•оЛптн plačana » gotovini.
Leto L XI
V Ljubljani, v nedeljo 11. junija 10~\
Štev. 1*52 a
Cenn 2 Din
Naročnina mesečno 2"> Oiu. /h tiiozem-etvo 40 Diu — nedeljska i/.daja celoletno vb Din, za inozemstvo 120 Oin
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090
izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček račun: Ljub-liana št. 10.650 in 10.144 za mserate; Sarajevo štv. 7"5(il Zagreb štv. 54.011, Praga-Dunaj 24.74"
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2У92
ninin—
Zlom socialne demokracije v Nemčiji
Hitlerjevo »tretje carstvo« vidi svoj najpomembnejši uspeh v zmagi nad nemško socialno demokracijo in s tem posredno nad 11. internacionalo sploh, v kateri so bili nad pol stoletja nemški marksisti vodilen in daleko najbolj odločilen čini-telj. Zmagovalec pa ni vedno tudi prav en do svojega premaganega nasprotnika. Tako v poslednjih mesecih vedno znova beremo v Hitlerievem časopisju nešteto očitkov na račun premaganih socialnih demokratov, ki nise vsi utemeljeni in proti katerim se socialna demokracija, katere časopisje je v celoti zatrto, nc more braniti. Mi, ki moremo nepristransko presojati zadnji politični razvoj v Nemiiji, gotovo ne moremo soglašati z očitkom hitlerevcev, da so socialisti zakrivili veliko brezposelnost v rajhu. Gospodarska kriza se jtf pojavila po vsem svetu in proti milijonski brezposelnosti se bore tudi tiste države, kjer socialna demokracija ni imela in niti danes nima odločilne besede, kakor v Ameriki, Angliji, Japonski in Franciji. Tudi tega se ne more socialistom očitali, da se kot vodilna nemška povojna stranka zunanjepolitično ni odločno borila za nacionalne nemške interese. Vsakdo ve, da so socialnodemokraški kanclerji biii prav tako odločni borci za izpraznitev Porurja in Porenja, za enakopravnost Nemčije v oboroževanju (saj so gradili križarkel), proti reparacijam in za revizijo mirovnih pogodb kot je bil včeraj Briimng ali Papen in je danes Neurath. Kritika ima pomen le, če je stvarna in pravična. Prav tako se kakega Eberta in Brauna ne more staviti v isto vrsto z Liebknechtom in Rozo Luxemburg.
Kljub vsemu temu pa je vendar število sociaJ-nodemokraških volivcev od volitev do volitev padalo, tudi tedaj, ko so socialisti sami vodili volitve. Pri tem se niti ne da z gotovostjo trditi, da je socialna demokracija izgubljala izključno v prid komunistom. Izgubljala je na vse stranke in bi v nekaj letih tudi brez Hitlerjevega udara izgubila svoie prvenstveno stališče med vodilnimi nemškimi strankami. Hitler je le pospešil, kar bi tudi samo jo «ebi nujno moralo priti. Kje naj iščemo vzroka?
V novembru 1918, ko sc je zrušila cesarska, militaiistična in prusovska Nemčija, je bila zgodovinska ura nemške ga delavstva. Tedaj je vse bežalo ali pa se poskrilo, kar se je čutilo krivega îa-rodne katastrofe. Nacionalistična Nemčija je kapitulirala in prepustila krmilo delavstvu, oziroma njegovi najmočnejši zastopnici socialni demokracij. Le-ta jc upala in tudi obljubljala, da bo s pomočjo marksizma rešila državo. Kakor leto prej v Rusiji, je marksizem stal usodno leto 1918 v Nemčiji pred zgodovinsko nalogo, da sprovede teorije »vojih učiteljev v praktično življenje. Voditeljem acmške socialne dcmokiacije se je revolucija po zgledu ruskih boljševikov zdela nemogoča ne le, ker bistvenih problemov življenja ni povoljno rešila, ampak ker so se vsaj nekateri zavedali, da imajo pred seboj popolnoma drugačnega človeka kakor Lenin. Revolucionaren more biti le narod, ki jc po svoji stoletni vzgoji že v svojem skrivnostnem notranjem bistvu nagnjen k prevratu, od katerega si obeta bistvenega izboljšanja svojega položaja. To je bil gotovo primer pri ruskih delavskih in kmečkih masah, ki so bile pod carizmom brezpravne, skoraj brez vsakih socialnih in državljanskih pravic. Verjetno, da so ruske mase v pro-letarskem izenačenju pričakovale napredek in izboljšanje svojega položaja. Zato je imel Lenin razmeroma lahko delo.
Toda bistveno drugačen je nemški človek, kateremu je ideal proletarstva tuj in protinaraven. Nemški delavec je napreden, izobražen, socialno razmeroma dobro situiran, od nekdaj je imel dobro razvite delavske organizacije in močno parlamentarno zastopstvo. Njegov ideal nikakor ni bil in tudi še danes ni, da se izenači navzdol v pro-letarijat, ampak da se dvigne na niveau meščanstva, gospode. Socialistični voditelji zato niso ra-zirali meščanske Nemčije, ampak so brez revolucije prevzeli dedščino in tudi vlogo prejšnjih gospodarjev. Upanja v bodočo socialistično dežavo, kakor so si jo zamislili njihovi teoretiki, sicer niso opustili. Slej ko prej je pred novo socialistično Nemčijo visela mnogo obetajoča izvesna tabla in obljubljala proletarijatu bodočo socialistično državo, какот napis pri tistem brivcu, ki je imel leto in dan izobešeno: jutri se bo brilo zastonj! V ostalem pa so se prvaki vsedli v fotelje prejšnjih gospodarjev in bili prepričani, da so se svojemu cilju že nekoliko približali, ako namesto prejšnjih junkerjev komandirajo policijo bivši strokovni tajniki. Kazalo je, da bo imela postopna evolucija v socialistično državo, ki je v programu socialne demokracije, zelo dolge periode. Polagoma se je nemška socialna demokracija izobličila v duševno saturirano birokracijo, za katero sploh ni bilo nobenega problema več. Saj je Marx vse tako lepo naprej napovedal! Čeprav ateisti, so vendarle z vso verno udanostjo verjeli v čudodelne formule: Delavec mora biti v konfliktu z delodajalcem, gospodarski razvoj mora dovesti do zloma gospodarskega in družabnega reda!
Morda še bolj sigurne svoje stvari so se čutili komunisti, ki reklamirajo zase čisto in nepokvarjeno Marxovo modrost. Smatrali so nemškega delavca za borbenega revolucionarja in se s ponosom imenovali želo v socialnodemokraškem telesu. Kako zelo so se varali, se je pokazalo ob Hitlerjevem nastopu. Ob medsebojnih prepirih s socialisti so oboji zamudili zajeti živi tok resničnega življenja, ko.kor ga je živel nemški človek. Namesto, da bi se potrudili rešiti probleme, kakor so jih zahtevale dejanske razmere, so se zatekali v doktrinarstvo in h paralelam v Rusiji in drugod. Toda vsaka poli-t mora biti navezana na človeka in njegove potiche, ako hoče biti uspešna. Kdor ne zna zajeti živega človeka z vsemi njegovimi težavami in željami, z njegovo tradicijo in ideologijo, ne bo uspel, pa čeprav je njegova teorija stokrat ali tisočkrat resnična.
Meščanstvo je hitro izsledilo nemoč marksizma v praktičnem življenju. Protirevolucija se je pričela že kmalu po prvih letih in si dajala duška z atentati. Padli so Roza Luxemburg, Liebknecht, Eisner, Rathenau in drugi. Prav za prav je že od leta 1923 bil Stresemann kot voditelj meščanske stranke dejanski predstavnik nove Nemčije. Delavstvo, ki je 1918 prevzelo nase vso odgovornost in breme v vojni premagane Nemčije, je po krivdi svojih nesposobnih voditeljev pričelo vse bolj iz-0 it h lia. t i na terenu. Kako trhla se ie socialna demo-
Španija na važnem razpotju svoje zgodovine
Narod zahteva nove volitve
Zamora, predsednik španske republike.
Madrid, 10. junija.
Pojdimo kar in médias res! Dne 8. junija se je ministrski predsednik Azana javil pri predsedniku republike Zamori in mu predložil v podpis predlog o delni rekonstrukciji sedanjega franiasonsko-soeialističnega kabineta. Predsednik republike pa je izjavil, da se mora o tej stvari posvetovati z voditelji republikanskih strank, kar je ministrski predsednik Azana smatral za neke vrste nezaupanje in je predsedniku republike predložil demisijo celokupnega kabineta. Zamora je demisijo sprejel in začel konzultacijo strankarskih voditeljev. Predsednik republike je »prejel dosedaj predsednika kortesov (narodne skupščine), socialista Besteira in načelnika najmočnejše republičanske stranke Lerrouxa. Sestava nove vlade se bo zaradi velikih notranjepolitičnih težkoč bržčas zavlekla.
Vzrok demisiie framasonstto-socialistične vlade
Vzrok domislice framasonsko-socialistične vlade je sledeči: Odkar so se meseca aprila izvršile delne občinske volitve, ki so pokazale, da Azanova vlada nima zaupanja širokih slojev Španije, posebno ne na deželi, je bila vlada ves čas v latentnii krizi. Tc volitve so namreč razun konservativnim elementom in katoličanom dale upanje tudi opozicionalnim liberalnim meščanskim strankam, ki so v prvi vrsti proti odločilnemu vplivu socialistov v vladi, da vlado strmoglavijo. Ker se zlasti socialisti krčevito hranijo zapustiti vladne stolčke, dobro ve-doč, da jih bo pri novih volitvah zadela neizbežna katastrofa, se je Azana postavil na stališče, da občinske volitve ničesar ne pomenijo za resnično razpoloženje dežele, nakar mu je opozicija napovedala najostrejši hoj, ki se je izprevrgel v pravo obstrukcijo.
Zakon proti redovom naj reši potapl'aiočo lad o
Kljub temu, da je Azana dosegel pri raznih glasovanjih v kortesih doslej še vedno večino, | je ta večina bila tako slaba, da je uvidcl. da ne bo mogel več delj vladati. Zaradi tega je ! Azana postavil nn dnevni red zakon proti katoliški cerkvi in rodovom in je pri tej priliki res | dosegel spričo sedanje ljudskemu razpoloženju neodgovarjajoče sestave narodne skupščine ve- ! liko večino 278 glasov proti ^0 glasovom. Toda takoj po sprejetju tega zakona, ki po svoji kulturnobojni tendenci odgovarja razpoloženju kortesov, v katerih sedi skoro izključno samo španska liberalna inteligenca in jKiliiiteligenca,
se je pokazalo, da ta večina kljub svoji proti- \
__
cerkveni miselnosti za Azano ni sigurna. Ker pa Azana za izvedbo agrarne reforme rabi še zelo važnih izvršilnih zakonov, je bil primoran misliti ali na .demisijo ali pa 1111 razširjenje vladne koalicije; Ker je bilo treba na vsak način zaradi lujezn} ministra zasesti finančni re-sor in pa ./deliti ' gospodarsko ministrstvo v trgovinsko iu kmetijsko, je Azana sklenil, da ta tri mesta zasede s pristaši liberalne opozicije. Ta namera pa j« sedaj preprečena, ker je Zu-niora. ki z A/anovo politiko že od početka ni soglašal, izzval .fl'-misijo vlade.
Kravja nupčra na obzorju
Kaj sc bo zgodilo, je čisto negotovo. Dozdaj se je smatralo za gotovo, dn bo liberalna opozicija, v'kateri je nnmočnejša stranka Lerrouxa. zahtevala nove volitve v kortese. ker večina meščanskega liberalizma v Španiji absolutno noče več v vlado socialistov. Druga možnost. ki se je posebno oklepa Azana s svojimi socialističnimi priganjači, pa je. da bi se Ler-rouxova stranka, kateri socialisti slikajo na steno strah mouarhistične in klerikalne reakcije. ki da hi se mogla pri novih volitvah uveljaviti, sprijaznila s tem. da hi dobila v sedanji framasonskp-sociiiilistični koaliciji nekaj ministrskih portfeljev, ila hi ne bilo treba iti na nove volitve.
Parlament profesorjev n advokatov
Ogromna večina dežele je seveda zoper tako, kravjo kupčijo. Kortesi. ki so bili izvoljeni leta 1951, ko so bili duhovi še popolnoma zmedeni. ue odgovarjajo več volji iu dejanskim čustvom naroda. Volitev se je tedaj udeležilo samo lï odstotkov volivcev, to se pravu, dn se je skoro polovica španskih volivcev vzdržala volitev. Ti volivci s(, bili večinoma proti republiki, se pa niso hoteli eksponirati, ker je bilo to tedaj seveda skrajno nevarno. Nadalje je treba vpoštevati, da je oktobra 1911 zapustilo kortese 41 katoliških poslancev, ki se odtlej niso več pojavili v narodni skupščini. V kortesih sedijo danes skoraj samo zastopniki mestne inteligence, visokošolski profesorji, odvetniki, zdravniki iu žurnalisti. Zastopnikov delavskih sindikatov je v skupščini samo 24 in en sam kmet. Spričo tega ni čudno, da tako desnica kakor levica burno zahtevata novih volitev. Bati se je. da bo Lerroux sklenil kompromis z Azano, ker ho verjetno pri volitvah tudi njegova liberalna skupina utrpela velike izgube. Lerroux jo sicer doslej upal na veliko zmago svoje skupine, toda po sprejetju proticerkveno-ga zakona so se izgledi na zmago zanj zelo poslabšali. Kljub temu pa novih volitev absolutno ne bo mogoče preprečiti.
Špansko ljudstvo odločno proti Irarnasonshemu zakonu
Dežela je namreč zaradi sprejetja proti-cerkvenega zakona silno razburjena. Liberalci se sicer izgovarjajo, da so hoteli s tem zakonom samo ukiniti privilegiran položaj katoliške cerkve v Španiji in jo izenačiti z drugimi verami in svetovnimi nazori ter se pri tem sklicujejo na strogo katoliškega konservativnega politika Osorio y Gallardo, ki da je baje dejal, da bo ta zakon samo koristil cerkvi, ker jo je ločil od države in jo vrnil njenemu duhovnemu poslanstvu. Toda v resnici je zakon tak, da ti izgovori ne morejo nikogar prepričati. Najusodnejše za državo je to, da zaradj prepovedi re-dovom, da ne smejo več podeljevati osnovnega pouka, odslej 700.000 španskih otrok ostane brez šolske vzgoje. Španska dežela ima namreč samo minimalno število ljudskih šol in skoro nič učiteljstva. Izjavi naučnega ministra de I .os Rios, dn bo to kmalu nadomestil, nihče nc verjame. fn zato je tudi veliko liberalcev, ki pravijo, da bo vlada koncem leta primorana re-dove zopet naprositi, da vsaj deloma zopet poučujejo dalje.
Kako razumejo framasoni držav! attsko enolkost
Tudi ni res. da je po novem zakonu katoliška cerkev dobila iste pravice, kakor druge kulturne organizacije, ako jo že hočemo postaviti na isto stopnjo z njimi. Zakaj drugim društvom nikakor ni prepovedano vzdrževati privatne šole. Redovi so tndi postavljeni pod izjemni zakon, ker jih vlada lahko razpusti že samo zaradi suma. do bi n jih vo delovanje moglo »ogrožati republiko . Proti vsakim ustavnim svoboščinam je tudi, da zakon celokupno cerkveno premično in nepremično premoženje z vsemi bogoslužnimi predmeti vred nacionalizira in njihovo uporabo cerkvi vedno lahko odtegne. Cerkev je tudi čisto proti modernemu principu avtonomije v notranjih zadevah po novem zakonu podvržena najstrožji kontroli državne oblasti, tako da je celo potrebno njeno dovoljenje za procesije, pogrebe, previdevanje bolnikov itd. Redovi se tudi ne smejo baviti z agrarnimi in drugimi posli, ampak smejo imeti in pridelovati samo toliko, kolikor rabijo za golo zasebno vzdrževanje, d ;čim je vsakemu drugemu zasebniku in privatni družbi to dovoljeno.
Spomenica predsednika republike
Zanimiva je spomenica, ki jo je poslalo tajništvo za obrambo vere predsedniku republike
Alcali Zamori. Spomenica pravi, da smejo v Španiji služabniki vsake druge vere, judovske, muslimanske, budistične, vršiti pouk, samo katoliški duhovniki in redovniki, ki iiuiijo najboljše šole svetovnega slovesa, tega ne smejo. Ker ima po čl. lî. ustave vsak katolik Španije pravico, da proti zakonom, ki se mu zdijo krivični. predloži narodni skupščini protest, zato podpisniki pozivajo predsednika republike, naj se te pravice posluži tudi on in vloži v narodni skupščini peticijo, da se protiverski zakon še enkrat predloži kortesom.
Na vsak način ho verski zakon igral še veliko vlogo v politični borbi, ki čaka republiko. Katoliška Španija, v kateri se katoliška zavest zadnje čase mogočno prohuja, takega fraina-sonskega zakona ne bo dolgo trpela.
Novo vtado sestavlja Besteiro
Madrid, 10. jun. ž. Predsednik republike Zamora je poveril sestavo vlade voditelju socialistov in predsedniku kortesov, Besteiru. Besteiro do sedaj še ni sprejel mandata, temveč jc prosil rok za razmišljanje. Splošno mislijo, tla se bo vodja socialistov vendarle odločil, da prevzame tn nalogo, ker v parlamentarnih krogih prevladuje prepričanje, da je Besteiro danes edina oseba, ki bi lahko sestavila koncentracijsko vlado vse od socialistov pa tlo liberalne opozicije skupine Lerrouxa.
Poveritev Besteira s sestavo vlade pomeni obupni poizkus socialistov in framasonske klike, da se vzdrži sedanji režim. Opozicijonalni republikanski list >Liberlad« pa pravi, da je kriza tako globoka, da se ne da rešiti s takim kompromisom. Katoliški Debate zahteva izpremembo režima, ki bo deželo pomiril in napravil konec vladanju proti-verskih klik, ki svoje klikarske interese predpostavljajo nacionalnim interesom. Španija se nahaja na razpotju in jo kiparski poizkusi framasonov ne bodo rešili.
Zadn'a vest: Besteiro odklonil!
Madrid, 10. junija, tg. Predsednik republike jc poveril sestavo novega španskega kabineta socialistu Prieto, ki jc hil do sedaj minister za javna dela. ker Besteiro ni hotel sprejeti takega nar«. čila. Mandat Prieta je presenetil vse politične kroge, ker je Prieto skrajno osovražen.
kracija čutila v svoji notranjosti, se je videlo dne 20. julija 1932, ko se proti Papenu ni spustila v boj za Prusijo. To je odločilo njen poraz, ki je bil dovršen spomladi letošnjega leta. Leta 1918 jo je zgodovina poklicala, da zgradi novi red, pravičnejši od onega, ki ga je pred njo zgradila liberalna buržuazija Toda kot legitimen otrok liberalizma tega ni zmogla. Morala je svoje mesto prepustiti drugim.
Glede hitlerjevstva še ni mogoče izreči končne sodbe. V kaotičnem nacionalnem vrenju pa sta vendarle že vidn; dve struji: Prva. ki je Hitlerju tudi omogočila oblast, hoče nacionalno revolucijo porabiti za razredni boj od zgoraj proti delavstvu in upostaviti nekontrolirano diktaturo kapitala. Drugi, pametnejši, pa opozarjajo, da z zlomom socialne demokracije in komunistične stranke nikakor še ni mrtev tudi socializem kot takšen in da mora temeljiti novi družabni red na povezanosti treh bistvenih elementov, ki oblikujejo nemško družabno življenje: na konservativizmu, katolicizmu in socializmu. Z drugimi besedami: nova nemška država naj temelji na religiozni, socialni in tradicionalni, državo oblikujoči ideji, kar naj dobi konkretnega izraza v korporativnem družabnem redu, ki ga sprejemajo tudi katoličani. V tem okviru je seveda mogoče več varijant in boj za končno obliko ne bo še kmalu odločen — niti v tem primeru, ako res tudi prevlada socialna struja v Kit-lerievi stranki.	Drin. I
Grčija nemirna: VomŠiVO pripravljeno
Atene, 10. junija.
Zaradi atentata na Venizelosa in njegovo ženo, katerega pripisujejo rojalistom, ki so blizu sedanji vladi Caldarisa, vlada tako v mestu, kakor po vsej deželi veliko razburjenje. Poročali smo že, da je bil aretiran na povelje vlade, ki, kakor je videti, z atentatom ni v nobeni zvezi, načelnik tajne policije Polyhronopulos, češ, da je zapleten v to zadevo. Poveljnik tajne policije pa lo odločno taji in ni izključeno, da je žrtev politične intrige.
Vlada Caldarisa je dovolila, da je opozicija, ki jo, kakor znano vodi Ve.nizelos, objavila apel na vse pristaše stranke, naj ohranijo mirno kri, ker vodstvo stranke zaupa v vlado, da bo vzdrževala popolen mir in red ter ne bo dopustila kakšnega puča proti Venizelistom oziroma proti opoziciji in republiki.
Kljub temu vlada ncmirr.j razpoloženje tako med rojalisti, ki so hoteli Ve izclosa spraviti s sveta, kakor med Venizelisti. Vlada je prišla na sled revolucionarnemu pokretu nekaterih Vcnizelistov in je storila vse korake, da prepreči eventualne nemire. Vse čete atenske posadke, kakor tudi nosadke v drugih mestih so v strogi pripravljenosti.
Venizelos dolži Metaksasa
Atene, 10. junija, tg. V nasprotju s trditvami vladnih listov je javnost prepričana, da je aretirani policijski prefekt Polyhronopulos sokriv atentata na Venizelosa. Držav.:.: pravdnik je dal danes aretirati tudi brata policijskega prefekta. Venizelos, ki je bil zaslišan o atentatu, je očital generalu Metaksasu, ki je s svojo majhno stranko v poslanski zbornici in v listih z brezmejno hujskarijo dražil javnost, da je duhovni povzročitelj atentata. General Metaksas je zato vložil proti Venizelosu tožbo radi žaljenja časti in izjavil, da se prostovoljno odreče imuniteti, če ga bodo zasledovali.
Turisti-izlelntki!
Najboljše in najcenejše se okrepčate v
LJUDSKI KUHIN3I-DESENICE
Krekov dom
tri minule od kolodvora. Večje skupine po uredhodni prijavi znaten popust.
№ tednov RooseveHove vlade
Val blagostanja pametne diktature
uspehi
Pariz, 7. junija.
Bivši francoski finančni minister in sedanji državni poslanec Paul Reynaud je nedavno predaval o tem, kako jc ameriški predsednik Roosevelt premagal gospodarsko krizo«. Veste, da so na predavanje pridrvele ogromne množice ljudstva, čisto preprostega ljudstva, ker si danes vsakdo, tudi v Franciji velja isto, .želi slišati kakšno spodbudno besedo in videti svetlih zgledov, da se sedanje trpljenje, ki ga v vseh slojih povzroča gospodarska kriza, le da odpraviti v kratkem času, ako obstoji za to trdna volja pri onih, ki narode vodijo.
Zgled ameriškega nepričakovanega procvita sredi najhujše gospodarske polomije se mi zdi vreden, da ga predočim tudi bralcem -Slovenca«, da bodo iz njega črpali upanje, da bodo za težavnimi časi prišli tudi boljši.
Kako ie izgledalo pred № tedni
Roosevelt je prevzel vodstvo Zedinjenih držav severne Amerike pred 10 tedni. Našel je naravnost obupen položaj. Na stotine bank jc zapiralo blagajne in krah in konkurzi sq drli čez države kot hudourniki, grozeč, da vse pod seboj zrušijo. Neizrečena panika se jc polastila vsega ljudstva, ki je bilo nu tem, da v tem splošnem propadanju denarnih zavodov izgubi vse svoje premoženje. Vsa industrija je ležala na tleh in brezposelni so polnili ulicc. Nad deset milijonov ljudi je držalo roke križem in narod sc jc strahoma povpraševal, kaj sc bo zgodilo, ako tc milijone lačnih enkrat zgrab> socialna jeza, ki jc ničesar več nc more utešiti. Ameriški kmet na zapadu in na jugu jc drevenel v napol propadanju, ker tudi on svojih pridelkov ii mogel spraviti na trg.
Diktatura in diktatura
Takšen je bil položaj, ko je nastopil Roosevelt. Državni zbor je bil sklican takoj, da reši, kar sc rešiti da. In pred ta državni zbor je stopit novi predsednik in ga jc naprosil, naj mu poveri popolno pooblastilo, da bo lahko sam, brez čakanja in brez nepotrebnih govoričenj, ukrenil, kar je za obstoj naroda in države potrebno. Zahteval je diktatorske pravicc in dobil jih je. Ameriška demokracija se besede »diktatura« ni ustrašila, ker je imela zaupanje v predsednika, ki ga je pravkar izvolila za svojega vrhovnega šefa in ker je nadalje vedela, da diktatorskih pravic ne bo zlorabljal za kakšne politične avanture, ampak za lo, lia hitro pomaga ljudstvu tam, kjer je pomoči najbol] potrebno, namreč na gospodarskem polju.
Orožje
In Rocse velt diktatorskih pravic tudi ni zlorabljal. Zaporccjoma so izšli zakoni, ki so dajali Rooseveltu neomejene pravicc. Kot prvi je izšel zakon o bankah — Banking Bili —, ki je izročil predsedniku neomejeno oblast nad bankami in nad vsemi zalogami zlatega in srebrnega blaga. Nekaj dni pozneje izide zakon o štedenju — Economy Bill —', r, katerim je bil predsednik pooblaščen, da brezobzirno razpolaga z vsemi uradniškimi jnesti, da lahko po svoji volji reorganizira državno upravo in brez usmiljenja zatre vse pojave korupcije. Zatem jc bil izglasovan zakon o kmetih — Farm BiH - , ki je poveril v predsednikove roke usodo vsega ameriškega poljedelstva. Še nekaj dni na to pa jc bil sprejet tudi zakon o železnicah — Railroad BH1 —, s katerim je poslal Roosevelt neomejen
vladar nad vsemi ameriškimi železnicami, nad vsemi vodnimi silami.
Oborožen s takšnimi diktatorskimi pooblastili je Roosevelt, ki se je obdal s celim krogom nesebičnih učenjakov, poklicanih z raznih vseučilišč, da so mu stalni svetovalci, šel na delo.
Sedaj pa na delo!
Najprej je naročil ogromna javna dela. Deset let so sc v parlamentu prepirali o izrabljanju vod-I nc sile Tcnncsccškcga jezera. Danes so vsa dela v ! teku in čez sto tisoč brezposelnih je šlo na delo. : Nato jc odredil, da se morajo velikanske pokraji-I nc pogozditi in zopet je našlo zaslužka in kruha ! več sto tisoč brezposelnih. Dovolitev točenja piva je zaposlila zopet druge sto tisoče ljudi. Izdane so bile uredbe o zgradbi novega cestnega omrežja, kar je zopet potegnilo druge sto tisoče iz obupnega brezdelja. Nadalje jc nastavil poseben nad-zorovalni odbor, ki naj sc briga za industrijo s posebno nalogo, da prepreči toliko škodljivo konkurenco, ki jc upropastila veliko podjetij in pognala na cesto mase delavstva. Odslej se bodo morali pod diktatorsko palico vlade podjetniki in delavski sindikati lepo sporazumeti, da bo delo šlo brez trenja naprej.
Toda največja reforma, ki se je je Roosevelt lotil, jc reforma denarja. Roosevelt je dobil namreč pravico, da zniža vrednost dolarja za polovico s tem, da vrže v obtok še enkrat toliko novega denarja. Čim več bo denarja v obtoku, tem lažje bodo ljudje kupovali industrijske izdelke in kmetske pridelke. In res, takoj jc dolar padel za več ko za eno desetino.
Posledice ne ijos(aneti>
In kakšne so bile posledice teh prvih dikta-j torskih ukrepov novega predsednika? Paul Rcy-: naud je v svojem predavanju rekel, da sc jo začelo ; na gospodarskem polju novo, sveže življenc v taki raeri, kot ga ne pozna doslej zgodovina Amerike, niti kakšne druge države na svetu. Vse je oživljeno, vse sc znova giblje. V avtomobilski industriji beležijo napredek od 11.000 tedensko na 49.000. Jeklarnc so dvignile produkcijo za več ko polovico. Najznačilnejše pa je, da so se dvignile ccnc surovinam in poljskim pridelkom. Pridelovanje mo-tte je naraslo za 40%, kmetje v južnem delu države so izkupili nad pol milijarde dolarjev več, kakor lani ob istem času, žitna cena se je dvignila za 30%, cena pavole za 60 odstotkov in les za celih 150 odstotkov. Brezposelnost se je pa temu primerno znižala za dva milijona delavcev, ki so našli zaposlitev v teh desetih tednih. Opaža se tudi, da so bile na pobudo predsednika znatno povišane delavske plače z namenom, da bi delavstvo bilo v stanu več kupovati in tako bičati industrijo in poljedelstvo k nadaljnjemu napredku.
Kam drvi Amerika v svojem novem poletu? Motor, ki se je žc ustavil, je nanovo zadrdral in veselo žene deželo v novo bodočnost. Nekateri majejo z glavo in trdijo, tako končuje Reynaud, da je to samo trenutno blagostanje in da mu bo sledila zopet nova kriza, ker z natiskovanjem papirnatega denarja ni pomagano. Toda Amerika sc bo potrudila, da obdrži sedanji tempo s tem, da bo tudi evropske države na londonski konferenci skušala izravnati na sebe. Ali sc bo ameriški procvit potem preselil tudi v Evropo? To jc vprašanje. Toda tukaj je preveč politike in preveč ideoloških političnih ciljev, kamor nas hočejo natirati. Da pridemo tja na bergljah!	R. M.
ФШ polt ustvarja NIVEA
r	CREME * OLJE
pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice idall Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se nu
sollicite z mokrim telesom, temveč si vedno prej vdrgnite NIVEA!
Nivea krema in Nivea olje sta nonadkriljivn in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eucerit.
NIVEA je poceni: Krema Din 3.50, 6—, 12 —, 25"-

Popoln ipožom Hitlerjeve zunanfe politike
ÂvsSrigt
Dunaj, 10. junija. AA. Reicbspost piše ; »S tem, da je podpisala pakt štirih, je Nemčija formalni» priznala neodvisnost Avstrije. Tako se je nemška, vlada spontano in brez zunanjega pritisku odrekla priključitvi Avstrije iu priznala poljske meje, vštevši koridor. To s« dosegli nacionalni socialisti s svojo 10 letno кашрипјо za odpravo ver-siijske in siiintgermainske mirovne pogodbe.«
Dunaj, tO. junija, ž. : tnnsbruoker Nachrichten • poročajo iz Berlina, da že v začetku prihodnjega tedna pričakujejo naredbè nemške vlade, s katero bo razveljavila takso 1000 mark za potovanje v Avstrijo. V tukajšnjih merodajnih krogih o tem sklepu nemške vlade ne vedo ničesar, nagiašajo pn. i'm ta sklep lahko pričakuje, čeprav Avstrija 1,-m oziru ni storila nobenih korakov, čuje se.
a?	v • •
N етсце
da so inozemski upniki Nemčije zahtevali, da Nemčija ultine svoje jiroliavstrijsko odredbe ter da odstrani vse zapreke, ki škodujejo njeni trgovini. Med
te spada tudi prepoved potovanj v Avstrijo.
Dunaj, 10. junija, ž. Zvezni kancler dr. Dollfuss je davi ob 0 odpotoval iz letališča v Aspernu v London. Spremljal ga je vojaški ataše knez dr. Schwarzenberg.
Avstrija dobi milico
Dunaj, 10, junija, ž. Podkancler Winkler je v svojem snočnjem govoru napovedal spremembe avstrijskega obrambnega sistema. Avstrijska vojska sc bo iz dosedaj plačanega vojaštva spremenila v milico. Pogajunja o tem vprašanju se že vodijo.
Časnikarji pri sv. Očetu
V sredo jc sv. oče sprejel časnikarje, ki so pri-romali v Rim za sv. leto. V imenu zbranih časnikarjev sc je poklonil sv. očetu ravnatelj vatikanskega glasila Osservatorc Romano« Giuseppe Dalla Torrc. Omenil je, da niso prišli časnikarji v Rim na kak kongres, pač pa na romanje. Mednarodni časnikarski kongres sc bo vršil čez dve leti, ko bo Osservatorc Romano« slavil 75 letnico svojega obstoja. Govornik je obžaloval preganjanje Cerkve v Španiji, ki povzroča svetemu očetu hudo bolest. Končno je prosil sv. očeta, naj podeli zbranim svoj blagoslov, da bodo mogli uspešno vršiti svoje naloge in zaključil z besedami: Ti si Peter, na tvoji skali sloni Cerkev; oče, ti veš, da te ljubimo.«
Sv. oče je odgovoril v nenavadno dolgem nagovoru. Omenil jc, da ga veseli, da so prišli časnikarji na romanje za sveto leto in tako dali dober zgled drugim. Lahko rečemo, da so dali zgled vsemu svetu, kajti časnikarji imajo zveze z vsem svetom, vsemu svetu pošiljajo svoje ideje.
Sv. oče jc izrazil zadovoljstvo nad mednarodnim kongresom, ki sc bo vršil leta 1935. Izrazil je željo, da bi mu Bog dal učakati, da bi on blago-
slovil ta kongres. Potem je obširno govoril o važnosti časnikarskega poklica. Nekateri pravijo, da so časnikurji glasniki javnega mnenja, drugi zopet, da so tvorci javnega mnenja. Obe definiciji sta resnični in jasno govorita, kako velika je moč časnikarjev, a tudi velika je njihova odgovornost. Treba jc pomisliti, kako velikega pomena je javno mnenje, čeprav ga ni mogoče nc definirali ne otipali. Sv. oče jc poudaril, da mora iz vseh strani v listu dihali krščanski duh. Katoliški časnikarji morajo biti glasniki Cerkve same, čeprav ni tisk del učeče cerkve. Prav tisk nosi nauk katoliške ccrkve povsod, koder ta uči, in vsem narodom po naročilu božjega ustanovitelja: Pojdite in učite vse narode! Katoliške časnikarje bi lahko imenovali z modernim izrazom zvočnike Cerkve, resnice, vere in krščanskega življenja. Sv, oče je končno voščil vsem časnikarjem, da bi njihovo delo obrodilo bogat sad, ter jim končno podelil vsem svoj blagoslov.
Nazadnje je izročil ravnatelju Osservatorc Romano« Dalla Torre zavoj svetinj čudežne Matere božje v spomin na obisk pri sv. očetu.
. Matrodne skupščine
Iv a v zakon o agrarni reformi
Beigrad. 10. junija. 1. Danes popoldne ob 5 je predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi otvoril sejo. Najprej je prišlo na vrsto več predlogov kmetijskega ministra, ki so tičejo izprememb in dopolnitev zakona o upravni rrfonni. Vsi predlogi so bili izročeni posebnemu odboru. Novi kmetijski minister je tozadevno izdelal nov zakonski predlog.
Opazne interpelacije
Potem so bile prečitnne razne interpelncije, ki so jih poslali nekateri narodni poslanci posameznim ministrom. Tako je vložil dr. Milan M et i koš interpelacijo na prometnega ministra zaradi ukinitve olajšav za potovanja uradnikov iu upokojencev državnih prometnih ustanov. Miloš Dragovič jc iu-lerpeliral predsednika ministrskega sveta zaradi predujma 4 milijone Din, ki jo bil dodeljen rudniku Marija 1 Celju Dužnom. Dr. Nikola Keše-Ijevič je vložil na ministra za socialno politiko in narodno zdravje interpelacijo, zakaj narodni skupščini še ni bil predložen zakonski načrt o invalidih. Poslanec dr. Kešeljevič je zahtevni za svojo interpelacijo nujnost, Ivi jo jo v krajšem govoru obrazložil. Ker pa minister za socialno politiko in narodno zdravje ni prisostvoval današnji seji, bo na to interpelacijo odgovori! na prihodnji skupščinski seji. —
Nato .jc bila prečitana ludi interpelacija Jos. Stažira na predsednika ministrskega sveta zaradi aretacije bivšega narodnega poslanca Ivana Kraliča iz Krifevcev. dalje interpelacija dr. Franja Gruberja in tovarišev na kmetijskega ministra dr. To-mašiča, v kateri zahteva, du kmetijski minister pojasni narodni skupščini delovanje konference agrarnih držav v Bukareàtu.
Gasilski zakon
Nato «o bili odobreni dopusti nekaterim poslancem, nalkar so prešli na dnevni red. Ker je bila prva tooka stavljena z dnevnega reda, so takoj prešli na pretres poročila odlwra za proučevanje zakonskega načrta o letalski konvenciji meri kraljevino Jugoslavijo iu republiko Avstrijo. Ta konvencija jc bila soglasno sprejeta in poslana v nadaljnji pretres senatu. Nato je podpredsednik skupščine dr. 1'opovič s privolitvijo plcnuma zaključil današnjo sejo in napovedal prihednjo za ponedeljek ob 1 popoldne z dnevnim redom: pretres poročila odbora za proučevanje zakonskega osnutku o organizaciji gasilstvu.
Za novo fivgo pogodbo med
Nov čsl. carinski iarii j Sfrasem noiar v Amerik'
Praga, 10. junija, tg. Na današnjem ministrskem svetu je bil sprejet nov češkoslovaški carinski tsrif, ki se bo objavil prihodnje dni na psdlagi pooblastilnega zakone. V zadnjem trenutku so sklenili, da se ne uvede nameravana visoka zaščitna carina, tako da novi carinski zakon prav za prav ne bo mnogo spremenjen, Splošno je obveljalo načelo, da se zavarujejo samo proizvodi one •r.dustrije, ki šele nastaja. Tudi na polju kmetijstva lo znatno omilili prvotno nameravani protekcio-nizem.
Pri nas mraz-drugod strašna
vročina
Newyork, 10. jun. tg. Huda vročina, ki /.e več dni traja v vzhodnih državuh Severne Amerike, je do sedaj zahtevala /.e 100 smrtnih žrtev, in sicer v \owyorku Г>. kjer je termometer dosegel 40" C. — Ceste in trgovine so popolnoma prazne, pisarniški uaslavljonci so po večini na dopustu, šole zaprlo iu sodne obravnave odgodene.
Kairo, 10. junija. AA. Zadnja dva dni viada tu silna vretine. Termometer kaže v senci 46 stopinj Celzija,
Carigrad. 10. junija, tg. Včeraj so bile v Ana-ioliji silne nevihte z velikimi poplavami. Br/.ovlak iia progi Eskišehir—Angora jo skočil s tira, ker j;- voda izpodkopala železniško progo. 1'ri lom je bilo 12 potnikov ubitih in 7 ranjenih, dočim po. grešnjo 40— Г>0 potnikov,
Moskva, 10, junija. AA. Ameriški letalec Mal-lern jc davi ob 1.5(1 odlctcl iz Bcloje proti Haba- ' tovskemu. Ob 2.30 ie preletel Irkulfik.	'
Newyork, 10. junija, tg. Strašna požarna nesreča se je zgodila v Newarlingtonu v državi New Yetr-sey. Ponoči je izbruhnil požar v celuloidni tovarni in sc domneva, da jo bil požar podtaknjen. Tovarna je popolnoma pogorela. Požar ie zahteval 0 smrtnih žrtev, dočim jo bilo prepeljanih v bolnišnico nič manj kakor 180 ranjencev. Pri požaru so se dogajali strašni prizo'i. V bližnji reki se jo tedaj prJkalo še mnogo oseb, posebno pa žensik in otrok. Veter je zanesel ogromne plamene prav do reke, tako da je nastala med ženskami in otroci starš na panika. Mnoge osebo so so hotele rešiti s temi, da so so oblečene vgrle v vodo in potopile, da se rešijo ognja. Bojijo se, da je pri tem več oseb utonilo, ker bo šele jutri mogoče dognati, ali so v reki utopljenci.
Važni sklepi nemške socialne demokracije
Berlin, 10. junija. Socialistična skupina v pruskem deželnem zboru jc imela sejo, ki so sc je udeležili ludi člani socialistične parlamentarne skupine v državnem zboru. Socialistični poslanci so soglasno odklonili načrt, <ln se sedež nemško socialistične stranke prenese v Prago in so sprejeli sklep, da mora vodstvo socialistične stranke ostati v Nemčiji. — Nadalje so sklenili, da se bodo pogajali i. vlado za dosego niodusa vivondi in da bi se omogočilo predsedniku stranke Welsu. ki so zdaj mudi v inozemstvu, da se vrne v Nemčijo.
Trockij se ni spravi! s Stalinom
Carigrad, 10. junija, tg. Trocki zanika vso vesti, ki so se razširile o tem, da se bo vrnil v Rusijo in da se je spravil s Stalinom, kol popolnoma neuhsmelieue.
Zagreb. JO. junija, ž. Iz zanesljivih krogov I smo zvedeli, da se bodo v torek. 15. t. m. pričela v Belgradu pogajanja med nošo državo in Avstrijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Pni teh pogajanjih bo končno rešeno tudi vprašanje izvoza naših prašičev, sadja iu zelenjave v Avstrijo.
Češkoslovaški živinski sindikat še vedno ni znižal sindikalne pristojbine, čeprav je /.a to dobil rok desetih dni. to je do 8. t. m. V naših izvo/.niškili krogih pričakujejo, da bo živinski sindikat v Pragi stopil v zvezo z našimi niero-(Injnimi činitelji ter uredil to važno vprašanje. Kakor smo žc javili, se od 1. maja naprej nuši izvozniki prašičev sploh niso posluževali kontingenta, katerega je odredil živinski sindikat : v Pragi.
D?, Vošniak se vrača v JRKD1
Beigrad, 10. junija. 1. Narodni poslance dr. Bogumil Vošnjak, ki je prejo izstopil iz po slan-! sitega kluba JRKD in stopil v Jugoslovanski na-! rodni klub, je sedaj poslal JUKI) pismo, v katerem sporočil, da so ponovno vrača v ta klub.
Dr. Kramer namestnik Jevtiča
Beigrad, 10. juniju. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predhodnika vlade je postavljen zu zastopnika ministra zunanjih zadev ar. Albert Kramer, minister brez portfelja, dokler se bo minister zunanjih zadev gosp. B. Jevtič mudil v inozemstvu.
Seja vlade
Beigrad, 10. junija. AA. Danes od 9 do 11 se vrši seja ministrskega sveta pod predsedništvom dr. Milana Srskičn, predsednika ministrskega sveta.
Dimniška vremenska napoved: No bo nobeno bistvene spremembe dosedanjega vremena.
Zagrebška vremenska nrpoved. Spremenljivo oblučno, vcripi.io so lokalne nevihte, temperatura zmerna.
Obsodba liških vstašev
Beigrad. 10. junija. AA. Pred državnim sodiščem zu zaščito države je danes ob 11 padla razsodba proti šimetu Korčulaniču, Joži Martinoviču in Marjanu Bilanu, ki so bili obtoženi, da so kot člani vstaške organizacije v Zadru prenašali od ondod v Jugoslavijo propagandno gradivo, orožjo in denarno podporo za oboroženo vstajo in nasilno od-trganjo dela kraljevine Jugoslavije v posebno državo. Državno sodišče je dognalo njihovo krivdo in vse tri proglasilo za krive. Obsojeni so:
K oren lan i č Sime in conlumatiuni na dosmrtno robije. Joža Mnrtinovič na 20 let robije, Marijan Bilan pa na 8 let robije. A si Irije so obsojeni (udi na (rajno izgubo častnih pravic.
Zadružne zadeve
Beigrad, 10. junija. 1. 19. t. m. dopoldne bo v sejni dvorani Glavne zadružne zvezo seja žitne sekcije, nn kateri bodo pretresali razna interna vprašanja. Na tej seji bo sprejet tudi poslovnik za lo sekcijo in določena osnovna načela za ključ pri razdelitvi dobav med člane te sekcije.
Zborovanje braiovske sMadnice
Ljubljana, 10. junija.
Danes dopoldne je bila v dvorani Delavske zbornice redna glavna skupščina Bratovske sklod-nice, na katero je prispelo v Ljubljano iz večjih slovenskih revirjev nad 40 delavskih delegatov iu 23 zastopnikov industrijskih podjetij.
Skupščini je predsedoval podpredsednik šober, rudar iz Zagorja, razen delegatov pa stu bila na-vzočna tudi rudarski glavar Strgar in tajnik Delavske zbornice Uratnik.
Pred glavno skupščino je bila včeraj popoldne konferenca, ki so se je udeležili samo zastopniki delavstva in na kateri so se obravnavali vsi predlogi za skupščino. V zvezi s hudo gospodarsko krizo in s krizo, v katero je zašlo vse delavsko zavarovanje, so delegalje ostro grajali dejstvo, da sta državna rudnika v Velenju in v Zabukovicl ostala Brutovski skladnici do danes skoraj dva milijona dolžna na zavarovalnih prispevkih in nista plačala niti prispevkov, ki sla jih upravi rudnikov pobrali od delavcev.
Izčrpno so debatirali o novem pravilniku v bra-tovskili skladnicah, ki je pred kratkim izšel in ki smo ga mi objavili v obširnem izvlečku. S (eni pravilnikom so je socialni položaj delavstva znatno poslabšal. Novi pravilnik zahteva n. pr. od rudarjev, ki opravljajo izredno težko delo, 35 delovnih let in starost 60 let, da imajo pravico do pokojnine. Tako je bilo pri redukcijah v zadnjem času v celi vrsti primerov odpuščenih brez najmanjše pokojnino mnogo rudarjev, ki so imeli do 30 let dela za seboj. Konferenca je sklenila, da stavi na skupščini predlog, naj so službena doba zniža na 30 let, starostna pa na 55 let.
Današnja skupščina je v glavnem sprejela predloge delavskih delegacij. Pokojninski prispevek so v bodoče zviša na 14% plače (delavci in podjetniki plačujejo Ia prispevek nn pol). Upravnemu odboru je bilo naloženo, da slori vse potrebne korake, da se doseže izpremeuiha členov 91, 93. 100, 107, 119, 140 in 154 novega pravilnika, ki najbolj v živo zadevajo delavske interese. Med drugim je v teli zahtevah mišljena zahteva, naj se karenčna doba 10 let spel zniža na 5 let, kakor je bila v veljavi pred novim pravilnikom. Glede zobnega zdravljenja naj se sestavi nov pravilnik, ki bo članom bratovskili skladnic nudil pravico do regularnega zdravljenja zob. —
Po raznih formalnostih je podpredsednik Šobci ob 1 popoldne zaključil skupščino.
Osebne vesti
Beigrad, 10. junija. 1. Z odlokom finančnega ministra so napredovali v 8. pol. skup. pri dravskem finančnem ravnateljstvu: Ludvik Lenič, Mira Grm, Blaž Sobotinčič, Marija Bkulj in Anica Petrič.
Radi slabega spričevala v snirl!
Maribor, 10. junija.
Danes okoli 9 zvečer si je 21 letna Itozu Kosi, učenka zadnjega letnika učiteljišča, stanujoča na Pobrežju, Cankarjeva ulica 5. s samokresom vzela življenje. Kroglo si je pognala v desno sence in jo izstopila nu levem soncu. Vzrok tega obupnega koraka .jc slabo spričevalo. Kovica si je to tako gnala k srcu, da jo segla po morilnem orožju in si uničila mlado življenje. Ob času, Цо poročamo, šc živi, vendar pa nj nobenega upanja na rešitev.
Švica lahko plača v zlatu
Bern, 10. junija. AA. Švicarska vlada je najela lela 1924 posojRo v Zedincjnih državah. Posojilo je bilo opremljeno z določilom o zlatu. Na vprašanje, ali sc hoče ravnati po tem določilu, jc švicarska vlada odgovorila pritrdilno
Slovenci pri papežu
Sv. oče slovenskemu
narodu
Da bi zmagali sedanje in prihodnje težave
t četrtek, 1. junija ob 5. popoldne se je odpeljalo proti lliinu +2 Slovencev, da se udeleže binkoštnih elavnosti jubilejnega leta. V petek zvečer «o po kratkem odmoru v Florenci, kjer eo si ogledali najlepše zanimivosti, srečno prispeli v večno mesto.
Poleg štirih glavnih cerkva: sv. Petra v Vatikanu. sv. Pavla pred mestnim obzidjem, sv Janeza v Lnteranu in Marije Maggiore so obiskali tudi grob sv. Cirila, apostola Slovencev, sv. Cecilije in sv. Boštijana. Šli so kakor v skrivnostnem sprevodu prvih kristjanov s svečkami v rokah po hodnikih najlepših katakomb sv. Ka-lista. Občudovali so umetniške slike vatikanske pinakoteke, slavna dela znamenitih mož v papeževem muzeju in neminljive tvorbe Raffaela in Michelangela.
Nudil se jim je očarujoč pogled na papežev Corteo: to je njegovo spremstvo, ko ga pri največjih slavnostih v sprevodu prinesejo v cerkev sv. Petra.
Višek vsega pa je bila avdijenca pri pa-
fiežu, katero so dobili po posredovanju eksee-ence nuncija Pellegrinettija in monsig. Ma-djereca, rektorja zavoda sv. Jeronima. Za tako majhno skupino je taka avdijenca nekaj izrednega.
V ponedeljek. 5. junija ob 6. zvečer je bila avdijenca napovedana. Ni bilo treba dolgo ča-
kati; zakaj že okoli pol 7. se je prikazala papeževa častna straža in takoj za njo sv. oče sain. Šel je od osebe do osebe in vsakemu stisnil roko; tukoj so čutil, vsi, da imajo pred seboj res dobrega, ljubeznivega očeta.
V svojem nagovoru, ki ga je imel takoj nato, je sv. oče izvajal nekako sledeče:
»Sprejemamo vas z veseljem kot dobre sinove in hčere, kot /.veste otroke, ki so prišli v jubilejnem letu obiskat svojega očeta. Sprejemamo vas z veseljem zlasti zuto, ker ste zastopniki Slovencev — to ime veliko pomeni —, ker ste zastopniki onega naroda, ki je bil vedno zvesto udan rimsko katoliški cerkvi in od katerega upamo, da bodo sinovi hodili po istih stopinjah, kakor so jih hodili njihovi očetje, da bodo zmagali sedanje in prihodnje težave. V doka/, naše posebne naklonjenosti vam podajamo čudodelne svetinje in želimo, da bi ee tudi njene milosti razlile na vas, na vaše sorodnike in prijatelje, na vse, katere zastopate.«
Svetinje je razdelil voditelj skupine dr. Odar, sv. oče pa je še enkrat podal vsakemu posebej roko in jim podelil svoj veliki blagoslov.
Prežeti globokega spoštovanja do papeža, z neizbrisnimi spomini so se romarji vračali v torek zvečer proti domu. Med potjo so si ogledali še Benetke. V sredo zvečer pa so se veseli sešli s svojimi znanci v Ljubljani.
Johovo trpljenje slovenskega brezposelnega očeta
Kočevje, začetkom junija.
Sprehajam se po kočevskem mestnem »korzu«. Solnce prijetno pripeka. Nedelja je in pred seboj imaš na izbiro modernih ženskih toalet in modernih moških oblek. Kriza? Je, kjer je. Tu je ni. Pri teh je ob nedeljah še vedno bogato obložena miza in popoldanski sprehodi se končujejo po gostilni-cah ob Štajercu ali domaČem majerlu
Sredi gruče sprehajalcev me pozdravi visok, v obraz precej zarasel možak. Pogledal sein ga natančneje in ga prepoznal.
»Bog daj, Janez, dobrega. Kako je s teboj?«
Hotel se je nasmehniti, pa se mu je lice raztegnilo le v strašno Irpek izraz.
■»Ce imate kaj časa, pa pojdite, prosim, malo z menoj I«, je poprosil.
Zavila sva iz mesta proti malemu gozdičku. — Mcžak je pripovedoval počasi in priprosto, toda s strašno zagrenjenostjo. Vse je povedal, kar mu je težilo srce. Trpljenje, ki ga prenaša dan za dnem ta sodobni slovenski Job, je trpljenje, ki ga
okuša tisoče slovenskih družin, katerih očetje so si še pred kratkim v polu svojega obraza služili črni svoj vsakdanji kruh po fabrikah in globoko v rovih naših rudnikov, pa jih je podjetnik zapodil od dela in kruha in so na cesti začeli množiti armade brezposelnih. Dan za dnem je njihovo trpljenje hujše, sami lačni in sestradani morajo gledati upadle in blede obraze svojih žena in posušena lica svojih rodnih otrok. Njihova srca krvavijo, usta molijo in hkrati preklinjajo, mišičevje, željno dela in gibanja, pa se trga ob silnih udarcih pesti po neobčutnih mizah. Prokletstvo današnjega časa? Če je kdo zaslužil to prokletstvo, naš delavec ga gotovo ni! Preveč je na njeni odgovornosti za nmogočlansko družino, katero pre-hraniti in h kruhu spraviti mu je edina želja.
Pa posluša.jnio izpoved tega delavca!
»Prej, saj veste, sem zmirom delal. Bil sem najprej hlapec na kmetih. Pa sva se seznanila z deklo pri gospodarju in sva se vzela. Jaz nič, ona nič. Samo pridne in dela vajene roke. Pa sem si rekel: drugi odhajajo v mesto, v tovarne hodijo in rudnike, bolje se zasluži in manj se dela. Saj veste, kaj je hlapec. In sva se z ženo preselila v mesto. Jaz na rudnik, potem sein zmenjal, da sem delal na žagi. Prišli so otroci, eden, dva, tri, šest. Veste, da pri delavcih število otrok ne igra posebne vloge, če je le delo. No, in reči moram, da se je preje dobro zaslužilo: za hrano, obleko in obutev. Tudi za polič vina. Potem pa se je nenadoma zaobrnilo: tovarne so začele ustavljati delo, po rudnikih je zapela pesem redukcije, zaslužki so se
zmanjšali, življenjske potrebščine pa so ostale ne-izpremenjene ali pa so se še podražile. In potem ni bilo več ne za obleko in kmalu tudi za obutev ne. Samo še za hrano.
Novembra lanskega leta je prišla zame naj-bridkejša ura, ko je podjetje, pri katerem sem delal dolgo let, ustavilo sleherno delo. Kaj zdaj? Kaj naj zdaj počnem s šestimi majhnimi otroki, kateri najmanjši je komaj shodil, najstarejši pa še deseto leto ni dopolnil? In kaj naj počnem z ženo? Obrnil sem se na vse kraje, na vsa podjetja in privatnike, ki še sploh koga zaposlujejo. Lahko si mislite, kako je človek v takih trenutkih še posebno iznajdljiv. Toda, kamor sem prišel, povsod je že bilo prepolno in ni pomagala ne moja prošnja, ne mojih šestero otrok ne žena ne moje krepke roke. Nič delo! In potem strašen odmev: nič jela! Nič jela za šest zmerom lačnih kljunov, ki jih ne more skrbna mati zlepa nasititi, tudi če so vse kašče in shrambe polne, nič jela za pridno, delavno in skrbno ženo in mater, da zase sploh ne govorim.
In zdaj je od tega že polnih šest mesecev. Semtertje kakšen majhen zaslužek, semtertje podarjen košek krompirja in koruze, semtertje od dobrih src izprošen klel» kruha. Želodec pa zahteva J in zahteva. Vsak dan vsaj po trikrat poterja od tebe: daj jesti! Zdi se mi, da sem svojega že nekako ukrotil, otročjih želodčkov ne morem nikakor ne.«
Pogledal sem ga v obraz in mi ni bilo težko ugotoviti, da je »ukrotil« svoj želodec na račun svojega zdravja, zakaj tako življenje izpodje še tako močno telo.
»Zadnjič mi je eden izmed otrok zbolel. Pa so me spraševali, kaj mu je. Moj Bog, kaj mu je? Od lakote je zbolel! Kje naj olrok živi brez mleka, biez vsakih hranilnih snovi!? Še odraslo in docela razvito telo potrebuje maščobe, pa ne tako, ki je komaj v razvoju! Od časa do časa kupim liter j mleka za šest otrok! To je vsa maščoba, ki je kdaj pri hiši.
Pa svet tega ne razume. Nikjer, kjer je sitost doma. Tudi v šoli ne. Namesto, da bi se tam brigali za to ali je kdo od otrok lačen, pa izprašujejo, ali si in zakaj nisi vpisan v to in ono društvo. In še pravijo, da se bomo morali starši zaradi tega zagovarjati! Tako se mi zdi, kakor da se ti ljudje iz vseh nas norčujejo. Moji otroci niso ne komunisti ne kaj drugega,
saino lačni so,
lačni kruha, ki ga imajo drugi na pretek!
Kaj hočem zdaj, gospod? Kolikor sem sploh kake podpore mogel dobiti, sem jo. Zdaj nimam
Kdor ga pozna, mu ostane zvest!
Že od nekdaj pomaga Schichtovo lerpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čistoto.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
£CHI№
TERPENTINOVO MILO
ST.J/Hi
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Rimske izkopanine pri Metliki?
Metlika, 9. junija.
Delo na banovinski cesti čez Vejar je že drugi teden v teku. Delavci so prekopali sedaj čez pro-štijski travnik. Tam je prav v cestnem terenu velika gomila, nekak ajdovski grob«. Menda je bih tisto mesto že enkrat prekopano, pa vendar so srečni najditelji izkopali starinski vrč, ki pa so ga po nesreči razbili. Strokovnjaki se še niso izrazili, ali je to ostanek starih Keltov, ali ga je tam izgubila kaka rimska Julka, ali pa je pred sedanjostjo služil kaki proštijski Marički za spravo pepela.
SfreSa ubi^a m izžiga
Dobrepolje, 7. junija.
Dne 31. maja je strela ubila v sobi 14 letno Frančiško Kožar iz Zagorice. Bila ji1 menda »vodena strela«, ker ni nič zgorelo. Dekličina mati je bila samo dober korak od hčerke in jo je samo puh podrl, a ji ni napravil nič hudega. Deklica pa je bila takoj mrtva.
Isti dan je strela udarila v šupo na Mali llovi gori. Pogorela je šupa in seno v nji.
Duh. svetnik Janez Meršolj
Ш
Danes praznuje pri-azna rateška župnija
Ш
niti solda več in od nikoder mi ne bo nič padlo. Kaj hočem napraviti s petimi, le še napol zdravilni otroki in šestim od gladu bolnim? In z ženo, ki hira vsak dan boli samo ob pogledu na svoje otroke: Živeli ne morejo, moriti ne smerni«
ln z njegovih udrtih oči je pritekla solza: ena, dve; zajokal je. Ta mož. ki je bil navajen vsikdar trdo delati, ki že leta in leta ni imel solze v svojem očesu, je jokal pred menoj ko otrok. In taras sem videl, kaj se to pravi: oče. Pa čeprav preprost, ne-šolan delavec, v svojem očetovstvu je višji in globlji od onih, ki jih otroci stokrat na dan kličejo zn papačke in atke.
Težko mi je bilo ob možu, ki so mu solze lekle zaradi svojih lačnih otrok. Kaj sem mogel storiti? Obljubil sem mu, da napravim prošnjo na kočevsko Vincencijevo konferenco, da mu nakloni kakšno podporo, kdor more pa ka.i več, naj vpraša pri uredništvu »Slovenca« za njegov naslov. — V M.
Skrivnost skrivnosti
»Kdo je in kako bi mogel to povedati?«
(Avguštin: Conf. XIII. U.)
Slaboten je naš razum.
Ne vemo, kaj je elektrika, magnetizem, kaj rast rastlin, luč in drugo. Morda še dolgo ne bomo vedeli. Nikdar (na tem svetu vsaj ne) pa ne bomo spoznali globin trojstva enega Boga. Kdo bi tudi gledal v sonce, da bi oslepel; kdo bi prelil morje v jamico z žličko, kdo bi premeril neizmerno ozračje. In vendar... Z lahkoto bi premeril vesolj-8tvo, izčrpal morje, zrl v žgočo sončno svetlobo, pre-iskal čudne sile okultizma, če mislimo na presveto Trojico. — V tej skrivnosti si spoinagamo samo s primerami in v teh se in se moramo vedno prav živo zavedati, da so vedno le primere, ki so nepopolne in se ne dajo enačiti, če imamo v mislih brezmejnega Boga.
Zato!
Ali ni sonce kakor sveta Trojica? Sonce je eno, a vidimo jih troje: enega na nebu, enega v vodi in tretjega v ogledalu, če ga držimo nad vodo. Je pa le eno in kdo bi rekel, da ne vidi treh. če jih vidi. — Seveda je vedno pomniti, da je primera le primera in čisto nič več. Kajti sonce je eno, če jih ludi vidimo troje, a tudi Bog je eden, a so tri osebe, kol bi morala biti tri sonca. Torej: primera je in ni.
Svetlobni žarek lahko razkrojimo v rdečega, modrega in rumenega in vendar je le en svetlobni žarek, vsebuje torej trobarvno luč.
Če opazujemo osvetljeni ametist od treh strani, kdo bo trdil, da ne vidi škrlatno-rdečega, vijoličasto-modrega in kot roža rdečega. Kljub temu gledamo le prelepi ametist.
Povem naj še primero o vodi, ki res šepa, pa kljub temu ponazoruje. Voda je lahko trda snov (led), pa je tudi tekoča (voda-studenec) in še plinasta (hlapi, sopara). Seveda v različnih časih, a kljub temu je voda le voda in morda je Bog ustvaril to zdravje tudi zato tako, da bi lažje umeli in verovali v to skrivnost.
Kaj pa sončna obla in njeni svetlobni žarki in iz obeh se porajajoča toplota? Kakor svela Trojica: sonce — Bog Oče, ki je vse ustvaril, sončni žarki — kakor Bog Sin, ki se je od vekomaj od Očeta rodil in je vprav tako ustvarjal z Očetom kot Sveti Duh, gorWn, ki izhaja iz obeh.
! ko razumemo te primere, neprimerno težje razumemo bogastvo edinstva trojstva najvišjega bitja, ki je eden in so trije in so vsi trije eden.
Ker je tri eden v tem edinem primeru, je čisto matematično pravilno, da je skupnost listo, po čemer razumemo, da tri ni tri, ampak eden sam. Bistvo vseh treh, ki so eden, je skupno vsem trem. Bistvo pa je, da je, da je samo od sebe in neskončno popoino in mu pravimo Jahvo (je, ki je; sem, ki sem). In kaj bi bilo brez Njega? Ali ni vsa človeška popolnost (ki je tako popolna, da so povzdignili človeka za boga , kateri niso poznali in ne poznajo vBoga«) ali nI le odsev, sončni žarek iz sončne oble popolnosti? Jaz sem eden in kako hi mogel imeti lastnosti, ki bi ne bile moje, ki bi bile tvoje? Kar jih imam, so moje iu nihče mi jih ne bo odvzel in si jih prilastil. Čudovita pa je resnica in trden nauk, da so trije in imajo vsi trije iste lastnosti: da je Bog (in v njem tri božje osebe) neskončno popoln, duh, večen in nespremenljiv, povsod pričujoč in vseveden, neskončno moder in vsemogočen, neskončno svet in pravičen, neskončno dobrot-Ijiv in usmiljen in brezmejno resničen in zvest — da je vsopopolnost. In dela vseh treh so, kakor da bi deloval le eden in iz istega spet vidimo, da je le eden. — Kdo je ustvaril svet, mene? Bog Oče je bil tako milostljiv, a težko se bo našel kdo, ki bi dokazal, da me ni ustvaril tudi Bog-Beseda in večni Sveti Duh. Kdo je odrešil človeštvo? Veliki trpin Kristus križani in prav toliko največji ustvarjavec Bog-Oče in vsevedni vodnik Sveti Duh. Ljudi posvečuje na prvi vesoljni krščanski praznik na svet prišli Bog-Sveti Duh in z Njim njegova druga, vodja Izraelcev in preganjani učenik in napovedanec,
; Jagnje jagnjetov.
I Ljudje se res težko umislimo v to skrivnost, pa
smo tudi iznajdljivi in si znamo spomagati. Kdor je naredil, pravimo: ta je. -- Lo težko gledamo polnost, ker.smo tako majhni (samo bore drobec Tvojega stvarstva) in si lažje mislimo vse v manjši meri in tako nas je Oče ustvaril, Sin odrešil in Sveti Duh nas posvečuje. Ni zmota, le človeška oni jenost je vzrok nepopolnosti.
it
Kjer je skupnost, je tudi razlika.
Drevo!
Kako bo raslo drevo, če ni korenin? Kako bo obrodilo sad, če ni debla in korenin, iz katerih bi srkalo in potem uspevalo? Tako je Oče korenina, Sin deblo, sad pa Sveti Duh. pravi med pravimi osebami Troedinega. Ali si ne more učenec prisvojiti toliko učenosti, kot jo ima učitelj? Se več lahko, pravi izkušnja. In vendar je učitelj učitelj in učenec učenec, pa četudi več ve. In plamenico lahko prižgemo ob plnmenici in obe gorita /. enako močjo in enakim veseljem in vendar je luč ene iz luči
I druge. Skupnost je torej, vendar je tudi razlika, da
je Sin iz Očeta in Sveti Duh iz obeh in so kakor primera o drevesu in plamenici in učitelju in učencu.
Kdo bo razumel vse to?
Nihče! Veliki mojster, mislec in učenik sveti Avguštin je zapisal: »Vsemogočno Trojico — kdo jo spreume?« (Conf. XIII. 11.) S to skrivnostjo je Bog pokazal, da je človek človek (in naj ne imenuje sebe edinega Boga. kot premnogi hočejo) in naj bo ponižen s svojim darom — razumom in naj se ne povišuje čez samega sebe in naj ne sega v Boga, ki je sonce samo. Nikar ne oslepimo v sončni luči! Svetilniki so bili, ki jim je sam Jahve (in Jezus Kristus in posebno še Sveti Duh z darom modrosti) pomagal, a niso rešili skrivnosti. Sv. Izidor, sintetik sveti Tomaž Akvinski, sv. Avguštin, sv. Anzelm, učeni Tertulijan, apostol in učenik narodov sv. Pavel in ljubljenec Gospodov sv. Janez in nešteto drugih. Kdo bi jih preštel in zanikal njihovo razumnost in ljubezen in vendar skrivnost je ostala skrivnost, kakor jih še mnogo bolj preprostih bo.
V svarilo in iz silne ljubezni in modrosti je raz odeta skrivnost skrivnosti — nauk o presv. Trojici.
letnico, od kar hodi a svojimi ovčicami dobri pastir, g. duhovni svetnik in župnik g. Janez Meršolj.
V onem delu naše epe domovine, iz katerega je izšlo že največ duhovnikov, tam kjer se Ivigaio vrhovi velikanov in kjer Sava v skalovju buči, lam je tekla zibelka releškemu gospo-lu. Dne 20. decembra 1. 868 je v Radovljici zagledal luč «veta. Dovršil ie najprej domačo osnovno šolo, po em so ga starši poslali v Kranj na g'innazijo, pozneje pa na Aloj-zijevišče v Ljubljano Dne M. julija . 1892 je zapel v ro,sinem kraju novo mašo. V zaietku junija 1. 1908 je prišel med nas in med nami biva že četrt stoletja.
Takoj ob niegovem prihodu je bilo njegovo glavno geslo: župnijo versko prenoviti. To je prav v veliki meri tudi dovršil. Ustanovil ie Marijino družbo za fante in žene. društvo za dekleta pa močno oživil, upeljal posvečevanje družin presv. Srcu in apos'.olstvo mož, ustanovil še več drugih verskih organi/acii in bratovščin, ki so pospeševale lepo krščansko življenje v župniji. Veliko skrb je posvečal vzgoji mladine. Vse n tem organizacijam je manikalo primernega prostora, zalo je začel misliti, kako bi preskrbel primerno streho družini. Iz hec~d so postala deianja in 1. 1922 je dovršil le prostoren cerkveni dom z gledališkem odrom. Ta dom je krona vsega njegovega dela, v njem je zapisana zgodovina njegove požrtvovalnosti. Га dom je spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, da je nekoč živel med nami mož. ki je noč in dan delal za blagor svoiega ljudstva. V vsem tem, kar je on naredil še kot ustanovitelj in predsednik bivšega Prosvetnega drušlva bi lahko napisali obširno knjigo, ki bi živo pričala, da ie storil mnogo več, kakor pa je mož storiti dolžan. On pa ne hrepen' po pulili časti tega svela.
Zelo ie skrbel tudi za lepoto hiše božje in njene okolice. Napravil je novo pokopališče, nove zvonove, ozaljšal in prenovil cerkev, pred leti vanjo napeljal tudi krasno električno razsvetljavo, da je naša cerkev sedaj res lepa in prijazna. Kakor je vedno vneto dela! na cerkvenem -n kulturnem olju, tako je tudi rad pomagal pri gospodarstvu, eliko zaslug ima pri dograditvi novega postajališča, s katerim ie naša okolica mnogo pridobila. Zavzel se je tudi za ustanovitev strojne zadruge. Pa tudi drugače ie bil vedno na razpolago kmetu s svojimi nasveti Koliko dobrega pa ie šele storil v duhovnem oziru! Vse to bo ostalo skrito našim očem, njegova duhovna dela so zapisana v knjigo življenja in gredo za njim. i ruda če mu glavo pokrivajo že sivi lasje. Sai je bival med nami vsa ona leta, ki so s krvjo naših mož in fantov zapisana v zgodovino človeštva. Vsa leta strašne svetovne vojne je bil pri nas, tolažil žalostne, molil in prosil Boga naj prizanese svojemu ljudstvu in olvrne od njega šibo svoje jeze. H koncu bodi povedano še to, da je dvakrat preskrbel veliko duhovno žehto in več malih za posamezne stanove. Tako je vseh 25 let z delom in molilvijo delal za napredek župnije, da je versko življenje med nami lepo cvetelo in rodilo dober sad.
Za vso njegovo požrtvovalnost se mu danes v cerkveni dvorani poklonijo vsa društva in organizacije. Naj bo ta poklon izliv naše hvaležnosti do sivolasega pastirja. Za vse njegove žrtve in trpljenje mu v svoji revščini ne moremo dati v zahvalo bogatih zemeljskih darov Zato smo pripravili najlepši dar, duhovni šopek, v katerega smo vpletl' dva najlepša cveta iz vrta našega življenja — V cveta sta molitev in dobra dela.
Vam, današnji slavljenec kličemo: On, kateremu ste se posvetili, naj Vas blagoslavlja in ohrani med nami do skrajnih mej življenja. Ljubezen ste sejali med nas, zato ie ljubezen zrastla za Vas. Amor iungiU
V
Ljubljanske vesti:
Trgovska akademija in banska
palača
Ljubljana, 10. junija.
Pri zgradnji poslopja Trgovske akademije, ki je v surovem stanju že skoraj dovršena, je prišlo sedaj, kakor čujemo, do nenavadnega spora, ali bolje rečeno, do .nesporazuma, ki pa je k sreči le for-malno-juridičnega značaja. Kakor znano, se gradi novo in res impozantno šolsko poslopje ob oglu Bleiweisove ceste in Gregorčičeve ulice. Na nasprotnem oglu pa sloji trakt palače banske uprave. Nastala je bojazen, da bi banska palača sedaj izgubila na svoji reprezentativnosti, ker je poslopje Trgovske akademije pač nekoliko višje. Pred dnevi pa je bil izdan, kakor čujemo, celo ukaz, da se mora ustaviti nadaljnja gradnja Trgovske akademije. Ne glede, da bi s tem izgubilo delo čez vse poletje 130 delavcev, pa je bil ta ukaz tudi juridično zgrešen in zato se Ljubljanska gradbena družba, ki poslopje gradi, seveda ni mogla — če je bil res tak ukaz izdan — ozirati nanj in dela ni ustavila. Stavb-
no dovoljenje je bilo izdano v redu in prav tako ludi polnomočno veljavno odobreni tudi vsi načrti. Banska uprava je bila ob komisijskem stavbnem ogledu za Trgovsko akademijo povabljena kot me-jašinja, vendar pa tedaj ni bilo z njene strani nobenega ugovora. Stavbno dovoljenje je bilo torej izdano z njenim privoljenjem, iu sicer kot mejaši-nje in kot stavbne nadzorstvene oblasti iu lo dovoljenje se ne da nič več preklicali. Sicer pa bi bilo tudi čudno, če bi se naenkrat taka važna stavba, za katero je bilo treba toliko truda in žrtev, naenkrat ustavila, ko je skoraj že dovršena!
Vedeti pa moramo tudi, da opravlja v Ljubljani funkcijo stavbne policije mestni magistrat kot prva Instanca in da je banska uprava le nadzorstvena oblast. Mestni magistrat pa bi mogel sedaj, ko je bilo končnoveljavno izdano stavbno dovoljenje, ustaviti zgradbo le v primeru, če bi se pokazali bistveni telili icni nedostatki. Teh pa pri tej zgradbi ni, vse prej! Torej niti magistrat no more ustavili stavbe, vsaj če se upoštevajo obstoječi zakoni in pravni red.
Pa še drugo je treba upoštevati: banska palača je bila zgrajena v povsem drugem času, kakor je današnji. Današnja stavbna tehnika je kar drugače razvita, kakor je bila tedaj, ko se je banska palača gradila. Spremenil se je tudi okus in polrebe.
Banska palača torej ne more biti merodajna za stavbo Trgovske akademije. Kot arhitektonska umetnina sama na sebi ne bo banska palača prav nič izgubila. Mi smo res dne 24. maja ugotovili, da bo banska palača nižja od Trgovske akademije, s tem pa šo nismo zahtevali, naj se Trgovska akademija zniža za eno nadstropje ali celo dve. Banska uprava bi morala poprej zavzeti svoje stališče k tej novi zgradbi. Sicer pa ima banska palača še možnost, da jo povišajo za eno nadstropje. To je tehnično izvedljivo in se bo moralo v kratkem tudi izvesti, ker prostorov manjka tudi raznim pisarnam banske uprave.
Vsi pomisleki proti višini Trgovske akademije so torej v vseh ozirih neutemeljeni in zato pričakujemo, da bodo te formalne ovire h končni dograditvi poslopja Trgovske akademije same ob sebi odpadle, kar bo v splošno korist.
© Dobrodelna tombola za otroke. Opozarjamo slavno občinstvo na dobrodelno tombolo :>Za otroke«, ki bo nepreklicno danes ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. Krasni, dragoceni dobitki in plemeniti namen tombole naj vsakega podžge, da kupi še danes zadnji dan nekaj srečk in poskusi svojo srečo. Srečke se bodo razprodajale dopoldne in popoldne na vseh važnih križiščih zlasti pa na Kongresnem trgu.
0 Stanovanjski najemniki prirede protestni shod proti pretiranim najemninam v torek, dne 13. junija 1933 ob pol 7 zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Pridite brez izjeme vsi na shod!
O Godba 40. pcSpolka Triglavskega priredi danes od 11 do 13.30 promenadni konccrt v Zvezdi v korist Rdečega križa pod vodstvom višjega ka-pelnika g. Fr. Vimerja.
O Na klavirski produkciji, ki jo priredi z gojenci zagrebške glasbene akademije prof. Kumar v Ljubljani jutri, v ponedeljek, so zastopani naslednji skladatelji: Franjo Dugan ml., Slavko Ostcrc, Danilo Švara, Fran Sturm, Emil Adamič, Ivan Ma-tatič, Ivan Grbec, Janko Ravnik, Mihovil Logar, Boris Papandopulo, Božidar Kune, Josip Slavcn-ski. Žc po programu je ta produkcija izredno inte-resantna. Priliko pa bomo imeli ta večer prvič slišali mlade klaviriste iz Zagreba. Vstop je prost proti nakupu sporeda, Iti stane 3 Din in sc dobi v ponedeljek v Matični knjigarni. Produkcija je v Filharmoničiii dvorani, začetek točno ob 18.
0 Izleti društva »Krka«. Dne 18. junija peš-izlet prijateljev narave na Zaplaz pri Čatežu na Dolenjskem. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom do Radohovc vasi, Velike Loke ali Trebnjega. Na vseh postajah vodniki. Prvi skupina obišče slikovito Primskovo s prekrasnim razgledom. Sestanek vseli skupin na Čatežu, kjer bo preskrbljeno za ceneno kosilo. Povratek zopet z izletniškim vlakom. Prijava ni potrebna, sestanek na glavnem kolodvoru. Vabljeni vsi! — Dne 2. julija krožni avtomobilski izlet na progi Ljubljana, Ribnica, Kočevje, Žužemberk, Muljava, Višnja gora, Ljubljana. V vsakem kraju ogled zanimivosti pod strokovnim vodstvom. Kosilo v Kočevju, večerja v Višnji gori. V Žužemberku kopanje v Krki. Obvezne prijave sprejema unionska trafika, Zvezna knjigarna, trgovina Samec na Mestnem trgu in propagandni oddelek »Krke« na velesejmu, paviljon I. Cena za vožnjo in prehrano 75 Din. Plača sc 40 Din ob prijavi, 35 Din do 1. julija.
0 Jutri, dne 12. junija, prostovoljna javna dražba moške konfckcijc v Prešernovi ulici 54, dvorišče.

enhnovo ffl
Varčna gospodinja računa z vsako paro
Regulacijska dela v
m skrbi za to,
da se v njeni hiši uporablja samo to milo, ki je povsem domače in poceni. — Dobite ga pov sed
Ljubljana. K), junija.
Stari jc/ pod trimostjem, ki ga je povodenj podrla, je bil tako u ničen, da se ga ni splačalo več niti restavrirati, saj razen nekaj kamnov in grušča ni od njega ostalo prav nič. Včeraj so pričeli graditi pod trimostjem nov jez, ki bo branil pred vodo regulacijska dela na Ljubljanici. Nov je/, pa so zgradili na drugem mestu, kakor je sial prejšnji. Meti tem, ko je stari jez stal pod novim dolnjim mostom, je novi jez zgrajen višje v strugi, tik pod starim srednjim mostom.
V strugi nižje trimostja je od deževja in povodnji ostalo še nekaj votlo, ki je preprečevala i/kopna dela. Nu delu so zadnje dni črpalke, ki so iz struge izčrpalo /e mnogo vode in ho struga morda žc jutri kar suha, eeveda, <"e ne pride vmes /opel kakšno deževje. Ljubljanska gradbena družba, ki opravlja letos regulacijska delo. pa upa. da se bodo mogla že v torek pričeti na novo tlakovalna dela na dnu struge. Oh povodnji je bila nevarnost, da voda razdre in uniči listih 50 metrov (v dolžini) tlakovanega, oziroma betoniranega dna, ki so gn dovršili že preti povodnijo. Izkazalo pa se je, da je betonsko dno ohranjeno. Voda je sicer nanesla na beton mnogo grušča, vendar pu to ni bilo v škotlo. Grušča sedaj sicer ne bodo odstranili /. betona, zakaj če pride do nove povodnji, jc grušč najboljše varovalno sredstvo
proti nadaljni škodi, pač pa bodo grušč odstranili tik pred izvršitvijo vseh letošnjih regulacijskih del. Izkop narašča sedaj stalno in l><> kmalu doseženo prejšnje stanje. Precej škode je povodenj napravila na tiru za malo železnico \ strugi. Ponekod je voda tir kar zvila, drugje je zopet izpodkooala nasip pod tirom, tako, da ga je bilo treba temeljito popraviti.
Zaradi povodnji in deževja ,so izgubili delavci, zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. 10 delovnih dni. podjetje samo pa je toliko izgubilo na času, čeprav upa, da bo regulacijska dela še izvršilo do predpisanega roka. Zato bodo najbrže delavci delali sedaj tudi ob nedeljah, da pridobe na izgubljeni mezdi, podjetje pa na času. O tem ho odločala najbrže šc Delavska zbornica. V Ljubljanici delajo 16 ur nn dan, \ dveh šihtili. Podjetje skuša doseči vsaj en šilit tudi ob nedeljah.
Pri regulacijskih delili, zlasti pa pri gradnji novega jezu pod trimostjem. so našli delavci v strugi tudi več zanimivih zgodovinskih predmetov. Žc lani so našli v strugi razne starinske in seveda zarjavele meče in sablje. Letos pa so pod trimostjem našli razne zarjavele, več stoletij stare ključe i/ dobe gotskega in romanskega slogu, dalje bajonet i/ dobe francoske okupacije in eno sulico. Te predmete ho podjetje izročilo sekciji /a regulacijo Ljubljanice, ta pa jih bo izročilu bodočemu mestnemu muzeju.
0 Glavni odbor /a obdelovanje Barja prosi vse, ki so fotografirali zadnje poplavo na Barju, da izvolijo dati odboru 1—2 posnetka slik na razpolago proti povračilu stroškov in poslati slike z računom ua naslov Glavnega odbora za obdelovanje Barja v Ljubljani. Novi trg, 5 ali pa jili izročiti v roke tajnika dr. Frana Spiller-Muyisn, Dalmatinova ul. 3. (pisarna dr. Gra-bloviea.)
SUHIMO ТЕ0ЏЛЏОУЈ1С
вввввввнвввввигЕввввввввв
V nedeljo, dne 11, junija ob 4 popoldne v Unionu v Ljubljani
veliko zborovanje
katoliških žena in deklet
Unfv. prof. dr. J. Ujčič: Kršč. zakon in kršč. družina po naukih papeža Pija XI. Ga. Milica Grafenauer: Družini pomoč!
Dolžnost vseh žen in deklet je, da napolnijo veliko dvorano hotela Union do zadnjega kotička, da slišijo besede sv. Očeta, ki so za nas edino merodajne!
Vljudno vabljene od blizu in daleč!
Slov. kršč. ženska zveza, «внггивбшнкавнинвнвннвввв
Kaj bo danes?
Drama: > Tartuffe . Globoko znižane ccne. Izv.
Opera: »Jim in Jili«. Opereta. Izven.
Kino Kodeljevo ob 17 in 20.30: : Fantom Dur-milorja« (Ha Rina, Ilinko Nučič).
Kino Št. Vid-Vižmarje ob 18 in 20.30: »Duhovnikova izpoved«. Drama iz časov francoske revolucije.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska ccsla 6, in mr, Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9.
KAJ BO JUTRI?
Drama: »Okence«. Red A.
Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo ob 20.30: »Fantom Durmitorja
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; inr. Ustar, Sv. Petra cesta 78. in mr. Tločevar, Celovška cesta 31
Ljubljansko vreme preteklega tedna
od 3. do 10. junija.
Sobota 3, t, m. je bila precej topel dan (ma-xim. 25° C), ozračje je bilo večinoma mirno, oblačnost neba se je precej menjavala in iz debelejših oblakov je zvečer celo malo deževalo. Po večinoma jasni noči, je nastopilo lepo jasno nedeljsko jutro. Kmalu pa so se začeli pojavljali oblaki, ki sicer niso bili mnogoštevilni, a so do večera izpre-menljivo pokrivali nebo. Ko se je zvečer zjasnilo, je ostalo jasno, z nekoliko motnjami v ponedeljek čez dan, do torka zjutraj. V ponedeljek je začel barometer padati in posledica temu so bile nevihte, ki 60 nastopile v torek bolj pozno popoldne in ponoči večinoma v okolici Ljubljane. V torek je bilo čez dan precej lepo, po čelrli uri je nekajkrat po malem kapljalo in slišalo se je grmenje. Malo več dežja je padlo opolnoči, ko je tudi nad nami grmelo. V sredo 7. t. in. je ležala zjutraj nad Ljubljano megla; ko je la izginila, je bilo oblačno, toda kmalu se je zjasnilo. Nato se je nebo znova /.oblačilo, tako da je bilo čez dan večinoma oblačno in po četrti uri je padlo tudi malo dežja (1,7 mm). Dež se je ponovil v čelrtck zjutraj od 6.40 do 7.20, ta v obliki precej močnega naliva dopoldne ob pol 12. Po nadaljnem razvoju oblakov ta dan se jc nekako ob dveh popoldne slišalo grmenje, padlo jc še nekaj kapelj, nakar pa je nastal precej lep popoldan in jasen večer. Jasna noč na petek je pripomogla k nočni ohladitvi zraka in nastanku megle, ki je ležala v petek zjutraj nad Ljubljano, Termometer je kazal lo noč najmanjšo temperaturo 5.8° C, dočim je bila lansko oz. predlansko leto v vsem tem mesecu najnižja temperatura 7.8» in 9." C! Ko je v petek nekako ob 8 megla izginila, smo imeli tam dopoldne spočetka jaeno potem pa večinoma z visokimi oblaki prekrilo nebo. Popoldne so se začeli razvijati tudi nižji oblaki, začelo je okoli tretje ure grmeti in in padlo je nekaj dežja. Ob 5 je zajel Ljubljano močan naliv, trajajoč kakih 5 minut, potem pa se je začelo jasnili. Tudi v noči na soboto jc bilo hladno (7.7° C), zjutraj pa je nastopila megla.
Ж
GRADIŠČE 4 HASPKOTI »M»!,
PoxorÏ
Oglejte si na velesejmu v paviljonu ,,M", kako se izdeluje nase sukno. Velika izložba su krt a, burel svile, odej, nove strojne in pletilne volne.
nc ordinira od 15. VI. do !). VII.
mesto
valo, da jc neoporečen. Z mestom hišnika jc zvezano prosto stanovanje v stanovanjski koloniji Carinarnice, poleg tega se 11111 pa določa tudi primerna nagrada za upravljanje hišniških poslov, katere hi smel vršiti skupno s svojo ženo. Prošnje, opremljeno z vsemi dokazili i 11 pravilno kolkovane, je vlagati pri mestnem nu-čelstvu v Ljubljani do 2«. junija 1933 opoldne, 0 Pastoralna konferenca za duhovnike mesta Ljubljane bo v četrtek 22. junija ob 15.30 v škofijskem semenišču.
O Danes vsi na vrtno veselico v »Hribarjev gaj«, Kolezija, ki jo priredijo gasilci tobačne tovarne v Ljubljani. Začetek ob 16. Vstop prost.
© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
0 Kdo želi slišati lepo in u/.itkapolno petje, naj se udeleži koncerta pevskega društva »Kra-kovo-Trnovo«, ki bo v petek, dne 16. junija 1933 ob 8 zvečer v Dramskpni gledališču. Cene sedežem od Din 20 navzdol.
Danes se — o deželan i na semenj odpravite in potem pa — kakor lani, Slamiča pozdravite J
0 Poskušen samoumor in dve nesreči. Včeraj sc jc v stanovanju svoje zaročenke v Gcrbičcvi ulici v samomorilnem namenu ustrelil z revolverjem v prsi 23 letni učitelj Slavko Š. iz Most. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili zdravniško pomoč. Rana ie sicer huda, vendar k sreči ni nevarna za življenje, seveda, čc ne nastopijo komplikacije. O vzroku poskušenefia sa-moumora niso znane podrobnosti. — Iz trboveljskega rudnika so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 34 lclncga rudarja Ferdinanda Kunstlja, stanu-jočega v Reljali. Na Kunstlja sc je v rudniku vdrlo tramovje ter ga pokopalo pod seboj. Nanj jc padlo tudi več kamenja. Kunstelj ima nevarne poškodbe na glavi. — Cirkularka je odrezala med delom palec desne roke 23 letnemu dclavcu Jožefu Bartolu s Hriba v Loškem potoku.
m DOUCE FRANCE
parfumerije LUBIN-PARIS
vsebuje skrivnost mladosti, ker
ΠDOUCE FRANCE
daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj
Že po prvi uporabi postanete stalen odjemalec
FUDRfl DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIS
Dobi se v usEii apotekah, tlrogerijali in bolišili parfumerijah Cerkveni vestnih
Dekliška Marijina kongregacija pri 00. frančiškanih v Ljubljani slavi danes 20 letnico obstoja. Spored proslave: Ob pol 6 zjutraj govor dr. p. Romana Tominca, nato slovesna sv. maša. Ob 9 govor dr. p. Angeldka Tominca. Ob pol 3 popoldne slovesna molitvena ura, ob pol 9 slavnostni govor dr. p. Regalata Čebulja, nalo slovesne litanije in zahvalna pesem. Prisrčno vabljeni!
Skupna molitvena ura v ljubljanski stolnici bo, kakor vsak četrtek, tudi na praznik sv. R. T. od 8 do 9 zvečer pred izpostavljenim presv. Zakramentom.
Izredno nočno češčenje presv. Srca Jezusovega v stolnici sv. Nikolaja bo v noči od 15. na 16. junij. Možje in mladeniči, nočni časlivci, bodo molili iz knjige »Večna molilev« 28. uro: Za praznik presv. R. 'Г. Prva molitvena ura se prične na praznik ob 9 zvečer. Sv. R. T. bo vso noč izpostavljeno. Pridite, zadostujmo!
Mišice in živce krepi solnčenje ako se maže telo z originalnim Niggerol oljem ali kremo (Patent št. 5022) za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
Drogerija GREG0RIČ. Ljubljana, Prešernova ul.5.
© Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje «to hišniku /a zgradbe nove Carinarnice ob Vilharjevi cesti v Ljubljani, pod sledečim i pogoji: I. Proeilce mora hiti jugoslovanski državljan. 2. Predložiti mora dokazilu o sposobnosti ■ za manjša instalacijska dela nu vodovodnih,
i električnih in plinskih napravah 1er dokaze o sposobnosti v ravnanju s parnimi kotli in centralno kurjavo. 5. Prosilec mora biti poročen in vojaščine prost in ne sine hiti star nad 40 let. 4. Predložiti mora zdravniško izpričevalo, daje telesno in duševno zdrav ter nravstveno spriče-
; Ljubljana« ima nujno pevsko vajo v ponedeljek ob 20 in sicer za torkov nastop. Udeležba vseh pevk in pevcev obvezna. — Pevovodja,
Gasilno društvo pri Sv. Gregorju vprizori danes ob Irch popoldne znano ljudsko igro »Carski sel«. Ker je čisti dobiček namenjen gasilskim potrebščinam, vabimo prav vse, da sc udeleže lc lepe igre.
Poizvedovanje*
Šofer avtobusa Pepi Goričan, Tržič, je izgubil na binkošlno nedeljo popoldne rjav, prazen kovčeg 1er lepo prosi najditelja, da bi mu ga prinesel.
liubdansko GLEDALIŠČE.
DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, 11. junija: TARTUFFE. Izven. Globoko
znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 12. junija: OKENCE. Red A. Torek, 13, junija: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20,
Nedelja, 11. junija: JIM-JILL. Opereta ' .-,). Znižane operne cene. Ponedeljek, 12. junija: zaprto. Torek, 13. junija: MARTA. Red D.
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, : GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU).
Kammk
Krožek prijateljev Francije v Kamniku je imel te dni svoj ustanovni občni zbor ob udeležbi večine članov. Dosedanje delovanje jo pokazalo, da bo društvo prav lahko 111 uspešno delovalo, posebno ker ima na razpolago prav lep lokal, katerega 11111 je prepustil dekan gosp. Riliar. Inventar so posodili člani krožka. V novem lokalu jc imela dozdaj 22 predavanj gospa prof. Klavdija tir. /vokljevu. enega gospa Ba-ricu llueovu, ti voj e skioptičnih predavanj pa je imel lektor g. Lacroix. Soglasno jc bil izvoljen sledeči odbor: predsednico gospa prof. Klavdija /vo.kelj-Gabrijeičič, podpredsednik g. vi. sv. dr. Fran Vidic, tajnica cospa Mariola Finkova, blagajnica gdč. Minku Polukova, knjižničar g. Ivan Zika, odborniki gospa Baricn Rusovn, g. dr. Žvokel j in gdč. Muncn Stcrgarjeva. V nadzorstvu sla gg. sun. iiisp. dr. Julij Pole in g. Ev-gen Lesnvvicky. v razsodišču pà gospa Anica dr. Karbova, gdč. Elo Vremšakovu in gg. dr Janežič. Stuazi in Horvat. Krožek ima svoje predavanja oh torkih zvečer.
Za dom dobite pni.tlna hnloSkn vina |к> f» Din pri Zlat i kapl jic na Vrhpoljah.
Slovenska škofa za naše izseljence
lakaje svojo /.einske sreče in svojega vsakdanjega kruhu v t ti j iti i jo na tisoče in tisoče naših slovenskih izseljencev izgubilo svojo večno srečo — mojo velo. V tajili deželah niso rn/mneli jezika po cerkvah, luju duhovščina ni vedela za nje, če je pa vedela, jih ni razumela, in oni ne nje. Tako «o ostali v najkri-tičnejši dobe svoje tujine brez duhovnih voditelje* in učiteljev, prepuščeni sredi težkih verskih razmer popolnoma samim sebi in lnuo-govrsiniui protiverskini vplivom. Kuj čuda, da so l.iko \ iiuisali odpadali od svoje vere.
Družba sv. Rafaela jo z žalostjo in skrbjo glodala vse to mv.nierno gorje nnšili izseljencev. \'sa rta -vojega obstoja je na vseli izseljenskih l,!):ilVren'eah. privatnih in vladnih, in zasebno s številnimi dopisi skušala prepričati merodajne vladne izseljenske kroge o neizmerni važnosti izseljenskih duhovnikov za pravo oskrbo izseljencev nc samo zu ohranitev njihove ver, temveč (udi za vse njih gmotno, gospodarsko in narodno življenje v tujini. Vsa naša dosedanja bogata izseljenska skušnja nas namreč uči, da so samo liste naselbine v tujini napredovale in se vsestransko lepo razvijale. dn so naši ljudje v tujini ostali zvesti svoji domovini samo luni. kjer so o pravem času dobili svoje izseljenske duhovnike. Ti so prišli me<l nje, jih organizirali v narodne župnije. jim sezidali narodne cerkve in šole, jih organizirali v podporna in druga društvu in tako postavili temelje za itjili lepo gospodarsko, versko in nu rodno življenje. Severna Amerik;! to posebno lepo kaže, in enako tudi naselbine po zapadni Evropi.
Vendar vsi obilni napori družbe niso prinesli zažoljeiiih vspeliov. Niti toliko ni mogla do-oči. dn lii se izšeljenškim duhovnikom leta v tujini štela v službena leta pri določitvi pokojnine. kar je vendar dosti malo.
Tudi kot katoliški narod, kot skupina, nismo do sedaj v tem oziru storili svoje dolžnosti. Silno veliko smo v lem oziru grešili na svojem lastnem narodu v tujini, ker nismo mislili na to svojo dolžno,si. da l>i bili versko poskrbeli za nje. Če skrbimo za spreobrnjenje poganov po Aziji in Afriki, bi bila gotovo toliko večja naša dolžnost, da na jprej poskrbimo za ohranjenje krščanstva med svojimi lastnimi brati, ki so pred našimi očmi v masah odpadali od njega.
Tako so naše izseljenske naselbine dobivale svoje izseljenske duhovnike samo tedaj, ako s - je kak posamezen duhovnik v svojem idealizmu in v svoji ljubezni do naroda odločil, da gre med nje na lastni liziko, največkrat brez zagotovila sredstev za njegovo lastno življenje v tujiui in sj jc moral v tujini sani iskati še vsakdanjega kruha, kakor si jc vedel in znal.
Če se jc pa do sedaj to veliko delo toliko zanemarjalo, sc v prihodnje več ne sme! šc jo ogromno dela v tem oziru. Na tisoče nnšili ljudi imamo po južni Ameriki in po zapadnih in južnih delih Evrope, ki šc danes niso ver-
sko oskrbljeni jn brez vodnikov. Zato moramo sami poskusiti vse in žrtvovati vse, da sami storimo zanje, kolikor največ moremo.
Družba sv. Rafaela sc jc zato obrnila na oba naša narodna očeta in vodnika, na oba slovenska škofa, in jima pojasnila težki položaj nnšili izseljencev in ju zaprosila pomoči. Kakor šc vselej, tako je našla tudi .sedaj pri obeli škofih popolno razumevanje tc potrebe in veliko srce za naše izseljence. Oba prevzv. gg. škofa sta sc takoj odzvala in ustanovila vsak pri svojem ordinarintu poseben Škofijski Sklad in poseben škofijski odbor, ki bo to vprašanje proučil, zbiral potrebni denar in poleni skrbel za duštiopnstirsko delo med našimi izseljenci po njihovih določilih in navodilih in v smislu okrožnic svelega očeta glede verske oskrbe katoliških izseljencev. I)a pa naše skupno dosedanjo delo zn izseljenec, katero vrši Družba sv. Rafaela, ne bo morda trpelo, da l><> celo izseljensko delo enotno, bosta oba ordi-nariata imenovala v ta odbor vsak po tri svoje zastopnike, iz katerih bo eden imenovan za predsednika, drugi za blagajnika. Družba svetega Rafaela pa dva.
Prevzv. g. škof dr. Rožnimi je imenoval za ljubljanski škofijski izseljenski Sklad predsednika P. Kazimirja Zakrajškn OFM., blagajnika preč. g. stolnega kanonika Josipa Volca, in odbornika g. Valentina Toinra, mestnega ka-loliota. Družba sv. Rafaela jo pn imenovala v ta odbor g. Julija Slapšnka. šol. upravitelja, in g. svetniku Antona Kastclica, jeseniškega župnika.
Mariborski prevzv. g. pomožni škof dr. To-mnžič je pa določil za ondotni sklad, da ga bo vodil referent za škofijsko knjigovodstvo, za blagajnika je določil preč. g. kanonika Kr. rasla. za svojega pooblaščenca pa preč. g. dr. Kra. Cukala. Mariborsko poverjcnišlvo Družbe svetega Rafaela bo pa določilo svoja dva zastopnika.
Družba «.v. Rafaela sc obema prevzv. gg. škofoma v imenu stotisočev naših slovenskih izseljencev prav iskreno zahvaljuje za ta novi dokaz njiju ljubezni in skrbi za blagor naših slovenskih izseljencev. Z ustanovitvijo teli dveh škof. izselj. skladov sc je gotovo naredil velik korak naprej v skrbi domovine zn svoje izseljence. V ta sklad so bodo v prihodnje stekale vse zbirke za izseljence po cerkvah, darovi slovenske duhovščine in slovenskih vernikov, ki jih bodo darovali za ohranitev svete vere med našimi izseljenci v tujini. O, koliko dobrega bi se bilo storilo, koliko slabegu preprečilo med našimi izseljenci, ko bi so bil tak sklad ustanovil že pred leti, ko je bilo naše slovensko izšeljenštvo na vrnuncu! Vendar tudi sedaj sc bo dalo šc ogromno dobrega storiti, ker se potrebe niso zmanjšalo, temveč povečalo. Ljudstvo bo gotovo sedaj raje in več prispevalo. ker bo vedelo, da vodita vse delo slo-! venska nadpastirja sama. da so bodo darovi j gotovo porabili samo v namene, za katere bodo I dani.
Zobe lahko
-pa
ne svojih!
V« I
[izgubil®"' z®ba50,t! \izgubtjena m5ađ
l
Zobni kamen — velika nevarnost!
Zobje izpadajo — kolikokrat je tega kriv zobni kamen, ker ga niste o pravem času opazili in odpravili! In vendar ga je tako lahko pregnati! Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom, odpravite zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi uspešni, znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Brâunlichu. Pravilna zobna nega je tale : po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodontl
Proti zobnemu kamnu
ГАДОС f
Sprejem v Škofijski zavod v St Vidu nad
Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpili za L razred v ponedeljek dne j 2t>. junija, v torek 27. junija in po potrebi v petek 30. junija.
K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili sami taki učenci, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zavod sv. Stanislava in so se rodili v letih 1920 do 1923 1er dovršili vsaj štiri razrede (letnike) osnovne šolo.
S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 20. junija 1933 prineso ali pošljejo rav- I nateljstvu škofijske klas. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjižica) o dovršenem 4. razredu (letniku) osnovne šole; 2. rojstni in krstni list; 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan bo delal izpil.
Kdor naredi sprejemni izpit, pa s tein še ni sprejet v zavod svetega Stanislava, ampak mora v ta namen vložiti posebno prošnjo.
V	zavod sv. Stanislava se sprejemajo le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih kršč. staršev.
Sprejmejo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zalo se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja ali poklica.
Prošnje (nekolkovane) za sprejem se naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Vendar pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski ordinariat, ampak jili morajo starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki prinesti osebno k vodstvu v zavod sv. Stanislava, in sicer najbolje na dan sprejemnega izpita. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Za sprejem v zavod sv. Stanislava pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi taki učenci, ki bodo naredili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz (knjižico) s potrdilom o opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list.
Letno plačilo se določa po izpričevali! in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljansko škofije znaša za vse šolsko leto šest tisoč dinarjev, iz drugih škofij pa sedem tisoč dinarjev. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali so ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožiiih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. čim boljši jc dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubožnim. pridnim in pobožnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjnjo tudi štipendije in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu nn razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig ild. so dobe o priliki zglasilve v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu.
V	IL, lil. in IV. razred se sprejemajo samo dobri in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljale! so ne sprejemajo. Za le prosilce traja čas za priglašen je od 1. do 31. julija. Prošnji naj priloži- zadnje šolsko izpričevalo 1er rojstni in krstni list.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu »ml Ljubljano.
Nevarna dinamHna patrona
Metlika, 7. junija.
V lorek G. junija je stopil eden izmed delavcev, i ki grade na novi banovinski cesti, 15letni Horvat ; Franc v skladišče po neko potrebščino Po neprevidnosti se je nameril na dinainitno patrono, ki je j eksplodirala in ga je ranila pod kolenom. Poškodovana je piščal. Ranjenca so takoj odpravili v bolnišnico.
Riavi ali črni damski boks-čeveli.
Maribor, 10. junija.
Trojni jubilej obhaja na Teznem pri Mariboru ugledni pekovski mojster in posestnik Alojzij Ko-v a č i č : 50 letnico rojstva, 25 let zglednega zakonskega življenja in 25 lel pekovske obrti. Dolgo vrsto let je bil načelnik mariborske pekovske zadruge in uvedel v njenem poslovanju slovenski jezik. Za svoje strokovno organizatorične zasluge je dosegel priznanje častnega načelnika. Obilo zaslug si je stekel tudi v drugih številnih javnih funkcijah kot odbornik društva za gradnjo nove magdalenske cerkve, kol gerentov namestnik v gerentskem so- i svelu in kot načelnik okrajnega šolskega svela. .le j ludi slavljenec že dolgo vrsto let zvest naročnik 1 našega lista, ki ga pridno in marljivo ter z velikim zanimanjem prebira. Bog živi zaslužnega moža in ' vrlega slavljenca ter njegovo življenjsko družico! I
G. kapian Tomazin izpuščen na svobodo
Kostanjevica, 0. junija.
Kakor znano je bil g. kaplan Tomazin iz Cer-kelj dne 21. maja aretiran in od orožnikov prepeljan v Krško, ker je bil osumljen, češ da je soudeležen pri znanem napadu na stanovanje šol. upravitelja Kabaja. Ta dogodek so uporabili nekateri listi in napadli g. Tomazina.
Kaplan Tomazin je bil prvotno v preiskovalnem zaporu v Krškem, nato je bil prepeljan v preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Novem mestu, iz katerega je bil včeraj izpuščen.
Kakor nas je g. Tomazin informiral, se jc zadeva razčistila, v njegov prilog. Prepričani pa smo, da se bo še bolj razčistila in dala gosp. To-mazinu poipolno zadoščenje.
Radenska Gizelina voda
se vsepovsod hvali kol izborila namizna voda, ker je izredno prijetnega okusa. Pijejo jo tudi pomešano s sadnimi sokovi, pa tudi z vinom, ki mu barve ua spremeni. — Posebno slastna pijača pa je mešanica
Radenske Gizeline vode
s čvičkom. Privoščite si jo tudi vi in videli bote, kako vas bo osvežila in okrepila.
Lahki moški poičevlji z usmatnn podplatom. I/, močnega boksa rjavi ali črni z gumastim podplatom Din 39'-.
Ant. Ksrisper
Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva ul. 1-3
'gen-
v
Šl. Jernej, 7. junija.
Hudo so se prestrašili ljudje, ko je začelo v soboto zjutraj biti plat zvona in je počil glas: V Pleterjah gori! — Takoj so odhiteli tja naši gasilci, ki so ugotovili, da se je vnelo oslrešno tra-niovje v oddelku, kjer pečejo kruh. Gasilcem se je posrečilo ogenj pogasili in tako obvarovati tudi sosednja poslopja, zlasti še starodavno cerkvico, zidano v izrazito gotskem slogu. — Ljudje so se kar oddahnili, ko so izvedeli, da je odstranjena nevarnost in zlasti mnogoštevilni siromašni sloji, ki dan na dan prejemajo v samostanu darove v živilih in denarju, so toplo zahvalili Boga, da je olel in rešil domovje njihovih največjih dobrotnikov.
Prve češnje so letos dozorele v Gor. Vrhpolju in na Dol. Brezovici. Tudi jagode so 113 prisojnih legali žc zrele in razveseljujejo razigrano mladino. Čudno, kljub slabemu in neugodnemu vremenu gre narava vendar svojo normalno pot v razvoju.
Za pogorel ce v Drašičih
Od mnogih strani so prispeli že prispevki za pogorelce v Drašičih. Najizdatnejša je pač pomoč Vzajemne zavarovalnice, ki je izplačala skupno 36.000 Din zavarovalnine. F.den izmed pogorelcev že dve leli ni plačal prispevka, pa mu je zavarovalnica vseeno izplačala zavarovano vsoto
Prišla je tudi že podpora banske uprave v zne sku 10.000 Din. Pogorelce Plut je dobil tudi od Domoljuba 1000 Din. Eden pogorelcev pa žal Domoljubove naročnine ni poravnal.
Dospeli so tudi prispevki z raznih strani: tako je z Vinice, iz sosednih župnij, iz Litije. Pogorelci so naprosili tudi precej lesa, da bodo mogli začeti z delom.
Vse, kar se je nabralo in dobilo, je seveda lo šc tnala pomoč v primeri z ogromno škodo, ki jo je ogenj povzročil, ker je uničil tudi toliko oprave ;n pohištva, posebno Nemaniču, kateremu jo ogenj uničil vse, do hlač, ki jih je ob ognju imel nn sebi.
Zato prosimo, uaj se še oglase dobra srca m prispevajo na odbor za nocorcl^e ali pa na /.upui urad v Metliki
Žegnanjje nes Gor'ancih
Št. Jernej, 9. junija.
Zegnanje na Gorjancih na binkoštni ponedeljek jc poteklo kar najslovesneje. Velika množica vernikov jo do zadnjega kotička napolnila starodavno cerkev sv. Miklavža in sc no svetem opravilu poveselila po idilično lepili tratah okoli svetišča.
Po stari navadi so ludi tokrat goreli ob robu gozda veliki ognji, nad katerimi so krepki mladeniči sukali in vrteli okusno janjčevino, da je prijetno dišalo in vonjalo po vsej širni planoti.
Za veselo razpoloženje so skrbeli akademiki iz Ljubljane in Novega mesta, ki so vnelo prepevali jirolope slovenske pesmi, in domače pevke iz Cero-vega loga, ki so tudi v cerkvi, med sveto mašo, vneto žgolele stare Marijine in druge romarske pesmi. Tudi fantje iz Cerovega loga so se i/.ka.ali, saj so v domači vasi postavili okoii 30 m visok mlaj, ki se je ponosno dvigal proti nebu in lako oznanjal globoko versko zavest našega naroda.
Tako smo na Gorjancih preživeli prelep dan, ki nam bo še dolgo ostal v prij "inem spominu Vsi, ki so bili tega dne v gorskem zatišju, so sklenili, da se o prvi priliki zopet vrnejo v Trdinovo kraljestvo in da povabijo s seboj tudi tovariše in znance, da bodo tako skupno uživali krasni razgled in |)ili solnce in sveži zrak na idilično krasnih gor-junskih vršacih.
Pridite tudi vi kdaj obiskat naše vrhove, saj so lako mehki, tako skrivnostni v gozdnem zatišju, kakor so mehke in tihe vse duše in misli naših Dolenjcev.
Z jedjo in pijačo vam bo všečno tolažil telo gospod Hudoklin, dušo pa vam bo krepila liha narava, ki v sleherni bilki diha ljubezen in mir, in svoli Miklaž. ki žo dolga stoletja kraljuje v božjem svetišču.
Pridite — s težkim srcem bosle vzeli slovo, s težkim srcem boste odšli!
me§ec
■se prijioroča drobna knjižica
UR A MOLITVE
v počaščenjo sv. ran in prcdragoccnc krvi našega Gospoda Jez. Kristusa Cena Din 4,— Naroča se v Prodajalni H. Ničman, Ljubljana
Marijine družbe, častivci presv. Zakramenta, sezite po njej!
Uspešen človeški Sov v Kamniku
Kamnik, 10. junija.
Nemalo so bili v četrtek zjutraj presenečeni kamniški gostilničarji, ki so jih orožniki že ob treh spravili po koncu. Dobili so namreč iz Gornjega j grada obvestilo, da sta odšla proti Kamniku dva ! mlada turista iz Avstrije, ki sta osumljena komunistične propagande. V Gornjem gradu sta baje od-j dala na pošto večjo množino pisem s kompromi-' lirajočo vsebino in jo nato mahnila peš proti Kamniku. Ker sla se še okrog pod devetih zvečer mu-; dila v Stahovici, so bili prepričani, da sta preno-' čila kje v Kamniku. Nihče pa ju ni videl nili vedel o njima, dokler sc nista malo pred poldnem i pojavila na Glavnem trgu, kicr so ju aretirali. Bila sta to dva mlada, turistovsko oblečena inozemca. Izprašali so jima vest, nato pa so ju odpeljali pn Črni dolini v Gornji grad.
Pri tej nenadni raciji so kamniški orožniki n.i leteli šc na deset sumljivih tipov, ki so se takrn zadrževali v mestu. Dva inozemca, duma nekje Češkega, sta samo z delavsko knjižico in z izk;:. r o brezposelnosti prosila podporo in razkladala vs kcniu z malo razumljivimi stavki svoj bedni p ilo-žaj. Odpravili so ju skozi Maribor v domovino. Druge žrtve pa so bili večinoma razni liudjc, ki hodijo okrog prosit podporo. Tudi ti so romali j>o najkrajši poti proti svoii domovinski občini.
NI
VEČJE SREČE ZA STARŠE NEGO
ZDRAVI OTROCI
Kdor ljubi svojega otroka, ta ga tudi dobro hrani, ker prehrana v otroški dobi odloča često o tem, ali bo otrok, ko doraste, korakal po sončni ali senčnati stezi.
Čisto mleko prebavlja nežni otroški želodec zelo težko Zato bi bilo potrebno, da bi matere dajale otrokom mleko s
„ Kathremer-Kneippovo vladno hava" in „Pravim Francko v hn dodatkom
Znanstveno le ugotovljeno- Kdhreiner s tranckom in mlekom se prebavijo trikrat hitreje in trikrat lažje kot
čisto mleko.
Kathreiner Kneipp s branckom se kuha pravilno tako, da se daje v hladno vodo, a ne v vročo.
Ob 70 letnici strašnega požara v Selcih na Gorenjskem
Te dni je poteklo sedemdeset iet, odkar je zadela prijazno vas Selca nad Škofjo Loko grozna požarna nesreča, ki je upepelila več ko polovico vasi. Spomin nanjo je še živ, čeprav ni v zunanji podobi hiš nikakega sledu več o nekdanjem razdejanju.
Naj ohranim torej na kratko popis tega požara, kakor sta mi ga podale najstarejše še živeče priče, Petrovčeva in Kosova mati v Selcih št. 16 in 56.
Bilo je na praznik sv. Rešnjega Telesa, dne 5. junija 1863. Pravkar se je bila procesija povrnila v župno cerkev sv. Petra. Na Taboru, griču nad cerkvijo, izrastku hriba Govćronc, so fantje streljali z možnarji. Basali so jih s stisnjenim žaganjem. Po nesreči se je lak zamašek vžgal in ob strelu odletel kakor goreč svitek prav na vogal slamnate strehe Strugarjeve domačije v Selcih št. 14. Na enkrat je bila hiša v ognju in ker je vlekel močan južni veter, je zanašal ogorke po celi Sevnici navzgor, pa tudi proti zapadnemu delu vasi. Pogoreli eo Jakéc, Mihec, Jelene. Tomažčk, Bercé, Blaznik in Groblja. Pogorelo je po Sevnici vse do Podnar-tova in Zg. Ilča. Tudi Bobek na griču je gorel. Prav tako se je vžgala od goreče Blažonove hiše Figelj-čeva hiša na griču. Od Jelenčeve hiše je nesel veter gorečo slamnato streho kakor rdečo rjuho na Jakopičevo hišo. Bilo je kakor v peklu, gasiti je bilo nemogoče, vrh tega je bila skoraj vsa vas v cerkvi, gasilnega orodja pa nič. Železnikarji, ki so imeli takrat že gasilno društvo, so sicer prihiteli ma pomoč, a mogli so le omejiti ogenj, gorečih hiš pa ni bilo moč rešiti. Ogenj se je sredi vasi ustavil pri Kosu, Hajnriharju, Kožuhu, Marenku, Krekovem Štoku in pri farovžu, na zapadnem koncu pa šele pri Šustarčku in Gorenjem Poljarju.
Zavarovanih je bilo prav malo hiš. Vsega vkup jih je pogorelo 43. Pozidali so pogorišče počasi, leto za letom zidarski mojstri Janez Krek (Guzija), Janez Pogačnik (I.ovriček) in Stojavc, vsi iz Dolenje vasi. Hiše so krili odslej s skalco iz Zalega loga. Mnogo gorja je ublažil z nabiranjem prostovoljnih darov po deželi takratni Selški župnik Majcr, pomagal mu je takratni župan Bilba-nov Groga.
Človeških žrtev pri požaru ni bilo, tudi živino so rešili. Le Strugarju sta pod kapom zgorela dva prešiča. Ker so bile hiše izvečine zidane in obokane, je pogorelo le podstrešje in del prvega nadstropja, pri pritličnih pa tudi pritličje.
Danes so Selca lična, lepo zidana vas; pozidala so se, razun par izjem, v starem slogu, le okna so se razširila. Podobo starih Selških hiš, kakršne so bile pred požarom, so do danes zvesto ohranile Kožuhova domačija, prav posebno pa Šimenkova hiša, ki je znamenit spomenik starih Selških hiš."
Spomin na lo veliko požarno nesrečo je ohrani! v sliki pod triogelnim slemenom kapelice Matere Božje v Selcih, ki stoji pred sedanjim Gasilskim domom ob mostu banovinske ceste, domači slikar Janez Gosar iz Dupelj. V sredi te slike vliva sv. Florjan iz velike golidc vodo na gorečo Strugarjcvo in Grobljevo hišo; Marenkova hiša na desni je obvarovana, prav tako tudi Stok, Kalanova in Adamova hiša. Selca imajo danes sa-,no zidane in z opeko ali pa s skalco krite hiše in gospodarska poslopja. V vasi je dobro izurjeno gasilsko društvo, ki je že večkrat prihitelo drugim na pomoč in z veLkim uspehom. Zato je upati, če Bog da, da bodo prijazna Selca, ki so v prejšnjem stoletju kar trikrat pogorela 1. 1809, 1849 in 1863, odslej obvarovana takih nesreč.

Slov ua uašem
BASKA NA OTOKU KRKU
ilo udobno mor«ko in klimatlčno kopališče zu odrasle, omike In nenlavnlee. Nntvefija Î km dolgu piužu afiern Jadranu. Ueodno soiučenje uu peščonili morskih plnž-ili. Dnevna nurobrodska zveza s Sufiakom iu
ostalimi mesti gornjega .tudrann. Klektriëna razsvetljava vodovod, zdravnik, lekarna itd Hoteli: 'Bašk.n« — Grandir- — Enropa« -Pralni -- »Velehil/ »Volarlć'. — Ponaloni: »Л. Harbnlić« -»Jadran-* — »Kvarner* — Roža — »Tonifia — »Triglav — V.votiiniir . - Gostilna F. C. Oujmović in ve"' privatnih vil in hlfi. — Intormucile pošlje na zahtevo brezplačno t'iiruvu kopajiš a.______
HÔTEI VOLARIĆ !^!п!н'тп-L-	U r»v„„ „a MORJE
Jazz-band!
Duazlng!
Veslan io!
Motorni čolni!
Komfort !
Neurje v Loški dolini
Stari trg pri Ložu. 9. junija.
Včeraj okrog treh popoldne je nastala precej velika nevihta. Vsula ee je ploha dežja, vmes pa sodra in precej debela toča. Del doline je bil skoro ves pobeljen.
Škoda po polju je zopet velika. Prejšnji teden je stala voda v vaseh Dane, Podcerkev in Nodlesk ves teden tako, da so nekateri, kateri so pač imeli seme, morali krompir in fižol drugič posaditi. Kjer niso imeli krompirja, pa proso in ajdo.
— Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josei«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah n špecerijskih trgovinah.
Konj je muhasta žival
Vransko. 9. junija.
To se pozna posebno tedaj, če si izposodiš za priprego lujega konja in voziš z njim mimo njegovega domačega hleva. Moraš ga prav trdo držati, ako nočeš, da se ne boš z vozom vred znašel v tujem hlevu.
Tako se je zgodilo posestniku g. L Z. iz Vran-ske. Izposodil si je za priprego tujega konja. Ko je konj zavozil mimo poti, ki vodi v njegov domači hlev, je tako močno potegnil, do se je težko naloženi voz prevrnil. Zgodila bi se bila lahko huda nesreča. Na vozu, naloženem z drvami in prekljaini, je sedel tudi voznikov desetletni sinček, katerega j so pri padcu preklje in drva pokopala poti seboj, i Le hitra oomoč je otroka rešila hudih poškodb. i
Koledar
Nedelja, It. junija (1. pobinkoštna nedelja): Barnaba, apostol; Marcijal, mučenec.
Ponedeljek, 12. junija: Janez Fakuiid, spozna-vaiec; Leon III., papež,
Novi grobom
-j- V Kamniku je v petek 9. junija umrla na Sulni v starosti 50 let gospa Marija-R e p a n š e k , iz vere živeča žena in izredno skrbna mati in vzgojiteljica štirih otrok, od katerih je letos eden dovršil gimnazijo, drugi pa trgovsko šolo. Pogreb bo v nedeljo 11. t. m. popoldne ob 5 na Žale. Hudo prizadeti družini iskreno sožalje! Blaga rajnka naj pa počiva v Bogu!
-J- V Kamnici, župnija Dolsko, je 9. junija v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Franc Zupančič, posestnik, gostilničar, trgovec itd. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne na pokopališču sv. Agate. Blag mu spomni! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
Poroka. V Slovenski Bistrici se poročita danes gdčna Jelka Vaupotič iz ugledne in katoliško zavedne Vaupotičcve rodbine, in g. Janko Paul, prometni uradnik v Slovenski Bistrici. Nevesta je bila marljiva članica Prosvetnega društva in nadarjena igralka. Novoporočenccma obilo sreče in blagoslova!
=- Za profesorja glasbe je bil v sobolo 10. junija diplomiran na ljubljanskem drž. konservatoriju g. Makso P i r n i k , doma iz Prihove pri Konjicah. Mlademu glasbeniku iskreno čestitamo!
— Iz linanew službe. Z odlokom gospoda finančnega ministra od 2. junija 1933, štev. 50.126-11 je napredoval za pomožnega knjigovodjo v IX. po-ložajno skupino pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani, Božič Ladislav, računski pripravnik le direkcije.
Posetnlkl velesejma!
Ugodna prilika za nabavo oblačil ter angleškega in češkoga blaga v vclesejmskih dneh bo pri renoniirani tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljane, Dvorui trg štev. 3
Razstava v paviljonu „H 317"
Ostale vesti
—	Na П. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo
letos zaključek šolskega leta v četrtek 22. junija. Ob 8 zjutraj bo služba božja v cerkvi sv. Jožefa, nato akademija v šolski telovadnici in končno razdelitev izpričeval v razredih. — Ravnateljstvo.
—	Ravnateljstvo državne klasične gimnazije v Ljubljani naznanja učencem zavoda, da se bo vršila zaključna šolska slavnost že 22. junija. Ta dan se bodo tudi razdelila izpričevala. Učenci naj sc zbero v domači kapeli ob 8 zjutraj.
—	Aljažev klub sporoča, tla bo danes ob 10 dopoldan sv. uiašu v Kamniški Bistrici. Izletnike na Golico opozarja Aljažev klub, da je vsako nedeljo sv. maša pri sv. Križu nad Jesenicami zn obiskovalce Golice ob 9 dopoldan, torej |hi dohodu turistovskeg« vlaka. ^ nedeljo, 18. junija pa Lo ob 10 služba božja na Kofcali.
-- »Galilejskim bratom.. Rajnki gospod svetnik Miloš Smid je bil ob romanju v Palestino leta 191(1. tudi član skupine »galilejskih bratov«, ki je obiskala Galilejo in Egipt. V Aleksandriji smo tedaj 29. septembra obhajali njegov god v prav veselem razpoloženju. Nc pozabimo opraviti »galilejski bratje «za rajnkim vsak eno sv. mašo. — I. K.
—	V Rim in Napol j odpotuje druga skupina izletnikov (50 po številu) dne I", avgusta, to potovanje je namenjeno zlasti onim inteligen-tom kateri so med letom zadržani. Poleg ogledovanja v Florenzi in Rimu si ogledajo izletniki tudi Napol j, ognjenik Vezuv in Pompeje. Ustavijo se tutli za en dan in eno noč v Benetkah. Vsak izletnik mota imeti svoj potni list, vizum preskrbi odbor. Ako se valuta ne bo spremenila st» predvideni stroški okrog 1600 Din. Prigla.se sprejema Romarski odsek Katoliške akcije. Miklošičeva e. 7.
—	jubilejno romanje v Lurd.se vrši v dneh otl 11. do 12. julija. 16. julija je v Lurdu slovesna 75 letnica zadnje lurške prikazni. Izletniki odpotujejo i/ Ljubljane II. julija t. lirzo-vlakoin ob 17.05. ogledajo si med potjo Milan. Genovo, Nizzo iu Marseil, \ Lurdu ostanejo 4 <lni. Nazaj grede se ustavijo tudi v Podov i in Benetkah. Potni list za io potovanje skupen, kdor se prijavi prejme .{'vjerenje« katero mora dati potrditi pri okrajnem načelniku ali pri policijski oblasti. Vsi stroški, lirami stanovanje, vožnja v III. razr. brzovlaka od Ljubljane do Ljubljane stanejo 2500 Din, to pa le \ slučaju, tla se. nc bo spremenila vrednost dinarja za tretjino napram francoskemu franku, v tem slučaju, pa bi se cena dvignila na "000 Din. Kdor se žrli udeležiti tega romanja naj si' prijavi do 15. junija liri Romarskem odseku Katoliške akcije v Ljubljani. Miklošičeva c.
Dê\ Šavnlk
nc bo ordiniiiti od 14. juniju do 6. juliju.
— Kurcnčkuva Ncška nam piše: Nkar na za-merte dražestne bratikc in pa p. n. brauci, dons ni nč iz mana. Veste, glih dobr sni začela pisat, pa pulrka edn na urata in notr slop en fajn gospod iz cvikarjam na mise in mc začne naguvarjat, de b šla za botro. Sej me mende puznatc, gespa,« m je reku. Kaj jh na um puznala, sej maja večkat i r. mana za upraut,« sm jest udguvurila. «Pa nm ja na morm jt za botra. Uni sa bil ja gvišn že pr birm.« — Jest žc zdauni, ampak moja žlahtnea b šla rada, pa jc mene prusila, de b ji skumandiru kašna fejsl botrea. Jest sm prec mislu na vas, gespa. Kenc de m na ute udrokl? Taksi um že jest preskrbu in tud plačil. Pa kašna južna tud.« Veste, dc jest takmu gespude nism mogla udrečt,
ke drgač b blu iz mana fertik in nkol več b na vidla belga dne. Vrgla sni hil r plajbes iz rok in se začela prpraulal xa botrea. Tku sm sc pa fajn zrilitala, de me je blu vesele za pugledal. Noja, pu birin sma začel pa krokat in sm bla tku zdelana, de še dons nism prou k seb pršla Šc dons mam utekle lase, pa vampasle zubc. iNo, du druge nedele se um pa že mende tulk puštimala, de se vam bom spet lohka pukazala. Asln, prosm, de 111 na za-merte, K. N.«
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Jose!«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josel«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
—	Sv. Anton v Štangi zopet vabi romarje v nedeljo 18. junija, ko bo slovesno praznovanje farnega patrona in romarski shod. Romarji se žc po večini zbirajo prejšnji večer in prepevajo vso noč v cerkvi. Imajo pa tudi priliko za spoved. V nedeljo zjutraj bo pridiga in sv. maša ob 6. K 10. maši se pa zberejo romarji s Posavja. Štanga jc tudi izredno lepa izlelna točka. Za Ljubljančane je najprimernejša železniška postaja Jevnica, odkoder pelje po krasni dolini in potem navkreber dobro markirana pot v Štango. V pet četrt ure si v Štangi. Druga pot pelje iz Litije v Štangarske poljane ali pa čez Širmanski hrib. Najlepše je hoditi iz Jcvnicc v Štango, povratek pa v Litijo. Slavno znane štangarske češnje letos dobro kažejo. Pridite!
—	»Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja svojim članom, da bo občni zbor 11. junija ob pol 10 dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 47 od 10. junija jc objavljeno »Navodilo glede odobravanja načrtov z uporabo opeke novega in starega formata«, dalje »Uredba o izpremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem davku na poslovni promet s tarifo« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«.
—	Avtobusna izlelna vožnja v Trst (prenočišče), Benetke (prenočišče), Gorico (prenočiščej. Odhod iz Ljubljane 27. junija ob 16, prihod nazaj v Ljubljano 30. junija zvečer. Točne informacije in program sc dobi pri avlopodjctju Pepi Goričan, Tržič.
—	Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19) ima v zalogi vsakovrstno informativno literaturo, potrebno za potovanja (vodiče) in vse pripomočke (zemljevide za turiste in avtomobiliste in dr.). Vedno jc tudi v zalogi čtivo, primerno za potovanja in letovišča, zlasti vsa dela domače književnosti kakor tudi najbolj izbrana tuja književnost v vseh jezikih. Oglejte si naše izložbe v knjigarni in trgovini!
DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL!
dajte mu »F.NERGIN« zu krepitev krvi, živccv in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din.
—	Bio mleko. V »Pohodu« št. 21 z dne 27. maja 1933, slran 2, je izšel dopis, ki razpravlja o Bio
J mleku in napada Osrednje mlekarne v Ljubljani, j katerih obrat so pu s 1. majem prevzele podpisane I Gorenjske mlekarske zadruge v Naklem. Dopisnik precej na široko opisuje vpeljavo Bio-mleka v Ljubljani, lo pa na način, da jemlje zaupanje zavodom, ki izvršujejo kontrolo nad živili. Zdelo sc nam je potrebno to ugotoviti radi tega, ker radi takega pisanja zgublja kontrola, ki jo zadruge vršijo pri pridobivanju in predelavi mleka, svoj pomen. Obenem se s takim načinom podpira že itak zelo razvilo šušmarstvo v mlekarstvu. V praksi se je pokazalo, da je edino s strogo kontrolo pri pridobivanju in predelavi mleka mogoče izboljšati produkcijo, od česar imata korist producent in konsu-ment. Pri prevzemu Osrednjih mlekarn nismo napravili nikakega pompa, ker smo mnenja, da se je najbolje držati gesla: naša reklama bodi dobro blago in solidna postrežba. Vendar pa smo z okrožnico obvestili vse odjemalec o prevzemu obrala. V kratkem času od prevzema pač nismo uspeli odstraniti vse stare napise, ki bi mogli zavesli koga v zmoto, da še obratujejo Osrednje mlekarne in razpošiljajo Bio-mleko. Naprave pri Osrednjili za predelavo Bio-mlelia sedaj ne obratujejo, ker imamo popolnejši Montana pastor. — Gorenjske mlekarske zadruge, r. z. z o. z., Naklo-Ljubljana, Maj. strova ulica 10.
„mmi. LAHE, flRNEI"
, in vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo poslreženi — kupujte le v trgovini.
..LliS'SRA" V 'еШЦШ
: Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slamičaj. Tel. 2755
Pri večjem odjemu znaten popust.
—	Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo ! okusnih iu tečnih jedil s skromnimi sredstvi za
slabe iu dobre čase sestavila Marija Remec. II. pomnožena izdaja, Ljubljana 19ТЛ, 232 strani, vezana 30 Din. Kakor nam že naslov pove, je knjižica namenjena iiospodinjam-kiiharicam, da po navodilih te knjižice pripravljajo s skromnimi sredstvi okusna in tečna jedila. Namenjena je torej manjšini, ! skromnim gospodinjstvom, katerim je varčnost prva iu največja potreba. Večina današnjih kuharskih knjig, ki so v rabi, pa so sestavljene za večja ui dobrosloječa gospodinjstva. Varčna kuharica bo m: dila vsaki gospodinji marsikaj novega za jedilni I list, mnogotere jedi pn, ki so bile svojcas v časti, pa jih je moda zavrgla, bo knjiga pripomogla zopet do veljave. Iz naše knjige bo našla gospodinja tudi hi-ter odgovor na vsakdanje vprašanje: Kaj bom danes kuhala, ki dela našim kuharicam toliko preglavice. — Pn še eno prednost utegne imeti naša Varčna kiiharira pred drugimi kuharskimi knjigami: prirejati zdravo, tečno hrano, po kateri :!«kîva naše telo vse potrebne snovi, da vztraja pri vsakdanjih stanovskih naporih, in lo ob skromni, navadni meščanski prehrani. Zn današnje čase je lo najpri-! mernejša kuharska knjižica.
Q DtKiajsko pranje svctlolikanjc, Siracnc, Kolodvorska 3.
—	Birmanska darila: zlatnino, ure. najboljše ; nudi Jan, nrar, Maribor, Glavni trg.
—	Slovenci, ki potujete v Zagreb, ne pozabite j obiskati slovensko gostilno Vladimir Cerne, Radi-j čova ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevcga trga.
— Ko se /.učno cevi poupnjevnti, deluje uporabo naravne Franz Jo.sefovo« grcnčice na redno izpruzh jen jc črevesu in zmanjša naval krvi
Prebivalci Indije:
Krave, Angleži in Indijci
V reviji »La Nouvelle Revue Française» je Henri Michaux priobčil zajemljiv popi« življenja v Kalkuti, ki je spričo neprestanih sporov med Angleži iu Indijci toliko bolj zanimiv. Henri Michaux popisuje duhovito značaj Indijca, angleškega nasprotnika.
Predstavljaj si mesto, piše Henri Michaux, y katerem živi 700.000 svečenikov in drugih 700.000 ljudi, ki eo ženske in ki žive v hišah; iz njih ne gredo. Vedno iinaš okoli sebe samo moške, kar napravijo nate izreden vtis. Mesto, ki sestoji iz samih svečenikov. Bengalec je rojen svečenik in svečeniki gredo z malimi izjemami vedno peš. Sami pešči povsod, na cesti in na pločniku. Veliki in vitki, brez bokov in
tomobilom guvernerja Bengalije, ogledujejo si izložbe, ustavljajo ee na pragu in ako bi bil Indijec užiten, bi ga tudi požrle. Po svoji urav-novešenosti krava celo presega Indijca. Prav nič ne pričakuje. Nikakega pojasnila in ni-kake resnice od zunanjega sveta. In če poje samo pest trave, rabi ? ur za prebavo. Po vsej Kalkuti potujejo krave in prežvekujejo. To je pleme, ki se z nobenim ne pomeša, kakor tega ! ne store Indijci ne Angleži. Krave, Indijci, Angleži, to so trije narodi, ki prebivajo v Kalkuti, v tem glavnem mestu vsega sveta.
Anglež se zelo rad umiva, kljub temu ga imajo Indijci za umazanega in nečistega človeka, kajti Anglež se v njihovih očeh onečisti, ker se dotika prepovedanih reči. Malokdo se tako pogosto koplje kakor Indijec. V majhnem mestu Šandernagore je |>oleg Gnngu s svojimi svetimi vodami okoli 1600 ribnikov. Če greš mimo ribnika v katerikoli uri, boš vedno našel ljudi, ki se kopljejo. Tudi Gang seveda ni prazen. Gotovo ne moreš trditi, da prinaša s seboj distilirano vodo. Tudi pri kopanju je Indijec silno resen. Do kolen stoji v vodi, navadno večino pokoncu. Od časa do čnsa se [>o-moči in sveta voda Gang teče čez njega. Nato si opere tudi svojo obleko in svoje cunje, pred vsem pa si očisti temeljito svoje zobe. Če se solnce prikaže, tedaj stopi z njim v stik z molitvijo.
Smeha ne opaziš nikjer. Le redko se zgodi, da si paglavci privoščijo plavanje po reki. Bog ne daj, da bi se to zgodilo. Čeprav se Indijec tako rad koplje, je prišla njegova umazanoet v evro|iske pregovore in reke. Indijski slikarji napravijo iz teh umazanih stanovanj in raztrganih ljudi prav čedne slike Umazanost ti podaja v čudovito čistih manirah. Tudi luknje in ureze na oblekah so čiste in madeži so čudovito izvedeni. V Evropi nasprotno ne slikamo že stoletja sem nič drugega kakor razpadle in razpokane zidove, sobe s pokvarjeno ali nedo-vršeno opravo in človeške glave, ki se ti zdijo, da trpijo na kožni bolezni.
Božji hram sredi trgovskega mesta
Na binkošti so v Liverpoolu postavili temeljni kamen za novo katedralo. Slovesnosti se je udeležilo 20.000 šolskih otrok. Prisostvoval ji je papeški legat in nadškof Downey.
V	vse državne sofe verouk !
V Braziliji pripravljajo važno reformo ustave.
V	tej zvezi je 700 razumnikov poslalo vladi peticijo, v kateri zahtevajo, naj se v vse državne šole uvede verouk kot obvezen predmet. Razumniki utemeljujejo svojo zahtevo navajajoč, da je verstvo pri kulturnih narodih podlaga vsega pouka. Nadalje trdijo razumniki, da je za državo bolj koristno, da se verstvo poučuje v državnih šolah kakor da država trosi denar za podporo konfesi-jonalne šole.
Angleži so zgradili največji dok na svetu. Ptizor, ko ga polnijo z vodo.
ramen, brez lica, brez emeha hodijo profesorsko pred teboj v vseh mogočih oblekah. Nekateri so skoro nagi. Toda svečenik ostane vodno svečenik. Slabo oblečeni se ti zdijo še najbolj častivredni. Drugi so zopet oblečeni v halje vseh mogočih barv. V svojem obnašanju so silno gotovi in kndur sedijo s prekrižanimi nogami. dobivaš vtis, da te celo izzivajo. Njihov pogled je ..popoln, miren in brez strahu. Iskrena množica, ki je zatopljena sama vase, oziroma vsak sam v sebe. Izzivajoča se ti zdi, toda obenem je strahopetna, ako jo napadeš, ker ni na to pripravljena in pride v zadrego.
Indijec se previdho varje vsega, v kar je mordu samo dahnil Evropec, vsega, kar samo diši po mesu ali krvi, po mohamedanskih klavnicah, ribičih, čevljarjih in robcih.
Indijec se previdno varuje vsega, v kar je Ako sc mu zdi koš pretežak, tedaj ga odloži in sede nanj. Ako sreča na cesti brivca, ga ustavi in se dn na mestu obriti. Ne briga se prav nič za to. da je napoti prometu. Vsede se kamorkoli, navadno tja, kamor nihče ne pričakuje, na cesto, pred klop in v svoji trgovini v sredo svojega blaga, v travo, na solnce, ki hrani Indijca, v eenco, ki tudi hrani Indijca, ali pa tja, kjer se solnce in eenca srečata. Ne briga se popolnoma nič za svet. Resno razpravlja sredi cvetličnega parka, ali pa naslonjen na klop. Ali veš morda, kam se mačka vsede? To velja o Indijcu. Kako hudo je Angležu pri srcu, ko vidi pokvarjene nasade in poteptane parke. Toda ni policije ne artiljerije na svetu, ki bi mogla preprečiti Indijcu, da se vsede, kamor sam hoče.
Tu sedi nepremično in ne pričakuje od nikogar ničesar. Komur se zljubi poje, drugi zopet moli. Povsod sami pešci in pešci, tudi na najširših ulicah se težko prerineš skozi te množice in mojster vseh mojstrov je krava.
Indijci so se zvezali s kravo, toda krava noče ničesar vedeti o tem. Krava in opica sta dve najbolj poganski živali. V Kalkuti vidiš povsod krave. Hodijo po cestah, stopajo po pločnikih in opravljajo svojo potrebo pred av-
Ш1 Штш
': I
V kosovem grezdu
Čarovnšške številke
Avstrijski		Cesar Viljem II.	Kralj
cesar	Karel		Ludovik III.
			Bavarski
Rojstno 1.	1887	1859	1845
Zasedel			
prestol	1916	1888	1913
Čas			
vladanja	2	30	5
Staros ob			
odstopu	31	59	73
	3S36	3836	3836
Če deliš končno številko z 2, dobiš leto prevrata 1918.
Devzca v Lurdu
...Je tudi naravna kemija, vzvišena nad kemijo kemikov: vselej, kadar se spojijo Vera, Trpljenje in Ljubezen, vstane Čudež. Čudež, ki je videti tako redek, bi bil vsakdanji dar, če bi bile vse te tri sile vedno navzočne in sosmerne v čistih dušah ljudi. Še Bog se ne more upreti tej ognjeviti trojici.
Stvar, ki trpi in vendar včruje in čim bolj trpi, tem bolj veruje; stvar, ki veruje in zato ljubi in čim bolj včruje, tem bolj ljubi: To so glavni igralci svete drame v neštetih dejanjih, ki se razvija v Lurdu že sedemdeset let.	Papini.
Kako dočakaš /00 let
Pariški zdravnik dr. Gueniot je napisal zanimivo knjigo, ki vsebuje pravila za tistega, ki hoče dočakati visoko starost. Dr. Gueniot je 8. februarja lanskega leta sam praznoval stoletnico svojega življenja. V svoji knjigi našteva 25 zapovedi. Med drugim zahteva, naj se čimbolj masiramo sami, če mogoče vsak dan, naj pravilno dihamo in naj hodimo mnogo na izp^ehod
Cailloux, načelnik francoske delegacije za svetovno gospodarsko konfcrcnco v Londonu.
V neki kavarni v Pragi ti zvečer postrežejo tudi z večerjo. Gospodar je prišel do gosta, ki je pravkar pojedel in si zadovoljno mel roke.
»Ste-Ii dobro povečerjali, kaj?« ga je nagovoril kavarnar.
»Jedel sem že večkrat bolje,« se je odrezal gost.
»Toda ne v mojem lokalul«
>Ne, nel To je vendar Janez — ostal je vedno isti ; v šoli je bil vedno zadnji.«
Grška eledaliàka dražba izvaja v кш'Jonskem Hyde parku klasične
Parada na god angleškega kralja Jurija. Letos ji kralj radi revmatizma nf nioge! prisostvovati, psi pa ga je nadomesioval njegov sin prestolon aslcdnik. Pogled na parado je nekaj posebnega.
MLADI SLOVENEC
Joža Vovk:
Mamica — smrt
Vstani, dete lepo, vstani, saj nocoj ne boš zaspalo, saj nocoj ne boš sanjalo, vstani, dete lepo, vstani...
Sla bom jaz ob tvoji strani, sama več ne boš sirota, brž za nama bodo pota, vetani, dete lepo, vstani...
Bova mimo zvezd hitela v raj nebeški brž prispela, kjer nobenega gorja ni, vstani, dete lepo, vstani...
Mamica te čaka zlata, že odpira rajska vrata, angelci so vsi že zbrani, vstani, dete lepo, vstani...
Zdaj pa naglo, naglo z mano, da dospeva še zarano! Dete —, kaj je v mè pogled uprt? — Tvoja mamica sem — smrt.
Junaško dejanje
treh lantičev
V počitnicah je bilo. Tonček, Francck, Jožck in Metka so vse dopoldne skakali okrog. Ko so postali utrujeni, so sedli na velik zaboj, da bi se odpočili in malo pokramljali.
Tonček je začel opisovati film, ki ga je nedavno videl v kinu. Neki letalec (avijatik) je rešil svojega prijatelja iz smrtne nevarnosti, pri tem pa se je sam ponesrečil in umrl.
»To je pa lepo,« jc navdušeno vzkliknil Jožek. »Jaz bi bil na njegovem mestu tudi takšen junak. Škoda, da nimam nobene priložnosti pokazati svojo hrabrost.«
»To morejo samo odrasli ljudje,« je modro pripomnila Metka.
»Se koj vidi, da si ženska,« jo je zavrnil Fran-cek in jo prezirljivo pogledal. Potem se je obrnil k tovarišema in nadaljeval: »Jaz znam imenitno plavati. Če bo kdo v vodo padel, bom skočil za njim in ga rešil. To je zame igrača!«
»Jaz bom pa pomagal ognjegascem, če bo kje začelo goreti,« je povzel besedo Tonček. »Potem bom pa še kakšno staro ženo rešil iz četrtega nadstropja.«
Jožek ni hotel zaostati za svojima tovarišema in je hitro pristavil:
»Jaz bom pa prvega vlomilca, ki ga bom zasačil, s pestjo tako udaril pod brado, da sc bo prekucnil na tla. Potem bom poklical stražnika in mu pomagal razbojnika zvezati.«
Metka pa je na vse to skromno molčala.
Nekaj dni pozneje, zadnji dan počitnic, so sc Tonček, Francek in Jožek spet igrali skupaj. Vsi štirje so stanovali v isti hiši in so po dolgem posvetovanju sklenili, da se igrajo skrivalnice na mračnem hodniku v zgornjem nadstropju. Tonček, Jožek in Metka so sc skrili, Francek pa bi jih moral iskati.
Nenadoma so zaslišali odnekod tožeče, pretresljive glasove.
Otrokom je zastala sapa. Plašno so prisluhnili v ono smer, od koder je prihajalo skrivnostno jav-kanje. Tonček, ki se je bil skril v četrtem nadstropju na starem hodniku, jih je slišal najrazloč-nejše. Po prstih se je splazil do ograje hodnika, se nagnil čeznjo in s pritajenim glasom poklical tovariša in Metko:
»Pridite gor!«
Boječe so se vzpeli po stopnicah do njega m začeli znova napeto prisluškovati.
»Le kaj je to?« je tiho vprašal Jožek.
»Bog ve!« je zašepetal Francek in dodal: »Na podstrešju bo to!«
»Morda je kdo padel in si zlomil nogo?« je menila Metka.
»Neumnost!« jo je zavrnil Tonček. »Najbrž je kdo ustreljen!«
»Da, tako bo!« je prepričevalnao pokimal Francek. »Gotovo so ga ustrelili vlomilci«
Spet je pretresljivo zastokalo.
»Veste kaj?« se je hrabro posvetilo Tončku v glavi. »Morda so pa vlomilci še zgoraj. Če hitro tečemo po stražnike, jih bodo še lahko prijeli.«
»Pa res,« je pritrdil Jožek. »Stražnica ni daleč, tecimo!«
In so jo Tonček, Francek in Jožek urnih krač ubrali po stopnicah navzdol. Metka pa se je še nekoliko obotavljala. Ko je v tem hipu znova žalostno zavekalo, je že hotela steči za prijatelji. Pa se je ojunačila ia potrkala na železna vrata, ki so vodila na podstrešje. Nobenega odziva. Metka je potrkala še enkrat. Spet vse tiho. Tedaj je zaklicala:
»Kdo pa je tam? Tukaj je Metka Korenček!«
Skrivnostno kobacanj« in tarnanje je postalo Je glasnejše. Metka je zbrala ves svoj pogum, pritisnila na kljuko in odprla vrata.
In kaj je zagledala tam? Nekaj nenavadnega: na podstrešju je bila majhna zasilna sobica, v kateri je stanovala stara ženica, ki pa je ta dan ni bilo doma. Pred vrati te sobe je stal velik črn maček in mijavkal, da se je človeku trgalo srce. Zakaj? — Ker je bil z repkom ujet v razpoko vrat. Naj si je še lalso prizadeval, da bi se osvobodil — ni se mogel. .
Metka je skočila k vratom, jih odprla — in muc je bil rešen. Hvaležno je pogledal svojo rešiteljico ter veselo hušnil skozi podstrešna vrata na prosto.
Koj na to je Metka zaslišala korake na hodniku. Bili so naši mladi znanci, ki so se vrnili v stražnikovem spremstvu.
Pred podstrešnimi vrati so obstali in Tonček je zašepetal:
»Tukaj na podstrešju so, gospod stražniki«
»Ampak kaj pa to pomeni?« je zamolklo uSlo Francku iz grla. »Vrata so odprta!«
»Le počasi, fantiči!« jih je miril stražnik. »Najprej preiš&mo podstrešje.«
V tem hipu so dečki široko odprli usta in oči. Na pragu podstrešnih vrat se je prikazala Metka in se veselo zasmejala:
»Vlomilce sem že sama zapodila.« »Kje pa so zdaj?« so dečki zaklicali brez sape. »Nikjer,« se je znova poredno zasmejala Metka. »Saj niso bili vlomilci.«
»Kdo pa je bil potem? so se začudili dečki in kar malo razočarani so bili.
»Hišnikov mačekl« je povedala Metka in stražnik se je na vse grlo zagrohotal, ko mu je opisala mucovo nezgodo. Potem je kljukasto pogledal naše tri junake in dejal:
»Vidite, tale slabotna deklica )c pokazala desetkrat več hrabrosti kot vi. Sramujte s«*!«
In jc bilo dečke res sram, da 0 sc bili najraje pog, eznil' v zemljo.
M. K.
Nagajivka
Naša punčka noče spati... Pridi, pridi, škrat kosmati in odnesi jo s seboj v črno šumo, heja hoj !
Tam se slabo bo godilo punčki naši... V svoje krilo jo čarovnica bo dala in jo trdo pestovala.
Voasi pa ves dan bo sama. Milo bo klicala: »Mama!« Mamice pa k njej ne ho... Punčka, joj, to bo hudo!
Naša punčka noče s-pali ... Ze prihaja škrat kosmati. Pa ga nič več treba ni: punčka že meži, meži...
Ali fe na zvezdah
življenje
Takole si predstavlja neki ameriški slikar »ljudi« na Marsu. Kakšni eo Marsovi prebivalci v resnici in če sploh so, pa seveda nihče ne vc . ..
Živali pa so na Marsu po mnenju omenjenega ameriškega slikarja takele. Nekatere imajo konjsko glavo, slonov rilec, žabje noge in bogve kaj še vse... Kdor ne verjame, da so živali na Marsu res takšne, kakor jih v svoji bujni domišljiji vidi ameriški slikar, naj odfrči na Mars in si jih ogleda žive ter primerja z narisanimi!
Siriček z zlatim srcem
Konec.
STRlCKOV KOTIČEK
Prav nič ne pomaga ubogemu stričku, da na ves glas zatrjuje svojo nedolžnost. Korenjaški oče mesar ga s svojimi kakor klešče krepkimi rokami prime za rame in ga odžene do prvega stražnika.
Tako je blagi striček Matiček spet enkrat spo- ___r____________^ ______ _______
znal, da je dobrota — sirota. Toda niti to novo i kamena kolodvoru s kočijo, v'katero bo vprežen ■nr.ičanie tfa naibrž ni iz-	I?««!..,*.,!., T: kr.«,	i.: »-t.-
504, Dragi Kotičkov stričekl Že dolgo prebiram Tvoj kotiček. Čakala sem, da ee tudi iz Višnje gore kdo oglasi, pa se do demes še nihče ni. Zato Ti pišem jaz!
Ali poznaš Višnjo goro in našega slavnega polža? Gotovo bi se ga zelo prestrašil, če bi ga videl, kljub temu, da je zelo krotek in pohleven. Kadar boš imel čas, jo primahaj v Višnjo goro. Ampak sporoči mi prej, kdaj prideš, da Te poča-
bridko spoznanje in razoračanje ga najbrž ni izučilo in spametovalo ...
Nehaj drugih rešiiev
Stana Novak, dijakinja II, razr. gimn. v Ljubljani je poslala spet kar tri rešitve v verzih:
Prva rešitev:
V hipu Muki se obrne in pomeri stričku hlače. Stric ee v strahu vznak prevrne — F 1 o k i pa se loti krače ...
Striček se vali po prahu, noga grozno ga skeli, in sprašuje se v strahu, če se ga še kaj drži...
Druga rešitev:
Muki ljuta je zverina! Komaj striček skloni se h košari, že grozansko lcuža se razjari; plane kot pijan od vina in mu roko razmesari...
Tretja rešitev:
Muki s psom se tam eporeče in prične se strašen boj. .. Stražnik stričku ukaže: »Stoj!« Ker te tuja stvar šegeče — hajdi v tćmnico z menoj! Stanko Lukančič, učenec V. razr. v Dol. Logatcu:
Ko se Muki vrne, zagleda košarico v roki stri-čka Matička. To ga tako razkači, da se zapodi v slričlca, ga zgrabi za lilače in mu jih odtrga velik kos. Potem pa vzame košarico in zadovoljno brundajoč odcaplja proti domu. Striček Matiček pa mora z dolgim nosom in raztrganimi hlačami iti skozi mesto in ga je zelo sram, ker se mu mestni paglavci škodoželjno režijo in mu stržejo korenček: »Šlek! Šlek!«
Jelica Kramberger, učenka I. razr. mešč. šole pri Sv. Lenartu, Slov. gorice:
Da ima Kotičkov striček smolo, to je znano daleč naokoli. Zgodba tudi ta se srečno ne konča; nehvaležnost — pač plačilo je sveta . ..
Komaj stric košarico pobere, že inad njim nekdo se, hu, zadere: »To je torej oni striček, ki meso nam krade! Hopla, liček, brž košarico nazaj, že gre tamle policaj!«
Striček vikne: »Nisem hotel krasti!« Policaj pa: »Tiho, zdaj si v pasti!« In odžene hitro v luknjo strička z razcefrano suknjo ... Metka Čer ne, učenka 1П, razr. v uršulin-skem samostanu v Ljubljani:
Muki se vrne. Ko vidi, da ima striček Matiček njegovo košarico v rokah, misli, da mu jo hoče odnesti. Zato ugrizne strička Matička v desno roko, s katero je držal košarico in svojo aktovko, da se mu kar kri pocedi. Od strahu in bolečin izpusti striček oboje iz rok. Muki pa tedaj zgrabi strič-kovo aktovko namesto košarice in zbeži z njo proti domu . . .
Nagrada je bila prisojena Stani Novak, dijakinji II'. razr. gimn. v Ljubljani. Dobi knjigo »Dekliške pesmi«,
ZA BISTRE GLAVE
Zmešnjava: Večer
Vsevprek čez rosne poljane in trate Aj, mar so zvezdice padle z neba? Veter poredno se z njimi igra. plavajo lučke srebrne in zlate.
vigred zeleno svečano praznujejo. Z murni sestrice kresnice svatujejo, Aj, niso zvezdice padle z neba. Zbor žabjih grl vmes svečano regija.
Z zlatimi strraami v srca pozvanja: Ves je kot pravljica, ves je kot sanja. »Božji lepoti ni konca nikjer — —« Lep je, prelep je ta božji večer.
Vsako kitica te pesmi ima zmešale vrstice (verze). Postavite vrstice r.a njihova prava mesta in sicer tako, da se bosta rimali prva in četrta vrstica ter druga in tretja. Reševanje vam bodo olajšala ločila, ki so tudi v zmešnjavi postavljena tako, kakor morajo biti v urejeni pesmi.
Ena od pravilnih rešitev bo ižrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, M. t. m,, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca-v Ljubljani.
»Joj, vlomilci so zbežali!« je zaklical Jožck. j luknjo z njim!
3, Medtem pa Muki že prihiti nazaj in ko vidi košarico v rokah neznanega moža, je prepričan, da mu jo hoče pouzmati. Razkačen se zakadi vanj in mu temeljito pomeri hlače. Na stričkov krik ».n vik pritečejo od vseh strani ljudje in neki možakar zakriči:
»To je lat! Videl sem ga, kako je pobral košarico in jo hotel odnesti... Zgrabite ga in v
PTIČEK IN LOVEC.
Golobček, samote pijan, razgrnil je bele peroli in jadral po daljni jc poli, ljubezni pač vroče željan.
O gnezdecu sanjal v višini, o ženkinih toplih očeh in žc ga obkrožal je smeh, ko počilo tam jc v tišini. —
Sirotek je ranjen na tleh skrvavel, za večno srce se umirilo, čeprav ni sladkosti šc užilo .,. S pohlepno dlanjo ga jc lovec objel.
Stana Novak, dijakinja II. r. gimnazije v Ljubljani.
Brezplačno vožnjo
boste imeli, ako za čas velesejma kupite perje in puh pri nas, ker so cene za 50% nižje. — Velika izbera v originalnem tovarniškem pakovanju. — Poslužite se ugodne prilike!
RUDOLF SEVER, Marijin trg 2.
polž. Razkazala Ti bom našo okolico, ki je tako lepa, da je težko najdeš enake. Vsaj meni je všeč: upam, da bo Tebi tudi.
Te najiskreneje pozdravlja Ivanka Š t e • pic, učenka IV. razr. v Višnji gori,
Draga Ivar.kal Če bi v resnici že dolgo prebirala moj kotiček .nikakor in na noben način ne bi mogla prezreti že dveh ali treh šegavo-ljubkih pisem, ki sem jih od Tvojih sošolcev in sošolk iz Višnje gore prejel. Sc mi zdi, se mi vse tako zdi, da kotička le ne poznaš tako dobro, kakor praviš...
Slavnega višnjegorskega polža naj si pridem ogledat? Saj bi prišel, prav gotovo bi prišel, če ne bi predobro vedel, da bi se moral z dolgim nosom in ljuto razočaran vrniti... Zastonj in zaman bi ves ljubi božji dan iskal polža naokoli. Holaj, ei mi navihana tička! Poslali ste polža, poslali na velc-sejmsko razstavo v Ljubljano, jaz naj ga pa hodim v Višnjo goro gledat! Torej tako daleč ste že prišli, ubogi Višnjegorčani, tako daleč, da morate ie svojo najimenitnejšo in svetovnoznano dragocenost po sejmih prodajati!? Ampak v Ljubljani boste polža težko prodali. V Butale ga nesite, v Butale! Butalski župan bi ga kar koj kupil svojim vrlim ognjegascem, ki brizgalno že imajo, konjička pa še ne. S konjičkom je križ, pravijo butalski župan, ki so obenem tudi načelnik ognjegascev in trobentač »traral«. Konjiček prehitro zdrdra z brizgalno na kraj požara in imajo tako hrabri gospod načelnik-župan premalo časa poetavljati se v evoji prekrasni uniformi. Polž bo brizgalno lepo počasi in dostojanstveno vlekel tja, kjer bo divjal požar — in vrli gospod butalski načelnik-župan bodo imeli priložnosti več ko dovolj, razkazovati svojo novo uniformo z ogromno medaljo na prsih, strmečim očem vesoljnih Butal... Ravnajte se torej po mojem nasvetu!
Lepo Te pozdravlja — Kotičkov etri-ček.
505. Dragi Kotičkov stričekl Tvoj koš mora pa biti zelo lačen, ker je tudi moje pisemce, široko 20 cm, pohrustal. Zakaj ga raje ne pitaš z jabolki in pomarančami? Ali se Ti nič ne smilijo naša uboga pisemca? Saj jih vendar ne pišem za koš, ampak za kotičekl Toliko se trudim z njimi, koš pa reče »ham!« — in ni jih več ...
Sprejmi lepe pozdrave od Majde Bul če -v e, učenke IV. razr. v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
Draga Majda! Tvoje bridko očitanje je moje mehko srce tako ganilo, da sem v hipu spoznal vso svojo krivdo. Žalostno sem z žlico segel v skledo, iz katere sem ajdove žgance zajemal, in potegnil iz nje zadnji ocvirek, ki je ležal na dnu, 1er skesano pomigal s sivo brado: »Ne, takole pa res ne sme dalje iti! Treba bo, treba moji brezsrčno-sti napraviti konec ...«
In sem jo mahnil na trg, kupil zvrhan klobuk
jabolk in pomaranč ter jih vrgel košu v nastežaj odprta usta. Prepričati sem se hotel, če mu bodo šla ravno tako v slast kakor Vaša pisemca...
Ko sem drugo jutro vstal, je bila moja prva pot h košu. Pokukal sem v njegovo žrelo in se silno vzradostil: nobenega jabolka, nobene pomaranče ni bilo več v njem . . . »Hej, hej,« sem si ves srečen dejal, »torej jc vse lepo pohrustal in prebavil! Poslej ga bom pital samo še z jabolki in pomarančami« In sem mu kupil nov zvrhan klobuk jabolk in pomaranč, pisemca, ki sem jih prejel po pošti, pa sem skrbno shranil.
Tisto noč me je obšla tesnobna slutnja. Vse se mi jc tako zdelo, da slišim iz pisarne, v kateri moj koš kraljuje, sumljivo hlastanje in stokanje. Vzel sem podplate pod pazduho in jo odlomastil tja. In kaj so tam videle moje oči? Prečudne, pre-grozne reči: ob košu je široko sedel moj kolega, ki mu pravijo »Tektek«, in se zadovoljno mastil z jabolki in pomarančami (tudi prejšnjo noč jih je on pohrustal), ubogi koš pa je zraven milo tožil in tarnal: »Kako sem lačen, joj, kako sem lačen! Kje si, Kotičkov striček, kje si? Daj mi pisemc' z lepimi črnimi packami zabcljcnih pisemc, sicer mi jc umreti od gladu!«
Vse torej nič ne pomaga. Pomaranč in jabolk koš ne mara. Moral ga bom torej še nadalje pitati z vašimi pisemci, čeprav mi vest očita, da je to jako, jako kruto od mene.
Te žalostno pozdravlja in prosi, da dobrohotno sprejmeš v vednost to moje pojasnilo — K o t i č -j kov siriček.
506. Ljubi stričekl — V Tvojem kotičku je tako prijetno, postavi me še enkrat vanj!
VcS, meni jc lani prinesel Miklavž veliko lepo punčko in zraven še muco, kakršne Ti nimaš. Če bi tu punčko videla Ti in Požgančev oče, bi se golu v o hotela oba z njo igrati. Ampak zate pač m lak.ina punčka, ker si žc prestar in preresen za ignifke. Zate bi bil takšen tramvaj, kakršnega ima nn« Janezek, za Požgančevega očeta pa živa mu-rn, ki bi ga pozimi v noge grela s svojo mehko dlačico. Če bi se pa še vseeno rad s punčko igral, Ti jo za nekaj časa posodim. Ampak prej me moraš v kotiček dati!
Sprejmi mnogo poljubčkov od mene ter mojih bratcev in sestric, ki bi Ti tudi radi pisali, pa še ne znajo. — Rožica Malovrh, učenka II. razr. na Viču.
Draga Rožica) — Za Takele stare, sive stričke, kot sem jaz, punčke-igračke res niso več. Holaj, samo pomisli, kakšen čuden prizor bi bil to: drugi gospodje v tiskarni bi tiho in resno pri svojih mizah sedeli in pisali na moč učene članke in reči, jaz bi pa s svojo dolgo, častitljivo brado sredi njih sedel, zibal punčko v naročju in milo prepeval: »Aja tutaja, punčka zaspi!« Bi vsi rekli: »Kotičko-vemu stričku sc je zmešalo!« — in bi me s punčko vred poslali tja, kamor pošiljajo takšne ljudi... Jojmcne, tega pa ne! Že zaradi tega ne, ker bi se potem prehitro uresničilo grozno prerokovanje slavnega slovenskega slikarja Krutobradca, ki me je zadnjič kar na lepem nanrulil tam nekje v bližini Prešernovega spomenika: »Ti — če boš pa takšna pisma objavljal v svojem kotičku, kot jc bilo ono od Petcrčka C. in Lojzka I., boš končal ns. številki 7!« (Številko 7 nosi oni oddelek ljubljanske bolnišnice, v kateri so ljudje, ki so se s pametjo skregali.) Tolikšnega veselja gospodu slikarju Krutobradcu zaenkrat še nikakor ne privoščim, zato hvaležno odklanjam Tvojo punčko. Holaj, bo moral šc dolgo, dolgo čakali gospod slikar Krutobradcc, preden mi bo mogel lam na številki 7 prijateljsko seči v roke ...
Te prcpriiazno pozdravlja — Kotičkov « i r i č e k
DELAVSKI VESTNIH.
Delavsko vprašanje
Delavsko vprašanje je toliko staro kot človeštvo samo in je bilo mnogokrat odločilne važnosti pri raznih političnih in drugih družabnih pokretih. Upori sužnjev v starem veku, kmetski upori v srednjem veku, agrarni pokreti in pa sedanja borba delavskih organizacij za socijalno in politično zboljšanje položaja delavstva so primeri gigantske borbe, ki se od prvih početkov zgodovine pa do danes vrši med izkoriščenim delavcem in med rimskim patricijem, srednjeveškim graščakom in sedanjim kapitalistom. Ni daleč za nami čas, ko je bilo delavno ljudstvo popolnoma brez pravic. Naj omenimo le to, da je bilo tla-čanslvo odpravljeno v Franciji 1. 1789, na Pruskem leta 1806, pri nas pa šele 1848.
In vse 19. stoletje je živa priča najbrczobzir-nejšegs izrabljanja industrijskega delavstva. Tovarne, ki so se tedaj gradile, v večini slučajev niso odgovarjale niti najbolj osnovnim zdravstvenim zahtevam, tako da so bile prave grobnice delavskega zdravja. Tudi se ni gledalo na starostno dobo delavstva, celo mladina v najnežnejših letih je bila zaposlena v rudnikih ali drugih nezdravih podjetjih. Na delovni čas se tudi ni gledalo. Na Angleškem je prišlo do delavskih uporov, do porušenja tovarn, pa tudi v drugih državah ie prišlo do uporov.
Ta obupni položaj prolelarijata pa je imel za poslcdico, da se je vzbudila delavska zavest. De-
lavstvo se je zbudilo, je začelo misliti, se je začelo pripravljati na obrambo in pa tudi na boj.
Na Angleškem so se začeli delavci združevati v organizacije, katerih naloga je bila boriti se za bolj človeške delovne pogoje. Zbudili so se tudi drugi narodi in delavsko vprašanje je postalo ob koncu devetnajstega stoletja mednarodno vprašanje. Tako se je leta 1890 vršila v Berlinu konferenca o mednarodnih odredbah za zaščito delavstva, leta 1906 je prišlo v Bcrnu do konvencije, ki prepoveduje uporabo fosforja. Po svetovni vojni so v mirovnih pogodbah sklenile države, da se ustanovi mednarodni urad dela, ki naj bo izključno posvečen delavskemu vprašanju.
In danes? Danes je delavsko vprašanje centralno vprašanje vseh vprašanj. S tem pa še ni rečeno, da bi bilo tudi dobro in pravilno rešeno. Se se gode delovnemu ljudstvu velike krivice, posebno v državah, kjer vlada nevednost in neiz-obraženost, toda brez dvoma ni daleč čas, ko bodo napori delovnega ljudstva, napori najboljših mož človeštva, ki so posvetili svoje življenje reševanju tega vprašanja, kronani z uspehom, da bo namreč zavladala socialna blaginja. Ne smemo seveda pričakovati raja na zemlji, smemo pa zahtevati in upati, da bo življenje vredno in primerno človeku. Ta zavest in to prepričanje nas mora spremljati vedno in povsod, to zavest moramo vcepiti v dušo vsakogar, potem bo delavsko 1 vprašanje našlo svoj odgovor, Ici ga človeštvo že tako težko pričakuje.
Z E N A I
DOM
Krščanska družina po naukih Pija XL
Učna pogodba
Obrtni zakon ima med mnogimi drugimi določili tudi važno določilo za vajence — o učni pogodbi med obrtnikom in vajencem. Ta učna pogodba mora biti pismena in jo obrtnik mora skleniti z učencem, če je polnoleten, siccr pa z njegovim zakonitim zastopnikom t. j. očetom ali varuhom. Pogodbe se sklepajo pri prisilnih obrtnih zadrugah; kjer teh ni, pa pri pristojnih občinah. Če sc uči učenec rokodelstva pri svojem očetu ali varuhu, ni treba pismene pogodbe.
Kaj mora biti v učni pogodbi? Obrtni zakon določa, kaj mora pismena pogodba najmanj vsebovati. Predvsem mora seveda vsebovati obrtnikovo ime, firmo, kraj poslovalnice ali delavnice, v kateri bo vajenec delal, ter vajenče-vo ime, leto in kraj rojstva, prebivališče, pristojnost ter šolsko izobrazbo. Dalje mora pogodba vsebovati:
rodbinsko, rojstno ime in prebivališče roditeljev, varuha ali zakonitih zastopnikov, čc je učenec mladoleten;
zdravstveno stanje in telesno sposobnost učenca;
obrt, katero se bo učenec učil;
začetek, trajanje in konec sklenjene pogodbe;
dogovor, da prevzamejo stranke dolžnosti, ki iih predpisuje obrtni zakon, da se obrtnik obvezuje učenca poučevati v obrti;
dogovor o odškodnini za učenje, o višini in načinu plačevanja nagrade učencu za delo, o dajanju hrane, preskrbe, obleke, stanovanja učencu in o višini odškodnine za protipravno prelomitev pogodbe.
Odškodnina za učenje pa se more določiti le za prvo leto učenja. Po enem letu mora namreč obrtnik dati odškodnino za delo in je seveda s tem zakonskim določilom izključeno dajanje kake odškodnine za učenje s strani učenca.
Obrtnik, ki se pri sprejemanju učencev ne drži teh predpisov, se kaznuje s kaznijo od 25 do 1500 Din.
V	učni pogodbi se more tudi določiti p o i z -kusna doba. Ta sme trajati največ mesec dni. V tem času imata obe stranki t, j. obrtnik
' in vajenec oziroma njegov oče ali varuh pravico odstopiti od pogodbe. Ta čas se učencu ne všteje v predpisani učni čas.
Učna pogodba se sklene vedno za čas, ki je po obrtnem zakonu predpisan za učenje dotične obrti. Učni čas ne sme biti krajši od dveh in ne daljši od štirih let.
To so torej v glavnem določila učne pogodbe. Kako se bodo ta določila izvajala, to pa je odvisno sedaj od upravnih oblastev in od nas vseh; od staršev, od delavskih organizacij in od vajencev samih. Kljub ugodnim določilom obrtnega zakona pa se resnično življenje vajencev ne bo prav nič spremenilo, če ne bo za vajenško vprašanje večjega zanimanja kot doslej.
Staršem in vajencem toplo priporočamo, da temeljito preštudirajo določila obrtnega zakona o vajencih in se pravic, ki jim iih zakon daje, tudi poslužujejo. Potem bomo dosegli, da se bo z vajenci postopalo res po človeško in se jih bo učilo, ne pa uporabljalo za pestunje, dekle, konjske in kravje hlapce, poljske dclavce in drvarje.
Delavsko gibanje
po sveto
V	okviru mednarodnega delovnega urada je
imel dne 27. in 28. marca 1933 v Ženevi svoje drugo zborovanje odbor za nameščenska vprašanja. Zastopniki delodajalcev se tega zborovanja niso udeležili. Na zborovanju se je sklepalo o skrajšanju delovnega časa; o odpiranju in zapiranju lokalov, ki naj se zapirajo najpozneje ob 19 uri; o nedeljskem počitku in poleg tega še o poldncv-nem počitku med tednom (v soboto). Dalje se je sklepalo o mednarodni ureditvi plačevanja dopustov. Dopust naj bo plačan in naj traja najmanj 14 dni na leto, pri daljši službeni dobi pa več.
V	Nemčiji je bil med tekstilnimi delavci in njihovimi delodajalci sklenjen dogovor, po katerem ostanejo plače do 21 januarja 1934 ncizpre-menjenc in ostane v veljavi prejšnja kolektivna pogodba. Prekoračeno delo se bo ludi v naprej plačevalo po starih pogodbah. Ta dogovor zadeva 600.000 delavccv.
Na Poljskem je minister za socialno politiko izdal naredbo, s katero se določa, koliko mladine sme biti zaposlene v industriji stekla. Tovarne s 300 delavci smejo imeti 12 odstotkov mladih delavcev, tovarne z nad 300 delavci pa le 10 odstotkov. Med mladino štejejo vse moške in ženske delavce od 14 lela do polnoletnosti.
V	Franciji se pojavlja gibanje, ki gre za tem, da se omeji število inozemskih delavcev. Posebno mnogo je v Franciji zaposlenih inozemskih inženjerjev, dočim dobijo domači inženjerji že dokaj težko primerne zaposlitve. To vprašanje se je zaenkrat rešilo na ta način, da mora vsako podjetje, ki potrebuje kakega inženjerja, sporočiti to delovnemu ministrstvu. Ministrstvo sporoči to francoski inženjerski strokovni organizaciji. Če organizacija v 8 dneh ne odgovori, se sme prazno mesto oddati inozemcu. sicer pa le francoskemu prosilcu. — Mislimo, da bi se ta sistem tudi pri nas prav dobro obnesel.
V	Romuniji so pomorski delavci ustanovili svojo strokovno organizacijo z imenom »Marea«. Organizacija je objavila obširni program. Zahteva brezizjemno izvajanje 8 urnega delavnika in plačevanje nadur.
Na Japonskem so proti skrajšanju delovnega časa tako delodajalci kakor tudi delavci, kar je morebiti edinstven primer na svetu. Delavci pravijo, da je treba vse delovne prilike izrabiti. Zahtevajo edinole to, da smejo delati delavci le dve uri preko normalnega delovnega časa, ki traja 10 ur dnevno. Delavci opravljajo namreč običajno po 4 nadure dnevno. Kakšne bodo socialne posledice takega dela, bo japonski narod kaj kmalu videl. Danes še zdrav narod bo postal množica izmozganih hiralcev. Japonska ie v oblasti najhujšega kapitalizma.
Še o gibanju našega delavstva par besed: Organizacije naših pomorcev so pred kratkim zborovale in zahtevale, da se izda nov pomorski red, da se omeji število pomorcev. Dalje so zahtevali, da prevzamejo borze dela posredovanje dela tudi za brezposelne častnike trgovske mornarice.
Položaj nemških kovinarjev v zadnjih
Družina je življenjska eelica človeštva, naroda, države in Cerkve. Če je bolna družina, oboli celotni narod; če se družina izroaliči, gre tudi z narodom navzdol in nobena dobrobit, ne kultura, ne moč, nc more zadržati toga propadanja. Bili so časi, ko smo smeli Slovenci te bridke resnice uporabljati zn druge narode; prihajajo pn časi in so žc tu. ko te bridke resnice veljajo tudi za nas.
Slovenska družina — kako lepa in nedotakljiva je bila! Svetišče ljubezni in zvestobe, slika zdravja in blagostanja!
Moralna guilobu, ki se naseli (wveod tam, kjer vera in krščanska motala izginjata, je posegla marsikje tudi že do korenin družine. Mnogokje je izginilo spoštovanje pred svetostjo zakona. Mrzla sebičnost in preračunljivost, bojazen pred težavami in žrtvami zavaja k temu, da se. v marsikateri družini postavljajo ovire ustvarjajoči volji božji ter se zakonu jemlje njegova bitnost. Tako nasprotovanje Bogu in naravi pa današnji svet hvali in priporoča skrito in javno kot posebno pametno in preudarno ravnanje, kot varstvo zdravja in življenja, kot edino sredstvo družinskega blagoetauja. Gledališče, kino, tisk, roman, letaki, brošure, reklama. zabave, vse to tekmuje, da bi razdrlo
temelje, na katere jc postavljen zakon in drn» žina.
Ne smemo zakrivati dejstv.a, da je socialna beda sodobnih časo\ to delo pospeševala, zlasti če mislimo na brezposelnost in stanovanjsko mizerijo. Vendar smelo trdimo, da je glavni vzrok moralna razrvanost, ki posega v najbolj oddaljeno vas in zna grehu skriti njegovo pravo ime.
Današnjn civilizacija, ki se hvali, da prav lahko shaja brez vere, brez krščanstva, brez Cerkve, ni mogla zadržati vrhovnega poglavarju sv. Cerkve, ki mu je časna in še bolj večna sreča posameznika, družbe in narodov tako pri srcu, da ne bi dvignil svoje avtoritete ter jasno povedal vsemu svetu: Kaj je zakon in družina v luči pojmovanja katoliške Cerkve.
Danes popoldne ob 4 1к> govoril o tem v Unionu univerz, prof. uionsignore dr. J. Ujčič in pa žena-mati ga. Milica dr. Grafenauerjeva o temi »Pomoč družini!«
v
Beseda sv. Očeta je za katoliško ženstvo edino merodajna; zato jo tudi edino hoče vpoštevati. Žene — matere in dekleta, ki bodo to še postnle. naj napolnijo unionsko dvorano do zadnjega kotička!
petih letih
V	času od prvega povišanja plač v težki železni in jekltrai industriji v Nemčiji t. j. od meseca oktobra 1928 pa do drugega povišamja v oktobru 1931. leta, se je zmanjšalo število delavstva napram kapaciteti delovne storitve od 84.6 na 50.7 odstotkov, število delovnih ur pa od 80.9 na 38.9%. — Od oktobra 1928 se je povečalo število podjetij za 25.7%. V istem času pa se je znižal stalež delavcev za 26.6%. Od celokupne železne industrije se nahaja ob Renu 70.8% vseh podjetij.
Največ za-služijo delavci pri izdelovanju žice, in sicer 88 do 127.9 Pf ali povprečno 13 Din na uro. Delavci v livarnah, strugarji, marlinarji, elek-trikarji itd. zaslužijo samo od 80.8,do 84.1 pfenigov ali 10 Dia na uro. Pri delavcih, ki so plačani na uro, znaša zaslužek 13% več od normalnega. Pri delavcih, ki delajo na akord pa 19%.
Delovni čas znaša povprečno za vse delavstvo železne in jeklene industrije 42.3 ur tedensko. Pri tej številki moramo upoštevati, da imajo v večini podjetij sedemdnevni delavnik in delajo zaradi peči in drugih naprav neprekinjeno. Najdaljši delovni čas imajo livarji in sicer povprečno 50 ur na teden, najkrajši delovnik pa imajo pri izdelovanju vijakov, žebljev in podobno, in sicer 39.7 ur tedensko. Izguba na delovnem času je bila povzročena največ zaradi bolezni delavstva, a v redkih slučajih zaradi redukcij. Skupna izguba znaša povprečno 4.1% tedenskega delovnega časa in tedenskega zaslužka.
Tarifne plače so bile v oktobru 1931 približno eoake z onimi v oktobru 1928. Da ni razlike, je vzrok v tem, da so se zaradi skrajšanja delovnega časa povečali izdatki za čezurno in nedeljsko delo. Zaslužek delavccv, ki delajo v Nemčiji na uro, jc veliko boljši, kot od onih delavcev, ki delajo na akord. Povprečna izguba pri delavcu, ki dela na uro, znaša 4.2%, pri akordnih delavcih pa znaša izguba 10.2%.
Skupna vsota zaslužkov na uro je znašala 71.2% nominalno od leta 1914.
V	zadnjem času so v Nemčiji znižali plače tudi onim profesionistom, ki so bili dosedaj dobro plačani.
Pred zajtrkom
uporabljajte
BUBiLOTE
Dobe se povsod
najboljši nezlomljivi navijalec kodrov, dn boste imeli po zajtrku najpopolnejšo kodrasto glavico ali najlepšo ondulacijo
Franc Gtôgl
Zagreb, Vrhovčeva 19/11
ШкШШ
ШКШавт^^ШМкЛ bi- :<3" ; dïi K Prvi gospodinjski in materinski tečaj za telesno kulturo v Berlinu
Nega telesa
Skrbno izbrana in izdelana obleka potrebuje pravilno zrastlega, pa tudi negovanega telesa. Oni časi šc niso daleč, ko je vsakdanje umivanje in pa tu in tam kaka gorka kopel zadostovala za negovanje telesa. Zdravniki in športniki so od tedaj mnogo pridigovali o pre-koristnih učinkih vode na telo, zopet drugi eo hvalili šport, gimnastiko in masažo, zopet drugi pa eo obe te smeri strnili v eno. Tako je nega telesa deloma kot znanost, delomu kot trgovski objekt prešla v najširše plasti. Cel kup strokovne literature je o tem nastal, od resnih zdravnikov in gospodarstvenikov, pa do koristi iskajočih moških in ženskih.
Danes ne zadostuje samo negovan obraz, ampak tudi negovane roke in noge. Temu nimamo oporekati. Da se je način tega dela tudi izumetničil prav lahko razumemo.
Teleenc napake se ne dajo odpraviti s športom ali masažo, |>ač pa morejo ortopedični inštituti v tem oziru prav mnogo storiti. Vedeti pa moramo, da je dokazano, da je le malo otrok, ki bi se rodili s telesnimi napakami, ki nastanejo šele pozneje zaradi bolezni, ali zo-memarjnnja. Pred marsičem se torej lahko obvarujemo.
Grda navada, da otrok stoji na eni nogi, ima lahko za poslcdico to, da se kosti v kolku premakneta. Iz podobnega vzroka nastane neenaka višina ram. Čc ima otrok navado, da pri učenju sklanja glavo pregloboko, ima za posledico ozka prsa. V tem oziru bi se dalo še marsikaj povedati. Mati mora lorej z budnim očesom opazovati otrokove navade in pri najmanjši neprimernosti takoj podvzeti vse korake, da se iz njih ne izcimi kaj hujšega. Žal. da imajo Ic malokatere matere tako budno oko, ki bi to škodo dovolj zgodaj opazile. Seveda pa je ttidi želeti, da bi tako budno materino oko, ki skrb iza telesne napake, z isto vnemo gledalo tudi na duševne napake in bi tako mati postala otrokova voditeljica ludi v duhovnem oziru. Marsikatera skrb poznejšega življenja bi se na ta način odpravila
Poleg dandanes že povsem priznanega koristnega vpliva športa na nego človeškega telesa. so se postavila marsikatera umetna sredstva v isto službo, kar sr je razvilo v zelo dobičkonosno industrijo, namreč takozvuna kozmetična sredstva.
Sodobni ljudje smo prav za pra\ zelo skromni, če primerjamo navade žena v najsta-
rejših dobah. Z začudenjem čitamo. da je 40 ali še več suženj bilo zaposlenih pri toaletnih umetnostih samo ene žene v starem veku. Dišeča mazila so bila poleg najrazličnejšega nakita del vsakdanje toilete.
Kaj nam pripovedujejo v tem oziru izkopanine grobov z mumijami starih Babiloncev. Egipčanov, Grkov in Rimljanov? V briiselskem muzeju je neka mumija, ki ima 18 dragocenih oblek in veliko množino lepotičnih sredstev v sarkofagu. Ta mumija je telo nekdanje šivilje. Prav tako je tudi v Parizu poseben muzej za najdbe raziskovalca Gayet-a, ki je razne mumije prinesel v Pariz in je njihove obleke pri svojem predavanju razkazoval ter jih je v la namen oblačila igralka iz varijeteja. Že te mumije so imele čevlje z visokimi petami, steznike, čipkasto perilo itd. Lepotičnih sredstev v najstarejših časih torej kar v rzohiljn!
Pa ni nam treba gledati tako daleč nazaj! Kakšen sijaj se nam pokaže v roko ko dobi! Kakšna množina lepotičnih sredstev! Kakšna pa je metoda negovanja telesa dandanes, ko vihra življenja sili ženo v svoj jarem, a ona noče zaostnti za lepotičenjem in v naglici ter brez vsakršnega sorazmerja dene nase, kar največ more in to naj lx> potem lepo.
Vemo, da so bila naziranja o ženski lepoti prav tako spremenljiva, kakor modo. Bili so časi, ko život nikoli ni bil dovolj tenak in bi danes opravičeno pogledali za tako stisnjeno postavo, če bi ee pokazala na ulici. Vemo pa tudi, da moramo in smemo svojo vnanjost sočloveku pokazati v lepi obliki in je zato tudi naša dolžnost, da svoje telo primerno in pametno negujemo, saj je posoda naše duše.
L t i
K	. -i,,	Љј '«k
■НвШааГ
F ? f!	f rSsTLZ:	i
Žarnica je domač izdelek, ravno tako dober kakor prvovrstni tuji izdelki.
Prevzamemo zato vsako jamstvol!
9lt boli ekonomične samice!
Zastopstvo „Unitas" Civ. Ing. F. MANDA LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 7.
mr Telefon 22-19
ff
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Nas domači zdravnik
J. Z. — Lj. Živčno bolan mladenič in Se dijak ▼rhu tega, je kočljiv položaj, ki ga srečno preprečka človek s krepko voljo. Sodeč po vašem p'snm (zlogu in pisavi) menim, da ete fantič zato. Izbrati pa si morate poklic, ki se da vršiti čim več v prirodi, čim dalje proč od ljudi, saj ljudje »gredo« ljudem bolj na »živce« bolj ko vee drugo. Že zdaj se držite prirode in njenih bogastev (sonce, zrak, voda), skrbite za zadosten počitek in priprosto hrano brez dražil. Dajte si pregledati oči, morda ee dajo tiste nevšečnosti kmalu odpravi.
merjenja takratnega dogodka. To je najbolj verjetna razlaga vašega stanja tako iz daljave. Smotrn nasvet brez ugotovitve je nemogoč, bržkone bo potrebna zdravniška pomoč, čim prej, tem bolje za vas!
M. C. — š. Tok iz ušesa je znak vnetja v njem. V vaši starosti jaz ne bi trpel kaj takega v nebi, ker gnojno vnetje pomeni nevarnost, saj se vnetje vtegne razširiti na obližje (možganske mrene) ali se prenese po krvnem obtoku kamorkoli. Začelo vam je nagajati še drugo uho. Operacije se bojite, češ, ker imate srce
leti. Bljuvanje krvi in naglo shujšanje (če j zelo slabo. Ce ni resne srčne napake prenese
__-__1__ _—_ _1 _ _ .. i. 1 i . . . i. .. n 1 «m i m л l a . « m л t *	i	vi 1	" ' 1 1	• •
ni morda zimska obleka kriva) je treba vzeti resneje т pretres. Če je navaden zdravniški Èsvid nedoločen, sicer je izrek »konice pljuč bolj slabe« zelo »umen. dajte si napraviti rentgensko sliko pljuč, razpoznaven odziv (reakcijo), predvsem pa drobnogledsko preiskavo pljo-nka! Kot dijak v vseučiliškem mestu se ne smete zadovoljiti 6 tako negotovo razpoznavo, saj eo vam vsi pripomočki na razpolago tudi brezplačno, če nimate sredstev. Jasnost nad vse, tavanje v temi je nevarno.
F. F. — M. Otrplost ndov zavoljo /astruplje-nja z araenikom se da izboljšati tudi po enoletnem trajanju. Masiranje in elektriziranje je priporočljivo še nadalje, važno je hotno urenje udov, ki naj bo izvrševano po določenem načrtu in vztrajno. Kot kopališča pridejo izmed bližnjih najbolj v poštev stubič.ke in varaž-dinske toplice. Zdravljenje v njih naj traja vwej tri tedne.
A. P. — M. Preobilno perilo, ki očitno slabi mlado dekle, je zadeva, ki se ne da povoljno rešiti v javni posvetovalnici Treba je neposrednega zdravniškega opazovanja oz. ugotov-Ijenja, treba bo menda tudi lekarniških pripomočkov na zdravniški recept, bolj izjemno treba celo operativnega zdravljenja.
A. S. - T. Motenja v perilu imajo svoj vzrok ▼ tvarnih spremembah ali napačni legi maternice same. večkrat tudi v drugem drobju. posebno v žlezah, ki imajo notranje izločanje, Časih celo v živčno-duševnem vznemirjenju. Zdi se mi, da je zadnje našteta možnost pri vas v ospredju. Čemu toliko razglabljate stvari, ki niso tako važne ali so naravnost brezpomembne? Nikar ne mislite, da mora biti kakšna stvar na svetu prav taka, kakor je naslikana v knjigi ali kakor si jo kdo predstavlja! Oblika in potek življenja sta pri različnih ljudeh zelo različna! Ubogajte zdravnika in držite se njegovih naročil. Če vam je nasvetoval operacijo radi rajspornine, se dajte operirati, če je raz-pornina neznatna, da je po zdravnikovi sodbi m treba popravljati, opustite misel na njo. Sicer pa vedite, da je priroda sam« najboljša in edina zdravnica, dober zdravnik je njen pokoren pomočnik, ki ne vtika svojih prstov v njeno vršenje drugače kakor samo njej. prirodi, v pomoč, vsako drugačno ravnanje je motenje in kvarno. Pustite torej, da opravi mati priroda svoje delo nemoteno, kakor in kadar se ji ljubi!
A. S. - M. Koprivičast izpah — žara osipa mu pravimo navadno — je znak posebne občutljivosti rastnega živčevja. Kaj provzroča to nadlego pri vašem sinčku že pet let. ne morem presoditi na daljo, bržkone so motnje v prebavi. Vsekakor treba urediti prebavo in temeljito izpremeniti prehrano. Svetujem vam. da naj deček ne dobi več ne mesa ne jajec (tudi mesne juhe in živalske zabele ne), vživa naj zgolj rastlinsko hrano in mlečne jedi in to vsaj pol leta. Bržkone ne pojde brez zdravil, zato ee obrnite na zdravnika za otroške ali kožne bolezni.
M. P. — S. Splav je bil menda tisti dogodek, ki vas je presenetil po napornem smučanju. Belo perilo je izraz vnetnega stanja v maternici, ker je takrat kaj zastalo v njej ali je bila motena obnova organa zavoljo zane-
srce omamo brez škode, saj je taka operacija v obče kratkotrajna.
Ista. Bojazen (vi ji pravite skrb) je slaba evetovalka in še slabša zdravnica. Kaj imam jaz na jeziku, ne vem. ker ga ne gledam, be bi ga gledal, bi videl na njem hujše stvari kakor so tiste vaše bele črtice, ki so časih komaj vidne.
J. D. — M. Med ženinom in nevesto — kakšna bodi starostna razlika? Medicina še ni doslej ugotovila, kakšno mero in težo imej zdrav odrasel človek, in določila, kdaj je človek v vsakem primeru razvit in goden za zakonsko življenje, tudi ni ustanovila točnega in edino pravšnega starostnega razmerja med zakoncema. Vsega tega in podobnega določenja ni in ne bo nikdar treba, ker se življenje, tudi pravšno in zdravo življenje vrši v neštetih razlikah in različicah glede oblike, velikosti, starosti i. dr. Pri zakoncih treba razvitosti in zdravja; ker so ženske v razvoju bolj rane. moški pa bolj kasni, bodi mož starejši od žene. V vašem primeru je razmerje čisto v redu!
F. K. — S. O mozoljih na obrazu se da napisati debela knjiga, kar pomeni, da jih je več vrst in da jih ni kar lahko odpraviti. Kdor če imeti lep obra/. vživaj prav priprosto hrano (brez mesa in jajec) in skrbi za redno in zadostno iztrebljanje. Brskanje po mozoljih s prsti ali celo z nohti je kvarno, čiščenje kože naj se vrši s čistimi krpicami ali še bolje s tenčico ali pavolo. ki jo omočimo /. žganjem ali še bolje s salicilovim cvetom. Zorcvanje mozoljev se pospešuje s toplimi obkladki (kamili-čen čaj sam ali z dodatkom »svinčene vodo< ali Burowove tekočine). Vsaka koža ne prenaša mazil, posipanje s smukcem. /mešanim s cin-kovim cvetom, v obče ne škodi. Kot notranje zdravilo je v rabi »dunajski fiakarski prašek« ali pa krušni (pekovski) kvas, oboje naj se ne jemlje hkrati, h tednov prašek po I—2 /lički na dan. potem 6 tednov kvas. v velikosti srednjega oreha, zamešan z mlačnim mlekom.
L. K. — Lj. Skorbut je v naših krajih in razmerah zelo redka bolezen. V vašem primeru je bolezen bržkone kronična so psa (splošno kužno zastrupljen je), ki je časih združeno s krvnim razkrojem in je tako podobno Skorhutu. Skorbut je v obče lažje ozdravljiv kakor sepsa. pa tudi ta se da zatreti oz. odpraviti, časih s kakšnimi trajnimi okvarami, časih brez njih. Vaš primer spada med mdejše oblike.
A. C. — D. Kolebavost, plašnost. neodločnost so znaki živčno razboljenega ali slabotnega človeka, vstrajnost. srčnost, odločnost (Kimoni jo zdravje. Zakaj se daste begati od vsake malenkostne nevšečnosti? Življenje se ne vrši v ravni črti, krivulja je življenjska črta. tudi pot k zdravju gre čez hribe in doline, poglavitna je smer. ki na j vodi navzgor. Zato treba, da se urite v potrpljenju, kar ne dosežete v enem tednu, dosežete morda v enem mesecu, a to tem trajnejše. Držite se navodil verno, ogib-Ijite se vsakega pretiravanja! Počasi se pride najdalje!
Isti. Strah ima velike oči. /ato ne opazujte drugih in ne primerjajte sebe z njimi. Potrudite se. da najdete na bukovem ali hrastovem drevesu dva lista, ki imata čisto enako žil.je! Kadar jih najdete, pošljite jih meni, da jih shranim kot prirodno čudo.
Pravni nasveti
Advokatski stroški v slučaju pravice revnih. R. Z. S. Pravica siromašnih v pravdi vas ne oprošča plačanja advokatskih stroškov. Seveda, če nič nimate, vam ne bodo mogli ničesar vzeti.
Vinotoč. F. Ž. Obrnite вс na okrajno načelstvo. kjer boste dobili točne informacije glede otvoritve vinotoča. Vsak slučaj se pri oblastvu posebej obravnava, zato ne moremo vedeti, če bodo ugodili vaši prošnji.
Vzdrževanje otroka. K. V. B. Vprašujete, do katerega leta starosti nezakonskega otroka, je oče dolžan plačevati preživnino in kako bi se plačevanju uprl. — Niso me.rodajna leta otrokove starosti za očetovo dolžnost vzdrževanja. Po postavi moru oče toliko časa skrbeti za vzdrževanje otroka, dokler se ne more otrok sam preživljati. To lahko traja tudi preko 14. leta otrokove starosti. Ako mislite, da sc otrok more sam preživljati, pa vseeno zahteva preživnino, bi mogli tožiti ua ugotovitev, da se otrok more sam preživljati. Nn drugi način se bo težko tej obveznosti izogniti. Terjatve vsakoletnih preživnin zastarajo v treh letih. Ako vas torej tri leta niso terjali, potem nad tri leta zaostalih preživninskih zneskov ne bo mogoče iztožiti.
Glasbena šola. B. H. Ne spada v pravne nasvete Vprašanje je tudi premalo jasno, da bi vam mogli odgovoriti. Obrnite se na domačega orgnnista ali učitelja, ki vam bosta gotovo znala dati željene informacije o glasbi.
Izstop iz zadruge, vrnitev deleža. F. R. Za točen odgovor na vaše vprašanje, bi morali proučiti pravilu vaše zadruge, ki nam na žal niso na razpolago. Če jih nimate, jih lahko pogledate v zadružnem registru pri okrožnem sodišču Tam je gotovo točno urejen rok za prijavo izstopa. Isto velja glede vrnitve deleža. No kaže nam tu citirati splošnih določb zadružnega zakona, ki prepušča podrobno ureditev teh vprašanj pravilom posamezne zadruge, ki si jih, kakor rečeno, lahko ogledate pri sodišča
Dokumenti v Banjaluki. K. V. G. Na sresko načelstvo v Banjaluki ste poslali prošnjo z raznimi dokumenti. Odgovora niste dobili in tudi dokumentov ne vrnejo, kaj storiti. — Obrnite se (morda s priporočenim pismom) na navedeno sresko načelstvo in prosite, da se vam dokumenti vrnejo. Mi ne moremo posredovati, ker to ne spada v naš delokrog in tudi nimamo nobene legitimacije za [losredovanje. To morete storiti le sami ali po zastopniku (advokatu), ki mu morate izdati pooblastilo.
Nove gradbe in oprostitev (nks. K. I. K. Ne |X)7.namo zakona, ki bi oproščal državne uslužbence, ki grnde nove hiše, državnih in občinskih taks. Davčni /ak< n pozna le znatne olajšave zgradarine za nove hiše. Glede kredita se pač obrnite na kakšen domač denarni zavod. Ne moremo vam reči. kje bi ga mogli dobiti in kje najcenejše.
Razširjenje občinskega pota. P. J. D. Tudi občina ne more samolastno širiti pota v privatno zemljišče. Če je razširjenje pota potrebno. mora potrebni svet kupiti, ali če to ni mogoče, si ga preskrbeti potom razlastitve. Proti snmolnstnemu ravnanju občine imate prosto sodno pot.
Tožba na državni svet. I. P. Poznati bi morali vsebino odloka, proti kateremu ste vložili tožbo na državni svet. da bi vam mogli reči. če je tožl>a umestna in naslovljena na pravo mesto. Ker je minil šele en mesec, odkar ste jo vložili. j< razumljivo, da še ni odgovora. Takšne tožbe se ne rešijo v tako kratkem rok n.
Prijava kupne pogodbe davčnemu oblastvu.
L. A, C. Vsaka kupnu pogodba (o nepremičninah) se mora prijaviti v II dneh po sklepu davčni upravi radi odmere takse, če nc se no-godniki obsodijo solidarno poleg redovne taKSC še na kazen v trikratnem znesku takse. Pišete, da ste takoj pri notarju plačali procente in notarski račun. Če je to res. je gotovo notar prijavil kupno pogodbo in ne razumemo, kakšno
kdo jo je zakrivil, bo razvidno k dotičnega spisa pri davčni upravi. Če ste notarju plačali procente, je bila vsekakor njegova dolžnost, da jih pravočasno plača davčni upravi, ali pa da vas opozori na rok, v katerem se ima taksa plačati.
Neprepisana parcela. R. R. Že nad 50 let je hčerka uživala parcelo, ki jo je dobila od svoje matere. Parcela se pa iz neznanega vzroka ni prepisala. Drugo zemljišče je mati zapustila drugi hčeri, ta pa svojemu sinu. Sin pa sedaj brani prvi hčeri — svoji teti uživati parcele, češ, da ni na njo prepisana. Kam se je tej obrniti, da pride do svojih pravic? — Na sodišče. Vložiti bo pač morala tožbo, ako jo nečak ovira v uživanju parcele, ki jo je že nad 30 let uživala kot svojo lastnino. Ker pa sama ne bo znala nastopati in uveljavljati svojih pravic, bo morala vzeti advokata. Zato je daljnje razlaganje na tem mestu nepotrebno.
Stroški za vknjižbo na zemljišče kmetovalca. I. V. P. Denarni zavod se je vknjižil v zavarovanje svoje terjatve na posestvo kmetovalca, zaščitenega po zakonu o zaščiti kmetov. Vprašate, kdo nosi stroške k vknjižbe in kolike obresti sme računati od dolga. — Stroške vknjižbe bo mora. plačati dolžnik. Glede obresti določa zakon o zaščit: kmetov, da je kmet dolžan plačati na terjatev, katere prisilna izterjava je odložena, obresti po 6 oostotkov na leto in to od dne tožile, če dovoli upnik dolžniku kmetu prostovoljno, da se odloži plačilo terjatve, ki je dospela in sicer pred vloženo tožbo zaradi njenega plačila, ali če odstopi od že vloženo pravde, ne da bi zahteval pravdne stroške sme dogovoriti obresti do največ 10 odstotkov nn leto neglede na višino prej dogovorjenih obresti. V najvišji znesek letnih obresti se morajo všteti tudi vsa postranska plačilu ali dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti, kakor so to: provizije, konvencio-nalne kazni, stroški in podobno.
Razne rane in kožne bolezni
razpokano kožo, srbenje, otiske, iziede od vlag« ali znoja, volka od hoje, osobito pri otrocih hraste, opekline in ozebline se zdravi in preprečuje z redno uporabo splošno znane
LJEKOVITE BARTULIČEVE MASTI.
Cena škatli 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije v Zagrebu, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič.

> m w W
Kokoši. J. 'Г. Za škodo, ki vam jo delajo kokoši, vam je odgovoren lastnik kokoši.
Odškodninska tožba. P. Z. Ob hiši, v kateri stanuje vaš sorodnik, votli železniški tir. Na nepojasnjen način je prišla pet in polletna hčerka vašega sorodnika nn tir in pod železniški voz, ki jo je poškodoval, da so ji morali amputirati nogo. Sorodnik namerava vložiti tožno proti lastniku hiše. v kateri stanuje, ker hiša ni vsaj s kakšno ograjo zavarovana, da otroci ne bi mogli na železniški tir. Vprašate, koliko časa ima pravico do tožbe, o uspehu itd. — Vsaka tožba /a odškodnino je zastarana v treh letih od tistega časa. ko je oškodovani zvedel za škodo in za poškodovalčevo osebo. V vašem slučaju dvomimo o uspehu. Po našem mnenju niso nesreče nič manj krivi starši, ki so dolžni na otroke paziti, zlasti še ob železnici, kakor hišni gospodar čigar hiša ni ograjena, če njega sploh zatlene krivda — železniški tir pač ni namenjen za igrišče otrok, pa najsi bo ograjen ali pa ne. Da hi otrokov oče, ki je državni uradnik, dobi! za pravdunje pravico revnih, ne verjamemo. Če isto dobi. a nato pravdo zgubi, bo moral plačati eventuelne advokatske stroške. Kakšno odškodnino bi lahko zahteval, naj vpraša, ako bo res tožbo vložil, advokata, ki mu bo tožbo sestavil, ali sodnika. Odvisno je to od raznih okolnosti. /ato svetnjemo previdnost.
M. E. Odgovora na vaše vprašanje o doti in pristojbinah ni bilo mogoče objaviti v nedeljo 21. maja. Sploh je vsled obilice vpraAanj več odgovorov izostalo.
(Nada I j. na 11. strani.)
Kmetijski nasveti
Lep kos opuščenega vinograda i. zarelno lego д težko mokrotno, peščeno-ilovnato zemljo, pomešano i gruščem, bi rad zasadil s sadnim drevjem.
Katera vrsla jablan bi uspevala na taki zemlji? Lega je nizika, stran južna. L Z. — Sv. V.
Odgovor. Na vinorodni, primemo vlažni, pe-ščeno-ilovnali zemlji bi Vam priporočili saditi ka-nadko in londonski peping. Plod kanadke je debel. Koža je deloma hrapava hi večkrat do polovic« r jas la ter po celi površini posuta s črnikastimi pikami. Meso je rumenkaste barve, prhko, sočno in prijetno sladkokiselkastega okusa. Plod trgamo pozno v oktobru, ki je goden meseca novembra in traja do rane pomladi. Rano trgani plodovi v shrambi hitro venejo. Kanadko prištevamo finim namiznim sortam ter vsled izbornega okusa, debelosti in neobčutljivosti za prevoz uživa v trgovini svetoven sloves.
Ker pa ima cvetje kanadke razmeroma slab plod. bi Vam priporočili, da zasadite zemljišče deloma tudi z londonskim pepingom. Plod londonskega pepinga je srednje debel in zelo prikupljive zunanjosti, (ioden je svellorumene barve in na solnčni strani rdeče zagorel. Meso je rumenkasto, krhko, sočno ir izbomega okusa. Plodove trgamo koncem oktobra. Po okusu in zunanjosti ga prištevamo k odličnim zimskim namiznim jabolkani. zato se ta vrsta jabolk vedno lahko in dobro proda. Drevo raste izpočetka počasi, vendar se sčasoma razvije v drevo s košatim vrhom.
Neki vinogradnik na Dolenjskem je iznašel veho. s katero se baje zatirani poletno vrenje vina in celo tvoritev berse. Prosim, kaj je resnice na tem in kje ebi se veha dobila, »ko je za kaj? I. Z. - Sv. V'.
Odgovor: Kolikor je nam znano, je neki absolvent kmetijske šole na Grmu iznašel takozv. univerzalno veho-. Ako želite to veho natančno ogledali, obiščite potujočo kmetijsko razstavo. Veha je izložena v vagonu za vinarstvo in sadjarstvo. Ta veha še ni temeljito preizkušena. Njena prednost je, da se zrak. ki pride v sod skozi veho. razkuži. Praktično je infekcija tekočine v sodu s to veho onemogočena, ker glicerin, ki se nahaja v vehi, uniči vse mikroorganizme, ki pridejo z zrakom v sod. Veha bi se morala priviti na poln sod, predno se sod nastavi na pipo. Vendar ta veha ne more preprečiti razvoj bolezni že inficiranega vina. »Univerzalna veha-- bi bila prav primerna za brezalkoholne naravne sokove. Da bi ta veha zabra-nila poletno vrenje vina. ni mogoče, ker so mikroorganizmi v vinu že od jeseni in čaikajo le na ugodno lemperatuiro v kleti. Omenjeno veho dobite pri izdelovalcu N, Udoviču, mehaniiku v Novem mestu za ceço od okrog 160—180 Din.
Molj (vešča) se je ugnezdil v Vaših panjih in uničuje zalego. Kako ga pregnati? — Ž. A. iz 'Г.
Neprijeten pojav je lo, ki mu je laikoj težko priti v okom. Črve spraviti iz satja v gnezdu, ko so se varno naselili v medsteni, je skoro nemogoče. Da Vam pa škodljivec vse leto ne bo delal na zalegi škode (ličinka čebelnega inolja namreč zalego napade in uniči), svetujemo, da vse napadene sate iz plodišča prestavite v medišče (saj imate A.-Ž. panje?), kjer jih matica ne bo mogla več žaleči. Ko bo vsa zalega izlezla. jih odstranite in v omari pošteno za žveplajte, če niso že preveč uničeni, sicer pa jih zdrobite in zmečkajte, da pojdejo pri prvi priliki v topilnik. Odstranjujte vestno drobir iz kotov panja; tam je pravo leglo te neprijetne in zelo škodljive zalege.
Čebel ni pik Vam škoduje in »e bojite, da boste vsled tega morali opustiti čebele, do katerih imate veliiko veselje. Kaj Vam svetujemo? Z. I. G.
Čebelni strup ni škodljiv človeškemu organizmu. To je zdravniško dognano. Vaše telo je le izredno občutljivo v tem pogledu. Iz skušnje vemo, da se organizem polagoma nekako privadi pikom in ne reagira več tako, kakor je sedaj slučaj pri Vas. Vedno ludi to ne drži in nekateri človek ostane zelo občutljiv vse življenje. Tu imamo v mislih takšno občutljivost, ki povzroča razne nevšečnosti in motnje, kakor bruhanje, srčno utripanje in kaj podobnega. Zaradi te občutljivosti, ki je zelo neprijetna. ne kaže opusi Hi dela, ki ga radi opravljate in se posloviti od živalic, ki so Vam drage. Predvsem svetujemo, da skrajno skrbno ravnate s čebelami iin lako preprečujete piknnje. Navodilo dobite v čebelarskih knjigah; obširneje je pa ravno o tem predmetu razpravljal pisec teh vrstic v »Izveatju kmel. šole na Grmu za šolsko leto 1930-1931. Izvestje morete dobili na omenjenem zavodu. V skrajnem slučaju, če bi žival sredi dela postala razburjena, se poslužite čebel, kape in rokavic. Pravi čebelar leh reči nikoli ne rabi. a v Vašem izrednem slučaju ne bo nihče zameril, če nataknete kapo in rokavice.	L. P.
I. R. R. Zatiranje ščavja okrog staj. — Pišete, da Vam ščavje okrog staj na pašnikih vsaiko leto
J, ■>......l'"n-------- ... ... .......... М.Џ,	,,« » ,1,1, .TVftVj,	niuj ,,,, pODIIinill
kazen so vam naložili. Kakšna kazen je to in I tako hnhotnn т.г.ч«1е. Ha vso travo zaduši i
m na-
pravi s tem precej šikode. ftadi bi ga iztrebili, pa ne veste kako. — ščavje, pravzaprav velikolistna kislica, je večletna rastlina, ki se razmnožuje s svojimi koreninami in semenjem. Najbolje uspeva na pregnojenih tleh. torej tam, kjer živina močno gnoji s svojimi odpadki, v okolici staj in hlevov na pašnikih in planinah. Navadno primanjkuje tam tudi apna v zemlji. Če hočete ščavlje zatreti, ga morate izkopati s koreninami vred in prostor poapniti. Uničujejo ga tudi na ta način, da gn vsakokrat, ko se prikaže iz zemlje, pokosijo ali poža-njejo, da ne more nastaviti spniena in ne okrepiti korenin. Nn planinah ga večkrat uporabljajo za krmo prašičem, ki jim pokladajo kuhane liste I» kislice. Korenin pa ni krmiti, ker so strupene. Skuhano ščavno listje je prav tečna krma, ki jo prašiči hlastno žro in po njih dobro uspevajo.
L.
Ali lahko poarnojim lucerno zdaj i apnom?
A. à. B.	iaL
Z zmletim apnencem lahko pognojite lucenMv ob vsa'kem času. pa naj je vlažna ali suha, ker zmleti apnenec ne razjeda (kakor žgano apno) in ga v tem oziru lahko primerjamo s cestnim prahom.
Žgano apno pn smete trositi le prav zgodaj spomladi, vsekaikor pa vedno poprej, ko lucema ozeleni. Tak primeren čas je n. pr. takrat, ko se lucerna v marcu osuši in še ni pogledala iz zemlje ali še tiči v zemlji. Razen tega pa mora biti tudi njivska zemlja primerno suha.	P.
I. P. R. Kako odstranimo iz vina duh po žveplu? — Vaše vino je dobilo duh po žveplu, ki sliči gnilim jajcem. Poskusili ste ga enkrat pretočiti, pa ni bilo uspeha. Želite vedeti, ka*ko bi to vino popravili. — V vašem vinu je prosi žveplov vodik, kakor v gnilih jajcih, zato ludi sličen vonj. Ta žve-plova spojina se tvori, če smo pri čiščenju vina rabili večje količine metabisulfita ali kalibisul-fita, oziroma če je mošt ali vino kipelo v sodu, v katerem je bilo nekaj žvepla. Ta pogrešek boste odpravili, če vino dobro prezračite s ponovnim pretakanjem skozi bakren lij. Čist baker vleče žveplov vodik nase in se ob dostopu zraika z njim epoji v bakrov sulfat, to je modro galico. Če pa tega neprijetnega žveplovega vonja vzlic večkratnem pretakanju ne morete odpraviti, ledaj pretočite vino v dobro zažveplen sod; pri gorenju žvepla se tvori namreč žveplov dvokis. Z njimi se kemično spoji žveplov vodi'k in žveplo se izloči in pade na dno soda. Žvepleni vonj pa popolnoma izgine iz vina. Ko se je vino, nekako čez tri tedne, popolnoma učistilo, ga znova pretočite v le malo žveplan sod in s tem ste iz vina vonj po žveplu pojKilnoma odstranili.
F. K. S. Zakaj jo potrebno strnišče takoj preorati? — Nekateri priporočajo, da se mora strnišče po žetvi taikoj preorati, četudi nimamo po njem kaj sejati. Rad bi vedel, kako korist imam od tega, če mi leži njiva preorana, namesto pokrita s strniščem. — Preoravanje etrnišča laikoj po žetvi ni samo zaradi lepšega, ampak je izredne koristi za zemljo kol tako, jo zboljša in olajša kmetu poznejše obdelovanje. Vsaka zemlja je po žitu zibita, trda, ne dopušča zraku dostop, obenem pa omogoča izhlapevanje talne vlage. Da omogočimo razkrajanje zemilj*. delovanje bakterij in pripravo hrane za poznejši sadež, zato jo moramo zrahljati, plitko preorati, 6—8 cm globoko. Nadalje omogoči stlačena zgornja plast zemlje izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti in brezplodno izgubo vode. Z oranjem preprečimo dostop vode na vrh zemlje i:n njeno izhlapevanje. Preorana zemlja je v notranjosti vedno vlažna. Obrnjeno strnišče dobi dovolj vlage, da se razkraja in zagnoji zemljo. Plevelno seme spravimo v zemiljo, kjer skali in preraste njivo. Pri poznejšem oranju uničimo na ta način nebroj mladega plevela, ki še ni mogel napraviti semena za razmnožitev. Te in druge koristi so bile merodajne za takojšnjo preoravanje strnišča.
L.
R. P. 0. Zatiranje preslire. — Na njivi se vam je pojavila preslica, pa ne veste, kako bi se iz,ne-bili lega nadležnega plevela. Preslica je precej razširjen plevel vlažnih njiv in travnikov. Ga je težko zatirati, ker žene korenike ali podzemna stebla do 1 m globoko v zemljo. Če bi jo hoteli za-Ireti, je najuspešnejše sredstvo, da na take njive sadile okopavine in izruvate 'a plevel kolikor mogoče globoko takoj, ko se prikaže iz zemlje. Par let takega dela pomaga, ker ošibijo podzemna stebla preslice. Še boljše seveda je, zemljo temeljito osušiti, da ne dobi ta plevel talne vode. Učinkovito sredstvo je tudi močno apnenje tam, kjer je ta plevel posebno gost. Pravilno obdelovanje zemlje: globoko oranje jeseni, plitko preoravanje str-nišč poleti in marljivo oikopavanje okopavin mnogo pripomore, da la plevel po nekaj letih sam Iz-ginp. Tudi gosta detelja ali kaka druga gosta setev zaduši presiieo, če dlje časa obsenduje aamqo.
CITATELJEM ZA NEDELJO
Axel Munthe:
Ko sem mrliča spremljal
i.
Najslavnejši švedski zdravnik svojih dni, profesor Bruzelius, me je naprosil, naj grem v San Remo po enega njegovih bolnikov, hudo bolnega jetičnika, ki je tam preživel zimo. Zadnje čase je večkrat bruhal kri in njegovo stanje je bilo tako resno, da sem bil pripravljen spremljati ga, samo če bi šel z menoj kdo njegovih sorodnikov ali vsaj zanesljiva švedska strežnica. Pričakovati je bilo, da ne bo preživel vožnje. Štiri dni pozneje je prispela v San Remo njegova mati. Nameravali smo prekiniti potovanje v Baselu in Heidelbergu, nato pa se iz Lûbecka prepeljati s švedskim parnikom v Stockholm. Po težavnem dnevu smo dospeli prvi večer vožnje v Basel. Ponoči bi bila mali skoraj postala žrtev hudega srčnega napada. Strokovnjak, ki sem ga pozval naslednje jutro, je bil z menoj istega mnenja, da bi bilo zanjo potovanje nekaj časa nemogoče. Odločiti sem se moral: ali počakam, da mladenič umrje v Baselu, ali nadaljujem pot sam ž njim. Hrepenel je po domu kakor vsi, ki čutijo, da se jim bliža smrt. Naj bo prav ali napak, odločil sem se, da nadaljujeva potovanje. Dan po prihodu v Heidelberg sc mu je ponovno ulila kri in opustiti jc bilo treba vsak up na povratek. Dejal sem mu, da bova počakala nekaj dni na mater. Komaj sem ga pregovoril, naj bi vožnjo le za en dan odložila. Zvečer je vneto proučeval zveze vlakov. Okrog polnoči sem šel gledat, kako mu je; mirno je spal. Zjutraj je ležal mrtev na postelji, nedvomno radi notranje izkrva-vitve. Brzojavil sem tovarišu v Basel, naj obvesti mater in mi sporoči njene želje. Odgovoril mi je, da je njeno stanje lako kočljivo, da si nc upa povedati ji rcsnice.
Prepričan, da želi imeti sina pokopanega na Švedskem, sem se obrnil na neki pogrebni zavod, Zvedel sem, da je ukazano truplo maziliti. To bi veljalo dva tisoč mark. Znano mi je bilo, da družina ni premožna, zato sem sklenil, da truplo sam pripravim. Časa ni bilo izgubljati, bilo je koncem julija in zelo vroče. S pomočjo nastavljenca anato-mičnega zavoda sem se ponoči lotil zasilnega ma-ziljenja, ki je stalo približno dve sto mark. Bilo je prvič, da sem to opravil in priznati moram, da nc ravno uspešno. Svinčeno krsto so v moji navzočnosti zalili in zunanjo hrastovo rakev položili še v navaden zaboj. Vse ostalo naj bi opravilo pogrebno podjetje, ki je prevzelo prevoz čez Liibeck v Stockholm. — Denar, ki mi ga jc izročila mali za povratek, je komaj zadoščal, da sem poravnal hotelski račun. Zaman sem se upiral pretiranim zahtevam za posteljnino in preprogo v sobi, kjer jc nrfadenič umrl. Ko sem vse plačal, mi je ostalo komaj dovolj denarja za pot v Pariz.
Od svojega prihoda nisem bil niti enkrat zapustil hiše. Vse, kar sem v Heidelbergu videl, je bil hotelski vrt pod mojimi okni. Sklenil sem, da si ogledam, preden odidem, vsaj znamenite razvaline gradu. Slonel sem na ograji grajske ploščadi in ogledoval pred mane razgrnjeno Neckarjevo dolino, ko je pritekel k meni, kar so ga nesle krive nožice, mlad jazbečar. Takoj se me je lotil in mi oblizaval obraz. Njegove zvite črne oči so na prvi pogled spoznale mojo skrivnost. Ta je bila, da sem si že davno želel takega malega, očarujočega jazbečarja. Dasi je vladala v mojem žepu huda suša, sem takoj kupil Waldmanna za petdeset mark in odšla sva zmagoslavno v hotel. Psiček je kar brez vrvice capljal za menoj, prepričan, da sem jaz in nihče drugi njegov gospodar. Zjutraj so mi izročili poseben račun radi nezgode, ki se je primerila na preprogi moje sobe. izdal sem bil žc osem sto mark zj. hotelske preproge in mojega potrpljenja jc bilo konec. Dve uri pozneje sem daroval preprogo iz mrtvečeve sobe čevljarju, ki je krpal obuvalo na pragu revne bajte, polne razcapanih otrok, Ravnatelj hotela je od jeze divjal, čevljar pa je le dobil preprogo.
V Heidelbergu sem svojo nalogo dovršil in nameraval prihodnje jutro odpotovati v Pariz. Ponoči sem se premislil in odločil, da se le popeljem na Švedsko. Za mojo štirinajstdnevno odsotnost iz Pariza je bilo itak vse urejeno: prijatelj dr. Norstrdm naj bi medtem oskrboval moje bolnike; bratu pa sem bil žc brzojavil, da pridem in preživim nekaj dni v stari domovini. Težkokdaj bi se mi nudila taka prilika, preživeti svoj oddih na Švedskem. Bilo mi je samo še na tem, da čimprej zapustim hotel. Berlinski brzovlak sem bil že zamudil, zato sem se nameraval peljati zvečer z mešancem; istim, ki je voxil mladeničevo truplo. — Komaj sem sedel v hotelski restavraciji k večerji, kar me pouči nakatar, da so psi v gostilni »prepovedani«. Potisnil sem nekaj mark v njegovo roko in Waldemanna pod mizo. Prav ko sem se spet lotil jedi, zavpije od vrat gromski glas:
»Mrliški spremljevalec!«
Pri vseh mizah so ljudje dvignili oči od krožnikov in pogledovali drug drugega, a nihče sc ni oglasil.
»Mrliški opremljevalec!«
Možakar je zaloputnil duri, pa se takoj spet vrnil z drugim, v katerem sem spoznal nastavljenca pogrebnega zavoda.
Posestnik mogočnega glasu je stopil k meni in mi zatulil v obraz:
»Mrliškf spremljevalec!«
Vsi so me z zanimanjem ogledovali. Dejal sem možu, naj me pusti v miru, hočem večerjati.
»Ne, takoj morale z menoj, postajenačelnik hoče govoriti z vami o zelo nujni zadevi.«
Velikan s ščetinasto strčečimi brki in zlato-obrobljenimi očali mi je vpil v uho nekaj o vozu, ki da mora biti zapečaten in da se moram takoj v njem nastaniti. V svoji najboljši nemščini sem mu dejal, da imam že plačan sedež drugega razreda.
»To je prepovedano,« jc menil, »takoj vas moram zapreti v tovorni voz s krsto.«
»Za vraga, kaj pa to pomeni?!«
»Ali niste mrliški spremljevalec? In ne veste, da je prepovedano, da potuje samo truplo brez ipremslva in da morata biti oba skupaj zaprla?..
Pokazal sem mu svojo karto v Liibeck, mu povedal, da sem neodvisen potnik na malem potovanju na Švedsko. Z rakvijo da nimam nikakega opravka.
»Ste mrliški spremljevalec ali ne?« je besno zatulil.
»To gotovo nisem. Pripravljen sem prijeti za vsako delo, toda da bi bil mrliški spremljevalec, odklanjam — beseda mi ni po godu.«
Z negotovim pogledom na listine je postajenačelnik izjavil, da bodo, če se v teku petih minut ne pojavi mrliški spremljevalec, odklopili voz s krsto in ga pustili na stranskem tiru v Heidelbergu. Še je govoril, ko je planil k pisalni mizi majhen grbec bleščečih oči in kozavega lica ter mu pomolil šop papirjev.
»Jaz sem mrliški spremljevalec,« je dejal z očitnim ponosom.
Skoraj bi ga bil objel. Žc od nekdaj sem bil grbcem naklonjen, »Silno me veseli,« sem rekel, »da sem vas spoznal. Vozila se bova v istem vlaku do Liibecka in z istim parnikom v Stockholm.«
Moral sem se oprijeti pisalne mize načelni-kove, ko mi je odgovoril, da se ne pelje v Stockholm, temveč z ruskim generalom v Petrograd in od tam v Nižnij Novgorod.
Postajenačelnik je pogledal izza svojih listin in ščetinaste brke so sc mu naježile od presenečenja.
»Tristo zelenih!« je rohnel, »dvoje trupel pojde s tem vlakom v Liibeck, imam pa samo eno rakev v vozu! Dveh trupel ne morete deti v eno krsto, lo je prepovedano! Kje imate drugo rakev?«
Grbavcc je pojasnil, da pravkar polagajo krsto z generalom v voz. Zapoznitve da je kriv mizar, ki je izgotovil zunanji zaboj šele zadnji Irenutek. Kdo bi si bil mogel tudi misliti, da bo treba narediti dva laka ogromna zaboja en dan!
Ruski general! Nenadoma sem se spomnil govorice, da je istega dne kot mladenič umrl v bližini slar ruski general, zadet od kapi. Na misel mi je prišlo tudi, da sem videl na hotelskem vrtu v stolu na kolesih starega, mrkogledega gospoda z valujočo sivo brado. Vratar mi je pravil, da je lo slaven ruski general, eden junakov krimske vojne. Nikoli nisem srečal človeka bolj divje zunanjosti.
Medtem ko je načelnik iskal v svojih listinah, sem potegnil grbca na stran, ga prisrčno potrep-ljal po rami, ponudil mu petdeset mark in šc petdeset, ki si jih bom izposodil pri švedskem konzulu v Lubccku, če bi hotel spremljati šc mladeničevo truplo, ko bo žc ruskega generala. Takoj jc
pristal na to. Postajenačelnik je dejal: »Na tak slučaj ni nihče mislil, in to je težko pravno vprašanje. Po mojem je prepovedan en sam spremljevalec za dvoje mrličev. Moral bi šele povprašati v cesarski železniški ravnateljski pisarni in na odgovor bi bilo treba čakati najmanj teden dni.«
Pa nas je jazbečar rešil iz zadrege. Med našim pravdanjem sem bil parkrat opazil prijazne poglede, ki so uhajali skozi zlatoobrobljene na-čelnikove očali na psička, in nekajkrat je njegova šapa skrivaj pobožala svileno Waldmannovo dlako. Sklenil sem z zadnjim obupnim sunkom ganiti njegovo srce. Brez besede sem mu položil psa v naročje. Medtem ko je jazbečar lizal njegovo lice in ga vlekel za sršeče brke, so se mu omehčale trde poteze v dobrodušno muzanje nad našo zadrego.
Pet minut pozneje je podpisal grbavec ducat listin kot mrliški spremljevalec obeh rakev. Mene so porinili z jazbečarjem in kovčegom vred v prenapolnjen oddelek drugega razreda, ravno ko sc je
vlak začel premikati.
Waldmann se je takoj ponudil debeli stari dami, da bi se igral ž njo. Ta me je ostro pogledala in dejala, da je »prepovedano« jemati pse v vozove drugega razreda in vprašala, ali je snažen.
»Seveda je snažen, tak se jc žc rodil!« Pes pa jc postal pozoren na košaro, ki jo je držala debela gospa v naročju in jel divje lajati. Ko se je vlak ustavil na prihodnji postaji, je še vedno lajal. Debela gospa jc poklicala sprevodnika in pokazala na tla. Ta je rekel, da je »prepovedano« potovati s psi brez nagobčnika. Zaman mu je psiček kazal svoj odprti gobček v dokaz, da mu zobje komaj rastejo, zaman sem mu stisnil zadnjih pet mark v roko, vztrajal je pri tem, da mora v pasji oddelek. Iz maščevalnosti sem pokazal na košaro debele gospe in vprašal, ni li »prepovedano« potovati z mačko, ki nima voznega listka? Da, »prepovedano« je. Stara gospa sc je še vedno prič-kala s sprevodnikom, ko sem zlezel iz voza. — Za potujoče pse je bilo tiste čase zelo slabo poskrbljeno. Temna luknja neposredno nad kolesi, okužena z dimom stroja — kako bi mogel vtakniti Waldmanna vanjo? Dirjal sem k poštnemu vozu in rotil uradnika, naj vzame psa k sebi. Rekel jc samo, da je »prepovedano«. Tedaj so se previdno razmaknila vrata sosednjega voza, samo toliko, da je iz špranje pogledala glava mrliškega spremljevalca z dolgo pipo v ustih. Kakor mačka sem skočil v voz z Waldmannom in kovčegom pod pazduho.
Petdeset mark, plačljivih na cilju, če sprejme psa v svoj voz do Liibecka! Še preden je utegnil odgovoriti, je nekdo od zunaj zapahnil duri, rezek pisk stroja in vlak je odpeljal.
(Koncc prili. nedeljo.)
André Thcnrict:
Mati čaka
Hiša, v kateri je s ta uo va lu Jakobova vdova, jc stula na oglu ulic, ki sta držali naravnost v predmestje, kjer je bil kolodvor.
Bila je to ozka nova zgradba, ki je še sa-motno stala med zelniki s svojimi štirimi Menami iz rezanega kamna in s streho, pokrito z rdečo opeko. Jakobova vdova jc bila prišla tja šele v mesecu juliju leta 1870, ko je bila napovedana vojna in ko je njen najmlajši sin Aristid z mobilnimi gardisti meseskega okraja odšel proti Vcrdunu. Izvolila si je to bivališče, ker jc bilo tako blizu kolodvoru. Dobri gospej se jc zdelo, da bo na ta način bliže svojemu sinu, iu du mu bo, kadar se vrne, treba napraviti samo nekaj korakov, da ji pade v naročje.
Aristid jc bil njen ljubljenec; njen drugi starejši sin je bival v Parizu, kjer sc je bil oženil proti materini volji Od tedaj so si bili hladni, in vdova je prenesla vso svojo vročo ljubezen na najmlajšega 6ina. Zato taka žalost, ko je odšel Benjamin k svojemu praporu; njegov obraz je bil vlažen od poljubov, njegova torba pa natlačena z jestvinami.
Da bi se potolažili, je dobivala uboga žena od početka pisma v pravilnih presledkih. Ko je prišlo kesneje v mesto nemško vojaštvo in je bilo mesto zasedeno od dveh bavarskih polkov, se je zveza pretrgala, pisma so prihajala zelo redko. Zadnje, katero jc dobila, je bilo od 50. avgusta, pisano iz neke vasi blizu Scdana. Potem pa nobenega več: nastal je molk. Aristid je bržkone padel ali pa je bil odpeljan v ujetništvo. Gospa Jakobova ni mogla dobiti trdnega poročila. Edina gotova stvar je bila to, da od 30. avgusta ni bilo več poročila. A mrtvaškega lista ni bilo in vdova ni mogla in ni hotela verjeti, da bi bil Aristid mrtev. Tolažila se jc s tem, da jc bržkone ujet na Nemškem v kaki trdnjavi, in mu ni mogoče pisati, n da se vrne, ko bo končana grozna vojna — iu čakala jc neprestano.
Po dolgih, strahu polnih zimskih mesecih jc nazadnje prišlo poročilo o kapitulaciji Pariza, o podpisanih mirovnih predpogojih, in naši vdovi je zopet vztrepetalo srce v temnih in živih nadali.
Ujetniki so ee imeli vrniti. Bili so na potu. Nekateri domači mladci so bili žc tu. Izstopili so na kolodvoru, shujšani, bolehni. razcapani, toda i/, ud rtih oči jim jc sijal vesel žar ob pogledu na rojstni kraj. Gospa Jakobova ni zamudila niti enega vlaka, ki je prisopihal iz Nemčije, pregledovala je na novo izstopivSc 1er željno i/.praševala liste, ki ko bili i/, tega mesto. A nihče ji ni vedel kaj povedati o Aristidu. Niso ga videli od sedanske kapitulacije.
Vendar še ni vse izgubl jeno, so pristavljali nekateri vojaki: Aristid je ostal bržkone tam v kaki nemški ječi, pokoreč sc za kako neumnost, ki jo je morda zakrivil v sovražni deželi.
In gospa Jakobova je vnovič pisala na vrhovno nemško poveljstvo, misleč na novo upanje iu veselje. Vsak večer je pripravila v moli obed niči mrzlo večerjo, pogrnila mizo. pustila »a njej jedUuu orodje in etckkuico starega
vina. Potem je čakala, se vselej zganila, kadar je rezko zažvižgala lokomotiva ter z bolestnim strahom poslušala, kako je bil ob okna pomladni dež ...
» * »
Neko deževno in sila temno noč je prisopihal na kolodvor zadnji vlak iz Strnssburga. To noč ni peljal naprej, ampak je pustil vse potnike na postaji. Iz. zadnjega voza tretjega razreda je s težavo izstopil mlad vojak v opremi mobilnih gardistov. Utrujen je šel naprej in ob migljajoči plinov i razsvetljavi nn postaji jc bilo videti njegov upadli bledi obraz, dolgo brado in ponošeno obleko, ker jo mogel potovati naprej šele zjutraj, jc povprašal po kaki gostilni, in povedali so mu za eno ne daleč od kolodvora. Izstopil je bil zadnji. Po|>otniki, ki so šli v mesto, so sc bili že razkropili v temi, on pa je blodil okrog in iskal določene gostilne. Njegovo bolehne noge so b rodile po močvirnih lužah, zadevale ob nevidne zapreke in ob vsakem sunku je bilo slišati njegovo pločevinasto posodo, kako je zazvcncla ob prazni |>osodi, ki mu je visela s telcčnjaku. Nazadnje je v temi nerazločno ugledal osamljeno hišo, kjer je v oknu šc gorela svetiljka. Misleč, da jc tam prenočišče, o katerem so mu pravili, se je približal pragu, tipaje naprej v temi. Našel je vrvico od zvonca in rezko potegnil.
Pravtako rezko se je odprlo razsvetljeno okno, čez okno se je sklonila ženska glava in od razburjenja jecljajoč glas je zaklical:
»Ah, dragi sin, ali si vendar prišel!«
Potem so se oglasili v veži nagli koraki, zapah se je premaknil in strmeči gardist je stal pred sivolaso gospo, ki je dvigala svetiljko, ga bistro gledala in žalostno vzkliknila:
»Moj Bog, saj ni on .. .<
^Oprostite, gospa,« je odgovoril vojak, spo-znavši zmoto, ki ga je zelo ganila, »vidim, fin sem sc zmotil... Povedali so mi o bližnji gostilni, a sein se zmotil v vratih. Moral bi bil takoj izprevideti, da vaša hiša ni tista, katero iščem, n jaz sem tako utrujen, dn se mi dela tem i pred očmi.«
Gospa Jakobova je bila kakor zmešana od posledic svoje zmote. A pogled na tega mladega izmučenega vojaka, ki je bil iste starosti ko Aristid, jo je navdal s sočutjem in eolze so ji zalile lica.
»Lc stopite v hišo!« jc rekla nazadnje; »nihče ne bo mogel reči. d.i sem vas pustila zunaj v takem vremenu... Kdo ve, morda tudi moj otrok išče to uro prenočišča v kakem neznanem mestu.
Sivolasa gospa ga je peljala v sobo, mu odvzela telečnjak, mu s solzami v očeh prinesla mrzlo večerjo, ki jc bila vedno pripravljena z a Aristidn ter mu pripovedovala o svojem izgubljenem sinu.
Ko jc bil pojedel, je videla, da je silno zaspan, in peljala ga je v čisto sobo svojega sina. Zgodaj zjutraj, ko si" je bil gardist oblekel in je bi! pripravljen za odhod, mu je priprav ila izdaten zajtrk ter mu pričela znova pripovedovati o svojem Aristidu.
»Siromak!« jc vzdihniia; »liog zna, kuko
Priporočamo Vam
najboljše Šivalne strote
in kolesa
A d 1er -
GUITZNEIi
Švicarski pletilni stroji
DUBIED
edino le pri tvrdkt
Zaloga v Kranju; Trgovina taviënik
Jos. Peteline, Ljubljana
Telef. št. 2913	" T0d0-	T.l.r, U. ИИЗ
Brezplačen pouk v vezenja. Večletno jamstvo. |
Pravni nasveti
Pred hišo naloženo tramovje. J. H. G. Sosed je podrl staro hišo. Tramovje in kamenje je naložil pred Vašo hišo. Kljub Vašim ugovorom noče ta materijal odetraiiiti. Vprašate, kako bi to dosegli. — Če je svet sosedova last, lahko dosežete odstranitev materijala samo tedaj, če imate Vi služnostno pravico tu sedaj založeni svet uporabljati bodisi kot pot, za vožnjo, obračanje itd. V tožbi bi morali dokazati, da ete na tem spornem svetu dejansko za svoje gospodarske potrebe priposestvovuli kako služnostno pravico.
Spomu vodu. I. K. L. 1926 je neki poeestnik
zajel studenec na svojem travniku v rezervor in napravil vodovod; zavezal se je nekaterim sosedom stalno dovoliti uporubo vodovodu, kakor so preje zajemali vodo iz studenca. Med vojno se je vodovod [»okvaril iu tri leta nihče ni uporabljal zajemali vodo iz studenca. Med vojno sc je vodovod pokvaril in tri leta nihče ui uporubljat vodovod. Po vojui je bilo posestvo prodano, a novi lastnik je na opozoritev sosedov uredil vodovod, tako, da so sosedje zopet imeli vodo. Sedaj je posestvo zopet prodano. Novi lastnik trdi. da je studenec njegova last in nc dovoli sosedom uporabe studenca. — Če bi leta 1906 takratni upravičenci studenca dali svoje pravico vknjižiti, bi danes ne bilo spora. Ker je med vojuo skozi 3 leta bilu prekinjena uporaba vodovoda. oziroma studenca, to je priposestvo-valna doba bila prekinjena. Važno jc sedaj to, ali jc prednik sedanjega lastnika takoj po vojni, sosedom dovolil uporabo studenca oziroma vodovoda, kot njihovo pravico, tako, da jim je služnostno pravico do črpanja vodo priznal, ali je to dovolil samo iui prošnjo, do preklica. Če jim je bila priznana ta pravica, potem upravičenci to pravico šc sedaj s tožbo lahko uveljavijo, v kolikor je sedanji lastnik posestva na to služnost bil od prodajalca opozorjen.
Prisilna poravnava. V. F. R. Dobavljali ste nekemu čevljarju večjo množino usnja. V začetku je redno plačeval, kasneje pa je ostal dolžan. Ker je imel tudi dolgove pri drugih dobaviteljih, je pri sodišču zaprosil za poravnavo. Pred poravnavo Vas je prosil, da tudi Vi glasujte za poravnavo iu Vain pismeno obljubil, cel dolg plačali, brez ozira na sodno poravnavo. Vi se naroka nn sodišču niste udeležili. Dobili ste kasneje od sodišča obvestilo, da je potrjena 40% prisilna poravnava. Sedaj ste zahtevali od čevljarja, da Vam plačil celi dolg, kakor se je zavezal, a on to noče. — Če je bila Vaša terjatev prijavljena sodišču in upoštevana pri naroku j o odobritvi prisilni poravnave, potem Vam jo dolžnik dolžan plačati samo toliko, kolikor jo bilo pri narok' določeno. Vsi drugi dogovori so v tem pogledu neveljavni. — Če pa Vaša terjatev sploli ni bila pri sodišču prijavljena, tako da se jo pri naroku o odobritvi prisilne poravnave sploh ni omenilo, potem Vam jamči dolžnik za celo terjatev, brez ozira na prisilno izravnavo.
Pohčeritev. J. S. S. Triletno deklico bi z ženo radi pohčerili iu vprašate, kako bi to storili. — Posvojitelji (vi in žena), ki hočejo otro-I ka posvojiti, morajo izpolniti štirideseto leto. Ncdoletncga otroka se more vzeti za svojega Ic s privoljenjem zakonskega očeta ali, če gu nima, le s privoljenjem matere, varuha in sodišča. Posvojitev se mora skleniti v obliki pismene pogodbe ali pred sodiščem. Odobriti jo mora okrajno sodišče, kjer imajo posvojitelji svojo podsodnost t. j. v čigar okolišu imajo svoje bi-j vališče. Najcenejše bo, ako mi uradni dan (v Ljubljani je to sobota) stopite z. ženo in otrokovim očetom \ okrajnemu sodišču, kjer boste dali lahko pogodbo v zapisnik.
Koliko podeduje mož po ženi? K. F. Z. Če ni niti dedne pogodbe, niti testamenta, nastopi dedovanje po zakonu. Ako je umrli zakonski drug zapustil otroke ali vnuke, podeduje preživeti zakonski drug eno četrtino zapuščine. Poleg tega mu pripadajo premičnine, spadajoče k zakonskemu gospodinjstvu, ki so mu potrebne. Posestvo more v slučaju dedovanja po zakonu preživeči zakonski drug prevzeti in otroke izplačati, ako se v tem smislu dogovori s sodediči — otroki.
sc mu godi tam v tujini!... Po vsem tem, kar mi pripovedujete, mora neprestano trpeti pomanjkanje, on, ki je bil doma tako razvajen!... Preden je odšel, sem mu sama spletla iz modre volne čepico za glavo in ušeisa proti mrazu, ker ga sila rado trgu... Čc se jc lc spomnil, da jc jc rabil v hudein zimekem mrazu.«
Vojak ni več jedel; grižljaj mu je obtičal v grlu. Naenkrat se jc eponinil, <!a je takrat, ko jc stal na sedanski poljani v svojimi tovariši, kjer so jih nemške straže čuvalo kot čredo, imel poleg sebe mladega gardista, ki se je ujemal s popisom Aristido in je tudi imel na glavi čepico iz modre volne. Vojaki so se temu smejali, dasi jc bilo vse tako žalostno, in ga krstili za »modrega dimnikarja«. Neki večer je »modri dimnikar« poskusil pobegniti. Bil je komaj dva jset korakov proč, ko je stražnik ustrelil nanj da se je takoj zgrudil na tla...
Vojak jc stal, se zahvalil ljubeznivi vdovi, jo potolažil rekoč, da je treba upati, da je še mnogo mladih Francozov ostalo v nemških trd-njavah...
Potem je vzel svoj telečnjak in odšel i? hiše. Ko je bil zunaj, se jc hrupno useknil in I obrisal vlažne oči. Vedel j c dobro, da sc modri dimnikar« ne vrne nikdar vei.
Zoščeuko:
Stanovanjska beda
Državljani, pred kratkim se je pomikal po ulicah voz z opeko. Za Boga! Srce mi je drhtelo od veselja. To pomeni vendar, da bomo kmalu zidali. Opeke ne vozijo zaman. Ze zidajo kje kako hišico. Dobro, le začnimo!
Morda bo čez dvajset let ali še poprej imel vsak državljan svojo lastno sobo In če se prebivalci ne razmnože prehudo, bosta prišli na eno glavo morda celo dve ali tri sobe. In še kopalnica povrh.
Potem bomo dobro živeli, državljani: Ena soba, recimo, bo spalnica, druga sprejemnica za goste, tretja pa še za kaj drugega. Zaposlitev bo ob takem svobodnem življenju kar sama po sebi prišla.
Sedaj je pa še s prostorom slaba. Temna slika se nudi očem v tej stanovanjski krizi, kar tiče prostora.
Jaz sem na primer stanoval v Moskvi. Nedavno sem se vrnil. Na lastni koži sem skusil to krizo. Pridem, mislite si, v Moskvo iu se napotim s prtljago po ulicah. Pa me ne puste v nobeno stanovanje. Še stopiti ne smem nikamor, da bi odložil svoje stvari — nemogoče.
Dva tedna sem se klatil po ulicah. Brada mi je rasla in izgubil sem vse svoje stvari. Tako sem se potikal brez prtljage okrog in iskal kakega lokala.
V neki hiši nazadnje pride po stopnicah doli neko človeče. »Za 30 rubljev,« pravi, »vas lahko nastanim v kopalnici. To vam je gosposko stanovanje. Med drugim so notri tudi nečke. V nečkah lahko stanujeje. Oken sicer ni, pač pa so vrata. Tudi vodo imate na razpolago. Lahko nalijete,« pravi, »polne nečke vode in ste lahko, če se vam zdi, ves dan pod vodo k
Jaz pa mu pravim: »Nisem riba, dragi tovariš. Ni treba, da bi bival pod vodo. Na kopnem bi rad živel. Odnehajte malo glede mokrote.«
»Ne morem, tovariš,« odgovori. »Bi rad, pa ne morem. Ne zavisi od mene. Stanovanje je skupno. In za nečke imamo določeno ceno.«
: Dobro,« pravim, »če ue gre drugače. Od-ščipnite mi 30 rubljev in me spustite hitro noter. 2e tri tedne se polikam po pločniku. Bojim se, da bom obnemogel od utrujenosti.«
Vendarle so me spustili noter. In začel sem stanovati. Kopalnica je bila zares gosposka. Kamor si stopil — marmornate nečke, cel trop krilatih živalic. A nič prostora, kamor bi človek sedel. Sicer si lahko sedel na rob, toda tedaj si pal na tla in sicer naravnost v marmornate i -čke.
Dal sem si narediti za 30 rubljev lei^eno stojalo in tako sem živel Mesec pozneje sem se poročil. Izbral sem si, veste, mlado, dobrodušno ženko. A sobe nisem imel.
Mislil sem. da ne bo privolila v možitev radi nečk in da se bom moral odreči družinskemu življenju in domačnosti. A ni me zavrnila. Samo melanholična je bila malce pa
Dijaki Novo! Mladeniči
Vi kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Lue z gora
spisai Ir VVeiser D. J.poslovenil Jože Jagodic Hetia broširani Din 15—, polplatno vezam Din 22'-
latožil» Jugoslovanska knjigarna v Ljubljan*
V nekem klubu so se pogovarjali o izredni zgovornosti nekega poslanca.
>Ko bi tega enkrat slišali,« je nekdo vzkliknil. »Jaz sem ga slučajno poslušal dve uri; rečem vam, to je bil užitek.«
>0 čem je govoril,« je vprašal nekdo. »Tega ni povedal.«
dejala je: »Dobri ljudje lahko žive tudi v nečkah. V skrajni sili se tudi lahko postavi pregraja. Tukaj, recimo, naj bo boudoir, tukaj jedilnica.«
Dejal sem: »Lahko se postavi pregraja. drugi najemniki, ti vragi, ne bodo tega dovolili. Ne marajo ničesar slišati o prezidavi.«
No, stanovala sva, kakor je pač bilo. Še euo leto ne, pa sva dobila, jaz in moja žena, precej malega otroka. Nazvala sva ga Volodko in sva še nadalje stanovala tamkaj. V nečkah sva kopala otroka in stanovala. In, veste, vse je šlo izvrstno. Otrok se je kopal vssak dan pa se ni prehladih
Samo nekaj je bilo nerodno: vsak večer so prišli drugi stanovalci, da bi se kopali. Tedaj smo morali — vsa naša družina — iti ven na hodnik.
Prosil sem ljudi: »Državljani, kopljite se v nedeljo. Saj se ni treba kopati vsak dan. Kdaj pa naj potem stanujemo? Zamislite se vendar v naš položaj!«
A teh ljudi, teh lopovov, je 3*2. Pa vsi kolnejo. In vsi so pripravljeni, vsekati koga po gobcu.
Torej je ni pomoči. In stanovali smo, kakor se je pač dalo.
Čez nekaj časa je prišla mamka moje soproge s knte ov v našo kopalnico in se je tamkaj nastanila. »Tako zelo sent se veselila, da bom mogla zibati svojega vnučka. Ne moreta n.i kratiti te sreče.«
Dejal sem: »Saj vam je ludi ue kratim. Le-le. mamka, le zibljite ga! Za vraga! Lahko tudi spustite vodo v nečke in greste z vnučkom vred pod vodo, kolikor se vam zahoče.«
Svoji ženi pa sem rekel : >Morda, državljanka. liodo prišli k vam še drugi sorodniki? Tedaj povejte rajši kar takoj. Ne pustite me v nego ovosti.«
Tn odgovorila je: »Morda le moj bratec za božične počitnice...«
Toda bratca nisem hotel čakati in sem se odpeljal iz Moskve. Denar pošiljam svoji družini ix) pošti.
Gustav Strniša:
»Konec koncev je smrt in ti si umrl!« Pijani kritik Jože Štambur se hahlja za mizo in zbada evojega znanca pisatelja Tekavca. ki gia samo posluša in se žalostno smeje:
»Motiš se. nisem umrl! Oddehniti se moram, preveč sem delal!«
»Ha. ha. ha! Tvoje zadnje stvari so vse vodene. B-r-r-r! Ze zdavnaj nam nisi natočil nobenega pristnega vina več!« Pisatelj mirno kima:
»Ne oporekam, toda kriva je borba 7,n obstanek! Marsikaj ni bilo izpopolnjeno, očiščeno, izkristalizirano!«-
»Če si pisatelj in pravi umetnik griži kamen in trpi! Muči se in ubijaj dušo in telo! Bodi asket, ki gre lahko skozi vodo in ogenj, kajti v tebi mora biti nadnaravna moč!« govoriči Štambur.
Tekavec mu komaj slišno ugovarja:	|
»V sebi nosim borbo med duhom in telesom. Trpim in se mučim, a nadvladati ne znam ne enega, ne drugega, ker moram vse doživljati, čeprav ne telesno, a svojstveno t Če bi nad vladal duha in telo, bi bil ustvarjajoče šibkejši, če bi pa podlegel in zapal v resnično človešiko doživljanje, bi bila moja umetnost spet v nevarnosti, da zapravim preveč stvariteljske sile . ..
Sicer pa. veš kaj? Spiši mi nekrolog! Za take stvari si res sposoben. Žive znaš sijajno pokopavati, a tiste, ki niso še nikoli živeli na svetu umetnosti, znaš prav tako vsiliti v življenje in jim nadeti lovorike, da so kakor Neronovi oboževatelji v sramoto sveti umetnosti U Štambur je užaljen:
»Prav! Napišem ti nekrolog, a nikoli več ee
ne boš dvignil, zapomni si, nikoli veži S tem ne-krologom bom ubil tvojo dušo, tvojo ustvarjajočo silo, ne v tebi, temveč v očeh ljudi in nikoli več se ne boš dvignil pred njimi, pa če bož delal čudeže in obujal mrtvece!«
»Poskusi! Bomo videli!« se smeje umetuik. *
Kritik Štambur je nnpsial nekrolog muzi pisatelja Tekavca, češ. da je umrla ta in ta večer ob tej in tej uri v tej in tej beznici med samimi vla-čugami, izmozgana in izgubljena, slabša kakor vsaka pocestnica, saj sploh ni bila več podobna umetnosti, toda bila je vendarle TekavČeva muza, a zdaj bo brez nje in je — mrtev.
Tekavec je bral nekrolog in se smejal. Prav tedaj je napisal novo povesi, polno zanosa, globoko zasnovano, čudovito izoblikovano in umetniško d oživljeno.
Sel je k založniku in se čudil, da ga je tako hladno odslovil. Pa se je napotil k drugemu in tretjemu in zijal: nihče ni hotel slišati o rokopisu. Smejali so se mu in ga zavračali:
»Kaj prav za prav hočete? Vi ste vendar mrtvi v umetnosti Morda je vaše delo nazadnje še lepo, toda. saj veste, kritik je inspirator ljudskemu mnenju. Opustite pisateljevanje in postanite raje praktičen državljan, dobite si skromno službo in šlo bol«
• Hudiči!« je sikal Tekavec od vrat do vrat in stiskal pesti.
*
»Našega znanega pisatelja Matevža Tekavc» so potegnili mrtvega iz vode. Bil je velik mož' Neverjetno, da je njegovo zadnje delo najmočneiš. njegova umetnina, kajti kritiiki trdijo, da bo ta povest. ki jo je spisal pred smrtjo, vzbudila še zanimanje v inozemstvu, kjer mu bo zagotovila tudi slavno ime. Založnik se je že oglasil in pisateljeva soproga bo dobila tako dober honorar, da bo za vselej rešena gimolnih skrbi I«
Vsi listi so slično pisali.
Tekavčeva žena je sedela doma oblečena v črno obleko, ki si jo je oblekla takoj, ko so ji sporočili. kaj se je zgodilo z njenim možem.
Prihajali so k nji prijatelji in znanci in ji izražali svoje sočutje. Onn je kimala in molčala, a njene oči so se smejale Tekavca so pokopali z vso častjo. Govorniki so se od njega jokaje poslavljali in ga proslavljali, samo vdova ni potočila niti ene solze.
Čez mesec dni je izšla Tekavčeva knjiga. Kritika je vzvalovala, slavila je delo mrtvega umetnika nad zvezde in ga občudovala.
Tedaj se je pa pojavil Tekavec sam. Potem, ko je zvedel, da so ga zamenjali za nekega tujega utopljenca, se je z ženo domenil. Mirno je sedel v svoji zadnji sobici in pisal, pisal ter čakal na svojo posmrtno slavo.
Množica je zazijala.
Spet je sedel v krčmi. Poleg njega je ždel kritik gospod Štambur. Ves majhen in neznaten se je sklanjal k njemu, prijazno kimal in govoričil:
»Da, zmagal si, a samo s svojo smrtjo, ki jo je vsaik smatral za resnično. S svojo navide7.no smrtjo si rešil smrti svojo umetnost!«
Umetnik ga ni niti poslušal. Sedel je na stolu, gledal v kozarec in premišlieval zadnjo ponudbo nekega inozemskega založnika, ki mu je ponujal za prevod njegove najnovejše povesti vsoto, o kateri si skromni slovenski umetnik niti sanjati nikoli ne upa.
Peči, štedilnike, stensko oblogo
dobite najceneie pri
Keramični zadrugi
LJubllana. Tesarske ulica 5
Telefon 27—6©
Specijetni entel oblek, ažuriranje. predtisk
najhitrejša postrežba — aaitmeiše delo pri
Mateh & Miheš, Liubliana
polet! hotela Štrukell
Vezenje raznovrstnih monogramov perila, taves
pregrinial entlaaje izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanih te n ročnih del Vsled oaimoderneiše ureditve podietia — oatniiie cene.
Šah
V Ljubljani šahisti še vedno niso dobro or« ganizirani in tudi Ljubljanski šahovski klub, od katerega smo pričakovali in še pričakujemo, da se bo uspešno boril proti temu zlu, ima še veduo veliko težav pri izvrševanju svojega programa. Kje tiči temu vzrok ni lahko reči, toda ugotoviti pa le uiorumo, da ima večina članov resno voljo, da se klub res približa onemu idealu, katerega uresničenje si je postavil za cilj. Io se je pokazalo zelo lepo ob priliki povabilu na modklubske tekme za prvenstvo države v Zagrebu. Klubov financielni položaj je kazal ob tej priliki minus in nevarno je že bilo, da Ljubljanski šahovski klub ne bo nastopil na teh tekmah Toda na energično iniciativo nekaterih klubovih odbornikov in igralcev, predvsem g pod predsednika inž. Mande in g. dr. Bajca, so se mnogi člani na hvalevreden način odzvali, segli v žep in tako rešili klub oličutne blumuže. Klub je poslal svoj team v Zagreb in igralci tega teama so se z veseljem potrudili, da so na teh tekmah priborili klubu zmago. Klub se je s to zmago klasificiral za finale in ima tudi po izjavah zagrebških ša-histov največ izgledov, da na finalnih tekmah, ki se bodo vršile v jeseni, postane državni prvak. Jasno je, da tak uspeh ne bo samo za Ljubljanski šahovski klub velik plus, ampak bo v čast tudi naši Ljubljani. To je gotovo zadosten razlog, da sc merodujne osebe in korporacijc bolj zainteresirajo za naš najboljši klub in gu nodprejo v njegovem stremljenju, da bo mogel uspešno reprezentirati naš šah.
I/ turnirja za prvenstvo Berlina prinašam« danes naslednjo partijo.
Ahues : Elstner
1. d2—d4, c7—c5; (Ta poteza za črnega ni posebno priporočljiva. Beli dobi z d4—d5 mnogo prostejšo igro./ 2. d4—d5, e7— e5; 3. Sbl—c3, d7—d6; 4. e2—e4, g7—g<>; 5. f2—f4, Lf8—g7; 6. Sgl—f3, Lc8—g4; 7. Sfl—b5+, Sb8—<17; 8. 0—0, a7—a6; 9. Lb5Xd7 + , Dd8Xd7; 10. f4Xe5, Lg4X
Xf3: (Po 10..... LXe5; 11. SXe5 bi dobil beli
zelo močnega prostega pešca.) 11. e5 -eb!, Lf3X Xdl; 12. e6Xd7 + , Ke8—e7; 13. Sc3Xdl, f?—f6? (Na ta način ovira črni razvoj svojih figur. Igrati bi moral Sg8—fb. na kar bi dobil čisto lepo igro.) 14 Sd 1 —c3, Ke7Xd7; 15. e4—e5! (Zelo močna poteza, ki slabi še damsko krilo nasprotniku. Partija ne nudi sedaj belemu nobenih posebnih težav več.) 15 ..., d6Xe5; 16. Sc3—a4, Kd7—d6; 17. Lel—еЗ, Ta8—c8; 18. Sa4—bb, Tc8— —c7; 19. Tal—dl, Г6—f5; 20. g3—g4, Te7—f7; 21. Sb6—c4+. Kdb—d"; 22. Le3Xc5. Sg8—hb; 23. g4—g5, Slib—g8; (Ubogi skakač mora nazaj, ker
bi bil po 23.....Sg4 s 24. Ii3 izgubljen. 24. Sc4—
—bb + . Kd7—d8; 25. <15—db, Ii7—h6; 26. Lc5—b4, hbXg5; 27 Tdt—d5, IГ7—d7; (Proti strašni grožnji Td5—c5 in Гс8 mat nima črni nič boljšega.) 28. Tc7—c5, Td7Xdb; 29. Tc5-c8+ in beli je zmagal.
Problem št. 20.
L Gugel.
a b		c	d e f g h
8 7		ШШ	Ш Ш1 i
6	(K	ž	Ш Ш Ш
5	JjJ	j§§	llElS
4	UP		H 11 lil
3	Ш	ШШï	'Ш Ив
2	â jjj		m in ШЗ 1Ш л wm
1		и	umu
f
Mat v dveh potezah.
Beli: Kb7, Df8, Tf5, h3, Lcb, d2, Sc3, e7, P: a2. (9 figur.)
Črni: Kb4, Dbl, Tg2, g8, Lhl, h8. P: a3, bb. (8 figur.)
Rešitev problema št. 19.: L Le8—h5, LhbX
Xf4; 2. Dbl—hI + !, TXD; 3. Lf3 mat; 1.....
Th3—e3; 2. Dbl—b5 + , Kd5—e4; 3. d4-d5 mat.
Porcelan
steklenim
svetiljke — kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — vse gospodinjske in gospodarske potrebščine — ORODJE za vse gospodarske in industrijske panoge, OKOVJE za stavbein pohištva, PLOČEVINO,
vso ŽELEZNINO - NOSILKE, CEMENT
kompletne Kopalnice in straniščne naprave- — Železje in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike — železne ŠTEDILNIKE od najpreprostejšega do najfinejšega dobite pri
D. ŽILIC
ШВ1ША
DUNAJSKA CESTA 11 POLEG FIGOVCA
trgovina z Zeleznino, polledeiskimi sirofi, porcelanom ln sieitlenino
Na drobno! Zahtevajte ponudbe I Na debelo!
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karloveka cesta št. 4. 191
SALDA-KONTE STRACE - J0URNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZHEUNO UGODNIH CENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA C IL NADSTROPJE
revmatizmu
protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu
eo priporoča masaža. 'Lxi masažo je
eL05
Reg. H. 18.117/32.
1 steklenica «ALGA« Din 14
ljudska posojilnica
v Celja
registrovone zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejeme hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denat je pri n|ei naložen popolnoma varno ker jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članuv-po sestnikov i vsem svojim premoženjem.
Mariborske vesti:
Letos slabši učni uspehi
Te dni &o se vršile redovalne konference na obeh tukajšnjih gimnazijah, na katerih so se končno ugotovili letošnji šolski uspehi obeh zavodov. Priznati \e treba, da je prineslo letošnje šolsko leto nekaj presenečenja in da se ni končalo s tistim uspehom, kakor bi si ga želeli. Sicer kakšnih posebnih padcev proti prejšnjim letom tudi sedaj še ni opaziti, vendar so letošnji učni uspehi tako na klasični, kakor na realni gimnaziji slabši od lanskih. Ta ugotovitev nikakor ni razveseljiva za naše razmere, ko smo se dosedaj vedno ponašali, da so bili naši tukajšnji srednješolski zavodi po doseženih učnih uspehih prvi v državi. To neprijetno dejstvo pa je nujna posledica razmer, ki so v minulem šolskem letu vladale na tukajšnjih zavodih.
Naliv s točo
nad Ljutomerom
Ljutomer, 10. junija.
Danes popoldne ob 3 je nad Ljutomer privihral strašen naliv s točo. Namah so bili zama-šeni vodovodni kanali tako, da jo voda tekla čez široke ceste. Toča je padala pet minut, debela kot lešniki. Središče je bilo baš nad mestom. Vrtovi so bili pomendrani. Slišim, da toča do vinorodnih gori« ni segala. Na Cvenu pri Ljutomeru je strela treščila v drevo, pod katerim je vedrilo Б ljudi, ki so sušili seno. Vsi so omamljeni popadali na tla Večinoma so ožgani. Domači hlapec je dobil
težje poškodbe; sicer pa so ostali vsi pri življenju. *
□	S tukajšnje realne gimnazije. Prošnje za sprejem v prvi razred je treba vložiti med 20. m 23. junijem. Priloge; Krstni list, šolsko spričevalo in kolek za 5 Din. Sprejemni izpit bo dne 26. junija ob 8. Služba božja ob sklepu leta dne 24. t. m.
ob 9 dopoldne.
□	Z nadomestnim plačilnim sredstvom sic bo nič. Pred nedavnim časom se je v mariborski javnosti podrobno razpravjlalo o možnosti vpeljave kakega nadomestnega plačilnega sredstva v ožjem mariborskem okolišu, ki naj bi odpomoglo hudi krizi v denarnem prometu. Predloge o takem nadomestnem plačilnem sredstvu je izdelal v glavnem znani naš gospodarski strokovnjak odvetnik dr. Juro Jan. Izvoljen je bil tudi poseben odbor iz predstavnikov tukajšnjih najmočnejših lokalnih denarnih zavodov, ki je proučeval možnost uvedbe takega plačilnega sredstva. Finančni strokovnjaki pa so izrekli o uspehu, ki bi ga nadomestek denarja prinesel, precej skeptično sodbo, tako, da zaenkrat ni nobenega izgleda, da bi se uvedlo v
РТ0ПЦ1 Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da
jc mornariško poveljstvo v Šibeniku razpisalo več mest za sprejem gojencev v strokovno podčastniško šolo. Kandidati iz meščanstva ne smejo biti mlajši od 16. let in ne starejši od 19. let. Rok vlaganja prošenj je do 1. septembra t. 1. Vsi ostali pogoji so na vpogled pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
□	Popis živi,-.-e, vprežnih vozil in koles za mesto Maribor bo na sejmiškem prostoru mestne klavnice dne 15. julija. Dolžnost vseh voznikov je, da sc pravočasno odzovejo pozivu ter predvede|o vso živino, vozove in kolesa radi pregleda in popisa vojaški komisiji poveljstva mariborskega vojaškega okrožja, ki bo poslovala navedenega dne na sejmišču že od 7 zjutraj. Opozarjajo se vsi lastniki, da je 30 dni pred početkom popisa do izvršenega popisa (od 15. junija do 16. julija) po zakonu prepovedano odtujevanje, prodajanje in menjanje z.ivine in vozil ter da bodo prestopki najstrožie kaznovani.
□	Odhod otrok na Pohorje je danes 11. t. m. ob 9.38 dopoldne iz Maribora in ne jutri v ponedeljek, kakor je bilo prvotno objavljeno.
□	Igralci tenisa potujejo. Teniška reprezentanca tukajšnjega SK Železničarja je odpotovala v Zagreb, kjer nastopi danes proti igralcem kluba ATK.	, . c
□	Smrtonosen padcc s podstreš)a. Smrtno se jc ponesrečila Marija Šiško v Cogetincih. Imela je opravka na podstrešju. Na vrhu stopnjic pa ji je spadrsnilo ter je padla z znatne višine v vežo. Priletela je tako nesrečno, da si jc zlomila tilnik ter je v nekaj trenutkih izdihnila. Žalostna nesreča je vzbudila v vsej okolici splošno sočuvstvovanje. Svetila pokojnici večna luč, svojcem naše iskreno sožalje.
□	Pisarna Mariborskega tedna. Prireditveni odbor Mariborskega tedna bo imel svojo pisarno v prostorih banovinske hranilnice v Gosposki ulici. Pisarna se otvori v obeh lokalih že jutri v ponedeljek.
Q Nevarno trčenje dveh motorjev se je pri->etilo v petek zvečer na stiku Pohorske in Fran-корапвкс ceste poleg kadetnice. Po Pohorski cesti sta privozila v smeri iz Radvanja poročnika Jova-novič, ki jc vozil motor in Joksimovič, ki je sedel na sedežu za šoferjem, po Frankopanski cesti pa je vozil na svojem motornem kolesu mesar Caf s Pobrežja. Na stiku obeh ulic sta «e zaleteli obe vozili z vso močjo skupaj. Udarec jc vrgel vse vozače daleč po tleh, najdalje pa poročnika Joksimoviča, ki je po padcu obležal nezavesten. Poročnika Joksimoviča eo morali peljati v bolnišnico, ker je dobil hude notranje poškodbe.
□	SSK Maraton. Dne 3. in 4. t. m. na predvečer slovenskih apostolov izlet SSK Maratona na Peco. Kresovanje. Podrobnosti v tajništvu. Prijave za iziet klubovih članov v Slov. Bistrico dne 15. junija sprejema C. GreSak, Spodnješlajerska ljudska posojilnica in sicer do torka. Vožnja avtobus tja in nazaj 15 Din.
□	Velike motorne dirke. Mariborski Moto-klub priredi dne 15. in 18. junija na dirkališču na Teznu velike mednarodne motorne dirke. Prijavili so se že nekateri znani evropski prvaki.
n Uspeh mariborskega podjetja v inozemstvu. Na letošnji london-ki razstavi so bili zastopani tudi jugoslovanski proizvodi; tvrdka Viktor Jarc, tvornica zdravstvene sladne in redilne kave, je dobila na razstavi veliko nagrado in zlato kolajno. Odlikovanje je dokaz, da se naši proizvodi upoštevajo tudi v inozemstvu.
O Mariborska kolesarska podzveza priredi v četrtek dne 15. t. m. propagandni izlet v Slov. Bistrico radi obiska tamošnjega bratskega kluba »Bistra«. Odhod iz Glavnega trga je ločno ob 13. Za ostale na razpolago 32 sedežni avtobus. Prijave <io 12. t. m. na kolesarsko podzvezo, Koroščeva ulica 5. — Poštela-< priredi dne 24. t. m. nočni •zlet v Laznico in Pekre. Odhod iz Kralja Petra trga ob 20.
П Ljudstvo se mi smilil Ta misel naj bi prevzela vsaj do neke mere odločilne gospode pri presojanju blaga, ki prihaja na trg. Ubogim kmeticam se prevračajo pridelki, zlasti gobe, kar povprek, brez natančnejšega pregleda. Prihajajo od daleč, da Drislužiio nar kovačev, na se iokaioč»
£
Krivda na slabšem uspehu ni ne na dijaštvu, ne na profesorjih, krivo je to, da je na primer na klasični gimnaziji postal profesorski zbor šele okoli Velike noči čisto kompleten, dočim so bile prej neprestane izmenjave in izpremembe, poleg tega pa pomanjkanje učnih moči, kar naravno ni moglo posrečeno vplivali na šolski pouk. Isto je bilo na realni gimnaziji, ki se je poleg tega še celo leto borila s pomanjkanjem prostora za vso to maso dijaštva, ko sta se morala v enem prostoru stiskati dva normalna razreda ter se je moral poleg tega šc deliti pouk na dopoldne in popoldne. Končni rezultat vsega tega se je pokazal sedaj ob zaključku šole v uspehih, ki bi bili v drugih razmerah nedvomno drugačni in boljši.
Brežice
Ponovitev koncerta. Danes popoldne ob pol 4 ponovi v veliki dvorani narodnega doma v Brežicah tukajšnji mladinski cerkveni pevski zbor svoj koncscrt »Štirje letni časi v slovenski pesmi« z istim programom kot v soboto zvečer, ki je namc-; njen pred vsem okoličanom. Zato vabimo vse okoličane, da se današnje prireditve udeleže v obilnem številu, in se s tem oddolžijo stremljenju in trudu svojih malih.
Konjice
vračajo domov. Res je, da je treba pri teh stvareh kontrole, toda ta kontrola naj bo natančna, temeljita in ne sme preiti v zaporedno odklanjanje in prevračanje brez predhodne izvršene temeljite kontrole. Naše kmetsko ljudstvo ne sme dobiti vtisa, da se mu dela krivica. — Več opazovalcev.
□	Pri današnjem promenadnem koncertu v mestnem parku svira Schonberjeva godba. Priče-tek ob 11.
□	Dlnnes, v nedeljo, vrtni koncert železničar-ske godbe. Dobra kapljica, ocvrti piščanci. Gostilna ->Weber«, Pobrežje.
□	Nevarni Tom Sayer pride! Nastopi profe-sionalov-rokoborcev na unionski verandi vzbujajo med Mariborčani obilo zanimanja. To zanimanje pa se bo še stopnjevalo ob napovedanem prihodu črnca Tom Sayerja.
□	Mati prosi za sina. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal 34 letni posestnik Ivan Čre-pmko iz Mostečnega. V obtožnici mu je očital državni pravdnik napad na lastno mater. Dne 20. marca jo je pretepe! s kolom, ter jo hudo poškodoval. Pred sodiščem je bila navzoča tudi mati kot priča ki pa je med razpravo prosila sodnika, naj sinu prizanese. Kljub materini prošnji pa je sodišče Črcpinka obsodilo na 7 mesecev strogega zapora.
□	Na dopustu in na počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilovc knjigarne v Mariboru.
Od leta 1813 odlično belo platno
Celje
Proccsija nn praznik sv. R. T. Ob 8 zjutraj bo v farni cerkvi slovesna sv. maša, okrog 8.45 se začne procesija iz Farne cerkve in gre po Gosposki ulici, Dečkov trg, Prešernova ulica, Kralja Petra trg, Cankarjeva ulica, Krekov trg, Aleksandrova cesta, Glavni trg, nazaj v farno cerkev. Vrstni red: križ, možje, Marijine družbe, usmiljcnke, šolske seslre, pevci, godba, četa vojakov, zastopniki mestne in okoliške občine, sodna oblast, deklice, duhovščina, Najsvetejše, okrajni načelnik in mestni komandant, uradnišlvo in častništvo, katoliško starešinstvo, aposlolstvo mož in fantov, člani bivšega Kal. prosvetnega društva in Krekove mladine, Jugoslovanska strokovna zveza, četa vojakov, gospejno društvo, žene. Obe meščanski šoli in vse osnovne šole razen belo oblečenih deklic sc zberejo pri zadnjem blagoslovu ob 9.45 dopoldne na Glavnem trgu. Po procesiji je še eno sv. maša v farni cerkvi. Hišni posestniki ob ulicah, kjer gre proccsija, se naprošajo, da okrase okna. Med procesijo vladaj red in mir! Gledalci naj sc obnašajo dostojno in izkažejo Najsvetejšemu dolžno čast.
-Q- Umrla je v celjski javni bolnišnici gdčna Marija Lopan, 62 let, poštna uradnica v p., iz Dravograda. N. v m. p.I
■& Mestni grb na stari mitnici na Ljubljanski cesti je potreben popravila. Mestni grb jc naslednji: Iri zlale zvezde na modrem polju. Naš grb je pa deževje popolnoma spralo in imamo namesto modre belo barvo in ludi zvezdam se pozna, da je izginila zlata barva. Naj bi lastnik te hiše grb od časa do časa dal renovirati.
& Svilena obleka. Včeraj okrog 9 dopoldne jc neka dama, ki jc kupila vrtnice, pozabila na stojnici na Glavnem trgu v časopisni papir zavit paket, vsebujoč svetlomodro svileno obleko. Prosi se dotična dama, ki je paket vzela, da ga izroči v >Slovenčevi« podružnici v Cankarjevi ulici.
& SK Jugoslavija v Celju sporoča, da sc vrši crosscountry na lOkni nepreklicno v nedeljo, dne 18. junija ob U dopoldne na igrišču pri Skalni kleli. Prijave se pošiljajo na naslov: Tine Kocmur, Celje, Vodnikova 2. Prijavnina za moštva 20 Din, za tekače, nečlane moštev, pa 7.50 Din. — SK Jugoslavija naznanja, da ima redni članski sestanek v torek ločno ob 20 v Domu v klubovih prostorih. — Danes dopoldne na klubovem igrišču trening za vse lahkoatlcte.
-G- Samo 66 Din par moških ali ženskih čevljev. garantiranili iz samo pristnega usnja. Ster-niecki — Celje.
Gospodje, f-e imate občutljivo kožo, razirajte su edino lo s kremo „LA. TOJA", ki vsebuju mineralne soli iz radioaktivnih termalnih vrelcev svctnrnoznanrza zdravilišču Г.Л TOJA v Španiji.
„СНЕИО l'HHiVA", tjubllana. Mestni trej IO.
Pilil
Smrtna kosa. Umrli so Franc Krbus, posestnik v Mestnem vrhu, 41 let star, Franc Zuran, pose si -nik v Budini, G5 let star in Ivana Popovšek, po-sestnica v Spuhlji, 57 let stara. Blag jim spomin!
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 11. do IS. t. m. vrši prva desetina drugega voda, in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Miha Zamuda; reševalno službo pa ima šofer Karel Pentekar in desetnik Pavel Mahač, od moštva Anton Kuhar in Rudolf Erlač.
Razpisano jc mesto zdravnika v javni bolnišnici v Ptuju. Prošnje je predložiti banski upravi v Ljubljani do 15. t. m.
Nočno lekarniško službo otl 10. do 17. I. m. vrši lekarna Pri zlatem jelenu:, mgr. Belirbalk.
IZJAVA! Podpisani Brcnčič Anton, Irg. in obč. svetnik v Ptuju, sem pri občinski seji, ko sc jc sklepalo o preložitvi živilskega trga med sklučaj-nostmi, glasoval proti nujnosti predloga, v stvari sami pa sem se vzdržal glasovanja. Ker se v zlobnem namenu razširja vest, da sem glasoval drugače proti svoji poprejšnji obljubi, izjavljam, da bom vsakega, ki bo razširjal neresnično vest, sodnijsko zasledoval. — V Pluju, tfcic 9. junija 1933.
BRENČIC ANTON.
V preiskovalno zapore celjskega sodišča je bil prepeljan g. Alojzij Kuk, tajnik Kmečke, hranilnice j in posojilnice. Na njegovo mesto jo bil takoj do na-j daljnega nastavljen g. Beno Reš, majbližnji sorod-! nik tukajšnjega notarja in župana Radota Jereba.
Podružnica švabsko-nemške kulturne zveze gre tudi >Pohodovemu« dopisniku na živce. Toda čemu toliko grmenja? Ko bi : Pohodov dopisnik hodil z odprtimi ušesi po trgu ali si jih pa no bi nalašč zamašil, bi lahko slišal, kako se baš njegovi ultranaciji čestokrat spozabijo in brez |>otrebo pogovarjajo v ; hitlerjevščini . Med njimi so celo taki, ki imajo patent nn nacionalizem in na vse, kar j c z njim v zvezi. Zdi se nam. da .Pohodov dopisnik namenoma strelja тчпо tarče, samo da poka.
No zamenjujte! Na razna povpraševanja, če bo res začelo Katoliško izobraževalno društvo v kratkem zopet prirejati gledališke predstave v Kat. društvenem domu, še enkrat sporočamo, da še pri-ziv, ki ga je društvo napravilo proti razpustu, do danes ni rešen in zato tudi društvo še ne more začeti z delom. Naši prijatelji očividno zamenjujejo razpuščeno Katoliško izobraževalno društvo 7. nanovo ustanovljeno podružnico švabsko-nemske kulturne zveze, ki so jo ustanovili tukajšnji Nemci. Ta podružnica je bila oblastveno dovoljena in sme začeti s svojim delovanjem. Kakor hitro bo naš pri-ziv rešen in dobimo odgovor, bomo javnost pravo-času obvestili.
Središče ob Dravi
Preselitev. Iz začasnega stanovanja v bivši Kočcvarjevi vili na Bregu se je preselil tc dni g. Škorjanec v lastno novo veliko poslopje, ki je zraslo v teku leta na pogorišču. Vsi drugi pogo-relci so žc prej prebivali v novih oziroma deloma prenovljenih in povečanih domovih. Akcijski odbor za imovino pok. Kočcvarja je izročil hišo na Bregu v oskrbo g. Frezniku Blažu, ki ima v spodnjih prostorih stanovanje in krojaško delavnico. Ostalo veliko in moderno urejeno poslopje in vsi drugi prostori pa samevajo, ker ni kupca.
Pregled vozil za središko in okoliške občine je bil prvotno napovedan v Ormožu v soboto, dne 10. t. m. V četrtek pa je bilo razglašeno, da bo v Središču. V petek — en dan pred pregledom — pa jc bilo tudi to preklicano in je bil končno pregled v Ormožu, ker je okrajno načelstvo sicer ugodilo, da bi šla komisija tudi v Središče, vojni okrog pa ni pristal na to.
Odbor kat. akcije ima vsak mesec svoje seje, na katerih jc sprožil pa tudi izvršil žc mnogo koristnih sklepov. Tako sc bodo uvedle za poletni čas zopet večcrnicc ob sobotah zvečer in bo dana prilika za spovedovanje. Šmarnicc so bile letos prav dobro obiskane, čeprav so bile ob «telo zgod-I nji uri, že ob 5 zjutraj. Mno>gi so morali žc ob 4 I od doma, zlasti če so hoteli še pred šmarnicami I opraviti sv. spoved. Zadnje mesece je ob prvih petkih več ljudi pri obhajrilni mizi :n vsako prvo I nedeljo pride krog 100 mož in fantov, ki jih prej nikdar ni bilo videti. Mladina opravlja 6 nedeljsko ; pobožnost na čast sv. Alojziju. V teh razrvanih ča-I si h naj bi bilo geslo V3eh: Čim bliže h Kristusu, i pa bo bolje!
Šmartno ob Paki
Pojasnilo. /. ozirom nn razglas, ki ga je , dalo razglasiti županstvo občine Šmartno ob Paki za binkoštno nedeljo s preklicem pri cerkvi v zadevi pobiranja taks zu dostavo povabil j in raznih spisov, si dovoljujem ponovno opo-I zoriti vse prizadete občane, da je bilo moje pojasnilo, ki je bilo pred kratkim priobčeno v listih sSlovenecc in >Slov. Gospodar«, popolnoma točno, netočen pa razglas županstva. — Občinski odbor jc v svoji zadnji proračunski j soji sklenil pobirati le tiste takse, ki so že obstojale in ki so bile po zakonu dopustne, o I novih taksah pa občinski odlx>r ni sklepal in j jih tudi kr. bonska uprava ni dovolila. Sedanje i županstvo jo toraj upravičeno pobirati lc tiste i takse, ki jih je pobiralo prejšnje županstvo (izvzeniši menda edino-lc takso na pse, ki se jc zvišala), do pobiranja novih taks v zadevi dostavitve raznih spisov, ravnotako zgradb, pa po zakonu nima pravice in jih toraj občanom ni treba plačevati, že plačane pa imajo pravico zahtevati nazaj. Sicer pa je o zadevi obveščena kr. banska uprava in zaprošena, da zaukaže pobiranje taks ustaviti. Šmartno ob Paki, dne ">. junija 193?. — Martin Steblovnik.

Zagorje
Zborovanje bojevnikov iz svetovne vojne bo v nedeljo, dne 18. junija na prijaznem griču nad Zagorjem. Ob io sv. maša, katero daruje i g. bivši vojni kurat katehet Ratej iz Trbovelj i za padle vojne tovariše. Takoj po maši zlxiro-; vanje bojevnikov. Po zborovanju prosta zabava 1 ob sodelovanju rudniške godbe iz Zagorja. Sku-j pina bojevnikov Zagorje vabi vse bližnje vojne ! tovariše, da se zborovanja v obilnem številu udeleže.
Rudniško delavstvo. Pri zadnji redukciji dne 15. aprila t .1. je bilo odpuščenih 165 rudarjev. Izmed teh jc sedaj 50 vpokojcnilt, drugi pa so brez. vseli sredstev postavljeni nn cesto.
Smrtna kosa. V nedeljo, dne 4. t. m. jc po kratki bolezni zaspala v Gospodu Štefana Bober roj. Judež. Zapušča moža in malega otroka. Naj v miru počiva!
Litija
Osebne vcstii. Pomožni davka r g. Josip Vaj-detič je bil te dni premeščen iz Prevalj nazaj v Litijo. Po službeni potrebi je prestavljen ba-novinski okrožni zdravnik g. dr. Polde IJkmar iz litijskega zdravstvenega okrožja v zdravstveno okrožje Oankovo v Prekmurju. Po 40 letnem službovanju kot organist v naši litijski podružnični cerkvi odhaja v pokoj sivolasi skladatelj g. Pavel Jereb. 40 let je gotovo dolga doba in v vseh teh 40 letih jo. vodil naš Peter ccrkveni zbor in opravljal proti res malenkostni odškodnini orglarsko službo. Dolga leta jc bil steber glasbenega dela v Litiji sploh, vodil jo pevsko društvo Lipo itd. Zu vee njegov veliki trud se mu litijski farani prav toplo zahvaljujoči iu mu želimo, da bi jesen svojega plodonosnegn življenja v zadovoljstvu nrenil med nami.
vtled tvojih nedotežnlh zdravilnih utpehov
1er vzglednih zdraviliščnih naprav svetovno znauo zdravilišče in letovišče zdravi uspešno bolozni želodca, črevesja, žolčnega mehurja (kamni), jeter, protina. sladkorne bolezni, srca, bolezni krvnega obtoka in živcev. Izvor slavno znanih mineralnih vrelcev: Tempel, Styria in Donat Prvovrstni zdravniki specijalisti. Rôntgen, železniškn postaja, telefo^ zdraviliška godba, kino radio itd. Sezona otl 1. maja do oktobra. Prospekti v vseh pisarnah Putnika in pri zdravilišču in letovišču.
ROGAŠKA SLATINA
Pevska zveza
Zbore, ki nameravajo sodelovati 30. julija na Stadionu pri velikem koncertu, posvečenem 1900-letnici Odrešcnikove smrti, opozarjamo, naj sc ! čimprej priglase, da jim pošljemo note. Pesmi bomo porazdelili po skupinah, da bodo vsi zbori brez posebnih težav mogli naučili se za sodelovanje. Ta koncert mora biti vreden velike ideje. Prosimo čč. župne urade, naj opozore zbore na ta konccrt,
Pevski tečaj za organiste in pevovodje bo od 3. do 5. julija v Št. Vidu nad Ljubljano. Opozarjamo . nanj zlasti vse pevovodje in organislc, ki bodo sodelovali v pevskem zboru dne 29. ali 30. julija-Priglasite sc takoj!
Note za konccrt 30. julija bomo začeli razpošiljati v sredo 14. junija. Če pride tc dni kateri član zbora v Ljubljano, naj sc zglasi v društveni pisarni, kjer bo dobil note.
Tomažinova koča na Sv. Gori
Litija, 10. junija.
Na binkoštni ponedeljek se jc kmalu po 8 , zjutraj raznesla po Litiji vest, da je ponoči pogo-! rela na Sveti gori lansko leto odprta planinska koča litijske podružnice. Prvo poročilo je prišlo telefonično iz Vač, od koder se vidi greben griča, na katerem stoji koča. V Šmartncm so celo videli, kako gori streha koče, litijski gasilci so se že pripravljali, da gredo gori gasit itd. Mnogo planincev je odšlo na Sv. Goro pogledat. K sreči se je izkazalo, da so neki neprevidni turisti v zgodnjih jutrnjih urah zažgali greben hriba nad svetogorsko šolo, na katerem stoji od prejšnjega učitelja Zaga-žena postavljeni betonski hlev. Požar je požgal precejšnjo površino tega grebena, ognjeni zublji so bili daleč na okoli vidni, tako da je vsakdo bil prepričan, da gori planinska koču. Tako je prišlo poročilo o požaru te svetogorske koče ludi v Ponedeljski Slovenec«.
Ta dan so bili v koči še prav posebno v eseli, ker so pohiteli na ta lepi košček našega zasavskega hribovja hrvaški turisti, ki so se veselili lepote naše mične Svete Gore in prekrasnega soin,, nega vremena.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa pa bo svečan krst te planinske koče, ki bo nosila ime načelnika litijske podružnice g. Ferdinanda Tomažina, ki je pravzaprav započel akcijo za zgraditev te planinske postojanke. Prijatelji lepe narave hodo prihiteli s postaje Save, od koder imajo prijeten sprehod pičlih 100 minut skozi Tirno ali Le^e, Ljubljančani pa pojdejo iz Kresnic skozi Vače mimo keltskih grobišč 180 minut, Litjani pa skozi Pono viče 150 minul na 849 m visoko Sveto Goto.
Nezdrave razmere v litijski predilnici
Večkrat čilamo v dnevnem časopisju o tujcih ki še danes odjedajo kruli našim ljudem, posebno inteligenci, a brez ozira na to šc oholo nastopajo, kakor da bi se vedno bili v Avstriji. V današnjih težkih časih, ko so redukcije na dnevnem redu, so povsod prvi na vrsti lujci, pri nas pa jih baš narobe šc celo nastavljajo, dasi imamo sami dovoli sposobnih ljudi. Tako je v litijski predilnici pred poldrugim letom bil nastavljen za nadmojstra tu-jcc, ki pa s svojim postopanjem do danes ni pokazal niti najmanjšega razumevanja za naše delavstvo. Tujec je tudi ravnatelj, ki pa službuje pri nas žc nad 25 let. Ker se v tem času ni naučil našega jezika, smo upravičeni misliti, dn je lo omalovaževanje slovenščine. Nerazumljivo nam je tudi postopanje g. ravnatelja, da v sedanjih hudih časih odpoveduje rcdticiranccm tovarniška stanovanja in to cclo osebno, dasi ni za to nikake potrebe, saj imajo celo neporočen: družinska stanovanja.
Sploh pa so se zadnji dve leti razmere za delavstvo zelo poslabšale. Od dne do dne so manjši dohodki, delo pa vedno hujše, lako da se upravičeno bojimo za njih zdravje, posebno v nekaterih oddelkih, kar pa je zadeva nas vseli — vsega naroda. Dasi je k temu najbrž pripomogla tudi splošna gospodarska kriza, nehote dobivamo vtis, da sc skrbi samo za interes uradnišlva in kajpada litjih inozem-! skih delničarjev.
Prepričani pa sino, da se bodo razmere v najkrajšem času izboljšale, česar javnost željno pričakuje. V nasprotnem slučaju pa prosimo odpomoč; merodajne oblasti.
Metlika
Smrt jo zamahnila. Zvedeli smo iz šlipa \ i Južni Srbiji žalostno vest. »In je požela smrt Antona Nemaniča iz Drašič 5, ki je nastopil i vojno službo letos maja meseca. Pokojni je bil 1 blaga duša, miren fant, ki so ga v«i cenili radi : njegove resnosti in možatosti, zato jc |4i /alo-i za njim tem večja.
Košnjn se je pričela. Letos nam pa rër n treba tožiti, da ni kaj kositi. Take trave so, dn ! Im> prve košnje več, kot jc bilo lani vsega sku-I paj. Pn se oglaša drugo zlo: sonca ni. du bi mogli posušiti. Vendar pa kot zvemo, jc naše vreme Ugodnejše kakor drugod. Pri nn- le sem • pa tja malo pomoči, po Gorenjskem do kur n« debelo pada zadnje dneve.
Jesenice
Dan božjega otroka«. Jeseničanom je še v |
živem spominu prelepi praznik evharističnega dne lanski Veliki šmaren, ko so Jesenice tekmovale v poc aščenju evharističnega kralja, ko smo imeli svojega nadpastirja v svoji sredi in slišali celo vrsto prck-asnih evharističnih govorov. Prihodnji teden pa bo nekaj sličnega, namenjeno sicer samo mladini, vendar pa bo slovesnost tudi odraslim dostopna. V dneh 17. in 18. junija se namreč vrši »Dan božjega otroka , združen s češčenjem presvetega Rešnjega Telesa v jeseniški župni cerkvi. Ker mnogoteri stariši preteklo nedeljo niso slišali tozadevnega oznanila, iim celokupen spored slavnosti sporočimo na tem mestu: V soboto 17. junija ob 1 popoldne spoved za prvoobhajance, ob 4 popoldne pa spoved celokupne jeseniške mladine. Ob 6 zvečer se izpostavi sv. Rešnie Telo, zdru
Opazovališča proti peronospori
Najhujša sovražnica trt je glivica peronospora, ki povzroča v vinogradih največ škode. Ko je pred kakimi petdesetimi leti nastopila ta bolezen in šc niso bila preizkušena sredstva proti njej, so si slabe letine sledile druga drugi in mnogi vinogradi so vsled nje popolnoma opešali. Dolgoletne izkušnje in neštevilni preizkusi so dognali, da te bolezni ni mogoče zdraviti, če je že napadla trte, pač pa se je moremo ubraniti, preden začne svoje pogubonosno delo. Škropljenje trt z modro galico je torej obramba proti njej in ne zdravljenje. Ta obramba je danes v vinogradih prav tako potrebna, kakor obrezovanje trt, okopavanje, gnojenje in druga dela, brez katerih ni pričakovati dobre vinske letine. Marsikje pa škropijo vinogradniki ob nepravem
i.tino z večerno pripravo prvoobhajancev, ob 6.30 ! času, prezgodaj ali prepozno. Pri prezgodnjem net e evharističnih pesmi, katere bo pel otroški | škropljenju je škoda škropiva, prepozno pa le malo
,-м	-	i	i______l._: i ..v. «	7.1.	..«i«	. .1..	i,,i„: -...:
pevski zbor. Ob 7 zvečer pa bo za Jesenice nekaj ! učinkuje. Zato je zelo važno, da vemo, kdaj naj povsem novega namreč, peti rožni venec. Ob 8 , prav za prav škropimo. To pa dandanes lahko do-'	'	' ločimo že vnaprej, kdaj bo ta bolezen nastopila, ko
natančno poznamo življenje, razvoj in delovanje gli-
zvečer sv. križev pot kot prošnja za versko zanemarjeno mladino, Ob pol 9 zvečer adoracija sta-rišev za njihove prvoobhajance, Ob 9 zvečer govor odraslim »Za mladino, (govori g. Košmerlj Alojzij, stolni vikar iz Ljubljane. 18. junija v nedeljo. Ob 6 zjutraj sc izpostavi sv. Rešnje Telo, nakar sledi sv. maša brez govora. Ob 7 sv. maia za prvoobhajance in njihove stariše ter sorodnike, med katero prejmejo otroci prvo sveto obhajilo. Ob poldevetih slovesna mladinska sveta maša za vso jeseniško mladino, po sv. maši zahvalna pesem in blagoslov. Ob tO dopoldne tiha sv. maša. Popoldne ob 2 pa sledi slovesc.n sprejem otročičev v Marijin vrtec, nato pete litanije Ma-
vice peronospore. Tako so dognali s preizkusi, da začne glivica, potem ko se je njen tros (seme) začel razvijati na zelenem listu, škodovati šele več dni pozneje. Od izkalitve trosov do Skodovanja po glivici mine maja meseca 10—12 dni, junija 0—9 dni, julija in avgusta po 4—5 dni. V tej dobi moramo škropiti, če hočemo preprečiti lo bolezen. Seveda je bolje prej nego pozneje, kajti važno je, da dobi1 kaleči trosi na listih že strupeno škropivo, ki jih uniči.
Zlasti spomladi je važno ugotoviti, kdaj se iz trosov začno razvijati glivice. Za izkalitev potrebuje
tere božje ter blagoslov. S tem ho cerkvena slo-	! tros dovolj ioplote in vlage. Toplota mora znašati
vesnost obeh dni zaključena. Ob pol 4 pa bo v	| ponoči vsaj 100 C, podnevi 20 »C, vlage pa mora	, . .
Krekovem domu mladinska verska aka-	! biti v zraku, ki nastane po dežju ali močnih rosah,	i spodnjo listovo stran. V ta namen nam služijo po-
....	,	....	.,.,,	■ ..-n- \r ...i...... :.. i.i... i...........,.............------------1
vidno pojavljala. Bolezen nastopi šele čez nekaj dni, kakor smo že zgoraj omenili. Škropiti pa moramo takoj, da preprečimo izkalitev trosov.
Letos je bilo vrente v maju dolgo časa hladno, torej brez nevarnosti za peronosporo. Vzlic temu so mnogi vinogradniki predčasno škropili in s tem brez potrebe zapravljali galico in delovni čas. Kjer so taka opazovališča proti peronospori, so posestniki lahko čakali Iako dolgo, dokler jih opazovalec ni opozoril na bližajočo se nevarnost.
Tako imajo v Italiji posamezni kmetijski uradi v- vinskih pokrajinah mrežo takih opazovališč. Ko nastopi nevarnost za peronosporo, mora vsako opa-zovališče sporočiti to svojemu pristojnemu uradu. Vsak urad pa obvesti vinogradnike po dnevnem časopisju in potoni radija, navadno opoldne in zvečer, da je čas škropljenja. Kdor torej pazi na ta poročila, bo gotovo ob pravem času obvaroval svoje trte pred peronosporo.
Kmetijski uradi v Italiji podajajo vinogradnikom še naslednja navodila za obrambo proti tej glivični bolezni: Po obvestilu o prvem nastopu nevarnosti po peronospori naj vinogradniki požvep-ljajo trte z galičnini žveplom (3% ali 5% galice) v jutranjih urah, ko se je rosa že posušila, škropljenje z modro galico se pa izvrši šele več dni pozneje. Raztopina modre galice naj bo le enoodstotna, kajti ta popolnoma zadostuje za uničenje trosov. Glivice peronospore itak ne moremo več uničiti, če je peronospora že prodrla v list. Enoodstotna raztopina galice zadostuje tudi za poznejša škropljenja. Važno je torej, da vinogradnik pravočasno vrže na list razkuževnlno sredstvo, ki naj zatre trose že v kali. Ker pa nastopa peronospora najrajši na spodnji strani listov, zato je treba škropiti tudi
demija. K vsem slovesnostim, kakor tudi k aka demiji so stariši, sorodniki in vse jeseniško prebivalstvo najiskreneje vabljeni. Saj enake prireditve Jesenice še niso videle.
Hotel Slavija
tik morja
in VILA MARJAN v borovem gozdu nad morjem. Dunajska in domača kuhinja. Popolni pension od Din 601— do Din 75 — z vsemi taksami. Prospekte pošilja Ante Filipini, bivši lastnik hotela Adrija.
SkoHa Loka
; vsaj 65%. V suhem in hladnem vremenu se peronospora ne more razviti. Ker torej natančno po- j znamo pogoje za njen razvoj, lahko tudi določimo | čas njenega pojava v vinogradu: treba nam je le | Ugotoviti, kdaj je bila za njo najprimernejša vlaga j in toplota. To delo opravljajo v Italiji in na Fran- | coskem posebna opazovališča proli peronospori, ustanovljena že pred več leti, ki so se prav dobro obnesla.
Kakšna pa so opazovališča te vrste? Za posamezen vinski okoliš izberejo umnega vinogradnika za opazovalca ter mu dodelijo naslednje priprave: 1 toplomer (termometer) za najvišjo in najnižjo toplino; 1 vlagomer (higrometer) za merjenje vlage v zraku; 1 padavinomer (pluvionieter). Te pri-; prave postavijo v vinograd: toplomer in vlagomer ' v leseno hišico, pritrjeno v višini trt, torej pol do meter visoko nad zemljo, padavinomer pa zase. Opazovalčeva naloga je, da vsak dan zabeleži
Velik tabor Zveze bojevnikov, skupina Škofja toka, bo 2. julija v lepem Crngrobu pri Škofji loki. Celodnevni spored, o katerem bomo še spregovorili, obeta res lepo manifestacijo za mir. Zato naj	• ... : . ,„„i„i„ /e sedaj vsak dene v svoj poletni program: 2. ju-	v posebnem zapisniku najvišjo in najnižjo toploto, . , ' v p , 1 H ^ h '	vlago v zraku in padavine: dez m roso. Ce je naj-
13 KopaHščeTbilo otvorjeno na binkošti. Obisk	j »Kja toplota ponoči dosegla 10° C (navadno je te-
, r ,1	dai naivtsia podnevi nad 20" C) in kaze vlauomer
b° nGradeben°ad .«опГје precej živahna. Ni sicer	I re alivno vla'go nad 65%, tedaj mora opazovalec
v delu toliko novih hiš ko lani ali prej, pač pa je	I ' "t. znak za obrambo proti peronospori. To je
mnogo predelavanj in popravljanj. Vendar je zra-	I ''oba z ugodnim vremenom, ko se začno trosi pero-
stla kar na tihem nova hiša v Fužinskem predmestju, ob pokopališki poli že kopljejo temelje za hišo g. Borovničarja itd. Popravljajo hiše. G. Matevž Ziherl si na vrtu gradi lepo vrtno lopo; na »Plevni« so otvorili nov poletni paviljon; tudi poslopje, v katerem je glavarstvo, znotraj predelujejo.
Odpuščen je sluga tukajšnje okrajne izpostave g Žonla. Pred nedavnim mu je umrla v bolnišnici žena in mu zapustila, pohabljencu, osem majhnih otročičev, katerih najstarejši ima komaj 12 let. Sedaj so vsi na cesti in brez kruha.
Preserse
Daleč naokrog se vidi s prijaznega grička pod Krimom naš novi Društveni dom. ki smo si ga lani j sezidali. Dolgo časa smo hrepeneli po njeni. Sled- ; lijič smo ga dobili in smo ga zelo veseli. Že nje- t gova lega na prijaznem Studorju ie posrečena. Skupaj s cerkvijo, župniščem in šolo tvori zaokroženo
nospore razvijati, ne da bi se ta bolezen že oči-
Z velesejries
Kupčije sc razvijajo na velesejmu dalje po-voljno. Zanimanja je več ali mairij za vse razstavljene predmete, zadnje dni pa so bili zabeleženi zaključki v tehle strokah: avtomatske tehtnice, katere razstavljata dve tvrdki (Dayton in Cito). par-femi, se pa itorji, športni predmeti, preproge, žima, filigranski izdelki, naše čipke itd.
V pohištveni stroki so skoraj vsak dan večji ali manjši zaključki, ki dokazujejo konkurenčno usposobljenost našega mizarstva. Vsi razstavljeni predmeti so okusno izdelani, ves aranžma je poprečen. Mizairjem so se priključile tudi druge tvrdke. katerih izdelki so v zvezi s pohištveno stroko, tako so razstavljena ročna dela, perilo, sploh stanovanjska oprema itd.
Med novostmi na razstavi nam je omeniti novo celoto. Ko bo stavba še ometana in svet okrog , rešitev vprašanja tople vode v stanovanjih, kar je
doma urejen in okrašen, bo res nekaj lepega posrečenega. Zelo veliko hvaležnost smo dolžni g. župniku Perčiču, da se je lotil zidave doma v tako težkih časih. Kako so se zlasti fantje /.veselili doma, je vsakdo lahko videl, ko so marljivo, po rele dneve, zlasti ob večerih, kopali, dovažali pesek in kamenje, pomagali zidarjem. Kar ganljivo jih je bilo videti.
Ko smo pa k Domu dobili še g. Bariola za našega kaplana, je bil uspeh popoln. Posebno mladina ga ljubi kot očeta. Mi starši smo mu pa hvaležni za ves njegov trud, ki ga ima z njo.
V Domu smo imeli že več prav lepih prireditev. Višek vseh pa je bil koncert pretekli binkoštni ponedeljek, ki je napolnil prostorno dvorano. kakor še nikdar prej. Pevski koncert je priredil Pevski zbor v Preserju. katerega vodi g. kaplan Bartol. Radovedni smo bili, kako bodo pevci .	.. začetniki kos 21 točk dolgemu sporedu, kjer smo j na škodo pomladnih mrazov. Iz poročila je posnet.i.
izum g. ing. VI. Remca. V navadno peč se lahko vdela kotlič ali pa postavi nad njo tako. da gre iz njega voda lahko na potrebno mesto. Naprava se <la kombinirati tudi s kopalnico, prostori za umivanje itd.
★
Vclcscimski katalog. Kakor vsako loto, je tudi leto? izšel oficielni katalog 13. mednarodnega v/,orč> nega velesejma. Katalog vsebuje funkcionarje velesejma, popis razstavnega blaga po strokah, po alfabetu, po paviljonih ter po državah. Vsebuje pa tudi važen >n zanimiv članek g. dr. L. h. Boehma: Mednarodni velesejmi in gospodarska kriza.
Kako kaže o sadovn ahi
Kmetijftko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju sadovnjakov v naši državi s jiosebnim ozirom
videli več tudi več težjih umetnih pesmi. Toda nismo se mogli načuditi točnemu proizvajanju posameznih pesmi. Pri vsaki se je poznala spretna roka g. pevovodje. Pevci so pol i neprisiljeno, glasovi so bili prijetni in ubrani, da je po vsaki pesmi zagrmela dvorana odobravanja in priznanja.
Našima obema blagima gospodoma, ki se toliko trudita in žrtvujeta za napredek župnije in za koristi župljanov, se vsi iskreno zahvaljujemo. — Ljudstvo Vaju ljubi in gre za Vama.
Dohrepo lie
Dne 13. junija t. 1. na dan sv. Vntona bo na Zdenski rebri velik vsakoletni seinenj. Navadno pridejo nu semenj od vseli strani, in splošno je kupčija dobra. Tucli letos upunio. da bo živahna kupčija. Zato «e kupci in prodajalci vabijo'. <l<| pridejo ta dan na semenj k Sv. Antonu. I.sti dan se vrši pri Sv. Antonu tudi romarski shod.
V Ponikvah nameravajo postaviti hiralnico in gospodinjsko šolo.
Cerknica
Nesreča nikjer ne počiva. Mekina Slavka z Rakeka se rada vozi. Tudi g. Steržaj jo je že večkrat vzel na voz. Nesreča pa je hotela, da je mala Slavka vtaknila nogo med kolo. Poklicani zdravnik ji je rane izpral in jo obvezal. Kaj hujšega se ji ni pripetilo. — Druga nesreča pa je bila opasnejša. Poeestnik Knap iz Cerknice se je hotel na ozki poti ob železniškem tiru na Rakeku ogniti vozu pa je bilo že prepozno. Voz oziroma konji so ga pritisnili ob plot, pri čemer je zadobil zlasti na nogah poškodbe hujšega značaja, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Binkoštni solnčni prazniki so privabili v Cerknico in zlasti na Jezero veliko izletnikov. Voda je bila gorka. zalo pa tudi kopalcev v jezeru ni manjkalo. Tudi sicer je bilo v teku maja opaziti dan za dnem večje ali manjše izletniške skupine, zlasti šolsko mladino, ki je pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev prihajala občudoval naravno čudo, naše presihajoče jezero.
da je v naši banovini začelo pri večini vrst cvetje koncem aprila, Iako da ni bilo posebnih škod. Od sadja, k:i remu je škodoval mraz. je omeniti znatnejše izgi.be v teh le okrajih: breskve krški Okraj 10%. brežiški, slovcnjgraški okoli 25%, marelice v slovenjgraškeim 25% in zgodnje hruške v
stoveiijgrašketn okraju okoli 25%.
★
Veliko gostilničarsko zborovanje priredi Zveza zdruzenj gustilničarskih obrti dravske banovine dne 13. t. m. ob 10 dop. v spodnji dvorani hotela Metropol v Ljubljani. Zborovanje se bo v glavnem |>ečalo s krošnjarjenjem vina in žganja, ki je. posebno zadnje case zavzelo velikanski razmah in škoduje gostilni.
52. redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani. Dne 10. junija 1933 se je vršil 52. redni občni zbor lega najstarejšega narodnega zavoda v Ljubljani. I/, poročila ravnateljstva posnemamo, da je zavod kljub težki splošni gospodarski krizi vsled uvidev-; nosil večine vlagateljev zaključil preteklo bilančno I leto z naslednjem, za dane razmere ugodnim uspehom: Upravno premoženje se je vzdržalo na višini Din 250,728.309.73 1er se je proti prejšnjeletnemu okrnilo le za Din 3,771.338.77. Hranilne vloge so se zaključile s stanjem Din 232,505.509.78 ter so se v primeru s saldom z dne 31. decembra 1931 znižale le za Din 10.029.780.'13. Pri tem se |w> udarja. da je bil porast vlog v prvem tromesečju mi nu lesa leta znaten in dn so se jeli šele v drugi polovici aprila uveljavljati dvigi. Posojila Izkazujejo Din 203,525.696.21, naložen denar pa Din 29,523.313 37 par. Čisti dobiček znaša po izvršenih raznih odpisih Din 408.428.43. poleg kaiterega je upoštevati še iznos Din 531.708.54 nn obreetovanju rezervnih zakladov, ki so se pomnožili |ki prištetju novih dotacij na Din 10,438.623.50. Število deležnikov sc je zvišalo na (>652.
Stanje kliringa s Švico. '/. zadnjim majem je I bilo stanje našega ktiringa s Švico, ki je stopil v veljavo H), maja lani, naslednje: vplačila pri naši Narodni banki za švicarske upnike 8,296.315 Sv. fr., od tega -o dobili upniki 0.458.038 fr.. I iko da preostaja le še 1,838.278 šv. fr. Nadalje je bilo prijav-
CRIKVENICH
Največje kopališče na Jadranu. 4'/j ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižaue cene. Informacije in prospekte pošilja
Lječilišno povjerenstvo in sami hoteli. Pons. - Rest. VILA RU2ICA 35 sob. Vis-a-vis obala Prospekte in pojasnila pošlje na za-htevo uprava. Cena v predsezoni 65 — 80 Din. Pcns.-Rest. TRIGLAV. Popolna oskrba od
60 - 75 Din Komfort.	Snažnost.	Solidnost.
Hotel-Pension vLIBURNIA«. Vis-a-vis kopa-lišča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pcns.-Rest. MORAVA. Dobra in mirna meščanska hiša. Popolna oskrba 60 — 70 Din Pens.-Rest. ZELËNGAJ. Tik ob morju blizu obale. Popolno oskrba 60 — 65 Din Restavracija VIN0D0L. Izborila domača in dunajska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din
Spori
sebni razpršilniki na škropilnicah.
Navedena opazovališča so izredne važnosti za prvo škropljenje; služijo pa tudi za poznejšo dobo. Kakor se namreč trta razvija in poganja vedno novo mladje, čini toplejše postaja, tako so tudi pogoji za razvoj peronospore vedno ugodnejši. V poznejših mesecih raste toplota, večkrat pa primanjkuje vlage; tedaj se ta bolezen manj pojavlja. Če pa nastopi deževno vreme ali padejo močne rose, tedaj tudi peronospora močneje napada. Opazovalci morajo torej neprestano zasledovati toploto in vlago ter opozarjati na morebitno nevarnost bolezni. Na podlagi teh opozoril uravnavajo vinogradniki škropljenje. Če pa opazovališča pravijo, da niso dani pogoji za peronosporo, tedaj si lahko prihranijo marsikatero škropljenje, kar pomenja v današnjih časih znatno zmanjšanje proizvajalnih stroškov za grozdje in vino.
S tem spisom smo hoteli opozoriti, kako skrbijo drugod v vinorodnih krajih za obrambo proti peronospori in preprečijo škodo, ki nastane, če se pravočasno ne škropi. Potrebno bi bilo, dn bi tudi naše oblasti postavile taka opazovališča proti peronospori, ki naj bi opozarjala vinogradnike na čas škropljenja. S leni bi jim bili prihranjeni mnogi izdatki za drago galico in za večkrat brezpotrebno škropljenje.	Inž. R. L.
ljenih, pa pri naši Narodni banki še nevplačanih terjatev švicarskih upnikov iz blagovnega prometa v znesku 3,270.523 šv. fr., ta'ko da je za obračunati še 5.108.801 fr. (dne 15. maja je preostalo za obračune 5,330.097 fr.).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kapušinn Stanka, trg. z meš. blagom v Kranju; narok za "klepanje poravnave 15. julija, oglasili se je do 9. julija.
Borza
Dne 10. junija.
Denar
Ta leden je bil devizni promet znatno manjši: znašal je 2.5 milj. Din v primeri z 3.7 milj. Din prejšnji teden. Največ prometa je bilo v šilingih: 1.4 milj. Din ter v dinarjih 0.7 milj. Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.51, New York 424.5, Bruselj 72.175, Milan 26.975, Madrid 44.20, Amsterdam 208.30, Berlin 121.25. Dunaj 73.16 (57.5), Stockholm 90.20, Oslo 88.35, Kopenhagen 78.10, Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Dunaj. Don. sav. jadram. 55.30, Alpine 12.70, Trboveljska 15.55.
Živina
Mariborski sejem 9. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanili 182 svinj; cene eo bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 150 Din, 7—9 tednov stari 180—220 Din, 3—4 mesece slari 250—350 Din, 5—7 mesecev stari 450—550 Din, 8—10 mesecev stari 650—680 Din, eno leto stari 750—850 Din, 1 kg žive leže 6.50 do 7.50 Din, 1 kg mrtve teže. 10.50—11 Diu. — Prodanih je bilo 144 svinj.
Les
Sezona za bukovino se bliža koncu, ker ni zadosti lesa posekanega v času zimske sečnje, sedaj se pa radii naredb v zaščito gozdov ne more več sekati. Povpraševanja po rezanem blagu se množe, vendar pn blaga vsled omenjenih dejstev primanjkuje. Os obilo primanjkuje parjene bukovine. Po dosedanjih izkušnjah bi bilo priporočati, da se izdeluje več parjene bukovine in lo radi tega ker se parjena bukovimi pri dobrem manipuliranju nc skvari in se tudi lažje proda, kakor surova. V te-sanem lesu je situacija precej dobra, medtem ko vlada v deskah stagnacija. Vedno bolj pa se čutijo v lesni trgovini dezolaitne kreditne razmere, ki skoro vsako produkcijo lesn onemogočajo. Ako se le prilike kmalu ne jiopravijo, lahko postane položaj popolnoma nevzdržen, ker so vsa razpoložljiva sredstva že danes izčrpana.
Hmelj
V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo
Žalec v Sav. dolini, 10. junija 1933. Nastale vremenske razmere niso ustregle željam naših hmeljarjev, ker do sedaj še vedno mrzle noči in pomanjkanje solnčne toplote ni pospeševalo rast iuneljske rastline. Obče stanje je vedno še neenakomerno. Na '/.ravnanje istega je komaj še mislili. Razen že prestanega napada bolhačev, ni drugih živalskih ne rastlinskih škodljivcev. Trcbljenje vrel in prvo lahko nasipanje se je že Izvršilo.
Nekaj ostankov letnika 1930 je minule dni našlo odjemalcev in sicer po 4—5 Din za I kg.
Kater. ČSR, 9. junija. Povpraševanje je bilo za srednje vrste po 2150— 2200 Kč, prvovrstno blago je doseglo 2400 KČ za 50 kg. Pov|irošovanjc je bilo tudi zn letnik 1931, zu katerega jo bilo doseženo ! (K)—1000 Kč. Danes jc nolirnlo pri mirno-čvreti tendenci blago lanskega IHniikn 2150—2400 Kč z.a 50 kg brez prometnega davka, ki znaša 1%. Sedanje vreme ni nič kuj |x>uodu rastlini. Manjka predvsem dežja. Hmeljskn uš so Siri. Začenja se tudi že škropljenje proti peronospori. Splošno stanje je zelo neenako in nezadovoljivo.
Nltriihcrg. 8. junija. Zaključki so bili napravljeni po fvrs-lih centih, plačalo se je za hallerlauako blago 285—290 mark, za virtemberško pa 250 mark,
DANAŠNJI NOGOMFTNI PROGRAM V L1UBLIANI
Na primorjanskem igrišču se vršijo danes "n;:« slednje lekme:
Ob 14.15 se srečo tretja garnitura Primorja s Slovanom.
Ob 15.45 se spoprimeta Hermee-.Grafika.
Ob 17.45 pa bo glavna tekma med
MARIBOROM IN PRI MORJEM
v kateri se spoprimeta podzvezni prvak in naš zastopnik v državni ligi. Glavna tekma obeta biti zelo zanimiva, ker bostu oba nasprotnika hotela doseči či m boljši uspeh.
A
S. K. Grafika poziva igralce: Papier, Mekina, Anzelc. Pipan, Strohmajer, Ustnik, Verčnik, Be-žnn, Katovič, Kmetič, Stupiea, Trobevšek, Verbek, Mart in č tč, du so ob 15 v garderobi. Igra se proti SK Hernies. — Vsi verificirani igralci se pozivajo, da izročijo tov. Strohmajerju do torka 13. t. m. po eno fotografijo v društvenem prostoru, sicer se bo proti njim postopalo. — Člani Old-bov moštvu morajo oddati v torek na trniningu opremo, ki jo še imajo. — V torek ob 20 je važna seja U. O. katere naj se vsi zanesljivo udeleže.
Iz športnega odseka ribarskega društvu. V okolici Ljubljane se odda v Savi deset ribolovnih dovoljenj za bele ribe. odnosno lipanje. Eventu-elni reflektanti naj se zglase v torek, dne 13. t. m. med 19 in 20 pri sport, odseku riburskegu društva, hotel Miklič, kjer dobe nadaljnje informacije.
ANGLEŠKI GLASOVI O MEDDRŽAVNI NOGOMETNI TEKMI ANGLIJA : ITALIJA
Dne 13. t. ni. se je vršila v Rimu nogometna tekma med angleško in italijansko državno reprezentanco, ki je končala — kakor znano — neodločeno, in sicer 1:1. Tekme se je udeležilo nad 50.000 gledalcev in celo sam duce je bil navzoč pri tej tako težko pričakovani borbi. Bil se je izredno hud boj za »svetovno prvenstvo v nogometu«, kakor so liazivali Italijani to srečanje in borba je ostala neodločena, kar po tozadevnih poročilih šo najbolj odgovarja poteku igre in moči obeh enajstoric. — Ko je italijanski kapitan izročil zastavico, kar se je zgodilo ob 15.26, in žoga se je hitro znašla v angleški polovici igrišča. Igra se je nato prenesla v sredo igrišča, enkrat prodre Bastin, strelja na italijanski gol, toda žoga je bila spretno ujeta. Nato sledi prvi gol za Italijo, ki je povzročil pri publiki urnebesno vpitje. Ferrari ga je ustrelil močno in po tleh. Angleži so doslej dobro igrali, toda vsled Ferrarijevega gola so poslali Italijani navdušeni in so močno oblegali angleško obrambo. Goodall pa je bil v izborni formi ter je sijajno stopal dvojico Orsi-Ferrari, ki sta poskušala priti preko njega z izborno pasovno igro. Čez četrt ure je našel Hunt priložnost za lepše porazdeljevanje žog in odslej je bila Anglija stolno v premoči. Zato ni bilo zena-čenje nikako presenečenje. Richurdson odda Bu-stinu v lepo pozicijo in žoga že sedi v mreži. Italijani začno močno napadati, publika zasleduje odslej stoje potek igre. Toda angleška enajstorica se je hitro znašla ter je začela podajati krasno igro. Anglija je popolnoma obvladala situacijo, publiki sla ugajala zlasti Bastin in Geldard, toda italijanska obramba se ni dala zrušiti.
V drugi polovici je zopet Italija močno napadala. Angleško svetišče je bilo v največji nevarnosti, ko je Meazza prodrl, toda žoga je zadela golovo prečko. Odslej je bil italijanski napad boljši od angleškega. Noto je sledil protest italijanskega kapitana zaradi surove igre gostov, ki ga je pa sodnik odklonil kot neutemeljenega. White pa je izvedel nato izredno rešilno akcijo; ko je padel llibbs, je stal Ferrari sam pred vrati brez obrambe, ker pa je s strelom čakal, je mogel angleški center-half še rešiti opasno situacijo. Dvajset minut pred koncem je sledilo še celo serija prostih slrelo.v, oho stronki sto še napadali, toda obrambi sta vso zdržali.
II koncu pravi poročilo: V prvi polovici je bila Anglija v premoči, v drugi je bila pa Italija boljša. Angleška obramba je bila sijajna. Italija bi lahko zmagala, če bi Ferrari s svojim zavlačevanjem ne pokvaril zrele šance tedaj, ko je ležal llibbs na tleh. Bila je liudu borba, obema moštvoma gre enaka čast. Najboljši del italijanskega moštva je bila obramba.
Tudi Finci ne počivajo. Pri svojem nedavno se vršečim mitingu v Helsingforsu, so dosegli toke-le rezultate: kopje: 62.04 m, skok v višino: 1.85 m, krogla: 14.02 m.

Svoji k svojim!
Klavirji tvrdke WARBINEK konkurirajo vsem inozemskim znamkam, tako v kvaliteti, kakor tudi v ceni. :: Oglejte si razstavljene vzorce na velesejmu paviljon E.
^шттттштшттшшттш
Pred nakupom za birmo
ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak so podajte ali pišite po vzorce in cenik fp"' TPGOVSK! • DOM
mniicdL сеце «
■ч
IOVAMA-PECIIA'III Ч131Е1С
kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni.
Slavnemu občmstvu
se opravičujem
ker ine pogreša med razstavljalci pohištva kot stalnega na mojem prostoru vsako leto z raznimi okusnimi predmeti pohištva. Tem potom so vljudno priporočam zu cenjena naročila, katera bom izvršil po lastnih ali danih mi načrtih
AVGUST ČERNE, mizarstvo
Ljubljana Vil. Zg. Šiška. Vodnikova c. 122. Postajališča Heinrihar

Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše drage, nenadomestljive soproge, oziroma mame, sestre, tete in svakinje, gospe
Helene Zakotnih
se najtoplejše zahvalimo za številne izraze sočutja, za poklo-njeno cvetje in vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na zadnji poli.
Maša zadušnica sc bo darovala v ponedeljek 12. junija ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. V Ljubljani, dne 11. junija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

Oglejto si veliko taborišče na velesejmu Novi cenik gratis
B. SiOLD & PREDALIC
Ljubljana. Kelenbnrgova ulica (i.
—iiiiimiiMiiii i m i ni——i 'iM'iium u .Hi—H—
FOTOAPARATE
svetovnih ti/rdk Ze.ii*-.ho»t, »odenstocU :: Voigttânder, Welta, Certo itd. ima veono
v zalogi fosotrgovitta Jugostcvsrnske knjigarne
v Ljubljani, Mildciiieva c, S
Za vsa zavarovanja pride v iiošlev Je
IVzaiemiia zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masar.vkovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje -Karilas«
Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovaluiei.
lekarno
vpel jano, išče v najem ali nakup magister farmacije z odlično dolgoletno prakso. Cenjeno dopise pod »Lekarna na oglasni zavod
Publieras d. d. Zagreb, lika 9.
|ote! ,CentraI\ Rab
llotel s 24 sobami, 40 postelj, kopališče, loža, terasa nad sprehaiališčem s pogledom na pristanišče, morje in otoke. 15 tn oddaljen od morja. — Konkurenčne cene. Prvovrsten kompleten pension Din 60-—.
Letoviščarii!
Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi
celodnevna oskrba (pension) Din 35—, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s lekočo vodo, z lepimi terasami, vrt. Na razpo lago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepe prosto kopališče. — Se priporoča ludi obiskovalcem znanega zdravnika drja. Majeriča
Gospodarska zveza,
- !
r. Z. 7, O. Z.
Prodaja deželne pridelke, žito. m!e¥ske i seno, sžamo, когошвзбпо in soeceriisko kmetijske str® e in orodie, umetna cemeint, premog i
*
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-—.
kMKAMVUi'. WIUITII
•u n .o « Q
C O 3
° ca
S-s S
O л G) — .
Jj Q »I a m
—	p au
S a. ° s Ч -» t =2 a
t: ш i»3 « ».ИЈ ..'S
ca. co o
« S S G
JJŠI
lo1'?,
c ~ S.Sei.S
S
a » w u-, ci o
—	> î; w (M
o	...
•C' G N ,л N 3 ï ï » 9 « —> q ; > 3 >
2«-e.s « 2 5
c S in «
•N v. SS > CX
-O c
-O
W)
W (M
U)
a n
V " >
re л » -
v -- o — d a c: a „
•n 'Л сч >
7- tfî n
£.s
c S °
■S A B « P) .as k-| S
-! O > >-5 u- o m -o
Samuel Lover:
mm O'MORE
40
Irski ljudski roman.
Salomona, tako je bilo ime loncevezu, so torej po-milovali, ker je bil siromak, ki se je moral tako star potikati po svetu in si služiti kruh. Bali so se ga pa zato, ker je bil. zvit. Imel je na sebi nekaj vohunskega in bister spomin. Znane so mu bile razmere skoraj vseh ljudi in vsake hiše na kmetih. Vse je vedel. Pozabil pn ni ničesar, kar je enkrat izvedel ali o]>azi). Kar se jc zgodilo ])red leli in leli, mu je bilo prav tako živo pred očmi kakor dogodek, ki ga je šele včeraj doživel. Vse lo je bistroumnemu starcu pomagalo, da je ljudem lahko prerokoval prihodnjost.
Ta njegova moč ga jc med nevednim ljudstvom, med katerim je hodil, delala malo manj ko čarovnika. Imenovali so ga vsevednega moža«. Vse ,je znal. in to je moč. Kdaj pa je imel človek moč, da bi se je drugi ne hali in da bi je on sam ne izkoriščal?! Tako je bilo tudi s starim loncevezom, Kmetje so se ga bali; niti eden pa ga ni maral. Ker so se mu bali zameriti, so mu izkazovali toliko pozornosti, kakor da bi ga res radi imeli. Loncevez se je kajpak zavedal svoje moči nad njimi in je tudi vedel, zakaj. Užival je, da so mu hlinili ljubezen in sc smejal ob krivi prisegi njihovih src.
A čeprav so se ga bali, se jim je vendar smilil, ker ■c jim je zdel tako reven in zapuščen; vsaj zdel se jim je. Ni imel doma ne žive svoje duše, ki bi mu delala tovaršijo, razen tistega osla, katerega je gonil po svetu in ki se je hranil samo od tistega, kar je mimogrede ob poli odmulil, ali pn kar so mu dajale prijazne roke, ki so dajale hrano tudi njegovemu gospodarju. Salomon namreč nikdar ni za nobeno reč dal beliča, ampak je plačeval s svojim delom. Pohlep j>o denarju je njega imel bolj v oblasti kakor on ljudi. In dasi bi lahko lepo
I ?
živel brez denarja, saj je imel ljudi v svojih rokali, je bil slep suženj mrtve kovine; bil je skopuh, pravi skopuh. Denarja ni ljubil zaradi tega, ker si je z njim lahko kaj kupil, ampak zaradi denarja samega; častil jc sani goli denar, gvineja mu je bila bog. Rajši je stradal, kakor da bi kaj plačal. Zato nikdar ni uiti grižljaja pokusil, če ni bil podarjen. Vsa dežela, od sodnika do kmeta, je prispevala za njegovo prehrano.
Tak je bil stari Salomon. Siromak, vsega usmiljenja vreden, a velik skopuh in zato peličen; skromen in pohleven, zraven pa premeten in prekanjen kakor lisica, izdajalski kakor kača —- lajinstven, mrzel in požrešen kakor gi'Qb.
Irci, nagnjeni k dovtipnosti, so vzdeli temu ostudnemu starcu zaradi njegovega rokodelstva šaljivo ime ■Začinjeni Salomon . Ponavadi so mu rekli tako, kakšen-krat pa ludi Zvili Salomon:. Odrasli ga seveda niso klicali tako, ampak tako so ga zmerjali lc otroci, ki so to slišali iz usl svojih staršev. Paglavci so ga kar očito sovražili in ga s tema dvema priimkoma dražili takrat, kadar so vedeli, da jih stari skopuh s svojo krivo palico no more doseči. KykSonkrat so šli celo tako daleč, da so za njim metali kamenje ali pa prst, to pa le takrat, kadar so bili skrili za kakšno ograjo alt kakšnim jarkom. Tedaj jo ubogega starega Salomona zadel kamen v hrbet ali mu je pa kepa prsti priletela za uho in drobci, ki se mu niso usuli za srajco dol pu hrbtu, so mu ostali v lasulji. Ves jezen se je obrnil s palico, da bi udaril. Ko je pa zamahnil v prazno, je začul izza ograje velikanski krohot in v svoji onemoglosti ni mogel drugega, kakor da je začel s palico žugati in grozno preklinjati.
Rilo je nekako listi čas, ko je Rory tekel iz kleli, ko si1 jo Salomon bližal mestu. V predmestju jo z glavne ceste krenil na stranpot in pognal osla v malo zakotno ulico, ki je na njenem koncu bila majhna ograda. Ves
prostor je bil ograjen deloma z neobdelanim kamenjem deloma pa z grmovjem. Salomon je meni nič tebi nič odvalil nekaj kamenov in tako napravil vrzel in pot svojemu oslu, da je Sel v ogrado, v kateri jc bilo v kopicah polno sena. Pognal ga je med dve kopici, da bi se uboga žival nakrmila. Napravil mu je malo zavetja pred dežjem, vzel sedlo in stare lonce z njegovega hrbta in vse skril pod grntom. Polom -e je odpravil v mesto, v klet k tihotapcu.
De Welskein se je z loncevezom pečal samo zato, ker je tudi ta znal tihotapiti. Salomon jc slutil, da .jc zasnovana velika zarota. Dasi pa je imel dober nos, vendar n: vedel za nikogar, ki bi bil vanjo zapleten. Nihče se mu ni izdal, ker nikomur uiti nn misel ni prišlo, da bi ludi Salomon spadal zraven. Zarotniki so hranili tajnost vsak zase. Med tisoči, ki so prisegli, je bil samo eden, ki je varal, in ki je pristopil k združenju zalo, da bi vse izdal.
Ko je nesrečno dekle, katero je Rory puslil ildoli na klopi, prebolelo svojo žalost, se je dvignilo. Cuvstvo ljubezni, ki ji je prej polnilo srce, se je spremenilo v prikrito sovraštvo, kakor pri vsaki zavrnjeni ženski. Preklinjala je moža, ki jo je ponižal. Tudi ona jc zapustila brlog upora in zločina 1er pustila veseljake v njihovem pijanem spanju. Ko jo Salomon prišel do kleli in s tajnimi znaki poirkal na vrata, mu nihče ni odprl. Ko je še enkrat močneje potrkal, so priprta vrala na njegov pritifk !>opustiln. Nalahno jih je odprl in previdno pokukal v klet. Oko mu je od zakajene svetilke švignilo p<> zvrnjenih ćašah in ošinilo iztegnjena telesa, ki so smrčala. l'o prstih jo stopal 1er se previdno in prežeče oziral na vso strani. Ko pa jo videl, da vso okoli njega globoko spi, mu je srce zaigralo ob misli, da jo zdaj on gospodar. Tiho, po vseh štirih se jo splazil tja k postelji, pod kntero jo bil skrit tobak, ali hi morda ne mogel izmaknili zvitka tobaka. Noge enega snečih so visele čez stranice in mil bile napoti.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ženltovanjski oglasi Din 2'^-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsks, 3 mm visoko pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko«
Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi! Pazite na bodočnost!
srss Dolenlshe toplice
Vam sigurno ozdr vi revmatizem, išijas. ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih m se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk; radi tega neokrnimo bogastvo emunacije in ogljikove kisline V kopališkem domu so kopelji in sob'' pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inh.ilacija emanacije v vseh sobah in izvanredna ugodnost pri kuri.
zlasti pri slabem vremenu Pošta, br/.ojav, telefon.	Postaja Strala-Toplice.
Zahtevajte brezplačno prospekte! Sezona od 1. ma.ia do 11. oktobra
Letovišča
Pension Fr. Školaris
• Pod Stolom«, Žirovnica, krasna planinska lega. Cena 40 Din vsa oskrba in soba (dnevno). (L)
Letovišče Luee
v gornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, gorska lega, iglasti gozdovi, prijetne kopeli, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo in Celjem. Pen-zija dnevno 35 Din, pri obilni, dobri in tečni hrani. Naslov: Gostilna Ra-duha, Luče — ali Ivan Jezernik, Maribor, Koroška cesta 2.	(L)
Letoviščarji v Poljane
Najcenejše letovišče v Polianah nad Skofjo Loko Vam nudi gostilna ori Mačku. Krasni izleti: Bukov vrh, Černi vrh. Vin-harje, Javorje, Blegaš (1563 ml- Idealno naravno kopališče v topb Sori. Hrana prvovrstna. Penzi-ja od 30 do 32 Din dnevno. Se priporoča Maček Mariia.__(L)
Pension Pod Stolom
Skolaris Žirovnica, krasna planinska lega, dnevno s sobo 40 Din. Samo hrana od 20 Din dalje. Daje informacije za sta-novania.	(L)
Službo hlapca i
išče pošten in delaven ' kmečki fant. — Naslov v upravi »Slovenca« pod , št. 6575.	(a)
Gospodinja
srednjih let, izurjena v gospodinjstvu in vrtnarstvu, išče službo v žup-nišču ali posestvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6718.	(a)
Lesni manipulant
vsestransko verziran na ! žagi kakor v gozdu, hoče spremeniti službo. Cenje-1 ne ponudbe na upr. »S1.« ; pod »Tesar in Žagar« št. '6713.	(a)
Vajenec
se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Ponudbe pod »1933« 6630 na upravo »Slovenca«. (v)
Letovišče
Oddajo se sobe v hišah št. 2 in 4 na Dovjem. Penzion v hiši dnevno za 25 do 28 Din; sobe z 2 posteljama 16 do 20 Din. V hiši električna luč in voda. Marija Žagar, Dov-je-Mojstrana.	(L)
Gorenjka
začetnica, pridna, poštena, gre na kmete ali v gostilno v pomoč gospodinji, išče službe v okolici Kranja ali Radovljice. Naslov pove uprava »Slov.« št. 6594. (a)
Mizarski delovodja
sprejme delo v večjem obratu. Ima svoj obrtni list, kakor tudi večletno prakso v stavbenem in pohištvenem mizarstvu. -Spreten risar, kalkulant ter poznan po celi Jugoslaviji. Zmožen nemškega in srbohrvatskega jezika. Ponudbe pod »Agilen« št. 6598 na upravo »Slov.« a
Mlad mes. pomočnik
in šofer želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6639. (a)
Kmečki lant
30 let star, pošten in trezen, vajen vsakega dela, išče mesta konjskega hlapca. Nastop takoj. — Naslov pove uprava »S1.« pod št. 6743.	(a)
Kmečko dekle
vajeno vsega kmečkega dela, išče službo na kmetiji ali v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6782.	(a)
Trgovski zastopnik
dobro uveden, bi prevzel zastopstvo galanterijske ali manufakturne tovarne za Srbijo ali južno Srbijo s sedežem v Belgradu. Cenjene ponudbe blagovolite oddati v nedeljo rri vratarju hotela Union
Vajenca
poštenega in solidnega, sprejme pekarna Pečnik, Selnica ob Dravi. (v)
Vajenca
za fino usnjeno galanterijo — sprejme Slatnar, Ljubljana, Levčeva 8. (v)
Vajenca
z vso oskrbo sprejme pekarna Požar, Moste, (v)
ilužbodobe
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. - Ponudbe nâ: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovor!	(b)
Lesni manipulant
ki obvlada popolnoma italijanščino in nemščino ter je vešč knjigovodstva, se sprejme takoj v službo. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in zahtev na upravo »Slovenca« pod »Italo-les« 6577.	(b)
Uradnika (-co)
popolnoma samostojno pisarniško moč z daljšo prakso za vodstvo pisarne lesne industrije in nadzorstvo obrata, se takoj sprejme. Zglasiti se je osebno s pismeno ponudbo in izpričevali med 10.—12. uro dopoldne. — Naslov v upravi »Slov.« pod it. 6568.	(b)
100 Din dnevno
zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovori (b)
v teh težkih iasih к mon Se najlažje dobiti z uslano vilvijo domače ntelariie. Mi damo vsakomur tekoče delo. ker amo cd|«malci za pl» lenine. dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn ple lenje. kar dokazuje mnogo zahvatnic. V slučaju, dn hočete delali in začutiti, ie obrnite po gratis-proapekte na Ivrdko Domača Pleiaraka Industrija Josip Toma/ič, Maribor, Krekora ■l.lt'il
Prodajalko
ali natakarico sprejmem za vinotoč in delikateso. Dam tudi na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6642.	(b)
Eaidli in Itorol Erjavec
Mizarstvo
Drod. poleg ia(cnskc6a mostu
P. Št. Vid n. Lj. Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zainničeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglede si našo zalogo. Ogled ludi ob nedeljah. Sprej> majo se naročila oo predloženih ali lasinih načrt h.
Mesarski pomočnik
z mojstrskim izpitom se takoj sprejme kot poslovodja. Ponudbe poslati na naslov: Vnovčevalnica za živino, r. z. z o. z. v Ra-tečah-Planici.	(b)
Služkinja
katera zna kuhati — se sprejme k trem osebam. S. Zidarič, Maribor, Stolna ulica 5.	(b)
Podeželsko dekle
iz poštene družine, ki je vajeno vsakega dela, se išče. — Naslov: Mimica Hrašovec, Linhartova 18, ob Tržaški cesti v Mariboru.
I
Pouk v nemščini
in konverzaciji nudi dijakom v počitnicah z vso oskrbo gospa Adlassnig, Celovec (Klagenfurt), An-nabidl, Akazienhofstr. 15.
Šoferska šol.» E. C eli
hivia Cameriiikova šoferska 4olal t 'ubt ana, Puna'gkn r. 3'; i SoIh za ooklicne Šoferje in
nmaterj 1'ronpektl in P» lorfinla /.a«tonJ io franko
Franc, konverzacija
za časa počitnic se nudi damam in otrokom, tudi dečkom do 10. leta v pen-sionatu Notre Dame de i Sion, Via Alice 1-3, Trst. i Na željo tudi pouk v i drugih jezikih in glasbi. ' Ves komfort v hiši. Velik 1 vrt. Več oseb ene družine popust.	(u)
Gospodična
z dobre krščanske hiše, čedne zunanjosti, neoma-deževane preteklosti, želi radi pomanjkanja znanja poznanstva z boljšim gospodom v starosti 31 do 40 let. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sreča« št. 6750	(ž)
Kuharico
snažno, pošteno, pridno, ki zna prvovrstno kuhati in opravljati tudi druga gospodinjska dela, sprejmem s 1. julijem 1933. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Kranj« št. 6647.	(b)
Dekle
ki zna nekoliko kuhati in pospravljati, se sprejme. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 6716.	(b)
Hišnika
upokojenca sprejmem s 1. julijem. Predstaviti se osebno: Dunajska c. 35 b
Prodajalka
mešane stroke, starejša, pridna in poštena, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 6733. (b
Šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica.
Garaža Stupica.
Instrukcije
iz vseh predmetov real. gimn. daje osmošolec v počitnicah in v bodočem šolskem letu, proti dogovoru. - Poseben prijatelj aižješolcev. - Prijave na upravo »Slovenca« pod »Soliden« 6766.	(u)
Ženin
s 30.000 Din lahko poroči dekle s posestvom. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju.	(ž)
Kuharica
10 let, z nekaj premoženja, delavna in varčna, želi poročiti starejšega, dobro situiranega gospoda. - Resne ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Medsebojna pomoč« 6762.	(ž)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
sobe in kuhinje išče mirna stranka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »1 soba« št. 6685. c
Na debelo! Na drobno !
Vrvarske lastne izdelke
kupite najcenejše in najboljše samo v novi in povečani truoviui
Prve kranjske vrvarne in trgovine s konopnino
Ivan N. Adamič
motvoz
olatno. gradi
Ljubljana. Sv. Petra cesta 31
Tel. štev 24-41
Podružnici:
MARIBOR, Vetnnjiika ul. 20
b čevmkl. biči
predpražniki
Tel. štev. 24-54 CELJE, Kralja Petra c. 33
iutf (Hess an)
nepremoCijive konjske piahte
konopiene In qumiasie cev
ribje In guealne mreže vseh vrst 1.1, d.
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne | Mobilne Zadruge«, Ljub-i ljana, Mestni trg 25/1. — 1 Iščejo poverjenike! (d)
V Št. Vidu ali okolici
se išče opremljeno leto-viščarsko stanovanje 2 sob in kuhinje. Ponudbe pod »Stan za čez poletje« št. 6752 na upravo »Slovenca«.	(c)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se oddt mirni stranki za avgust. Naslov pove uprava »Slov.« ped št. 6195.	(č)
Mlinarski monter
izučen mlinar, išče službo v mlinu. Razume se na vsa popravila ter izdeluje različne stroje kakor stroj za čiščenje žita in zdroba, ploske čistilce, cilindre, dvodelne jer-menice itd. Vse orodje ima sam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6717 b
MLEKARJA
pridnega in zanesljivega, iščemo. Nastop koncem juniia Potrebna kavcija 5000 Din in dobro priporočilo. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šilro »Samski« št. 6697.
Viničar
z najmanj 4 do 6 delovnih moči, se išče za mariborsko okolico, 1. breg. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod št. 337.	(b)
16 letni lant
se sprejme za domača dela. Pekarna Kos, Rad-vanjska 13, Maribor, (b)
IHmKAMMM i
V Novem mestu
sprejmem nižješolca (-ko) v lepo zračno sobo z elektriko za leto 1933'34 z vso oskrbo. Dr. Režka cesta 4.	(D)
Posojilo
brezobrestno dolgoročno, neodpovedliivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu j članu Stavbna hranilnica j in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31/1. d
Posojilo
30—50.000 Din iščem na lepo posestvo v bližini Bleda proti vknjižbi na 1. mesto za visoke obresti. Ponudbe pod »Nujno« št. 6629 na upravo »Slovenca«.	(d)
15,000 Din posojila
iščem za eno leto,- Ponudbe pod »Sigurno naloženo« 6597 na upravo »Slovenca«.	(d)
Pojasnila
za brezobrestna posojila proti 30 letnemu amortizacijskemu odplačilu daje glavni zastopnik »Edinosti«, vzajemno gospodarskega društva, r. z. z
0.	z. — Jakob Zagode. Liubliana, Miklošičeva r.
f SI. 28-1.	(d)
20.000 Din posojila
iščem na prvo mesto na l.išo v Ljubljani. Ponudbe pod 20 ОП0« št. 6737 na upravo »Slov.« (d)
5—10.000 Din
posojila išče na lepo posestvo proti vknjižbi na
1.	mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6784. (d)
Lepo stanovanje
v suterenu oddam majhni družini. - Podmilščakova ulica 37 a.	(č)
Stanovanje
3 sob, predsobe, shrambe, stranišča in pralnice oddam za 650 Din. So-darska 6-1 (nad sv. Florjanom).	(č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno s pritiklinami se odda za 1 avgust. — Poizve se: Glince, cesta XIII. št. 4.
Soba in kuhinja
se odda Gunclje 24, St. Vid nad Ljubljano. (č)
Najboljšo oskrbo
in vzgojo dobe dijakinje boljših rodbin (posebno učiteljiščnice), po zmerni ceni. Glasovir, nemščina. 1 Naslov v upravi »Slov « o od št. 6677.	ID) I
OGiAsum^lp
5LCVE\TIJ
Stanovanje
dvosobno, oddam solidni stranki za 1. julij. Pre-I dovičeva 46, Moste. (č)
Večje stanovanje
s krasno lego v Vodmatu,
2	minuti od cestne železnice, takoj oddam. — V hiši je vodovod, elektrika, kopalnica in vse pritikline. — Izve se pri I. Oražen, Moste. (č)
Stanovanje
3	sob, 2 kabinetov, steklene verande in kopalnice, oddam z avgustom v Rožni ulici 27-1. (Šentjakobski okraj).	(č)
Dvosobno stanovanje
! oddam 1. julija. Vodnikova c. 13, Ljubljana VII. t
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam. — Naslov pove uprava SI < pod št. ft756.	(č)
Soba s štedilnikom
in s pohištvom se odda 1. julija. Vrbanova ul. 21, Maribor.	(s)
Sobo s štedilnikom
vodovodom, elektriko in pritiklinami oddam 1. julija v Rožni dolini X 8, Podrožnik.	(s)
Dve sobici
oddam dvema gospodičnama čez počitnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6679.	(s)
Opremljeno sobo
z dvema posteljama oddam s 1. julijem v Mostah, Poljska pot 29. (s)
Lokal
eventuelno s stanovanjem, nasproti tramvajske postaje Kosovo polje v Zg. Šiški, se odda za briv-nico ali delavnico. (n)
Lokal
delavnico in skladišče, pripravno za vsako obrt, oddam takoj v najem. — Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. 47.	(n)
Prazno sobo
veliko, parketirano, z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Friško-vec 6.	(s)
Opremljeno sobo
podpritlično, z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Friškovec 6. (s)
ODDAJO:
Gostilna
dobro idoča, na prometnem kraju blizu Kamnika se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6672.	(n)
Košnja sena
in otave se odda v najem. Opekarna Tonnies, Koseze. - Pojasnila daje oskrbnik istotam. (n)
Gostilna
v Mariboru se odda v najem. Ponudbe pod zn. »Gostilna« na upr. »Slovenca« v Mariboru. (n)
Pes čuvaj
svetlo-rujav, srednje velik, sliši na ime »Suli«, se pogreša od 4. VI. t. 1. Vesti o njem je sporočiti proti odškodnini pošti Smlednik.	(e)
Manjši parni kotel
kupimo. Ponudbe na naslov: Tovarna dežnikov in nogavic: Josip Vidmar — Ljubljana, Pred Skotijo 19	(k)
Kože divjačine
kupuje krznar Kenk, Gosposka ul. 3 III, Ljublj. k
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezke ovčio volno kupuje ARBEfTER Maribor, Dravska c. št. 15
Avtotaksi
št. 64 se vljudno priporoča. Telefon 3390. (r)
Milostljiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje kon-servira tvrdka L. Rot, Mestni trg 5. Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	(r)
Zlato, srebro,
nlnfin Uu',uie
ftiuilll po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata, Popovičeva ul. 9
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
Trgovski lokal
vpeljan, oddam takoj v najem. — Pojasnila daje: Ivan Novak, Trebnje na Dolenjskem.	(n)
Lokal
za trgovino s skladiščem in stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo, na najbolj prometnem kraju, oddam v najem. Ivan Ce-rar, Domžale, Ljubljanska cesta št. 59.	(n)
Skladišče
ali delavnica, prikladna za ključavničarja, kleparja ali elektrotehnika, se odda v sredini mesta. — Naslov v itnravi »Slov.« j pod št. 6709.	(n)
Lokal
pripraven za pisarno, trgovino ali foloamaterje, se odda za 800 Din mesečno. Poizve se: Gospo-svetska c, trgovina s čevlji.	(n)
9 letni deček
se odda za svojega dobrim ljudem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6625.	(r)
Solnčne pege
popolnoma izginejo z obraza, ako uporabljate mazilo iz sokov tro-p-'čnih rast'in Dobi se v drogeriii R. Hafner, Sp. Šiška (hiša g. Mahkote).
Radio
tri-cevni, na električni priključek 220 volt, proda ev. zamenja za živila ali nianufakturo: Pavlovčič, Celovška 23, Cekinov grad.	(i)
Annule
I po naivisjjh cenab
CERNE luvelir Liubliana, Wollova ulico 4t. 3.
Bukova drva in	oglje
I kupi Uran Franc,	Ljubljana — Sv. Petra	cesta št. 24.	(k)
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. -Mihael Lah, Vrhpolje — Kamnik.	(k)
Gasilski kroj
! kupim. Ponudbe na upr.
»Slovenca« pod »Unifor-I ma« št 6613.	(k)
Motorno kolo
dobro ohranjeno, kupiin. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« ; št. 6636.	(k)
Hladilnik
za 3 tonski tovoru' Fiat avto se kupi v Ljubljani Kodeljeva ul. 8.	(k)
Soba. kuhinja
«hramba se odda s I.ju-lii -41 Rn'na dolina, co'a XV 41. IT	fč)
Skladišče
ali delavnico v centru mesta, ca 180 m-, tudi deljeno, popolnoma suho in zračno, oddam takoi al! ooTPoie. Vm-ašti v 'rtfc-vini Zalta, Dunajs''? certa.	'nI
Ivan Kacin, Domžale
izdeluje harmonije od 2200 Din, pianine od 10 tisoč Din dalje, orgle 6000 Din po registru. Poprava in uglašenje točno z garancijo. Zahtevajte ceniki
Klavirje,
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika. Ljubljana. Sv. Petra cesta 40.	(g)
Sklepanec
(pas narodne noše) kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo «Slov.« do 14. junija p~d šifr--Pas« ŠL 6746.	(k)
Parcelo
j kupim. Ponudbe na upra-i vo »Slov.« pod »Lepa« št. 6754.	(k)
Blagajno-registrirko
i kupimo. — Ponudbe ne upravo »Slov.« pod štev 6726.	(k
Godba
Kupimo instrumente na j pihala. Morajo biti kompletni in ene same tvrd ' ke ter dobro ohranjeni Ponudbe na upravo SI. Dod Godba« št. 6b83. (g)
Jn se rati
v -Slovencu*
imajo največji uspeh:
хл^п^лплгадтзгпгшаввпввввваввввавввваввваввввввввв
Ne pozabite na varstveno znamko	0
MAJA, ki je utisnjena na podplatu p
ћ N И \
Mehanična delavnica opank iu obntve Pelar M. Dnmitrov, Pančevo.
вгвзаавиивавнјввнаа
Pohištvo
Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači V zajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vbod z vo-
li iS
gala.
(š)
• v,
iz trdega in mehkega lesa ugodno kupite le pri
Avgust Černetu
Zgornja Šiška štev. 122, Vodnikova cesta.
Elegantno spalnico
proda pleskarstvo Martine—Cerne, Vošnjakova ulica.
Stavbne parcele
ob Stadionu v Ljubljani proda Fr. Jerko, Črnuče.
4 minute od remize
ob železnici, stavbišče dveh parcel naprodaj. — Pojasnila pri Zupancu v Kosezah.	(p)
Gostilna
in 12 oralov arondiranega zemljišča na prometnem kraju naprodaj. Vzamejo se tudi hranilne knjižice Celjske mestne posojilnice, Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Gostilna« 6663. (p)
ygaiiLi
»Indian« motor
s prikolico, novejši tip, v dobrem stanju, prodam za 5000 Din ali zamenjam za les. Jan. Vindiš, parna žaga in lesna trgov., Ptuj,
Pozor
veses ejjenaS
Pred nakupom avtomobila ali pa motocikla si
oglejte veliko zalogo novih in malo rabljenih vozi1 svetovnih znamk, po najnižjih cenab pri najstarejši avlotvrdki Žužek, Liubljana, Tavčarjeva 11.
BSA metor 350 Ph
poceni naprodaj. Ob Zeleni jami št. 5, p. Moste.
Vila
s 6 sobami, lepim vrtom, s sadjem in vinsko trto, ... z gospod, poslopjem, na ls' mirnem, solnčnem, prahu prostem kraju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru 631. (p)
Posestvo
73 arov zemlje, zidana dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, elektrika, voda v kuhinji, v trgu Muta v Dravski dolini, naprodaj. Primerno za rokodelca ali malega upokojenca. - Cena 60.000 Din; potreben kapital 53.000 Din v gotovini. Poizve se pri Ignac Jevšenak, Konjice. (p)
Večstanovanjske hiše
in vile, dobro obrestova-nje. Gostilne, opekarno, žage — proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p)
Lepo posestvo
do 160.000 Din, kupim blizu Maribora. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posestvo« 6764. (p)
Novo hišo
dvodružinsko, podklete-no, tričetrt orala vrta-sadonosnika, ob postaji, krasna lega — proda R. Kunej, hotel, Videm ob Savi.	(p)

Če avto svoi stari proda/aš aC motorja bi »nebil se rad. brž kuoctv ti mnogo prižene Slovenčev najmar.jš' insérât
Novo kolo
zelo poceni prodani. — Dvorakova ul. 3/1,, levo. 1
8 Din kg. gosje, puh, ter
voïno m zsmo
za modroce, prodaja najceneje Šega, Wolfova 12 (dvorišče).
Opeko
vsake vrste kupiš najce neje za gotovino ali knji žico v opekarni Franc Jerko, Črnuče.	(1)
Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
% a m as aa и kie® иви
Prodam parcelo
vogalno, 700 m'-', nedaleč od trnovske cerkve. Del knpnine vzamem v hranilnih knjižicah. Pojasnila vsak popoldan pri Herman, Devinska ul. 9. (p)
Hiša
z goslilničarsko koncesijo in posestvom med Rimskimi toplicami in Breznom naprodaj za 70.000 Din. Šoper,	(p)
Trgovina
г mešanim blagom v več jem prometnem kraju, se odda za daljšo dobo \ najem ali proda. Vpra Sati: J. Jagodic, Visoko štqv. 33, p. Šenčur pri Kranju.	(p)
Kupim hišico
s cca. 5 ha zemljišča v enem kompleksu, po možnosti ob železniški progi na Gorenjskem, ob kamniški progi ali v okolici Moravč. Zemljišče rabim v perutninarske in čebelarske svrhe. Ponudbe z navedbo cene je poslati upravi »Slovenca« pod znač- -Takojšnje plačilo« št. 6651.	(p)
Hiša
3 sobe, kuhinja, velik vrt, davka prosta, se proda. Šolska ulica 6. Pobrežje pri Mariboru.	(p)
Trgovsko hišo
pol ure od Celja, prodam za 100.000 Din; vzamem polno vrednost hranilnih knjig. Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju.
Pred zajtrkom
uporabljajte
BUBILOTE
Dobe se povsod
najboljši nezlomljivi navijale« kodrov,
da boste imeli po zajtrku najpopolnejšo kodrasto glavico ali najlepšo ondulaeijo
Franc Grôgl
Zagreb. Vrhovčeva 19/11
Posestvo
v občini Sv. Lovrenc pod Prožinom št. 90, prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
V letovišču Laškem
naprodaj enonadstropna hiša (vila) z vrtom. Poizve se Gerkman, Laško.
(p)
Mesarijo
s klavnico, ledenico in s podružnico, 7. vsem inventarjem — oddam ali predam zaradi bolezni v okolici Ljubljane, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6628. (p)
Lepo posestvo
vinogradno, nad Mariborom, v izmeri približno 20 oralov, med tem čez dva orala prvovrstnega vinograda, velik sadonos-nik, ostalo njive in gozd, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. - Plača se lahko ludi s knjigami. -Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 619. (p)
Parcelo
ob Dunajski cesti, za tovarno »Produkta,« ca 1500 m2 po 45—50 Din, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6735. (p)
Parna pekarna
v Ljubljani, dobro vpeljana, ugodno naprodaj. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Prodajam« št. 6783.	(p)
V letovišču Laškem
naprodaj pritlična hiša s sadonosnikom m gospodarskim poslopjem. Poizve se Gerkman, I.aško.
Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova li!
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13.
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč, Glince. Tržaška 6. telefon št. 2605.	(1)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bembcrg«, dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 14.	(1)
Prodaja košnje
I. Knez iz Ljubljane	bo prodaja! v nedeljo 11.	junija ti. travo za obe	letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne	pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški.	(1)
Košnja
se odda na Dolenjski cesti 18. Vpraša se ravno-tam v I. nadstr.	(1)
Malinovec
marmelada v času velesejma 10% popusta. Ho-man, Sv. Petra c. 83. (I)
Tovorni avtomobili
rabljeni i. s. 4 tonski, znamke Laurin-Klement, 3 tonski znamke Saurer in 3 tonski znamke Marta ter ena prikolica, se poceni prodajo. Ogled v Javrrih skladiščih, Ljubljana, Tyrseva c. 33. (f)
Čevljarski stroj
levoročen, nov, prodam za 3600 Din. — Alojzij Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1.	(1)
vse vrste po najnižjih cenah dobite pri
Viktor Lepan
trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica)
Parcela
na periferiji Ljubljane naprodaj. Informacije: Ko-ritkova ulica 21. (p)
Mlin
na Štajerskem. krasna lega, stalna voda, sijajno vpeljano podjetje, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe pod »32.000 Din« št. 6711 na upravo »S!.« (p)
Hišo
vili slično, prodam radi selitve. Pod Rožnikom, Rožna dolina V-33. (p)
Hiša
z gostilniško obrtjo in vrtom, 2 min. nad postajo, naprodaj. Posestvo z novo hišo tik nad posla-io naprodaj. Jakob Brvar, Toplice 47, Zagorje ob Savi.	(p)
V Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica št. 46, bo dne
junija 1933 efektna dražba od 9. do 12. ure. Dragocenosti od 14, do 18. ure. — Po polrebi se bo licitacija nadaljevala dne 16. junija 1933.
№1 РГк!Г,ЗЛ('505ЖтапЛ1КУ1ИЗОС!П)
izdeluje vse vrste gumbov iz kamenega oreha.
izdeluje razne vrste gumbov iz raznih kovin razne vrste sponk, zaponk in zapončic za konfekcijo, plomb, spojk, kronskih zaniaškov, aluminijastih zapiračev i. t. d.
Obrnite se na prodajalno tvrdke
JUgOSlaV€ll$IfO MilSfrŠfSgf® 1 frg®-waCho t d. Zagreb. Savsha c. ieo
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd.
S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1)
Nogavice, rokavice,
tobce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri PETESLlNC-u
Ljubljana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sir trapist
po 12 Din kg zopel v zalogi v Mlekarni, TyrSeva (Dur.aiska) cesta 17, tel. 27-01	(1)
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinaml v Ljubljani
Košnja sena in otavc
se proda. Ljubljana, Dre-nikov vrh.
Fotografski aparat
3x4, za norm. kino-film, 1:4.5, z vdelanim samo-sprožilcem in avtomat, števcem, za 36 posnetkov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6753.	(1)
Vino
lastnega pridelka prodaja od 50 1 naprej Ogrizek Marija, Celje, Vodnikova ulica 2.	(I)
Inventar
za mlekarno poceni naprodaj. Istotam se odda lokal s kuhinjo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6760.	(1)
Razprodaja
otoman, spalnih foteljev, divanov — pri Dolnjčar v Št. Vidu nad Ljubljano, nasproti cerkve.	(1)
Mlatilnica
kosilni stroj in čistilnica za žito, vse v najboljšem stanju, se proda. Pojasnila in ogled strojev: Liubljana, Kodeljeva ul. št. 8. (1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Gasilski voz
za 16 oseb in zapravljene s stranskimi sedeži naprodaj. Slika se vidi na vele-yejmu, paviljon J, pri Iv. Močniku, izdelov. vozov. Mengeš. Franc Iskra, Vič 16.	(1)
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A Pre-sker. l iubliana. Sv. Petra cesta 14	(1)
Kurnico
v velikosti 2.5 x 2 m, ga-čene stene, lepa oblika, poceni prodani. Prule 8.
Otroški vozički
po znižanih cenah, tri-cikli, igralni vozički pri M. Tomšič, Sv. Petra c. št. 52. Obiščite veleseicm paviljo G II 617—619. (!)
Kosilni stroj
■Deering«. dobro ohranjen, proda Jože Jcrinc, Dravljc 17,	(I)
Prvo košnjo
oddam tako, da seno spravi za lastnika, druga košnja mu pa zato osta ne. Vprašati v restavraciji »Soča«. Sv. Petra c. 3. (1
Plinski štedilnik
večji, pult s kamnito ploščo in steklenim podstavkom za delikateso, se proda. Poizve se: Kolodvorska 26. Beti Orehek.
Na javni dražbi
ugodno na prodaj:
Pisalni stroj in les dne 14. 6 1933 ob 8. Jezero pri Vrhniki na žagi.
Osebni in tovorni avto , ter več svetilih za kolesa I dne 14. 6. 1933 ob 14, Domžale, Ljubljanska c. št. 76.
Dva težka voza dne 12. 6. 1933 ob o na Brodil 26, nri Logatcu.
Ena blagajna (Wcrch), pisalni stroj, računski si roj, ročna blagajna, klub. garnitura, Î iuvelir instrument dne 14. 6. t. 1. ob 15, Celje, Glavni trg št. 18.
Pisalni stroi, blaiîaîna in driirfo, dne 13. 6. 1933, oh 9, Radovljica.
1 kompletna nova soa'-nica, otomana, dne 13. 6. 1933. ob 7 v Krizah 23, pri Tržiču.
Moško kolo in -"»S oo-hištva, dne Г '933, ob 9. Ljulomp *""
1 lahek voz .vljiv-ček in t težki tovorni "oz, dne 14. 6. 1931 ob 8 v Gotni vasi *1, Novo mesto.
t voz in razno Dôhi-štvo, dne 16 6. 1933 ob 8, Polhovgradec 31,
Modroce
divane in ostale tapetniške izdelke izdelujem po naročilu. Franc Iskra, ta-petnik, Vič, Ljubljana, (t)
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t)
«f
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mes'ni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga prevleke pohištva
Železarnica v Črni m jekSarna na Ravnah
V Mežiški dolini je bila železna industrija nekoč močno razvita. O tem pričajo visoki dimniki na Prevaljah, na katerih rastejo že breze, ostanki poslopij v Črni in jeklarna na Ravnah, ki še obratuje.
Želczurnico v Črni so ustanovili začetkom XVII. stoletju. Dokler so splošno rabili za rafiniranje železa les kot kurivo, je podjetje lepo uspevalo. Ko so pa v ta namen začeli rabiti premog in ko so železnice pričele izvažati rezan les, so bili teuiu podjetju temelji za uspešen obrat izpodbiti. To je bil tudi vzrok, da se jo produkcija leta 1874 znatno omejila. Letu 1885. jc znašala približno 3000 centov svežega železa, ki so gn prodali kot raztegnjeno in valjano blago v inozemstvo. To železo so izdelovali v plavžu, ki jo bil sezidan 1. 1S72. Kakor toliko drugih, tako jo tudi ta železarnica sčasoma podlegla tovarniški konkurenci. Na mesto izdelovanja železa je stopilo trgovsko izkoriščanje bogatih gozdnih kompleksov, danes pa se je tudi lo omejilo in le svinčeni rudokopi v osrčju stare Pece dajejo j>re-bivalstvu še zaslužka. Da so železarnico v Črni in na Prevaljah opustili, je razumljivo. Surovin v Mežiški dolini ni. Uvažali so jih z gornještajerskega Erzberga. Transport pa je predrag. Obrati so bili opuščeni že davno pred ustanovitvijo naše države. Razširili so se obrali v Donawitzu, kamor je odšlo tudi mnogo delavcev.
Jeklarna Ravne. Prvo koncesijo za ustanovitev fužin za raztezanje železa so dobili leta 1774.; leta 1770. in 1778. pa so napravili primitivno jeklarno z dvema ognjema. L. 1853. je oblast odvzela prejšnje koncesije in je obenem dovolila ustanovitev poči za prekovanje železa (pudlarico) in za varenje (va-rilnico). Obrat je bil ves čas majhen. Ker so rabili slab rjav premog, so leta 1870. uvedli regenerativno plinsko kurjavo v vseh pečeh in so začeli izdelovati ilo jeklo s pomočjo 1'ončkov. Pred 60 leti (1. 1873.) pa |e bila kakor danes velika gospodarska kriza. Zato je bilo le malo odjemalcev in tudi podjetje je v lotih gospodarsko krize hiralo. Šole leta 1881. .se je zopet razmahnilo. Od tedaj je letna produkcija znašala 20.000 centov. Na Koroškem je bila uvedena stara industrija breseišnoga jekla, ki pa je začela hirati. Podjetje na Ravnah je hotelo lo industrijo ohraniti. A to se je le doloma posrečilo, ker je tujina, ki je razpolagala s surovinami, producl-rala cenejše blago. Zato so morale Ravne odstopiti izdelovanje teh vrst jekla drugim deželam. Jeklarna bila last grofa Thurna in je izvažala pred vojno jeklo pod firmo Emir Thurn ' v Levanto. Jekleno disciplino je vzdrževal pokojni direktor Marisc.hler, ki se ga še vsi starejši delavci dobro spominjajo. Pred vojno je jeklarna preosnovala obrat in stružila kanonske krogle. Po vojni se je grof Thurn združil z BBhlérwerke v akcijsko družbo. Ali, io bilo to v korist podjetju, o tem pa bo sodila poznejša zgodovina.
Ti podatki so večinoma posneti po knjigi: Aelschker Edmund, Gešchicbte Kttrntens, Golovec 1885, sir. 1460 in 1407.	F. K.
вкухтгаа^т
Nov zvezek pri
za nedelje in praznike: DR. MIHAEL OPEKA
11. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—; pol platno Din 32-—, platno Din 40-—. Založila
Jugoslovanska ftiHlgerna v Liu&Hani.
Popolen seznam dr. Opckovih govorov (24 knjig) jo brezplačno na razpolago.
Popravilo
koles, šivalnih strojev i. t. d., vam izvrši točno in solidno Mehanična delavnica Oskar Remec, Dolenjska cesta 5, Ljubljani^_(t)
2q prejme o zof
foteljev i. t. d nailažie kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri-
R. SEVER
Marijin trg št. 2. Zavese, odeie, perie. puh
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lokami «Ir. G.PICCOL1 Ljubljana, Dunajska • c. (i
Pšem^no moko
nnjboljSili mlinov nudi nnjccneje veletrgovina žiln in inlevskili izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljevn cesta 24.
Popravila vseh mlinskih strojev in mlatilnic
izvrši točno ter po nizki ceni:
Ivan Podgoršek
mizar Breg pri Ptuju.
Berite
Slovenca-
.-ramih—nn i« i — 11—
^ in oglašujte \>njem!
Profjruffli Kadia-Linblfana i
Nedelja, 11. junija: 8.15 Poročila. 8.30 Proti-tuberkuložnn liga (dr. Debevec). 9.00 Versko predavanje (dr. C. Potočnik). 9.80 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra. 10.00 Cena električne energije (ing. Mattanovich). 10.30 šolski radio na Češkoslovaškem in pri nas (V. Kus). 11.00 Akademija št. Vidske mešč. šole. 12.00 Čas. plošče. 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Janinik). 15.30 Prenos z velesejma. 16.80 Ljudska igra: Tuji kruh (Tur-genjev), Igra Ljudski eder. 20.00 Pevski konrerl ge. Thierry-KavCnikove. 20.45 l'lošče. 21.30 čas, poročila. 21.54 Radio orkester.
Ponedeljek, 12. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Prenos iz Filharmonije: Klavirska produkcija Zagrebške gl. šole — 19.30 Sokolske telovadne vaje
—	20.00 Sokolsko predavanje — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22,30 Čas, poročila, plošče,
Torek, 13. junija: 11.15 Šolska ura: Kako naj čitamo lepo čtivo (Marjan Tratur) — 12.15 Plošče
—	12.45 Dnevne vesti — 13.CO Čas, plošče, borza — 1S.30 Radio orkester — 19.30 Naša mala letovišča (dr. Andrejka) — 20.00 Sokolske telovadne vc.ie
—	20.30 Glasbeno predavanje (g. Polič) — 21.00 Klavir-solo, ga. Šmalc Švajgerjeva, vmes poje Brahir.sove samospeve ga. Medvedova — 21.45 Cas, poročila — — 22.00 Radio orkester izvaja slovensko glasbo.
Drugi programi ■
Ncdolja, 11. junija.
Zagreb: 20.80 Orkestralni, pevski in klavirski koncert. — Belgrad: 20,00 Narodne pesmi, 21,00 Koncert vojaške godbe. — London: 21.05 Simfonični koncert. — Rim; 20.45 Valčkov sen, opereta, Strauss. — Milan: 20.30 Ekebyjska kavalerija. opera, ZandOnai. — Varšava: 20.00 Praznik mladine (godba, pesni'i ild.). — Praga: 19.00 Ljudski koncert. 20.00 Trije mušketirji, opereta, Kubiu. — Budimpešta: 10.55 Koncert. — Leipzig: 'JO.05 Pester koncert haniburške filharmonije. — Miinehcii: 20.00 Orkestralni koncert. — Dunaj: 18.85 Walklra. opera, Wagner. — Beromllnstcr: '21.10 Orgeluk1 koncert.
Ponedeljek, 12. junija:
Zagreb: 20.30 Violinska glasba 21.30 Dalmatinske pesmi — Belgrad: 19.00 Evropejski koncert iz Hilversuma 20.30 Prenos iz Zagreba — London: 19.45 Orkeslralni in pevski koncert 2il.00 Koncert vojaške godbe — Rim: 20.45 Pester večer — Milan: 20.30 Komorna glasba — Varšava: 20.15 Orkestralni, violinski in pevski koncert — Praga: 19.00 Prenos koncerta Iz Hilversuma — Berlin: 20.10 Citraški koncert — Breslau: 20.00 StrauBova glasba — Langcnbcrg: 20.05 CSr in lesar, komična opera — Stuttgart: 21.00 Beethovnova glasba — Muu-chen: 20.05 Cerkvena glasba 21.15 Orkestralni koncert.
Torek, 13. junija:
Zagreb: >0.30 Tamhurice 21.30 Pelje — B»! grad: 20.30 Prenos iz Zagreba — Rimi 20.45 Kko-byjskn kavalerija, opera, Zandonai — Milan: 20.3:i Vojvodinja iz Chikaga, opereta, Kalman — Varšava: 21.30 Pevski koncert — Praga: 20.40 Rucka glasba — Budimpešta: 19.40 Ogrski večer — Stuttgart: 20.25 Lahka operna glasba — Miinchen: 20.25 Zabavni koncert — D\tnaj: 18.25 Siegfried, opera, Wagner.
Vrsta 4431-00
V toplih dnevih je potreben lahek čevelj. Izdelan je iz platna z gumijastim podplatom, tako da se niti ne čuti na nogi. V tem čevlju nosite lufov vložek za Din 4'—.
Otrokom za Telovo
Imamo veliko izbiro letne obutve. Za vsako letno obleko imamo ustrezajoče letne čevlje. Posebno Vašim otrokom so potrebni naši lahki in udobni čevlji. Naše otroške čevlje prodajamo po bagatelnih cenah.
Obiščite nas! — Postregli Vam bomo!
Vrsta 4461-05
Poleti za vsako priliko bel platnen čeveljček na sponko z gumijastim podplatom. Vel. 27-34 Din 35 —,
29.-
Vrsta 3162-00 Za živahne dečke izgotovili smo visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom Potrebni za vsakdanjo nošnjo.
69.-
29.-
Vrsta 5842-40
Za deklice lakaste čeveljčke okrašene s pravo kačjo kožo. Podplat in peta iz usnja.
Otroški telovadni čevlji l elastičnim chrom-podplatom Potrebni /,a telovadbo v šoli. pri Sokolu in sploh ла vsako gimnastiko Ženski Din 35'-.
Vrsta 4761-74
Okusen čeveljček v veselje Vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznobarvnega platna s crep-gumijastim podplatom.
Vrsta 3222-00
Za živahne dečke trpežen čevelj za vsak štrapac. Podplat in peta iz gumija Vel j5-38 Din 59 —.
79.-
49.-
Vrsta 5342-00
Otrokom za praznike najpripravnejši čeveljček. Enostaven in čeden iz belega nubuka.
Vrsta 3661-00
Lepi otroški visoki čevlji iz rjavega boksa s podplatom iz krupona.
Vrsta 5641-38
Za Vaše zlate otročičke udobne čeveljčke iz telečjeija boksa na sponko v široki obliki.
Vrsta 4561-29
Za sport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turizem in razne igre. Vel. 27-34 Din 35 —,
OTROŠKE NOGAVICE:
Vrsta 5844-05 Malim gospodičnam te lahke šivane fleksibl čeveljčke. Praktični, udobni, okusni.
visoke bombažaste kratke iz sukanca dokolenke . . .
Din 8 -, 10—, 12-— . . Din 7-—. 9 — . . .. 10-, 12-
Vrstii 2941-00
Sandale s crep-gumiiastim podplatom Praktične. traine in zelo udobne. Vel. 27-34 Din 45—. vel. 35-33 Din 59—.
Vrsta 5351-05
Za krasne sončne dneve bele čeveljčke iz belega nubuka. Razveselili boste svoje liub-Ijenčke. Vel. 27-34 Din 79'—.
Čistite svoje čevlje
z našo kremo. 1 škatlja Din 4—.
Kamen za snaženje platnene obutve Din 2-—.
Rimsko katoliško desko vzgo evališče
„MARIANUM"
V GRADCU, LEONU AR DSTRASSE 116
sprejema goience v starosti od 6 do 20 leta šolski obisk izven zavoda. Gojencem, ki obi skujeio v bližini ležečo Elizabetno ljudsko šolo, realno g mnazi o »Lichtenfels« in akademsko g innazijo, se nudi učna pomoč v vseh predmetih. Glazbeni pouk v zavodu. Vzgoje-vališče nudi učencem skrbno nadzorstvo in dobro tečno domačo prehrano. Kopališče in perilo v hiši. Mesečni prispevek od 60 šilingov dalje Na željo se pošlje o prospekti Sprejem od 15. julija 1933 do 6. avgusta 1933. Telefon 5451.
PREDSTOJN1STVO ZAVODA „MARIAIMUM"
ZAHVALA
Podpisana se zahvaljujem
Ljudski Samopomoči v Mariboru
za izplačano podporo po smrti moje matere g. Uršule Penič in priporočam vsakomur to ustanovo najtopleje.
Gor. Pirešica, dne 20. maja 1933.
Terezija Unetič.
Podaljšaj si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, ne-sialne moremo učvrstiti, in nesrečne napraviti srečnel
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslabljonje živcev, potrtost, izguba dobri li prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje strah pred boleznijo, elah način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dohrnga razpoloženja, oživili Tvoj značaj, napolniti Te 7, noviin upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi ki Jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj iu
povsem brezplačno I
V tel mali priročni kojlžici jo raztolmačeno. I ako morete v kratkem času in brez oviro med delom ojučiti živco In mišice, odpraviti slalio razpoloženje, trudnost. razlresenoRt, oslahlienje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojovov. Zalite vajte to razpravo, ki Vain bo uudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče:
ERNST PASTERNACK, Berlin SO,
Michaelkirchplatz 13, Abt. 123.
François MAURIAC
izvoljen pravkar med
nesmrinike francoske akademije
Njegov najznamenitejši roman
Kačja Zalega
d prevodu dr. Toneta Bajca
je letos izšel v „Leposlovni knjižnici",
roman istega pisatelja o isti knjižnici
„GOBAVCA IE POLJUBILA'
ie razprodan
Najznamenitejše sodobne pisatelje v slovenskem
prevodu prinašalo
knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne Ljubljana
Zahtevajte brezplačen prospekt!
Radio za vsakega!
Philips 2-cevni baterijski sprejemnik
„SAVA"
z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90-—.
Philips 2 + 1 -cevni mrežni sprejemnik
УУ
JADRAN
ii
z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 176'—.
Dobi se samo pri
Philios-R ^dio-zastopstvu
H.SUTTSSSER, LJUBUANA
Dunajska cesta št. 1 B (poleg nebotičnika)
Olomane
žimnice (modroce) peresnice. spalne totelje divane,
Couch zofe ter vsa tapetniška dela izvršuje po konkurenčnih cenah, ter -e priporoča
f. Sajoftic. ишшапа, Smri trg 6
Zidna in streš-a опеИг
vseli vrst zopet v zalogi!
Zidna opeka starega in novega formata, opeka za brezomelno zidavo, strešna zarezna, dvoza-rezna prešana in bobrasta opeka.
Votla in slaničasta opeka velikega iormata (»vo-tlcniak«, »staničak«) v 2-, 4- in 6 kratni velikosti normalne zidne opeke za CENENO in LAHKO ZIDOVJE, ki dobro drži toploto.
PLOŠČE ZA TLAKOVANJE podstrešja, skladišč ild.
LAHKE GRADBENE PLOŠČE »POROLITH« i debelosti 3, 5 in 8 cm, cenejše in boljše kakor inozemske gradbene plošče, za vse vmesn® stene bre» traverz in fundamenta, za toplotne izolacijo hladnih sten in za zunanje in vnanje ognjevarne obloge lesenih sien.
PLOŠČE »HOURDIS« za zidne vence in ognjevarn« strope.
Prvovrstni in na najmodernejši način stroino predelani materijal velike trdnosti in odpornost: napram vremenskim prilikam
SKKAJNO KONKURENČNE CENE! DOVOZ k stavbi ali franko industrijski tir. Zahtevajte brezplačne cenike in prospektel
C) P E K A H N A LA J T ERšB E R G
FRANC DERWUSC HEK KOšAKI PRI MARIBORU
Zastopstvo za Ljubljano in za Kranjsko:
Ljubljanska komercijalna družba, d. z o. z., Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet
'zdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik; Franc Krenuar.