarju za 6 K. Tudi neki površnik je prodal pri starinarju. Sedaj trdi, da ga je v pijanosti v neki gostilni nevede zamenjal. Danes so Trobischa izročili sodišču.
Razne stvari.
Najnovejše.
Dr. KOrber je odpotoval v Gorenjo Italijo. Odtod bo šel za več tednov na Riviero. Zdravje se mu vrača. — Smrt v gledališču. Iz Tokia poročajo, da je v ondotnem gledališču Kikima med predstavo pričelo goreti. Občinstvo je planilo k izhodom, ker pa se na Japonskem vstop-
nina plačuje po predstavi, je ravnatelj vrata zaprl in zahteval od občinstva nagrado. Občinstvo je vrata razdrlo ter pritiskalo na prosto. V bojih pri izhodu je našlo 30 oseb smrt. — Nadina Slavjanska kon-certuje sedaj na Dunaju. „Bože carja hrani" ni smela pevati, ker so socialni demokratje zagrozili z demonstracijo. — Telefonske pristojbine bodo znižali na Ogrskem. Ia pri nas? — Volkovi so jo požrli. Štiriletna gozdarjeva hčerka Mariska Hefer v občini Zim brilo va na severnem Ogrskem je v neopaženem trenutku zapustila hišo ter šla v gozd. Oče jo je šel iskat s svojimi hlapci, a je našsl v lesu le še njene kosti. Otroka so požrli volkovi.— Napad na bančnega sluge se je izvršil v Berolinu. Sluga „Nemške banke", ki je imel pri sebi pol milijona mark, je bil na cesti napaden. Nasproti mu je skočil neki mož, ki mu je vrgel pest tobaka v oči. K sreči sta slugo spremljevala v nekoliki oddaljenosti dva moža, ki sta napadalca prijela. — Grofica Monti g n o s o toži saški dvor za svojo doto.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj. 28. febr. V današnji seji drž. zbora je predložil finančni minister predlogo s katero se deloma podaljšujejo davčne olajšave povodom potresa leta 1895 prizadete Ljubljane, Kranjske in Štajerske.
Dunaj, 28. febr. V današnji seji drž. zbora je Schonerer zahteval pojasnil o avstrijski intervenciji radi govora pruskega ministra Rheinbabena. Domobranski minister je odgovarjal na interpelacij* v zadevi hu-zarja Hanglerja ter*dejal, da se je ž njim v graški ganizij. bolnici pravilno ravnalo. Predlog Schuhmeierjev in Volklov naj se o odgovoru otvori debata, je bil odklonjen Hrup pri soc. dem. in Vsenemcih Zbornica nadaljuje prvo branje obrtne novele.
Trst, 28 febr. Vojaška komisija je preiskala zaloge tvrdke Cramer & Schwarz, kjer se je nedavno zgodila granatna eksplozija. — Našla je dvajset nabasanih projek-tilov.
Rim, 28. februarja. Obstrukcija železniških uslužbencev traja dalje na vsej črti. Vlaki imajo po 7 ur zamude. Potujoče občinstvo je radi tega jako razburjeno in je pri Neapolju s palicami in dežniki napadlo železničarje, ki so se morali umakniti. Neko postajo so hoteli potniki zažgati, ker se je ondi vlak proti določilu ustavil. Osobje so morali braniti orožniki.
Varšava, 28. februarja. Ker je bilo zadnje dni zabodenih mnogo redarjev, hodi z vsakim redarjem artiljerist, ki je oborožen z revolverjem. Ulanske častnike občinstvo bojkotira s tem, da takoj, ko pride kak častnik v javen lokal, zapusti lokal.
Peterburg, 28. februarja. Gorki je izpuščen iz zapora. Kavcijo 10.000 rubljev je založil .neki moskovski tovarnar. Riga je določena za bivališče Gorkega, ki izjavlja, da so v zaporu ž njim jako lepo ravnali.
London, 28. febr. „Times" poročajo iz Peterburga : V vojaških krogih niso niti najmanje razburjeni radi zavzetja Cinhen-čena cd strani Japoncev. Ta pozicija je na jugovzhodu zelo osamljena ter se ni izplačala braniti jo z velikimi izgubami. General L i n j e v i č, poveljnik ruskega levega kril?, se nikakor neboizkušal resno upirati južno od prelaza Dali n.
London, 28 februarja. V ruskem generalnem štabu smatrajo sedanjo japonsko ofenzivo za jako resno in za znamenje, da Japonci zopet prično boj na celi črti. Boje se, da bo izguba Singolina imela težke posledice Linjevič na levem krilu je zahteval od Kuropatkina novih čet, da bi poizkusil dobiti nazaj izgubljene pozicije. Ruske pozicije pri Modelin prelazu obkoljujejo japonske čete. Ranjence v goratih pokrajinah s silno težavo spravljajo proč.
Peterburg, 28. februarja. Kuropatkin poreča, da so Rusi odbili japonske napade. Rusi so bombardirali Japonce v soboto in nedeljo.
Njučvan, 28. febr. Na celi črti pred Mukdenom se bije splošen hud boj, posebno pa besni na desnem japonskem krilu. General Kuroki se pomika proti severu. Velik del japonskih čet je zasecfel pozicije jugozahodno nasproti ruski železniški zvezi. -Japonci streljajo iz enajst-čolnih topov na Mukden. Bom-bardement povzroča veliko škodo tudi za rusko črto.
fllefeorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
b « o	Čaa opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura PO Celzija	Vetrovi	Neb®	Sj a S s a rt . ■S S* £
27	9. zveč.	727 9	+36	sl. jzah.	obl.	
28	7. zjutr.	725 9	+1'0	sl. jvzh.	megla	1-4
	2. pop.	7 24 8	+6-2	sr. jug.	obl.	
^jirir iriririr w ir^ir w
Srednja včerajšnja temp. +2 7°, norm. +1 o«.
Izjava.
Podpisani Fr. Jaklič izjavljam, da pri sestavitvi oklica pod naslovom »Usmilite se jih", priobčenega v 172. številki dnevnika »Slovenec" z dnč 20. julija 1904, nisem imel v mislih osebe deželnega odbornika gospoda dr. Ivana Tavčar-ja ter ga z označenim oklicom nisem hotel žaliti osebno.
V Dobrepoljah, 28. februarja 1905.
Fr. Jaklič, deželni poslanec.
J vari Mencinger Vranica Mencinger
poročena
70	bohinjska šfistrica, l sušca t905
377
Zahvala.
Med dolgotrajno boleznijo in povodom smrti našega iskreno ljubljenega soprog, oziroma očeta, zeta, brata in sina, gospoda
Leopolda Jerana
trgovca
smo dobili toliko dokazov iskrenega sočutja, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej za ustno in pismeno izraženo sožalje.
Zato se tem potom zahvaljujemo iz vsega srca za vse ljubeznjivosti, zlasti tudi za mnogobrojno pogrebno udeležbo in za prekrasne vence, ki so jih darovale korporacije in posamezniki.
Posebej izrekamo svojo zahvalo prečastiti duhovščini, trgovskemu pevskemu društvu „ Merkur" za spremstvo in ginljive žalostinke, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", osobito pa gospodom bogoslovcem.
V Ljubljani, 27. februarja 1905.
Žalujoči rodbini Jeran in Belič.
Zahvala.
Za vse številne, povodom nenadne, prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Ivana Gale
želez, sprevodnika
nam došle dokaze iskrenega sočutja, izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo gospodu načelniku z uradništvom, ter vsem ostalim železniškim uslužbencem, ki so v tako velikem številu spremili predragega pokojnika k večnemu počitku. 37-^
Ljubljana, 28. febr. 1905.
Žalujoča rodbina.
Postne pesmi
usodna prilika!
V zelo dobrem stanu ohranjena
obtoječa iz dveh sob, kašče, dveh hlevov, 1 kleti, vse pod eno streho, je z vrtom poleg hiše in z njivama vred naprodaj za ceno 3000 gld. Hiša in vse posestvo leži na hribu v najlepšem kraju. Naslov: Ana Prijanovič, Loka 42, p. Črnomelj.	368
Hlednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 374
wr Le do vStevSi sobote 4. marca: "
Krasna Sulca.
pr Učenec
krepak, ne izpod 14 let star, s primerno šolsko izobrazbo sprejme se v večjo trgovino z mešanim blagom na Notranjskem. 369 3-1
208b 12-9	12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pastil.
Velespoštovanjem
Julija Milischka, Dunaj XIV.H, Ooldschlagstr. 1.
Svečarska tvrdka Ivana Steleta v Kamniku.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vdova po rajnem gospodu Ivanu Steletu, svečarju v Kamniku uljudno naznanja prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da bo nadaljevala svečarski obrt. Ima spretnega delovodja, kateri je že 10 let pri hiši ter v tej stroki popolnoma izvežban. Priporoča se torej vsem dosedanjim častitim odjemalcem pri naši tvrdki in upam, da bodo tudi v prihodnje ostali pri tej tvrdki.
Skrbelo se bo za hitro postrežbo in najbolje blago, kakor do
sedaj.
V Kamniku, 24. februarja 1905.
Marija Štele, vdova.
364 3—2
- M mola .11 piiete CVdKOU ]jltMW
iz
7
N s za metan zbor in orgije, zložil
: P. Hugolin Sattner Izidejo u soboto, 4. marca.
Partitura s 4. glasovi s pošto vred 3 K10 h, nadaljni glasovi ft40 li.
Naroča se U KatOl. DuKuami.
Pozor gozdarjem!
Več tisoč smrekovih in jelovih drogov, dolg h 250 m, močnih na sredini 4—5 cm, in več sto smrekovih lat, 6 metrov dolgih 14 cm močnih na sredini, kupi in ponudbe sprejema	366 3 -2
Franc Erjavec,
Vižmarje 11, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Prevzetje restavracije.
Podpisani vljudno javlja slav. občinstvu, da je prevzel znano
restavracijo Fantini
v Gradišču štev. 2
katero bo otvoril dne 2. marca t. I. ob 8. uri zvečer s
koncertom „Društvene godbe"
pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Poula, s prosto vstopnino.
Ob tej priliki zagotavlja, da se bo resno potrudil častitim obiskovalcem po-slreči z izvrstnim plzenskim »Prazdroj" ter Gossovim marčnim pivom iz sodčka. Nadalje bo točil najboljša dolenjska in štajerska vina ter postregel tudi z izvrstno kuhinjo. Dineri, svatovščina in razne pojedine serviral bo v restavraciji, kakor tudi izven restavracije kar najbolje ter po nizkih cenah. — Vsprejema naročila na obed, daje na razplago sobe za družbe in klube.
Priporočajoč se za prav obilni obisk, beležim velespošovanjeni
Ivan Friedl,
342 3-2	poprej hotelir v Kamniku na Kranjskem.
iSBSBSHi